OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJIBLJANA leto ii. — Štev. 55 Prva seja Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana £ ZAPISNIKOV I. SKUPNE SEJE, I. SEJE OKRAJ NEGA ZBORA IN I. SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA 30" lulLja 1955 sta bili logu 86 ji okrajnega zbora ln h .J-® Proizvajalcev Okrajnega aa«l ■? odbora Ljubljana z dnevnim redom: 1 ^valitev misije ' ^točilo $ ilJe *• 61 verifikacijske ko-verifikacijske komi- 4, v^wte6ga odbornikov 5, v,!,. Predsednika zbora plitev komisij. rt*3611 seiah j® bil predla-Jet. dnevni red soglasno spre- !• SEJA OKRAJNEGA ZBORA lat ^ je vodil dr. Ciril Korao-najstarejši odbornik. »lav ,Plk seje j® vodil Venče-^vneV"trovec. še* upravno- Za leSa odseka OLO. bik*, bverlitelja zapisnika sta Loj,„Z'i?1jena ljudska odbornika Sei, ,epek in Alfred Janko. bu0‘' 3° bila sklepčna, ker je a 63 odbornikov okrajnega 9 navzočih 55. tej*. Predlog odbornika Petra «!*»*» io bila izvoljena pet-lt> gj. a verifikacijska komisija, riti, r: Franc Drobei, Ivan Ce-^ne Martinšek, Franc Poda , ln Karel Grabeljšek, da fcnPOno£ii0 o izvolitvi odbor-v okrajni zbor. Po 11 '^WnI?t*C6rn odmoru je podal Franc Drobci v Imenu ®k acUske komlc je nasled- vr5ae„® na 6. točko odločbe Iz-^ine , 8veta Ljudske skup- ,.KS v Ltubljani o dolo- ,'vi .. - \ 'Ml, stJvHa odbornikov ljud-l ^°rov novih okrajev ^ $e ‘ »st LRS St. 24-128/55), °kr ■ s*: «kovaini zbor šteje 68 odbor-d te * . 'borj Izvolijo okrajni (mcetni) Letnik dosedanjih okrajnih ^^bli» ljudskih odborov: Nti/, a'mesto 34, Ljubljana-Slto 29> Postojna 4 in Novo J® p,r 1 odbornika, kakor tudi ,‘V: 8**du predloženih pove- L K1 CU1V6VUIU [/V V V- ufiotavlja verifikacijska l' ie ^ okrajnega zbora Okraj-jj1"1' ;kega odbora Ljub- i*v°ljerv< ®° bili v okrajni zboir 'kej. 1 naslednji odborniki, in ^a v ."»estnega ljudskega od- Pobn, Sa8adin Stanka, »S'V„S,“' Franc. dr. Marijan, Gorjanc Joško, Jenko Marijan, Klanjšek Ada, Klemenčič Inž. Ivo, Kopitar Jože, Kovačič Leo, Krese Leopold, Krisitan Ivan, Lapajne-Oblak inž. Sonja, Marentič inž. Vera, Martinček Tone , Modic dr. Heli, Ocepek Lojze, Pečaver Albina, Pernuš Anka, Pretnar dr. Jože, Sitar Franc, Tepina inž. Marijan, Tuma Os* j, Vidmar Ciril, Vipotnik Janez, Vodopivec Vlado, Zdešar Henrik, Zagar-Tomlčevič Fani. 2. Od Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica: Berčič Miha, Bi rtič Pavel, Blejp Anton, Čerin Janez, Demšar Stefan, Fakin Iva, Grabeljšek Karel, Gradadolnik Franc, Grebenc Alojz, Habjan Franc, Hribovšek Zdravko, Janko Alfred, Klopčič Martin, Komotar dr. Ciril, Kregar Franc, Krhlikar Jože, Lesjak Janez, Lešnjak Peter, Majcen Lovro, Mravlje Franc, Muha inž. Gašper, Nagode Anton, Notar Karel, Oblak Jože, Perme Janez, Poljanec Anton, Smerkolj Martin, Zdešar Anton, Zorec Gaber, 3. Od okrajnega ljudskega odbora Postojna: Mazi Karel, Mlakar Jože, Sile Jakob, Urbas Ludvik. 4. Od "krajnega ljudskega odbora Novo mesto: Orel Alojz. in predlaga, da se njih mandati verificirajo. Poročilo verifikacijske komisije so odborniki soglasno potrdili. III Vsi navzoči odborniki so pred predsedujočim položili zaprisego. IV Odbornik Peter Lešnjak je predlagal, da se izvoli za predsednika okrajnega zbora odbornik Alfred Janko. Predlog je bil soglasno sprejet. Odbornik Franc Borštnik je predlagal: Izvolitev petčlanske mandat-no-imunitetne komisije, in sicer: Marijana Draksler, Franc Ca-mernik, Stane Bobnar, Gaber Zorc in Iva Fakin. Odbornik Franc Sitar pa je predlagal, da se izvoli komisija za gospodarstvo okrajnega zbora, in sicer: inž. Vera Marentič kot predsednik, ter člani Leo Kovačič, Stane Bobnar, Tone Marttinšek, Alfred Janko, Janez Čerin in Štefan Demšar. Obe komisiji sta bili soglasno Izvotljeni. Predsedujoči je zaključil sejo in pozval odbornike, da se zberejo na skupni seji. I. SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV Sejo je vodil Alojz Matelič kot najstnrejši odbornik. Zapisnik seje je vodil Vinko Butala, šef upravno-pravnega odseka MLO. Za overi telja zapisnika sta bila Izvoljena odbornika Anton Dobravec in Franc Pipan. Seja je bila sklepčna, ker je bilo od 51 odbornikov zbora proizvajalcev navzočih 41. Na predlog odbornika Franca P lazar j a je bila izvoljena verifikacijska konusi j a, ki naj poda poročilo o izvolitvi odbornikov v zbor proizvajalcev. V komisijo so bili Izvoljeni odborniki Jože Humar, Franc Švab, Georgi j ICostjukovsktj, Anton Voljč, Stane Simšič. Po kratkem odmoru je v imenu verifikacijske komisije poročal odbornik Georgi j Kostjukov-sktj, in to: Glede na 6. točko odločbe Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS v Ljubljani o določitvi števila odbornikov ljudskih odborov novih okrajev (Uradni list LRS št. 24-128/55), kt se glasi: zbor proizvajalcev OLO Ljubljana šteje 51 odbornikov. Od tega pripada proizvajalskl skupini Industrije, trgovine in obrti 45 odbornikov, od katerih izvolijo zbori proizvajalcev dosedanjih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov: Ljubljana- mesto 30, Ljubljana-okolica 14 in Postojna 1 odbornika. Proizvajalskl skupini kmetijstva 6 odbornikov, i katerih izvolijo zbori proizvajalcev dosedanjih okrajnih (mestnih) ljudskih odborov: Ljubljana- mesto 1, Ljubljana-okolica 4 in Postojna 1 odbornika, kakor tudi po pregledu predloženih poverilnic ugotavlja verifikacijska komisija zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odb< -a Ljubljana, da so bili v zbor proizvajalcev izvoljeni naslednji odborniki, ln sicer: 1. Od mestnega ljudskega odbora v Ljubljani: \rko Anton, Bajec inž. Viktor, Belčlč Jože, Cotar inž. Rado, Delač Ivan, Di Batista Franc, Dragar Bogomir, Fortuna Lojze, Gasparič Jože, Humar Jože, Jager Jože, Jeriha Mirko, Kaivelar Franc, Kostjukovsklj GeorglJ, Kralj Vinko, Kročelj Lado, Marinček Ciril, Matelič Alojz, Merčun Franc, Nedeljkovič Vukadin, Pipan Franc, Plazar Franc, Rakušček Zdravko, Rožmane Ivan, Skok Ciril, Stanič Viljem, Skerlavaj Milan, Štolfa Rafael, Švab Franc, Vogelnik Stane, in od kmetijske skupine ^""tič Jože. 2. Od okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica: Dobravec Anton, Fele Stane, Gradišek Ignac, Irt Gregor, Kaplja Andrej, Kocjan Franc, Koder Alojz, L'ižav Franc, Marinc Kamilo, Mlakar Vinko, Pančur Franc, Petkovšek Anton, Simšič Stane, Voljč Anton ir od kmetijske skupine: Knific Ivan, Razpotnik Jože, Smolej Franc, Voj e Jože. 3. Od okrajnega ljudskega odbora Postojna: iz skupine Industrije: Sega Alojz, Sega Andrej, iz skupine kmetijstva: Držaj Vinko; in je predlagal, da se njih mandati verificirajo. Poročilo verifikacijske komisije so odborniki soglasno potrdili. III Vsi navzoči odborniki so pred predsedujočim zaprisegli. Odbornik Georgij Kostjukovskij je predlagal, da se izvoli za predsednika zbora proizvajalcev odbornika Franca Fla-zarja. Predlog je bil soglasno sprejet. V Odbornik Franc Pipan je predlagal, da se izvoli mandat-no-imunitetna komisija zbora proizvajalcev. Predlagal je odbornike; Franc Di Batista, Vukadin Nedeljkovič, Joče Humar, Anton Dobravec, Ivan Knific. Odbornik Franc Di Batista Je predlagal v komisijo za gospo- darstvo zbora proizvajalcev odbornike: Alojz Matelič, Bogomir Dragar, Vukadin Nedeljkovič, Franc Plazar, Janez Lužar, Kami to Marinc in Jernej Kaplja. Odbornik Anton Arko je predlagal v komisijo za vprašanja delavskega samoupravljanja naslednje odbornike: Franc Plazar, Jože Jager, Zdravko Rakušček, Stane Fele, Stane Simšič in Milan Škerla-vaj. Vse tri komisije so bile soglasno izvoljene. Predsedujoči je zaključil sejo ln pozval odbornike k skupni seji. Po končanih ločenih sejah se je pričela I. SKUPNA SEJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Sejo je pričel in vodil Miha Berčič, predsednik OLO Ljubljana-okolica. Predsedujoči je pozdravil zveznega poslanca Vido Tomšič, vse navzoče republiške poslance ter odboimike. Za overitelja zapisnika sta bila Izvoljena odbornika Marijana Drakslar in Alojz Koder. Za zapisnikarja sta bila izvoljena Branko Goslar in dr. Pe-triček Viljem, šefa pravne službe MLO in OLO. O delu Iniciativnega odbora za formiranje komun je predsedujoči podal naslednje poročilo: Z današnjo sejo je zaključeno delo Okrajnega iniciativnega odbora v razgibanih pripravah za formiranje komun in ureditev novega komunalnega sistema. V tem delu so obsežene široke in živahne razprave državljanov, ki so izrazili svoja mišljenja in . •rlpombe na zborih volivcev, na sestankih Socialistične zveze in r.a sestankih drugih družbenih organizacij. To obširno delo je Iniciativni odbor, ki se je konstituiral lani 1. oktobra, opravil na 15 skupnih sejah, poleg številnih sej komi-Mj za statutarna, organizacijska in kadrovska vprašanja, in razen dela, ki so ga opravili iniciativni odbori novih občin. To obsežno delo Iniciativnega odbora v teh desetih mesecih pomeni konkretizacijo in Izvedbo velikih zamisli o poglobitvi družbene samouprave na področju oblasti in državne uprai ve. Prav zato je ta naloga postavila Iniciativne odbore m družbene organizacije pred celo vrsto novih vprašanj in problemov, ki so se porajali z novo predvideno komunalno ureditvijo in ki so med delom in proučevanjem nove ureditve doživljali celo vrsto sprememb prvotne zamisli ln osnutka. To velja tako za upravno In teritorialno razdelitev, za statute, za novo organizacijo ljudskih odborov in njihovih organov la uprave, za proučevanje pristojnosti in za druga organizacijska, upravna ln pravna kot tudi z» tehnična vprašanja. O vseh teh razpravah, o osnutkih in zaključkih Iniciativnega odbora je bila širša javnost sproti obveščena po uradnem listu »Glasniki! to delo pa sta spremljala tudi Mestni in Okrajni ljudski odbor ter občinski ljudski odbori. Skoraj neposredno do sprejema Zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev je Iniciativni odbor razpravljal o teritorialnih vprašanjih. Na podlagi uzakonjenega končnega pred-loga Iniciativnega odbora šteje okraj Ljubljana 277.744 prebivalcev, meri pa 2.665 km2. To območje je sestavljeno iz celotnega območja MLO Ljubljana s 138.211 prebivalci, celotnega okoliškega okraja s 119.540 prebivalci, ter deli okraja Postojna s 15.191 orobivaici, Novo mesto z 2.970 prebivalci, Kranj t I. 514 prebivalci, Trbovlje s 318 prebivalci in nenaseljenega dela okraja Šoštanj. Navedene priključitve so predvsem zarad. gravitacijskega vpliva Ljubljane kot gospodarsko-upravnega In kulturnega središča Slovenije, precej so vplivale tudi oddaljenosti sedežev novih sosednjih okrajev, delno pa 90 tudi posledica zaradi geografskega položaja in primernejše povezave s sedeži novih občin na področju našega okraja. Hkrati je ta na-va ureditev pogojena z družbe-no-ekonomskimi osnovami In pristojnostmi novih ljudskih odborov, torej povsem v nasprotju s prejšnjo, bolj ali manj administrativno razdelitvijo. Kot vemo, je torej na področju novega okraja 23 novih občin, prej je bilo na tem področju 49 občin in 8 naseljenih in le-naseljemih delov občin. Največja občina po številu prebivalstva je občina Ljubljana Center, ki šteje 41.067 prebivalcev, najmanjša pa Loška dolina s 3.553 prebivalci. Povprečno pride na občino 12 075 prebivalcev, medtem ko je republiško povprečje II. 600 prebivalcev. Č% vzamemo za majhne občine merilo število prebivalstva pod 5.000, potem je • laikih občin v našem okraju pet, v vsej Sloveniji pa 18, torej tretjina v našem okraju. Po površini je največja občina v okraju občina Cerknica, ki meri 321 tn pol km2, najmanjša pa je Ljubljana Center s 4 ln pol km2. Medtem ko je v republiškem merilu povprečna velikost občine 156 km2 s približno 11.600 prebivalci, je pod takim povprečjem pri nas, razen osem mestnih, še 9 okoliškin občin. Po stari upravno-teritorialni razdelitvi okraja je bilo deljenih 33 katastrskih občin. Z novo razdeliti'v0 jP bilo zd-uženih 16 katastrskih občin, deljenih pa 21 in bo tako ob novi upravno-teritorialni razdelitvi ostalo še vedno deljenih 36 katastrskih občin. Socialni sestav prebivalstva v okraju je 23.2 Ve nasproti 76.8°/» v korist kmečkega prebivalstva, v 17 občinah prevladuj0 torej nekmečko prebivalstvo, medtem ko je v šestih občinah nad 50 •/» kmečkega prebival etvna. Gospodarska moč okraja se odraža v narodnem dohodku, ti znaša za lani brez nrikl.lučenih predelov približno 37 milijard 400 milijonov dinarjev. Ce primerjamo to število s številom prebivalstva, dobimo povprečje na enega približno 135.000 dinarjev. Pestrost gospodarskih dejavnosti je v okrajnem merilu velika, vendar so podjetja po vsem področju neenakomerno porazdeljena. Najmočnejše gospodarske veje so: kovinska industrija, papirna, tekstilna, kemična in delno tudi usnjarska industrija. Od celotnega narodnega dohodka ustvarjajo industrija, gradbeništvo, trgovina in obrt ter gostinstvo 92.9"/o, medtem ko ostalih 7.1V» odpade na kmetijstvo in gozdarstvo. Sama industrija ustvarja nad 64”/» narodnega dohodka. Visok narodni dohodek ustvarja sedem komun in to v znesku 22 milijard 831 milijonov dinarjev ali 61.1*/», vseh ostalih 16 komun pa ustvarja le 38.9»/» narodnega dohodka. Najmočnejša občina je komuna Center, ki ustvarja 17.9«/* celotnega narodnega dohodka, sledi ji komuna Šiška z 10.3«/», Domžale 3 7.9°/», Kamnik Bežigrad, Moste, Vič itd. Gospodarsko šibke komune pa so: Mengeš, Moravče, Dobrova, Borovnica, Ivančna Gorica, Grosuplje in Rudnik, ki ustvarjajo toliko dohodkov, da krijejo svoj redni proračun. Na podlagi take ekonomike socialne, kulturne pestrosti okraja ter daljnosežnosti, globini in pomembnosti družbenih izprememb, ki sr izvajajo, je bila razprava o teh vprašanjih izredno pestra in zanimiva o predlogih in mišljenjih, ki so bili izneseni v razpravi, ta'-o na področju mesta kot okolice. Ce govorim o območju občin na področju okolice, kar je hkrati povezano z ekonomskimi, kulturnimi in drugimi vprašanji, morem ugotoviti, 1? so določene male občine glede na poiliitično stanje in splošno razvitost dejansko za sedaj še kompromis meti stanjem, kakršno je in stanjem kot se je v določenih občinah že realizira’1. Prt tem je Iniciativni odbor vztrajal na stališču, da bo nadaljnji razvoj nedvomno močno vplival na morebitne drugačne odločitve, ker pa' trenutno prebivalstvo ni moglo preko obstoječih tradicij, gledišč itd. Značilno je, da je prebivalstvo od vsega začetka vsepovsod pozitivno sprejelo idejo komunalne ureditve, kajti tu ni bilo nobenih načelnih odklonov ali nasprotujočih nr i. Razprava o komunah, ki so Jo imeli prebivalci Ljubljane na svojih zborih volivcev ln po svojih političnih organizacijah pomeni nedvomno doslej najširšo in najbolj temeljito obdelavo določenega vprašanja v Ljubljani. V samih teritorialnih konceptih »ena ali več komun Ljubljani« so se prav nazorno pokazali bolj ali manj Izkristaliziran! pojmi o družbeni samoupravi ter o vlogi in pomenu komun v družbenem življenju kakor tudi o njihovi vlogi v razvoju demokrat Uma, v gospodarstvu in na drugih področjih. lovcem kakor pa sedanji odbornik in Mestni ljudski odbor v Ljubljani. Večje število komun v Ljubljani pomeni hkrati tudi v političnem oziru velik korak naprej k usposabljanju in razvijanju socialistične zavesti, pa tudi v boju proti malomeščanstvu in birokratskim usedlinam. Določena enotnost Interesov ožjega mestnega področja, ki je bila glavna osnova zagovornikov ene same komune v Ljubljani, je bila tudi predmet obširnega razpravljanja Iniciativnega odbora. Ustanovitev mestnega sveta zagotavlja reševanje tistih skupnih vprašanj, ki so lastna mestu kot celoti. S tem, da spada v okvir mestnega sveta 9 komun, se sedanje ožje mestno področje še razširi ln povezuje z okolico v tem smislu, kot je povezano mesto s svojo sedanjo širšo okolico v svojih okrajnih mejah. Iniciativni odbor oziroma sta tiitarna in organizacijska komisija so opravili obsežno delo, razen upravne ureditve tudi delo v zvezi s statuti ter s pristojnostmi okraja in občin. Iz obsežne materije zveznih ln republiških zakonov in predpisov, ter pristojnosti okrajnih in občinskih odborov, je bilo izdelanih več predlogov o tem, katere pristojnosti naj bi obdržal okraj in katere naj bi prešle na občine. Izdelan je bil tudi osnutek statuta ljubljanskega okraja, Ki je bil dan v razpravo tudi občinskim ljudskim odborom. Po večkratnih obravnavah in prečiščevanjih raznih vprašanj je biti statut ustrezno prilaga on tipskemu statutu zvezne komisije. To obširno delo je bilo še toliko težje, ker v tem obdobju še ni bila znana končna pristojnost občin in okrajev kot iiih je določil zvezni in republiški zakon. Izdelan je tudi predlog, naj bi okraj imel 9 svetov, kar ’aj bi ustrezalo ekonomski in socialni strukturi okraja ter istim pogojem ln razlogom ustrezno 6. Volitev komisije za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti, ki preidejo na novi okraj 7. Volitev komisije za prevzem arhivov in inventarja. 8. Volitev komisije za vskladi-tev pravnih predpisov. 9. Razprava in sk.epanje o odločbah: a) o skupnem številu odbornikov ljudskih odborov za vse nove občine v okraju, b) o številu odbornikov, ki odpade na vsako dosedanjo občino ali njen del, c) o številu dosedanjih odbornikov MLO, ki postanejo občinski odborniki na posameznih novih občinah. 10. Razprava ln skelpanje o okrajnem statutu. 11. Volitev odbomiških komisij. 12. Volitev svetov okraja. 13. Imenovanje načelnikov ln šefov upravnih organov. 14. Imenovanje upravnih komisij. Predlagani dnevni red jc bil soglasno sprejet. Odbornik inž. Gašper je kot predsednik organizacijs*" komisije Iniciativnega od®01 predlagal v sprejem nasledil ODLOČBO 1. Občina Borovnica Skupno število odfoorni^ začasnega Občinskega ljud8‘ie' ga odbora znaša 27. Od tega števila odpade: a) na dosedanjo občino otr rovnica 15 odbornikov; , b) na dosedanjo občino P6*" peč-iPrcserje 12 odbornikov; Iniciativni odbor je bil ' osnovi mnenja, da je uveljavi tev družbene samouprave na področju mesta neizogibno ve zana na ustanovitev več komun. To zamisel so sprejeli tudi prebivalci meata, ker hkrati pomeni končno rešitev razprave c družbeni samoupravi v mestu, ki se je začela pred časom c organizaciji administrativnih občin ln pooneje tudi krajevnih svetov. Drugačno rešitev sl Je tudi sicer težko predstavljati, kaj.ti ekonomska, komunalno ln druga vprašanja ter močan subjektivni faktor dajejo vso potrebno osnovo za uveljavitev novih občin na področju mesta, dasi se bodo sicer glede na njihovo ustanovitev in uveljavljanje določeni problemi res pojavili tem bolj, ker se pojavljajo kot nov družbeni faktor. S tem šele bodo državljani in progresivne sile v mestu v povsem enakem položaju s podeželskim' komunami, kjer je ljudski odbornik in z njim seveda tudi ljudski odbor mnogo bližji vo- organizaeijo upravnega aparata. Zraven tega, kar sem navedel v glavnih obrisih, je bilo opravljenega še mnogo drugega drobnega dela. Sedaj, ko vse to de lo prevzema novo izvoljeni ljudski odbor, se moramo zavedat; da bo Imel le-no ^as, gg neea Občinskega ljudske-°dboi-a znaša 40. k., te6a števila odpade na od °dbo: > °db0 ^lke sedanjega MLO 17 'rnikov. oborih volivcev se voli 23 rnikov. ‘ Občina Ljubljana-Center U*>no Število odbornikov ga , ,nega Občinskega ljudske-O^nora znaša 50. Od,h tega Števila odpade: ni Odh rnike sedanjega MLO 38 “nrnikov. Ma Gbžlna Ljnbljana-Cmuče ti{r'Jt>no Število odbornikov zborih volivcev se voH 12 'rnikov. ,U. m........ gg Občinskega ljudske- ^nora znaša 21. ^ teKa števila odpade: (6 .J13 dosedanjo občino Crnu-Ij, odbornikov; 'ko P® dosedanjo občino Dol-odborniki. 18 Sk Ljubijana-moste ti{g!*I,no število odbornikov Ig .,1'r'ga Občinskega ljudske-O^bora znaša 31. teSa števila odpade: 1 Mk® dosedanjo občino Polje b7®orniki; , ItILO 10 odbornikov. t<)boJf‘>0ril1 volivcev se voli 18 rtikov. St Ljubijana-Polje *4čg.gPn° število odbornikov ks M.bga Občinskega ljudske-0^ 0ra znaša 44. . 6) g,*6®3 Števila odpade: Slik*. doscdan5‘ MLO 3 od- ^ dosedanjo občino Polje q ^rnikov; ^0 9® dosedanjo občino Dol- ,() Jarnikov; 'kštijp dosedanjo m< ‘ občino Pre- i ^ na ,^H,tK>rnikov' 'Mfc*. dosedanjo obč. Šmarje mik. 1 Ohx Sk^^"0* Ljubljana-Rudnlk t Število odbornikov 5 “dh, ® Občinskega ljudske-tlj9 zna$a 34. "a 8? St®vila odpade: 1)1#ikoisedanJo obfin°ig 10 \®5a dft^danjo občino Skof- °dbornikov; c) na dosedanji MLO 8 odbornikov. Na zborih, volivcev se voli 11 odbornikov. 15. Občina Ljubljana-Sentvid Skupno število odbornikov začasnega Občinskega ljudskega odbora znaša 31. Od tega števila odpade: a) na dosedanjo občino Šentvid 16 odbornikov; *) na dosedanjo občino Vodice 7 odbornikov; c) na dosedanjo občino Črnuče 2 odbornika; č) n.t dosedanji MLO 5 odbornikov. Na zboru volivcev se voli 1 odbornik. 16. Občina Ljubljana-Slška Skupno število odbornikov začasnega Občinskega ljudskega odbora znaša 41. Od tega števiia odpade na odbornike sedanjega MLO 19 odbornikov. Na zborih volivcev se voli 22 odbornikov. 17. Občina Ljubljana-Vič Skupno število odbornikov .začasnega Občinskega ljudskega odbora znaša 42. Od tega števila odpade: a) na dosedanje občino Brezovica 5 odbornikov; b) na dosedanji MLO 22 odbornikov. Na zborih volivcev se voli 15 odbornikov. 18. Občina Logatec Skupno število odbornikov začasnega Občinskega ljudskega odbora znaša 25. Od tega števila odpade: a) na dosedanjo občino Logatec 15 odbornikov; b) na dosedanjo občino Rovte 7 odbornikov; c) na dosedanjo občino Planina 3 odborniki. 19. Občina Loška dolina Skupno število odbornikov začasnega Občinskega ljudske • ga odbora znaša 25. Od tega števila odpade vseh 25 odbornkov na dosedanjo občino Loška dolina. 20. Občina Medvode Skupno število odbornikov začasnega Občinskega ljudskega odbora znaša 35. Od tega števila odpade: a) na dosedanjo občino Medvode 29 odbornikov; b) na dosedanjo obč. Smled- nik 6 odbornikov. 21. Občina Mengeš Skupno število odbornikov začasnega Občinskega ljudskega odbora znaša 19. Od tega števila odpade vseh 19 odbornikov na dosedanjo občino Mengeš. 22. Občina Moravče Skupno število odbornikov začasnega Občinskega ljudskega odbora znaša 23. Od tega števila odpade: a) na dosedanjo občino Moravče 21 odbornikov; b) na dosedanjo občino Kresnice 2 odbornika. 23. Občina Vrhnika Skupno število odbornikov začasnega Občinskega ljudskega odbora znaša 39. Od tega števila odpade: a) na dosedanjo občino Vrhnika 35 odbornikov; b) na dosedanjo občino Brezovica 4 odborniki. * Kjer se število ljudskih odbornikov na dosedanjih obči- nah ujema s številom odbornikov, k. je določeno za novo formirane občine se zbori volivce « za volitve ljudskih odbornikov ne izvedejo. Odločba je bila »oglasno sprejeta. X Odbornik dr. Heii Modic, predsednik statutarne komisije je predlagal v sprejem statut okraja. O statutu so razpravljali odborniki: Janez Čerin, Karel Grabeijšek, Alojz Matelič, dr. Heli Modic in republiški poslanec Janko Rudolf. Statut je bil soglasno sprejet kot je bil predlagan. XI Odbornik Marijana Drakslar je predlagala, da se izvolijo v komisijo za izvolitve in imenovanja isti odborniki kot so bili predlagani v začasno komisijo. Odbornik Lojze Ocepek je predlagal izvolitev komisije za predpise in organizacijska vprašanja in to odbornike: Leo Kovačič, za predsednika, in člani Ostoj Tuma, Stane Simšič, Jože Razpotnik in Alojz Orel. Dalje je predlagal izvolitev komisije za prošnje in pritožbe — odbornike: Marijana Drakslar kot predsednik, Albina Pečaver, Anton Zdešar, Lado Krošelj in Franc Kocjan. Vse tri komisije so bile soglasno izvoljene. XII Odbornik Jože Kopitar je predlagal svete okraja in sicer' 1. SVET ZA GOSPODARSTVO: ing. Ivo Klemenčič, predsednik sveta, član okrajnega zbora Franc Sitar, član okrajnega zbora, Franc Borštnik, član okrajnega zbora, Franc Habjan, član okrajnega zbora, Franc P lazar, član zbora proizvajalcev, Zdravko Rakušček, član zbora proizvajalcev, Anton Voljč, član zbora proizvajalcev, Stane Simšič, član zbora proizvajalcev, Stane Fele, član zbora proizvajalcev, Ivan Brumen, Pavel Hafner, direktor NB 601, Lojze Bukovec, direktor »Tkanine«, Milan Ster, drž. obrtni mojster, dr. Stefan Soba, načelnik Tajništva za gospodarstvo MLO, Lado Jelen, direktor »Celuloze«, Andrej Petelin, predsednik Okrajne zadružne zveze in zvezni poslanec, Mara Dermastla, direktor Slo-vonija-les, Tone Koprivnikar, direktor Predilnice v Litiji. 2. SVET ZA KOMUNALNE IN GRADBENE ZADEVE: ing. Muha Gašper za predsednika, član okrajnega zbora, Ostoj Tuma, član okrajnega zbora, Tone Martinšek, član okrajnega zbora, Alojz Koder, član zbora proizvajalcev, Jože Krhlikar, Leopold Maček, Ing. Boris Kobe, ing. Beno Svetina, Jože Lesar, Miran Suhic, Nace Sumi, Tone Stajdohar, Jože Krištof. 3. SVET ZA URBANIZEM: ing. Marijan Brilly, za predsednika, ing. Sonja Lapajne — Oblak, član okrajnega zbora, Leopold Krese, član okrajnega zbora, S efan Demšar, član okrajnega zbora, ing. Boris Kobe, ing. Marijan Mušič, ing. Vladimir Mušič, mag. ph. Nevina Prevc, Janez Čebul, Tone Istenič, ing. arh. Dore Mihevc, ing. Darko Guzelj, Stane Vovk. 1. SVET ZA NOTRANJE ZADEVE IN SPLOŠNO UPRAVO: i Marijan Jenko, za predsednika, član okrajnega zbora, Peter Lešnjak, član okrajnega zbora, Janez Čerin, član okrajnega zbora, Adolf Arrigler, ing. Dušan Bohinc, ing. Vekoslav Jakopič, Jože Boštjančič, Marija Peternel — Ludvik, Stane Vrhovnik, Miran Spicar, Mirko Tušek, Franc Perko, Anton Poljanšek, Viktor Baraga, Breda Turnher, Karol Pfundner. SVET ZA KULTURO: dr. Heli Modic, predsednik, član okrajnega zbora, Karol Grabeijšek, član okrajnega zbora, Radovan Gobec, Marijan Javornik, dr. Vladimir Kralj, dr. Bratko Kreft, dr. Jože Kastelic, Zoran Kržišnik, France Mihelič, Lev Modic, Zorka Peršič, Pavel Sivlc, Beno Zupančič, dr. Egon Tomc, Ing. Niko Bežek. S. SVET ZA DEI.OVNA RAZMERJA IN SOCIALNO POLITIKO: dr. Marijan Dular, predsednik, član okrajnega zbora, Lojze Ocepek, član okrajnega zbora, Jože Plevnik, Franc Strle, Janko Sotolšek, Janko Zemljarič, Stefan Lebar, Bojan Finžgar, Vinko Gregorc, Gregor Novak, Avgust Erjavec, Pavla Centa. 7. SVET ZA PROSVETO: Anka Pcrnuš, predsednik, član okrajnega zbora, Henrik Zdešar, član okrajnega zbora, Ada Klanjšek, član okrajnega zbora, Ivan Rožmane, član zbora proizvajalcev, dr. Marija Kuralt — Vončina Ivan Berce, Ivan Jereb, Janez Koncilja, ing. Danilo Udovič, Jaka Žagar, Tomaž Grom, Marica Brejc, Franc Flajs, Franc Cebohin, Stanko StritiŠ. 8. SVET ZA ZDRAVSTVO: dr. Jože Ben iger, predsednik^ Marijane Draksler, član okrajnega zbora, Anton Bleje, član okrajnega zbora, Viljem Vrhunc, Miroslav Bežan, dr. Zdenka Humar — Rake, Slavko Kovačič, Vera Podkoritmlk, dr. Stane Kogoj, dr. Franc Lebinger. 9. SVET ZA STANOVANJSKO POLITIKO: Frane Drobci, predsednik, član okrajnega zbora, Franc Pipan, član zbora proizvajalcev, Anton Dobravec, član zbora proizvajalcev, Tone Klemenčič, ing. Jože Uršič, ing. Tone Umek, ing. Leo Skaberne, Franc Zore, Jakob Zanoškar, Martin Kos. Vsi predlagani sveti so bili soglasno izvoljeni. XIII Odbornik Žagar Fant je predlagala: a) da se imenujejo načelniki oddelkov: notranje uprave Peter Zorko, za splošne zadeve in proračun Stane Lavrič, za gospodarstvo Bogo Pirš, za komunalne zadeve ing. Marijan Prezelj, za gradbene In regulacijske zadeve ing. Josip Černivec, za kulturo Zvonimir Miklavič, za zdravstvo dr. Franta Mia, za delovne odnose in socialno varstvo Avgust Zupet, b) direktorja zavodov: Zavod za planiranje Erna Podbregar, Zavod za statistiko Peter Dular, c) šefi uprav, Inšpekcij in odsekov: uprava za dohodke ing. Maks Primožič, finančne inšpekcije Czurda Hugo, uprave za tržne zadeve Rudi Merlini, gradbene inšpekcije ing. Vladimir Čadež, pravnega odseka Branko Goslar, odseka za proračun Josip Cesar, urada za regulacijo ing. Branko Simčič, prosvetne inšpekcije Vladimir Cvetko, tržne inšpekcije Franc Pungr-čar, uprave za investicije Karol Parcer. Vsi zgornji predlogi so bili 'Oglasno sprejeti. Odbore ;V Jože Konltar le predlagal, da se Izvoli za predsednika senata za prekrške Rado Brezovar, za sodnike za prekrške: 1. Maks Kogovšek, 2. Alojz Cerjak, 3. Bovštnar Ada, 4. Strekeij Aleksander. Sodniki za prekrške so bili 'oglasno izvoljeni. XIV Odbornik dr. Marijan Dular je dal predlog za naslednji komisiji: a) Komisija za izvajanje proračuna OLO, odborniki: Janko Dekleva za predsednika, in člani: Alojz Matelič, Tone Martinšek, Alojz Koder, Jernej Kaplja, tajnik komisije je šef odseka za proračun. b) Personalna komisija — v komisijo so bili predlagani: Joško Gorjanc za predsednika, in člani: Lojze Ocepek, Peter Lešnjak, Stane Bobnar in tajnik OLO. Obe komisiji sta bili soglasno izvoljeni. Predsednik je pred zaključ-k m seje prosil odbornike, ki so fc;U predlagani v Mestni svet, d j po seji še počakajo, zaradi konstituiranja Mestnega sveta. Odbornik dr. Jože Pretnar je kot najstarejši odbornik začel s .-jo Mestnega sveta in pojasnil, da je bilo že v razpravi o okrajnem statutu govra o potrebi tega sveta. 1. Ustanovi se zdravstveni dom občine Ljubljana — Center. 2 /očinskl zdravstveni dom je zdravstvena ustanova ob- , čine Ljubljana — Center in deluje v cilju preprečevanja bolezni, se prizadeva za dvig higienskih prilik in zdravstveno - prosvetnega stanja prebivalstva občine in nudi osnovno zdravstveno pomoč prebivalstvu občine. 3. Zdravstveni dom občine Ljubljana — Center obsega naslednje zdravstvene dejavnosti: a) dispanzer in posvetovalnico za žene z babiško službo; b) dispanzer in posvetovalnico za otroke ter službo za varstvo matere in otroka; c) zdravstveno zaščito šolske mladine, č) dejavnost protltuberku-lozne- službe; d) higiensko službo; e) službo zdravstvene prosvete; t) obratne ambulante, v kolikor te ne postanejo samostojni zdravstveni zavodi; g) splošno ambulanto, ki jo opravlja v eni ali več ambulantah; h) zobno ordinacijo (ambulanto); i) specialistične ordinacije; j) upravo. 4. Dejavnosti občinskega zdravstvenega doma, navedene v točkah a—d spadajo v delokrog zdravstvenega doma občine Ljubljana — Center, v kolikor te dejavnosti niso vključene v pristojnost matičnih zdravstvenih ustanov. B. Zdravstveni dom občine Ljubljana — Center prevzame dejavnosti iz točke 3 te odločbe (ter personal in inventar) od sedanjih zdravstvenih zavodov MLO Ljubljana in sicer: — dispanzer, posvetovalnico za žene in babiško službo od Dispanzerja za žene v Ljubljani; — dispanzer, posvetovalnico za otroke ter službo za varstvo matere In otroka od Centralnega otroškega dispanzerja oziroma Centra za patronažno službo; — zdravstveno zaščito šolske mladine od Šolske poliklinike; — higiensko službo od SEP v Ljubljani; — protituberkulozno službo od Centralnega antituber-kuloznega dispanzerja; Odbornike je prosil za predlog za predsednika Sveta. K besedi se je javil odbornik Marijan Jenko in predlagal v imenu osmih odbornikov, da se za predsednika mestnega sveta izvolili dr. Marijan Dermastla. Odborniki so s ploskanjem odobrili pr.edlog. Predsednik je pred zaključkom seje prosil odbornike, ki postanejo po predpisu 122. člena okrajnega statuta člani mestnega sveta, naj po seji še počakajo zaradi konstituiranja mestnega sveta. Tov. dr. Pretnar Jože je s tem zaključil sejo. — zobno ordinacijo od Zobne poliklinike v Ljubljani; — splošno, obratne in specialistične ordinacije od Poliklinike v Ljubljani. 6. Zdravstveni dom občine Ljubljana — Center je pravna oseba in finančno samo- j stojen zavod in se vzdržuje s plačili za usluge zavezanih oskrbovancev oz. njih zakonitih plačnikov ter z dotacijo pristojnega ljudskega odbora. 7 Zdravstveni dom občine Ljubljana — Center gospodari s premoženjem, ki so ga doslej uporabljale zdravstvene enote, katerih dejavnosti prevzema in v obsegu prevzetih dejavnosti. 8. Zdravstveni dom občine Ljubljana — Center prevzema personal matičnih ustanov, katerih dejavnosti pre- 1. Ustanovi se zdravstveni dom občine Ljubljana — Bežigrad. 2. Občinski zdravstveni dom je zdravstvena ustanova občine Ljubljana-Bežigrad in deluje v cilju preprečevanja bolezni, se prizadeva za dvig higienskih prilik in zdravstveno - prosvetnega stanja prebivalstva občine ln nudi osnovno zdravstveno pomoč prebivalstvu občine. 3. Zdravstveni dom občine Ljubljana - Bežigrad obsega naslednje zdravstvene dejavnosti: a) dispanzer in posvetovalnico za žene z babiško službo; b) dispanzer ln posvetovalnico za otroke ter službo za varstvo matere ln otroka; c) zdravstveno zaščito šolske mladine; č) dejavnost protltuberkuloz-nc službe; d) Higiensko službo; e) službo zdravstvene prosvete; f) obratne 'ambulante, v kolikor te ne postanejo samostojni zdravstveni zavodi; g) splošno ambulanto, ki jo opravlja v eni ali več ambulantah; vzema, v kolikor je to možno glede na obveznosti in pristojnost osnovne zdravstvene ustanove v okraju Ljubljana, sicer pa izpopolni svoja delovna mesta začasno s honorarnimi uslužbenci. 9. Zdravstveni dom občine Ljubljana — Center upravlja upravni odbor. Prvi UO imenuje Svet za zdravstvo MLO Ljubljana. Upravni odbor ima skupaj z upravnikom 5—9 članov. Predstojnik zdravstvenega doma je upravnik, ki mora biti zdravnik. Upravnika Imenuje MLO Ljubljana na predlog Sveta za zdravstvo MLO Ljubljana. 10. Pri občinskem zdravstvenem domu je strokovni svet, ki je posvetovalni organ upravnega odbora in direktorja. Sestavljajo ga zdravniki — predstavniki zdravstvenih dejavnosti, ki so vključene v zdravstveni dom in zdravniki — predstavniki matičnih zdravstvenih ustanov ter predstavniki lekarniške službe. 11. Zdravstveni dom ima tele sklade: a) sklad za nagrade delavcev in uslužbencev; b) sklad za lastne investicije; c) amortizacijski sklad; 12. Za zadeve in naloge zdravstvenega doma je pristojen Svet za zdravstvo MLO (OLO) Ljubljana (po ustanovitvi občin pa občinski svet za zdravstvo). 13. Plače • uslužbencev zdravstvenega doma *se določajo po predpisih o nazivih ln plačah uslužbencev državnih organov in uslužbencev v zdravstvenih zavodih. 14. Ta odločba velja tako). Predsednik MLO: Dr. Marijan Dermastla, 1. r. h) zobno ordinacijo (ambulanto); i) specialistične ordinacije; j) upravo. 4 Dejavnosti občinskega zdravstvenega doma, navedene v točkah a—d spadajo v delokrog zdravstvenega doma občine Ljubljana - Bežigrad, v kolikor te dejavnosti niso vključene v pristojnost matičnih zdravstvenih ustanov. 5. Zdravstveni dom občine Ljubljana - Bežigrad prevzame dejavnosti iz točke 3 te odločbe (ter personal in inventar) od dosedanjih zdravstvenih zavodov MLO Ljubljana in sicer: — dispanzer, posvetovalnice za žene ln babiško službo od Dispanzerja za žene v Ljubljani; — dispanzer, posvetovalnico za otroke ter službo za varstvo matere in otroka od Centralnega otroškega dispanzerja oziroma Centra za patronažno službo; — zdravstveno zaščito šolske mladine od Šolske poliklinike; — higiensko službo od SEP v Ljubljani; — protituberkulozno službo od Centralnega antituber-kuloizncga dispanzerja; Odločba 0 USTANOVITVI ZDRAVSTVENEGA DOMA OBČINE LJUBLJANA-CENTER SPREJETA NA G8. SKUPNI SEJI MLO Odločbt. 0 USTANOVITVI ZDRAVSTVENEGA DOMA OBČINE LJUBLJANA-BEŽIGRAD SPREJETA NA 68. SKUPNI SEJI MLO — zobno ordinacijo od Zobne poliklinike v Ljubljani; — splošno, obratne ln specialistične ordinacije od Poliklinike v Ljubljani. 6. Zdravstveni dom občine Ljubljana - Bežigrad je pravna oseba in finančno samostojni zavod in se vzdržuje s plačili za usluge zavezanih oskrbovancev oz. njih zakonitih plačnikov ter z dotacijo pristojnega ljudskega odbora. 7. Zdravstveni dom občine Ljubljana - Bežigrad gospodari s premoženjem, ki so ga doslej uporabljale zdravstvene enote, katerih dejavnosti prevzema ln v obsegu prevzetih dejavnosti. 8. Zdravstveni dom občine Ljubljana - Bežigrad prevzema personal matičnih ustanov, katerih dejavnosti prevzema, v kolikor je to možno glede na obveznosti in pristojnost osnovne zdravstvene ustanove v okraju Ljubljana, sicer pa izpolni svoja delovna mesta začasno ■ s honorarnimi uslužbenci. 9. Zdravstveni dom občine Ljubljana - Bežigrad upravlja upravni odbor. Prvi UO Imenuje Svet za zdravstvo MLO Ljubljana. Upravni odbor Ima skupaj z upravnikom 5—9 članov. Predstoj- nik zdravstvenega doma )e upravnik, ki mora biti zdravnik. Upravnika imenuje MLO Ljubljana na pred-dlog Sveta za zdravstvo MLO Ljubljana. 10. Pri občinskem zdravstvene® domu je strokovni svet, 10 je posvetovalni organ uprav* nega odbora in direktorja' Sestavljajo ga zdravniki " predstavniki zdravstven® dejavnosti, ki so vključene v zdravstveni dom in zdravo * ki — predstavniki matični zdravstvenih ustanov predstavniki lekarniške s'už' be. ^ 11. Zdravstveni dom ima te sklade: a) sklad za nagrado delov* cev in uslužbencev; b) sklad za lastne lnvest' cije; c) amortizacijski sklad. 12. Za zadeve ln naloge vdrav' stvenega doma je pristop Svet za zdravstvo (OLO) Ljubljana (po «st"' novitvi občin pa občin5 svet za zdravstvo). ■ 13. Plače uslužbencev zdravstv nega doma se določajo P® predpisih o nazivih in P čah uslužbencev državn ^ organov ln uslužbencev zdravstvenih zavodih. 14. Ta odločba velja takoj. Predsednik MLO: Dr. Marijan Dermastla. ’• MLO je izvolil odbornike v Okrajni ljudski odbor Ljubljana IZ ZAPISNIKOV 22. SEJE MESTNEGA ZBORA, 39. SE# ZBORA PROIZVAJALCEV IN 68. SKUPNE SEJE MLO DNE 29. JULIJA 1955 22. SEJA MESTNEGA ZBORA Sejo je vodil ing. Marijan Teipina, predsednik mestnega zbora. Zapisnik seje je vodil Branko Goslar, šef pravnega odseka Tajništva MLO. Za overltelja zapisnika sta bila izvoljena odbornika E’ranc Kumše in Tone Martinšek, Seja je bila sklepčna, ker Je bilo od 69. odbornikov mestnega zbora navzočih 56. Zapisnik 21. seje je bil soglasno odobren. Predsedujoči je predlagal naslednji dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijske komisije zaradi pregleda volitev v 20. vclilni enoti mestnega zbora. 2. Volitev odbornikov mestnega zbora v novi okrajni zbor. Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet. I Odbornik Marijana Drakslar, predsednik mandatno imunitetne komisije je predlagala izvolitev petčlanske verifikacijske komisije In to odbornike: Stane Bobnar, Franc Borštnik, Ivan Kristan, Joško Gorjanc in Albina Fečaver. Predlog Je bil soglasno sprejet. Odbornik Stane Bobnar jo po kratkem odmoru poročal v Imenu verifikacijske komisije, da Je komisija pregledala zapisnik mestne volilne komisije in ostalo volilno gradivo o nadomestnih volitvah ter na podlagi tega ugotovila pravilnost izvolitve Janeza Vipotnika v mestni zbor MLO Ljubija®* 20. volilne enote. Poročilo je bito sprejeto •*' glasno. Predsedujoči Je nato zap11 gel novoizvoljenega odbornika' M . n> Odbornik Lojze Vrš nitk je ^ predlog komisije za Izvolitve ( imenovanja in v soglasju . okrajnim odborom SZDL, P^j lagal listo odbornikov za oKw zbor (34 odbornikov). (Imena odbornikov so nS dena v zapisniku I. seje nega zbora.) p» Predsedujoči je dal l!st° glasovanje in so bili vsi Pr lagani odborniki soglasno 1* ljenl v okrajni zbor. Predsedujoči je opozoril neizvoljene odbornike, da ^ njihov mandat še do 1. s6Ltjk bra, ker teče redno delo r.ega ljudskega odbora do 11 avgusta; nato je pozval vse ^ bornikc k skupni seji, ^ je zaključil sejo mestnega Predsedujoči: In*. Marijan Tepina, !• r' , Vodja zapisnika: i Branko Goslar, 1. r• l Overltelja zapisnika: Franc Kumše, 1. r' j Tone Martinšek, 1. r' 39. SEJA ZBORA , PROIZVAJALCEV MLV LJUBLJANA Sejo je vodil Zdravko * itr šček, predsednik zbora Pr° Jalcev. Zapisnik seje Je vik'11 ^ tfi' Butala, šef upravnopravP1'* seka MLO. Za overitelja zapisnika sta bi-"a izvoljena odbornika Georgij Kostjukovskij in Alojz Matelič. Seja je bila sklepčna, ker je bilo od 60 odbornikov zbora Proizvajalcev prisotnih 41. Zapisnik 38. seje je bil so-filasno odobren. Pred prehodom na dnevni red le Predsedujoči zaprisegel novoizvoljenega odbornika Janka Ku-*W. ki je bil izvoljen v zbor Proizvajalcev v 25. volilni enoti. Verifikacijska komisija je po-aia zanj poročilo že na 67. “■Ppni seji. ato je predsedujoči predla-Ey naslednji dnevni red: n Volitev odbornikov zbora ^izvajalcev v novi okrajni lin f Prozvajalcev Okrajnega askega odbora Ljubljana. nevnl red je bil soglasno •Prejet. Od.>°rniik Jože Kopitar, pred-i!*1* komisije za izvolitve in ^ vnovanja je na predlog ko-■ Ue za izvolitve in imenova-oaL‘n v ^asju z okrajnim 0dti°ram ®23>L predlagal listo nornjkov za novi okrajni zbor Zvajalccv (Industrijska sku-.!* 30> kmetijska skupina 1). d lmena odbornikov so nave-a v zapisniku okrajne seje.) ^predsedujoči je dal predlagala! lsLo na glasovanje. Vsi pred-Do i ‘ odbornik so bili »oglas-jjt0l^voljeni v novi okrajni zbor je^.ot ,na seji mestnega zbora po Uc]‘ na tej seji predsedujoči tvu al vse odbornike, tako tudi dol( v°Uene, da nadaljujejo z Ja '>rn 1- septembra, kot tra-^ njihov mandat, ker teče delo Do ne8a ljudskega odbora red-naprej do konca avgusta. ndb!161?1 Predsedujoči prosil m nnlke, da se zberejo k skuip-^ ejl* nato pa je zaključil sejo * proizvajalcev. Predsedujoči: Zdravko Rakušček, 1. r. Vodja zapisnika: Vinko Butala, I. r. G ^veritelja zapisnika: ^rgij Kostjukovskij, 1. r. Alojz Matelič. 1. r. rijan Dular In Franc Merčun. Zapisnik 67. skupne seje je bil soglasno odobren. Seja je bila sklepčna, ker Je bilo od 69 odbornikov mestnega zbora navzočih 56, od 60 odbornikov zbora proizvajalcev pa 48. Predsednik je predlagal naslednji: dnevni red: 1. Pojasnilo o načinu volitev v novi okrajni ljudski odbor Ljubljana. 2. Določitev odbornikov MLO v nove občinske ljudske odbore. 3. Razprava in sklepanje o potrditvi menjalnih pogodb, ki jih je sklenil občinski ljudski odbor v Polju. 4. Razprava in sklepanje o razlastitvah. 5. Razprava in sklepanje o odločbah o ustanovitvi zdravstvenih domov občinskih ljudskih odborov. 6. Razprava in sklepanje o garancijskih izjavah za gospodarske organizacije. 7. Razprava in sklepanje o odločbi o ustanovitvi Zadružne hranilnice in posojilnice v Ljubljani. 8. Razprava In sklepanje o odločbi o konstituiranju gospodarske organizacije krojaške delavnice »Elegant«. 9. Personalne zadeve. Predlagani dnevni red je bil soglasno odobren. I Predsednik je poročal, da je Izvršni svet Ljudske republike Slovenije z odločbo o določitvi števila odbornikov ljudskih odborov novih okrajev določil, da izvoli Mestni ljudski odbor v novi okraj: 1. Iz mestnega zbora 34 odbornikov; 2. Iz zbora proizvajalcev v okrajni zbor proizvajalcev 31 odbornikov, in sicer iz industrijske skupine 30, iz kmetijske skupine pa 1. Te volitve se Izvršijo na ločenih zasedanjih zborov ln to z dviganjem rok. S tem je predsednik prekinil skupno sejo ln prosil odbornike, da se zberejo na ločenih sejah. II SKUPNA SEJA i'STNEGA ZBORA IN ;°*A PROIZVAJALCE! A jo Vi, »Vsinik Je vodil dr. Marijan Der a; Predsednik MLO. ivl 's * -«ti dobiček 548.464 D. Finančni uspeh 8. Izguba — 9. Dobiček 548.464 10. Kritja Izgube — Skupaj: 2,019.763 Skupaj: 2.019.763 VoJia ra* eno vodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Kromina Dušan Laznik Ivan •Sonc Ivo hvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja STEKLO, Ljubljana, Titova 10, v letu 1954 P<*žj“Ue je bilo ustanovljeno dne 1. I. 1952 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana. — V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 31 delavcev 10 »UMteison Ur- ustvarilo 19,998.899 din prometa, t j. 125°/e. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje Je rentabilno, knjigovodstvo ažurno *° v rado. Delovni kolektiv podjetja oziroma Upravni odbor ln delavski svet »ta imela zasedanja redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA na dan 31. decmbra 1954 PASlV^ Naziv postavke Znesek v 000 din Z^tP' Naziv postavke Znesek v 000 din 1 a. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Genoma sredstva 3.324 1. Sklad osnovnih sredstev 2.136 8. Investicije v teku 349 2. Dolgoročni krediti rti dokončane investicije k Izločana sredstva in druga Investicijska 3. Razni skladi 1.104 srelstva 755 4. Dolgoročni kredit za finansiranje lvesttcij B. Obratna sredstva 6. Drugi viri finansiranja investicij 189 4. (kupna obratna sredstva 37.430 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 69.255 5. Rupel In druge terjatve 39.183 C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 6. Druga aktiva 84 7. Dobavitelji In druge obveznosti 5.599 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 1.842 7. Razpop-J-nl dobiček 2.065 D. Finančni uspeh 8. .Izguba 9. Dobiček 2.06» 10. Kritje izgube ' Skupaj: 82.190 Skupaj: 82.19» Vodje rač »»»vodstva: (t/*TJut Msttč) Predsednik upravnega odbora: (Milan Zaplotnik) Direktor podjetja: (Hinko Miklavčič) »glasnik« Izvleček iz poročila o poslovanju drž. obrtnega podjetja »PLESKARSTVO«, Ljubljana, Kebetova 8, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 1. marca 1951 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 15 delavcev in nameščencev ter ustvarilo 6,686.770 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile do ravmanc. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sta im^a zasedanja redno ter so se tekoči problemi Sproti reševali. ’ p 1 AKTIVA BILANCA na dan SI. decembra 1951 Zap. Naziv postavke Znesek v 000 din Z^P' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 420 1. Sklad osnovnih sredstev 420 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije 3. Izločena sredstva in druga investicijska 3. Razni skladi sredstva 238 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 312 B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 399 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 150 5. Kupci to druge terjatve 6. Druga aktiva 761 1 C. Viri sredstev v obračuna in druga pasiva 7. Dobavitelji in druge obveznosti 989 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček 634 D. Finančni uspeh 8. Izguba — 9. Dot "ek 634 Skupaj: 10. Kritje izgube 2,506 Skupaj: 2,506 Daša Hlebec Predsednik upravnega odbora: Ivan Ribič Direktor podjetja: Lovro Mandelj« Izvleček iz poročila o poslovanju elektro-slrojnega podjetja »TIKI«, Ljubljana, Trata 12, v letu 1954 7, . Podjetje je, bilo ustanovljeno dne 1. februarja 1954 iz bivšega Tehničnega inštituta kovinske industrije v Ljubljani. V letu 1954 Je zaposlovalo povprečno oeiaveev in nameščencev. Dosežena realizacija je znašala 69,571.286 dinarjev. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno ln v redu. Delovni kolektiv to upravni UOr sta Imela svoja zasedanja redno to so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1954 Zap. št. Naziv postavke Znesek v 000 din Zap. št. Naziv postavke PASIVA Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva *• Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 5. Kupci in druge terjatve 6- Druga aktiva D Finančni uspeh Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj: Vodja računovodstva: Jože Novak 22,939 4,865 13.990 15,209 15,767 72,77« A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 7. Dobavitelji to druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube Skupaj: 22,939 4,865 16,486 12,713 15,767 72,770 Predsednik upravnega odbora: Maks Korošec Direktor podjetja: Bogo Ferfila Mleček iz poročila o poslovanju gospodarske organizacije KASTELIC ALOJZIJ, državni obrtni mojster, slaščičarna Drama, Gradišče 4, Ljubljana, v letu 195« Podjetje je v letu 1954 ustvarilo realizacijo v višini din 8.666/m to Je preseglo za 2*/*. Povprečno je zaposlovalo 8 delavcev to uslužbencev. Obveznosti do Poi Cne slcuPnoati to dobaviteljev so bile poravnane. Podjetje je rentabilno. Knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kalektiv podjetja je vse probleme, ki so ge Javljali, sprati reševal. 1*tiva BILANCA na dan Šl. decembra 1954 Naziv postavke A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva “• Investicije v teku 3' Izločena sredstva in druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva G. Sredstva v obračunu in druga aktiva c' Kupci in druge terjatve • Druga aktiva D. Finančni uspeh «■ Razporejeni dobiček ■ Izguba ^ Skupaj: Znesek v 000 din Zap. št. Naziv postavke A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje lvestlcij 8. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 7. Dobavitelji in druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube Skupaj: PASIVA Znesek v 000 din iiV'1 648 564 300 127 1.121 386 3.146 ''odja računovodstva: (Miloš Lekše) Predsednik upravnega odbora: (Viktor Pene) Direktor podjetja: (Alojzij Kastelic) izvleček iz poročila o poslovanju samostojnega gostišča »»GOSTILNA GLINCE«, Ljubljana, Tržaška 77, v letu 1954 Gostišče je bilo ustanovljeno dne 1. julija 1954 z edločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. V letu 1954 je gostišče zaposlovalo povprečno 11 delavcev in nameščencev ter ustvarilo 16,435.393 dinarjev progiota. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Gostišče je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Upravni odbor je Imel zasedanja redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1954. PASIVA ^ Naziv postavke Znesek v 000 din ZgtP' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih In izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 62E 1. Sklad osnovnih sredstev 628 2. Investicije v teku 43 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije f 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska * ! 3. Razni skladi 428 sredstva 448 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 43 B. Obratna sredstva | 5. Drugi viri finansiranja investicij — 4. Skupna obratna sredstva 1,169 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 23 9. Kupci ln druge terjatve 131 C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 10. Druga aktiva 29 9. Dobavitelji in druge obveznosti 1,247 D. Finančni uspeh 10. Druga pasiva 79 11. Razporejeni dobiček 1,260 D. Finančni uspeh 12, Izguba — 11. Dobiček 1,260 12. Kritje Izgube — Skupaj: 3,708 Skupaj: 3,708 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: 'zvleček iz poročila o poslovanju trgovskega grosističnega podjetja »VINEA«, Ljubljana, Tržna ulica 6, v letu 1954 Trgovsko podjetje »VINO« Ljubljana se je v letu 1954 preimenovalo v »VINEA« Ljubljana, trgovina z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami na debelo. V minuli poslovni dobi je doseglo podjetje promet v višini 411,046.338 din. Zaposlenih je bilo povprečno 74 delavcev In uslužbencev. Vse obveznosti do druz' bene skupnosti in skladov je podjetje pravočasno odvedlo. Uprava podjetja je bila z Delavskim svetom in Upravnim odborom v tesnem sodelovanju pni samouprav* ljanju podjetja. Knjigovodstvo je v redu ln ažurno. AKTIVA BILANCA na dan Sl. decembra 1954. PASICA Naziv postavke Znesek v 000 din Zg P- Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In izločena sredstva A. Viri osnovnih In izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 28,502 27,186 1. Sklad osnovnih sredstev 28,502 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. Izločenh sredstva ln druga Investicijska 3. Razni skladi 13,492 sredstva 9,266 4. Dolgoročni kredit za finansiranje tvestldj 27,186 B. Obratna sredstva B. Drugi viri finansiranja Investicij — 4. Skupna obratna sredstva 117,173 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Viri obratnih Sredstev (skupno) 159,906 5. Kupci ln druge terjatve 70,699 C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 6. Druga aktiva 4,737 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 27,520 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 957 7. Razporejeni dobiček 1,397 D. Finančni uspeh 1,397 8. Izguba 9. Dobiček 10. Kritje izgube Skupaj: 258,960 Skupaj! 258,960^^ Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: IludI Košorok L Lojze Lino Vinko Mihelič Izvleček iz poročila o poslovanju trgovine »»USNJENI IZDELKI, Ljubljana, Čopova 30, v letu 1954 Trgovina je bila ustanovljena leta 1949, Ln sicer jo je ustanovilo podjetje »Usnjeni Izdelki« Ljubljana, Celovška 14. V letu 1954 je bilo zaposlenih povpre<5nJ 6 oseb. Ustvarjeni promet je znašal 23,557.793 din, to je 179°/e. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno 1° redu. Upravni odbor in delavski svet sta redno zasedala ter so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1954. Z^P" Naziv postavke Znesek v 000 din Zf.p* Naziv postavke st. Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 100 1. Sklad osnovnih sredstev 100 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicijo — 3. Izločena sredstva ln druga investicijska 3. Razni skladi 523 sredstva 177 4. Dolgoročni kredit za finansiranje IvestlciJ — B. Obratna sredstva 6. Drugi viri finansiranja investicij —* 4. Skupna obratna sredstva J,476 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 14 5. Kupci ln druge terjatve C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 6. Druga aktiva 8 7 Dobavitelji in druge obveznosti 12« D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 2,999 7. Razporejeni dobiček 2,109 D. Finančni uspeh 8. Izguba 9. Dobiček 2,109 10. Kritje izgube — Skupaj: 5,868 Skupaj: 5,96» Dragica Babšek Predsednik upravnega odbora: Ivan Arijanl Direktor podjetja: Jože Karlo