Leto LXIX. št. 148 LJubljana, četrtek a. Julija 1936 Cena Dia 1.- ^ IM M ^l ^^H^^H ^^^^^H A ^^H m ^^H^^H ^^^J K JH^H I ■ aaV aal aaV LaV iznaja vsaa dan popoldne, izvzemat aeoeije in praznike. — te—n ao dO petu vrst & Din 2, do 100 vrst & Din 2.5G. od 100 do 300 vrst * Din g, večji inseratl petit vrsta Din Am Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenald Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-, za Inozemstvo Din 25-> Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO CN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Rjnafljeva ollea stav. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 ta 33.-26 Podružnice: MARIBOR Strosamaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon it- 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroeamayerjeva ulica 1. telefon st, 66; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica ▼ Ljubljani st. 10.351. Po razočaranju v ženevi: Ncgtis bo nadaljeval vojno V kratkem se namerava vrniti v svojo domovino in organizirati na čelu svojih čet nov odpor proti Italijanom London. 2. julija, r. Listi poročajo obzirno o sklepu abesinskega cesarja, da se Čim prej vrne v Abesinijo in nadaljuje vojno proti Italiji. Kakor znano, se negus mudi v Ženevi in je prevzel vodstvo abesin-ski delegacije pri Društvu narodov. Francoski zunanji minister Delbos, generalni tajnik DN Avenol in grški delegit Politih in celo abesinski pravni svetovalec prof. Jeze so skušali nagnal odvrniti od le^ra, da bi na seji skupščine DN sam zastopal abesinske interese, vendar pa so bili vsi nasveti zaman Kakor zatrjujejo, namerava v svojem govoru na te ji skupščine Društva narodov izjaviti, da se bo vrnil v Abesinijo in nadaljeval borbo proti osvajalcu, zaradi česar naj ga Društva narodov finančno podpre. Kakor se je davi zvedelo v tajništvu Društva narodov, skušajo sedaj pravni strokovnjaki najti pravno formulo, po kateri bi bilo mogoče negnln preprečiti njegove namere. Medtem je abesinsko poslaništvo že najelo posebno letalo, s katerim se bo resar vrnil * Abesinijo. Najeli so tudi znanega letalca Mollipona. k: naj bi cesarja spravil v zapadno Abesinijo. Cesar se namerava po- staviti na čelo obnovljene abesinske vlade, ki ima sedaj sedež v pokrajini Gore. Kakor poroča »Dailv Express-, je imel Eden tik pred svojim odhodom v Ženevo dolg razgovor z abesinskim poslanikom Martinom, kateremu je sku>al dopovedati, da vladajo t zapadni Abesiniji kaotične razmere in da se celo pleme Gala upira ne-guševemu povratku, zaradi česar bi bilo nesmiselno nadaljevati borbo proti Italijanom. Očividno tudi Edenove besede niso zalegle. Abesinija še ni italijanska London, 2. julija. AA. Angleški poslanik V Addis Abebi Sidne.v Barton je pri svojem prihodu v Ramsgart izjavil, da so netočne vsei vesti, ki pravijo da je angleško pnslanlfctvo v Addis Abebi ukinjeno. Sedaj vodi posle prvi tajnik Roberts. Glede bodočega razvoja je rekel Barton, da je Abesinija problem, ki ga lahko reši samo F v ropa. Samo en del je zaseden od italijanskih čet. Splošna obsodiva demonstracij proti negnšii Abesinija je še vedno polnopravni član DN in ima pravico braniti svoje interese London, 2. julija, r. Vei današnji listi «e baviio z dogodki na včeraiSnji Peri skupščine DN ter soglasno obsoiajo italijanske de-monstrtcije. Izražaio mnenje da je predsednik DN Van Z^eland postopa] popolnoma pravilno, ko je da] besedo tudi negttfa, k^r je Abesinija do tega trenutka «e vedno pol. nopravni Član DN in ima vsak ^as pravica zahtevati besedo, da brani svoje interese. »Dailv Teleeraph« je tudi rnnenia da ne bo nihče mosel ovirati necusa. aVo se ho?e vrniti v svojo državo. Anclja mu n** moro zab-aniti potovania preko Esip'a in Sudana. I-Uliia sami pravi, da ie vojne v Abe^in.ii konec in je toroj abesinskt resar, ć> poJuie inkognito, zasebni potnik kakor vsak d'*u^i. Italija je napravila veliko napako Pariz, 2. julija. AA. Vsi pariški bati ostro otsojajo včerajšnje izpade i-tahiansfe h novinarjev na skupščini DN. Tako naziva Per-tinax v >Echo de Parisc te aemonstraciie »nezaslišan škandak. >JournaU naglasa da ee takšne stvar; ne morejo dovoliti, naj" iij gledamo s kakršnegakoli stališča. V laksnfll razmerah se morajo časnikarji bolj kakor kdorkoli ravnati po osnovnih pravilih ~po-dobr-feti, ker so novinarji poklicni ig* a i vlogo nepristranskih opa7ovatcev in presojevalcev. Razen tega je. bilo trena imei.i osebno obzirnost nasproti človeku, ki je lahko bil sovražnik Italije, čiear ost*bna nesreča pa vendar zasluži sočutje vsaj pred takšnim forumom. *Feht Parisienic vidi v včerajšnjem dogodku oskrunitev Društva narodov. >0euvre< ugotavlja, da se m še nikol- kaj podohnega zgodilo na kalemmkoli zasedanju DN Nekako ?e še da razumeli, da kdo izzvižpava tistega, katerega je premagal, ne- razumljivo ie pa. da liudjr*. ki žele. da jim priznamo viteški Čut. izzvižgavajo tistega, Jo ga je njihova domovina premagata. Nihče ne more misliti, da li se moela italiian^ka vlada posluževati takšnih sredstev za pripravljanja svojega odhoda iz Društva narodov. Italija »e storila včeraj veliko napako Poslednji opomin Italije Rim. 2. mina. AA Razpravljajoč o f**-raišniih do^odk'h v Žpn^vi pravi »IfeveStoC med drugim, da |e italijanska nma poslednji opomin Italiie. Mednarodni poloZaj no bi bil tako zapleten in tako nevaren, da niso metali polen pod noge korektnt in lojalni politiki fašietiČnp Italiie. DN Je postalo diplomatska opora politike ki je vodila opozicijo proti Italiii. toda ženevska ustanova bi dobro storila. Če bi si zapisala opomin, ki ga vsebujejo italijanski dokumenti in tako prevzela funkcijo zascitmre civilizacije. Francoska delegacija popravlja neguša Po včerajšnji dopoldanski se(f ie francoska delegacija izbočila listom poročilo., v katerem omenja neke odstavke govora cesarja Haila Selasija. Francoska dMesac-Ja izjavlja, da gojj največje spoštovanje do nesrečnega vladarja, da pa mora odgovoriti na nekatere njegove trditve. Rimski sporazum, ki je bil sklenjen z Italijo 7. januarja 1935-, govori o sporih, ki so že dolgo obstojali med obema državama glede afriških vprašanj- Glede Abesinije se je Francija pri tei pril;ki strogo ravnala po pogodbi treti držav H leta 1906. Francija ni priznala Italiji pri tej priliki posebnih pravic v Abesinni. Kot članica Društva narodov Francija sploh ni mogla dovoliti Italiji proste roke za akcijo v Abesiniji. Nevtralne države za okrepitev DN Društvo narodov mora jamčiti ne samo za varnost velikih, nego tudi malih držav ženeva, 2. julija r. Zunanji ministri Dan-ike, Norveške, švedske, Finske, Nizozemske, Španije in Švice so imeli konferenco, na kateri so razpravljali o dogodkih v Ženevi ter o vprašanju reforme DN. Soglasno »o ugotovili mnenje, da so poslabšanje me narodnega položaja, zlasti pa primeri zadnjih let, ki kažejo očitno kršitev pakta DN z uporabo nasilja, vzbudili v njihovih državah dvom, ali še obstojajo predpostavke, pod katerimi so njihove države prevzele obveznosti o paktu DN. Po njihovem mnenju ni dopustno, da ostanejo gotovi členi pakta, zlasti pa določbe o omejitvi in znižanju oboroževanja, mrtva črka na papirju, dočim se drugi členi dosledno izvajajo. Zato smatrajo, da se morajo zastaviti vse sile, da se prizadevanja DN, ustvariti človeško družbo na osnovah mednarodne pravice, nadaljujejo. Spričo resnega mednarodnega položaja priznavajo, da je potrebno proučiti vprašanje, ali naj se pakt DN na novo redigira in točno določi njegovo izvajanje, da se na ta način poveča varnost, kf jo mora nuditi ON ***em svejim članicom. Potres na Japonskem tiamburg, 2. julija, r. Tukajšnja potresna postaja je davi zabeležila potres v oddaljenosti 8100 km. Središče potresa je najbrže v severni Japonski. Posnemanja vreden zgled Rio de Janeiro. 2. julija, r. Ustavna komisija brazilijskega senata je sklenila v skladu z določbami nove ustave novinarje in učitelje oprostiti v skladu plačevanja vseh davkov, ker smatra njihov poklic za poklic v službi višjih narodnih interesov, interesov Ločitev zakona bivšega Španskega prestolonaslednika Havana, 2. juHia. AA (Reuter) Gr©i«,a Cavadonga bo zahtevala ločitev svojega zakona z bivšim Španskim prestolonaslednikom. Konferenca lokarnskih držav Pariz, 2. julija, r. »Echo de Pariš«- poroča iz Ženeve, da se bo prihodnji teden sestala konferenca lokarnskih držav, na katerih hosla sodelovali tudi Italija in Nem čija. Sodelovanje Nemčije tolmačijo v pariških krogih kot prva direktna pogajanja med Francijo in Nemčijo, ki jih je bivša Sarrautova vlada odklonita zaradi zasedbe Porenja Sestanek Krof ta — Beek Ženeva, 2. julija, r. Danes dopoldne sta imela daljši sestanek češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta in poljski zunanji minister polkovnik Beck. Poleg vprašanj, ki so na dnevnem redu ženevskega zasedanja, sta razpravljala tudi o problemih, ki se nanašajo na odno">aje med Češkoslovaško in Poljsko. Beneševe želje DN Praga. 2. julija, r. Na brzojavko, ki jo je z otvonivrne seje skupščine ON poslal dr. Benesu angleški zunanji minister Eden kot predsednik sveta DN, je prezident češkoslovaške republike odgovoril z naslednjo brzojavko: »Četudi sem zelo oddaljen od svojih dolgoletnih in dragih tovarišev, sem z njimi vedno solidaren v želji, da bi njihovo delo kljub vsem težavam rodilo resnične uspehe.« Odklonjeni vizum angleškemu diplomatu London, 2. iuliia. r. Italnanska vlada je odklonila vizum odpravniku poslov angle»k3-ga poslanika v Addis Abebi, k! se je hot^l dane? vrniti na svoje službeno mesto. Do* god^k jf izzvpl v londonskih krogih veliko nezadovoljstvo. Nagrade za vojake iz abesinske vojne Rim. 2. julija, r. Vaja* ministrstvo namerava vojakom, ki so služili v Abesiniji. izplačati posebne denarne nagrade. Navadni vojaki bodo dobili po 200, podčastniki po 250 do 400 lir. častniki pa po eno mesečno plaeo. Vsi bojevniki si bodo smeli pri držati svoje uniforme in čelade ter bodo do bili tudi spominske kolajne. Položaj v Palestini Jeruzalem, 2. julija. A A. Izgredi v Palestini še niso prenehali, čeprav niso već tako pogosti. Arabskim upornikom primanjkuje municije, navzlic temu pa hoče jo borbo nadaljevati. Splošno pa 9e priča kuje, da bo sedanje gibanje prenehalo v jeseni, ko bo treba opraviti poljska dela Ang-leške čete že računajo s t^m. in se izogibajo zato vsaki strogi in neusmiljeni akciji, skušajoč nasprotnika utrudit«. Zapletljaji v Gdansku Gdansk, 2- julija, r. \ rhovni komisar E>N Le s ter je poslal predsedniku senata pismo, v katerem zahteva. naj se semat izjavi, ali soglaša z napadi voditelja na rodne socialistične stranke Forsterja nanj Senat sedaj še ni odgovoril na pismo. Nov ameriški poslanik v Rimu Washineton, 2 julija. A A. Dospdanji p močnik zunanjega ministra. Philips, je imi no van za ameriškega poslanika v Rimu. Zasedanje medparlamen-tarne zveze v Budimpešti Budimpešta. 2. iuLija. AA- Dne 3. julija --■ prične v Budimpešti 32. za-pdanje medpar lamentarne zveze. Navzočih to os rog 500 parlamentarcev. Jugoslavija bo zastopana s 37 delegati, svoje delegate pošljeta tudi Društvo narodov in mednarodni urad dela. Na dnevnem redu je poročilo generalnoga tajnika o splošnem političnem položaju. Roparski umor v Arandjelovcu Arandjelnvae, 2. juliaja. p. TVeznani vlo-'milci so v pretekli noči vdrli v hišo znanega bogataša Joče Uroševića. ga ubili m mu odnesli blaga in denarja v vrednosti preko milijona dinarjev. Policija je vlomilcem že na sledu. INOZEMSKE BORZE Cnrih. 2. iulija. Beograd 7, Pariz 20.245. London 15-34 New York 305.50. Bruselj 51.675. Milan 24.15, Madrid 4*.S6, Amsterdam 20&25, Berlin 123-20, Dunaj 57.30, Praga 12.08. Varšava 57.75 Bukarešta 2JS0. r ranci]a za ideal nedeljivega miru in kolektivne varnosti Francoski vofni minister o zunanji politiki Francije in njenem prizadevanju v ženevi Paril. 2. julija, r- Vojni minister Dala-dier je imel včeraj na velikem radikalno-socialisticnem zborovanju v Versaillesu govor, v katerem je posebej poudaril, da francoska vlada ve, da bo zaradi tekmovanja v oboroževanju nekega dne prišlo do hudih sporov ki bi lahko pomenili propast Evrope. Vlada ljudske fronte skuša v Ženevi po svo.ih zastopnikih pridobiti vse evropske države za ideale nedeljivega miru kolektivne varnosti in zajamčene vzajemne pomoei. Treba se je nadejati, da bo plemeniti francoski apel. ki velja za vseevropske narode, sprejet zlasti od onih držav, ki se dejansko zavzemajo za splošno in postopno razorožitev ter za kontrolo oborozpvnnja. ?smn po sebi je razumljivo, da mora Francija ohraniti svojo defenzivno silo in jo razvijati še nadalje. Socialne reforme, ki jih hoče izvesti vlada ljudske fronte, se ne bodo mogle srečno zaključiti. Če obramba Francije ne bo popolnoma zajamčena. Vojfaa republike je sposobna braniti francoske vzhodne in severne meje. Francija v popolnem miru razvija in množi svoje sile tako. da bodo vse vrste orožja vsak trenutek pripravljene braniti fratneosko zemljo. Posebno obrambno nalogo pa bodo v bodoče im^le francoske letalske sile. Pariz, 2. julija. AA. Vopraj je bilo uradno objavljano poročilo, ki ga je pred parla- mentarnim vojnim odborom podal vojni minister Daladier. Minister je posebno podčrtal visoko moralo francoskih vojakov. Th-di izkoriščanje materijala dopušča, da lahko mirno zremo vsem razmeram v oči. Podčrtava! je potrebo za motoriziranje ra mehaniziranje vojske, upoštevajoč pred vsem obrambni značaj armade. Glede kadrskega roka je rekel, da je nujno potrebno, da pe ohrani sedanja kadrovska doba. Tudi vaje rezervistov se morajo poepeSfti. Modernizirati moramo vaj** ▼ polkib in jm raeSrriti tudi na sport. Vlada bo računala tudi t tem, da je treba popraviti kadrovski rok v tistih edinicah, ki (*o najborj prizadete po spremembah zakonskih dekretov. (Tledo ffW cipline je izjavil, da mora vojska, šo naprej ostati izven vsake politične manifostarije in da mora vojska nlužiti nmo varnonti domovine. Poročilo je bilo dprejofco z na«vdn#e-njem na znanje. Na včerajšnji soji pariametrtaraepa odbora za letalstvo je vojni mrainfcfir i>da*idr*ac vkaAe odstopil tudi kot voditelj t— »ali »w stranke, Chamberlaina bo najprvo iibrali za voditelja konservativne stranko, nakar bi po parlamentarnem običaju avtomatio no prejel mandat za sestavo nove vlad* Angleški uradniki groze s stavko Finančni minister pa jim grozi s takojšnjim odpustom iz državne službe London. 2. julija, r Mf»d državami urad-ništvom v Angliji je opažati živahno akeijo za proglasitev stavke. Uradniki nameravajo izvesti stavko tako, da pridejo določenega dne vsi na delo v pisarne in urade, da pa ne bodo vršili nobene službe, marveč držali samo zas^ena svoja mesta. Povod za to je dalo veliko nezadovoljstvo nižjega •iradnistva, ki zaman zahteva izboljšanje svojega materialnega položaja. Finančni minister j** snoči na seji spodnje zbornice za- grozil, da bodo v*a državni oradnfki. ki M stavkali, takoj odpuščeni rr državno ■!«£-be. Sindikat državnih nam^fr6e,noe>v jo danes izdal v odgovor na to grožnjo izjavo, v kateri naglasa, da imajo državni irradniki najmanj isto pravico, kakor delavstvo m drugi zasebni name&čenoi tw da se morejo tudi državni uradniki v doseglo gvojib ei-ljev poslužiti kot nkrajnega sredstva tarfi stavke. Aretacija atentatorja Nikolova Caribred. 2. julija- t. V bližini Caribroda io orožniki arefcjrali znanega zločinca in atentatorja Asena Nikolova. V kratki borbi je bil Nikolov lažje ranjen. V zad-njem času je že drugič iz tujine prišel v caribrodsko okolico. NikoJov je pripadal teroristični organizaciji zapadnih pokra jin. Sodeloval j« pri dveh atentatih v ca--ibrodskem srezu. pri znanom atentatu na oficirski dom v Beogradu In pri poskusu atentata na želeaniško postajo v Nišu. Nikolov pa je bil tudi drugače velik razbojnik in je ropal po vaseh na eni in drugi strani meje, tako da so se ljudje naravnost oddahnili, ko eo izvedeli, da je prišel v roke pravice. Po trafikah Je kradel Ljubljana, 2. julija. PoHeiji je prišel v roke izredno nevaren ptiček, ki ga že dolgo časa zasledujejo tudi oblasti v Zagrebu in Beogradu. Klatil se je Že po vsej državi, pred dnevi pa se je pripeljal v Ljubljano, da se tu poskusi svojo srečo, poslužujoč se posebnega trika. Včeraj okrog pol 17. se je pojavil v trafiki Angele Kordiseve v pasaži pod nebotičnikom eleganten mladenič, cee, da bi rad tisočak. Potegnil je iz 4epa tistnieo m držal prst© v nji, kakor da je pripravljen položiti bankovec na mizo. Ko je hnela Kordi-Seva na mizi pripravljen prvi srodinarski bankoveo, jo neznanec nenadoma zahtevaj deset škatlic Drina cigaret. V hipu pa, ko se je trafikantmja obrnila proti omari, je neznanec pograbil bankovec m pobegnil v Gajevo ulico. Kordrseva je skočila za njim in jela vpiti: »Primite ga! Primite tatu!« Ljudje so jo ubrali za drznim tatom, ki pa v Ljubi jami očividno ni preveč rnan, kajti tekal jo lrar okrog hik. Slednjič je bežecega zagrabil po-Btreaček, ki pa ni vedel za kaj gre in ga je takoj izpustil. Tat se je upet pornal v beg. ljudje pa za njim. Vsega upehanega je končno dohitel na motornem kolesu v Reet hovnovi ulici g. Domičar in ga zgrabil. V hipu so bili pri njem Že tudi drugi, ki so ga izročen stražniku Jeseničniku. ki ga je uklenil in ga v spremstvu množice občin stva odvedel v trafiko, kjer je moral nkra deni bankovec Kordiševi vrniti. Pri aretiranou so našli več škatlic ciga ret, ki jih j© najbrže nakradel po trafikah v mestu. Aretiranec je brezposelni čevljarski pomočnik Dragotin Kovaček, doma iz Djurdjevea. Danes je policija ugotovila, da je Kovaček že pred dnevi, poslužujoč se istega trika, kakor pri Kordiševi. ukradel ▼ neki trafiki na Sv. Petra nasipu 200 Din Ja aVatfioo Neretva efearei. hM^Em^M »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 2. Julija 19at>. Stev. 148 Za vso Slovenijo letoviške ugodnosti! Ta zahtev* »a j pmtaae bo}mo geslo naSIh tnisko prMM- aihđmitcv Ljubljana, 2. julija. Razvoj rumzrna v drugih drzavrth podpirajo z nestethrri sredstvi in v narečjem obsegu. Skrbno pazijo, da takoj odstrani. jt> n ov" -e, ki zovi rajo razmah tujskega prometa, „trn se pokažejo. To je pač kmho po sebi umevno. Iti prav tako je samo po aebi umevno, da imajo tudd pni nas le>to-•n&Čairji vozne olajšave. Toda te olajšave, po § 11 železniške potniške tarife, so dovoljene samo za kraje, ki so proglašeni za letovišča, odnosno zdravilišča. Naše tujsko prometne organnzacije si prizadevajo leto za letom, da bi bili nekatera letoviški kraji tudi ofiokjelno priznani za letovišča, ter da bi uživali ugodnosti w>znih oiftjaav. Toda vsa ta njihova pnsa-devanjr so navadno zaman. Mnop letoviški kraji pn nas, n- pr. Kamnik, Celje, Šmarješke toplice Hd. trpe veliko šikod>\ kern iso ofic. priznana letovišča. Ne le, da •e jih gosti izogibajo, ker ne dobe voznih ttlajšav. temveč kraji trpe tudi na ugledu-Lefovličarji pač mislijo, da H kraji v resnici ne zaslužijo priznanja kot letovišča. Najznačilnejše pri tem je, da so mnojji drugi kraji uradno priznana letovišča, čeprav zelo zaostajajo za nepriznanimi lelo-višči. Nekateri izmed priznanih letovišč ne ustrezajo niti osnovnim zahtevam letovišč; nimajo dovolj in primernih prenočišč in včasih niti ne primerne gostiimc. Toda nihče no zaviick ugodnosti takšnih uradnih letovišč tem "*£ se poslužujemo s tem »samo pr:m*ra, da pokažemo, da bi morale biti olaijšave, ki naj služijo razmahu tujskega prometa, talkšne. da bi v resnici ko_ risUle turizmu ter vsej Sloveniji. Vzemimo p imer, da ima inozemee kjerkoli v podeželskem kram znanec, kjer bi rad preživel počiftvce! Ta kraj je kje v neposredni bližini uradno priznanega letovišča Gost seveda ne uživa nobenih potniških ugodnog. Ali morajo biti prod-pisii baš takšni? Ali bi bilo v škodo tu- rizma, če bi uživati vsi kraji posebne potniške olajšave za letovišcarje? Ali knUj-ski zid koristi razvoju tujskega prometa pri nas V Povsem upravičeno torej zahteva vsa Slovenija, da «*e proglaai en bloc ca letovišče, ne glede na posamezne kraje. Torej za vso Slovenijo kope+rsčno vizo! Oe Slovenija doseže to, se bo tujski promet nedvomno zelo poživil. Naša banovina je pasivna, kar je treba neprestano naglaSari. ker gledajo na njo, kakor da se cedita med in mleko pri nas. Dohodki turizma ji lahko mnojo pomagajo ter postanejo zanesljiva postavka v našem hira:,očem gospodarstvu. To ni nedosegljiv ideal. Treba je samo pokazati nekoliko razumevanja-Nirti žrtev ne zahtevamo. S samo potezo peresa lahko neizmerno koristijo Sloveniji- Zato moramo poslej zahtevati turistične ugodnosti za vse naše kraje, za vso Slovenijo in ne le za letovišča, ka životarijo samo zaradi tega. ker jim ne priznalo uradno, kar j m gre. Ta zahteva nai postane bojno geslo naših tujsiko prometnih društev. To ni nič pretiranega že po tem, ker je Slovenija v resnici pn-knajina z vsemi naravnim*: pojCoJi lotov i£c. Kar so lahka priznali mnog«m krajem, ki ne ustrezajo pojjoiem za letovišča, bi lahko priznali vsej Sloveniji. Že iz tega vidimo, da pri določitvi posameznih krajev ni odločala stroga presoia krajev, če so prm eru1 za letovišča. Sploh je te-^ko re?l. kai je odlo_ Salo, Nedvomno bi bilo bolje, da bi noben kraj, ki ima vse pogoje za letovišče, ne trpi krivice, kakor da so za letoviške kra'e proglašeni samo nekateri krati. Če Ki bik Slovenija v resnici proglašena en bloe za letovišče, bi se marsikje izboljšale razmere za razvoj tafflccgi prome*a- N^s ugled bi zaradi tega ne trpel, dočnm je težko reči, če ne Irpi zda;j, ko MM t-flk^ o.ira. jer,; pred inozemstvom in ko nro^'rtv'rno za letovišča nekatere zaostale kraje. katastrofalne posledice toče V metliškem srezu znaša škoda nad dva milijona MetliKa. 1. julija 2e 20. nif ;a smo poročali o strašnem neurju s točo. ki je divjalo nad Metliko ta >kolico. Tokrat je bilo najbolj prizadeto >zemlje orčin Metlika me?to in Metlika oko-ira; v tej občini so utrpele največjo SltfH lo vasi Čurile, Romalince, Rauoviei. *eld->ej, Bozakovo ter deloma Savrzaki. Na za-iodni istrana pa Krvav? ji vrh. Hrib In Cero-ree, kjer so bili posebno poškodovani vinogradi. Toča je v prizadetih krajih uničila polovi > poljskih pridelkov, saono drevje n tindgfade pa nad t?0% Ves mesec smo imeli potem slano vreme n ni pa bilo skoraj dneva brez dežja. Sla-■>o vreme je oviralo košnjo ter delalo sko-io v vinogradih, kjer je začela gospodarit] loronoepora. Točno mesec dni po prvi teči, U>. junija na dan eolnenega mrka pa je »riMa kaiarlTofa nad Belo Krajino ter po-lolnoma uničila pridelke v velikem delu nethikega p^eza- škoda znaša po prvih ce-litvah nad 'J milijona, bo pa bržkone Se .ečja. Neurje je divjalo po vsem srezu in x>polnoma uničilo vše kulture v severnih >redeHh pod Gorjanci. Toča je začela padati ob 16-30 fn padala e dobre pol ure. ponekod mođ dežjem leloma na suho. BdJa je debela kot >urja jajca in še debelejša, da ae je drobil »ternit in opeka na strehah. Samo na eni dreni je bilo razbitih 180 opek. Posebno o prizadeti kraji; Malo in Veliko Leščet rrabrovee. Bojanja vas, Radovlca, Goleši *ilatc *n, DraŠifi, Doljane. Popovtcj, Rav-iare, PtSJivici pri Lokoviei. Slamna vas. rorire v Vinomeru in Novi sort- Po katastrofi prizadeto ozemlje sta si dne B. junija ogledala banski svetnik q. Nema-lič Jožef in kmetijski referent tuk- sreza f. Stare Anton. Žalostna flika. vsepovsod ►bupano in jokajoče ljudstvo. V vaseh Ro- salnice Curili in Svržaki je uničeno do 50 odstotkov poljskih prideikov. Vinogradi v Ktrčirah in Gral rovcu so opustošeni, pola raiidrta, krompir in pesa zammieni in BaV plavljeni s kamenjem Niivski pridelki; pSe> ?ii«-n, ječmen, rž so na gorenji tfrnj Gra-brovca ter Velikega in Malega Lesča popolnoma uničeni in ee morajo takoj preorati; steblovje posevkov je seseKano taKo, da ni moč niti kositi. Krompir in koruza trpi 90% škode-V Malem Lešču B0 razbite strehe, pa tudi mnogo perutnine je bilo pobite. deTonia osleplj-J-ne. Sadno drevje, slive, jafetifato IH hruške, ki go bile izredno polne, nudi žalostno sliko, le gole, okleščene vele stne prodi nebu. Podobno razdejanje je bilo na Rado^ic;. v Roja nji vasi in na Krašniem vrnu pa malo manj. Povsem pa je uničena Brezovica, kjt.r so Vinogradi popolnoma brez listja. m!?dja in grozdja- Povsem uničeni so pridelki v vaseh DuČiči, Pdatovcl. Goleši. Ke-serie. Bulici. Doljane in Popov i? i, kjer nimajo liudje hrane niti za sedaj rer so komaj čakali žetve ječmena, katerega pa v va-vseh teh krajih ne bo za 1 \. Vinska trta — edini pridelek v na5em revnem grezu katerega more naS kmetovalec skromno vnoveiti ter sadno drevje ni samo za letos, temveč za več let popolnoma uničeno ter je v rasti ostrmelo. Narod joče — obupuje. Vinogradnik? bi morah" škropiti, a nimajo denarja za galico. Hrane in semena ni. Pota so razdrta — lačni ljudje ne morejo na delo- Pomoc je nujno potrebna. Unlfena polja ee morajo takoj zasejati z ajdo in prosom. Naš siromašni kmet nima denarja sa »euie; zato nai niu priskočijo oblasti takoj na pomoč, da se vsaj nekoliko omili strasna beda in obup ljudstva. Lep šolski praznik Škof j a Loka, 1. julija. Na ■ ^oin, k; more vsakega resničnega prijatelja našega šoisttva iskreno razveselili, je zaključila letos škofjeloška šola svoje četrto le*o uspešnega delovanja ▼ nedeljo, hkrati pa je slavita tudi trojno slavje, /jftvod se je združil z imenom našega literarnega velikana dT- Ivana Tavčarja, iz zavoda so izšli prvi abfturrijeniti, m t-no tega pa se je slasvcl tudi Vitlov dan. Slovesnost je otvori! domači-n ravrtaielj g. i-.arel Sovre, kn je uvodoma na*jpri»r?-neje pozdravil poln-oštevilno zbrane T>a-s-topmke drža\-oih, ctvilaiib. sariiOJUpra\iiih in vojaških oblasfti. častoiiski zbor, učitelj-sitvo, starše in vse prijalelie šole, zlasti pa dvor-^ aamo Fraaijo dr. Tavčarjervo Zborni reciticiui Kralj Matjaž trudniki po^ta:ajo in predanjfli^ soparico in drasjocon ča-v ki bi ga HnkO vsaj v korist svojemu ztfiravju bolje uporabili. Ce in kaiko naj se te ura v teh par me-spcih nadoknadi, ie vprašanje zase- Pra. vilno je v tem pogledu zabeležila neka gospodinja, ko je de vrla: trgovine, ki imajo «ve2o. dobro in soil:dno bMgo ter odgo-\iariajočo postrežbo, botlo napravile zado. voljiv posel tudi v 6 urah, nasprotno pa trgovino s s!ab:m blagom in nenrimerno po^^e/bo tvrdi v 34 tinah ne boa\o prišle na svoj račun. Z.di se. da bo pač nuino potrebno orga-niziraiti konzumente, ki bodo nekatere gospode Irgovce morali naučit^ dVisrtojne p°-lcfn''ke v čas^rp^ju- Danes so časi za nami, ko s<> bile trgov »n ^ od.r»He 14 in več ur in ko so uglfdnc ljvb^ian^kc oaBSS s sr\o-i;'mi drflgocon-irni krili nomelule cette. Proč a »tiaro širo noidvno / duhom SSSS in prepustimo mlai^:tu nr^čem nekoliko več bo^^dc in veselje za delo gOSOVO tu^T ne bo izos»ta'o. Zč. Za kruhek Ljubljana. 2. julija. Poldne na Grudnovem nabrežju. Delavci v strugi Ljubljanice odlo/e lopate, krampe, med tuljenjem siren bližnjih lo> varit, obratov in zvonenjem zvonov se ustavi dielo in drug za drugim se poganjajo ljudje na breg. kjer se kadi iz poljskih kuhirpj. Medtem, ko hite mimo meščani, pristopajo delavci iz Ljubljanice s posodami h kuhinji. Mnogo p^ jih je, ki si ne privoščijo tople jedi iz poljske kuhinje, marveč odvijejo mastne papirje ter nacno košček prekajene svinjine n? -- Moj klavir. — Hvala bogu! Velika odprodaja vsaga patetaaga blaga 20 0|o popust A. 2LENDER MAlftrFAKTtJllNA TRGOVINA LJUBLJANA, Mestni trg 22. lokoUtvo Sokolski praznik na Vicu Naše marljivo Sokol^Ko društvo se pri dno pripravlja na dvoj letošnji praznik, na katerem hoče pokazati sokolski in ostali javnosti sadove tihega sokol^kega dola v telovadnici. Na letnem telovadišču se vrše vsak večer telovadne vaje, vsi oddelki se marljivo pripravljajo Prvo preizkušnjo Je društvo prestalo žv na župnem zletu, kjer so naši telovadci in teIovadk€ uspešno nastopili sicer v manjšem številu, zato pa bodo nastopili polnoštevilno na domači pni redi tiri, Prednjački zbor in uprava društva sta že izdala podroben spored nastopa, da bodo imeli posetniki !ep užitek. Posebnost letošnjega nastopa bo pozdrav državni zastavi ob pričetku nastopa, narodna kola, kj jih bodo plesali vsi oddelki in nastop jezdnih odsekov Sokola Ljubljana III in z Viča. Pri telovadbi in nato sledeči zabavi bo sodelovala naša priznana sokolska godba s Tabora Opozarjamo n-j naš praznik vsa bratska društva in cenjeno občinstvo, da v čim večjem številu pohiti v nedeljo 12. t. m na Vič, kjer jih bodo viški Sokoli bratsko in iskreno sprejeli. LeUv nastop bo ob 16. na telovadišču na GUncah poleg narodne šole. Brate župnili edinic vabimo, da se udeleže našega nastopa v soko skih krojih. Podrobnosti bomo še javili. Zdravo! Uprava. Sokolski nastop v Laporjah Sokolska četa Lapore pri roljf-anali je sp mlaUa. a zasluži zaradi svojih pndn h -Irlavtrev vso pozornost. Načelnik br. Sto« Kari, s. načelnica šetarjeva EmUa, vaditelj br. Kaukler ia *la-osta učntelj br. Loiiar so i oslalimi funkHonarji na praznik sv. Petra in Parki pripravili s svoiiml oddelki sek) lep telovadni nastop izkliučn«? e laminimi telovadci, česar ne more niti marsikatero starejše društvo. Nastop je bil na lastnem telovadišču ob prijaznem gozdičku tik ob cesto v Slov- Bistrico. Nastopili so razen članic vsi oddelki, nekateri celo po večkrat ter so izvedli SVOJO vaie prav lepo in skladno. Majoolje je bila zakopana deea. ki je imela prav srčkane nastope. Zanimiva točka »poreda ]e bilo kolo, sredi kate-reua «o igrali domaći tamou-raii. Dobra je bila tudi orodna telovadi.«- Po nastopu, k' bi zaslužil, kar se liC".e obiska vec pozornosti domačinov in okoličanov, je spregovoril na zbrane telovadce starosta matičnega društva SI. Biernra br-Vigata. Pohvalil ie njihovo delo in jih Sav dril k nadaljevanju lega, kar >o j» pridom započeli. l>oseženi uspehi naj Jih ne zadovoljujejo, ker Sokol v svojem itroBSljOftja za dosego Čim nojiolnei^ih vrrtlnrjt nikdnr i\k' miruje Godba je zaigrala dTžavno himno, nakar se je pričela pnvta zabava. Ptlr redilev, ki jo ie meil drugimi poselil domaČi narodni pos'anec ki harmoniji. — Zdravo! Ki- — Zlet sokolske mladine. Woga priznanja vredna zamisel, da je priredil župni mladinske odsek gorenjskega sokolstva a s^-ojo deco 30, junija >kupnj izlet k Valva zorjevi koči pod Stolom. Mladine aa je zbra lo preko 100 in no bda zastopana raz-na društva in čete z Gorenjske Pot ni delala ded nobenih težav n so bili tako že v prvih dopoldanskih urah pri koči, kjer srn prepevali otroci pod vodstvom staroste i? Kranja br. Završnika narodne jn sokolskf pesrnjce, potem pa je krenila sokolska voj ska radostnih sre proti Završnici in na. te-lovadišče Sokola v žirovniei—Breniica kjer se je razvilo novo prijateljsko iffra-nje in zabava. Mladim Sokoličem je *prft grovoril predsednik župnega mladinakeJT" odseka br. Horvat, večerni vlaki pa so jih popeljali spet domov. — župni zlet v Skofji Loki. Prednjačkn zbor v Škof jI Loki je odredil za župni na stop še naslednje; Vs* telovadec i odde.Ua, razen dece prlspo v škofji Loko v nedeljo 5. t. m. s prvinn jutranjim vlakom. Po pri hodu vlakov odidejo v«i oddelki v sprevodu na telovadisče. Skupne skušeje za naraščaj in deco ee prično ob 8.30 Deca pri spe v škofjo Loko z opoldanskim vlakom In ima skušnjo ob 13.30. Zbor za skušnje bo po društvih. Zbirališče za sprcvod točno ob 11. na letnem telovadišču. Vsi telovadci in telovadke morajo biti v sprevodu kdor nima kroja pa v civilu z znakom. Otvoritev letnega telovadišča točno ob 15. Takoj za tem nastop vseh oddelkov po redu, ki Brno ga že objavili. V oblačilnicah, ki se bodo določile naknadno, mora vladati mir in red- Sestram je dovoljeno noaiti samo uhane in prstane, drugega, nakita no benega. Po nastopu morajo ostati v»i telovadci in naraščaj na telovadišču, da t** spravi prostor takoj v red. Iz Ptuja __ Gdbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. v Ptuju je likvidiral. Odbor je imel v četrtek tej* Mf« šega odbora pod predsedstvom g. Ladislava Joršeta, na kateri je sojrlasno sklenil, da se dogodil nabrani prispevki za spomenik kralju Aleksandru 1. prepuste krajevni proti-tuberkulozni li^i v Ptuju z naročilom, da nadaljuje akcijo za postavitev spomenika v obliki paviljona za protituberkulozni dife-panzer, ki ga naj po niožnosri postavi v treh letih in naj nosi napis »Protituberku-lozni dispanzer Viteškega kralja Aleksandra I.« Ker je odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. popolnoma likvidiral, je prevzela vse posle in celotni arhiv krajevna protituberkulozna Hsra, ki bo še nadalje zbirala prispevke. Vsi oni. ki v ta namen še niso nič prispevali, se naprošajo, da pošljejo svoje prispevke krajevni proti-tuberkulozni ligi v Ptuju za postavitev paviljona protituberkuloznega dispanzerja. — Vinotoči okoli Ptuja so zadnje čase zopet zrasli kakor gobe po dežju. Meščani. še bolj pa okoličani, jih zelo radi posečajo, ker ee za cenen denar nasrkajo rujnega vinca, pa tudi izletne točke so prav lepe. Posebno na vinotoč na »spicerolu« zahajajo radi meščani. V nedeljo je neki družbi stopilo v glavo vince, kar jim je razgrelo kri in kmalu so se začeli obdelovati s pestmi. Po zraku pa je sfrčalo tudi nekaj steklenic In kozarcev. Nekaj pivcev se je vrnilo domov obvezanih in pa z bunkami na glavah. — Iz nekega drujrega vinntoča pa so pripeljali v ptujsko bolnKo nezavestnega ne-kejra posestnikovejra sina. V bolnici so ujrotovili. da ima fef.ke poškodbe prizadeja-ne 7. nožem in }• zelo malo verjetno, da bo ostal pri življenju. — SOtetnica moške podružnice CMD. Tukajšnja moška podružnica CMT) proslavi na svečan način svojo BOletnico obstoja 4. julija. Proslava se bo vršila na priljubljenem Panorama hribu, kjer bo iveeer zaplapolal mogočen kres. Sodeloval bo tudi pevski zbor Glasbene Matice, mestna godba ter pirotehnika Tomažek in Miloš, ki bosta pripravila veliko lepih raket. Na hribčku bo poskrbljeno tudi za jeda?o in pijaco. — Z razbito glavo najden na ceati. Včeraj ponoči so bili ptujski orožniki obveščeni, da leži na državni ceati v bližini vasi Spuhlje blizu Ptuja neznan moški z razbito glavo. Orožniki so našli neznanca že mrtvega. Na glavi je imel veliko zevajočo rano, kar priča da ga je najbrže povozil avtomobil. Po dokumentih ,ki so jih našli pri njem, so ugotovili, da gnre za okoli 59 let staregra posestnika Jolka Meška iz Sv. Lenarta občina Osluševci. Ni tudi izključeno, daje bfltevrSenna Meška roparski na- ♦pad, ker se je usodne noči vračal iz Maribora, kjer je prodal nekaj živine. Pretakava; je v polnem teku. Truplo so prenesli v bližnio mrtvašnlco. kjer je včeraj sodna komisija izvršila obdukcijo. — Nova telefonska proga v Halozah je bila otvorjena včeraj v navzočnosti zastopnikov poštne direkcije v Ljubljani in ostalih oblasti. K zgradbi telefonske proge ao prispevali razen države tudi prizadete občine in ptujska mestna, občina z znatnim zneskom. Haloze so tako zvezane s rtu jem s katerim so dobile že dolgo zazeljeno najkrajšo zvezo. KOLKDAR Danes: četrtek, 2. julija katoličani: Obi skovan je Marije Device. DANAfcNJK PRIREDITVE KINO MATICA: Zaprto. KTNO IDEAL: Kardinal RleheVen. KINO SLOGA; Pobegla nevesta KINO t'NION: Ne pu^te me same! KINO ŠIŠKA: Variete DEŽURNI- LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Ku> ralt, Gosposvetaka cesta 10, Bohin<*c ded Cesta 29. oktobra 31. Iz Celja —c Sestanek vpokojenega učit<;ljMva i3 Celja in okolice bo v soboto 4. t. m or 16. prj g. Vodeniku v Petrovčah. —c Občinska *Pja Me*tni svet celjski bo imel v petek 3. t. m. ob 18. zadnjo red no sejo pred počitnicami. Na dnevnem redu so poročila odborov. —c D revi bo koncert vojaške godbe. Ob priliki zaprisege vojaških novincev *o mudi dane^ v Celju mariborska vojaška godba, ki bo priredila danes ob 17.30 do 19.30 v mestnem parku koncert v korist Rdečega križa. —C Zbornica za TOI v Ljubljani bo jm"-la uradni dan za Celje *n okolico v torek 7. t. m. ob 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo. —c zMve nesreč. V torek je padel 10 letni posestnikov sin Karol Lepej iz La žisča pri Marijagradcu v gozdu z drevesa in si zlomil levo nogo nad kolenom Istega dne se je 261etni hlapec Franc Štefan čič v Podvinu pn Polzeli pn delu vsekal & sekiro v kazalec leve roke in se močno poškodoval. V Rifniku pri št Juriju ob juz. žl. je padla dveletna dninarjeva hčer ka Marija Potočinova v ponedeljek doma p stola in si zlomila levo nogo. Ponesrečen ci a© adravijo v celjski bolninsdci. —c V prsni kos in roko ga je zabodel. V ponedeljek sta Se pred šalamonovo gostilno v Zbelovetn pri Poljčanah sprla Kletni delavec Ivan Superger in delavec Ivan Stefančič, oba iz Ebelovega. V prepiru je fitefančič izviekeJ no* ter zabodel Super gerja v desno stran prsnega kosa tn v le vo roko. Težko poškodovanega Supergerja 1 *° PMpaljali v oaljako bolmiSnico, Sfev. 148 >SLOVENSKI NAROD«, CetfteV, 2. jttlija 193«. Stran 3 IO do »5% POPUSTA NA NASE NAJSOLEDNEJŠE CENE PSI LETNEM BLAGU TAM NUDI Tvrdka — ]\ O V A K fl A N U F A K T C R A Kongresni trg 15 (pri nnn*ki cerkvi) DNEVNE VESTI — Vprašanj« kmetskih dolgov denarnim x»vodom. Na predvčerajšnji seji upravnega odbora Narodne banke se je razpravljalo o položaju na denarnem trg^u Guverner dr. Radosa vije vic je nagrlašal potrebo, da S€ vprašanje kmetskih dolgov res- vsaj ko likor gre za denarne zavode, da bi lahko isti zopet igran v narodncm gospodarstvu vio^-o. ki jim pripada Vlada je baje trdno odločena v najkrajšem času rešiti vpra-Saji kmečkih dolgov denarnim zavodcm Seveda se bodo pri tem upoštevali mtere-«i vlagateljev. Tozadevni statistični podatki še niso popolni. Zaenkrat ima Narodna bank* statistiko o 605 denarnih zavodih. ki imajo po zažcitenib kmečkih menicah 1.52 4.337 000 Din terjatev, poleg tega pa še na zaostaJh obrestih 134,117.000. Od t^era je menic s tekočim rokom samo za 567.161.000 vse druge menice so protesti rane, registrirane ali tožene. — Splošna kontrola nad poslovanjem za-varovatnii-. po polomu dunajskega Fenixa je nastala nujna potreba splošne zakonske kontrole nad poslovanjem zavarovalnic v naši državi, ker ni skoraj nobenih tozadev rv.h nredj sov Uvidevajoo to potrebo je sklica' trgovinski minister dr. Vrbanić včeraj konferenco, na kateri se je razpravljalo o zakoiiaki uredbi z najnujnejšimi prrdpisj o poslovanju zavarovalnic. Na konferenci so zastopane zavarovalnice ter zaMopnii - zavarovancev jn delegati trgov skih zbornic. Stroške kontrole Se bodo krili \z prispevkov vseh zavarovalnic Ti prispevki se bedo zbiraii v posebnem tondu. — Turčija <>
  • oVc>dala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo Vlada turško republike je odpovedala jugoslovensko turško trgovinske- pogodbo in sporazum o klinngu sklenjen 26. julija 1921. Ta začasna pogodba n sporazum o kliringu sta bila skle-njena na šest mesecev z odpovednim rokom šestih iiiesecev. Zato ostaneta trgovinska pogodb« in sporazum v veljavi do 31. decembra. KINO SLOGA, tel. 27'3<> Ob 16., ll>.lo m 21.15 uri premiera veseloigre „Pobegla nevesta" PRIDE! PRIDE! „Krvavi kapetan" Film iz žp .jenja morskih razbojnikov — Za satn»**sjo tia&ejra zadružništva. Jutri se sestanejo v Beogradu predstavniki zadružnih ustanov na konferenci na kateri bodo razpravljali o sanaciji našega za družništva. Konferenci bodo prisostvovali zastopniki Zadružne Zveze in Zadružne Mltin iz Splita — SSporaoim o tečaju nemške iaarkc Trgov;nsko r.inistrstvc je obvestilo tujsko prometno zvezo za Hrvatsko Primorje in Gorski Kotor, da je bil dosežen z nemško vlado sporazum o tečaju nemške marke za nemške turiste v Jugoslaviji. V bodoče sr bo aoločal tečaj marke ob koncu vsakega meseca za prihodnji mesec. Za podlago bo služil pri brin i tecai nemške marke v privatnem kliringu. '— Kresovi naj zažare po vsej slovenski zemlji na predvečer praznika sv. Cirila in IfctOd* (1. julija), ki naj bode viden znak naše ljubem] 6*0 domovine in pa znak naše čujecnosti in obranil*? našega rodu in zemlje. Družba «v. Cirila in Metoda je naprosila vse svoje podruz.ni.-e. da zažgo kresove, kjer pa teh ni. naj skrbe rodoljubi, da se ta narodni običaj ne opusti. — Društvo za ureditev podzemskih jam v Ponovi vasi vabi na bla poslovite v elektrike v župana Permeta jami. ki se bo vr-MJa v nedelja 5 julija. Xa Taboru bo sv. maša ob po! 10. Po službi božji bo odhod k pušča i 3v. Antona, kjer bodo litanije. Nato bo odhod k župana Termeta jami. kjer bo blagoslovitev elektrike. Cerkvene obrede bo opravi] stiski opat g. dr. Avguštin Ko-stelic. Pri prireditvi bo sodeloval tamburaški zbor iz št. Jurija. Vsi vljudno vabljeni. — Izletnike opozarjamo, da vozi zdaj ob nedeljah na Dolenjsko tudi redni jutranji vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.24. Ta vlak vozi do Kočevja, na drugo stran pa samo do Novega mesta, od koder se vrača ob 18.13. To je najugodnejša zveza z Delcajsko ob nedeljah in praznikih za \ise potujoče občinstvo^ posebno pa za izletnike. — Iz >Službenega lista« »Službeni lisrt« kr. baneke uprave dravske banovine št. 53 z dne 1. julija obvavlja uredbo o usta novitvi občin Blagov'ca, Kalobje, Predos-1 Rakija, Remšnik. št. Vio. pri Gro belnem in Sv J ost. uredbo o izločitvi kra-kev Gabrovniea. Leseno in Pisajnovjca iz obcVne Lukovica m njih priključitvi k ob čini Tuhinj uredbo o izločitvi krajev Holmec in Brdo i« občine Bočna in pni kiju čitvi k občini Rečica ob Savinji, uredbo o •»ločitvi katastrske občine Mrseca v a© iz občin * Rak? in priključitv= u- občini gkoc-jan. uredbo o izločitvi krajev Nemška vas in Zadoljc iz občina Dolenja vas in prikJju- f čitvi k obejni Ribnica, uredbo o pTegTupa-cjji občin Sromlje in Artiče v srezu bre-žiSkem, uredbo o pregrupaciji občjn Sv. Jurij ob ščavnioi in Slatina Radenci v sre zu ljutomerskem, uredbo o izaremembi imena občine Trnovska vaa, navodila za uveravljanje in evidentiranje dovolitev za zaposlenje tujih državljanov, izdanih za neodrejen čas, popravek v uredbi o izdelavi m uporabi golih in izoliranih električ-nh vodnikov in izoliranih cevi. objave ban ske uprave o pobiranju občinskih davščin, popravek zaporednega števila 2S3 t 383 v 52 kosu »Službenega lista * __ »Ju£os!ovenski turista*. Majska in ju- niteka številka »J 11 nos lov en« kesa mrista« se je nekoliko zakasnila. Naslovno stran krasi posrečena perorisha E. Justina, predstavljajoča Frankopanski grad v Crikvenici. Iz vsebine nas omenimo izredno živahen opis lepot Jugoslavije izpod peresa urednika Ketzailvja. Nadaljnji članki čo posv<»«".mi zdravilišču Dobrni, opisi vožnje skori 0l.ro-vačkj prekop. Zgodovini RogaSke Slatine, Hrvatskem Primorju Kranjski pori kot naj-privlaeaejSem poletnem bivališču- Prijetno se čita popis poleta na morje. Kdor hoče prebit: svoj odmor v l>ut»rovniku# ?>o našel v reviji članek, ki £ja bo seznanit z nad>o!j-JHflU prometnimi zvezami. \ športnem delu je govor o naših pripravah za berlinsko olimpiado, kakor tudi o olimpijski starti iz Grčije v Nemčijo. Revijo toplo priporočamo * Odlikovanje za Tznrno delovanje ▼ «r-tranizariji Rdcfcjja križa. Občinski odt-or društva Rdečega križa v Ratečah-Planici :e irupl te dm slavnostno =eio. katere so •» udeležib duhovni svetnik Lavtižar in vsi odborniki, za banovinska1 odbor Rk pa nie-uov iainik. upokojeni višji računski svetnik Skalar Pri uspeh h odt>ora v Ratecah-Pla* nici ima pomembne zasluge tajnik Alojzij Kavalar. kateremu je odposlanec banovin-ske^a odbora RK izročil d:plo*mo odlikovanja p ^rebrno in Demografske in narovne razmere. gostota naseljenosti, narodni preporod, narodne razmere na Koroškem, narodno stanje v Slovenskem Pri moriu). Dodan Je obsežen seznani književnih virov in seznam ilustracii in kart. Tako je zdaj v dveh zvezkih zaključen prvi del Melikove monografije, namreč splošni opis slovenske zemlje. Drugi del. ki bo obravnavni posamezne pokrajine, izide kasneje in bo Tvoril prav za prav celoto zase. Subskril entl dobe 2. zvezek --Slovenijec broširan za 17S Din. vezanega za 134 Din. Plačljivo tunt v obrokih. — Me^to venca na groK pokojnega prvega načelnika podmladka .IS g. Josipa fcW zija. direktorja na I. dr. realni gimnaziji v Ljubljani, ;e poklonil Oblas»*ni odbor .IS v Liubljani mladinskemu skladu za podmladek JS znesek Din 100« — __ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo vreme, krajevne nevihte. VćecttT je nekoliko deževalo v Ljubljani, Rogaški Slartini, Zagrebu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 32, v Sarajervu, Skopi ju in Spditu 31, v Zagrebu 39, v Ljubljana 26.2, v Rogaški Stotini 26, v Mavanje: Tukajšnja podružnica CMD priredi v soboto, 4. t. m. ob 9. zvečer na Klečci Piril Metodovo kre-sovanje v počastitev spomina na slovenska blagovestnika sv. Cirila in Metoda, katerih jubilejno leto je letos. Ob R. zvečer bo pred spomenikom na trgu v Trbovljah koncert železničarske godbe, nato pa bo povorka na Klečco, kjer bo prižgan velik kres. CMT> vabi prebivalstvo, da ge te narodne prireditve v čim večjem številu udeleži. __ Razstava meščanske Šole. Ob zaključku šolskega leta je meščansko šolska mladina razstavila v meščanski Šoli svoje izdelke. Letošnja razstava ročnih de! je prekašala glede popolnosti in vzorne urejenosti vse dosedanje ter je pričala, da ae dela na zavodu po načelu >i/. življenja za življenje«. V RESTAVRACIJI Plačilni: Oprostite, gospod, ta stol je zaseden. — Nič ne de, pa ga odneeite in mi prinesite drugega. i m _.«i ■_■___iiU»j-i^-."irrrj-TB5grzKrinBiBagi^——— iao*farjr^*--^HHr3HlSfSHHBf3HH! MALI OGLASI oeseda 0.50 para, daven Din S.—. oeseda 1 Din, davek 8 Din preklici £a pismene Ddgovore glede malin oglasov jt treba prtložJU anamao — Popustov xa aaaJe oglase oe priznamo. Beseda 50 par. davek a> Dtn Najmanjši snene* 8 Din KLIŠEJE ENO VECBAJVHE JUtiOGlAMKA SKI>ETI!AHAS1P23 ŠTRUKELJ LUDVIK, erkoeH-karski atelje «e je preselil v Kolmanov grad, Veena pot (Pod-roinik). 1935 LOKAL z izložbenim oknom, blitu kolodvora, pripraven za majhno trgovino, čevljarja ali kroiača se tako i odda. Vprašati Kolodvorska 41. 1988 VSA LETNA OBLAČILA lister, buret. kaša. v odlični ia-delavi dobite poceni pri P*«-* ker je, Sv. Petrs eaata 14. a-a. BUKOVI ODPADKI. «nni, krat. ko lagani, aonet o* raspolafr* Ivan SiSka tovarna parketov. Metelkova 4> teial. 2344. 1934 ŠOTOR (nemški) za 4—5 oseb dobro ohranjen, železna zložljiva postelja. damskj jahalni škornji »L 39 poceni naprodaj. Osled Vodnikov trg št. 2 - H., vhod Studentovska ul. 3. 1937 Danes zvečer KONCERT vojaške godbe NA VRTU HOTELA ŠTRUKELJ Beseda oo par. davek S.- Din Najmanj« snesek 8 Din KUPIM Onken Allgemeine Ge-erhichte (tudi posamezne zvezke). Ponudbe ustmeno ali pismeno na antikvariat Sever, Ljubljana. Stari trg 34. 1917 Beseda 90 par. davek a.- Dtn Najmanju snesek e Din STROJEPISNI POUK za časa JOČitnie (po desetprstnem tsJta-mu) za začetnike in izvežbane. Večerni tečaj- Učna ura znižana na 2 Din. Vpisovanje dnevno. Pridelek novega tečaja 6. iulija. Chrietofov ucnl zavod. Domobranska e. 15. 1911 Najmanjši Saasssl • DOi VA.IBNCA as misarejio obrt sprejme takoj Sečej. Stala col- 1 nareka & 1956 Narodna tiskarna LJUBLJANA KHAFUaTVA 5 J izvRšuJB vat M TISKARSKA § DELA t TBK 88 M -trtPOBOCa M Makulaturni papir proda oprava „Slovenskega Narooa", ' HsMtetta. fCnatlfeva ulica Štev. c Stran 4 »SLOVENSKI N A R O De, Četrtek. 2. juHja 1896. StCV. 148 Ona bi ga že privintala Velika korajža, toda samo pred vrati generalnega varuha Ljubljana, 2. julija. Na klopi pred vrati generalnega varu *.a na ljubljanskem sodišču je vedno gneča. Mlade in stare čakajo na sprejem in na alimente. Nezakonske mamice pridejo tudi z otroki, ki plašno opazujejo okoli n be advokate, priče in sodri1 ke, prihajajoč*1 in odhajajoče tod mimo. Najlepše otroke lahko opaziš pred vrati generalnega varuha. Otroci ljubezni so in narod pravi, da so taki otroci vedno lepi. V torek je prišla pred vrata generalne ga varuha zopet Marjana, ki je podjetna in silno korajžna obenem pa originalna ženjca. Okrogla je in bolj nizke ra^ti, lica ji rdečkasto žare in nos tudi že. Nekaj časa je sedela, potem se je pa naveličala in me ogovorila, ker ji je bilo dolgčas in se ji ni dalo meniti se z ženskami na klopi. — Gospod, če verjamete ali pa no. 'pet-stokrat sem bila že tu, pa ne bo nič. Saj vem, da ne bo nič. On je prefrigan, am pak jaz bi ga že privintala, bi ga že privintala. S pestjo je Marjana vihtela po zraku. Kar verjel sem ji, da bi ga ona res privin tala. če bi ga dobila v roke. On pa ji ne pridp v roke in zato mora Marjana hoditi k generalnemu varuhu, ki posreduje za alimente. — Morda bo pa le kaj! Kje imate pt otroka ? — Punca je pa že 12 let stara, saj Se bo prej omočila, že vem. da ne bo nič. Kadar pridem mi rečc gespod. naj še malo počakam, da bo spet pisal, morda bo le kaj. Nič ru> ^x>, že vem. ampak jaz bi ga se privintala. — 2e 12 let prosite zaman? — Tisto pa ne. Je bila lp punca že 9 let stara, kr sem ga prvič prijela sodrrjsko za alimente. Saj veste, človek se ravna po krizi. Prej ni bilo potreba. Zdaj je pa huj še. Pamž tudi več potrebuje! Marjana se je še previdno ozrla nekajkrat naokoli potem je pa šla, češ, da se ne izplača, da gje raje prodajat na trg. Zpnske na klopi so bile vesele, ker se je gnpOa zmanjšala. Korajžna Marjana sr bo gotovo vrnila ob priliki, ko ji bo dolg čas in ko bo pamž kaj novega poTrebovaK Tedaj se bo ^»pomnila, da je tisti, k- h\ ,rra ona že privintala, prav za prav po zakonu dolžan skrbeti za njeno nezakonsko pun-r.ko. Hčere ne bo, je brjago Sivolasa starka iz ljubljanskega predmestja je stopila pred sodnika. Izpovedala je s^no ? lostno zgodbo o svoji hčeri in njegom *inu tor o obtožencu, ki jP gosMi n Car v tem predmestju. Vmes smo ^e smejali, morda pa bi bilo bolje, da b: se zjokali. 0>sfcilnićar je zavrnil vse obtožbe. Sodnik je poklical hčer. Namestu nje, pa jp stopila v sobo njena mati. Sodnik: Kje je pa hči? Starka: Ah, te pa ne bo, je že brjago! Se je že zopet kje napila! Sodnik: Imata hči in njen sin kakšne pravice na vašem posestvu ? Starka: Kaj je to pravica, prosim? Sodnik: če gospodarita na posestvu? Starka; Ne. ne, nič . . . St. -ka je r>ato pripovedovala, kako obtoženi gostilničar izkorišča njeno heer, udano pijači. Kupova! je od nje kure za smešno ceno in si je vse zaračunal za za pitek. Hči mu je nosila za pijačo tudi druge predmete. Obresti so bile oU>mške. Ravno tako grdo je gostilničar oskubil fanta, hčerinoga sina. Fantu je stara mati nekoč kupila novo obleko. Fant je šel p-t v obtoženčevo gostilno in je moral zastaviti svojo novo obleko. Gostilničar mu jo je vračunal za pijačo. Obleka je sU. .a oko li 300 Din, zapitpk pa je bil neliaj kovačev. Nekoč je gostilničar vas] fani-j rak-nnč. 1 eden 155 Din, ker Je fant zakvar*al z njim 17 Din. Fant svojih zastavljenih stvari ni mogel nikoli reši r; Gostilničar jih je prodal. Hči je zastavila nekoč svoje kolo. Naslednji dan je dobila račun za 1GS I>in za pijačo. Starka je rekla, da ja m-mo goče, da bi hči toliko za pila ker je pila »ta zelenega« in je bila knialu brjaga. Sodnik: Pa hodi hči še tja v gostilno? Starka: Zdai ne več. Obtoženec: Ker jo ven vržem! Sodnik: Včasih so gostilničarji take nesrečneže odslovili in jih niso tako izkori ščali! Sicer pa moramo to zadevo temelji to preiskati. Starka ni zahteva'a nobene odškodnine, samo da bi imela mir. Obtožencu naj se samo prepove tako izkoriščanje pijači udane hčere- Razprava je bila preložena na nedoločen čas. Med tem bodo zaslišane priče, da se bo ugotovilo, ali je obtoženec res tako grdo izkoriščal hčer in sina. Gasilski jubilej Ormož, 1. julija. »Kje gori, vprašamo, pri kom gori, pogasamo!« a o je geslo naSih vrlih gaeilcev, ki so na Vidov dan praznovali svojo 251etnico obstoja. K proslavi, ki se je vršila v gozdu z zelo pestrim sporedom, so prišli gasilci sosednih čet v velikem številu Pri ofici jelni proslavi so dobili ustanovitelji čete častne diplome., nakar je sledila tombola z lepimi dobitki. Sreča se je nasmehnila onim, ki so bili potrebni: Ivan Belščak, pastir pri g. šuleku je dobil novo dvokolo. Enako so zadeli tudi drugi primerne dobitke. Prireditev je dosegla ,lep uspeh, za kar gre zahvala našim požrtvovalnim gasilcem Nedeljski lovr* __ Zakaj pa hodi tvoj prijateli na lov samo med nevihto? __ Ker upa. da bo strela ubila zajca. Mezde v Abesniji Abesinsko delavstvo je živelo pod negu$?m v zelo primitivnih razmerah Zanimivo poročilo o mezdah in delovnih pogoj.h v Abesiniji je priobčila angleška revija -Monthlv Labour Review.c še ne davno so vladale v Abesiniji prave fevdalne razmero, vso oblast so Imeli v rokah ra si. Delavci so lp redko dobivali za svoje delo plačo v gotovini, po pretežni večini so se morali zadovoljiti s stanovanjem hrano in obeko Samo v Addis Abebo in druga večja mesta so prodrle mezde v gotovini kot nujno zlo počasi in plaho predirajoče civilizacije. Abesinski težak je do bival za devet ur težkega dea na dan pol tolarja, al v našem denarju okrog 6 E>in, samo v izrednih primerih cel tolar. D?vet-urni delavnik se je pa navadno precej za vlekel. Doma5i delavci, zaposleni pri tujc'h. so pa delali že pod negušem v mnogo boljših razmerah in dobivali so po vrsti dela 5 do 15 tolarjev na dan. Pač so pa na kavimh plantažah delali delavci z tretjino tolarja, torej za 4 Din dnevno, v rudnik h je bilo pa za dve tretjini tolarja delavcev vedno dovolj na razpolago. Velika razlika glede m* zd je bila v Abesiniji med kvalifj-cira- ' nimi in navadnimi delavci. Monterji v delavnicah edine železnice so imeli štiri do petkratno mezdo dninarjev, v rudnikih so bile plače kvalificiranih delavcev celo osem do devetkrat večje od plač navadnih delavcev. V tisknrs^ki stroki je dobival iz urjen delavec 220 to'arjev mesečno, navadni pa samo 15 Šoferji so dobival 50 do 55 totarjev mi sečno, monterji v avtomobilskih delavnicah pa celo do 330. Abesinsko delavstvo seveda ni poznalo socialnega zavarovanja, pač pa denarne globe za malomarnost pri delu. Tujci so morali plačevati davek od mezd in sicer pol tolarja od vsakega zaposlenega domačina. Poleg tega so plačevali vsi delodajalci, od vsakega abesinskega delavca četrt tolarja tedensko in to se je odtrgavalo od mezde. Čezurno delo je bilo v Abesiniji skoraj neznano, kajti tempo dela ni zahteval takih ukrepov. Kjer se je pa delo navzlic temu zavleklo ,ni bilo posebej plačano. Akordne mezde v Abesiniji niso znane. Pod italijan sko vlado se bodo seveda te razmere bistveno izpremenile. Znal si je pomagati v gledaiisce, kaivor v ao&i.ih starih casah, je splošno znano. Tako ni samo prt nas, Lem več tuui v drugih dižavah in seveda tudi v Nemčiji. lam pa lma^o iznajdljive ga gledališkega ravnatelja-, ki si je znal pomagati iz iiadroge. Vec dni je imel praz no gledališče, konuio je pa naiepu po mestu lepake, na katenn je bito r< lviio, da bodo videli gledalci po predstavi ze'o za nimivo živo sliko. Ravnateljstvo vrne vstopnino vsakemu gledalcu, ki t>i izjavil, da mu slika ne ugaja. Ljudje so seveua kar drli v gledališče, da je bilo zasedeno do zadnjega kotička Predstavi so sledili z zanimanjem, še večje je bilo pa zanimanjo za živo sliko na kon cu predstave. Eni so mislili, da jih čaka prijetno presenečenje .drugi so pa že ra C.unali ■ tem da bodo lahko zahtevali vstopnino nazaj. Slednjič se je dvignil za štor in srrdi odra je zagledalo občinstvo ogromno Hitlerjevo sliko, okrašeno s cvet jem in zastavami. Orkester je zaigral %I>uL?ch!and iiber alles«. ravnatelj se je pa škodoželjno smehlial. V prleda'is^i seve da ni bilo nikogar, ki bi bil izjavil, da mu slika ne ugaja. varni, dobil je hud živčni napad in vec dni je bil ves zmetan. Zavarovalnica je izplačala, vdovi zavarovalnino, toda čez nekaj dni. ko se je po-J mirjeni Tlvpolitos vrnil ni delo v rudnik. so se začele širiti govorice, da to ni Hypo-litos. temveč Demnsthpnes. Moi se namreč ni spominjal, kakšno delo je opravljal prej. mnnjre podrobnosti o njegovem življenju po mu bile izpadle iz spomina in v svoji ?troki ni bil več na me>tu. Izjavil je. da gra je vest o trauični bratovi smrti pripravila nK spomin. Vdova prise-%pt Rimskih toplic Pri tej priliki naj omenimo, da s«* nam zdijo cene v ppnsionu malo previsoke. Bilo bi zelo umetno, če bi pa primerno znižale. Dan za dnem namreč slišimo pritožbe, rla je hrana pičla in nezadostna, kar gotovo ne dela nsrleda našim letoviščarskim krajem. Za 80 do 90 Pm bi človek najmanj pričakoval, da bi se dnevno vsaj trikrat pošteno najedel! -- Za praznike je prispela v grad kapela, ki prirpja vsakodnevne koncerte, na kar opozarjamo vse izletnike. Iz Maribora — Slovenski Narod vam nudi za bonh 1*2 dinarjev mesečno mnogo zanimivega in koristnega čtiva. Prepričani smo. da bodo list naročili vsi oni Mariborčani, kf ga prejemajo na ogled ter ga priporočili Se ftvojim znancem. Naročila in vse želie ^preloma podružnica ^Slovenskega Naroda«, Maribor, Strossmaverjeva ulica S-b. — Kr**s'*Tai>je. Tudi l*»tos r.o na predvečer godu slovanskih blaffove^trdkov ?v. Cirila in Metoda v soboto l. iuti*a pri Sv. Urbanu nad Mariborom slovesno fcresnvanje. Tam sp bodo zbrali zastopniki nacionalnih organizacij in številni Mariborčani in ob kresovih M bo razvilo voselo ra-zpoToženie. narodna pesem pa bo donela s hribov na mejo in Mariror. — Smrtni skok plesalke. Vfcp"-ai zintrai jp v samomorilnpm namenu skočila z balkona prvega nadstropja Velike Kavarne 20-letna plesalka Beti Hcvrvatova 12 metrov globoko in obležala v Dravski ulici na ka-menitem tlaku z razbito glavo- Stražnik, ki je bil priča dogodka, katerega pa ni mo gel preprečiti, je takoj obvestil r#?ilno postajo. Reševalci so nezavestno barsko ole-salko prepeljali v bolnico, kjer pa mladenki ni tilo več pomoči. Nesrečnica je po n* kaj minutah izdihnila. V |.i viji mali harmonikarji ,Harmoni;ec. ki \h vodi priznani mladino! ub m mladinski glasbeni pedagog g Vilko £uSt«wftiČ. Malčki &o nastopib v vseh večiih mestih Srtije m zdraviliščih ter želi povsod triumfalna #* pehe. Harmonikarji so obiskal! tudi Opi*» nar ter se tam poklonili manom vftlikaga viteškega kralia Aleksandra 1 Zedinite-Ija. — Padec s kolega. Pri Sv. Lenartu i* p* del SOletni pekarski pomočnik Josip Predi kaka tako ne-srecno s kolesa da si je raz bil čelo. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Utopljenec. Pri novfm brodu v Kam niči je naplavila Drava truplo utopljenega popolnoma golega mladega moža. Prop* ljali so ga v mrtvašnico na Pobreije — Dva ponesrečena otroka.. V Rosnji j« padel lOletni sin posestnika Franc 25uim**r z 12 m visoke Inpe in obležal nezavesten z razbito glavo. V Slivnici je pa padel ■ češnje 61etni sin viničarja Ludvik Rek to zadobil hude poškodbe v možganih. — Tat motornega kole«« ne je poneirc cil. Mladi mož, ki je v gostilni pri Vlaho viču pil in nič plača L je poskusil odpeljat* motorno kolo uradnika Ivana Lovrenčiča. Ker pa ni znal voziti, je v Kosakib padel v jarek. Poškodovano kolo je pu^ufl in zbežal. — U soden padec. V ponedeljek »v*>A«r. ko se je hotel na vogalu Trurmrjeve in Gregoriče/ve uboe izogniti motocikl ist Adolf Himler nekemu tovornemu avtomo bilu. mu je na razmočeni cesbt *rx>dri»riOo zadnje kolo. Padel je tako narečno da *i je zlomil deano roko. Poklicani reševalci so ponesrečenega Himlerja pr^p^ljali t bolnišnico. Iz škofje Loke — »Majniški, ujeti < . # Nagajivo vranv je srpre»meniIo mamiški izlet v junijski. Btii pa je za mladino Škofjeloške šole v sredo. Otroci so šli Jočerio po razredih k Sv. Je* štu, na Ratitovec, k Orngr^obni in na P«tf. Dopoldne je mladež pr**črjo odn*tsta. pete. pač pa se j« popoldne zopet vlilo On pri Sv. Joštu «0 bili viim tega deležni posebne >ljubeznivrv»tic tamošnja gostilne, kjer ocividno mladina ni nič kaj zažel.ieni go»t. Omenjeni dan eo biJe pn Sv. Jostu tudi šole iz Smlednika, Prim^kovega m r>r»*-goš. — Cigani osamljeni tatvine. Varnostni organi so zvedeli, da je bila izvršena v če trtek v jutranjih urah pn enem izmed po-Restnikov na Bregu ob Savi tatvina Domačih, ki so bili zaposleni s spravijanjeim fpna, ni bilo pri hiši in to prffliko eo izko_ ristfli svedrovci. VlomiH so v hišo t«r od nesli moško uro, dva zlata prstana in dobro obranjene čevlje. Vrhu tega so &e tudi okrepčali z jedili. Tatvine »o bili osumljeni cigani, ki so so pomikali proti škof ji 1» ki in v prvih popoldanskih urah p svojimi medvedi tudi res prišli v mesto. Preiskali so natančno štiri ciganske vozove, pregledali tudi sicer prav temeljito cigansko druščino toda do ukradenih stvari le niso prišli. Tako je ostala tatvina zaenkrat ne pojasnjena. — Nov grob. Posestniku in meaarlu na Spodnjem trgu 2 Jerihu »e um1a soproga Marija. Pokopali so jo v sredo ob 16 in je bil pogreb zelo lep dokaz priljubljenosti m. simpatij, ki jih je uživala pokojfciiea v Loki. Blag ji skomin, preoftalim naše so žalje. Andre Theuriet: 26 Mm lepotica Roman Ali r>a sta prekoračila Var, se ustavila v Cannes in odšla peš skozi slikovito vasico, stoječo ob vznožju strmega hriba. Tam so se odpirali njunim očem čisto drugacrri pogledi. BledožoTito nebo ie zrlo na rdečkaste hišice s cerkvenim zvonikom v sredini in počrnelimi balkoni starinskega jrradu. Prišla sta baš na romanie. Na veliki terasi med grajskimi stenami ie bila zbrana mn-ožica gledalcev okrog pevcev, ki so se vrstiHri z godbeniki itn zabavali ljudi s .svojo umetnostjo. Med presledki so hodila domače matrone v narodnih nošah in mlada dekleta, držeče se tri aAi štiri pod pazduho kakor procesiia okrog pevcev in godbenikov na prizidkih sedeči fantje so se pa zaljubljeno ozirali po njih. Dekleta so koketirala s fanti, kamor si se ozrl. te ie pozdravljalo to radostno kmečko praznično življenie. Vse ie dihalo v pomladni mladosti brezskrbno življenje ljudi, ki ne poznajo nobenih težav. kakor da žive samo od godbe in solnca. Terezija j3 v svo.ii ozkosrčn^ti meni'a, da življenje teh ludi prečeč k;oi. toda Jakob se ie v duhu veselil niihove radosti, kipeče neprisiljeno pod južnim nebom. Proti svojemu pričakovanju je naslikal malo in odnesel domov samo nedovršene skice. Nova krajina ,in novi obrazi so ga tako prevzeli, di ni mogel dokončali svojega dela. Potreboval ie več časa. da bi se privadil novemu južnemu ozraču. Ne da bi to opazil, se ie polagoma prilagodil svoji okolici in ni bil zmožen osredotočiti svojih misli na resno delo. Liki omamni strup so učinkovali nani vtisi tega še napol poganskega kraja, [sprehodi, ki iih je delal zato. da bi ušel izkušniavi v Nizzi, so vplival5 nan^ deloma dražeče, deloma pa pomirljivo. Vračal se je z njih z drugačnimi nazori in občutki. Toplo južno podnebje, krasne vile, raztresene ob cesti, žareči in smeli pogledi mladih kmetic, vse to je vzbudilo v njem hrepenenie po novem, še neznanem življcrru. Jasno so stopili pred njegove oči dogodki na vrtu vile kneginje Kolonbine. Rad bi bil ušel zaneliivim Čarom baronice Lieblingov^. todn v tem mamečem ozračju je še boli podlecral njenim čarom, kaijti tu je bil še dovzet-nejši in občutljivejši, nego v Nizzi. Popoldne po obedu, ko se je Terezija utrujena po izprehodih po polju pre-oblekla v pižamo, je odhajal od doma, da je lahko nemoteno kadil. Pridružil se je navadno veseli družbi v ž.ivahni Kolodvorski ukici ali pa se je ustavil na terasi kavarne, kjer je igrala godba valčke in arije itaHuanskih oper. Včasih je pa pohajkoval okrog gledališča, kjer so se mladi gospodje sukali okrog elegantnih dam. Ob takih prilikah je Jakoba navadno obšel strah, da bi med lepoticami naenkrat ne opazil Manie. Znova se je dal potegnitii v družabno vrvenie. ki povsod, kamorkoli je prišel, so ga čakale nove izkušnjave. Dekleta v prozornih oblekah so ga zapeljivo gledala, zdaj pa zdaj se ga je katera nalašč dotaknila z mehkim komolcem, cvetličarke so se iz-prehajale pod kolonadami ter ponujale šopke vrtnic in vijoHc. Mornarji iz pristanišč, delavci iz stare Nizze, izprehada-joči se s pesmijo na ustih po obali, so s krepkimi rokami objemaM čez nas vesela dekleta črnih oč4 in kodrastih las. Okna v London-house so zažarela v beli svetlobi in za spuščenimi zastori se je začul zvonki ženski smeh. Osamlien v tem radostnem vrvenju ie zahrenenel Jakob no brezskrbnem, veselem živlie-nju in žal mu je postalo, da je pustil mimo velik del svoje mladosti, ne da bi bil okusil dotlei povsem neznane mu naslade. Kot dvajsetletni mladenič ni ime! ni>ta časa. n;iti denarja, da bi bil užival sladkosti življenja. Ko mu pa ni bilo treba več skrbeti za vsakdanji kruh, se ie takoj oženil. Poznafl je samo srečo tihega domačega ognjišča in še nikoli mu ni prišlo na misel, da bi poskusil živeti drugače. Po svojem prihodu v Nizzo ie pa prišel do spoznanja, da se drami v niem hrepenenje po novih nasladah. Vedno boli ga ie mikalo odpreti na ste-žaj vrata v razkošno razgibano, naslad polno življenje. Družba, veseleča se okrog niega, se mu >e zdela ko* zanrt vrt. od koder so širile čez visoko ograjo skrivnostne rože opojne vonjave. Izdajalski n zapeljivi glas, podoben glasu svetopisemske kače, Evine zarjebivke, mu je često Šepetal: — Zakaa se ti ie tako mudilo? Zakai si se tako zgodai oženi? Franci s Lechautre ie imel prav: Umetnik se ne sme oženiti, dokler ne doseže viška svoje umetnosti in dokler nima dovolj življeniskih izkušeni. Ce se zapre v polni mladosti v zakonski samo- stan, postavi pregrado svojemu umetniškemu razvoju. Neprestano uma pred očmi isto omejeno obzorie. živi svoe prijetno mirno življenje, ki ie pa preveč enolično. Pomisli, kai bi bil mogel črpati iz svojega bivama v Nizzi, če bi bil pn-šeil sem svoboden, prost vseh dolžnosti, ki ti >ih nalaga tvoia zakonska zvestoba! Lahko bi stopal v razgiba*v» in žaramivo življenje tujega sveta, pred katenim si se previdno zaprl, da hi ne žalil svoie žene. Toda ta svet ti postavila pred oči originalne tipe. močne pobude za tvoto fantazijo, nudi ti sveže in bogate užitke, omogoča ti tesne stike z odličnimi ljudmi, kakor je recimo Mania Lieblin-gova. Mania! Navzlic vsemu prizadevanju. da bi si jo izbrisal Ki spomina, mu ie stala neprestano pred očmi. Videl jo ie zo pet ponosno m nasmejano, dražečo in sramežljivo z očmi zagonetnega leska V spominih na nio je začutil ost obžalo vanja, da ni izrabil prilike, ki se takc redko povrne. Zdelo se mu ie, da ga še sedaj vleče k- sebi z nevidnim*, čarobnimi vlakni, podobnimi svetlim lasem. ■ katerimi ie Viviana ovijala Merilna. To da Čemu to obžalovanje? — je pomislil Kai naj pomeni to. ko sem vendar sam prostovoljno obrnil hrbet vni, kier bi se bila lahko sestajala? Urejuj« Josip ZnpaaOa. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeserlek. — Za opravo to tmcratai del Usta Oton Chrtrtof. — Vsi v LJubljani.