Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3-50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
St. 15.
V Ljubljani, petek dne 19. julija 1918.
Leto 1.
Avstrijsko volno poročilo.
Dunaj, 18. julija. (K. u.) Uradno.
Na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov.
V Albaniji je prišel sovražnik v dotiko z našimi varstvenimi četami.
Šef gen. štaba.
*
*	*
Letalski napad na Pulj.
Dunaj, 17. julija. (K. u.) Uradno.
Dne 17. julija v jutranjih urah je zmetalo več skupin sovražnikovih pozemeljskih in povodnih letal okrog 200 bomb na Pulj. Med žrtvami sta 2 mrtva (civilna delavca) in več ranjenih. Skoda je neznatna.
Poveljstvo mornarice.
*
*	*
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 18. julija.
Laški glavni stan poroča z dne 17. julija: Na večer dne 15. julija so udrli angleški oddelki, katere je podpiral izdaten ogenj naših in francoskih baterij, južnovzhodno od Asiaga v sovražne pozicije in so prizadeli sovražniku težke izgube, ujeli 24 mož in 2 strojni puški. Protinapani so se razvili v živahno delovanje. Pri Col Rapona smo odbili napade. Vojaške naprave v prvih vrstah in v ozadju so naša letala in vodljivi baloni dobro zadevali. Dve sovražni letali smo sestrelili.
Nemško vojno poročilo.
Berlin, 17. julija. (K. u.)
Večerno uradno poročilo:
Nove francoske protinapade na južnem bregu Marne smo zavrnili. V ostalem je položaj nespremenjen.
Berolln, 18. julija. (K. u.) Uradno.
Zahodno bojišče.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta:
Severno Lyse in vzhodno Villers Bretonneuxa smo zavrnili krajevne napade sovražnika. Podnevno zmerno bojno delovanje je zvečer oživelo ter se je močneje okrepilo tekom noči od časa do časa jugovzhodno Villers Bretonneuxa. Pri živahnejšem poizvedovanju smo večkrat privedli ujetnikov.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Armada gen. polk. von Boehn je stala včeraj čez dan v težkem boju. Z nanovo pripeljanimi divizijami ojačen, je začel sovražnik znova po večurni topniški pripravi velike, enotne protinapade na celo našo fronto južno Marne. Zvečer se je odločila bitka v našo korist. Z najtežjimi izgubami so se zrušili napadi sovražnika. Iz manjših krajev, jugovhodno Mareuila, v katere je mimogrede vdrl sovražnik, smo ga zopet vrgli z našim protinapadi.
Tudi na severnem bregu reke je sovražnik zaman poizkušal, uničiti naše uspehe. Pri naskoku na neki gorski hrbet južno od Pourcy smo ujeli njegovo posadko z njegovim polkovnim poveljnikom in osvojili več topov.
^Vzhodno Reimsa je ostal položaj neizpre-menjen. Artiljerijski ogenj menjajoče se sile. Severozahodno Massiges je delal sovražnik male napade, ki so se zrušili v naših protisunkih.
Včeraj smo sestrelili 23 sovražnih letalcev. Poročnik Jacob je dobil svojo 23. zmago v zraku.
v. Ludendorf.
*
* *
Berolln, 18. julija. (K. u.) Uradno.
Naši podmorski čolni so potopili v zaprtem okolišu Angleške 23.000 bruto register ton,
Načelnik mornar, štaba.
*
*	*
Berlin, 18. julija. Uradno. — Zmetali smo veliko bomb na važni francoski kolodvor Caaloi (?). Opazovali smo več zadetkov, ki so provzročili velike požare.
X-
*	*
Prehod čez Marno — glavni cilj nemške armade.
„Daily News“ poročajo s francoske fronte, da so bili Nembi vzhodno Reimsa povsod ustavljeni. Zahodno Reimsa se jim je posrečilo, nekaj svojih čet prevesti čez Marno. Kolikor se da sklepati iz dosedanjega razvoja bojev, se zdi da je prehod čez Marno glavni cilj Nemcev.
Pred izpraznitvijo Reimsa.
„Manchester Guardian“ poroča, da se lahko vsak trenotek pričakuje izpraznitev Reimsa.
*
* *
Berolln, 18. julija. Pariški „Journal“ poroča: Ako se bodo Nemci res drznili Pariz napasti,
bodo našli tam za obrambo en četrt milijona mož, ki znajo res puške in topove rabiti — še celo na razvalinah mesta bi se Francozi borili kot levi proti usiljenim pritepencem.
Berolln, 18 julija. Köster poroča „Vorwärtsu“ telegrafično z zapadne fronte: Bitka posebno pri Böhmovi armadi ugodno napreduje, mestoma so Nemci udrli že v druge postojanke sovražnika. Na drugih krajih pa skuša ljuta protiofenziva iztrgati našim dobljeno zemljo iz rok.
*
* *
Francosko vojno poročilo.
15. julija zvečer. Nemški napad pri Reimsu, ki je zjutraj izbruhnil, se je ves dan z enako silo nadaljeval. Zapadno od Reimsa so se vršili ljuti boji v okolici Reuilly—Courthiezy—Vassy južno od Marne. Sovražniku se je posrečilo pre-' koračiti reko na^nekaterih bčkah med Fossoyjem in Dormanson. Živahen protinapad ameriških čet je vrgel dele sovražnika, ki je dospel na breg jugozapadno od Fossoya, nazaj na severni breg. Med Dormansom in Reimson se francoske in italijanske čete še trdovratno upirajo na fronti Chatilon sur Marne—Cuchery—Marfaux—Coully. Vzhodno Reimsa je zadel sovražni napad, ki se je raztezal od Silleryja do Main de Massuges, na silen odpor. Sovražnik je ojačil svoja prizadevanja v smeri na Prunay in Lesmarquises, v pokrajini severno od Prosnesa in Souaina, kljub opetovanim napadom pa ni mogel omajati naše vojne pozicije.
Pariz v granatah.
Pariz, 18. julija. Obstreljevanje Pariza je jako močno. Telegrafična zveza med Ženevo in Parizom je vsled obstreljevanja Pariza popolnoma pretrgana.
Pariz, 16. julija. (K. u.) Obstreljevanje pariške okolice z nemškim dalekosežnim topom se je v torek nadaljevalo.
*
*	-X-
Oriientska fronta.
Bolgarsko vojno poročilo.
Sofija, 13. julija. (K. u.)
Na visokem gorskem slemenu jugozapadno od izvirka Skumbija so naše napadalne čete vdrle v sovražne pozicije ter vjele več francoskih vojakov. Na obeh straneh vzhodno Črne živahno obojestransko artiljerijsko streljanje. Vzhodno od Vardarja so se poskusile angleške napadalne čete približati našimfpostojankam pri vasi Krastah, mi pa smo jih z ognjem zavrnili. V bližini izliva Strume je bil sovražni artiljerijski ogenj včasih nekoliko živahnejši.
Italijani proti Jugoslovanom«
Laško vojno hujskaško časopisje napeto zasleduje vse dogodke, ki se nanašajo na sedanje zasedanje avstrijskega državnega zbora. Odkar pa so Lahi dosegli uspeh ob Piavi, laška orientacija ni nič več napram vsem Slovanom Avstro-Ogrske enaka. Več nacionalističnih časopisov — najobširneje pišeta zopet „Resto del Carlino“ in „Perseveranza“ se nič več ne strašijo zametavati takozvani rimski pakt kot komedijo ali škodljiv balast, da se postavijo tako v boj proti Jugo-slovanom. Namigujejo, da je izmed avstro-ogrskih divizij na pr. 42., ki se sestavlja iz Hrvatov, doprinesla najjasnejšnih dokazov brezpogojne zvestobe do cesarske hiše.
Norfhdiffova propaganda.
Berlin, 16, julija. Iz Haaga javljajo „Berliner Tagblattu“, da objavlja lord Northcliff, da bi dokazal .uspešnost svoje propagande, glasom avstro-ogrskih časnikov. Angleška javnost spremlja z zanimanjem delo mnogih Norihcliffovih so-trudnikov.
Slovenci v Italiji.
Po ljudski' štetvi iz 1. 1901 je bilo v Italiji 3.821 družin, ki so tačas govorile slovensko, in sicer v videmski pokrajini (Prov. Udine): Kraje navajamo radi točnosti z uradnimi italijanskimi imeni.
Kraj	Št. prebivalcev, vseh skupaj	obitelji slov.	vseli obitelji
Montenars (Flaipano) ■	■ • • • 2.146	112	165
Prepotto			308	355
Platischis			530	560
Lusevera 			469	484
Resia		• • • 4.599	1077	1083
Rodda 		• • • 1.644	254	257
S Leonardo 		• • • 2.638	448	449
Stregna			1.806	294	294
Savogna (Poizus) • •	• • • • 2.080	-296	299
S. Pietro al Natisona (Vernanc) 3.317		573	589
Tarcetta ......	■ • • • 2.122	328	329
Torreano		• ■ • • 2.150	122	558
V južni Italiji v pokrajini Campobasso (Molise) blizu mesta Larino:
Aquaviva (Collecroce San Felice
slavo).................... 2.212 499 514
Pokr. Chieti (Abruzzi) .... 2.670 546 609 bizu Lanciana Castelfrentano • 4.790	2 1095
tedaj tu skupaj 1.065 slov. obitelji.
Jugoslovanski klub — za mir?
Dr. Korošec se zanima naenkrat za mirovno vprašanje. Rad bi vedel, kako stoji mirovna zadeva. O tem bi rad debatiral v poslanski zbornici.
Njegova radovednost je malo čudna. Od lanskega poletja sem dela Jugoslovanski klub protimirovno politiko, ker se njegovega nastopanja vesele naši sovražniki in — četudi neopravičeno — črpajo iz jugoslovanskih manifestacij upanje, da se Avstrija razruši- To upanje daje sovražnikom pogum, da nadaljujejo vojsko, ki je zanje že zdavna zgubljena. Dr. Korošec bi moral tedaj svoja vprašanja nasloviti na vlade antantnih držav, zlasti do Lojd Žorža, Kle-mansoja, Orlanda in Vilzona.
Pa še nekaj druzega mora dr. Korošec storiti, če mu je mir res pri srcu. Povedati mora imenovanim gospodom jasno, naj nikari ne računajo na razpad Avstrije, da je ta račun popolnoma napačen. Tudi naj vpliva v istem smislu jia svojega prijatelja S ta neka, načelnika Češkega Svaza, da bo tudi ta celemu svetu odločno povedal, da je razpad Avstrije nemogoč, ker vsi narodi drže zvesto k svojemu cesarju. Zlasti naj povesta oba gospoda celemu svetu, da Jugoslovani in Čehi stoje odločno in zvesto ob strani cesarja Karla in da naj tedaj antanta nanje prav nič ne, računa.
Če gospod Korošec to stori, potem mu damo spričevalo, da je res kaj storil za mir.
Izpraševanje naše vlade se nam pa zdi precej odveč. Kajti znano je celemu svetu, da je naš cesar Karol že opetovano ponudil Sovražnikom pametno spravo, da so pa sovražniki odklonili vsako spravo, ker hočejo Avstrijo razbiti. Tukaj tiči edini razlog, da se krvoprelitje nadaljuje. To ve vsakdo, ki se le količkaj zanima za javne zadeve in vidi stvari take, kakršne so.
Ker pa dr. Korošcu očividno to še ni znano, mu svetujemo, da pazljivo prebere ta naš Članek.
Avstrijski parlament.
Dunaj, 18. julija.
Poslanska zbornica.
Zbornica nadaljuje prvo branje budg. prov. v zvezi z nujnimi vprašanji.
Poslanec Marki izjavlja, da bo prebivalstvo klicalo parlament na odgovor, ako zbornica ne bo storila ničesar za izboljšanje prehranjevanja. Ne mara pa takih tozadevnih odredb, ki bi vojsko samo podaljševale. Nato zavrača trditev, da je vlada pod pritiskom Vsenemcev pritirala Slovence v suženjstvo. Da smo mi Nemci Seidlerjevem kabinetu naklonjeni smatramo za svojo dolžnost, ker ima ta kabinet kurz, ki nastopi res proti vsakomur, ki je sovražnik države.
Smodlaka v daljšem izvajanju konstatira, da imajo Jugoslovani mnogo vzrokov, da so s Seid-lerjem nezadovoljni in preide nato na dalmatinske razmere.
Knirsch utemeljuje nujnost vprašanja, ki .so ga stavili poslanci nemške delavske stranke glede prehranjevalnih razmer. Zahteva popolno izboljšanje in preureditev teh razmer. Izjavlja, da bo glasoval za budget in vojne kredite.
Franta začne češko in konča češko, na sredi govora govori nemško. Polemizira proti izvajanjem min. preds. in pripominja^ da je več kot-ironija, ako trdi Seidler, da se Čehom ne godi krivica. Slovani smo tvorili dosti dolgo hrbtišče te države, a smo za to želi samo nehvaležnost. Sedaj se vlada pač ne sme čuditi, ako so zoper Seidlerjev sistem ne samo Čehi, ampak sploh vsi Slovani. Slovani mislijo danes ^drugače, kot so mislili svoje dni. (Pritrjevanje pri Čehih)
Fort vidi stvarno zrno v vladnem ekspozeju samo v toliko, v kolikor je vlada med vojsko prvič čisto neprikrito in jasno govorila o svoji istovetnosti z vsenemškim kurzom. Delitev Češke v okrožje je sad tega kurza in znamenje časa je, da se je ta kurz pojavil ravno sedaj. Nihče ne mara proti Nemcem vladati, najmanj na Češkem, toda delitev Češke v okrožja je v treh ozirih ponesrečena stvar. Prvič je to nepostavno dejanje, drugič je delitev v upravno-tehničnem oziru poslabšanje javne uprave in tretjič je v političnem oziru, mesto da bi rodila narodna zbliževanje, podrla vse mostove. Ta naredba ni postavnavgre se tu samo za politično-narodne cilje. Za Čehe je boj proti tej protiustavni delitvi zapoved ohranjevanja samega sebe.
*
* *
Gosposka zbornica.
Vukovič predlaga zakon o zopetni vposta-vitvi domačega morskega ribarstva. Zbornica nadaljuje budgetno debato glede ministerstva za ljudsko zdravje, v katero je posegel med drugimi tudi grof Traun. Po sklepčni besedi poročevalca dr. Weixeitala se sprejme zakon v tretjem branju, ravnotako je sprejeta od komisije predlagana resolucija. Resolucija Hlava se odkloni.
Nato poroča odsek za sanitarne zadeve glede nabavitve bolniških postelj za jetične na Dunaju potom države. Po poročilu poročevalca se predlog sprejme.
Dunaj, 18. julija. Član gosposke zbornice Goli izjavlja, po predvčerajšnjem govoru min. predsednika se ni pokazal niti nekoliko omembe vreden uspeh. Pariteta z Ogrsko se premika vse bolj na škodo Avstrije. Bil bi hvaležen min. predsedniku, če bi on bil zatrdil, da parlament ostane in bi naše razmerje do Nemčije ne bilo stavljeno pred fait accompli. Odklonitev proračuna znači v vsaki parlamentarni državi razpust zbornice ali pa demisijo vlade. — V Avstriji pravijo, da po prvi poti ne kaže hoditi, preostaja torej le še druga.
Vitez Starczynski izreka svoje obžalovanje, da niso bili parlamenta toliko časa sklicali. Min. predsednik ne bi bil smel vlivati olja v ogenj s tem, da je oznanil ostreje postopanje v jugoslov. deželah in pa z odreditvijo razdelitve po okrožjih.
Nemčija in zveza narodov.
Francoski socijalistovski poslanec Lebey, ki mu je bila zbornica poverila sestavo poročila o družbi narodov, je objavil dnevniku „Petit Parteien“ zaključke svojega dela. Lebey izvaja, da sme biti Nemčija sprejeta v zvezo narodov šele, ko se bode osvobodila svojega militarizma. Čim se to zgodi, pravi Lebey, bo pa Nemčija sprejeta. Za do takrat pa zahteva poslanec, da se sestavi mednarodna komisija v svrho proučevanja zveze narodov, ki bo zborovala v Versailles kot neki interaliirani parlament.
Tudi general Montgelas se bavi s tem vprašanjem in „Temps“ vprašuje, kak odmev neki pride iz Nemčije na izvajanja generalova. Načelo „enako pravo za vse narode, velike in male“ je pač blagoslovljeno, a kako spoznati napredek te ideje v Nemčiji. Niti Scheidemann niti Haase se ni nadejal, da bi Nemčija kar na mah postala rdeča in Montgelas pač ne čaka, da bi si nemški generali, bivši njegovi tovariši, prilastili njegove nazore o brezplodnosti strategičnih garancij. Če bi se v Nemčiji mišljenje res drugačilo, pač ne bi bil začetek pri velikih vprašanjih vojne in narodnega prestiža, ampak pri malih zadevah, na primer napram nevtralcem, ki se kažejo prijazne. Tega pa doslej še nikdo ni zapazil. „Temps“ razpravlja tudi o neprijaznem postopanju, ki ga je baje zakrivila Nemčija napram Švici v zadevi plovstva na Renu in nikakor ne more verjeti, da bi se v Nemčiji že svitalo.
Znani angleško-ruski pisatelj dr. E. J. Dillon je obelodanil zanimivo knjigo „The eelipse of Russia“. Dasi je Dillon sovražnik Nemčije, vendar mora biti ponekod pravičen. On potrjuje, da je cesar Viljem ruskemu ministru grofu Witte opetovano rekel, da stremi po ustanovitvi zveze evropskih narodov. Želja njegova je tudi bila končati medsebojno tekmovanje evropskih držav in prenehati z oboroževanjem. Dillon priznava cesarju Viljemu jasen pogled povsod, kjer gre za blagor njegovega naroda. Cesar Viljem si je bil zamislil zvezo narodov v obliki, da se strnejo države na kopnem v celoto, ki bi bila nekoliko rahleja nego nemška država. Na to ligo bi se bili morali potem upirati pri pobijanju vsakega pojava vojne. Cesarju Viljemu se je zdelo možno, da se ustvari za bodočnost osrednja vlada narodov, v kateri bi imeli vsi svoje zastopnike. Dillon trdi, da se Viljemov ideal loči le v eni ali dveh točkah od Wilsonovega.
In če je tako, se li torej ne bi dal doseči sporazum?
Zveza z Nemčijo.
Izvajanja ogrskega min. predsednika.
Ministerski predsednik dr. Wekerle je izjavil odgovarjajoč na zadevno iuterpelacijo, da zveza z Nemčijo nima in ne bp vsebovala grožnje proti drugim državam. Zveza ne bo ovira za prijateljske zveze z ^drugimi državami. Tudi akcijska svoboda naše države bo brezpogojno vzdržana. Pogajanja imajo samo namen doseči tesen sporazum in če se sprejme pogoj, da se pogajanja z drugimi dr žavami smejo vršiti le skupno, ne pomeni to prikrajšanja naših pravic, niti nas bolj ne veže kakor Nemčijo. Dejstvo, da se bomo morali z drugimi državami skupno pogajati, je garancija za to, da bomo mogli vsak čas in v vsakem oziru varovati svoje interese.
✓ Tudi pri rešitvi poljskega vprašanja bomo skrbeli za to, da se varujejo naši gospodarski interesi. Kar se tiče predpogajanj v Solnogradu, gre za določitev temeljnih principov za medsebojno narodno gospodarsko razmerje. V poglavitnem gre za tarife in za skupno carinsko shemo, za carinski zakon in carinsko postopanje. V teh vprašanjih je prišlo že do principijalnega sporazuma. Obetal je zbornici, da ne bo postavljena pred fait accompli.
Minister je izjavil, da so teritorialna stremljenja naših sovražnikov glavni vzroki nasprotstva med vojujočimi strankami. Protestira, da bi kdo Slikal naše dosedajne sklepe miru kot strašilo in poudarja, da ne moremo razpravljati s sovražniki, dokler ne opuste svojih teritorialnih zahtev. Oklepati se moramo brezpogojno zavarovanja svoje teritorialne integritete; vojno smatramo za krvoprelitje brez vzroka in namena, ki ga lahko konča samo boljša uvidevnost naših sovražnikov.
Koncem govora je zaprosil minister, da vzame zbornica njegova izvajanja na znanje. Zbornica je storila sklep v tem smislu.
Po domovini.
To so možje! Iz Šmihela na Notranjskem se poroča: Tukajšnji dolgoletni župan g. Franc Kuret se je vsled starosti županstvu odpovedal. Dne 14. t. m. je bila volitev župana. Izvoljen je bil soglasno g. Jožef Ambrožič iz Nadanjega sela št. 35, zvest pristaš slovenske kat. stranke. Na to je prebral g. obč. tajnik Jožef Biščak resolucijo, v kateri se obsoja izdajsko počenjanje uskoka Ante Trumbiča. Na predlog prejšnjega g. župana Fr. Kureta je bila ta resolucija soglasno sprejeta. Podpisani so župan in prva dva obč. svetovalca. Za majniško deklaracijo se je že v eni prejšnjih sej glasovalo. Nasprotna resolucij?, ki jo je prinesel seboj mlinar in posestnik gosp. Matija Ambrožič iz Nove Sušice, v smislu nove S- L. S. in Jugosl. demokratične stranke, ki je bila gotovo naperjena proti dež. odboru, oziroma g. dež. glavarju dr. Iv- Šušteršiču, je bila soglasno odklonjena, ker ni noben navzočih odbornikov za njo glasoval.
Deželni glavar na službenem potovanju. Vsled sklepa deželnega odbora se je podal deželni glavar dr. Ivan Šušteršič v velevažnih deželnih zadevah v inozemstvo.
Kdaj se vrne dr. Šušteršič v Ljubljano? „Slovenski Narod“ vprašuje kdaj pride dr. Šušteršič v Ljubljano in če se bo „upal“ sem priti! Mi ne vemo, kdaj se vrne, to pa vemo, da za gospodo okolu „Slov. Naroda“ — prezgodaj.
„Slovenski Narod“ v enomer trdi, „da dr. Šušteršič dobiva na Dunaju navodila“ itd. — Dr. Šušteršič ne sprejme sploh od nikogar navodil. Navodila daje dr. Šušteršiču lastna pamet, lastno prepričanje in pa še nekaj, česar nekateri ljudje sploh nimajo — lastna vest.
Dr. Tavčar in prelat Kalan — obsojena. Hrvatska država, glasilo Jugoslovanskega kluba, se je razljutila, ker sta šla dr. Tavčar in prelat Kalan do deželnega predsednika grofa Attemsa, zagovarjat se, da nimata nič skupnega z dr. Trum-bičem. Cel uvoden č'anek je posvetil ta mladinski list temu dogodku. Vsled tega očita H. D. Slovencem, da ne razumejo niti jugoslovanskega pokreta, niti jugoslovanske deklaracije! Dr. Tavčarju in prelatu Kalanu očita to glasilo servilnost, Slovence zmerja, da so nazadnjaško konservativni, celemu našemu narodu pa očita tradicijonalno servilnost, katere se niti izobraženstvo ne more otresti. Zdaj pa imata dr Tačar in prelat Kalan, kar sta iskala. Servilnost, nazadnjaški konserva-tizem — to so lastnosti, ki jih najdejo mladini naenkrat na voditelju Jugoslovanske demokracije. In starinski prelat Kalan, ki hoče biti mlajši od mladinov, je pa tudi dobil priznanje, za katero se je toliko trudil pred obličjem mladinskega sveta. In to vse zaradi tega, ker sta prisiljena tudi ona dva morala podati svojo izjavo glede veleizdajske agitacije. Iz tega se pa tudi vidi, kaj tiči prav za prav za gibanjem, kakor si ga predstavljajo mladini v Zagrebu in — Ljubljani.
Odgovor na nečuveno nesramnost. Včerajšnji „Slovenec“ je priobčil, da je v Ljubljano komandiran nadporočnik Petrič, češ, da bo urejeval „Novice“. Tako „Slovenec“ napada, ker morda kakemu gospodu pri „Slovencu“ ni prav, da bi bil g. Petrič prestavljen v Ljubljano. Ali bo treba za take prestave odslej tudi „Slovenčevega“ dovoljenja? Kakor je nam znano, je v Ljubljani cela vrsta oseb, ki so bile prestavljene v Ljubljano in v prostem času pomagajo pri raznih podjetjih, ne da bi kdo radi tega dotična podjetja obrekoval. Kakor je nam znano, je gosp. Petrič bil celo v glavnem tiskovnem stanu „Slovenčev“ zastopnik, kar bi po „Slovenčevem“ kazalo na jasne zveze z vlado. K. T. D. ima celo popolnoma oproščenih celo vrsto oseb. Naj se objavijo prošnje, ki jih je K. T. D. vložilo za oprostitev teh oseb in s čim je neobhodno potrebnost teh gospodov dokazovalo. Tako bo potem res — jasnost. Tojiko na nesramnost v včerajšnjem „Slovencu“ Če hočejo gospodje še kaj jasnosti, jim radi postrežemo. Šicer naj se pa „Slovenec“ in „Narod“ ne razburjata: pri teh dveh listih sodeluje cela vrsta častnikov, pri „Novicah“ še noben. Kar sklepata ta dva lista torej iz sodelovanja častnikov, ju bije po lastnih zobeh!
Deželna vlada — protektor „Slov. Naroda“ In „Slovenca“. Iz zanesljivega vira izvemo, da so tako deželna vlada sama kakor tudi vsa okrajna glavarstva na Kranjskem naročena na „Sl. Narod“ in „Slovenca“. Grof Attems tedaj očitno podpira ta dva lista in to kaže na tajne zveze, ki so zelo zanimive! To bo tudi vzrok, da sta zadnjič gg. dr. Tavčar in prelat Kalan lomastila s takim zaupanjem k gospodu grofu.
Novi štacijski poveljnik v Ljubljani, generalni major Rudolf Uherek je te dni prevzel svoje mesto.
Padli za domovino. Umrl je v bolnišnici na Italijanskem nadporočnik v rezervi Bruno Flis, jurist iz Št, Lenarta nad Laškim trgom. — Padel je poročnik Jakob Šturm, doma iz Slovenske Bistrice. — Na laškem bojišču enoletni prostovoljec, korporal, osmošolec Ivan Kmet, sin tukajšnjega trgovca g. Kmeta.
Ljubezenska drama pod Rožnikom. Včeraj proti večeru sta se pri kapelici pod Rožnikom tik ob poti, ki zavije na Rožnik zastrupila s ciankalijem vojak, okolu 20 let stari France Srečnik, doma baje iz Tržiča in tudi šele 20 let stara Ivanka Ropret iz Zgornje Šiške. V pismu, ki sta ga zapustila, pravita da gresta v smrt radi nesrečne ljubezni.
V Savi pri Medvodah je utonil v sredo zvečer, ko se je kopal v družbi svoje rodbine in drugih, ljubljanski trgovec gosp Franc Stopar. Popoldne je ležal na prodii, okrog 6. ure pa se ie spustil v Soro, ki ga je zanesla v deročo Savo m ta ga je potegnila s seboj. Zaklical je na pomoč, pa vsak poskus, rešiti ga, je bil žal zaman. Zagrnili so ga valovi. Bog tolaži težko prizadete!
Smrtna kosa. V Kranju je umrl g. Josip Pagon, nadoficijant okr. glavarstva v Tolminu. Zapušča vdovo in 6 otrok. Trije sinovi so na bojišču. R. i. p.!
Težko ranjen je bil na južnem bojišču nadporočnik v rez. Rado Hočevar. Zdravi se v Pragi.
Umrli: Hvala Marija, 42 let stara, žena bajtaija iz Kneza 22; Marinko^ Matija, 35 let star posestnik iz Vnanjih Goric; Župič Ivan, 39 let star, bivši mitniški paznik, stanujoč Jenkova ul. 4 v Ljubljani; v dež. umobolnici na Studencu Jožef Kapelj, sin posestnika iz Kala 7 pri Postojni.
Iz poštne službe. Prestavljen je poštni oficijant Leon Helmich iz postojne v Zagorje. — Umirovljena je poštna adjunktinja Marija Logar od poštnega urada Ljubljana 1.
Prve „Novice“ so začele izhajati 5. malega srpana 1843. Urejeval jih je dr. Bleiweis. Tačas je bilo jako težko dobiti dovoljenje za izdajo časopisov. „Kranjska kmetijska družba“ je šele po priporočilih nadvojvode Ivana dobila dovoljenje za izdajanje „Novic“. „Novice“ so razpravljale poleg kmetijskih zadev tudi še različna druga vprašanja ter budile slovenski narod, ki je začel polagoma zavedati se svojih pravic.
Podržavljenje central za živila. Tekom posvetovanja o prehrani je rekel minister Paul, da bo izvedel v kratkem času podržavljenje vseh central za živila in podružnic urada za ljudsko prehrano.
Deželna centrala za jajca na Štajerskem je nakupila od 1. avgusta 1916 do 31. decembra 1917 nad 90 milijonov jajc, od katerih je šla skoraj polovica v inozemstvo.
Dve kobili ukradeni. V Lipoglavem je ukradel delavec Selan iz Potokarjevega hleva 2 kobili, vredni 10.000 K. Tatu so prijeli in oddali orožnikom.
Kumare so v Ljubljani še vedno po 2 K; pač zelo drag sadež, ki vsebuje le VaVo beljakovine in 970/0 vode.
Krompir je ves pod zaporo. Dobivajo ga le Ljubljančani, ki so v srečni posesti A B C in sličnih kart; drugi ljudje pa morajo biti brez njega. Ali ni to višek modrosti in vzor enakopravnosti ?
Junaško smrt je našel na tirolskem bojišču enoletni prostovoljec desetnik Ivan Kmet, 191etni sin trgovca in posestnika g. Ivana Kmeta v Ljubljani.
Vojnopoštnl promet za privatne zavoje je odslej odprt pod obstoječimi pogoji na vojno-poštne urade št. 3, 4, 212, 287, 293, 304, 361, 374, 405, 409, 420, 434, 440, 465, 467, 469, 488, 523, 529, 556, 582, 631, 640, 646, zaprta pa je št. 235.
Za lovske, patrone naj se takoj prijavijo lovci v oni trgovini, v kateri so že v prejšnjih letih kupovali patrone. Množina odkazanih patron bo bolj majhna.
Potna prtljaga. Potnike opozarjamo na iz-premenjeno določilo želez, obratnega pravilnika, ki ukazuje, da ne sme teža posameznega kosa prtljage presegati 50 kg. Vsak kos mora imeti natančen in trpežno pritrjen naslov potnika (ime, bivališče, stanovanje) kakor tudi ime oddajne in nemembne postaje. Prtljaga, ki ni tako zazname-novana, se sme zavrniti.
Zahteve železničarjev. V ponedeljek so se posvetovale o sklepih velikega zborovanja^ železničarjev 12. t. m. sledeče organizacije: društvo železniških mojstrov, splošno pravovarstveno in obrtno društvo, društvo kondukterjev, društvo strojevodij, državna zveza nemških železničarjev, državna zveza krščanskih železničarjev, prometna zveza in društvo nemškoavstr. žel. uradnikov. Soglasno so sklenili obvestiti vse železničarje, da se mora za sedaj vsako gibanje opustiti. Pogajanja v državnozborskem odboru drž. nastavljencev se ne smejo motiti. Železničarji naj stoje s puško ob nogi in naj čakajo nadaljnih navodil svojih organizacij.
Na ljubljanskem trgu so pričeli prodajati prva letošnja jabolka.
Velik vlom pri tvrdki „Balkan“ v Trstu se je izvršil te dni. Policija zasleduje vlomilce.
Na vislice obsojena je bila pred porotno sodnijo v Šibeniku poročena Marija Gradiško, ki je umorila starko Ivoševičevo.
Poroka. V Št. liju v Slov. goricah se je poročil Ivan Roškar, sin drž. in dež. poslanca, z Marijo Gornikovo, hčerko veleposestnika Karla Gornika v Selnici.
Umrla je v knezoškofijskem zavodu sv. Stanislava č. s. Liberta Metz.
Silen vihar s točo je divjal 17. t. m. nad okolico osojskega jezera. Toča je padala debela kot golobja jajca ter pokrivala zemljo več centimetrov debelo.
Tobačna tovarna v Rovinju. Razširja se vest, da se v kratkem zopet otvori tobačna tovarna v Rovinju v Istri.
500 dezerterjev je predvčerajšnjim prijela policija v Zagrebu.3,
Prehrana v Avstro-ogrski in Nemčiji.
Minister za prehrano princ Windischgrätz je dovolil sötrudniku „Az Esta“ daljši razgovor o nedavnih pogajanjih z Avstrijo in Nemčijo. Minister je izjavil, da so se pogajanja z Avstrijo in Nemčijo tudi letos gibala v okviru lanskega leta. Ogrska ni prevzela niti napram Avstriji niti napram Nemčiji nikakih obveznosti glede prepustitve žita; ona je le izrazila svojo pripravljenost, prepustiti Avstriji vse, kar lahko sama pogreša. Zato pa se je morala Avstrija obvezati, prepustiti Ogrski industrijske predmete.
Tudi v novem gospodarskem letu je prevzela Ogrska oskrbo armade s kruhom. Avstrija pa se ja zavezala, da bo preskrbovala armado s krmili, krompirjem in sočivjem. Z Nemčijo je dogovorjeno, da bodo po sklepu miru na iztoku delili uvažano blago enako med Nemčijo in monarhijo. Razun tega je pripomnil minister, da bodo to zimo Ogri dobivali mnogo manj mleka nego do sedaj in vrhu tega se cene za mleko podraže.
Če opazujemo razna dejstva, o katerih prodira glas izza meje blagrovane dežele Ogrske in poslušamo še govor ministerskega predsednika Seidlerja, ki nam prikazuje razmere na Ogrskem v ne baš rožnih barvah, prihajamo do zaključka, da se tudi tam širi pomanjkanje in beda.
Kupujte ..Novice“!
Delu priznanje.
Neznosno pomanjkanje, ki ga trpe široki sloji srednjega stanu in skoro vsi uradniki vseh strok, ima svoj vzrok tudi v tem, da svet ne ocenjuje pravično duševnega dela. Seveda se je to godilo tudi že pred vojno. Gotovo si ni nikdo izmislil tako modre besede, da bi v privatnem razgovoru zahteval od obrtnika, da bi mu zastonj napravil obleko ali omaro. Marsikomu pa se zdi popolnoma pravilno, da vprašuje na izprehodu ali v kavarni zdravnika ali odvetnika za svet-Tekom vojne, ko nam manjka blaga, smo začeli zelo precenjavati materijalne dobrine. Te vidimo in jih tipamo ter cenimo delo po njegovi kakovosti. Blestečemu nakitu radi prisojamo bajno ceno, fina novafobleka mami kupce od vseh strani in čevljar deva ponosno svoje izvrstno delo v izložbo.
Drugače pa je pri duševnem delu. Kar vbija profesor v mlade glave, kar tuhta računski uradnik v svojih poslovnih knjigah in kar razmišlja zdravnik v težkih kompliciranih slučajih, iz vsega tega ne moreš napraviti v izložbi mičnih skupin. In vendar pameten človek ne bo trdil, da ni modra odredba, ki v podrobnostih onemogočuje razširjanje kuge, vsaj toliko vredna kakor par lakastih čevljev. Bedak bi bil, kdor bi mislil, da je delo dražilca cen kulturneje in koristneje nego trud vzgojitelja mladine. In vendar 'so ljudje, ki sodijo človeka po vsotah, ki jih služi. Treba pač v tem oziru širiti spoznanje med ljudstvom.
Širom sveta.
Antanta dolguje Ameriki že nad 6 milijard dolarjev.
Pariz, 15. julija. Kakor poroča „Havas“ iz Washingtona, so posodile Združene države dozdaj zaveznikom 6 milijard 91 milijonov 590 tisoč dolarjev; dolg se razdeli takole: Angleška 3170, Francija 1765, Italija 660, Ruska 325, Belgija 131, Grška 1579 in Srbija 9 milijonov dolarjev. Ta posojila se zvišajo vsak mesec skupno za 400 milijonov dolarjev. Od posojila ki je bil dovoljen Rusiji, je bilo porabljenih le 187 milijonov dolarjev.
Sovražniki podpirajo gibanje proti Avstriji.
Rotterdam, 17. julija. Zahodne velesile so, kakor poročajo „Daily News“, zagotovile kongres zatiranih narodov v Rimu, da ga bodo v vsakem oziru podpirale, posebno pa tedaj, če nemudoma začne intenzivno agitacijo v Avstriji.
Čehoslovaki v Rusiji pod vrhovnim vodstvom češkega narodnega sveta!
Bern, 18. julija. Češko slovaška brigada se ne namerava vmešavati v notranji položaj Rusije. Stoji pod poveljstvom češkega narodnega sveta, kojega predsednik je profesor Masaryk. Dobila je povelje, da naj pride na francosko bojišče, kjer naj se vojskuje za obstanek češkoslovaške države. Na francoskem bojišču se bo odločila usoda Češke in ne v Sibiriji. Tako^je slikal položaj polkovnik Ruban, odposlanec Cehoslo-vakov v Tokiu, japonskemu zunanjemu ministru.
Sfbi in Lahi v Arhangelsku.
Moskva, 16. julija. „Izvestija“ poroča iz Arhangelskega, da so tjakaj iznova dospeli srbski in laški oficirji ter vojaki posamič in v skupinah. Pod varstvom tamkajšnjega angleškega in francoskega konzulata tvorijo dosedaj oddelek nad 300 mož, ki pa se stalno veča. Namen teh čet je po izkrcanju Angležev na Murmanskem jasen. Vladni izvršilni odbor je sklenil, ne meneč se za proteste obeh konzulov, razorožiti srbske in laške čete, kar se je baje že zgodilo.
Mirovna pogajanja med Finsko in Rusijo.
Stockholm, 16. julija. (K. u.) „Stockholms Tidningen“ poroča iz Helsingforsa, da se bodo za predlog finske vlade pričela dne 21. julija v Revalu mirovna pogajanja z Rusijo.
Tereščenko je proti vojni.
Kristijanija, 18. julija. Tukajšni listi prinašajo interview z bivšim ruskim zunanjim ministrom Tereščenkom. Ta je najpreje ljuto napadal Nemčijo. Nato je svetoval antanti, naj ne skuša vpostaviti zopet nove ruske fronte, ampak naj raji konsolidira razdrapane ruske razmere in upo-stavi Rusijo kot velesilo. Vsi Rusi naj se strnejo okrog narodnega gibanja.
Nemški interesi v Rigi.
Berolln, 18. julija. Pruski trgovski in železniški minister sta odpotovala v Rigo, da prisostvujeta sejam borznega odbora; pri teh sejah bodo pretresali vprašanja, ki se tičejo trgovine in prometa.
Bratianov kabinet obtožen.
Bukarest, 18. julija. Zbornica je v svoji seji s 115 glasovi sklenila da se Bratianov kabinet postavi na zatožno klop. Glasovanja sta se vzdržala 2 poslanca.
Nemščina na Rumunskem.
Bukarešt, 18. julija. Naučni minister Me-hedeng je na neko vprašanje odgovoril, da je sklenjena stvar, da se uvede v rumunskih šolah zopet pouk v nemščini.
Na smrt obsojen žurnalist.
Pariz, 18. julija. Radi sporazumljenja s sovražniki je bil žurnalist Duval obsojen na smrt. Obsodbo so danes izvršili.
Silen tajfun na Japonskem.
Chiasso, 18. julija. Iz Osake javljajo laški listi: Silen tajfuiT je opustošil del jugozapadne Japonske in več otokov. Škoda je neznanska; reke so izstopile čez bregove, železnice in telegrafske zveze so prekinjene.
Mednarodna trgovinska liga.
Haag, 17. julija. V Rostoku so ustanovili mednarodno trgovinsko ligo z principom odprtih vrat po celem svetu, kar smatra liga za predpogoj stalnega miru. Ideja osrednje Evrope naj se opusti! Samo gotovost trgovinske plovbe in prost razvoj malih narodov zamore zopet mir obnoviti.
Rooseveltov sin padel.
Lugano, 18. julija. Glasom italijanskih listov je padel v Franciji Quinting Roosevelt, najmlajši sin bivšega predsednika severo-ameriške Unije kot bojni letalec.
Zagonetna smrt.
Dunaj, 18. julija. V kopališču „Diana“ na Dunaju so našli zvečer, ko so izpraznili basen, 2 moška utopljenca, o katerih domnevajo, da sta vojaka. Morda gre tu za dvojni samomor.
Kolera.
Berolln, 18. julija. V Petrogradu je 28. junija obolelo 450 oseb za kolero, 9. julija pa 429. V Saratoru razsaja silna kolera kot epidemija. Tudi v Stockholmu so trije zboleli za kolero.
Sarkofič proti Jugoslovanskemu gibanju.
Hrvatski listi poročajo, da je vladni komisar v Sarajevu po nalogu deželnega načelnika barona Sarkotiča poklical k sebi dr. Jožo Sunariča, Vekoslava Jelaviča in dr. Dušana Jeftanoviča in jim pod pretnjo posledic prepovedal vsako delo, ki bi bilo v zvezi z ustanovitvijo samostojne jugoslovanske države.
Drobiž.
Trgatev na Ogrskem. Ogrom se obeta letos dobra trgatev, ki bo v domovini tokajskega vina naravnost izborna. Cene vina rastejo.
Preskrba armade z mesom. Ogrsko poljedeljsko ministrstvo je odredilo, da si bo armada odslej nabavljala klavno živino na trgih.
Vojna razstava antante v San Franciscu se je otvorila ob navzočnosti 15.000 ljudi. Udeležuje se je 2000 ameriških,, angleških, francoskih, belgijskih in laških razstavljalcev.
Prva zamenjava ujetnikov med «Francijo in Nemčijo se izvrši te dni.
Policijski uradniki obsojeni radi navijanja cen. Dunajski policijski uradniki so prodali poprov nadomestek, ki je bil kupljen za prehrano policijskih uslužbencev nekemu Pavlu Flögl. Pri tej kupčiji pod roko so narastle cene od 25 K do 38 K za 1 kg. Pri obravnavi so se obtoženci zagovarjali, da so to kupčijo sklenili iz potrebe, ker jim premala plača pri tej draginji ne zadošča. Policijski komisar dr. Karl Zverina je bil obsojen na 1 mesec, revirni nadzornik Anton Lobi na 3 tedne in nadpaznik Karl Kozliček na 14 dni zapora.
Banka na kolesih. Amerikanci so priredili za svoje vojake na zahodni fronti bančno podružnico na kolesih, ki se lahko v varni oddaljenosti prepeljava sem in tja. In sicer je izvedla to misel pariška podružnica neke velike njujorške banke. Banka na kolesih je velik oklopni voz z dvema zamreženima oknoma: kot pri vsaki drugi banki se tu lahko vplačuje in izplačuje in vrše drugi bančni posli, le da so bančni kupci izključno vojaki.
Gospodarska moč Cehov. Statistika je dognala, da ima češki narod čez 1000 milijonarjev. Polmilijonar pa je na Češkem čisto navadna prikazen. To je znak, kako zelo je obogatel češki narod v vojni.
Proti Nemadjarom na Ogrskem. Ogrska vlada je odredila, da ne more nikdo kupiti nepremičnin, če ni vlada prej dala za to svojega dovoljenja. S tem hoče vlada onemogočiti, da bi Nemadjari, ki vladi niso všeč, kupovali nepremičnine.
Poštni promet z Ukrajino. V Ukrajino se morejo odpošiljati navadna pisma in dopisnice po določbah svetovnopoštne zveze, in sicer popolnoma frankirano in odprto. Poleg tega se morejo pošiljati iz Avstrije vsem avstro-ogrskim državljanom v Kijev, Odeso in Kmerinko potom c. in kr- vojne pošte navadna odprta pisma in dopisnice po tuzemskem poštnem tarifu.
Od generallsima do policista. Iz Petrograda poročajo, da je Lenin imenoval bivšega generalisima Krilenka za policista.
Polet čez Atlantski Ocean. Iz Londona se poroča, da je Daily Mail o priliki, ko se je pojavila govorica, da hoče neki južnoameriški letalec preleteti Atlantski Ocean, zopet obnovila ponudbo, plačati onemu 10.000 funtov, ki bi izvršil prvi ta prekomorski pokt.
Velike tatvine na kolodvoru pri Našlcah. Te dni se je v Osjeku vršila obravnava proti tatinski družbi, ki je v Našicah na kolodvoru izvršila veliko število tatvin. Višji železniški uradnik Karlo pl. Palfy, ki je bil glavar te družbe, je bil obsojen na pet let težke ječe, razne druge osebe so bile tudi občutno kaznovane.
Plzenski dogodki. V državnem zboru sta interpelirala poslanca Prek in Haberman radi dogodkov 21. junija v Plznu. Množica je napadla voz, na katerem je bil naložen kruh za Skodovc delavce. Vojaštvo je streljalo. Pet otrok je obležalo mrtvih, šest drugih oseb je bilo težko ranjenih.
Mesto sebe — ustrelil tovariša. IzTridenta se poroča': Kakor piše „Risvoglio“, se je hotel neki vojak ustreliti s puško. Pri tem pa je tako narodno ravnal, da je ustrelil blizu stoječega tovariša v glavo, ki se je takoj mrtev zgrudil.
Velikansko vžitno gobo so našli te dni v gozdu blizu Špitala ob Dravi, ki je tehtala skoro 2 kg, njen obseg je znašal 80 cm, obseg kocnja pa 28 cm. Bila je pravo čudo.
Nov krematorij na Češkem. Pri zadnji seji mestnega zastopa v Pardubicah so odobril predloge komisije za zgradbo krematorija in poslali so to komisijo, da pregleda že obstoječi češki krematorij v Libercu in nekatere druge v Nemčiji.