TUJEGfi NOČEMO SVOJECR NEDRMO mamu ~ Št. 13 (1288) Leto XXV NOVO MESTO, četrtek, 28. marca 1974 KRŠKO - Hortikulturno društvo bo priredilo jutri ob 19. uri v domu Svobode občni zbor in prikaz napredka v urejenosti kraja „Krško v cvetju 73“. KOČEVJE - Harmonikarski orkester glasbene šole bo jutri ob 19.30 uri priredil v gimnazijski dvorani pod vodstvom Jožeta Papeža samostojni nastop. METLIKA - Odborniki občinske skupščine bodo na jutrišnji seji razen dveh odlokov sprejeli tudi „občinsko ustavo4* — nov statut občine. KOČEVJE - O zazidavi med Tesarsko ulico in Rinžo (stara vrtnarija) so razpravljali na včerajšnji seji sveta za urbanizem. ČRNOMELJ - Na jutrišnji seji občinske skupščine bodo odborniki med drugim sprejeli poročilo o poslovanju sklada skupnih rezerv v lanskem letu ter ocenili delo občinske skupščine v preteklem mandatnem obdobju. Razen tega bodo na seji sprejeli še nekaj odlokov. Letos 25.000 avtomobilov! IMV: za dinarje tudi R-5, R-6, R-15 R-16, R-17 V zahodni Evropi 35.00C* prikolic Adria V petek, 22. marca, je Industrija motornih vozil iz Novega mesta pripravila tiskovno konferenco, v soboto dopoldan pa so si lahko številni gostje ogledali dve novi tovarni v Brežicah in Šentjerneju. Gostje so zvedeli, da bo letos IMV poslala na tržišče '25 tisoč avtomobilov. Od tega 12.000 priljubljenih katrc, renault - 12 10.500 in 2.500 dostavnih vozil. Razen katrc, renaulta - 12, kijih, že proizvajajo v Novem mestu, bodo lahko jugoslovanski kupci kupili tudi ostale, po svetu tako priljubljene modele: R-5, R-6, R-15, R-16, R-17 in druge avtomobile, in to vse za dinarje. Prav tako so gostje zvedeli, da bo po programu tovarna do 1975 povečala proizvodne prostore in še z večjo zmogljivostjo že v 1976 letu izdelala 50 tisoč potniških avtomobilov. Podobno je s prikolicami. Na tržišče zahodne Evrope bodo letos poslali kar 35.000 prikolic Adria cara- van, in sicer iz novomeške tovarne 18.000, iz brežiške 5.000 in iz belgijske že 12.000. Za letošnjo sezono so v Francijo že prodali nad 12.000 IMV Adria caravan. Razen tega bodo letos več pozornosti posvetili domačemu tržišču. Naš kupec bo tako lahko za dinarje dobil prav vse prikolice. Za nale tržišče je tovarna pripravila tudi cenejše prikolice — IMV - Adria Junior, ki so namenjene predvsem delavskemu turizmu, niso pa prav nič manj udobne kot večje in dražje prikolice.. J. PEZELJ ZDRAVNIKI V RADENCIH V počastitev 25. obletnice Svetovne zdravstvene organizacije bo od 4. dp 6. aprila v Radencih 111. redni občni zbor Slovenskega zdravniškega društva. Danes na ■ ■v VII , voliščih Prve volitve, na katerih ne bomo več izbirali predstavnikov, marveč delegate, so tu. Prav zaradi posebnega pomena delegatskega sistema je prav, da skušamo na najkrajši možni način odgovoriti na vprašanja: kje, kako in kdaj bomo volili delegacije in delegate? Danes, 28. marca, volijo delegacije delovni ljudje: v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela-skup-nega pomena za več TOZD (strokovne ali skupne službe in druge službe v OZD), v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društvih in Val protestov na Dolenjskem V Vseh občinah na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju so delovni ljudje na protestnih zborovanjih obsodili pohlep italijanskih iredentistov po našem ozemlju (bivši coni B) - Množica protestnih brzojavk KDAJ BOMO VOLILI? 1. zbor združenega dela -28. marca v organizacijah združenega dela; 2. zbor krajevnih skupnosti — 31. marca v krajevnih skupnostih; 3. družb eno-p o liti čili zbor — 31. marca v krajevnih skupnostih; Preden so minuli petek podpisali sporazum o ustanovitvi podjetja , Jedrska elektrarna v gradnji*1, je v Krškem — zmanjkalo toka. (Foto: Vesel) Val protestov in ogorčenja proti obujenim italijanskim apetitom poKoprščini in Bujščini (bivši coni B), izraženim v noti italijanskega zunanjega ministrstva jugoslovanski vladi, je prejšnji teden zajel tudi Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Na zborovanjih, ki so bila na trgih in v delovnih organizacijah, so odločno obsodili ta pohlep sosede, s katero je Jugoslavija gojila odnose, ki so bili leta in leta za zgled Evropi in svetu. Z zborovanj so poslali protestne brzojavke, v katerih je izražena enotna pripravyenost vseh delovnih ljudi, da bodo branili vsako ped svoje zemlje in svobodo. Na Prešernovem trgu v Novem mestu je v četrtek okoli 4.500 mladih, pretežno šolarjev, obsodilo italijansko vlado, ki Jugoslaviji odreka -državno suverenost nad bivšo cono B. Mladi demonstranti so’ svoje ogorčenje izrazili tudi na trans- parentih, ki so jih nosili po mestu. Protestna zborovanja so imeli tudi v delovnih organizacijah in v Žužemberku. Brzojavke, v katerih so izrazili svoje ogorčenje, so poslali med dru- •(Nadaljevanje na 4. str.) drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot OZD, in aktivne vojaške ter civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ ter obrtniki in delavci, ki so zaposleni pri obrtnikih. Vsi ti volijo delegacije, ki bodo pošiljale delegate v zbor združenega dela, s tem da velja načelo: vsaka TOZD svojo delegacijo. Izjeme so samo delovne skupnosti, ki niso organizirane kot OZD. Te volijo skupno delegacijo. (Nadaljevanje na 4. str.) Jedrska elektrarna v gradnji S slovesnim podpisom v Krškem ustanovljeno podjetje s tem i Od petka naprej imamo v Krškem novo podjetje — „Jedrsko elektrarno v gradnji41. Nastalo je s podpisom pogodbe o združevanju sredstev za skupno gradnjo in izkoriščanje prvega takšnega objekta pri nas. Pomemben dokument sta v imenu elektrogospodarskih podjetij SR Slovenije in Hrvatske podpisala direktorja Savskih elektrarn a Ljubljane in zagrebške Elektroprivrede. .Ob slovesnem podpisu, ki so mu Prisostvovali tudi predstavniki izvršen svetov obeh republik, je najprej spregovoril inž. Janez Dular, ki vodi Skupino za gradnjo tega pomembnega energetskega objekta. Poudaril je pomen elektrarne za gospodarstvo sosednih republik in za našo indu- DBH urejene vse pravice in dolžnosti soinvestitorjev, elektrogospodarstev obeh republik, ki bosta dala vsak polovico sredstev, potrebnih za gradnjo in imela tudi enako pravico do uporabe, njene moči in energije. Da bo JE Krško začela poskusno obratovati v predvidenem roku, bo treba čimprcj skleniti pogodbo z dobavitelji opreme in začeti dela, 60 mesecev, ki so predvideni do nove- Bratstvo ob reki Pobratenje Adlešičev s hrvatsko krajevno skupnostjo Da, Kolpa ni bila nikoli prava meja. Čeprav so hoteli mnogi sovražniki razdeliti slovensko in hrvatsko prebivalstvo, jim to zaradi povezanosti ljudi z obeh strani te prelepe reke ni nikdar uspelo. In nikomur ne bo! Kajti sodelovanje prebivalcev z obeh bregov je tako pristno in prežeto s tako bogato tradicijo, da je to mogoče trditi. To je bila osnovna misel nedeljske slavnostne seje krajevne skupnosti Adlešiči ob njihovem krajevnem prazniku. Ta je bil letos še posebno slovesen, saj so občani te krajevne imenom ga, Jedrskega obdobja" v naši energetiki, že odštevamo. ŽIVKO ŠEBEK ŠENTRUPERT: PROTEST MLADIH S protestnega zborovanja v ponedeljek, 25. marca, 'so nam mladi iz Šentruperta poslali ta zapis: ,.Pionirji, mladinci in zbor delovne skupnosti na osnovni šoli Šentrupert ogorčeni protestiramo proti italijanski noti, ki krni suverenost Jugoslavije in grikrito napada našo celovitost, ridružujemo se zahtevam vseh Slovencev in Jugoslovanov, ki slede geslu tovariša Tita: „Tujega nočemo, svojega ne damo!“ in izražamo svojo pripravljenost za obrambo naše domovine.“ Na protestnem zborovanju Valu upravičenih protestov proti noti italijanske vlade so se pridružili tudi mladi iz Črnomlja. „Ne le transparente, tudi puške bomo prijeli v roke, če bo potrebno braniti in ubraniti našo Primorsko!“, so bili enotni in odločni. (Foto: B. Podobnik) Kaj so že iskali Italijani pri nas? Proslave izzvenele tudi kot obsodba mračnih sil v Italiji Letošnji praznik občine Ribnica, posvečen zmagi partizanskih brigad v Jelenovem žlebu, kjer so 26. marca 1943 uničile italijanski bataljon Macerata, se je začel v petek, 22. marca, z otvoritvijo fotografske razstave Franceta Modica „Kako žive in delajo yudje od Raščice do Dolenje vasi44 ter s prikazom nima „Sutjeska44. NOVO MESTO JE VAŠA BANKA do/J°* Oo za elektrarno izdelala oW °P*nie ‘n jo montirala tudi v DnolfVu °pPerantskih in licenčnih I MHlb tujim dobaviteljem. Trih?.*n^,m j? spregovoril inž. Tone ietiii dlrcktor združenega pod-a i. ktrogospodantvo SRS. Deklin*, u* P°mcm Podpis pogodbe zameti«!« Eri? elapc v uresničevanju nli "^PUDliikcga sporazumu o grad-I dveh JE. S podpisom pogodbe so skupnosti v črnomaljski občini in prebivalci hrvatske krajevne skupnosti Ladcšič draga — Vukova gorica „kronali" dolgoletno sodelovanje s pobratenjem. DEKLICA UTONILA V VODNJAKU 3-letna Majda Dolinšek iz Jepeija pri Sevnici se je šla 23. marca okrog 18. ure popoldne igrat k sosedovim otrokom. Med igranjem je prišla do zapuščenega vaškega vodnjaka, globokega 5,5 metrov, v katerem je bilo 2 metra vode. M^jdaje vanj padla in utonila CETINSKI V. D. DIREKTORJA DOMA DUŠANA REMIHA Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Doma Dušana Remiha v Kočevju Matija Cetinski. • Naslednji dan je bila glavna prireditev, svečana seja občinske skupščine v novi osnovni šoli v Loškem potoku. Na njej so spregovorili predsednik KS Loški potok Ivan Lavrič, predsednik občinske skupščine Ribnica Bogo Abrahamsbcrg (o delu, težavah in uspehih občine v zadnjem 5-letnem mandatnem obdobju) in France Grivec (o zmagi nad italijanskimi okupatorji v Jelenovem žlebu in o sedanjih zahtevah Italije, ki spet steguje roke po delu našega ozemlja). V kulturnem delu proslave so nastopih učonci osnovne šole Loški potok, ki so recitirali in brali svoje najboljše spise, posvečene prazniku; pionirski pevski zbor je pel pod vodstvom Slavke Vesel, moški pevski zbor iz Loškega potoka pa pod vodstvom Antona Bartlja. Po seji so si odborniki in gostje ogledali prostore TOZD INLES v Loškem potoku in obrat BPT Tržič v Loškem potoku. Tudi na prireditvah ob občinskem prazniku so udeleženci protestirali zaradi italijanskih zahtev po našem ozemlju, in sicer gledalci svečanega prikaza filma „Sutjeska44, udeleženci svečane seje občinske skupščine v Loškem potoku in udeleženci motoriziranega pohoda na prizorišče zmage v Jelenovem žlebu, kjer sta govornika vpraševala: „Kaj so iskali Italijani v Jelenovem žlebu? Kaj so iskali v vsej Sloveniji? Je to njihovo ozemlje? 14 S teh svečanosti so udeleženci poslali protestna pisma izvršnemu svetu Slove- niie- J PRIMC Na proslavah ob letošnjem prazniku občine Ribnica je nastopil tudi ribniški moški pevski zbor (na sliki). (Foto: Primc) V začetku tedna je prevladovalo spremenljivo oblačno vreme s popoldanskimi kra- L' ievnimi plohami. Do konca tedenski mozaik Kako je mogoče diplomat-sko-državniška pota izrabiti včasih tudi za čisto zasebne opravke, je te dni zelo nazorno izpričal ameriški državni sekretar za zunanje zadeve dr. Henry Kissinger. Ta se je namreč na poti iz Washingtona v Moskvo za kratek čas ustavil tudi v Zvezni republiki Nemčiji. Tam se je pogovarjal z zahodno-nemškim zunanjim ministrom Valterjem Scheelom, toda nikakor ne samo z njim! Postanek v Zvezni republiki Nemčiji je namreč izrabil tudi za sestanek s svojima otrokoma Elizabetho in Davidom. Tadva sta namreč v neki privatni šoli in se s svojim zaposlenim očetom zelo redko vidita. Kissinger je namreč ločen, otroke ima zato v nekam zasebnem internatu, kjer pa jih lahko le zelo zelo redko obišče 'zaradi prezaposlenosti . .. cena za ugled, slavo in moč... Medtem pa so imeli Britanci, ki imajo svojo kraljevsko družino vendarle zelo v čislih, svojo novico dneva: sredi belega dne je namreč neki Londončan napadel princeso' Anno in njenega soproga kapetana Marka Phillipsa, pri čemer pa princesa in mož nista bila ranjena - pač pa sta jo skupila njuna dva telesna stražarja. Ta je princesa dva dni kasneje prišla obiskat v bolnišnico. Napad se je zgodil dobesedno v centru Londona ... Da ima življenje svoje ne-vščenosti, pa se je na žalost moral prepričati tudi francoski predsednik Georges Pompidou, ki je zbolel le nekaj ur pred slovesnim diplomatskim kosilom v palači predsednika republike. Bolezen (hemeroidi) je bila tako huda, da je moral namesto med diplomate - v posteljo. Na banketu ga je nadomestila njegova soproga, ki pa je vlogo gostiteljice menda zelo dobro izpeljala ... zdravje je več kot polovica sreče v življenju . .. Tačas pa se je končal tudi upor nekaterih enot v Ugandi, ki ga je vodil načelnik generalštaba ugandske vojske. Upor se je začel z govoricamida kani nekdo ubiti predsednika Idi Amina, kar pa je bila le pretveza za premik čet. Toda večji del vojske je ostal zvest in to je ohranilo red in mir... razen za vodjo upora, ki se je v obupu ustrelil.. . Enakomernejši razvoj Manj razvitim prednost v industrializaciji V vseh naših razvojnih dokumentih in tudi v izhodiščih za X. kongres ZKJ je poudarjena nujnost, da morajo manj razvita območja Jugoslavije hitreje napredovati in se približati ravni gospodarske razvitosti vse dežele. Kako nujna je resna zavzetost pri uresničevanju teh stališč, nam kažejo ne samo domače izkušnje, ampak tudi dolga pot do gospodarske vsklaje-nosti posameznih predelov v vrsti drugih držav. Dokajšnji optimizem ni bil značilen le za Jugoslavgo, ampak je tudi v številnih drugih socialističnih državah dolgo časa kljuboval ekonomskemu realizmu. TELEGRAMI TOKIO - LDR Koreja je predlagala ZDA pogajanja o sklenitvi mirovnega sporazuma o korejski vojni, kije trajala od leta 1950 đo 1953. V predlogu za mirovna pogajanja .zahteva severnokorejska stran umik ameriških čet iz Južne Koreje in ustavitev pošiljk ameriškega orožja. KAIRO - Pogovori med egiptovskim predsednikom Sadatom in jordanskim kraljem Huseinom se bodo začeli 2- aprila, ko bo jordanski suveren prišel na obisk v Kairo. Iz Egipta namerava jordanski kralj še v Saudsko Arabijo in Sirijo. • SOFUA - Zahodnonemški zunanji minister Walter Schell je dopotoval na obisk v Sofijo, kjer se je z bolgarskimi funkcionarji pogovarjal o dvostranskih stikih in o mednarodnih problemih. To je prvi obisk katerega od bonskih ministrov v Bolgariji, odkar sta ZRN in Bolgarija pred tremi meseci navezali diplomatske stike. Najbolj zaskrbljujoče pri vsem tem je dejstvo, daje med vsemi nerazvitimi republikami (torej Bosno in Hercegovino, Makedonijo in Črno goro) ter pokrajino Kosovo, po vojni samo Makedonija napredovala z nekaj večjimi stopnjami rasti, kot je bilo jugoslovansko poprečje. Kosovo, Bosna in Hercegovina ter Črna gora so imele podpoprečne stopnje rasti. Prav tako so opazne razlike v povečanju zaposlenosti. Medtem ko je v najhitreje napredujoči Makedoniji zdaj zaposlen približno vsak šesti prebivalec, ima v naj-skromnejše razvitem Kosovu delo v družbenem sektorju šele vsak enajsti prebivalec. Skromnejši obseg naložb na prebivalca in njihovo neugodnejšo sestavo lahko štejemo za enega izmed vzrokov še vedno velikih regionalnih razlik. V zadnjem poldrugem desetletju so Slovenija, Hrvatska, „ožja Srbija in Vojvodina imele družbene brutto investicije na prebivalca približno za 6 odstotkov nad jugoslovanskim poprečjem, Bosna in Hercegovina, Crna gora, Makedonija in' Kosovo pa za okrog 12 odstotkov pod tem poprečjem. Res je, da so družbene investicije na teh območ- mm i ' *'■ ' —' , . TUNIS — Tukaj se je začelo zasedanje zunanjih ministrov arabske lige. Razpravljajo o predlogu za sklicanje arabsko-evropske konference o sodelovanju med arabskimi in afriškimi državami in o problemih, s katerimi se bo ukvaijalo skorajšnje izredno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, ki bo v New Yorku v začetku aprila. (Telefoto: UPI) (Iz zadnjega PAVLIHE) — Spet bo nekdo govoril o delavskem razredu. jih težile predvsem k razvoju prometa in energetike ter bazične industrije, ki dajejo manj delovnih mest po enoti vloženih sredstev. Prav gotovo pa je nagel prirastek prebivalstva v teh manj razvitih področjih Jugoslavije tudi dejavnik, ki vpliva na še vedno skromen delež zaposlenih v celotnem prebivalstvu. Gotovo je, da morajo biti pri širjenju industrializacije v Jugoslaviji nerazvita območja v prihodnje v ospredju. S svojim naravnim in energetskim potencialom ter delovnimi močmi so velika gospodarska prednost vse dežele. Koristna je odločitev Sklada Federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in Kosova. Ob razdelitvi letošnjih 5 in pol milijarde dinarjev za to pomoč je Sklad sklenil do konca maja pripraviti posebno publikacijo, ki bo prikazala možnosti razvoja surovinske osnove, rudna bogastva, turistične in kulturne znamenitosti ter gospodarski potencial teh predelov nasploh. Publikacija bo obenem ponazorila celotni povojni razvoj teh predelov ter lahko služila kot koristen pripomoček domačim in tujim investirojem, ki so pripravljeni sovlagati v teh predelih Jugoslavije. TONE KRAŠOVEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični ptegled S šestnajstim marcem se je podražilo mle- razvoja ter sprejeli tudi ustrezne družbene veseljivo, ker je decembra lani industrijska ko in zato so od 21. marca seveda dražji tudi dogovore, ki naj bi začrtali jasno pot za te- proizvodnja zaostajala, vsi mlečni izdelki. Veriga podražitev seje koče leto. ' * Tudi letošnja kmetijska proizvodnja je začela pri povečanju odkupnih cen in v ob- 2e nekaj let pa ne ravnamo tako in tudi uspešna — pp zaslugi zelenega načrta in čutni podražitvi reprodukcijskega materiala, letos še vedno nismo podpisali medrepubli- ugodnega vremena. v še posebej emabalaže. škega dogovora o politiki cen za letošnje Te uspehe bi sicer utegnila ogroziti more- Organizacije združenega dela, ki se ukvar- leto. Cene, ki sodijo pod kontrolo, bomo bitna poznejša energetska stiska. Po vsem so-jajo s prometom in predelavo kravjega mle- tako najbolj zgodaj izvedeli šele čez dva me- deč pa se tega ni treba bati — stanje voda ni ka, odkupujejo zdaj mleko po ceni, ki za seca! proizvajalca ne sme biti nižja od 65 par za Letošnji gospodarski začetek je mogoče oceniti kot precej uspešen, je minuli teden maščobno enoto. Ta cena velja za mleko, ki vsebuje 3,6 odstotka mlečne maščobe. Zadnje čase se kmetijski pridelki sploh hitro dražijo, predvsem precej hitreje kot drugi izdelki. Od leta 1955 do 1972 so cene industrijskih izdelkov narasle malce več kot za dvakrat, kmetijskih pridelkov pa skoraj za sedemkrat. Lani so se cene povečale v poprečju za 18,5 odstotka, kmetijskih izdelkov pa kar za 21,4 odstotka. V posameznih mestnih in industrijskih središčih celo več kot za polovico. Namesto da bi trgovska podjetja delila svojo usodo s kmetijskimi proizvajalci, so prometne organizacije na domačem trgu gledale predvsem na lastne koristi in se razvijale same zase. Zato ni nič čudnega, da je promet s kmetijskimi pridelki najbolj neorgani- tako zelo slabo, premoga pa nakopljemo več kot prejšnja leta. Pridelki se hitro dražijo Zvezni sekretar za finance Janko Smoleje sredi minulega tedna v zveznem imenu podpisal z ustrznimi bančnimi ustanovami dogovor o izdaji in razpečevanju zveznih obveznic, s katerimi naj bi zbrali sredstva za plačilo tistih zveznih izdatkov, ki jih ne morejo poravnati republike in pokrajini. Skupna vrednost obveznic bo 2 milijardi in 100 milijonov* dinarjev. Občane bi bilo treba spodbujati k nakupu obveznic tako, da bi jim nudili davčne olajšave za vsote, ki bi jih vplačali za obveznice ali pa bi z obveznicami lahko uveljavljali določene ugodnosti pri potrošniških posojilih. Republike in pokrajini so dosegle soglasje o zakonskem predlogu, po katerem naj bi marne emisije. Narodna banka je od leta 1971 do 1973 trajna obratna sredstva dala posojil v skupnem znesku 25 milijard in 853 milijonov din, družbeno- zirano področje jugoslovanskega kmetijstva, izjavil zvezni sekretar za gospodarstvo Boško oj-gani^ije združenega dela in družbenopo- Vzrok za velike podražitve pa niso samo Dimitrijević. Na splošno resolucijo o teme- m^ne skupnosti razbremenili vračanja dolo- neurejeni odnosi v prometu s kmetijskimi letošnje gospodarske politike uspešno re- ^enjj1 dolgoročnih kreditov in sredstev pri-pridelki (pa tildi na inflacijske težnje ne sme- šujemo. mo pri tem pozabiti) — gre še za premajhno Zvezni izvršni svet in njegovi organi bodo kmetijsko proizvodnjo oziroma za to, da je uspešen začetek gospodarjenja še podprli z povpraševanje večje od ponudbe (kara prouKij- politiinim otantacgam p« do konca lanskega teta 56 %). Po tržnih zakonitostih pelje to v hi- nejše bo se popolnejše izvajanje proiunnauj mUijard int>94l m^on£v din trejše podražitve. skega programa. To'so bila sprva kratkoročna posojila, ki so jih Pri tem ne smemo zanemariti še tega, da ^ prvih dveh mesecih je industrija z pozneje spremenili v dolgoročna, zdaj pa po za- ie medreoubliško doeovarianie o letošnii do- 8,7-odstotnim povečanjem proizvodnje celo konskem predloKu teh posojil sploh ne bi bilo tre- je medrepuD isko dogovarjanje o letošnji po- • nlanska nredvidevania Ker ie indu- ba odplačevati, kar bi pomenilo precejšnjo razbre-littki cen zelo počasno. Ze nekaj let zago- presegla planska preaviaevanja Ker je inu men|tcv goipodarstva. Gospodarstvo bi ta posojila tavljamo, da bomo pravočasno — Se pred pri- stnja nosilec razvoja, je njen vpliv na skupno p,enesi0 mwj trajna obratna sredstva, družbeno-četkom novega koledarskega leta - razčle- gospodarsko rast prevladujoč. To povečanje politične organizacije pa bi zahtevale mar\j od gonili vse prvine gospodarskega in družbenega proizvodnje v industriji je še toliko bolj raz- spodarstva, kar je tudi preccjšiya razbrememtev. tedenski zunanjepolitični pregled Oblastniki v Rimu najbrž niso mislili na posledice, ko so 21. februarja letos izročili našemu veleposlaniku v Italiji Miši Pavičeviču neko čudno noto: niso si najbrž mogli misliti, da se bo zaradi tega vzdignil tak val ogorčenih in spontanih protestov svobodoljubnih Jugoslovanov. A zgodilo se je natanko tako, kot se vselej in se vselej bo, kadar si kdo skuša lastiti del tistega, kar je samo naše — pa najsi gre za ozemlje ali za svobodo ali za pravico do lastnega razvoja. Kronologija dogajanj zadnjih tednov je, sporočena v telegrafskem slogu, naslednja: italijanska nota z dne 21. februarja, v kateri so protestirali zaradi postavitve kovinske ploščice z napisom SFRJ-SRS Slovenija na jugoslovanskem ozemlju in obtožili Jugoslavijo kršitev londonskega memoranduma o soglasju, je vzbudila v uradnih jugoslovanskih krogih ne samo začudenje, marveč tudi takojšnjo zahtevo po razjasnitvi. Temu je sledilo ustno pojasnilo, da nota z dne 21. februarja sploh ni uraden dokument, da je bila izročena bolj po pomoti in naključju in da bi bilo najbolje, če jo sploh ne bi resno jemali. Jugoslavija je terjala, naj ji to pojasnilo izročijo v pismeni obliki. Italija je nato 11. marca letos res izročila noto, vendar pa je v njej ponovila vse izjave, izrečene že v noti z dne 21. februarja letos. Bistvo teh izjav pa je, da „suverenost Jugoslavije ni bila nikoli razširjena na italijansko ozemlje, označeno kot cono B nerealiziranega Svobodnega tržaškega ozemlja/* To je seveda izbilo sodu dno in Jugoslavija je z noto odločno protestirala ter zavrnila italijanske izjave. Protesti so nato zajeli vso državo in smo jim priča še danes. Za boljše razumevanje je treba k temu dodati vsaj delček ozadja povojnih jugoslovansko-italijanski odnosov, za katere je bila zadnja leta sicer značilno zelo dobro sodelovanje na sko-vseh področjih ob izjemno rti meji. Začetek predstavlja mirovna pogodba, podpisana v Parizu, ki je začela veljati 15. septembra 1947 in po kateri je bilo Svobodno tržaško ozemlje razdeljeno v nekdanjo cono B (ta je prišla pod jugoslovansko upravo) in nekdanjo cono A, kije prišla pod upravo anglo-ameriških zavezniških sil. Kasneje, 5. oktobra 1954, so v Londonu podpisali memorandum o soglasju, po katerem je dobila Jugoslavija ozemlje nekdanje cone B in majhen del ozenlja nekdanje cone A, Italija pa preostanek ozemlja nekdanje cone A. Na tej osnovi je kasneje mešana komisija na zasedanju v Portorožu podpisala protokol o 3 razmejitvi in označevanju meje. Jugoslavija je memorandum o soglasnosti ratificirala. Italija pa tega kljub neštetim pobudam Jugoslavije nikoli ni storila. Namesto tega ga je zgolj „vzela na znanje“. Tisto, kar je pri vsem tem bistveno, je mogoče izraziti zelo preprosto: italijansko-jugo-slovanska meja je dokončna in stalna! O tem ni nobenega dvoma — čeprav je sicer možno govoriti o manjših, ozemeljsko nebistvenih, sprememban na terenu. Meje so nedotakljive! Argumentov za to je dovolj, političnih in pravnih, pri čemer se zdi pomembno v tem trenutku opozoriti predvsem na prve — kar pa nikakor ne pomeni, da slednjih niman^o. (Samo za ilustracijo navajamo vsaj enega: Italija je odprla v Kopru svoj generalni konzulat. Če bi bilo res to, kar trdi Rim, ko načenja vprašanje suverenosti Italije nad Koprščino in Bujščino, bi se to nikoli ne zgodilo: v zgodovini mednarodnih diplomatskih odnosov namreč ni znan niti en sam primer, da bi neka država imela konzularna predstavništva na ... lastnem ozemlju!). Politični argumenti pa so predvsem tisti, ki zadevajo razumno priznanje po vojni nastale resničnosti, so tisti, ki želijo utrditi mir in sodelovanje na svetu. Italijanska akcija je v direktnem nasprotju s tem, saj vnaša v ta del Evrope-element nepotrebne napetosti in negotovosti. In ne nazadnje: če Rim hoče načenjati vprašanje nekdanje cone B, ni nikjer rečeno, da ne more kdo drug načenjati vprašanja nekdanje cone' A. To je namreč čisto jasna možna posledica zadnje italijanske diplomatske dejavnosti — toda komu bi to koristilo? Miru in Sodelovanju, za katerega se neodvisna, suverena in svobodoljubna Jugoslavija vseskozi prizadeva, prav gotovo ne! TELEGRAMI IERUZALEM - Pred poslopjem, v katerem ju pisarna izraelske predsednice Goldc Meir jc približno 6000 demonstrantov protestiralo 8roti „napakam" izraelskih vodite-* cv v oktobrski vojni. To je bila ena od največjih demonstracij v izraelski zgodovini. ANKARA - Predsednik zavarovalne družbe Ray Zcki Akin je izjavil, da bo njegovo podjetje izplačalo za letalo turške družbe DC-10, ki jo 3. marca strmoglavilo pri Parizu, 20 . milijonov dolarjev odškodnine in-20.000 dolarjev za vsakega od 334 potnikov, ki so izgubili živfycr\jc. DOLENJSKI LIST St. 13 (1288) - 28. marca 1974 Letos je preteklo 30 let od smrti narodne herojke Majde Šilc. Zato so v Dijaški dom Majde Šilc v Šmihelu tudi letos prišli borci ljubljanske brigade, ki so z dijaki in dijakinjami ter ostalimi številnimi gosti še enkrat obudili spomine na hrabro partizanko. (Foto: M. I.) Vsa novomeška dijaška mladina je bila 21. marca na ulicah. S transparenti in gesli je protestirala zoper italijansko noto in v njej izraženi pohlep po naši Koprščini in Bujščini. Mladi Novomeščani so izjavljali, da bodo branili naše meje, če bi bilo potrebno. (Foto: Ria Bačer) ZKGP Kočevje in LJUBLJANSKE MLEKARNE so investirale v novo sirarno v Kočevju 17 milijonov dinaijev. Sirarna je začela pred kratkim poizkusno obratovati in izdela okrog 2500 kg sira na dan. Opremo zanjo so uvozili iz Finske in Norveške. (Foto: F. Brus) V torek dopoldne so v prostorih Iskre v Bršlinu slavnostno podpisali samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo ISKRA Tovarna napajalnih naprav in elektrospojnih vezij Novo mesto. Sporazum so podpisali: M. Kmet, S. Mihalič, A. Rozenberger in A. Pavlin. (Foto: J. Pezelj) USTREZIMO POLITIKI NEUVRŠČENOSTI „Naša naloga je razširiti ekonomske stike predvsem na dežele v razvoju, saj je to v skladu z našo politiko neuvrščenosti,“ je pred kratkim izjavil podpredsednik IS Rudi Čačinovič, koje novinarjem govoril o pereč ilr nalogah slovenskega gospodarstva, za katero je značilno, da od vseh dogovorov s sosednjimi državami, uresničuje pravzaprav samo sporazum z Italijo. Z neuvrščenimi državami je trgovinska izmenjava porasla od leta 1972 do 1973 za 42 odstotkov pri izvozu in za 71 odstotkov pri uvozu, z EGS je izvoz porasel za 36, uvoz pa za 52 odstotkov. Vendar vse to še ^ni zadovoljivo. • ' v v Sejm/sca NOVO MESTO: na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 289 prašičkov, ki so bili stari od 6 do 12 tednov, in 29, ki so bili stari od 3 do 6 mesecev. Samo 12 prašičev ni našlo kupca. Promet na sejmu je bil srednje živahen. Tokrat so rejci pripeljali malo manj prašičev, kar je živalim malenkostno dvignilo ceno. Za 6 do 12 mesecev staro žival so rejci tokrat dobili 480,00 do 600,00 dinarjev, za 3 do 6 mesecev staro pa 610.00 do 75,00 dinarjev. _ BREŽICE: V soboto so na brežiškem sejmu ponudili 611 prašičev, ki so bili stari do 3 mesece, in 36 prašičev, ki k> bili stari nad 3 mesece. Mlajših prašičev so prodali 437, kilogram žive teže pa je veljal po 27.00 do 28,00 dinarjev. Starejših prašičev so prodali 23, kilogram žive reze pa jc bil 17,00 do 18,00 dinarjev. Zaupanje v DBH: 6.882 novih varčevalcev Med depoziti na vpogled predstavljajo, kot povzemamo iz poslovnega poročila Dolenjske banke in hranilnice za leto 1973, največji skok nevezane hranilne vloge. Samo lani so se povečale za 24,256.000 din ali za 28 odstotkov. Kljub-vsem* podražitvam občutno večje hranilne vloge Lani so gospodarske organizacije odobrile občanom 6.263 novih potrošniških kreditov (iz denarja DBH), poslovne enote banke pa 98 takih kreditov. Ob koncu lanskega leta so občani dolgovali gospodarskim organizacijam 34,566.000 din potrošniških posojil, banki neposredno pa 1,437.000 din. Skupno stanje potrošniških kreditov se jc v letu dni povečalo za 8,750.000 din oziroma za 32 odstotkov. Zadnjega decembra lani je imela DBH sklenjenih 852 pogodb o namenskem stanovanjskem varčevanju v skupnem znesku 36,242.000 din. Obveznost banke za posojila je znašala 41,208.000 din. Na en vloženi dinar odobri banka 1,13 din posojila ali 113 odstotkov. Poprečna varčevalna doba znaša 34 mesecev, Kmetijski kotiček V paši ključ za uspeh Spet ponavljamo: paša je najcenejši in najboljši način izkoriščanja travnatega sveta, zato jo uvajajo, kjer je le mogoče. Omogoči, da dobivajo živali tisto, kar je najboljše zanje - tri do pet tednov staro rastje - na zanje najbolj naraven način in ob najmanjših stroških za živinorejca. V naših razmerah lahko ob obilnem gnojenju travno rušo štirikrat popasemo in dvakrat pokosimo. V paši je, na kratko ^eno. WjUč do uspeha v reji goveda. Seveda v sistematični P®ši, kiji pravimo čredinska paša. Najbolje je za rušo, če dvema pašama sledi ena košnja. Spomladi začnemo pasti srednje zgodaj, četudi takrat trava še nima dovolj hranilnih snovi, ki jih je potrebno zato dodajati v obliki voluminozne krme, sena in silaže. To je nujno tudi iz zdravstvenih razlogov (možnost tetanije). Koje trava dober pedaj visoka, « zadošča, da da samo ob paši krava 15 do 18 litrov mleka na .P1- ima žival večje proizvodne sposobnosti, ji dodatno po-ladamo še močna krmila. Takoj pa je treba dodati, da dobijo s pašo živali običajno dovolj beljakovin, redno pa premalo ru *l‘n- ^ jih nadomestimo z rudninskimi krmili. reden spomladi rejec nažene živali na čredinko, jo naj Pognoji z dušičnim gnojilom. Če namerava čredinko po paši še j0*!*1 za silažo, priporočajo, naj pognoji s 60 do 80 kg čistega ušuta. Tako lahko košnjo čimprej začne in bo lahko siliral aPno* manj odvisno vremena. Na pašo je treba živali počasi navaditi, saj se naglica običajno hitro maščuje. ^ |*a paša v resnici daje to, kar obeta, je treba pašnike negovati. to nego šteje redno odstranjevanje nepopasenih ostankov tra-tra ^rav‘*no 8n°jenje zlasti z dušičnimi gnojili, ki deluje na rast s,J Jzravnalno«, ter pravilno izkoriščanje pašnih površin, ti I* 0^aj^ *zuro električnega pastiija, ki omogoča, da Jvali p0 črcdinkah popasejo pašnik, rejec pa ga postopno kosi, ^«e to takrat, ko je doprinos paše največji in reja zato najbolj povprečna doba vračanja posojil pa 18 let. Nevezanih hranilnih vlog je imela DBH ob koncu 1973. leta za 110.290.000 din, vezanih vlog pa za 17.670.000 din. Skupaj: 127.960.000 din ali 27 odstotkov več kot leto dni poprej. Število varčevalcev pri DBH se je samo lani povečalo za 6.882 ali dobrih 17 odstotkov. Predvsem narašča število takih varčevalcev, ki prenašajo izplačila svojih osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Zdaj varčuje pri dolenjski banki in hranilnici že 47.148 varčevalcev, ki jim je na voljo 53 vplačilnih in izplačilnih mest (v 7 bančnih enotah, 32 poštah PTT podjetja Novo mesto in 6 podjetjih). Na zadnji seji občinske skupščine v Trebnjem so bile sprejete naslednje stopnje prispevka: 6 dinaijev za zemljišča I. in II. razreda, 4 din za III. ih IV. ter 2 dinarja zajsemljišča, ki so v V. do VIII. razredu, če ležijo zunaj strnjenih naselij in zazidalnih načrtov. Pri zemljiški skupnosti pravijo, da bodo tako zbrali do 180 tisočakov na leto, kar pa skupnosti tudi ne bo pomenilo kdove kaj. A. 1. za petino, poslovni sklad skoraj za polovico, za polovico pa so povečali tudi sredstva, namenjena stanovanjski izgradnji. Več kot 4.000-članski kolektiv tako uspešno nadaljuje svoj prodor. BEEHBiOl Inž. M. L. 1 * 5 S * 1 * 5 S S 5 S S S s s 5 * * S 5 S 5 * 5 Pred odločitvijo: kakšna zemljiška politika? Poceni zemlja Naj dobi industrija, ko investira v manj razvitih občinah, zemljišča za novogradnje ceneje? O tem so dolgo razpravljali člani skupščine kme-tijskozcmljiškc skupnosti v Trebnjem. Ko so mislili na obilico nalog pa tudi denarnih izdatkov novo ustanovljene skupnosti, so sc navduševali za večje prispevke od teh zemljišč. Ugotovili so, da so v drugih dolenjskih občinah predvideni večji prispevki od zemlje, namenjene za zazidavo in potrebe industrije. Končno sc niso mogli odločiti tudi na predzadnji seji občinske skupščine, na kateri so sklenili, da bodo to vprašanje rešili skladno z drugimi dejavniki v. občini. Predstavniki gospodarstva predlagajo nižjo prispevno stopnjo za zemljišča, podobno mnenje pa je bilo izrečeno tudi na seji občinske konference ZK. O teh vprašanjih jc imel pravo maratonsko (9-urno) sejo tudi izvršni odbor zemljiške skupnosti skupaj s predstavniki občine. V IM V: prvo dolenjsko podjetje s čez milijardo dinaijev celotnega dohodka Milijarder Ko sta se 1959 združili Moto-montaža in Agroservis, jc pač malokdo pričakoval, da'sc bo novomeška Industrija motornih vozil v pičlih 15 letih povzpela med najpomembnejše jugoslovanske izdelovalce osebnih avtomohilov in med naša največja industrijska podjetja sploh. Zadnja leta je neprestano v vrhu slovenske industrije glede na celotni dohodek, še više p4 je, če ocenjujemo izvoz. Lansko leto je bilo za podjetje izredna pomembno. Svojo delovno organizacijo je prilagodilo novim ustavnim zahtevam in ustanovilo osem TOZD, v poslovni politiki je začelo tesno sodelovati s francosko tovarno Renault, v proizvodnji stanovanjskih prikolic, v kateri sodi med največje v Evropi, pa se je močneje usmerilo tudi na jugoslovanski trg- Zaključni račun podjetja je pokazal že pred tedni znano ugotovitev: 1MV jc prva tovarna na Dolenjskem, katere celotni dohodek v enem letu je presegel milijardo dinarjev (sto' starih milijard!). Lanski celotni dohodek v IM V je namreč dosegel vrednost 1,4 milijarde dinarjev, kar jc za 42 odstotkov več kot leto poprej. Dohodek se je povečal za dobrih 30 odstotkov, osebni dohodki Jaz imam konkreten predlog (iz Pavlihe) Sejati med delom? Zaposleni v družbenem sektorju bodo dolžni imeti svoje sestanke zunaj delovnega časa, to posebnost bo najverjetneje prinesel zvezni zakon o organizacijah združenega dela. Tako je napovedal predsednik pravnega sveta federacije dr. Nikola Balog. Sestankovati med delovnim časom ali zunaj njega, na to vprašanje so odgovori zelo različni. Kot je znano, zagovarjajo vodstva sindikatov, naj bi bili vsi sestanki, ki'so povezani s samoupravljanjem, v delovnem času, saj je samoupravno odločanje sestavni del delovnega procesa. Zagovorniki druge rešitve, in teh ni malo zlasti v proizvodnih delovnih organizacijah, opozarjajo na zastoje v proizvodnji in na povečanje proizvodnih stroškov, če bo treba vse sestankovanje všteti v ceno izdelka ali storitve. Eno je gotovo: če bodo sestanki po zakonu morali biti obvezno zunaj delovnega časa, bodo krajši, zato pa bodo morali biti dobro pripravljeni, skratka taki, kot bi morali biti vsi naši sestanki, da ne bi bili „inflacija besed14. Razmisliti bi bilo treba o primernem nadomestilu za čas na sestankih, sicer bo težava z udeležbo. Novi zvezni zakon bo direktno določil tudi, da so direktorji odgovorni za delovno disciplino. Po dosedanjih predpisih nimajo direktne odgovornosti za disciplino in ni redka pripomba, kakršno smo te dni slišali iz ust enega izmed direktorjev na Dolenjskem: saj ne morem nič ukreniti, podrejeni sc proti meni obnašajo tako, kot da sem lahko le nadvse zadovoljen, da imam čast »biti na tem delovnem mestu. M. L. trm Našf nera/.viti rredfio je Stran uredil: MARJAN LEGAN ••• Če ti naložijo preveč, težko neseš, omagaš. Veliko, če ne preveč, je bilo naloženo delavski kontroli. Ona naj bo varuh zakonitosti in reda v organizacijah združenega dela - pa ne v vlogi inšpekcije, ona naj se bojuje z nepravilnostmi - pa ne kot organ pregona, ona naj spremlja poslovanje - pa ne kot strokovna služba. Ona naj vodi račun o vsem bistvenem, vendar v vlogi samostojnega samoupravnega organa, ne pa kot privesek delavskega sveta ali celo strokovne službe. Še pred vrati Res, veliko bi morali vedeti ljudje, ki sodelujejo v delavski kontroli. Ne podcenjujemo ročnega delavca, vsako delo je častno, toda vprašanje je, če so organi delavske kontrole, sestavljeni izključno iz neposrednih proizvajalcev, zmožni učinkovito spoprijeti se s številnimi nalogami. Samo poštenost in samoupravljalska zavest gotovo nista dovolj. Res ni nujno, da se delavska kontrola na vse spozna - za to naj ji kot servis pomagajo Služba družbenega knjigovodstva in druge službe -vendar pa mora znati ta servis izkoristiti. Na to misel navaja' ugotovitev z nedavnega zasedanja medobčinskega sveta ZK Novo mesto, češ da so bile samoupravne delavske kontrole ustanovljene, nikakor pa ne morejo zaživeti, morda tudi zato, ker so marsikje vanje imenovali same delavce-neposredne proizvajalce in skušali tako po drugi strani zmanjšati moč delavske kontrole. Težko bi bilo dokazati tako trditev, dejstvo pa je, da delavska kontrola na Dolenjskem, tako je pokazal tudi naš celostranski prikaz „Delavsko nadzorstvo (šeJ pred vrati", še ne opravlja svoje vloge, če izvzamemo njen preventivni pomen. To ponavljamo, četudi je ponavljanje običajno izguba časa -„toda ni večjega časovnega dobička kot pogosto ponavljanje bistva stvari," je dodal filozof, ^ __________M. LEGAN^ DOLENJSKI UST Danes na ■ ■V VII voliščih , « (Nadaljevanje s 1. str.) Omeniti je treba, da delovne skupnosti, ki nimajo več kot 30 delovnih ljudi, ta dan ne volijo, in to zaradi tega, ker zakon določa, da v teh delovnih skupnostih opravljajo funkcije delegacije vsi delovni ljudje. Te delovne skupnosti se bodo po volitvah s sporazumi povezovale prek svojih predstavnikov med seboj ali z delegacijami manjših kolektivov v konferenco delegacij, ki bo pošiljala predstavnika v občinsko skupščino. V nedeljo, 31. marca, bodo volih delovni ljudje in občani delegacije krajevnih skupnosti, glasovali bodo o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, delegacije pa bodo volili tudi kmetje. ZVEZNA SKUPŠČINA KDO VOLI? 1. v zbor združenega dela: vsi zaposleni v delovni organizaciji, ki so stari nad 15 let, kmetje in njihovi družinski člani bodo volili posebno delegacijo, obrtniki in zaposleni pri njih bodo tudi volili posebno delegacijo; 2. v zbor krajevnih skupnosti: vsi volivci v krajevni skupnosti, ki so stari nad 18 let; 3. v družbeno-politični zbor: vsi volivci v krajevni skupnosti, ki so stari nad 18 let. Delegacije krajevnih skupnosti bodo volih vsi delovni ljudje in občani, ki so stari nad 18 let. Prav tako bodo vsi volih tudi družbenopolitični zbor občinske skupščine. Izjemoma, zaradi smotrnejše izvedbe volitev, bodo volili svoje delegate ta dan tudi kmetje in njihovi družinski člani. Te delegacije bodo pošiljale svoje predstavnike v zbor združenega dela. Vsi zaposleni, stari nad 15 let (tudi v obrti in kmetijstvu), volijo. svoje delegacije, ki pošiljajo predstavnike v zbore združenega dela. Vsi delovni ljudje in občani, stari nad 18 let, pa volijo delegacijo v zbor krajevne skupnosti in družbeno-politični zbor občinske skupščine. Torej: večina občanov, starih nad 18 let, bo volila danes in 31. marca., zaposleni pod 18 let pa samo danes (v delovni organizaciji) ali pa samo 31. marca (delegacije kmetov). Glasovah oz. volih bomo na voliščih, ki jih določi občinska skupščina. Danes bodo ta volišča v TOZD, v nedeljo pa v krajevnih skupnostih. V nedeljo bodo na večini volišč tri volilne skrinjice, in to za: delegacijo krajevne skupnosti, za družbeno-politični zbor in za delegacijo kmetov. V estih, kjer ni kmetov, pa bosta samo dve volilni skrinjici s Za delegacijo TOZD in delegacijo krajevnih skupnosti bomo glasovali tako, da bomo obkrožili številke pred imeni tistih kandidatov, ki jih želimo izvoliti. Glasovah bomo za toliko kandidatov, kot je potrebno izvoliti članov delegacije. Pripisovanje novih kandidatov nima veljave. Glasovanje za družbeno-politični zbor občinske skupščine je nekoliko drugačno. Vsak izmed nas bo glasoval za listo kot celoto tako, da bo obkrožil besedico „GLASUJEM ZA“ ali „GLASUJEM PROTI“. Vsak bo lahko poleg tega prečrtal tiste posamezne kandidate na listi, s katerih izvolitvijo se ne strinja. Delegatski sistem, ki ga na teh volitvah vzpostavljamo, bo gotovo zelo globoko posegel v družbeno-politič-no življenje pri nas. K temu razvoju pa moramo prispevati vsi. Ustava sama po sebi ne more spreminjati družbenih razmerij, spreminjali jih bomo mi vsi v dolgotrajnem političnem boju, ki se začenja z vzpostavitvijo delegatskega sistema. UROS DULAR PREDSEDNIK REPUBLIKE ZVEZNI IZVRŠNI SVET ZVEZNI ZBOR f ZBOR REPUBLIK IN POKRAJIN I PREDSEDSTVO SFRJ ZVEZ. USTAV. SODIŠČE ZVEZNO SODIŠČE ZVEZ. JAVNO TOŽILSTVO ZVEZ. DRUŽB. PRVOBRA-NILEC SAMOUPRAVU. SKUPŠČINA SR SLOVENIJE PREDSEDSTVO REPUBLIKE SVET REPUBLIKE Izbor občin] ZBOR ZDRUŽEN DELA DRUŽB. POLITIČNI ZBOR llZVRŠNI SVET 3 USTAV. SODIŠČE SRS VRHOVNO SODIŠČE SRS JAVNO TOŽILSTVO SRS DRUŽB. PRVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA SRS OBČINSKA SKUPŠČINA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1 1 I DELEGACIJE DELEGACIJE | [ DELEGACIJE | 1 TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNOSTI KI NISO KMETOV ORGANIZIRANE IN SKUPNOSTI V TOZD OBRTNIKOV ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI DRUŽBENO- POLITIČNI IZVRSNI SVET ZBOR t t DELEGACIJE | DELEGACIJE f t KRAJEVNE SKUPNOSTI DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE Shematičen prikaz volitev delegacij Val protestov na Dolenjskem »(Nadaljevanje s 1. str.) gim sekretariatu za zunanje zadeve in italijanskemu generalne- Ogorčeni Rihard Urbanč s Pristave v krški občini: - Mladi se pridružujemo protestom delovnih ljudi Jugoslavije. Ogorčeni smo nad zahtevami po jugoslovanskem ozemlju in zagotavljamo, da bomo branili, kar je naše. Stanko Radanovič, Brežice: Protestiramo. Nimamo kaj pre- mišljati. Naše vodilo je Titovo geslo: „Tujega nočemo, svojega ne damo.*4 Tega ne bomo nikdar pozabili. Jožica Vogrin, Dobova: Dvajset let sodelovanja in krepitve medsebojnih odnosov je za nami. Prepričana sem, da so zahteve po coni B le izraz tistih mračnih sil, ki jim dobro sosedstvo ne gre v račun. Irena Pinterič, Mostec: - Tega, za kar so se borili naši očetje, ne bomo spustili iz rok. Branili bomo vsako ped našega ozemlja, četudi bodo potrebne žrtve. Marija Cirnski, Cirnik: - Pod- [tiram odgovor naše vlade in od-očnost vseh delovnih ljudi, ki jo izražajo na protestnih zborovanjih. Naše zemlje ne odstopimo za nobeno ceno. mu konzulatu v naši državi. O ogorčenju delovni|i ljudi v ribniški občini poroča dopisnik Karel Oražem. Takole pravi med drugim: „Sto in sto naših ljudi je trpelo po taboriščih lakoto od Raba do Gonarsa in Reniccija. Zato je razumljivo, da zdaj obsojajo požrešne apetite italijanskih šovinistov in fašistov, ki skozi usta svoje vlade zahtevajo bivšo cono B.“ Protestne resolucije so poslali iz Inlesa in z občinskega sindikalnega sveta, zborovali so v RIKU, mladinci, borci in drugi. Vitomir Savič piše iz Kočevja, da so imeli protestno zborovanje gojenci Doma Dušana Remiha. Branko Podobnik povzema, da so se protestom Jugoslavije pridružili tudi Belokranjci na zborovanjih v TOZD, OZD, ustanovah in šolah. Mladi iz Črnomlja so šli na ulice in zborovali na trgu. Delovni ljudje krške in brežiške občine so ogorčerye in zaskrbljenost zaradi oživljanja iredentističnih teženj v Italiji izrazili, kakor sporoča Jožica Teppey, na številnih zborovanjih. Na zvezne in republiške organe so naslovili tudi več NAGRAJENI PRIDELOVALCI Kmetijski zavod iz Ljubljane in Zveza zadružnikov Slovenije sta nagradila najboljše lanske pridelovalce koruze in krompirja v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini. Največji pridelek koruze (v zrnju) je dosegel Alojz Kastelic iz Biške vasi, in sicer 119,6 stotov na hektar. Stane Gorenc iz Gorenje vasi pri Škocjanu je pridelal 115, Janko Pečarič iz Curil pa 106 stotov na hektar. Najboljši trije pridelovalci silažne koruze so bili: Tone Sekonja (KZ Črnomelj), Ivan Vidmar iz Dramelj in Franc Fink s Ponikev. Najboljši pridelek krompirja pa je imel lani Franc Jarc iz Vrbovca: pridelal je 389 stotov krompirja na hektar. Nagrajenih je bilo nekaj deset pridelovalcev koruze in nekaj naj-boljših pridelovalcev krompirja. Kmetijske zadruge so tekmovalcem za najboljše pridelke podelile tudi denarne nagrade. Kako pridelati še več koruze? Povprečen dolenjski pridelek kuruze je bil lani na Dolenjskem trikrat manjši, kot ga je dosegel tekmovalec - Pridelovalci v nedeljo prisluhnili, kaj menijo o pridelovanju te poljščine strokovnjaki Na Dolenjskem pridelamo povprečno po 2.000 do 3.000 kg koruze na hektar. Na tekmovanjih dosegajo posamezniki trikrat večjf pridelek, po 10.000 kg in več. Strokovne in pospeševalne službe spodbujajo k še večjemu pridelku koruze, ker je le-ta nepogrešljiva hrana v živinoreji, v katero se preusmerja Dolenjska. Ali bi lahko pridelali še več koruze v naših občinah? Inž. Jože Sile z republiškega Kmetijskega instituta pravi, da bi lahko. Njegovo predava- nje o možnostih za pridelovanje koruze v dolenjski regiji in pomembnejših ukrepih za doseganje visokih pridelkov, ki ga je ljubljanski kmetijski zavod v nedeljo, 24. marca, priredil na kmetijski Soli v Novem mestu, je poslušalo nad 60 prideloval- cev koruze iz ćmomaljsKe, metliške, novomeške in trebanjske občine, sttokovnjaki iz kmetijskih'zadrug in drugi. Na tem območju je s koruzo (za zrnje) zasejanih 4.700 ha, medtem ko strnena žita zavzemajo 7.S00 ha. Medsebojno razmerje je za koruzo ugodnejše v Beli krajini, kjer je s koruzo zasejanih 20 in s strnemmi žiti 22 odstotkov površin. Inž. Sile me- ni, da bi morali pridelovanju koruze nameniti še več površin tudi zategadelj, ker je možno to poljščino pridelati brez dela človekovih rok, saj opravijo to delo stroji od sejanja do spravila. Na Dolenjskem, priporoča inž. Sile, je spričo majhnih kmetij smotrneje koruzo silirati, ker tako za 25 odstotkov povečamo količino hranljivih snovi. Seveda je tudi ceneno pridelovanje silažne koruze vezano na strojno mehanizacijo, ki pa je tako draga, da jo je smotrno nabaviti in uporabljati le v okviru strojnih skupnosti. Sodobne stroje priporoča tudi inž. Raoul Jenčič iz Kmetijskega instituta, češ da je vse sku- {).i) sprva res videti drago, se pa kma-u odnlača. brzojavk, v katerih so podprli stališče naše države v odgovoru na zaskrbljiv izziv rimske vlade. Poleg delovnih kolektivov so v krški občini zborovali šolarji, rezervni oficirji, prosvetni delavci in drugi občani. Na protestnih demonstracijah v brežiški občini so mladi poudarjali geslo „Tujega nočemo - svojega ne damo“. Italijanske težnje po jugoslovanskem ozemlju so ostro obsodili tudi v trebanjski in sevniški občini, - piše Alfred Železnik. Protestno izjavo v Trebnjem so sprejeli na občinski skupščini, na zasedanju organizacije ZB in občinski odbor ZRVS. Gnev proti italijanskim zahtevam in pripravljenost braniti domovino so izpovedali pripadniki partizanskih enot iz Velikega Gabra, Dobrniča, Čateža, Velike Loke, Trebnjega, Mirne, Šentruperta, Mokronoga in Trebelnega. V sevniški občini so bila protestna zborovanja v Lisci, Jutranjki in v osnovnih šolah. Člani konference mladih delavcev so poslali protestno resolucijo italijanski ambasadi. Srečanje borcev Tovariško srečanje borcev Gubčeve in Cankarjeve brigade bo v soboto, 30. marca, ob 19. uri v domu JLA v Ljubljani. Posvečeno bo obletnici zmage nad vojaki italijanskega bataljona Macerata v Jelenovem žlebu 26. marca 1943. Na srečanju bodo nekateri borci obeh brigad osvežili dogodke iz vojne, pohode in boje. Osebnih vabil odbor borcev obeh brigad ne bo pošiljal. Kmet Alojz Kastelic iz Bi&e vasi je lani dosegel dolenjski rekord v pridelovanju koruze: njegov pridelek je bil kar 119,6 stotov na ha, medtem koje bilo povprečje na Dolenjskem v letu 1973 le 29 stotov. Za ta dosežek je dobil Kastelic v nedeljo, 24. marca, na kmetgski šoli na Grmu v Novem mestu - po strokovnih predavanjih za pridelovalce koruze — priznanje republiškega kmetijskega zavoda, republiške zadružne zveze in novomeške kmetijske zadruge. (Foto: I. Zoran) Sergej Kraigher: Podpora ustavnemu sodišču, ki ima pomembno, odgovorno vlogo Treba je opozoriti na ovire, ki jih je proces uresničevanja ustavnosti in zakonitosti doživljal v našem družbenem razvoju. Te ovire, bodisi daje šlo za zavestno'odklanjanje oziroma oviranje uresničevanja ustavnega sistema, bodisi za oportunistično politiko v zvezi s tem uresničevanjem, so zavestne socialistične sile z Zvezo komunistov na čelu v dosedanjem našem družbenem razvoju uspešno premagovale in po potrebi njihove nosilce tudi dosledno odstranjevale. Načelo ustavnosti in zakonitosti v naši družbi ni samo norma-tivistično pojmovana skladnost predpisov in splošnih aktov oziroma njihovih norm. Ker izhaja iz temeljev našega družbenega sistema, ima in, mora imeti tudi svoj vrednostni poudarek in vsebino, ki je v uresničevanju samoupravnega položaja delovnega človeka in vedno večje humanizacije odnosov med ljudmi in v družbi, v uresničevanju velike zgodovinske naloge delavskega razreda - osvoboditve dela. Pri uresničevanju tega temeljnega načela ustave ima v naši republiki ustavno sodišče SR Slovenije še prav posebno pomembno iri odgovorno nalogo. V tem pogledu pa uživa ustavno sodišče SR Slovenije kot tudi ustavno sodišče Jugoslavije vso družbeno - podporo. (Predsednik republiške skupščine ob 10-letnici ustavnega sodišča Slovenije) Vlado Beznik: Dokazi o velikih naporih in enotnosti v predvolilnem času Na podlagi rezultatov že pred leti sprejetega sistema stalnih kadrovskih priprav na volitve smo dosegli, da je bila kadrovska osnova, na kateri smo pripravljali volitve, dobra in ustrezna. Po omenjeni poti smo v Sloveniji evidentirali 72.820 predlogov za možne kandidate. To pomeni, daje bilo za eno delegacijo — če vzamemo število delegacij, kijih volimo v temeljnih samoupravnih skupnostih — izbranih preko 20 predlogov. Med njimi je prek 45 odstotkov neposrednih proizvajalcev, več kot 30 odstotkov žensk in čez 22 odstotkov mladih. Ob tem moram posebej opozoriti na podatke o tem, da je delež neposrednih proizvajalcev relativno velik tudi na področju gospodarstva in da se tudi na področju Krajevnih skupnosti le-ti pojavljajo v dokaj ugodnem sorazmerju. To priča'o velikem naporu aktivistov vseh družbenopolitičnih organizacij, predvsem v temeljnih samoupravnih skupnostih. Dokazuje akcijsko enotnost in zavzetost družbeno-', političnih organizacij. (Podpredsednik RK SZDL o predvolilnih pripravah) Edvard Kardelj: Ni nobenega razloga, da bi prihajali s kmetom v navzkrižje Zatorej mislim, da v tem oziru ne sme biti nobenega omahovanja in skrajnosti. Jasno je, da moramo razvijati eno in drugo, oziroma napeti vse sile za širjenje obdelovalnih površin in modernizacijo proizvodnih sredstev v veliki socialistični proizvodnji, prav tako pa moramo storiti vse, da bi se kmet kolikor najbolj mogoče vključeval v razne oblike kooperacije. Konec koncev je v individualnem sektorju še vedno 85 odstotkov obdelovalnih površin, pa naj z ukrepi, ki jih predvidevamo in katerih se lotevamo, dosežemo še take uspehe, kljub temu velik odstotek obdelovalnih površin še dolgo ne bo neposredno vključen v veliko socialistično kmetijstvo. Zato smo dolžni zavoljo naše ekonomike, predvsem pa zavoljo delovnih ljudi na tej zemlji storiti vse, kar je mogoče, da bi se tudi .njihova produktiynost nenehno razvijala z raznimi oblikami kooperacije. To pravim zaradi tega, ker hočem poudariti, da ni nobenega razloga zoperstavljati razvoj socialističnega kmetijstva kmetu oziroma prihajati z njim v navzkrižje. Nasprotno, vse, česar se bomo lotili, moramo delati tako, da bomo vključevali jn ekonomsko povezali kmeta v enoten proces združenega dela, ne pa ga „prestav-ljali“ v nekakšen nasprotni tabor. (Clan predsedstva ZKJ na seji ekonomskega sveta SFRJ) Ivan Potrč: Izvirni greh naših nesporazumov Mlad človek lahko čuti enako kot jaz. Jaz imam svoj sen o tej družbi, ki sem ga imel že pred vojno in med vojno in ki ga nosim v sebi še zdaj. To je lahko blizu tudi mlademu človeku. Ta generacijski princip, ki se je pri nas začel uveljavljati in je dobival celo podporo družbe, je izvirni greh naših današnjih nesporazumov. Kar zadeva pritiske, vem iz redakcijske prakse, kako huda je ta zadeva. Ljudje so se pritoževali, zakaj nekateri pišejo tako. Toda literatura, ki je imela nekaj v sebi, ni veljala, veljala pa je tista literatura, ki je prišla kdove od kod. Čutiš, da v njej ni našega človeka. Vsak dan znova beremo v časnikih in revijah te stvari. Kritike, tiste ustvarjalne kritike, ki bi znala ločcVati, pa ni. V predvojnem času so bile te stvari dosti jasnejše. Potrebno je doseči, da, recimo, žirije ne bodo več takšne. Nisem za pogrome, saj moramo najprej sami vedeti, kaj hočemo. To moramo potem povedati in zagovarjati, in tisti, ki drugače misli, mora biti toliko pošten, da se umakne, če vidi, da imamo prav. Mislim, da smo *v takem presnavljanju naše družbe, ko bo treba veliko storiti. (Izjava pisatelja za okroglo mizo ,,Dela“) DOLENJSKI LIST St. 13 (1288) - 28. marca 1974 j To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Franc Pirkovič -šestdesetletnik Pod Rožnikom, ki je nekoč nudil dom v njegovih najbolj ustvarjalnih letih in človeški zrelosti Ivanu Cankaiju, v neposredni bližini tihega doma, ki si ga je na robu rožniške hoste za svoje bivanje nekoč izbrala velika slovenska igralka Marija Vera, je v teh prebujajočih se pomladanskih dneh dočakal 60-letnico svojega bogatega revolucionarnega življenja Franc Pirkovič — Čort. Naš jubilant je izšel iz družine ključavničarja — proletarca, kjer se je rodil na pragu prve svetovne vojske, 25. marca 1914, v Šentjerneju na Dolenjskem. Tam je obiskoval tudi osnovno šolo. Družina je bila že v jubilantovih ranih letih napredno usmerjena, saj se je oče zelo zgodaj zavestno odločil za tako usmeritev. Čeprav jim je oče zelo zgodaj umrl •n je mati morala sama skrbeti za sest otrok, so se razvili.v ponosno in žilavo družino, ki je vjedela, kaj so trdote življenja. Vseh šest otrok se je moralo samo prebijati skozi življenje in vseh šest otrok se je samo izučilo in prebilo do kruha; Ij/o in rrance sta celo sama študiralalin bila že kot dijaka znana po izjemni bistrosti. France se je po končani gimnaziji odločil za študij elektrotehnike na ljubljanski univerzi. Ževmaju|1941 pa je odšel pod rodne Gorjance, kjer je začel intenzivno delati kot prvi organizator OF in z njim tudi vsa Pirkovičeva družina. Prav zato jim je okupator že marca 1942 požgal dom in ubil brata ter vso družino neprestano preganjal Jcar nam je znano tudi iz knjige pleterskega priorja .Edgarja Leopolda-Lavova „Kartuzija Pleterje in partizani" in drugih spisov iz NOB. Že Pfed temi dogodki je France, ki si je izbral partizansko ime Čort, organiziral prvo četo partizanov s podgorjanskega področja, odšel sam mednje in postal komandir te čete, ki se je kasneje razvila v Gorjanski bataljon. V bataljonu je bil sprva komandant, potem pa komisar. Le nekaj časa kasneje ga srečamo kot komisarja Vzhodnodolenjskega odreda, 1943 pa je že komisar Gubčeve brigade. Naslednje leto pastane instruktor Glavnega štaba Slovenije in načelnik kadrovskega oddelka Glavnega štaba Slovenije. Leta 1945 postane šef jugoslovanske komisije m repatriacijo na Dunaju, nato delu-,n v Ljubljani vse do 1953, ko preide kot polkovnik v rezervo in se posveti izključno političnemu delu. Tega, leta prevzame predsedniško mesto okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, kasneje postane okrajni partijski sekretar, član CK ZKS in republiški poslanec. Tako kar deset najtežjih let obnove razdejane domovine in izgradnje socialistične družbe dela v domačem okraju, na kar opravlja v letih 1963 i*~ !r^ funkcijo generalnega konzula SrRJ v Celovcu. Slednjič prevzame vodstvo Slovenske izseljenske matice, kjer ostane do upokojitve. Ze samo ta, skopo našteta dejstva Pr*^aJ° o vsestransko razgibanem in življenju našega jubilanta. Ub 60-lctnici smo ga obiskali v njegovem stanovanju pod ljubljanskim voznikom, sredi svojih najljubših pnjateljic - knjig, saj so prav v knjigo bili Pirkovičevi že od nekdaj vsi zaverovani in ji zvesto vdani. ii> številnim znancem, prijateljem in sodelavcem jubilantovim s čestitkami pridružuje tudi naš list, nLP Je France Pirkovič toliko let podpiral, sc jim pridružuje z iskreno ijo, da bi šc dolgo užival plodove vojega revolucionarnega pohoda in neodjenljive privrženosti revolucio-arnim idealom delavskega razreda v oju za zmago narodov Jugoslavije novii. *vobodo *n izgradnjo novih družbenih odnosov. v, [j^et^mrketu^Prjm^^^jovo] POMLAD NA DVORIŠČU. (Foto: Tone Gošnik) Gornja dolina Krke je izgubila daleč naokoli znanega naprednjaka, aktivnega sodelavca NOV JOŽETA SMRKETA - PRIMOŽA. Jože je pred 73 leti zagledal luč sveta v Brezovici pri Mirni na Dolenjskem, od koder je še kot majhen otrok prišel s starši v Žužemberk. Tu je Jože s številnimi brati in s sestrami preživljal svojo otroško mladost in dorasel v zrelega moža. Že kot mladenič je opozarjal nase s svojo sposobnostjo in naprednimi idejami. Ko mu je bilo 18 let, je bil že med ustanovitelji takrat edino naprednega društva v Suhi krajini -iužemberškega Sokola. V tem društvu je nastopal med telovadci, igralci in pevci. Že kot mladenič je preziral klerikalizem in se zavzemal ža na- Eredek v močno zaostali in od ta-ratne družbe zapostavljeni Suhi krajini. Svojo sposobnost je pokazal tudi kot vojak in je kmalu napredoval do podnarednika. Po odsluženem vojaškem roku je za krajši čas odšel v službo v Gornjo Radgono, kjer se je seznanil z znanim naprednjakom dr. Jožetom Rusom. Ta mu je postal vzornik v poznejšem družbenopolitičnem delu. Iz Radgone se je vrnil v Žužemberk ter tu prevzel očetovo posestvo in gostilno. Ob razsulu stare Jugoslavije se je skušal kot rezervni artilerijski narednik prebiti s svoio bateriio na Gorjance in od tam nuditi odpor okupatorju. Že v prvih dneh okupacije je zbiral orožje za odpor proti okupatorju. Bil je član prvega OF odbora na žužemberškem območju ter opravljal odgovorne in zaupne naloge. V septembru je organiziral odhod fantov v partizane ter pomagal pripravljati napad na Bučko. Bil je med organizatorji napada na karabinjersko postajo v Žužemberku 26. marca 1942. Po tem napadu so ga Italijani skupaj z njegovo prvo ženo Marijo ter otrokoma Jožetom in Marjanom odpeljali na karabinjersko postajo, njegov dom pa so z. inventarjem vred zažgali. Potem ko BORCI CANKARJEVE IN BORCI GUBČEVE BRIGADE Ob obletnici LEGENDARNEGA BOJA — zmage nad vojaki italijanskega bataljona „MACERATA“ 26. marca 1943 leta v JELENOVEM ŽLEBU, na željo velikega števila borcev obeh brigad ODBORA BRIGADE IVANA CANKARJA IN BRIGADE MATIJE GUBCA organizirata v soboto, 30. marca 1974, ob 19. uri v Domu JLA Ljubljana TOVARIŠKO SREČANJE Borci Gubčeve in borci Can-kaijeve bigade! Udeležimo se tega srečanja in v tovariškem pogovoru osvežimo dogodke iz skupnih borbenih pohodov in bojev od Primskovega, Ajdovca, Jelenovega žleba, Žužemberka itd. do osvoboditve. Osebnih vabil ne bomo pošiljali, to obvestilo velja kot VABILO. NA SVIDENJE! Odbor borcev brigade Ivana Cankaija in Matije Gubca Preloka ogorčena zaradi knjige »Naš kraj ni bil belogardističen«, kot piše v knjigi Boj Belokranjcev V knjigi „Boj Belokranjcev", kije izšla lani, napisal pa jo je Rudi Vogrič, je na 388. strani naveden tudi citat, ki govori o tem, daje bila Preloka med NOV belogardističen kraj. Avtorje citat prepisal iz poročila okrožnega komiteja 1944. leta. Ta citat pa je hudo razburil prebivalce Preloke, saj menijo, da so bralci z objavo omenjenega citata — knjiga sicer ne opisuje deleža tega kraja za razvoj partizanstva — le enostransko obveščeni o dogajanjih v tem kraju med NOV. V dokaz za to navajajo naslednja dejstva. primer belogardističnih zato tudi zapostavljeni Borcem 12. brigade Obveščamo borce 12.SNOUB, da pripravljamo izdajo zgo-ovine o tej bpgadi. Knjiga bo obsegala približno 700 strani, piše pa jo Ambrožič Lado — Novljan. Prizadevamo si, da bi bila zgodovina čim bolj popolna, za o prosimo vse borce 12. brigade, svojce padlih in po vojni imrlUi borcev, da nam odstopijo originalne dokumente ali jinove fotokopije, ker jih bomo pri pisanju zgodovine nujno potrebovali. Potrebni so nam vsi zapiski - dnevniki, pa eprav so skromni, prav tako nam bo dragocen vsak —t, xz katerega je razviden čas in kraj določenega ^fe n;}m boste poslali originalen dokument, vam ga bomo P fotokopiranju takoj vrnili, če pa bomo dobili od vas že £ elane fotokopije omenjenih dokumentov, vam bomo jc povrnili stroške. Ročnih prepisov ali prepisov s pisalnim strojem nc moremo uporabiti. a bo delo čim popolnejše, prosimo za pomoč vse, ki a>n pri zbiranju gradiva lahko pomagajo, n« i °^un^ente (fotografije, fotokopije, zapiske) pošiljajte na naslov. Odbor borcev 12.SNOUB pri ZZB občine Novo mesto, Novi trg 9, 68000 Novo mesto • Odbor borcev 12.SNOUB Ljudje v Preloki smo zaradi takega zapisa v knjigi ogorčeni. V vasi še vedno živijo aktivisti in nekdanji borci NOV, skupaj z mnogimi vaščani, od katerih so bili nekateri v tistih hudih časih šc otroci, pa se vseeno dobro spominjajo dogodkov. Zato trdimo, daje omenjeni citat neresničen in krivičen. Preloka jc dala 12 borcev NOV, 12 mladih življenj, med njimi je bil tudi prostovoljec - prvoborec od 1941. leta Jože Adlešič, poročnik, ki je dajal Preločanom-navodila in skrbel za delovanje aktivistov na Preloki. Padel je februarja 1945 na Vinici. Oudno se nam zdi, da njegovo ime v knjigi sploh ni omenjeno. Kako, da avtor knjige o njem ni dobil podatkov, dobil pa je podatke, ki so neresnični. In ker sta padla kot partizana še dva Jožetova brata, menimo, da bi sc omenjene partizanske družine v knjigi morali spomniti. Mislimo, da jc bila Preloka med NOV partizanski kraj, saj je med vojno nahranila prenckatcro četo partizanov. Morda niso bili samo AKCIJA ZA KUMROVEC Društvo upokojencev je organiziralo zbiranje starega papirja za gradnjo doma v Kumrovcu. Odvoz bo po 1. aprilu. Zato še cnkTat opozarjamo vse, ki imajo pripravljene pakete pa- pirja, da jih prinesejo v vežo Johano-vc hiše v Ribnici ali pa ob sredah v društveno pisarno. Lahko pa jih pripravijo tudi doma in obvestijo društvo upokojencev o kraju, kjer bo papir. Oddajo ga lahko vsi, nc le upokojenci. V. P. ŠMIHEL: USPEŠNA AKCIJA Pred kratkim so na zgradbi gasilskega doma v Šmihelu pri Novem mestu postavili betonsko ploščo, tako da bo dom lahko že letos dograjen. K temu uspehu so veliko pripomogli člani gasilskih društev iz La-kovnice in Stranske vasi. Posebno prizadeven je bil v prostovoljnem delu 1,6 letni Muhič iz Stranske vasi, zahvala pa gre tudi predsedniku gasilskega društva Šmihel za uspešno organizacijo, delovodji Jožetu Bru-darju in vsem, ki so kakor koli priskočili na pomoč. Žal moram spet ugotoviti, da ni bilo nikogar z območja Gotne vasi. JOŽE STANISA slovenski, pač pa tudi hrvatski partizani, ki so bili v Preloki česti gostje. Ce so še živi, bi se lahko še danes pohvalili z gostoljubjem v Preloki. Menimo, daje vseeno, katerim partizanom - slovenskim in hrvatskim -smo pomagali, saj so sc vsi borili za eno, skupno svobodno domovino. Pripominjamo, da jc mogoče, da so bila lahko kaka nesoglasja in nepravilnosti posameznikov, ki so nasedli kakemu hujskaču, trdimo pa, da zaradi tega naša vojska ni utrpela nobene škode. Taki primeri so bili v Preloki tako redki, da jih ni moč primerjati z delovanjem izdajalcev po drugih vaseh, da sploh ne govorimo o krajih, v katerih so imeli belogardisti svoje postojanke. Vendar zaradi tega ti kraji danes niso postav- JUTRANJKA: PRAZNOVANJE Z GODBO Na proslavi dneva žena se je zbra- lo v jedilnici podjetja nad 500 žena. Sindikalna organizacija jc pripravila kulturni program z nastopom tovarniškega moškega pevskega zbora in recitatorjev. Ženam so čestitali tudi pionirji sevniške osnovne šole. Godba na pihala iz radeške Papirnice je izvedla enourni koncert, ki je tako navdušil, da so morali posamezne skladbe ponavljati. Pozno v noč je za ples igral ansambel Seplan iz Sevnice. Sindikalna organizacija Jutranjke je zaposlene nagradila z denarnimi nagradami. Žene so namenile nad 4.000 dinarjev za dograditev Onkološkega inštituta v Ljubljani. Pri tem so se lepo izkazale vajenke 1. letnika poklicne šole, ki so od svojih skromnih nagrad prispevale kar 370 dinarjev. Lepo praznovanje bo ostalo žcnain in dekletom Jutranjke šc dolgo v spominu. L. MOTORE KOROŠKI PEVCI V MARIBORU Med obiskom Maribora sem si ogledal tudi koncert koroških sUv venskih pevcev v veliki dvorani Uniona. Dvorana jc bila nabito polna in navdušenje med poslušalci je bilo neizmerno. Po uvodnih besedah predsednika slovenske organizacije dr. Franca Zwittcrja so Korošci zapeli več pesmi, ki so navdušenje v dvorani še stopnjevale. Bil je to nepozabno Iod večer. c ctn^iu Ijeni kot krajev in niso. Razen že omenjenih je Preloka utrpela še devet žrtev fašističnega nasilja, ko so Italijani prebivalce kraja pobrali kar na delovnih mestih ter njivah in jih pomanjkljivo oblečene in lačne odpeljali v koncentracijska taborišča, kjer so morali umreti. Odbori vseh družbenopolitičnih organizacij s Preloke smo se zbrali zaradi neresničnega opisa v knjigi in upamo, da bo nepravilnost odpravljena, da se bo mnenje o Preloki spremenilo, saj take stvari .zelo negativno vplivajo na delo družbenopolitičnih organizacij v kraju. In kako bo na to gledala naša mladina? ! Družbenopolitične organizacije PRELOKA so ženo in otroka Italijani izpustili, so ga več mesecev zasliševali in mučili v zaporih žužemberške sodnije in ga nato postavili pred italijansko vojaško sodišče. Kapitulacijo Italije je pričakal v novomeških zaporih in od tam odšel s partizani. Nato je bil Jože na več odgovornih položajih v NOV. Bil je tudi odposlanec kočevskega zbora in funkcionar v okrožnem izvršnem odboru Novo mesto. Na pragu svobode - v aprilu 1945 so mu belo-, gardisti na zverinski način umorili ženo Marijo. Po vojni je kot predsednik obnovitvene zadruge vložil vse svoje moči, da je bil Žužemberk z okolico vred zopet obnovljen. Bil je dolgoletni odbornik občine Žužemberk in preko 20 let.tajnik krajevne organizacije ZB NOV Žužemberk. Bilje več let član sveta krajevne skupnosti. Jože se je vseskozi nesebično žrtvoval za napredek družbe in kraj.’ Po nezgodi, ki se mu je pripetila pred petimi leti, je težko zbolel in ni več okreval. V petek, 15. marca je prenehalo biti njegovo plemenito srce in v nedeljo, 17. marca popoldne, smo ga spremili na njegovi zadnji poti. V sprevodu gaje spremilo okoli 1500 ljudi, med njimi tud* r. Jože Rus, ki mu je poleg drugih govornikov spregovoril ob odprtem grobu. Hvalu mu in slava mu! . PREKRATKA ODDAJA ZA KMETOVALCE Oddaja za kmete proizvajali-, je prekratka. Komaj se kmetijci razgovorijo, že poteče čas, kije zanjo odmerjen. Poslušalci ne zvedo pravega konca. Će je že za vse drugo odmerjenega več časa, naj ga bo tudi za naše kmete vsaj eno uro. Kmetijstvo je pomembna panoga in se ne da o njej na kratko dosti povedati. Sestavljala oddaj na RTV naj bi včasih našli tudi Ribniško, Sodraško in Kočevsko dolino. V. P. KRČANI V PLANICI Vodstvo sindikata iz Krškega je za svoj kolektiv organiziralo prejšnjo nedeljo avtobusni izlet v Planico. Znamenite planiške polete sije letos ogledalo nad 80 člano „Kovinar ske“. Izlet so Krčani izkoristili tudi za oglede nekaterih znanih turističnih točk. L. SRIBA!« NAGRADA ZA PRIDNOST Smučarski poleti v Planici so tudi letos privabili množico gledalcev. Med njimi so -bili tudi- nekattii učenci iz osnovne šole Grm. Na izlet, ki je bil brezplačen, so odšli le najboljši učenci in najbolj pridni sodelavci krožkov. Avtobus, ki ga je za 40 učencev posodila tovarna 1MV, je iz Novega mesta odpeljal v zgodnjih jutranjih urah, tako da smo dobili ob velikanki najboljša mesta za ogled skokov. Na poti domov smo se ustavili š. ob Zbiljskem jezeru in zaključili lep in poučen dan z dobrim kosilom. D. GAZVODA O. S.Grm Učenci OŠ „Katja Rupena“ so se v okviru tekmovanja „Vesele šole“ zadnji petek pomerili za šolskega prvaka. Za razredne prvake je bilo tekmovanje končano že prej. Šolski prvaki od tretjega do Qsmega razreda so postali: Stojan Petko, Miro Beg, Vlado Jurkovič, Angela Granda, Dušan Pavlinič in Darko Šinkovec. Na sliki so prvaki iFntn’ I 7im.ini'i/1 fntn kmioli nC Ifatio D ..nano^ marca 1974 Kaj je bolj zanimivega za mladega človeka, ki se je odločil za avtomobilsko industrijo, kot njegovo sodelovanje pri nastajanju avtomobila? Vajenci v IMV imajo za to vse priložnosti... (Foto: S. Mikulan) »Našže popravlja avtomobile!« V šolskem letu 1973/74 ima IMV 177 vajencev, v novem šolskem letu pa jih bodo sprejeli še 75 - Od vajenca do diplomiranega strojnega inženirja - Široko odprta vrata za vse mlade ljudi, ki želijo delati v domači avtomobilski industriji .. Vi ne veste, kako naš že doma rad pomaga — sam se loti popravljanja avtomobilov, traktoijev in mopedov! Tako veselje ima s tem!!“ — Take izjave poslušajo v kadrovski službi IMV vsak teden: povedo jih očetje, ki prihajajo na razgovore, da bi se njihov sin zaposlil v podjetju kot vajenec. Ze zadnjič smo poročali, delavcev. V novem šolskem da imajo v IMV poklic skoraj za vsakega, ki bi rad'delal v sodobno razviti avtomobilski industriji. In zares je proizvodnja avtomobilov in avtomobilskih prikolic dejavnost, ki vključuje v svoje območje razen kovinske še vrsto drugih industrijskih panog. Avtomobilska proizvodnja zahteva od svojih kadrov, da imajo tenak posluh tudi za organizacijo in dosledno usklajenost svoje proizvodnje, prav tako pa tudi za raziskave tržišča in za pretehtano vlaganje investicij. Nič čudnega torej ni, da merimo danes razvitost neke države tudi s stališča, kako je v deželi razvita" avtomobilska industrija. Avtomobilizem pa nas „osvaja44 tudi v zasebnem življenju. Zato je ta zvrst proizvodnje privlačna in delavci se radi vključujejo v njo. Zlasti priteguje avtomobilska industrija mladino in velik odstotek mladih fantov se odloča za poklic avtomehanika. IM V v Novem mestu, ki je osvojila proizvodni program osebnih vozil francoskega ; roizvajalca RENAULT, je v adnje leto močno povečala proizvodnjo in izbiro vozil. Hkrati iz leta v leto povečuje proizvodnjo prikolic; znano je, da se je IMV uvrftila med vodilne proizvajalce karavan prikolic v Evropi. Na domačem tržišču ji je sprejem proizvodnega programa vozil RENAULT še dvignil ugled. SKRB ZA VZGOJO KADROV je zato v IMV nenehno navzoča. Veliko število mladih delavcev se je v IMV že izučilo raznih poklicev. Kot kvalificirani delavci delajo zdaj v lastnem podjetju na ustreznih strokovnih delovnih mestih. Imamo tudi že primere, da so nekdanji vajenci postali strojni inženirji, precej pa jih še študira na raznih stopnjah, Ni tudi malo vajencev iz IMV, ki so se po končanem izobraževanju uspešno zaposlili tudi v drugih podjetjih širom po Dolenjski. Vnaprej želijo v IMV usposabljati kadre seveda predvsem za lastne potrebe, saj potrebuje tovarna, kot smo že poročali, samo letos 500 novih strokovnih, kvalificiranih in nekvalificiranih letu bodo sprejeli 75 novih vajencev. Razen vajenske nagrade na učnem mestu jih podjetje še posebej nagrajuje za uspešno učenje, daje jim brezplačen topel obrok malice in delovno obleko. Za prevoz na delo in spet domov plačajo vajenci na mesec samo 15 dinaijev. Zanimiva je vrsta poklicev, ki čaka v IMV na vajence. Postanejo lahko: — avtomehaniki — avtokleparji — strojni ključavničarji — strugarji — orodjarji — rezkalci — avtoličarji — obratni električarji — pohištveni mizarji — vodovodni inštalaterji Največja želja mladega človeka, ki se odloči za avtomobilsko industrijo, je seveda postati avtomehanik. Nič manj zanimiv pa ni poklic strugarja, rezkalca, avtoličarja, orodjarja, ključavničarja, da naštejemo samo nekatere. Fantje s temi poklici dobijo lahko ustrezno zaposlitev vedno tudi v drugih dejavnostih izven kovinske proizvodnje. Za uspešen razvoj izobraževanja kvalificiranih delav-, cev v IMV ima mnogo zaslug tudi Šolski center za avtomobilsko in kovinsko stroko v Novem mestu, ki tesno sodeluje s tovarno. Teorija in praktično delo sta v sodobnem učenju tesno prepletena in se nenehno dopolnjujeta. Stalni stiki med inštruktorji in predavatelji centra in skupno reševanje vprašanj s strokovnjaki tovarne veliko prispevajo k dobrim uspehom. Veliko dela je zadnja leta opravila tudi služba za poklicno usmerjanje mladine pri Zavodu za zaposlovanje v ' Novem mestu. Poklicni psihologi in usmerjevalci sodelujejo z osnovnimi šolami. Dobra predavanja za učence in razgovori učiteljev z učenci pred zaposlitvijo in odločitvijo za poklic so prav tako zelo pomembni. Strokovnjaki zavoda za zaposlovanje pomagajo učencem in staršem pri usodnih odločitvah, kaj naj postane mladi človek v življenju. Uspeh učencev v IMV je zato skupen uspeh podjetja, šole, družine in širše družbene skupnosti. Izobraževanje mladih in njihova vključitev v delo pa sta hkrati ponos vseh, ki že delajo v IMV in širijo ugled novomeške avtomobilske industrije iz leta v leto. Predstavljajte si njegovo veselje: uresničila se mu bo življenjska želja - postal bo avtomobilski mehanik. Kot vajenec v IMV pa spoznava, kaj vse sestavlja osebni avtomobil (Foto: S. Mikulan) S Sprejemamo naročila in vplačila za vso kmetijsko Mehanizacijo, ki je v programu KŽK Kranj — agromehanika, in sicer: ■{." 15 in .. Torno Vinkovi ' ■ pasquali __ traktorji ke proizvodnje iSSSS Z%253j)o1n 500 litrov proizvodnje -^Sf&&szxisSl~~ Kmetijsko živilski kombinat Kranj — agromehanika Cesta JLA 1, telefon št. 064-23-485 in 064-24-778 K/K ULJAimilK KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE, ZANESLJIV IN PREPROST ZA UPRAVLJANJE KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje, preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima zato odporno in trdno konstrukcijo. KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so v teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične. Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z minimalnim brizganjem ter je tako usedanje kovine zelo dobro. Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega rotor je na skupni osi z rotorjem štiripolnega generatorja z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima skupno ohišje. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih Strojeva i uređaja — Pula P P STEV 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES. bonboni VISO vodijo v KHUJTETI LJUDSKA KNJIŽNICA ČRNOMELJ i Zadružna cesta 6 RAZPISUJE prosto delovno mesto honorarnega knjižničarja s srednješolsko izobrazbo za 4 ure na dan. V tednu 5 dni: dvakrat dopoldan in trikrat popoldan. Nastop službe takoj. Ponudbe poiljite na gornji naslov ali se osebno zglasite v knjižnici. LICITACIJA AVTO MOTO DRUŠTVO KRŠKO PRODA OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, LETO IZDELAVE 1971, V VOZNEM STANJU. IZKLICNA CENA 12.000 DIN. LICITACIJA DNE 6. 4. 1974 OB 9. uri NA STADIONU V KRŠKEM. LICITACIJA! Podjetje za PTT promet Novo mesto razpisuje licitacijo naslednjih rabljenih avtomobilov: 1. AVTO - KOMBI TAM 2000, LETO IZDELAVE 1967 2. AVTO IMV 1600 SUPER 5 B, NOSILNOST 1 TONA, LETO IZDELAVE 1968 Vozili sta v voznem stanju. Licitacija bo 4. aprila 1974 ob 10. uri v Novem mestu v PTT garažah na Cesti herojev 28. Ivan Hrovatič Ne bo salonski i Albina Tošeska Tekstil in kadri ALBINA TOŠESKA iz Metlike: „O predkongresni resoluciji smo razpravljali, prispevali smo Judi nekatere nove predloge. Menili smo na primer, da bi morali strokovnjakom, ki jih potrebujemo doma, prepovedati odhod v tujino. Pravico imamo do tega, saj smo veliko denaija vlomili v njihov študij. Kongres bo moral temeljito spregovoriti tudi o usposabljanju samou-pravljalcev. Treba je najti učinkovit način, da se bodo delavci 111 drugi res usposobili za samoupravljanje in jih ne bo mogel nihče več opehariti. Delegati iz Metlike bomo še posebej spregovorili o težavah, v katerih se že nekaj časa nahaja tekstilna .ustrija. V naši občini je to najvažnejša in najmočnejša panoga,tki pa je zašla, tako kot urugod po svetu, v težave. Tudi Kadrovanja seveda ne bomo smeli zapostaviti. Zavzeli se boro0 za načrtno kadrovanje, saj ostajajo revnejše občine čedalje olj brez kadrov, v razvitejših sredinah pa strokovnjaki niso dovolj izkoriščeni.44 Stanovanja OBERSTAR, predsednik občinske konference ZMS ZKS^’ delegat VH* kon8resa — Kongres bi moral posebno Pozornost posvetiti tudi stanovanjskim zadevam in se celo Preliti, kakšna stanovanja aj bi gradili, da bi bila ustrezna delavce in socialno ogrožene aružine oziroma da bi dobil vsak tako stanovanje, kot ga potrebuje zase oziroma za družino. Zavzeti bi se morali tudi za napredek v stanovanjski gradnji, se pravi za cenejšo in hitrejšo gradnjo stanovanj. Danes tudi veliko govorimo o gradnji stanovanj za delavce, borce itd., pozabljamo pa na gradnjo stanovanj za mlade družine in mlade samce. Vem, da so celo v pravilnikih nekaterih delovnih organizacij nezakonita določila, IVAN HROVATIČ iz Novega mesta: „To ne bo salonski kongres, na katerem bi delegati samo poslušali in dvigali roke. Spoaianja, izkušnje in stališča, strnjena v kongresnih dokumentih, zlasti še v resolucijah, bodo nujno spodbudila k razpravi. Bojim se, da bo diskutantov toliko, da sam ne bom prišel na vrsto z razpravo, za katero so me zadolžili v Novem mestu, spregovoril pa naj bi o stanovanjski politiki. Vesel bom, če me bo kdo prehitel, bom vsaj prepričan, da problemi niso samo lokalni, ampak skupni. Pripravljeni dokumenti so v jedru tako temeljiti in veljavni za vso Slovenijo, da ni pričakovati različnih pogledov nanje. Glavno delo bomo imeli delegati šele po kongresu, ko bomo razlagali sklepe, stališča in resolucije. To bo tudi mnogo bolj zahtevno in odgovorno kot sodelovati v kongresni dvorani, saj bodo naši razlagi nujno sledile akcije.44 Ivan Oberstar kot je ta, da lahko član kolektiva zaprosi za stanovanje šele, ko je v kolektivu najmanj 5 let. Stanovanjske zadeve so še posebno pereče v naši občini, saj imamo več stanovanjskih podjetij. Ustanoviti bi morali stanovanjsko skupnost. Stanovanjske zadeve so že tako pereče, da jih morajo reševati celo komunisti izven terenskih osnovnih organizacij (00) ZK in 00 ZK v stanovajskih podjetjih. Ženskam več olajšav DRAGICA STANIČ, kon-fekcionarka, zaposlena kot pomočnica brigadirja pri Labodu — TOZD Libna v Krškem. Za delegatko na VII. kongresu ZK Slovenije so jo izvolili komunisti v krški občini. Izkazali so mi veliko zaupanje, saj sem članica ZK šele od 1973. leta. — se je predsfavi-la. Povedala je, da imajo zdaj tudi v Labodu svojo organiza- * Dragica Stanič cijo. S problemi podjetja je dobro seznanjena. Predsednica centralnega delavskega sveta je, prej pa je bila dve leti članica, zato pozna probleme zaposlenih žensk, pa tudi probleme podjetja. Nadvse je zadovoljna z obveščenostjo kolektiva, zlasti če to primerja z drugimi delovnimi organizacijami. Od kongresa pričakuje, da bo podprl ukrepe, ki bodo ženskam omogočili hitrejše družbeno uveljavljanje. Družba bi morala zaposleni ženi olajšati položaj z graditvijo otrošicih jasli in večjim »Izhodišče in podlaga za nadaljnje izpopolnjevanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov in samoupravne socialistične družbene ureditve sta nova slovenska in jugoslovanska ustava. Boj za izpolnitev ustavne zasnove družbenoekonomskih odnosov je nadaljevanje revolucionarne socialistične preobrazbe .« V Ljubljani se bo začel 3. aprila VII. kongres Zveze komunistov Slovenije. Občinske konference ZK so delegate izvolile že pred tedni tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Medobčinski sveti ZK so sklicali več pomenkov z delegati, da bi bili le-ti kar naf bolj seznanjeni s krajevno, občinsko in regijsko problematiko. Na posvetih so oblikovali stališča v zvezi z najrazličnejšimi vprašanji. To bo delegatom v veliko oporo, ko bodo prosili za besedo med razpravo na kongresu. Resolucije in drugi dokumenti, ki so v osnutkih krožili po osnovnih organizacijah ZK pred meseci, v zadnjem času pa so se o teh listinah »razgovorili« še podrobneje, jamčijo, da kongres ne bo »salonski«, kot je povedal eden od delegatov v razgovoru, ki jih objavljamo na tej strani. številom vrtcev. Tudi predlog za daljši dopust po rojstvu otroka je po njenem mnenju vreden vsesplošne podpore. <\ (7 M Zdenka Cvijanovič Vpreči mladino ZDENKA CVIJANOVIČ iz Novega mesta: „V ustavi in drugih temeljnih samoupravnih listinah, ki smo jih dobili v zadnjem času, beremo, da je delavec tisti temelj, na katerem bomo zgradili nove odnose. Če je zapisano, še ne pomeni, da tako tudi že je, vsaj ne tako, da bi bili zadovoljni. Prepričana sem, da se bomo na bližnjem republiškem partijskem kongresu pomenili, po kakšnih poteh bomo morali in s katere strani. Na mlade bo potrebno poslej mnogo bolj računati, kot seje dogajalo do zdaj, in naj bi bili v resnici nosilci vseh akcij, pe samo v lepih besedah ali na papirju. Žensk ne bi smeli odrivati, dokazale so in dokazujejo, da so sposobne tudi za vodilna mesta, prenekateri problem znajo pre-pričljiveje prikazati kot moški. Ne govorim tega zato7ker sem sama ženska, še manj, ker bi hotela napeljevati vodo na svoj mlin. Pripovedujem iz izkušenj v kolektivu, kjer so zaposlene pretežno ženske. Osnovna organizacija ZK v TOZD, kjer sem sekretarka, je že razpravljala o tem.44 Več o sociali Socialna delavka JANA POTOČNIK pri trebanjski občinski skupščini namerava poseči v razpravo na kongresu slovenskih komunistov z več vprašanji, ki se nanašajo na socialna vprašanja, tako. glede sosedske pomoči ali neenakopravnega položaja kmečkih otrok. „Dobro zastavljena sosedska pomoč ni le stvar človečnosti, temveč je tudi politično vprašanje. Kongresna resolucija obravnava socialna vprašanja le bolj skopo. Glavna ovira Kadri, to se bo še bolj pokazalo pri ustanavljanju interesnih sku- pnosti za področje socialnega varstva. Močne občine imajo že sedaj mnogo prednosti, ko imajo vendarle centre za socialno delo. Potrebna je močnejša strokovna služba za osveščanje ljudi. V tem pa smo močno neenakopravni z razvitimi občinami,44 meni Jana. Ko smo jo obiskali minuli četrtek, še ni želela spregovoriti o težavnih pogojih kmečkih otrok, o čemer še zbira gradivo. »Nadaljnje osvobajanje dela in človeka je tudi v prihodnjem obdobju temeljno vodilo in osrednja akcijska naloga Zveze komunistov Slovenije. Ta naloga je neločljivo povezana z neposrednim premagovanjem vseh oblik družbene odtujenosti delavca in delavnega človeka v družbeni reprodukciji in pri urejanju skupnih družbenih zadev ter z ustvarjanjem ekonomskih in družbenih pogojev, ki bodo delavca objektivno postavljali v položaj družbenega subjekta združenega dela, družbene reprodukcije in izvrševanja politične oblasti.« Pomagati delavcem JANEZ ČEŠAREK, ki dela v sušilnici INLES v Ribnici, je delegat za bližnji slovenski kongres ZK. O samoupravljanju je dejal: „Danes je samoupravljati še težko, ker delavci zelo slabo razumejo oziroma razumemo novo ustavo. Zato je tudi težko delati v TOZD. Zveza komunistov v INLES bi morala pogosteje razpravljati o delu samoupravnih organov in delu zbora združenega dela občinske skupščine. Skratka: delavci pričakujemo pomoč Zveze komunistov pri uveljavljanju vseh pravic, kijih imamo.44 O bližnjem kongresu ZK pa je menil: „Kongres bi moral dati poudarek predvsem delavcu, se pravi tistim vprašanjem, katerih rešitev zahtevajo ,najnižji4 sloji, to je delavci.44 Skladen razvoj KSENIJA KHALIL iz Črnomlja: ,,Mislim, da bo moral kongres slovenskih komunistov resno spregovoriti predvsem o ekonomski problematiki našega gospodarstva. Nakazati ★ ★ ★ Prav takšna usmerjenost večine komunistov pa v času pred kongresom terja, da se še bolj obrnejo vase, da pogledajo, kaj so doma že storili, česa pa še ne. To je prav gotovo težje, a neizogibno potrebno. Zakaj pravo torišče dela komunistov bo čedalje bolj njihovo neposredno okolje, temeljne samoupravne organizacije in skupnosti. In tako bodo tudi kongresni dokumenti res lahko napotilo za razredno rabo. (Iz Dela) PRELOMNICA Roko kmetu! VIKTOR KOSTEVC je doma iz Pišec. Po poklicu je kletar. Na VII. kongresu Zveze komunistov Slovenije bo s tremi drugimi delegati zastopal komuniste iz brežiške občine. — Na kaj želitei v razpravi opozoriti udeležence kongresa? — Brežiški delegati bomo spregovorili predvsem o nalogah v kmetijstvu. To je za našo občino pomembna gospodarska panoga, s katero se preživlja velik odstotek prebivalstva. Toda naše kmetijstvo močno zaostaja. Ljudje bežijo z zemlje in si iščejo kruh v razvitih središčih Ksenija Khalil bo moral nova povezovanja gospodarstva, poudariti nujnost večje produktivnosti dela. Pa tudi metod političnega delovanja ter boja za popolno vsebinsko uveljavitev novih ustav ne bo smel zanemariti. Delegati iz črnomaljske občine bomo morali opozoriti na nujnost skladnega razvoja vseh predelov Slovenije. Pri tem pa nastopa kadrovsko vprašanje kot zelo pomembno. Tudi kadre bo treba bolj porazdeliti, zdaj se v večjih mestih kopičijo, drugod pa jih ni. Spomniti se bomo morali na uresničevanje resolucije o kadrovanju, ki smo jo sprejeli pred tremi leti. V Beli krajini vlada strahoten kadrovski primanjkljaj, na katerega že dolgo opozarjamo in bomo morali najbrž še. Pa tudi o problematiki borcev-kmetov bomo črnomaljski delegati na kongresu ZKS spregovorili.44 Viktor Kostevc ali celo na tujem. Doma ne vidijo prave perspektive. Tako se praznijo vasi in zaselki. Spregovoriti nameravamo tudi o vinogradništvu, o načrtih za obnovo nasadov vinske trte in o kooperaciji, ki jo zdaj razvija Slovin. Za hitrejši razvoj vinogradništva pa je nujna pomoč širše družbene skupnosti, zlasti v predelih Kozjanskega. Menim, da ne bi ravnali prav, če bi to območje izločili iz zelenega načrta. OžIOIii: 1800 romunski model Renault-12 7a Janez Češarek - 28. marca 1974 SAMO , 52.200 din fco jugo-romunska meja DOBAVA IZ SKLADIŠČA! inDusTRijfi moTonniH vozil novomESTo Rezervni deli v poslovalnicah IMV in v specializiranih servisih IMV - RENAULT Vsa podrobnejša pojasnila in dobava v POSLOVALNICAH IMV: LJUBLJANA, Titova c. 172 a 061 343-845 NOVO MESTO, Zagrebška 18-20 068 21-075 Ko smo ob nedavnem 8. marcu spet z večjo pozornostjo motrili delo in delež žena v našem današnjiku, se hkrati z večjo hvaležnostjo oziramo k tistim ženam in dekletom, ki so v času narodnoosvobodilnega boja pridobile slovenski ženi enakopravnost. Tovariš Tito je že leta 1942 v v Petrovcu ocenil delež žensk v NOB takole: „Jugoslovanske ženske, ki so v tem boju s takim samopre-magovanjem toliko žrtovovale, ki tako vztrajno stoje v prvih vrstah narodnoosvobodilnega boja, imajo pravico, da danes tukaj enkrat za vselej utrdijo eno dejstvo: da mora ta boj roditi sadove tudi za ženske narodov Jugoslavije, da nikdar več nihče ne bo mogel iztrgati teh krvnih sadov iz njihovih rok! Za tem bo stala naša narodnoosvobodilna vojska in vse ženske, ki so v prvih vrstah velikega boja." Kaj vse so naše žene prestajale v času NOB, govori pripoved Agice Mavri, ki živi sedaj kot vdova v Celju. Naših krajev nikdar ne bo pozabila, saj je tu delovala, tu je bila preganjana, tu ji je bila smrt vsak dan za petami in tu je izgubila otroka. Mimo in leno se vije Kika pri Zalogu. Danes tod zaslediš le še vnete ribiče, ki prizadevno tmeke namakajo v vodo in iščejo tišino. I tridesetimi leti pa so tod čez Krko prepeljavali partizane. Često so se razlegali streli Tudi Agica Mavri je v Zalogu dobila čoln in fanti je prepeyal na drugi breg. V življenje. Pred fantič jo Leta 1941 smo tyli v Vojniku med prvimi povezani z Osvobodilno fronto. Tako smo bili po obvestilu znanca tudi med prvimi določeni za izselitev. Za beg smo imeli vse pripravljeno. Namenili smo se na Dolenjsko. Z majhnim otrokom smo s težavo prešli takratno nemško-italijan-sko mejo, nato pa ves dan čez hribe in doline popotovali do Ljubljane. Za nekaj dni smo se tam ustavili pri znancih, potem pa nas je pot vodila v Ponikve pri Trebnjem. Jutraževi so nam dali na razpolago svojo hišo, v kateri je bila nekoč gostilna. Tu smo se naselili, in da bi se preživeli, sva si z možem uredila skromen gostinski lokal. Mož je takoj poiskal zvezo z OF, katere središče je bilo tedaj v osnovni šoli v Dol. Nemški vasi. Mirnega življenja tudi tu ni bilo. Dogodki so se začeli odvijati z bliskovito naglico. Nedolgozatem je hišo, v ka teri smo živeli, zasedla italijanska kraljevska vojska. Nam so pustih le podstrešno sobico. Tako smo se februaija 1942 preselili na Marof pri postaji Ponikve, kjer je imela Terezija Žag-ran živino in seno. Zraven sta bili tudi majhna sobica in kuhinja, ki sta poštah naš novi dom. Bili smo pač begunci. Zgodaj spomladi 1942 so partizani napadli postajo na Po-* nikvah. Ob streljanju so v našo leseno bajto prodirale krogle. Z može/n sva legla na tla in s telesom zakrila otroka, ki je imel ravno daj pljučnico. Na srečo nas nobena krogla ni zadela. Tam nismo mogli več ostati. K sebi nas je vzela Žafranova in nam dala sobo nad delavnico, kjer smo imeli na razpolago ce- lo dve omari. Jaz sem gospodinji pomagala na polju in pri hišnih delih, mimogrede pa sem raznašala tudi literaturo, ki jo je mož prinašal iz osnovne šole v Dol. Nemški vasi. V moj rajon so spadale Dolenje in Gorenje Ponikve, Dečja vas, Grm in Jezero. Pri starejših ljudeh, ki so sami že težko brali, sem morala vselej na glas prebrati važnejše vesti, obenem pa sem jim pojasnjevala vsebino. Organizirala sem tudi žene na Ponikvah pod vodstvom in po navodilih Milke Hofbekove. Ona je vodila vso organizacijo AFŽ na območju šolskega okoliša. Z menoj je sodelovala največ Danica Slakova, por. Prijatelj. Njeni trije bratje so bili v partizanih. Z Danico sva hodili na sestanke AFŽ tudi na Repče in na Gor. Vrhe, kjer je delovala Francka Slak. Moj mož je bil že 1941 skupaj s Pavletom Mikličem iz Lukovca, s pokojnim Gričarjem s Podboršta in drugimi organizator za pripravo rezervne hrane za partizane. Spravljali so jo na skrita mesta pri Gradišču in na Rihpovcu. Pozneje je bil tudi v rajonskem odboru OF Trebnje in ie bil ves čas do kapitulacije Italije član gospodarske komisije. Zelo je bil zaposlen in veliko je bil na terenu. Pri nas doma smo vsak dan bolj občutili vojno. Poleti 1942 je prišel na obisk k Žafranovi njen nečak Drago Prijatelj s svojim partizanskim tovarišem Jožetom Planinškom. Prišla sta sredi belega dne. Ko sta bila v sobi, sta naenkrat vstopila dva italijanska vojaka. Takoj so se spopadli. Domačini so vsi zbežali na piano, v hiši pa so se razlegali streli. Eden od Italijanov je bil ranjen, Drago se je rešil v gozd nad vasjo, njegov tovariš Planinšek pa je padel. To je bil le krvav začetek. Nekega dne januarja ali februarja 1943 sem prala na Temenici. Kar sem zagledala Italijane, ki so obkoljevali Ponikve. Tekla sem domov opozorit mp-ža, a sta bilkmalu v hiši dva vojaka. Moža so odgnali v Trebnje, z njim pa so šli še Cvek z Dol. Ponikev in Edo Hofbek, šolski upravitelj. Kake tri tedne so bili že zaprti, ko mi je pritekla Cvekova gospodinjska pomočnica povedat, da sta Cvek in Hofbek žft doma. Moj Peter je ostal v zaporu in rekla je, da ga bodo obdržali za talca v Ljubljani. Svetovala mi je, naj grem takoj v Trebnje h komandantu in naj vzamem s seboj otroka. Med tem, ko sem se napravljala, je Žafra-nka že napravila konje, hlapec pa meje odpeljal v Trebnje. Najprej sem šla k Oparovi, sestri Žafranove. Ona je znala dokaj dobro italijanski, poznala je tudi komandanta, ker jedila v njihovi hiši oficirska fašistična menza. Po posredovanju me je tenen-te potem sprejel. Oparova mu je pravila našem begu pred Nemci, kako smo izgubili vse premoženje, kako je mož prizadeven oče in kako jaz pridno delam pri njeni sestri. Rekla je, da ljudje samo lažejo o mojem možu, češ daje pritepenec in begunec. Oficir je bil dolgo popolnoma tiho. Pogledoval je zdaj mene, zdaj otroka. Nato je ukazal straži, naj pripeljejo mojega moža Petra. Ko so ga privedli, ga sprva nisem poznala. V nekaj tednih je bil osivel. Sinek je planil k očetu in začel jokati. Komandant pa je rekel: „Mavri Pietro, je to vaša žena? “ Mož me je strahoma pogledal in odgovoril: „Da.“ Oficir je nadaljeval: „Mavri Pietro, poglejte, kako čedno ženo imate in kako srčkanega o troka, vi pa se bavite s komunizmom. Ta vam ne bo prinesel sreče. Pustite politiko pri miru! Danes vam poklanjam svobodo, za naprej pa se pazite!“ Naglo smo se odpeljali na Ponikve, da si Italijani ne bi premislili, vendar je mož še isti dan šel na Lukovec povedat svojim tovarišem, kaj je doživel. Po kratkem razdobju osvoboditve, ki je nastala po italijanski kapitulaciji, seje začela nemška ofenziva. Ko so Nemci prodirali že od Mirne peči, smo se umaknili v gozd pri Vrheh. Nekaj časa smo živeli tudi v bunkerju v bližini Šahovca. Tu smo bili še: dve aktivistki, neki Slave, dva kurirja, neki Stane, funkcionar VDV in midva z otrokom. Ropotanje strojnic se je slišalo z vseh strani in povsem blizu. Sinček, ki je imel le pet let in pol, je hotel na stranišče. Tedaj je rekel Slave: “ Zaradi tvojega o^ troka bomo vsi nesrečni. „Zabolelo me je, zato sem odvrnila: „Da ne boste nesrečni, grem s svojim otrokom iz bunkerja.** In sem šla. Le tovariš Stane se je potegnil zaine: „Ne pustim, da bi sama t neznanem terenu.** „Grdo je od tebe, da napadaš mater z majhnim otrokom,“ je zabrusil Slavcu. Odšel je z nama proti Vr-hem. Nismo še prehodih kilometer, ko sem videla, da so tudi vsi drugi odšli iz bunkerja. Pozneje so mi ljudje povedali, daje bil bunker ves razdejan. Nemci so ga našli. Drugi dan pa se mi je Slave opravičil ter pristavil: „Tvoj sin nas je pravzaprav re-šil.“ Po nemški ofenzivi z možem nisva bila več skupaj. Zmeraj je hodil po sestankih, le včasih je prišel k nama na obisk v Šma-ver, kjer sva se po ofenzivi naselila v zidanici nekega kmeta iz Dečje vasi. Tam je bila javka za VDV in za kurirsko linijo TV, preko katere sem poslej prejemala literaturo in jo razpečevala po vaseh okrog Smavra. Tako sem postala aktivistka na območju Šmvra, Dečje vasi in Jordan kala. Tiste čase so se vrstile hajke domobrancev in Nemcev. Zlasti so pogosto vdirali na teren potem, ko so se domobranci utrdili v postojankah v Trebnjem, Dobrniču, na Občinah in pri dino svakinjo, ki je klicala: „Reza, Agica, ali sta živi? ** Prilezli sva ven in vsa srečna sem objela sinčka, ki ga je ženska pripeljala s seboj iz cerkve. Do tja Nemci sploh niso prišli. Okrog zidanice je ležalo vse polno nabojev in nekaj nerazpočenih bomb. Otroka sem nosila, ker sem se bala, da ne bi prijel kakšnega eksploziva. Takrat, ko je divjal boj in sva medve čakali samo smrt, mi je srce razbijalo, da sem se z obema rokama držala za prsi. Hujša hajka je bila spet 15. marca 1944. V bližini zidanice, kjer smo stanovali, je bil vod partizanov. V njem je bil tudi moj mož. Ob prvem streljanju so se partizani naglo umikali. Jaz z otrokom nisem mogla tako na hitro z njimi, hotela pa sem priti vsaj do skalovja v gozdu, kjer sva se z možem sestajala. Nisem pa mogla več priti do skal, ker sem tam zagledala Nemce. Z otrokom sem skočila kar med vresje. Sinek je. bil preplašen, prosil je, da bi šel na potrebo, jaz pa sem mu na uho rekla, naj naredi kar v hlače. Premakniti se nisva smela. Opazovala sem Nemce in domobrance, kako gredo z napetimi puškami proti tistim skalam. Pred njimi je stopal 9-letni sosedov fantič. Našli niso nikogar, zato so se vrni- li na kolovoz, jaz pa sem z otrokom tiho čakala, dokler nisem med skalami opazila glave svojega moža. Ljudje iz Dečne vasi so mi kasneje povedali, da je hajko vodil neki domobranski narednik, ki je hotel kakorkoli dobiti v roke moža ali mene. lASTNIMOZ Sv. Ani. Iz Novega mesta pa so večkrat streljali s topovi. Ob takih priložnostih smo otroke poslali v šmavrsko cerkev. Nekoč, že v drugi polovici novembra 1943, so okrog poldne spet prišli na javko trije z brzostrelkami oboroženi obveščevalci. Ravno sem jim nu pragu dajala mlečno kašo, ko sem opazila vse polno Nemcev in belih, ki so hiteli po bregu navzgor. Padli so prvi streli. Vsi trije partizani so začeli streljati, midve s sosedo pa sva sc umaknili v zidanico, zaloputnili vrata in na drugi strani skoz okno skočili iz hiše in sc splazili v klet. Zidanica je bila lesena in krita s slamo, nu enem vogalu pa jo je že zadela granata. Otroka nisem imela pri sebi. Na srečo )e bil z drugo otročadjo v šmavrski cerkvi. V klet začudo ni pogledal nihče, čeprav so Nemci in beli kar naprej hodili okrog zidanice. Najbrž niso utegnili, ker je bil partizanski ogenj prehud in so sc moruli umakniti. Tisti trije partizani so bili namreč le izvidnica štirih brigad. Sc pol ure zatem, ko je streljanje prenehalo, si -s sosedo nisva upali tavala z otrokom po premakniti. Potem sva zaslišali sose- Domobranci so mojemu Petru zamerili predvsem to, da je moral kot član rajonske gospodarske komisije pobirati hrano in živino, in to predvsem pri belogardistično usmerjenih ljudeh. Navadno so bili ti tudi imo-vitejši. Potem so bile hajke na dnevnem redu. Vedno smo morali bežati iz vasi v vas, iz gozda v gozd. 30. aprila 1944 pa so me domobranci dobili v zidanici. Ko sem sc zavedela, je bila zidanica že obkoljena. Vstopil je domobranski narednik in me začel zmerjati: — „No, sem te vendarle dobil, ti partizanska kurba . ..Potem me je spraševal, kje imam moža. Rekla sem, da ne vem, kje je, on pa mi je zagrozil: „Boš že še govorila!“ Potem sem sc oblekla in hotela otroku obuti nogavice, a domobranec tega ni pusti... V naglici sem sinku nataknila le čevlje. Očitno sc je domobrancem zelo mudilo. Najbrž so sc bali partizanov. Pred zidanico sem videla še nekaj ljudi, ki so jih vojaki prignali s seboj, ^endar nisem nobenega poznala. Narednik me je pred hišo spet zasliševal in udaril. Ko je drugič zamahnil, je otrok za- čel jokati in prositi: „Ne tepite moje mame!'1 Potem smo šli na pot. Kolona je krenilproti Trebnjemu. Mene so odpeljali v hotel k zasliševanju, ki je trajalo tja do polnoči. Poročnik mi je rekel, da me bodo zjutraj poslali po moža, otroka pa da bom morala pustiti v Trebnjem. Rekla sem: „Od otroka se ne bom ločila, razen mrtvega.“ On pa: „Si boste že še premislili/* Nato je natipkal in podpisal pismo, ga zapečatil v modro kuverto in ga naslovil na mojega moža. Ponoči so me stražarji odpeljali v hišo nasproti gostilne Opara, kjer jer stanoval dr. Mrgole. Tam so me zaprli v podstrešno sobo, v kateri je spalo najmanj 10 domobrancev. Dali so nama kup slame in dve odeji. Poslušala sem pogovor: „Prekleta-vojna! Zakaj moram biti ravno jaz tako nesrečen, da sem tu!“ In spet drugi: „Zakaj sem bil tako neumen, da sem šel. Mari bi bil ostal doma! „Pa tretji: „Kaj se bojiš? Saj moraš enkrat tako umreti!“ Ko sem jih tako poslušala, sem videla, da se zelo bojijo partizanov. Prepričala sem se, da jih je sam jezik in propaganda. Prav tisto noč so bili zadnji boji na Pljuski. Ob štirih zjutraj je bil splošen preplah, mnogo preklinjanja in razgovarjanja, ker so morali vsi n položaje. 'Ostala sva sama z otrokom. Odšla sva iz sobe in potrkala pri dr. Mrgoletu. Njegova žena mije prišla odpret, nama postregla z zajtrkom, potem sem šla čez cesto k Oparovim, ti pa so me skrili v svojo spalnico. Čez dobri dve uri sem izvedela, da so Nemci odšli in da prihajajo partizani. Nemcev in domobrancev potem nekaj časa ni bilo v Trebnje, ker so jih partizani pri Pljuski pošteno nasekali. Hudih izpadov ni bilo vse do jeseni, ko se je spet začelo divjanje in smo morali venomer begati ter prenočevati v gozdu. Jesen je bila zelo deževna, saj je padalo kar tri tedne skupaj. In hladno je bilo, povrhu pa je razsajala še davica. Otrok se mi je zaradi beganja po mokrih gozdovih prehladil. Oslabel je in dobil davico, česar pa jaz nisem vedela. Ker je bil sovražnikov teror vedno hujši, so sc me začeli iz strahu ogibati tudi ljudje, ki so bili sicer za partizane. V hiše si z otrokom nisem več upala vstopiti, njegovo zdravje pa je bilo vsak dan slabše. Med hudim streljanjem v hajki, ki je divjala ravno tisti dan, sem prišla z otrokom iz gozda k Martinovim, da bi skuhala čaj. Tedaj je stopil v hišo komandant domobrancev. Ko je zagledal otroka, je menda videl, kako je z njim. Rekel je: „Moral bi vas peljati v Novo mesto, a vas ne bom, ker ste dovolj kaznovani, saj boste izgubili otroka.“ Ko so domobranci odšli, je prišel moj mož. Izvedel je, da je sinko hudo bolan. Poslali smo sosedovega fantka v Trebnje po dr. Mrgolela. Takoj je prišel, dal otroku injekcijo, poklical pa inc je vstran in mi odkrito povedal, da ni pomoči. Otrok je bil preveč izčrpan od beganja in slabe hrane, da bi lahko kljuboval tako hudi bolezni, kot je davica. Cez dve uri, okrog 22. ure ponoči, je revček umrl. Bil pa je do zadnjega pri zavesti in je kar naprej govoril samo o Štajerski, kamor bi rad šel nazaj, v naš nekdanji lepi in urejeni dom, ki ga ni bilo več. Bil je star pet let in osem mesecev. Po otrokovi smrti, ki me je strašno prizadela, sem ostala v Smavru in delala dalje. V zidanici, kjer sem izgubila stik z organizacijo OF, nisem mogla več ostati: bila je preveč razbita! Zatekla sem sc na Gor. Vrhe. Tam pa so mi svetovali, naj grem v Belo krajino. Res sem sklenila narediti tako. Ko sem se vračala v Smavcr in šla k Martinovim, kjer sem imela spravljenega nekaj perila in obleke, me je moral nekdo naznaniti. Postregli so mi in me nagovarjali, naj si čez noč ( pri njih odpočijem, jaz pa sem pri- volila. Točno opolnoči je začel po iec. Spraševal je, če je tu Petrova žena. Marti- vratih razbijati domobranec. Spraš novka je odprla, domobranec je vstopil in zahtevaj, naj sc-oblečem za na pot. Ko sem se obuvala, meje udaril. Potem sva sc prcrckula, jaz pa sem na skrivaj snela poročni prstan, ga dala Martinovemu na roko in ga prosila, nuj ga izroči jno-žu. „Povejte, kako so prišli pome m kakšno smrt bom storila,“ sem še rekla. Prišla sva do lidanicc, kjer sem prej stanovala. Odprla sem vrata in « vstopila. Domobranec je odložil , brzostrelko in začel odpenjati pas. . Vedela sem, kaj namerava, preden * me bo ubil. Izgovorila sem se, da bom zaprla vrata, ker me zebe, strah pa me je bilo tako, da so mi zobje šklepetali. Notranja vrata sem pustila'odprta, zunanja, povešena, pa sem zaloputnila in se nenadoma spustila v beg. Tekla sem proti gozdu, kar so me nesle noge, domobranec pa je streljal za mano. Najbrž je skočil za mano skoz okno, ker vrat od znotraj rii mogel odpreti. Kdor ni vedel, kakšna so tista vrata in kako se odpirajo, ni mogel skoznje. Se ko sem bila blizu Vrhov, sem slišala streljanje. Pri Strbenkovih (Slakovih) sem potrkala na okno. Francka se mi je oglasila in rekla: „Ko so padli streli, sem takoj vedela, da si ti v nesreči.“ Potem mi je preskrbela zanesljivega možakarja, da me je spremljal in vodil do Podgore pri Straži. Tam mi je dal navodila, naj grem v Sela in vprašam za Ladihove. Nato sva se poslovila. Dolina je bila še vsa v snegu. Med trtami sem šla navzdol po vinogradu in premišljevala, kako naj prečkam cesto. Bila sem tako obupana in zaradi izgube otroka tako obupana, da mi je bilo čisto vseeno, kaj bo z menoj. Najraje bi se bila ubila. Znašla sem se v neznanem kraju, ogrožena od vseh strani, čisto brez sredstev. Stopala sem dalje kar poprek po snegu in prišla do majhnega gozdička. Tam je stal mož s palico. Nisem si upala dalje. Možak me je opazil. Obstal je in me gledal. Počasi mi je šel naproti. Ko je epazil, kako sem zbegana, me je prijazno nagovoril: „Dobro jutro, ali koga iščete? “ „Ladihove,“ sem rekla, on pa je odgovoril: „Saj to sem pa jaz ...“ Potem sem mu povedala svojo zgodbo. Peljal me je domov, kjer so mi postregli kot lastni hčerki. Njegova žena se je razjokala. Ker so ravno prejšnji dan partizani uničili vse čolne, s katerimi so prepeljavali ljudi čez Krko, sem šla dve vasi dalje. Ladihov 12 let stari fantič me je vodil do Ladihove sestre v Zalog. Ona je imela čoln. 2e sva bila s fantičem ob vodi, ko sva opazila domobrance. Z mosta so gledali proti nama, midva pa sva se delala, kot da nabirava vrbovo šibje za klobase. Cez kakih pet neskončno dolgih minut ko sva trepetala, kaj bo, so šli domobranci dalje. Midva sva naglo skočila v čoln in odvcslala. Pristala sva v Srebrničah. Fantič me je spravil na breg in odvcslal nazaj, jaz pa sem sc napotila proti prvi hiši v vasi. Naglo sem sc skrila za vogal, kajti z druge strani reke so streljali domobranci. Najbrž sem se jim zdela sumljiva. Nato sem šla dalje proti Toplicam in sc zglasila v hiši, ki mi io jc nasvetoval moj spremljevalec iz Smavra. Spet so me postregli, mi osušili čevlje, italijanski partizani iz brigade Fontanot, ki so imeli tu po- • ložajc, pa so mi dali vodiča do komande na Riglju. Tudi tam sem dobila kurirja in šla z njim do Sela pri Podturnu. V tej vasi jc bil moj mož. Do hiše, v kateri jc bila partizanska enota, sva prišla okrog 21. ure zvečer. Ko sva vstopila, me jc mož sicer pogledal, a se ni zmenil zame, čeprav sem pričakovala, da me bo toplo sprejel. Videla sc nisva več kot šest meseccv. Nekdo me je vprašal, koga želim, jaz pa sem mož obrnil, planil k meni in vzkli nil: „Agica, Kaj so napravili s teboj? rekla: „Petra Mavri.“ Tedaj se je ik- 3 napr Nisem te spoznal!** Takrat je v meni vse popustilo. Zrušila sem sc na tla. Kmalu sem se zbudila iz nezavesti in videla, kako si moj mož in še nekaj drugih partizanov prizadeva spraviti me k zavesti.'Položili so me na posteljo. Trpljenje, neprestani struh pred smrtjo, napetost, dolga naporna pot po mruzu so me tako zdelali, da me lastni mož ni prepoznal drugače kot po glasu. Bila sem kot sedemdesetletna starka. Drugi dan sem šla s kurirjem naprej proti Semiču in Črnomlju, kjer je delala moja prijateljica Mici, Le-skovškova žena. Tudi ona me ni spoznala takoj, ko sem stopila pred njo. Tovarišica Mici meje oblekla od nog do glave in mi priskrbela službo. Ilila sem upravnica aktivistične kuhinje vse do koncu vojne. Sele junija 1945>$va z možem odšla v Cefte, kjer sva si uredila svoj novi dom. Pripoved zapisal: VEKOSLAV PERPAR »ur TOQiw e? g»v 30 3« pmit Oče Ljuba Šerceija je z njo prijavil 21. maja 1954 komisiji pri predsedstvu SNOS za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev Alojzija Barieta in Milana Kosca, da sta kriva za prijetje in s tem tudi smrti njegovega sina, narodnega heroja Ljuba Šerceija - Milan Kosec danes toži Antona Ožbolta, pisca knjige „Šerceijeva bojna pot“ zaradi obrekovanja in žalitve, ki utegne škodovati njegovemu dobremu imenu. Milan Kosec je 5. januaija letos zahteval pri okrožnem sodišču v Ljubljani, naj opravi preiskavo zoper Antona Ožbolta iz Kočevja, pisca knjige „Šerceijeva bojna pot", ki ga je v tej knjigi na strani 233 do 235 obrekoval in žalil, oziroma „ker je trdil v tis u nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti in dobremu imenu“. Tone Ožbolt namreč v knjigi piše, da je 13. novembra 1941 prišel po Ljuba Šerceija na stanovanje Šercege-vih major Milan Kosec. Takrat je Kosec dejal Ljubu Šerceiju: „K vam me pošilja italijanski major Bramo. Pri izplačilu podpor oficirjem je ugotovil, da namesto vas prejema podporo vaš mlajši brat Miro, češ da ste vi bolni. Zato je major Bramo začel sumiti, da vas ni doma, da ste odsotni. Takoj se mu javite, gospod poročnik Šercer. Pričakuje vas v pisarni, sicer bo, je zagrozil, takoj ukrepal proti vam oziroma vašim svojcem/4 „Dalje,“ je rečeno v sklepu okrožnega sodišča Ljubljana z dne 24. januarja 1974, , je obdolženi pisec na strani 236 zapisal: Kosec gaje preslepil in odpeljal v italijansko zasedo, kar naj bi govoril njegov brat Miro.“ V obrazložitvi sklepa sodišča pa med drugim piše, da je Tone Ožbolt izjavil, da je vse odlomke, v katerih naj bi jemal dobro ime Milanu Koscu, res napisal, ker je pač take podatke dobil od številnih prič, ki jim je popolnoma veijel. Za priče je predlagal Mira Šerceija, Staneta Semiča-Dakija in Jožeta Nedoga. »Danes ne rešujemo prijave vojnega zločina« Konec februaija in v začetku marca sem iskal priče, ki jih je predlagal Tone Ožbolt, da bi povedale, če je pisal po pravici, kot so mu povedale, oziroma kot so dogodki potekali. Mira Šerceija nisem dobil doma v Ljubljani, zato sem mu pustil pismena yprašanja, na katera mi je 27. februarja pismeno odgovoril naslednje: „Na sodišču sem bil zaslišan 11. fe-bniaija 1974. Pred preiskovalnim sodnikom sem potrdil navedbe o Koscu OžMt*etU’ naPisane v knjigi Toneta Dodal sem podrobnejši opis dogodkov pred tem, to je po kapitulaciji Jugoslavije, ko so se zbrali v Ljubljani ivši aktivni oficirji in podoficiiji. sem bil slučajno zadolžen za njihovo aktiviranje (pridobivanje za OF, op. P*sJ » zato vem, da sta se kmalu oblikovali dve skupini: aktivni (Primožič, vigclj, Lah, Derenda, Šercer itd.) in &vn' (Kosec, Barle, Kranjc, Novak 1 * asivni (tisti, ki niso hoteli sode- VfJ?! v OP, op. pis.) so bili zelo neje-: i!1** ker jim aktivni (oficiiji-sodelav-: , .» °P* pis ) kvarijo ugled in udob-a ’ 1 j.lni 8a je nudil okupator z mese-č° ^ v resnici nekak- k0r!tro!a’ da so prisotni v Ljublja-Pr!dlr!i- ^ n‘ °dpeljal v ujetništvo. .. c lca te kratkovidnosti je bila tudi prijava Barieta, ker me je nagovoril pri P vzemu plače za brata, kar je potem c Prenesel Italijanom itd. le P*1 n? govorimo na široko: jasno je trd n°\ r izjavil tudi na sodišču: Drih^/n86,™ PrePričan, če nc bi bilo biln ^afleta in Kosca, da (Če ne bi br .» .ni?8iOČe dru8ih okolnosti) mojega rata Uai,jani nikoli ne bi dobili v ro-: ‘ d sodnika sem zahteval tudi po-: 1 °’ ni bila obravnavana pri- d m°jega očeta komisiji za vojne zločine. Odgovor je bil, da danes ne rešujemo te prijave. Torej, če je bil Kosec prijavljen kot vojni zločinec, zakaj danes dovoljujejo, da se Kosec sploh pojavi na sodišču in išče čast, katere sploh ni imel. Ali pa se motim? Če boste potrebova- li še kakšne podatke, sem vam na razpolago itd.“ Kam izginjajo prijave? V prijavi komisij za ugotavljanje vojnih zločinov pri SNOS, ki jo je 21. maja 1945 podal Ivan Šercer, piše med drugim, da je Ljubo Šercer 16. decembra 1941 dejal očetu in materi, ki sta ga obiskala: „Za mojo usodo se zahvalita polkovniku Alojziju Barletu kot ovaduhu in majoiju Milanu Koscu kot policistu v službi Italijanov." Za dokaz svoje trditve je navedel itd ... V zaključku prijave piše: „V zvezi ovadbe Ljubota, od strani Barieta in Kosca, da je šel v gozd in da mesto njega prejema podporo brat Miroslav, Italijani niso sami tega ugotovili, je bil sin Miroslav od istega italijanskega sodišča v Ljubljani obsojen na leto dni ječe, ki jo je prestal v zaporih v Ljubljani, v Aleksandriji in v Pisi.“ dan“ ter nečitljiv odpis. Ob robu zadnje strani prijave piše še „Potijujem prejem prvopisa prijave Lj. 23. V. — 45“ in nečitljiv podpis. Ob tej priložnosti naj zapišem, da sem tudi jaz pred nekaj leti pisal na osnovi podatkov z neke tiskovne konference o nekem vojnem zločincu, ki živi v tujini. Tudi takrat sem bil tožen. Tudi takrat sem iskal dokumente in zvedel, da so od tam, kjer bi jih morali imeti, zginili. „Mapa je prazna,“je bil odgovor. Na srečo sem nato dobil več dokumentov — ne pa prijave vojnega zločina - pri drUgih ustanovah. Taki primeri ne mečejo lepe luči na delo nekaterih organov, ki imajo na skrbi javno varnost. Seveda so ta izginotja že stara. Upajmo, da so zdaj bolj budni. Vendar taki primeri dokazujejo, da je treba organom javne varnosti posvetiti posebno skrb in zahtevati od njih še posebno odgovorno opravljanje nalog. Najboljši so padli Staneta Semiča-Dakija, narodnega heroja, sem iskal trikrat, a ga ni bilo doma. Zato bom navedel, kaj piše o aietaciji Ljube Šerceija na 123 strani Poročnik Ljubo Šercer, narodni heroj, obsojen na smrt in ustreljen 22. decembra 1941. * ♦ Tone Ožbolt mi je povedal, da mu je na zaslišanju v Ljubljani Milan Kosec dejal, da ni bil zaradi ovadbe očeta Ljuba Šerceija nikoli zaslišan. Nadalje mi je Ožbolt povedal, da je ovadba očeta Šerceija najbrž nekje hote ali nehote obtičala, zakaj v knjigah pri okrožnem sodišču v Ljubljani ni mogel ugotoviti, da bi bil zoper Kosca in Barieta uveden postopek. Miro Šercer je slučajno našel med očetovo zapuščino kopijo ovadbe, na kateri je tudi žig komisije za ugotavljanje vojnih zločinov pri SNOS in nekateri pripisi, kot: „Knjiženo pod 425/45, 22. V. 45 in vidirano isti njegove 1. knjige „Najboljši so padli“. „Teden dni preden so Italijani aretirali mene, so aretirali Šerceija kar doma pri njegovi materi. Toda kako! Major Kosec ga je prišel obiskat, pravzaprav: pred hišo ga je v avtomobilu pripeljal italijanski policaj. Policaj je ostal v avtomobilu. Kosec pa je šel v stanovanje k Ljubu, ki je stanoval v podstrešni sobi pri svoji materi. Potem je major Kosec zvabil Šerceija v avtomobil s pretvezo, da morata takoj oditi v oficirski klub .... Toda odpeljali so ga naravnost v zapore na Miklošičevo cesto 9 .. .itd.“ ' Jože Nedog (pri Nedogovih so stanovali takrat Serceijcvi) je bil med vo- jno vodja ene izmed skupin VOS v Ljubljani. 11. marca letos mi je o zasliševanju v zvezi z Milanom Koscem in Ožboltovo knjigo dejal: Kosca iskali med vojno „Ko sem bil pred kratkim zaslišan oziroma na sodišču v Ljubljani, sem videl dva človeka. Kar streslo me je pri misli, da sta to Kosec in Barle. Ko so nas poklicali noter, sem Koscu pred vsemi rekel: „Saj ste vi tovariš Kosec? “ On je potrdil pred vsemi, daje. Ivan Šercer-Hanže, oče narodnega heroja Ljuba Šerceija, je umrl, ne da bi dočakal dan, ko bi bil krivec smrti njegovega sina Ljuba Šerceija, prvega slovenskega narodnega heroja, ki je žrtvoval med NOB življenje, kaznovan. Kam je izginila njegova prijava? Njegova odvetnica Ljuba Preneijeva pa je takoj skočila vmes: „Če ga poznate, zakaj ga vprašujete? “ Povedal sem, da se človekov lik po toliko letih .pač spremeni, vendar je njegov, Koscev lik ostal v mojem spominu kot fotografija. Tone Ožbolt je napisal vse po pravici. Napisal je le tisto, kar sva mu povedala z Mirom Šercerjem, oziroma kar je povzel iz mojih spominov, ki so v muzeju NOB. Te spomine sem napisal v letih 1954/55, ko so bili v meni še sveži spomini na vojne dni, in takrat še ni bilo zmot zaradi časa. Takrat, ko je prišel Kosec po Ljuba Šerceija, sem bil tam. Rekel sem Ljubu, naj gre v klet, v pralnico, skoči skoz okno in se zateče v klet k Smre-kaiju, od kodar ga bo čez četrt ure eden naših odpeljal v bunker VOS h Kosirniku. Nekdo meje vprašal, zakaj kot vodja VOS nisem preprečil, da bi Ljubo šel s Koscem. Rekel sem, da smo imeli spoštljiv odnos med seboj, mislim vojska, VOS in drugi. Nič ni bilo razlik po funkcijah in položajih. Sicer pa je bil Ljubo komandant partizanov in mu nisem mogel preprečiti, da ne bi šel s Koscem, za katerega sem mislil, daje morda Ljubov kolega." Tovariša Jožeta Nedoga sem nato vprašal, kako ve, da je bil prav Milan Kosec tisti, ki je prišel po Ljuba Šercerja. Povedal je, da zato, ker se je prišlec tako predstavil, poznali pa so ga Ljubo, pa tudi njegov oče in njegova mati. Nato je dejal: „Tisti večer, ko Ljuba ni bilo domov, sem začel razmišljati, kam sodi Kosec ... Razmeija med oficirji sem poznal, ker mi je pripovedovala Maijeta Kidričeva, da so se vrnili oficirji z Ravne gore ter daje z Jakom Avšičem vse v redu, Novak pa da je postal komandant plave garde za Slovenijo in da se bo klatil nekje po Ljubljani. Svojo mrežo 15 ljudi sem vso usmeril na iskanje Novaka. Iskali smo tudi Kosca, a je izginil in se je šele po vojni spet pojavil v Ljubljani." Jože Nedog-Joco: „Ožbolt je napisal vse po pravici." Melita Nedog: „Že med vojno je med nami v VOS vladalo prepričanje, daje Kosec spravil Ljuba Šercerja v zapor." Na vprašanje, če se je kaj zanimal po vojni za usodo Kosca in njegovo kaznovanje, je tovariš Nedog odgovoril: „Mira Šerceija sem po vojni vprašal, če je oče oddal prijavo komisiji za ugotavljanje vojnih zločinov. Povedal mi je, daje. Potem sem šel za štiri leta v Beograd in se za to nisem brigal... Potem so minila leta. Miro je našel kopijo prijave, Ožbolt je napisal knjigo, jaz sem dobil vabilo sodišča in sem si rekel: „Čeprav težko hodim, ker sem bolan, grem v Ljubljano, če gre za Ljuba ... in sem šel." Vprašal sem ga še, kaj kot star pripadnik VOS meni o izginjanju dokumentov, na primer prijave komisiji za ugotavljanje vojnih zločinov, ki jo je podal oče Ljuba Šerceija. Dejal je: „Žal so bili tudi v UDBI nekateri, ki niso sodili vanjo, k nam, ampak čisto drugam .. .Vmes je morala delati skupina ljudi, ki so bili sovražni napredku naše družbe." V najin razgovor je posegla še Melita Nedog, ki je bila med vojno pri VOS. Dejala je: „Ime Kosec je bilo za nas pri VOS zapisano, kot da je on tisti, ki je pokopal Ljuba Šerceija oziroma ga spravil v zapor. Tako mišljenje je bilo že med vojno, se pravi, da ni nastalo kasneje, po vojni." JOŽE PRIMC Ljubo in Miro Šercer kot ilegalca poleti 1941. leta v Ljubljani. tura in »bra- anje PO IZREDNEM ODZIVU NA RAZPIS REVIJE PIONIR: Otroški etc^librisi greifo na pot Razstavo malih pionirskih grafik bodo iz Cerknice poslali na ogled po Sloveniji - Med avtorji in nagrajenci so tudi dolenjski učenci KNJIGA SPET RAZPRODANA V tednu dni, se pravi do 19. marca, so spet razprodali knjigo Toneta Ožbolta „Šercerjeva bojna pot“. Knjiga je izšla doslej že dvakrat, vsakič v 2.000 izvodih. Povpraševanje po njej je kljub temu še vedno precejšnje. Maja ali junija pa bo predvidoma izšla tudi pri založbi „Borec“ druga knjiga Toneta Ožbolta, „Dežela l'etra Klepca", za katero je ta pisec iz Kočevja prejel letošnjo Kajuhovo nagrado. POZABLJENO PLETERJE? Konservator dr. Marijan Zadnikar je opazil, da v programu skupnih nalog na kulturnem področju v letu 1974 - prripravila ga je kulturna skupnost Slovenije - ni Pleterij, znanega srednjeveškega kulturnega spomenika pri Šentjerneju na Dolenjskem. V polemičnem zapisu, ki ga je objavilo Delo, trdi dr. Zadnikar, da je za to kriva novomeška kulturna skupnost, češ da je poslala ustrezno vlogo republiški kulturni skupnosti šele 14. februarja letos, ne pa že v letu 1973, ko je bil čas za prijavljanje kulturnih akcij. KNJIGE DELAVCEM Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu pripravlja potujočo knjižnico, ki bo obiskovala delovne organizacije in delavcem izposojala knjige. V ta namen bi knjižnica rada dobila bibli-obus. SREČANJE OKTETOV 74 V Šentjerneju bo letos drugo srečanje slovenskih vokalnih oktetov. Te dni pripravljajo razpis. Pripravljalni odbor se je že nekajkrat sestal in razpravljal o prireditvi. Celotno organizacijo za Srečanje oktetov 74 je prevzela novomeška ZKPO. Predvidoma bodo ustanovili tudi poseben sklad, v katerem se bo zbiral denar za to šentjernejsko prireditev. ADAMIČEVE KRAJINE Akademski slikar Peter Adamič iz Ljubljane, dvakratni udeleženec Dolenjske slikarske kolonije, se je na Dolenjskem že trikrat predstavil s samostojnimi razstavami: leta 1970 in 1972 v Novem mestu, lani pa v Metliki. Obiskovalci galerij so ga spoznali kot odličnega poetičnega fcajinarja in tak se je predstavil tudi občinstvu v Kočevju jia razstavi, ki so jo 22. marca odprli v tamkaj šnjem likovnem salonu. Andrej Pavlovec je zapisal, da imamo pri Adamiču opraviti s temperamentnim delom občutljivega slikarja. V salonu cerkniškega Bresta so odprli 16. marca razstavo 250 najboljših ekslibrisov, ki so jih izdelali učenci osnoynih šol. Izdali so tudi mapo z 20 nagrajenimi deli. Iz Cerknice bo šla razstava na krožno pot po Sloveniji že 6. aprila. Odziv revije Pionir, ki je Razpis Pionirja ni šel mimo razpisala izdelavo ekslibrisov, je šol na Dolenjskem, v Beli kraji- bil presenetljivo velik: več kot 700 pionirjev iz 52 slovenskih šol je poslalo 806 ekslibrisov. Mnogi ekslibrisi so bili prisrčni in duhoviti, polni idej. in znanja. Drugi so bili preprosti, skoraj naivni* a vendarle otroško ljubki. Za nadaljnji razvoj naše družbe je niijno, da kultumo-umetni-ško ustvaijanje in z njim druge kulturne dejavnosti s kakovostjo in usmeritvijo ter z družbeno vlogo odločujoče vpliva na kulturno rast vsakega posameznika, zlasti iz vrst delavstva in do-raščajočih generacij. „Komunisti smo odgovorni za razvoj marksistične teorije kulture, posebej še estetske misli,“ pravi resolucija za bližnji 7. kongres slovenskih komunistov. Ta Proti lažnosti dokument tudi podčrtuje, da je potrebno odločno odpravljati posledice pragmatistične kulturne politike, ki se kažejo v produkciji lažne kulture, kot oblika navajanja ljudi na plažo,- kič, pornografijo, ter v različnih ideološko obarvanih oblikah politično in idejno „nevtralne** zabavne produkcije. Kdor bo hotel resnično zavzeto in pošteno spregovoriti o kulturni rasti, o dejavnosti, ki naj postane duhovni „kruh“ slehernega delovnega človeka, bo moral potrditi: da je razvijanje najrazličnejših sodobnih oblik amaterskega kulturnega udejstvovanja sestavni del akcije za celovitost kulture, pri čemer je potrebno enkrat za vselej, odločno in zadnjič izčrtati v preteklosti umetno postavljeno ločnico med pojmovanjem „amaterskega** in „poklicnega*4 kulturnega snovanja, po kateri je bil amaterizem manj vreden, samo neko konjič-karsko dopolnilo početja v prostem času. j: JUST Po otvoritvi razstave fotografij o slovenskem kozolcu prejšnji teden v Dolenjski galeriji je avtor Jaka Čop obiskovalcem pripovedoval o srečanjih njegove kamere z arhitekturo kozolcev na Slovenskem in še posebej na Dolenjskem, kjer je, kakor je dejal, odkril tudi nekaj najlepših primerkov. (Foto: S. Mikulan) POHVALA NAJBOLJŠIM - Na zadnji seji predsedstva ZKPO v Novem mestu so omenili kulturno-umetniška društva v Žužemberku, Dolenjskih Toplicah, Straži in Šentjerneju kot najboljša v novomeški občini. V zadnjem času so zelo razvila dejavnost, med drugim so naštudirala nekaj iger, uredila dvorane itd. RETROSPEKTIVA IMPRESIONISTA - V ljubljanski Moderni galeriji so odprli pred kratkim retrospektivno razstavo del žnanega slovenskega impresionističnega slikarja Matije Jame. Jama je znano ime iz časov, ko so ustvarjali Sternen, Grohar, Jakopič in drugi odlični slovenski likovni umetniki. VELIK ODMEV NA RAZPISE ZKPO - Povabilo novomeške ZKPO, naj se ustvarjalci m poustvarjalci vključijo v najrazličnejše skupi- ne, ki jih je ustanovila, ni ostalo brez odziva. Se več: odziv je bil proti pričakovanju velik, najbolj „zasedeni44 pa sta trenutno likovna in literarna skupina. RAZSTAVA POTUJE PO KOLEKTIVIH - Razstava del likovnih amaterjev iz novomeške občine, članov likovne skupine pri ZKPO, potuje po delovnih kolektivih. V tovarni zdravil Krka, kjer so razstavo odprli pred dnevom žena, je dela videlo okoli 1.500 ljudi. Dobro je obiskana tudi v .šentjemejski Iskri. ZKPO se dogovarja tudi z Novole-som in 1MV za isto razstavo. Spodbudno je tudi, da so prireditelji vključili literarno skupino, katere pesniška in prozna dela bereta na otvoritvah igralec Jože Zupan iz Ljubljane in članica novomeškega amaterskega gledališča Božena Petrov. ni in Posavju. Koliko del je prišlo s tega območja in iz katerih šol, ne poročajo posebej, sporočili pa so, da sb med nagrajenci tudi nekateri dolenjski učenci, pri čemer posebej omenjajo Mirana Kovača z osnovne šole Grm (Novo mesto). Akcija, ki se je je lotil ob strokovni podpori Društva ljubiteljev drobne grafike Exlibris Sloveniae list Pionir, je nedvomno dosegla uspehu Hkrati je opozorila, kako neizčrpna so področja, na katerih se lahko uveljavijo mladi likovni talenti. „PASTIRCI" V KRŠKEM Slovenski mladinski celovečerni film „Pastirci44, ki ga je posnel France Štiglic po istoimenski Bevkovi povesti, so ob koncu prejšnjega tedna prikazali tudi v Krškem. Po predstavi so se občinstvu predstavili nekateri ustvarjalci filma. „KOVAČtVŠTUDENT" NA TOPLIŠKEM ODRU Kulturno-prosvetno društvo Maks Henigman v Dolenjskih Toplicah je uprizorilo prejšnji teden spevoigro „Kovačev študent44. Spored je obogatil moški pevski zbor z izvajanjem narodnih in umetnih pesmi. ZAKAJ NI PONATISA? »Zapiski« iskani Hacetove »Komisarjeve zapiske« bi še brali Več ljudi mi je reklo: „Hacetovi Komisarjevi zapiski so pa res dobra knjiga.** Zal je več ne dobiš v nobeni knjigarni, ker je že pred mnogimi leti'pošla, zato sem si jo sposodil v knjižnici. Matevž Hace, drvar, partizan, minister in pisatelj je z veliko topline, razumevanja in ljubezni napisal „Komisarjeve zapiske**. V njih je brez sovraštva opisal, kako so umirali kmetje na tej in oni strani. Najbolj je cenil poštenost, pravičnost, delo, složnost, borbenost, domovino, komunistično misel; preziral pa surovost, zavajanje preprostih ljudi, izmikanje pravičnemu boju in vse, kar je nečloveškega. Predvsem pa je zelo stvarno opisal pohod XIV. divizije na Štajersko, boje, poraze in zmage, trpljenje borcev, ki so prestajali napore, katerih niso zmogle živali, konji in mule. „Komisarjevi zapiski'* so epopeja „Komisarjevi zapiski** so epopeja borcev Štirinajste, vseh partizanov, vsega slovenskega naroda, vseh pravičnih ljudi. Zato je Še posebno graje vredno', da ta knjiga ni bila ponatisnjena za letošnjo 30-letnico pohoda Štirinajste. Komisarjevi zapiski so knjiga, ki ni primerna le za nekdanje borce, partizane, ampak tudi za mladino, za vse pripadnike splošnega ljudskega odpora, za vse občane, za vse pripadnike partizanskih enot, posebno za oficirje in komisarje. Knjiga bi bila lahko njihov učbenik, iz katerega bi zvedeli več kot iz mnogih predavanj. „Komisarjevi zapiski*4 pa imajo tudi nekatere bolj ali manj očitne pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba pri ponatisu odpraviti. Ker so pisani v obliki dnevnika, bi moralo biti vedno jasno ne le katerega dne in meseca, ampak tudi leta so se posa- Tudi zategadelj bi bilo prav, da bi razstava prepotovala čimveč krajev. USPEH KOČEVSKIH HARMONIKARJEV Na tretjem republiškem nastopu harmonikarskih solistov in ansamblov ter na tekmovanju učencev slovenskih glasbenih šol - prireditev je bila 16. in 17. marca v Velenju -so se vidno uveljavili mladi predstavniki iz Kočevja. V tretji kategoriji harmonikarjev je kritika naugodneje ocenila Petra Dovča in Edito Junc, v četrti kategoriji pa Bojana Kovača - vse iz glasbene šole v Kočevju. V revialnem delu, kjer so nastopili solisti in ansambli 21 slovenskih glasbenih šol, so se med posamezniki omenjeni glasbeniki iz Kočevja prav tako visoko zapisali. K f k IKA L. Tale ekslibris je izdelala Erika Lazanski, učenka 8. razreda osnovne šole Velika Dolina. Naslovila jo je: Luč. Zakaj? ,Aloji starši so pripovedovali, da so ob luči petrolejke prebirali ljudske knjige v zimskih veče-rih.“ * * 0 4 * J * * * * * * * 1 ! 5 J S I s J Ni lahko delo Razgovor z režiserjem Francetom Štiglicem o njegovem mladinskem filmu »Pastirci« Novi slovenski mladinski film „Pastirci", ki ga je po literarni predlogi Franceta Bevka posnel znani režiser mladinskih filmov France Štiglic, je med mladino na Dolenjskem požel precej navdušenja in bil deležen splošne pozornosti. Zanimanje mladih pa se ni ustavilo samo ob filmu, pritegnili so jih tudi ustvarjalec in 'igralci. O svojem delu in o snemanju filma je režiser Štiglic malo več povedal po svečani predstavi filma v Novem mestu. 5 tisoč kandidatov. Od teh smo jih 30 izbrali za poskusna snemanja in končno so nam ostali štirje: Miha Levstek, Ksenija Sinur, Bogo Ropotar in Andreja Cevko. Vsi so učenci osnovnih šol. Seveda jih vloga v Pastircih ne obvezuje, da se posvetijo igralskemu poklicu, ki je, v nasprotju s splošnim mnenjem ljudi, zelo težak in precej zahteven." „Zelo rad snemam mladinske filme, ki jih je v naši filmski proizvodnji brez dvoma premalo. Poleg tega rad delam z mladino. Bevkovi Pastirci so se mi zdeli primerna tema za snemanje. Takih prijetnih povesti ni veliko in v današnjem krutem svetu in v hitrosti življenja ima film, ki prikazuje lepe stvari, svoj pomen. Mladina je močno izpostavljena vplivom raznovrstnega cenenega branja in celi vrsti slabih filmov, zato je potreba po dobrih mladinskih filmih toliko večja t. O tem priča tudi obisk predstav mojega novega filma. " „K uspehu filma so gotovo precej pripomogli mladi igralci. Odlično so se vživeli v svoje vloge, zato nas zanima, kako ste jih izbrali in preizkusili." „Izbira igralcev je bila težkaje odgovoril Štiglic. ,JVa razpis se je javilo okoli France Štiglic: „Rad snemam mladinske filme!“ „Zakaj imamo Slovenci razmeroma malo filmov? “ . ,JVi denarja! Snemanje filma veliko stane, in čeprav slovenski režiserji delajo v primeri z drugimi cenejše filme, je težko dobiti denar. Upam, da bo v prihodnosti bolje." O režiserskem delu pa je Štiglic dejal, da mu je zelo všeč. „Vsak film zase je nov izpit za režiserja. Mnogo fizičnega in psihičnega dela je potrebno, da se ta izpit opravi." D. GAZVODA Samo »zastraševalna« predavanja »Učiteljem dajemo napotke, kličemo jih na seminarje in posvete, ne poskrbimo pa, da bi vse to lahko uresničili v razredu. Na našem območju je tudi še obilica kompromisov,« pravi Roman Ogrin iz Trebnjega I Ali so učitelji res tako grozno trdi in nedojemljivi za spremembe v učno-vzgojnem procesu? Na predkongresnem posvetu v Dolenjskih Toplicah je Roman Ogrin iz Trebnjega to odločno zanikal. „Da so rezultati premalo vidni, so krivi neugodni pogoji. Sedanji sistem na področju vzgoje in izobraževanja učiteljev ne privlači, ampak jih kvečjemu odbija. Vse je zreducirano na gola predavanja. Predavanj je ogromno, naukov o tem, kaj in kako se mora spreminjati, še preveč. Učitelji se vrnejo v razrede nabiti z najrazličnejšimi stališči, napotki in kaj morejo? Običajno kaj malo, ker jih na eni strani obvezuje fond ur, na drugi strani pa ni nobene injekcije za akcije, nobenih praktičnih napotkov za to, kako bi z novostjo začeli. Tako je vse videti kot golo birokratsko prenašanje pozivov, kaj je v šoli nujno spremeniti, dopolniti, odvzeti ali dodati.“ usmiljeno redčiti. Rešitev vidim nekje drugje - v kadrovskih šolah. Od njih moramo zahtevati, da vzgojijo kader, ki bo kos nalogam. S štipendijsko politiko lahko marsikaj napravimo na tem področju. Rad bi poudaril, da tudi Zavod za šolstvo SRS še ne opravlja vloge, primerne vzgojno-izobraževalnim potrebam. Le-ta nikakor ne bi smel biti le nadzorni organ, Hi vce- plja v učiteljske vrste strah in trepet.“ „Naposled bi morali pogledati,“ pravi Ogrin, „kakšne možnosti za izobraževanje ima mjadina na Dolenjskem. Če sem prav obveščen, lani nekaj sto otrok ni moglo v srednje šole. Nimamo šol, nimamo kadrov, nimamo dovolj denarja. Na kongresu mora biti beseda o tem.“ Matevž Hace mezm dogodki dogajali. To ie posebno pomembno zato, ker knjigo rada prebira mladina. Razen tega bi morala biti imena krajev zapisana boli natančno, na primer: ne Bela rke> cerkev (pri Kočevju), ampak Stara cerkev; ne Jelenje (pri Raktinici), ampak Jelendol itd. J. PRIMC Kot je navrgel Ogrin, je v šolah tudi kompromisov še vse preveč. „Se vedno imamo učitelje, ki bi po naših pojmovanjih ne sodili v razred. Ob pomanjkanju kadra pa se kajpak moramo sprijazniti s tem, kar imamo. Nesmisel bi bil, da bi začeli učiteljske vrste ne- Nl VAŽNO, OD KOD GOVORI PROFESOR ŠTUDENTOM, AMPAK KAJ! Mit o profesorju in študentu, ki si stojita nasproti na raznih bregovih reke (ali na različnih straneh barikad), je mimo. Če se mora profesor po sili razmer pojavljati sam na dnu predavalnice sredi dvigajočih se krogov avditorija, to samo dejstvo še ne more biti povod za očitek o ekskatedratični odtrganosti učitelja in o njegovem nerazumevanju do študenta. Ni odločilno, iz kakšne perspektive gledajo slušatelji predavatelja, marveč kako gledajo nanj. Ne, odkod govori študentom, temveč kaj jim govori in kako. Dr. J. Milčinski, rektor Ljubljanske univerze, v Prosvetnem delavcu 15. febr. 1974 KAKO JE S SODOBNO SLOVENSKO KULTURO Načela naše kulture, ki so bila zasnovana v preteklosti, so vsekakor odigrala znatno vlogo pri oblikovanju riaSe nove družbe, katere začetke ves čas z zadoščenjem spremljam zaradi njihove sorazmerne humanosti. Glede sodobne kulture pa se mi zdi, daje malo vplivala na naš razvoj, s katerim se ni ukvaijala ne neposredno ne tako, da bi s svojo moralno problematiko zajemala in prenašala v dela iz moralne problematike, ki se je spočenjala in razvijala v naši resničnosti, v kateri trajno in intenzivno snujejo družbene moči ter postavljajo posameznike in skupine pred nemajhne moralne dileme. Josip Vidmar v Naši obrambi 1973 št. 11, str. 17 I* SS 35* 1 9 Rokometašice Dolenjske na »pohodu« Igralke Črnomlja so na zimskem rokometnem prvenstvu Slovenije prepričljivo zmagale - Dobre igre rokometašic Lisce in Krke Med igrami z žogo je košarka ena izmed najbolj dinamičnih, hitrih iger, kjer se situacija na igrišču spremeni v nekaj sekundah. Prav zato je dobila tudi na Dolenjskem lepo število privržencev. Kot vidimo na sliki, se lahko v trenutku znajde na zelo majhnem “prostoru igrišča vseh deset igralcev. Za Novoteks in Beti ni ovir V zadnjem kolu zimske lige Metličani in Novomeščani zmagali S sobotnimi tekmami se je končalo zimsko slovensko prvenstvo v košarki za moške, na katerem so igrala moštva iz 1. A in 1. B slovenske košarkarske lige. Dolenjska predstavnika v tem tekmovanju, v katerem je nastopilo devet ekip, med njimi vse najboljše iž 1. A SKL, novomeški Novoteks in metliška Beti, sta še enkrat dolenjsko košarico predstavila v dobri luči. Obenem se je končalo tudi občinsko prvenstvo v košarki za mlajše pionirje, kije potrdilo, da ta šport pri nas ne bo zamrl. Letošnje zimsko rokometno prvenstvo Slovenije za ženske in moške ekipe je že končano. Finiš prvenstva med članicami B skupine ni prinesel večjih presenečenj. V tej skupini so predstavnice dolenjskega rokometa zaigrale zelo dobro, razen vrste Ribnice, kije pristala brez ene same točke - na dnu lestvice. ro so zaigrale rokometašice Lisce iz Sevnice. V prestižnem boju za drugo mesto so bile sicer Kamničanke učinkovitejše in so zaradi razlike v prejetih in doseženih golih prehitele Sevničanke. S štirimi zmagami so se na četrto mesto uvrstile mlade, še neizkušene rokometašice Krke, ki obetajo, da bodo kmalu trd in nevaren nasprotnik za vsako ekipo, razočarale pa so nas rokometašice iz Ribnice in mnogi se sprašujejo, zakaj so se za tekmovanje sploh prijavile, če se ga niso udeleževale. f N JASNA DOKL -TRETJA V Novi Gorici je bil v soboto in nedeljo republiški troboj pionirskih reprezentanc v gimnastiki. V vrsti Slovenije je nastopila 9-letna Jasna Dokl, ki je med najboljšimi jugoslovanskimi pionirkami, starimi do 12 let zasedla tretje mesto. Reprezentanca Slovenije je z desetimi točkami prednosti zmagala pred Hrvaško, tretja pa je bila Bosna in Hercegovina. Doklova je drugi dan nastopila še v štirih finalih in osvojila zlato odličje na bradlji, v parterju pa je bila tre- Tudi letos so s svojimi igrami razveselile Črnomaljke. Iz tekme v tekmo so igrale bolje in zanesliveje, tako da niso doživele niti enega poraza. Tudi v zadnjih dveh tekmah so Belokranjke znale zaigrati mirno in preudarno, tako da so v B skupini osvojile prvo mesto. Prav takp dob- KOČEVJE : GROSUPLJE 2:0 V srečanju za jugoslovanski pokal na področju Slovenije so nogometaši Kočevja na domačem igrišču premagali igralce Grosupljega in se tako uvrstili kot prvaki Dolenjske v nadaljnje tekmovanje. Nogometaši Kočevja so pokazali lepo igro, še posebej v drugem polčasu. Oba zadetka je dosegel Kovač. Pred 200 gledalci je srečanje izvrstno vodil Novomeščan Novakovič, za domače moštvo pa so nastopih: Šalika, Jerebičnik KoŠorog, Arko, Cilenšek, Merhar, Briški, F. Ne-kič, Kopač, Kovač in J. Nekič. Z. FAJDIGA mladih košarkarjev obljublja, da bo košarka na Dolenjskem še bolj napredovala in pridobila še več prista-sev. Vrstni red: O. Š. Žužemberk, O. Š. Vavta vas, O. S. Šentjernej, O. S. Dolenjske Toplice, O. Š. Grm, O. S. Katja Rupena in O. S. Bršlin, vse iz Novega mesta. M. J. yqa. Rezultati: Lisca: Sešir 14:4 (9:4)* Kamnik: Ribnica 10:0 bb, Krka: Črnomelj 5:10 (2:4), Ribnica: Krka 0:10 bb, Olimpija B: Lisca 7: 8 (4:4) in Črnomelj: Eta 9:2 (5:1) SEVNIČANI - ZADNJI Rokometaši Ribnice in Sevnice so se udeležili turnirja, ki so ga pripravili igralci rokometnega kluba iz Tržiča. Ta turnir, ki naj bi pokazal, kako so se igralci teh ekip pripravili za tekme v ligah, je največ veselja pr nesel domačinom. Sevničani, ki so veljali za favorita, saj igrajo v drugi zvezni ligi, so razočarali tako prireditelje kot gledalce, saj so pristali na zadnjem mestu. Tako so prvo mesto osvojili domači rokometaši, drugo mesto pa igralci Ribnice. Rezultati: Tržič : Ribnica 19 : 19 (10:11), Ribnica: Sevnica 18:17 (11:10), Tržič: Sevnica 24:23 (9:12). (D. P.) MARLES - NOVOTEKS 70:84 , Novoteksovi košarkarji so zmagali tudi v zadnjem kolu zimske košarkarske lige. Domači so pod vodstvom poklicnega trenerja, ki je prišel iz Zagreba, in novega igralca, ki je prav tako iz Zagreba, sicer računah na zmago, vendar so bili nedvomno slabši nasprotnik in pravzaprav sploh niso ogrozili zmage Novote-Nsa. To je bilo še posebno očitno takrat, ko so novomeški košarkarji zaigrah dobro v obrambi; takrat Marles sploh ni prišel pod koš. Novoteks: Z. Kovačevič 11, S. Kovačevič 22, Ivančič 21, Poljšak 16, Kopač 10, Pirc 4, Seničar 2. BETI : ELEKTRA 90:74 V zadnjem kolu so Belokranjci še enkrat potrdili svoje košarkarsko znanje, ki jim bo še zelo prav prišlo v bojih v najkvalitetnejši republiški ligi. V gosteh so se še enkrat izkazali s hitro in lepo košarko, tako da jim domači igralci niso mogli do živega. Metličani so ves čas tekme vodili, odlikovah pa so Se predvsem po hitrih protinapadih. Za Beti so tokrat zaigrali: Medek 26, Dautovič 16, Lalič 11, T. Ver-got 4, Ž. Vergot 5, Popovič 2, Murko 10, Arbutina 12 in Kosovac 4. J. P. 'ŽUŽEMBERK PRVI Komisija za šolska športna društva pri OBZTK je pripravila v sodelovanju z osnovno Šolo v Dolenjskih Toplicah občinsko prvenstvo v košarki za mlajše pionirje. Tumiija se je udeležilo sedem ekip iz osnovnih šol v novomeški občini. Vse ekipe so prikazale lepo košarko, tako da so bile tekme zelo izenačene, obenem pa nam kvaliteta ŠPORTNI KOMENTAR Izenačeno prvenstvo Med favoriti za prvi dve mesti v slovenski košarkarski ligi tudi Novoteks in Beti V soboto se je končala zimska košarkarska liga, v kateri sta dolenjska predstavnika Novoteks ih Beti zabeležila serijo zmag. Prvak še ni znan, ker morajo odigrati še tekmo med Triglavom in Vrhniko v Kranju: v primeru kranjske zmage bi Novoteks, Vrhnika in Triglav delili prvo mesto, za naslov zimskega prvaka pa bi morali odigrati še dodatni troboj. Medtem ko ima Novoteks vsega en poraz (z Vrhniko), . d°bro igrala tudi Beti, ki si je s tremi porazi in petimi zmagami zagotovila četrto mesto. Uvrstitvi obeh dolenjskih ekip, pa tudi igra novomeških in metliških košarkarjev vlivajo upanje, da bo tudi v prvenstvu I. A lige, ki se bo začelo 20. aprila, enako dobro. Razplet v prvi in zahodni dru8i zvezni. ligi bo odločil, kakšna bo konkurenca v slovenski ligi. Ce bo šlo vse po ne bo iz druge zvezne lige izpadlo nobeno slovensko moštvo, v najslabšem primeru pa lahko v slovenski ligi bistriški Lesonit zamenja celjska Kovinotehna, ki se krčevito otepa izpada v drugi ligi. In kdo so favoriti v slovenski ligi, ki se bo začela čez tri tedne? Vsekakor lanski prvak Vrhnika, drugoplasirani Triglav, tretji Maribor in četrti Novoteks. Mimo teh je treba z vso resnostjo upoštevati ajdovski Fructal, metliško Beti, pa tudi mariborski Marles. Skratka: več kot polovica vseh sodelujočih si obeta eno izmed prvih dveh mest, ki vodita na kvalifikacije za drugo zvezno ligo. Zloglasne kvalifikacije so namreč še ostale, ker se niso mogli sporazumeti za drugačno rešitev. To pa pomeni, da je potrebno celoletno trdo delo v slovenski ligi - in potem še sreča na loteriji šestih ekip, kjer je prostora le za dve. Cez prvo stopnico, na prvo ali drugo mesto v slovenski ligi, se bosta uvrstili le tisti dve ekipi, ki ne bosta imeli spodrsljajev s slabšimi nasprotniki in ki ne bosta izgubili doma. Kdo bo to, je preuranjeno napovedovati. J. SPUCHAL smučanje „AVTOMOBILISTI" NA SMUČEH Na tretjem smučarskem prvenstvu avtomobilske industrije, ki ji bilo v nedeljo na Veliki planini, je nastopilo nad 130 tekmovalcev in tekmovalk iz devetih podjetij. Pokrovitelj in organizator teh že tradicionalnih srečanj delavcev in delavk v avtomobilistični industriji je bil letos novomeški 1MV, ki se je izkazal z odličnim vodstvom. Nekateri rezultati: veleslalom ženske - 3. Mojca Hren (IMVNovo mesto) 0:44,0, splošni razred člani: 1. Jože Turk, 1MV, 0:51,8, ekipno: 1. Sava Kranj, 2. IM V Novo mesto; moški od 35 do 45 let ekipno: 1. Sava Kranj, 3. IMV Novo mesto. Končni rezultat: 1. Sava Kranj 3:14,0, 2. Saturnus Ljubljana 3:19,7, 3. Avtomontaža Ljubljana 3:29,0, 4. IMV Novo mesto 3:40,15 in drugi. dekletih 'so Novomcščanke v ekipni uvrstitvi zasedle drugo mesto za smučarkami Save iz Kranja. namizni tenis PRVE ŠENTJERNEJČANKE* Prejšnji teden je bilo v Šentjerneju, v organizaciji SSD, občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za pionirke. Tudi tokrat lahko ugotovimo, da šole v naši občini preveč zanemarjajo ta lep šport, saj so nastopile NOV IZVRŠNI ODBOR Na skupščini nogometnega kluba Kočevje so v novi izvršni odbor, ki šteje enajst članov, izvolili naslednje člane: za predsednika Anton Briškega, podpredsednika dr. Nebojšo Stojakoviča, tehničnega vodjo inž. Milana Milanoviča. (Z. F.) Edvard Trbovc — kako v letošnji sezoni? LESKOVEC - V prijateljski rokometni tekmi med rokometaši Leskovca in dijaškega doma so še enkrat zmagah oslabljeni igralci Leskovca. Za njihovo ekipo je nastopilo kar pet mladincev, ki bodo letos igrali v prvenstvenih tekmah. (L. Š.) Trimo že član druge lige? V pomembni tekmi za obstoj Trimo izgubil V 12. kolu slovenske odbojkarske lige za moške so igralci Trima iz Trebnjega imeli v gosteh odbojkaije Gabeija iz Celja. V tej tekmi bi domači odbojkarji lahko slavili zmago, toda doživeli so še en poraz. Novomeške odbojkarice so prejšnjo nedeljo počivale, naslednjo pa gredo na Jesenice, ker veljajo za favoritke. le 4 ekipe - dve iz O. S. Katja Ru- Sena iz Nc entjemej. Jovega mesta in dve iz O. S. Vrstni red: Šentjernej I. (Kovačič, Metelko) - 3 zmage, Katja Ru- gena I. (Suša,‘Vukšinič) - 2 zmagi, entjemej 11. (Svalj, Tomažin) - 1 zmaga in Katja Rupena II. (Fine, Klevišar) brez zmage. Prva ekipa je prejela pokal, posameznice prvih treh ekip pa medalje. J. KUHELJ TRIMO: GABERJE 1 : 3 V dokaj slabi, a pomembni tekmi si je moštvo iz Celja zagotovilo ob- Redni treningi Priprave sevn iških rokometašev na spomladanske boje v drugi zvezni rokometni ligi niso najbolj srečne: najprej sta imela mavec Bizjak in Koprivnik, sedaj ga ima še trener Jože Sile. Tudi on se ga bo rešil do konca marca, ko se začne prvenstvo. V moštvu tudi v tem delu prvenstva ne bo sprememb. - Kakšne so priprave? „Do zimske lige smo imeli redne treninge že od deccmbra. Igramo tudi za pokal Radia Brežice, do samega nadaljevanja prvenstva pa je predvidenih 16 tekem. Na kraju se bomo srečah s Slovanom." - Kakšni nasprotniki vas čakajo? „V tem delu prvenstva imamo boljši razpored kot v jesenskem delu. Le petkrat gostujemo, šestkrat pa igramo pred svojim občinstvom, med drugim z vsemi nasprotniki, ki sc potegujejo za to, da ne bi izpadli. Nase nadaljnje igranje v tej ligi je precej odvisno od prvih štirih kol.“ Na treninge prihaja tudi lepo število mladih igralcev. Ponavadi je na rednih treningih kar 16 do 17 rokometašev. Jože Sile sc bo že konec meseca preselil v Ljubljano, vendar zagotavlja, da sevniškega moštva ne bo zapustil vse do konca spomladanskega dela hge. A. Z. stoj v ligi, Trimo pa je pokopal skoraj vse upe. Trebanjska ekipa je tudi v nedeljo nastopila oslabljena: brez Naceta Sile, ki je v teh odločilnih kolih neodgovorno zapustil moštvo kot trener in igralec, in brez Jožeta Medleta, ki si je pri smučanju zlomil roko. V nedeljo je najprej Trimo dobro začel, dobil prvi niz, potem pa popustil in celo po vodstvu z 8:0 v zadnjem nizu prepustil zmago Celjanom. Končni rezultat: 1:3 (6, -6, -8, -11). V nedeljo bodo Trebanjci na Mirni igrah s Koprčani, ki so tudi še v nevarnosti da izpadejo iz slovenske lige. V vseh dosedanjih tekmah v slovenski odbojkarski ligi je pri Trimu vedno najbolj zanesljivo zaigral veteran dolenjske odbojke - Franc Opara. ŠAHISTI KOČEVJA ČETRTI Na 20. jubilejnem hitropoteznem prvenstvu slovenskih mest, kije bilo v Postojni, je nastopilo 46 šestčlanskih vrst. Prvo mesto so ponovno brez večjih težav osvojili šahisti iz Maribora, ki so zbrali 41 točk, na drugo so sc uvrstili Ljubljančani s 36 točkami, na četrUvmesto igralci Kočevja s 30,5, na seumo pa Novomeščani. ki so zbrali 2? točk. BREŽICE - Nogometaši Brežic nadaljujejo s pripravami, kajti prvenstvo sc začne čez slab teden. Prejšnji teden so gostovali v Senovem, kjer so prijateljsko srečanje izgubili s JOŽE ŠILC: „V prvih štirih kolih je treba zbrati 6 točk!“ OB 100-LETNICI ROJSTVA DR. VIKTORJA MURNIKA 25. marca so telesnovzgojni delavci TVD Partizan Narodni dom v Ljubljani priredili proslavo 100-letnice rojstva pionirja gimnastike v Sloveniji dr. Viktorja Murnika, ki sc je rodil 25. marca 1874, umri pa 1964. Dopoldne 4o bila najprej predavanja o začetniku slovenske gimnastike, nato pa so odkrili še spominsko ploščo na hiši v Bogišičc-vi ulici 4. Popoldne je bila v Narodnem domu telovadna prireditev s prikazom zgodovinskega razvoja Murnikovih vaj. , M I J ^ | | | žk ^ Sl! I! 11 KRŠKO - Avto-moto društvo Krško prireja v dneh 29., 30., in 31. marca zvezni trening tekmovalcev speedwaya za leto 1974. (P. J.) MARIBOR - Tu so se vozniki speedwaya pomerili na prvem izbirnem tekmovanju za sestavo jugoslovanske reprezentance, ki bo nastopala v tujini. Rezultati: 1. Evald Babič (AMD Krško), 2. Stefan Kekec (AMD Maribor), 3. Rado Toplišek (AMD Ljubljana), 4. Franc Vene (AMD Krško). (D. J.) KOČEVJE - Končal se je hitropotezni turnir osnovne šole Kočevje za mesec marec. Prvo mesto je osvojil Marko Olaf, ki‘je zbral 11,5 točk, sledijo pa: Srečko Terbuc 11, Kira-sič in Kovač 9,5, Malnar 7,5, Žilevski 7, Jambro-vič in Rajsar 4 in drugi. Ta turnirje bil obenem dobra priprava mladih šahistov za srečanje mestnih pionirskih ekip, ki bo 6. aprila v Kočevju. (Z. F.) ■ / BREŽICE - Rokometaši Brežic so prejšnji teden nastopih v Zagrebu, kjer so se pomerili z istoimenskim prvoligašem. V srečanju so gostje klonili s 56:32. V soboto jih čaka prvo prvenstveno srečanje z Mokercem na Igu. (V. P.) KOČEVJE - Nogometna članska ekipa, ki tekmuje v I. razredu NPL, je po prvem delu tekmovanja zasedla drugo mesto. Kot kaže, bo to mesto zadržala, s tem pa bo naslednjo sezono lahko nastopila v višji ligi. (Z. F.) CELJE - Kriterija metalcev so se na stadionu Kladivaija v Celju udeležili tudi nekateri novomeški atleti. Pri mladincih je Cvetkovič zalučal kopje 48,56 metrov daleč in zasedel drugo mesto, Spilar je pri članih s 63,52 metra pristal na drugem mestu, isto mesto pa je zasedla tudi Zagorčeva pri članicah, ki je kopje vrgla 34,62 metra. (P. J.) NOVO MESTO - V prijateljski trening tekmi so novomeški nogometaši na domačem igrišču brez težav odpravili enajsterico Brežic. V prvem delu so kljub premoči Elanovih igralcev povedli gostje, nato pa so Novomeščani z mirno igro trikrat zapored zatresli mrežo solidnega vratarja gostov. Strelca za Elan: Maksimovič 2 in Macele 1 gol. (B. Ž.) r Pr telesne kulture je bila prejšnji teden skupščina nogometnega kluba Kočevje. Poročilo o delu kluba je podal Robert Debuc. Poudaril je, da so bih klubovci pridni, kar so dokazali tudi uspehi na športnem polju. V prihodnje bodo posvetili več pozornosti najmlajšim, saj bodo ustanovili nogometno šolo za pionirje.(Z. F.) RAVNE - Tu je bilo letošnje zimsko prvenstvo v plavanju za starejše pioniije in pionirke. Med uspešnejšimi tekmovalci je bil Škafar iz Celulozarja, ki je dosegel naslednje rezultate: 100 m delfin: 1. Škafar 1:13,2, 100 m kravl: 1. Škafar 1:04,3, 200 m mešano: 1. škafar 2:40,1. Ekipno je vrsta Celulozarja s 4.293 točkami zasedla peto mesto. (P.P.) ŽUŽEMBERK - Končalo se je občinsko prvenstvo v košarki za mlajše pionirje. Zmagali so pionirji osnovne šole iz Žužemberka, ki so se predstavili z zelo lepo in domiselno košarko. (D. P.) KOČEVSKI DVIGALCI UTEŽI V SLOVENSKI LIGI Pred kratkim je bila ustanovljena Slovenska liga v dviganju uteži, v kateri bo nastopilo sedem ekip. V ligi bodo nastopili tudi kočevski dvigalci, ki bodo merili moči s tekmovalci iz Domžal, Prevoj, Škofje Loke, Rudarja iz Velenja ter Stadiona in Tivolija iz Ljubljane. Dvigalce bo vodil trener in tekmovalec Stane Se- Z. FAJDIGA TENIŠKI OBČNI ZBOR V petek, 29. marca ob 18. uri, bo v prostorih restavracije na Bregu občni zbor novomeškega teniškega kluba. Za vse člane je udeležba obvezna, vabljeni pa so tudi ostali ljubitelji tega športa. Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST i Bote«l»w ii»< pred 20 leti Po treh letih uspeh O VSEBINI, vlogi in pomenu delavskega samoupravljanja za celotno družbo in posameznika smo že veliko govorili in pisali, vendar še premalo. Delavsko upravljanje je povsem nova oblika družbenega gospodarjenja s proizvajalnimi sredstvi; je prvič v svetu uresničenje marksističnega načela, da proizvajalci sami upravljajo v imenu družbe določeno lastnino, tako v svoj prid kot v korjst cele družbe. Večina ljudi v proizvodnji je pravilno razumela smisel te velike pridobitve delavskega razreda. To nam dokazuje vedno večje zanimanje delovnih ljudi za upravljanje svojega podjetja. V treh letih obstoja so se samoupravni organi močno uveljavili. V JURJEVIČI, na kraju, kjer je pred petimi leti še valovala pšenica, stoji danes moderen zadružni dom, ponos vaščanov iz Juijevice, Kota in Brež, saj so ga zgradili večidel s prostovoljnim delom. Dom je stal milijon in pol, sedaj pa je vreden nad 10 milijonov dinarjev. Dom ima pisarne, skladišča in podobno, pa tudi dvorano, ki lahko sprejme več kot 400 ljudi. PRIMORSKI PEVCI iz cone A so obiskali Novo mesto. Ze „Na vratih" so jih počakali številni Novomeščani iii zastopniki organizacij. Ze popoldne so dali svoj program za mladino, zvečer pa koncert za novomeško občinstvo. Ljudje so dvorano napolnili do zadnjega kotička; številno so bili zastopani tudi predstavniki oblastnih organov. ZADNJIČ SMO pisali, da bi bilo treba čimprej popraviti most v Šmihelu pri Žužemberku. Danes pa že lahko sporočamo veselo novico, da je bil naš most v tem času že popravljen, za kar se moramo zahvaliti naši ljudski oblasti, zlasti pa še občinskemu odboru Žužemberk. NATAKARJI TOŽIJO, da v novomeških kavarnah nekaj dolgoprstnežov kar naprej krade obrisače, časopise in tudi žličke. Naj tisti, ki ti počno, vedo, da gre za prave tatvine. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 26. marca 1954) ! ftSfil Zgodilo seie.V. GOVOREČA MONA LISA - Japonci niso zadovoljni samo s tem, da bodo v Tokiu lahko videli znamenito sliko Leonarda da Vincija Mo-no Liso, ampak so z natančnim preučevanjem njene fiziognomije ugotovili tudi, kakšen glas je naslikana ženska imela; in tako bo obiskovalce razstave pozdravljala v prijetnem altu in jim zapela neko staro pesem iz 15. stoletja. Seveda s pomočjo japonske elektronike. KRVAV OBRAČUN - Pred očmi 500 gledalcev so se v mestu Frignano Maggiore na Siciliji spopadli člani dveh družin, ki žive v sporu že 20 let. Po končanem stre-. ljanju sta dva obležala mrtva, 10 pa jih je bilo težje ranjenih. In vendar bo policija zaman iskala priče. Na Siciliji v takem primeru nihče nič ne vidi in nič ne sliši. PREPOTREBNA STVAR - V neki ameriški veleblagovnici skušajo spraviti v promet neki predmet, ki je čisto brez uporabnosti. Gre za raznobarvne kamenčke, ki se vtikajo v popek. Z vsemogočno reklamo so se lotili prodaje tega predmeta s takim geslom: „Ne bodite niti pod prho ne pred zdravnikom goli!“ Bo brenkanje na čut sramežljivosti imelo kakšen učinek v času, ko Američani že po ulicah letajo goli, brez kamenčkov v popku? GOLI KROS - Med ameriškimi študenti se je razmahnila nova vrsta športa, ki postaja že tudi nekakšna oblika demonstriranja in protesta. Gre za to, da posameznik ali skupina pretečejo čipi večjo razdaljo -goli. Študentje pravijo, da bodo organizirah množično golo protestiranje proti Nixonu. Morda bodo vsaj gole riti dosegle kaj več, kot so ostali. GOVOREČI NAGROBNIKI -Na ameriško tržišče je prodrl neki Donald Wells s „pomembno novostjo". Začel je izdelovati nagrobnike, ki govore. V kamen so vdelani magnetofoni s posnetki pokojnikovega glasu, ki ga s pritiskom na gumb spraviš do veljave. Veijetno tako čebljajoče pokopališče ne bo všeč ljudem, ki mislijo, da bodo „počivali v miru“, vsaj po koncu svojega življenja KANADSKA ZMEDA - Ob nedavnem popisu prebivalcev v Kanadi je nekaj več kot tisoč Eskimov in Indijancev izjavilo, da je njihov materin jezik italijanščina, čeprav tega jezika ne znajo. Podobno so izjavili tudi številni Kitajci in Japonci. Gre za dosledno določilo, kanadske vlade, da za materin jezik velja tisti, ki ga je govorila mati. TATINSKI HAREM - V Grčiji so priprli spretneža, ki je na svoje tatinske pohode vodil cel harem. Obiskoval je zagrizene samce s skupino lepih deklet in jih ponujal v zabavo. Medtem ko se je odjemalec zabaval z izbranim dekletom, so mu ostali izpraznili predale in pobrali, kar je bilo v njih vrednega. Ko je policija spretneža aretirala, ga je našla s celim haremom v stanoyanju. Mož je izjavil, da je vsa dekleta ljubil. Ljubil pa je tudi tuje imetje, zato bo pac sedel. Vsaka ljubezen nekaj stane. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Mori ga brez usmiljenja (Ne bode) vojska krvava, vsaj rudeča kri ne bode tekla; tudi nam ne bode prinesla solza in goija, ampak le dobiček. Sovražnik ni velik, ali mnogoštevilen, eden bi ne Škodoval mnogo — ali veliko število, kmetič, pa ti stavi dostikrat sive lase v glavo - torej po njem! Končaj ga, mori brez usmiljenja. Pa kedo je ta vrag? Rujavi hrošč ali keber je, ki vže začenja tu in tam laziti iz zemlje. Še pet tednov in držalo se bode tega spaka po našem drevju milijone, ker letos je ke-brovo leto. Ako mu bomo pustili mir, obžrl bode naše hraste, bukve, gabre, da, morda še češplje in tudi drugo koristno drevje tako, da bode vdrugič pognalo listje in vsled tega zaostalo v rasti. (Kako veselo) je bilo pri nas pred dvajsetimi leti, kako je ukal gornik jeseni, naj si se vže ozre na desno proti Leskovcu ali na levo proti Čatežu. Ali sedaj je drugače. Sladko kapljico nam je vzel Bog po strupeni rosi in trtni uši skoraj popolnoma. Ljudje so grozno obubožali vsled te nesreče; pomoči pa ne bode še tako hitro - deloma, ker ne morejo vsled pomanjka- Ravnodušni opazovalec Za moderno družbo ne velja samo pravilo, da živi vse bolj hitro in površno, ampak tudi, da postaja vse bolj ravnodušna do sočloveka. Niso redki primeri, ko posamezniku v nesreči nihče ne priskoči v pomoč, kar je Se posebno značilno za velika mesta, kjer bi človek ob veliki gostoti prebivalstva prej pričakoval pomoč. Primeri utopitve, posilstev in kraj, ki so se zgodili pred očmi velikega števila opazovalcev, so spodbudili psihologe, da so začeli raziskovati ta dntžbeni pojav. Ameriški psihologi so s prostovoljci opravili na podzemeljski železnici več poskusov, ki so pokazali, da je nudenje pomoči odvisno bolj od narave ogroženega kot od narave tistega, ki nesrečo opazuje. Izkazalo se je, da odločilno vpliva tudi Število opazovalcev; več ko jih je, manj možnosti ima ponesrečenec, da mu bo kdo pomagal. Če je ponesrečenec povrhu vsega Se neprijetne in zanemarjene zunanjosti, je veijetnost, da bo dobil pomoč, Se manjša. Neka druga skupina je delala poskuse na plažah in v javnih lokalih. Poskusi so pokazali, da je eden od važnih činiteljev pri pomoči v tem, ali je žrtev povsem tiho ali pa glasno prosi za pomoč. Tiho žrtev več kot polovica opazovalcev hote ali nehote najraje kar prezre. V veliki večini gre za pojav, ki so ga psihologi označili kot dejanska nevarnost in navidezna nevarnost. Pri dejanski nevarnosti, ko opazovalci vidijo požar, padec, raztrgane žice in podobno, kar povsem jasno kaže, da gre zares, je reševalcev precej več kot v primerih navidezne nevarnosti, med katera spadajo utopitve, posilstva in kraje. In Se ugotovitev, ki postavlja na laž trditve, da sta dobrosrčnost in volja pomagati v ženskah bolj razviti; ženske redkokdaj priskočgo na pomoč! Spati je zdravo Pogosto se zatekajo k zdravnikom ljudje, ki se čutijo utrujene in izčrpane. Toda preiskave navadno pokažejo, da ne gre za nikakršne organske napake. Zato se je ameriški zdravnik dr. Tiller odločil, da stvar natančneje preišče. Svojim bolnikom je naročil, naj si beležijo vsak dan podatke o svojem spanju: koliko ur so spali, ali so se pogosto prebujali, ali so se težko. prebudili itd. Ko je podatke zbral, je ugotovil naslednje: s spanjem imajo težave v večji meri ženske kot moški; stari in mladi ljudje potrebujejo približno enako dolgo spanje, čeprav je bilo doslej splOšno mnenje drugačno; med tistimi ženskami, ki spijo manj kot sedem ur na dan, je dosti več razdraženih kakor med tistimi, ki spijo po osem ur na dan in več. Na podlagi teh ugotovitev je dr. Tiller predpisal svojim bolnikom po devet do deset ur spanja vsak dan in še eno do dve uri popoldanskega počitka. Če po kosilu niso mogli zaspati, so se morali vsaj odpočiti, in to brez pogovora s sosedi ali domačimi, brez poslušanja radia in brez branja. Pri mnogih pacientih se je uspeh pokazal že po nekaj dneh: težave so se zmanjšale ali pa celo povsem izginile. Nadaljnje raziskave so pokazale še druge stvari, tako na primer, da dremanje po kosilu prav nič ne škoduje nočnemu spanju, ampak da ga nasprotno še pospešuje. Nekateri bolniki so sicer trdili, da so po popoldanskem spanju še bolj utrujeni, toda že po enem tednu, ko so se navadili na nov življenjski ritem, je ta občutek izginil. Kdor torej misli, da si zaradi • ogromno dela ne more privoščiti dovolj spanja, se moti. Spanje je nujno potrebno; pošteno spočit človek pa lahko napravi dosti več, je pa tudi pri svojem delu bolj zadovoljen. a nja denarja, deloma pa ker niso ubogali, da bi sadili ameriške trte. (Mi Slovenci) v tujini dosti trpimo, pomagamo si, kolikor moremo, vedno mislimo in skrbimo za svojo staro domovino, kakor ptica hiti za svojim gajem. Tuja zemlja je vedno tuja mati, ki ne more človeku prirasti srcu, kakor ona zemlja, v kateri se je človek rodil in odgojil in v kateri mu počivajo kosti milega očeta. - (P o v s o d i po) svetu se vidi, da svet napreduje, in tudi na Dolenjskem pričelo se je nekaj živahnejše gibanje. Zadnja leta sem se snujejo po vsem Dolenjskem posojilnice, katere vse dobro uspevajo in so velike koristi za dotične kraje. Novomeški zastop je pa tudi sklenil ustanoviti mestno hranilnico v Novem Mestu. Vlada je vže pripravila potrdila in mestni zbor volil je upravni odbor, tako da se bo delovanje začelo s l. majem tekočega leta. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. aprila 1894) Trda pest Pomlad je in zunaj je tako lepo, da človeka kar vleče na piano, zato ni čudno, da sem več na potu kot doma. Zamikalo me je, da bi za dalj časa zapustil domače ognjišče in se napotil v svet. Ravno na prvi dan pomladi, ko je sonce še prav posebno toplo sijalo, sem se šel poslovit od vaščanov Mišjega dola. Jlej, Martin, kam se odpravljaš? “ so me vsevprek spraševali. „I, kam? V svet. Rad bi videl, kako drugi živijo. “ , Menda ne greš tudi čez mejo? “ so bili v skrbeh. „Tudi, ako bo potrebno; « saj ne bo prvič," sem se zarežal. „Kako pa greš, da te ne zalotijo? “ . „I, kako? Jezdim na kobilici, pa je. “ ,JVe»to. Kako spraviš stvari čez mejo, saj veš, da ne smeš imeti s sabo vrednejše reči od 50 novcev? 14 „To je zame mala reč. Soli mi ni trebg skrivati. Zdaj tovorim bruse po 150 novcev. Ako je mejač preveč radoveden, mu povem, da imam s sabo tri strani brusa po 50 novcev, pa je stvar rešena. “ „Kako rešena? Saj so brusi v kosih in ne po straneh/“ , Ji rus je en sam, vendar nanj lahko trije brusijo hkrati. Tako je torej brus vredčn spredaj 50 novcev in prav toliko na vsaki strani. “ „Dobro si se domislil, vendar imamo še nekaj na jeziku. Ti jezdiš pogosto v Trst, pa nam povej, kaj meniš o tem. “ ,Menda ne mislite na tisto, da bi nam radi vzeli zemljo?" • „Takisto, takisto,“ so rekli v en glas. „Tudi Brdavs je razgrajal po Dunaju, da so se ga pomehkuženi Dunajčani bali in so poslali pome prav na Notranjsko. Kaj je bilo? Malo bolj trdo sem ga prijel v pest, pa je bilo po njem. Zato vam pravim: trdo pest je treba imeti in tudi udariti je treba znati z njo, pa bo vsakega precej minila volja segati po tistem, kar je naše. “ MARTIN KRPAN Nasilni Casanovi Milica že mesece lovi ugrabitelja deklet i >F K &OODDBB’<. p. ~ —'‘ EriLlA| B1 Rl AlDlGl*fe n0 bjAftTAfrMAlNlite Rešitev prejšnje križanke: Milica že piesece lovi po gozdovih in planinah Sandžaka Ismeta Karišika, ki do zob oborožen tava po divjih predelih — ------------------------------------------ naše domovine in od časa do časa, ko ga prevzame ljubezen-’^ ' N sko hrepenenje, iz okoliških lW .J ^us -Ameriški znan- „„ «vemk Clifford Cosgrove je s pro- vasi ugrabi kakšno dekle. Org3 stovoljci izvedel zanimiv poskus. Dani javne varnosti ga nikakor ne Jal jim je jesti konzervirano hrano za morejo ujeti, ker ga nekateri Pse in ljudi, seveda obdelano tako, prebivalci skrivajo in nočejo so- : 5 mcd se^°jr,razteV P°,sestavinah j , ... J ,. , .___ '"Okusu, m ločila. Izkazalo se je, da delovati ter pomagati roki pr 80 odstotkov ljudi ni moglo ugoto- vice. ^ti, katera hrana je za pse in katera Ismet Karišik je sicer že bil penjena človekovi prehrani. Več dvakrat ujet. Ko je prvikrat n pa je bolj ugajala pasja neke hiše ugrabil dekle ga je milica še istega dne zasledila. Bra- PREDSEDNIK ZAGROZIL -nil se je z orožjem in v spopadu *enet Kaunda je zagrozil svojim je bila njegova izbranka težje ra- ^žavljanom, da ne bo več kandidi-njena. Dali so ga v preiskovalni alkohol. Pitje se je med Kaundovimi Pavijani zelo razširilo in botruje večini umorov, posilstev in pretepov. Kako se bodo torej odločili: za kozarec ali predsednika? □ BESEDA BREZ POUDARKA DVO- Clenik M0N0- FTONGI CATANIA GR.BOG /ETROV KRALJEVO BIVALIŠČE LJUBIČIĆ LAPONSKO JEZERO SLOV. FILM ZAČETNA KNJIGA TINTOVJE JAR TELOVADEC MR. m OKONČINA niSmeia' - KLAVIR vPa > - mu IZMERJENA VISINA DL □ PROSTO STOJEČ STEBER KOSITER PALMA MAKE- DONSKO MESTO PREKOP DE Drč KRAJ PRI UJfaL'V-i NAŠA REKA NAJVECJl NACIONAL-NI PARK V KfNiJ! ' SKOPJE ZEMELJSKI PLIN • * HIP * - LETNI OBROK MA BALTIŠKO LJUDSTVO upAO MOCl TRST ROMUNSKI DENAR LOČINA DOMAČE SUKNO DALM. Ž.IME SARAJEVA AVTOMOB TOVARNA ’ • DL AFR. REKA ^^Udobn^iriižinsk^iM*rostoriro poslovno vozilo Renault4 ZA VSE NAMENE ZA VSE TERENE )lanini Giljevi cela dva tedna., ko je nastopilo slabo vr _JI . Casanova iz Sandžaka. zapor, a ker je Karišik prepričal/1, poroto, da je šlo dekle prost voljno z njim, so ga obsodi samo pogojno. Seveda sodišče ni moglo vedeti, da bo vaški Ca-; sanova svoje ljubezenske želje še naprej uresničeval na nasilen način. Lansko leto ga je zamikala bližnja sorodnica in nasilno jo j je odpeljal. Z njo se je skrival n plan Sele me, gaje patrola milice obkolil v kolibi, kjer je vedril, in mu ž drugič odvzela plen. Vendar t di tokrat ni ostal dolgo v pre* iskovalnem zaporu. Spustili gana sodišču pa se ni več poka zal. Začelo se je iskanje, ki šfl do danes ni rodilo nobenih sa dov. Ismet uspešno vodi za nos vse patrole in se izmika vsem pastem. Konec letošnjega januarja j prešel na ozemlje Črne gore in vasi Korita t izpred oči matere in sestre ugrabil novo žrtev sv jega ljubezenskega poželenja Starši so takoj obvestili milico ki je že po tednu dni zasledil*' Karišika. V siloviti hajki, koje že kazalo, da bo nasilnež padel v roke pravice, se je ta raje odrekel svoji ugrabljeni ljubezni, da je lahko izginil brez sledu-Urabljeno dekle je povedalo, da je Ismet Karišik močno oborožen in da jo je posilil. £ Grehov ima na glavi dovolj, j samo - ujeti gaje treba! Vrata so se odprla v smrt Vse kažey da je napaka v konstrukciji vrat oddelka za prtljago vzrok za največjo nesrečo v potniškem letalskem prometu Ko je 3. marca po vzletu s pariškega letališča Orly strmoglavil turški potniški avion DC 10 in ponesel v smrt 346 ljudi, so sprva domnevali, da gre v tej največji nesreči potniškega letalstva za sabotažo. Toda po prvih tednih raziskav se je pokazalo, da je bila nesreča „predvidena14 že od junija 1972. leta. Kako je to mogoče? Takrat je ameriški urad za zračno varnost objavil priporočilo, po katerem bi bilo potrebno spremeniti vrsto stvari v sistemu vrat in zračnega pritiska v oddelku za prtljago na letalu DC 10. Toda to priporočilo je ostalo samo napisana črka. Niti na enem od 130 letal, kolikor iih leti v sestavah letalskih družb na svetu, niso opravili priporočenih sprememb. Vzrok za ta priporočila je bila nesreča ameriškega letala DC 10. Ko je letalo do,-seglo višino 3600 metrov, so se vrata prtljažnice odprla in odletela stran. Nenadna razlika v pritisku je povzročila, da se je skrivilo dno oddelka za potnike in da so se poškodovali vodi za vodenje letala. Na srečo je komandantu tega letala uspelo brez škode spustiti se na letališče. Te sreče turški pilot ni imel. V primeru nesreče turškega letala DC 10 so na višini 3600 metrov tudi odletela vrata prtljažnega oddelka. Zaradi podpritiska je dno oddelka za potnike povsem popustilo in 6 potnikov je, privezane na sedeže, narav- nost posrkalo iz letala. Vrata in trupla je komisija, ki raziskuje nesrečo, našla 11 kilometrov od mesta, kjer je letalo treščilo na tla. To je bil tudi dovolj jasen dokaz, kako je do nesreče prišlo. Drugo pa je, kdo je pravzaprav kriv, da so vrata odletela. Govorilo se je, da je nesreči botrovala malomarnost letališkega osebja na pariškem letališču, ki v naglici ni dovolj zaprlo kritičnih vrat. Francozi te govorice zanikujejo in trdijo, da je pilot Nejat Berkoz odpeljal v smrt 346 potnikov zaradi malomarnosti svoje letalske družbe, ki juneriškega priporočila ni upoštevala. Kdo bo na koncu ostal resnični krivec, če bo sploh kdo, je odvisno od nadaljnjega dela Komisije. I I I I I I I I I K £T% i$Hl% Za kuhinjo Kmečka nevesta je v svoji bali morala imeti tudi vse priprave za opravilo okoli peči. Nekdaj štedilnikov niso poznali in kuhah so hrano v pečeh, ki so gorele cele dneve. Kot kuhinjsko orodje so bile nepogrešljive. burkle, s katerimi je gospodinja vlagala in jemala lonce iz • peči. Navadno je imela gospodinja 3 do 5 burkel za različno velike lonce.1 Pri stalnem kurjenju v peči se je nabralo veliko pepela, ki ga je kmečka gospodinja jemala iz peči z vesli-co, pločevinastim loparjem. Najprej je pepel z grebljo ali krevljo zdrgnila na kup, ki ga je z veslico zmetala v podpeček. - To je bil prostor pod pečjo, nekaj globlji od kuhinjskih tal. Zbrani pepel so potem uporabljali za gnojenje travnikov, bukov pepel pa za pranje. Kadar ni bilo dovoli gnoja, so s pepelom gnojili tudi njive. Da je imel ogenj v peči vedno dovolj zraka, je skrbela posebna priprava iz železa, kobiliva imenovana. Nanjo so naslanjali podneto in potem drva ter panje. Kadar ogenj ni hotel goreti, je moral nekdo zlesti v peč in pihati. Ogenj so prižigali s kresilnim kamnom in kresilno gobo, ker vžigalic nekdaj še niso poznali. J. DEBELJAK I Potniško letalo DC 10, kije poneslo v smrr 346 potnikov. MINIMALNA PORABA GORIVA Cena: 42.583,60 din fco tovarna Novo mesto Dobava: takoj po prejemu vplačila Tekoči račun: 52100-601-10035 SDK Novo mesto Obrnite se na banko v vašem kraju, da vam odobri POTROŠNIŠKO POSOJILO Kreditno sposobni lahko pri banki uporabijo DRUŽINSKO POSOJILO O IflDUSTRUR mOTORMH VOZIL novo mESTD Za podrobnejša pojasnila vas pričakujejo Poslovalnice IMV: LJUBLJANA, Titova 172 a 061 343-485 NOVO MESTO, Zagrebška 18-20 068 21-075 vsak četrtek DOLENJSKI LIST OBIŠČITE gostilno KRIM Na poti v Ljubljano obiščite prenovljeno GOSTILNO KRIM na Dolenjski cesti 24. ) Na voljo: domača jedila za malico ter odprta bizeljska vina. Prepričajte se o kvaliteti. GP FIGOVEC, Ljubljana OBIŠČ4TE GOSTILNO KRIM! NAGRAJUJE BREZ ŽREBANJA & Burkle, vesli ca in kobilica so bile nepogrešljivo orodje v kuhinji. RADIŽNIK V STAREM RIMU M % i 17. Da, Paradižnikova službuj* b‘|° pravzaprav to, dragi bralci? PredstavaljaJ11!# rsko palačo, stopnišče in glavni vhod. V ”can<*ristoji zlikan avtomobil. Paradižnik ** a * n,ta palače se odpro. Stažar useka s P^i, rtopni^f/’ zdravja, stopa po marmoriW,|‘v, Perzijski veleposlanik drežnja vanj avtllSV°! Je kandidatura za mlade občane prevelika obveznost, ker jo njih odklanjajo? - V zboru krajevnih skupnosti bi lahko bilov®^Jiu ------------------------------------------------------------- Ne bo odveč, če pobliže pogledamo, kaj so nasejala sita predkan- Na vP*a^- Vj po^ didacijskih in kandidacijskih postopkov. V krški občini je bilo za kali kan« zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti predlaganih 575 odgovoru, da kandidatov. Za družbenopolitični zbor pa so na občinski kandida- bilo tudi nelca.J P # ciiski konferenci izglasovali 23 imen. Toliko delegatov bo namreč volitve ^ štel ta zbor. neurejenih konica in poskusov bi se portovno 0 Spominja se tovornikov Letos so sodi v vinskih hramih še vedno polni — Lanskega cvička ne moremo prodati. Nihče ne vpraša zanj, a vsi hrami po hribih so ga polni, — toži Jože Unetič iz Bušeče vasi. Žal mu je, da jeseni ni prodal grozdja. Letina je bila dobra, kmetija pa si z njo ne bo opomogla. — Na srečo se ukvarjam še z drugimi stvarmi, ne samo z vinogradom, — se tolaži. — Veste, včasih smo se zanesli na tovornike. K nam je.hodil eden iz Borovnice dvaintrideset let. Po 300 hektov vina je odkupil v tem okolišu. Takrat smo pridelovali tudi dobro sadje. Oče ima sadjarsko šolo, zato se je veliko posvečal sadjarstvu. Mene je nameraval poslati v kmetijsko šolo, pa nas je vse skupaj prehitela vojna. Za štiri leta smo morali v izgnanstvo. Po vrnitvi so bile pridne roke potrebne doma. — Kaj vam prinaša največ dohodka na kmetiji danes? — Hlev. Bikce in krave prodajamo. Živinoreja je tista, s katero si pomagamo do napredka. Zemljo obdelujem s traktorjem. S konji in voh delo prepočasi napreduje. Kupil sem si motorno žago, motorno škropilnico za vinograd. Oče se z menoj vred razveseU vsake pridobitve. Po vojni smo veliko napredovali. Novo hišo smo si postavili. Pred desetimi leti smo obnovili vinograd. Takrat smo kopali še vse na roke. Sinu ne bo treba. — Ga boste poslali v šolo? — Se razume, v kmetijsko. Kmetovanje ga veseli. V sedmem razredu osnovne šole je, pa že vozi traktor. J. TEPPEY Zbor združenega dela bo imel 46 delegacij, zbor krajevnih skupnosti 13. Ženske niso najbolje zastopane. Pogrešajo jih zlasti v zboru krajevnih skupnosti. Omembe vredno pa je zastopstvo kmetov, saj imajo v zboru združenega dela sedem samostojnih mandatov ali 37 članov delegacij. Razen tega moramo upoštevati, da so kmetje zastopani tudi v vseh delegacijah krajevnih skupnosti. Sekretar občinske konference SZDL Branko Pirc ugotavlja, da se je od evidentiranja do kandidiranja poslabšala struktura kandidatov. Pravzaprav so to pričakovali. To velja zlasti za mladino, ki ni najbolje zastopa- PRIJAVE ZA DVOJE SREČANJ 26. marca se je iztekel rok za prijavo udeležencev na prvem srečanju mladinskih gledaliških skupin in na drugem srečanju gledaliških skupin Posavja. Komisija si bo ogledala prijavljene uprizoritve do 11. aprila. Člani selekcijske žirije so Boris Pšeničnik, Vlado Podgoršek in Jože Bavec. Vsem gledališkim skupinam, ki bodo izbrane in bodo nato nastopile 'srečanjih, bo področni odbor Združenja gledaliških skupin Posavja podelil spominske plakete, delo kiparja Vladimirja Štovička. GOR. LESKOVEC: GOVORICE BREZ OSNOVE Osnovna šola v Gorenjem Leskovcu, ki deluje že več kot sto let in je bila edina „partizanska šola41 na območju Bohorja, bo svoje poslanstvo izvrševala tudi poslej. Govorice, da jo bodo ukinili in da naj bi se otroci vozili k pouku na Blanco, so brez osnove in povzročajo med prizadetim prebivalstvom neutemeljen preplah. Sklepi, ki so jih sprejeli pred dnevi na skupnem sestanku predstavniki matične senovske šole, krške občinske skupščine in temeljne izobraževalne skupnosti, govore prav o nasprotnem; ustanova je sedaj dokaj dobro usposobljena za pouk, saj so jo v zadnjih nekaj letih večkrat obnavljali, imajo pa tudi dovolj učnih moči. O njeni vlogi in pomenu priča tudi dejstvo, da so šolski prostori središče kulturnega, družabnega in političnega življenja. Načrt, po katerem naj bi v matično šolo na Senovem vozili učence šestega, sedmega in osmega razreda, bodo uresničili šele takrat, ko bo med obema krajema speljana taka cesta, da bo prevozna tudi v zimskem času oziroma v snegu. KOSIL ZA OTROKE VSAKO LETO VEČ V šolskih kuhinjah pripravljajo zadnja leta vedno več opoldanskih obrokov za učence. Letos kuhajo kosila v Krškem, Brestanici, Leskovcu ih Kostanjevici. Cene so dostopne, saj vključujejo samo izdatke za živila, medtem ko občinska skupščina še vedno daje denar, s katerim plačujejo kuharice. PRVIČ ZA ŠOLNIKE Na letošnjem zboru prosvetnih delavcev so v Krškem prvič podelili plaketo za zasluge na področju šolstva. Dobil jo je ravnatelj osnovne šole v Leskovcu in poslanec pro-svetno-kulturnega zbora Ciril Plut. Plaketo je izdelal akademski kipar Vladimir Stoviček. NOVA ŠOLA V KRŠKEM » * \ Šolski center v Krškem je odprl prvi letnik delovodske šole elektro stroke. Pouk so že začeli. Soglasje za ustanovitev oddelka je daJa občinska skupščina na seji 7. marca. ZDRUŽENI INVESTITORJI Graditev jedrske centrale v Krškem je prvi primer skupnega in-vestitorstva v elektroenergetski objekt. Elektrogospodarska podjetja Slovenije so o tem podpisala pogodbo ter tako prevzela soustanoviteljstvo nad jedrsko elektrarno. Za najemanje posojil v tujini so pooblastila Savske elektrarne iz Ljubljane. na, zato bi mladim morali dati prednost pri volilnih glasovih. „Primerjava podatkov med sestavo evidentiranih in izglasovanih na kandidacijski konferenci kaže, da imamo sposobne mlade ljudi, ki jim je okolje dalo družbeno priznanje za njihovo prizadevnost, vendar mnogi od njih v predkandidacijskih in kandidacijskih postopkih niso želeli sprejeti kandidature,“ je pojasnil sekretar Branko Pirc. DIVJE VOŽNJE JIH VZNEMIRJAJO - Naš trg je postal pravo dirkališče — se pritožujejo Brestaničani. Zahtevajo, da bi odslej kaznovali tiste, ki ne upoštevajo, da je hitrost omejena na 40 kilometrov na uro. Niti motoristi niti vozniki osebnih avtomobilov in tovornjakov ne upoštevajo tega. Hiše so prepleskane z blatom. Pa ne samo to, tudi pešci morajo prenašati brezobzirnost voznikov, ki jih od nog do glave oškropijo z brozgo in se prav nič ne ozirajo nanje. Ljudje se nimajo kam umakniti pred takimi divjaki. Blato povzročajo predvsem veliki kamioni, ki vozijo gramoz za elektrarno, odvažajo pa velike količine zemlje. Prebivalci Brestanice želijo, da bi trg očistili blata, oprali asfalt in odstranili nesnago vsaj na pomlad in pa da bi posegli vmes čuvarji javnega reda in miru, kadar vozniki ne upoštevajo prometnih znakov. političnega življenja- bile le izjeme „PASTIRCI" zAPl0^ Vodstvo Zveza prijatelje o^0'1a petek pripraVlla ^ pred^j v občini slavno ga slovenskega Jj Gledalcem so se P glavni igraicii r GoStitel)U drugi ustvarjalci- jpr3yili^ znak hvaležnosti p darila. dva SODNIKA skupki A Občinska njegovo odp° Ijj tud' bomiki občinskega so^ .jj pr ta, ki se bo z«P ^ <* alifeS". V kopriv^ S topl"" Koprivnici ozi (JnI $ novno šolo. zabetonirali prostori. Nova ^ SCfuS«* <1*: in Savskih f Predstavnika Elektroprivrede Zagreb in «og( sta se že nekajkrat srečala pri podpisovanj jedrske elektrarne v Krškem kot pooblaščen j organizacij Slovenije in Hrvaške. Vsaka repu investicijo po 50 odst. sredstev, je zapisano stfajU' petek podpisali v Krškem. Por''Aj,f* her*te na " KRŠKE . OSTRI PROTESTI - V sredo in četrtek so delovni ljudje krške občine na številnih zborih protestirali proti stališču italijanske vlade do cone „B“, kije po londonskem memorandumu sestavni del SFRJ. Zborovanja so bila po vseh delovnih organizacijah, ustanovah in šolah, z njih pa so naslovili protestna pisma na vodilne organe republiških družbenopolitičnih organizacij in oba izvršna sveta. Moški bodoče pij. disciplinaren ^ ko manj upra niS° BOGAT PROGRAM - Pionirska komisija pri občinski Zvezi prijateljev mladine je na zadnji seji sprejela delovni program do konca tega šolskega leta. Otroci z vseh osnovnih šol v občini bodo sodelovali na številnih športnih tekmovanjih in drugih prireditvah. Med njimi naj ome-Tiimo le republiško finalno tekmovanje prometnikov ter jugoslovanski zbor mladih zadružnikov, ki bosta aprila in junija v Krškem. PRIPRAVE NA IGRE - Komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu je sklenila, da bodo delavske športne igre tudi tokrat razdelili na pomladanski in jesenski del. leos n°Letr< A\ lih zafotc * .„'S* KDAJ Jiiz ®re„S»'P°HzadeVflA0- ne Bres' Tone Simončič: „Tudi ii* abih Usov na Pro8ah Prot* Pokleku ir L W n 710stov- Tod se vozi nad 150 delavcev DOLENJSKI LIST Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK marca 1974 listah je izbor najboljših ^kotiranjem je uilo pretehtanih 1.492 imen - Sestava dobra &°f*ami v temeU' ' volitvaVpn.°stih in ne-^ skleni Vurajevnih skuP' Tttnost W obsežna predvo- kandidacijskih po- todbude (| ^legatom za ^9fes ZKS l?enci sevniških kopava Sa je bila bo-•ojpotVa bo lahko tudi ■lin, •vniSkim dele- ^ Slav?.na bližnjem komuni- Kb!5menili. da bi S^dianih fon. Jo,, P tala teči tudi občine, kot ,7VrJ!e le za velike <*«ine. Ob 1 ost!r 1 ^ v sode-dejavniki v 'šipriD Jezneje orga- sv°je raz- !^Brai--a r so lahko ^ ‘»zicani. * kefon vladaj° v re' ^2aL,neenaki ma' |C* J°uktvo- Gre za JjNta a prostor 111 %ju „uesar kljub od- Sne Čanov s sam°-uspešno r‘ebnH ženijo, da He5prišU do bolj-l £***.& ob pro-ij ne bodo ^SlohSolnOVanjSk' L^ocenip, , kongresno ’ kar za Premalo |tve LZad.eva nove > 0 bi morala za Ci določilo Ži%njuak° 8a tUdi stopkih se ni bistveno poslabšala sestava bodočih delegacij: največ žena so postavili na kandidatne liste za zbor združenega dela občinske skupščine 36 odst., v družbenopolitičnem zboru jih je 23,8 odst., v zboru krajevnih skupnosti pa 14 odst. Mladih je na listah za zbor združenega dela 31 odst., za zbor krajevnih skupnosti 23 odst. in družbenopolitični zbor 14.3 odst. Občinska kandidacijska konferenca je na zadnji seji upoštevala vse pripombe za sestavo liste. Za kandidate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine so predlagani: ANDROJNA ALOJZ, predsednik krajevne organizacije SZDL Primož, član občinske konference SZDL; BILC MAKS, predvojni član ZK, borec NOV, član občinskega komiteja ZK, predsednik občinskega odbora ZZB, predsednik sveta za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini; DVOJMOČ VALENTIN, predsednik komisije za gospodarstvo in samoupravljanje pri komiteju občinske konference ZK, vodja izvozno-uvoznega oddelka v Lisci; HORJAK PAVLE, član občinske konference SZDL in komiteja ZK; HRIBAR FRANC, borec NOV, član občinskega odbora ZZB in občinske konference SZDL, posebno delaven je v raznih odborih na območju KS Tržišče; ILAŠ FRANC, borec NOV; vsa povojna leta deluje v vodstvih družbenopolitičnih organizacij na Bučki in v občini; ♦ JEKE JOŽE, podpredsednik občinske konference SZDL, predsednik občinskega sindikalnega sveta, predsednik krajevne konference SZDL Sevnica II; KLENOVŠEK STANE, delaven je v mladinski in drugih organizacijah v KS Loka; MALEŠIČ PEPCA, borka, članica občinske konference SZDL in drugih organov vsa povojna leta; MEJAK IRENA, delavna je v mladinski organizaciji Lisce in občine; MOČAN DANICA, članica občinske konference SZDL, članica ZZB Tržiščer; REBERNIK JANKO, vrsto, let je bil predsednik KS Sevnica, ravno tako deluje vrsto let v raznih družbenopolitičnih organizacijah in društvih; REŠETA STANE, borec, član občinske konference SZDL, predlog organizacij iz Boštanja; RUPAR TONE, predsednik koordinacijskega odbora SZDL Šentjanž; SAIDL KONRAD, dolgoletni član občinskega komiteja ZK; SAITL NIKO, železničar, predsednik krajevne organizacije SZDL Breg; SENČAR MILKA znana je kot aktivna družbenopolitična delavka na območju KS Krmelj, kot tudi v občini; ŠTOJS JELKO, predsednik občinske konference SZDL, temeljne izobraževalne skupnosti in aktiven sodelavec raznih društev in organizacij; TRAMTE META, znana je kot aktivna predsednica osnovne sindikalne organizacije v Jutranjki; VRTAČNIK DRAGO, družbenopolitični delavec na območju KS Zabukovje; ZORKO FRANC, član izvršnega odbora občinske konference SZDL, predsednik koordinacijskega odbora SZDL Blanca. Kot kandidata za predsednika občinske skupščine so na občinski kandidacijski konferenci predlagali Valentina Dvojmoča, za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine pa Miho Keršiča. Ostreje o požarni varnosti Tone Simončič: »Inšpektor bi imel dovolj dela.« V mesecu in pol so sevniški gasilci posredovali v štirih primerih, ko je prišlo do ognja iz precejšnje malomarnosti. Dvakrat je gorelo pri obrtnikih ki niso imeli niti gasilnih apa- ratov. V Dobju pri Podvrhu ie zgorela hiša, imeli so lesen dimnik. 19. marca so sicer omejili požar na slamnati hiši; okrog železne cevi, ki je služila za dimnik, seje sušila koruza in še marsikaj. Poveljnik občinske gasilske zveze Tone Simo.nčič je ob tolikšni malomarnosti dejal: „Moralo bi biti kot pri tržni ali drugi inšpekciji. Ob ugotovljeni malomarnosti bi bilo treba kaznovati kar na mestu, kot v prometu. Zaradi takih stvari pride lahko do velike škode, ljudje so še ob tisti malo, kar ima-jo!“ Iz stikov z ljudmi in društvi v občinski gasilski zvezi tudi ugotavljajo, da ljudje niso dovolj poučeni, prostovoljno gasilstvo pa ima premalo denarja za prosvetljevanje občanov. V Sevnici opozarjajo na zaostajanje, kar zadeva gasilsko opremo. '„Cevi in še marsikaj se je podražilo. Za uspešen spopad z gorljivimi snovmi v sevniški industriji in številnih kotlovnicah bi potrebovali več azbestnih oblek in dihalnih aparatov, mehanične lestve za pomoč, če bi prišlo' do požara v stolpnicah. Požari v hribovskih predelih kličejo po lažjem orodnem vozu,“ našteva Tone Simončič, ob tem pa ugotavlja, da so pri letošnjem financiranju ostali še pri starem. Člani imajo sicer mnogo dobre volje, to pa ni dovolj. Kot nam je povedal načelnik oddelka za notranje zadeve pri občinski skupščini Tone Medved, je v teku dogovarjanje o ustanovitvi in Marofu , na obeh siabih mostov. Na sliki: v Lončaijevem dolu so Postopali. (Foto: Železnik) r*^MOpj ^niški paberki 5? pc - vLSTt SPET V NE-da bodo P° desnem od J z.a ves pro-: P.r,'la do set JCP* ' tokrat ob-’ ^iai cestah, „ a,' *Pet valilk°d b‘ 56 ^Cstfani t v.es Pro' d0 s ’ Jer Je cesta 2? PoJVnicc seveda naJkrajšo P°si’ 1 name’ ^ se s*cer o včasih - in Pod- Medl0P0STA- J6?"?®! 'ZŠO-uki je veli- kar 15 podčastnikov. Pri občinski gasilski zvezi jim bodo željo po nadaljnjem usposabljanju omogočili. Priredili bodo tečaj. Kandidate bo morala izprašati seveda republiška izpitna komisija. 1 i Šc sodni- a gasilska se zanima PREMALO REKLAME ZA SEJEM? — Čeprav obstajajo na Studencu živinski in kramarski sejmi že pet let, so obiski sjabi. Krajevna skupnost nima denarja, da bi jim vrnila nekdanji sloves, ko so bili sejmi bogato obiskani, in so prihajali sejmarji daleč s Posavja in Dolenjskega. Kako bo to soboto? DEKLETA IZ PTUJSKEGA -Scvniška konfekcijska industrija kar ne more dobiti dovolj delavk. Kozjanski prostor ne premore več delovne sile, zato tudi na Zavodu za zaposlovanje poskušajo vse, da bi lahko pripeljali delavke od drugod. Zadnje čase si prizadevajo, da bi pritegnili delovno silo iz ptujske občine. ško ugotovljene pomanjkljivosti počasi odpravljajo.*4 medobčinske požarne inšpekcijske službe. A. Ž. KDO JE V DELEGACIJI KMETOV? Kmetovalci iz .vse občine bodo imeli 18-člansko delegacijo, ki bo lahko pošiljala v občinski zbor združenega dela 4 delegate. V nedeljo bodo volili naslednje kandidate: Ivana Camloha iz Gabrja, Franca Gole-ta iz Kamence, Jožeta Jermana iz Pi-javic, Alojza Klenovška iz Podvrha, Poldo Kranjc z Ledine, Danijela Medveška iz Selc, Mihaela Metelka iz Studenca, Jožeta Močnika iz Ra-deža, Žana Murna iz Malkovca, Pavla Pajka iz Mrzle Planine, Ivana Pečnika iz Jablanec, Janeza Peterlina iz Štrita, Jožeta Planinška, Ivana Strnoda iz Šentjanža, Alojza Tomažina iz Orl, Antona Vresica iz Raz-borja, Ivana Vrtovška iz Čanja in Stanka Zemljaka iz Konjskega. Minulo nedeljo je v Trebnjem uspešno opravilo izpite vseh 34 udeležencev gasilske podčastniške šole. Vestno so obiskovali tečaje vso zimo ob sobotah in nedeljah. Na sliki: pred izpiti iz praktičnega dela so izkoristili čas še za vajo. (Foto: Železnik) Umetna gnojila so končno Poraba umetnih gnojil v občini je že presegla republiško poprečje Čeprav je trebanjska kmetijska zadruga sklenila pogodbe s proizvajalci umetnih gnojil že lani avgusta in bi jim le-ti morali dobaviti vse količine do kraja minulega leta, so imeli v Trebnjem januaija šele 30 odst. potrebnih količin. V zadrugi so napeli vse sile in do minulega tedna vendarle dobili že nekaj nad 80 odst. potrebnih gnojil. Tudi ob tem uspehu zadovoljstvo sicer ni največje, saj niso dobili najprimernejših mešanic. Akcijski program razvoja kmetijstva v letošnjem letu na območju občine predvideva 10-odst. porast v živinoreji, predvsem pri pitancih. V pridelavi krompirja bo prirastek 15 odst., najmanjši pa v proizvodnji mleka (le 5 odst). Kako pomembna postaja reja živine v občini, najzgovorneje pove podatek, da od vseh količin mesa porabijo v občini le desetino, vse ostalo so tržni presežki. Ves ta razvoj najbolj motijo težave pri preskrbi z reprodukcijskim materialom. Čeprav je precej podatkov o ugodnejšem razvoju kmetijstva zadnja leta, le-ti še vedno niso taki, da bi kmetijstvo lahko pričeli že obremenjevati. Tako je menil na seji občinske skupščine inž. Lojze Metelko. Pomembno je tudi vprašanje, ki ga je v tej razpravi ponovno načel odbornik Franc Jevnikar o ureditvi financiranja pospeševalne službe. Po vrsti so popa- dali v vodo dogovori za ureditev tega vprašanja v republiki, nato še v regiji. S pospeševanjem v občini se ukvarja v glavnem le en kmetijski strokovnjak, kar je za tako razvejeno dejavnost premalo. Kar kmetje gradijo, ni toliko posledica moči kmetov, pač pa njihove zagnanosti, zato bi morali iskati možnosti za financiranje pospeševalne službe v občini, meni Franc Jevnikar. A. ŽELEZNIK „SUTJESKA" NA MIRNI Jugoslovanski film ,,Sutjeska“, ki si ga je v Jugoslaviji ogledalo že veliko število obiskovalcev in je prejel številne nagrade, bo na sporedu tudi v kinu Mirna. Začeli ga bodo predvajati v petek, 5. aprila, nato bo ob 20. uri na sporedu še v soboto in v nedeljo ob 16. uri. Film sije vredno ogledati. NOVE ORGANIZACIJE ZK Predvsem v nekaterih delovnih organizacijah, pa tudi na terenu so dobili toliko članov ZK, da je mogoče ustanoviti nove organizacije. Tako je v TOZD TIP-TOP v Trebnjem, kjer bodo v kratkem lahko sprejeli še nekaj novih članov, svojo organizacijo pa bodo imeli tudi v KOLINSKI na Mirni. Organizacijo ZK na Veliki Loki bodo razdelili tako, da bodo imeli svojo organizacijo še v Šentlovrencu. Organizacije ZK bi bilo treba ustanoviti tudi v Dobrniču in na Trebelnem. MALO ZA VZDRŽEVANJE Trebanjsko stanovanjsko podjetje je lani za vzdrževanje stanovanj od stanarin zbralo le borih 200 tisočakov, kar naj bi zadostovalo za vseh 73 stanovanjskih enot. Potrebe po vzdrževalnih delih so mnogo večje. Stanarine in najemnine so še vedno prenizke, da bi se za vrsto potrebnih del lahko nateklo dovolj denarja. V minulem letu niso mogli izvesti vseh del, ki so jih načrtovali, nerešena so ostala preurejevalna dela na poslovnih stavbah v Trebnjem in Šentlov- OLAJŠAVE ZA KMEČKE ŠOLARJE Novi odlok o davkih občanov, ki ga je minuli četrtek sprejela občinska skupščina, omogoča davčno olajšavo kmetovalcem, ki preživljajo šolarje. Po starem odloku je veljala olajšava le za šolanje na kmetijskih šolah, po novem pa se bo priznavala posebna olajšava 500 dinarjev od odmerjenega davka za vsakega dijaka ki se redno šola na srednjih, višjih ali visokih šolah. Kviza pod geslom „Kaj veš o prometnih predpisih** pod pokroviteljstvom občinske skupščine se je minulo soboto v Trebnjem udeležilo kar 10 ekip iz vse občine. Prvo mesto sije priborila druga ekipa iz osnovne šole Veliki Gaber. Na sliki: zmagovalci prejemajo priznanja. (Foto: Zdravko Kramar) IZ KRAJA V KRAJ ŠENTRUPERT: 80 ŽENSK BI ŠIVALO - Na območju krajevne skupnosti je kar za celo tovarno žena in deklet, ki bi si rade služile kruh v kakšnem konfekcijskem obratu, seveda če bi kaj takega v kraju naredila kakšna konfekcijska tovarna. Zaenkrat so bila vsa prizadevanja zaman. Marsikje pa tožijo zaradi pomanjkanja delovne sile. MOKRONOG: LARFARJI VARČUJEJO - Turistično društvo je doslej že tri leta zapored namenilo večino izkupička svojih tradicionalnih pustnih karnevalov za kakšen večji objekt, ki naj bi pripomogel k razvoju turizma v kraju. V kraju si močno želijo urejenega kopališča. Žal je dotok denarja prešibak. Bi larfarjem pri njihovih resnih prizadevanjih kdo priskočil na pomoč s posojilom? PETER- JE LŠEVEC: OBČIN- SKA CESTA? Vse kaže, da se bo to slej ko prej zgodilo. Šola na Jelševcu je stala 850 tisočakov; do nje je treba vsak drugi dan pripeljati hrano, avtobus pa je tudi že nehal voziti otroke v mokronoško šolo zaradi slabe poti. V lepem vremenu še gre, sedanja rešitev pa je preveč negotova, da bi lahko obveljala. VELIKA LOKA: KRAJEVNI PRAZNIK SE BLIŽA - Topli dnevi se vrstijo, dvorano so uredili, želja, da bi potegnili asfalt skozi kraj, pa je vse od lani še vedno le na pol rešena. Krajevna skupnost je poravnala pol prispevka, kot je bilo dogovorjeno, ostalo pa bodo dali, ko bodo videli asfalt. Še vedno je čas, da cestno podjetje pohiti z deli. OVCE DELAJO ŠKODO - Zadnje čase je prečesalo občino 6 do 7 velikih tropov bosanskih ovac, ki se, kot .kaže, vse raje pasejo po naših krajih. Kmetovalci se ne bi toliko razburjali, če bi bilo to v običajnih hladnih zimah, drugače pa je ob letošnjih toplih dnevih, ko že vse raste. Zaenkrat ni druge možnosti, kot ta, da jih kmetje odganjajo, kot bi odgnali drugo sosedovo živinče, če bi se paslo na njihovi zemlji. Odborniki pa so na zadnji seji menili, da bi jim pri tem lahko pomagali tudi miličniki. TEEBAIUSEE N0VUE KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE -K- KOČEVSKE NOVICE KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE M®® Razprava V nedeljo bomo vsi glasovali ZA bazen telovadnico in komunalno urejanje vasi Na podeželju se ljudje zavedajo, da bodo dobili več, kot dali, zato so vsi za samoprispevek - Tudi v mestu so se vsi anketirani odločili ZA bazen in telovadnico, različna so le mnenja o tem, kako velik naj bo bazen - V nedeljo, 31. marca, bomo torej vsi glasali ZA Tudi v naši zadnji anketi so vsi vprašani odgovorili, da bodo v nedeljto, 31. marca, na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovali ZA. Odgovori so bili enaki v mestu in na podeželju. Žal ne moremo objaviti vseh, ker jih je preveč. Nekatere pa smo morali spustiti tudi zato, ker se niso želeli fotografirati. Plavanje za mlade in turiste STANE JAJTIČ, predsednik občinske Zveze prijateljev mladine Kočevje in Turističnega društva Kočevje: „Pozdravljam razpis referenduma za uvedbo samoprispevka, saj bosta bazen 'in telovadnica v korist mladine in turizma. Posebno me veseli, da bomo le začeli delati za mladino. Bazen in telovadnica bosta med vsem letom koristila mladini, poleti, ko bodo počitnice, pa tudi gostom oziroma turistom. Vendar nisem za to, da bi gradili preveč skromno, ampak v primernem standardu. Bazen in telovadnica bosta namreč vedno zasedena. Če bo vse skromno narejeno, se bo hitro kvarilo in bo potem veliko stroškov za vzdrževanie. novno usposobitev za delo v razna zdravilišča. Vse bomo imeli doma, kar bo precej cenejše. Nekdo mije rekel, da se boji, da bomo plačevali dvakrat, se pravi za gradnjo bazena in potem še „mastno“ vstopnino. Odgovoril sem mu, daje skupnost zgradila tudi planiške skakalnice in da sedaj kljub temu plačujemo vstopnino za planiške prireditve. Sicer pa, če se greš kopat na Kolpo ali moije, te danes veliko stane, če bomo imeli bazen doma, pa bo kopanje kljub vstopnini precej cenejše." Kot predsednik Zveze prijateljev mladine in Turističnega društva priporočam članom obeh teh organizacij, naj glasujejo ZA, sicer pa niti ne dvomim, da se niso že sami odločili, da bodo glasovali ZA samoprispevek. Tudi invalidi žele bazen FRANJO KRANJC, Trata: „Glasoval bom ZA samoprispevek, ker bosta bazen in telovadnica v korist vseh občanov, ne le mladine. Menim, da bi bazen lahko uporabljale za vadbo tudi razne reprezentance, se pravi, da bi lahko napredoval tudi športni turizem. Posebno razveseljivo pa bo, ker nam ne bo treba pošiljati invalidov na rekreacijo in po- JULKA HERING, Kočevje: „Sem ZA bazen, le bojim se, da bo premajhen, če bo meril 12 x 18 m. Tolikšen bo zadostoval komaj za potrebe vseh šol. Kopljejo pa se radi tudi vsi, ki so že končali šolanje. Zato mora biti bazen večji. V Kočevju preradi naredimo vse polovičarsko, da lahko rečemo, da to in ono imamo. Za samoprispevek in bazen bom glasovala tudi zato, ker se Kopanje v Mahovniku Tudi šport in razvedrilo sta potrebna ljudem Po mnogih letih govorjenja kaže, da bo končno le urejeno letno rekreacijsko središče za Kočevje v Rožnem studencu oziroma pri Mahovniku. Mladina Mahovnika in odbor krajevne skupnosti bosta poskrbela za postopno urejanje Rinže. Najprej bodo poglobili in očistili dno Rinže, uredili bregove, parkirni prostor, igrala pa morda tudi kabine. Zanimanje za ureditev tega dela Rinže, ki edino še ni preveč onesnažen in je zato še primeren za kopanje, je veliko. Razen mladine in KS bo pomagalo tudi Turistično društvo, morda pa tudi občinska zveza za telesno kulturo. Razen kopališča je namreč tu predvidena tudi TRIM steza in nekateri drugi objekti, ki so potrebni za rekreacijo občanov. J. P. OSILNICA: PRIJETNO ZA PRAZNIK Dan žena so letos lepo proslavili tudi v Osilnici. Učenci osnovne šole K) pod vodstvom učiteljice Anice Stimec izvedli več kratkih igric, recitacij in tudi peli so. Nato so odrasli prikazali štiri enodejanke. Po programu je bila zabava za žene. bodo v njem lahko kopali in zdravili invalidi. Zdaj jih zdravnik pošilja na zdravljenja v zdravilišča na njihove stroške, ki so za bolnika previsoki. Mnogi si takega zdravljenja ne morejo privoščiti. Sicer jaz nisem invalid, vendar je že tako, da človek' nikoli ne ve, kaj ga čaka.“ Vsi smo ZA IVAN SlARIČ, Stara cerkev: „Vsi občani smo ZA samoprispevek. Tako smo se dogovorili na nedavnem sestanku, na katerem se je tudi izkazalo, da so nekateri ljudje mislili, da bo podeželje prispevalo za Kočevje. Potem smo jim pojasnili, da bo prav narobe in da bo mesto solidarno prispevalo za podeželje, da bomo lahko uredili komunalne zadeve, ki jih sicer še dolgo ne bi. sestanka se je udeležilo 150 ljudi, kar je rekord. Vsi so bili za samoprispevek. Le eden je predlagal, naj bi ne bilo oprostitev za revnejše in naj bi samoprispevek plačevali vsi, ki imajo kakršenkoli dohodek. Vendar bomo verjetno morali razen tega samoprispevka dodatno prispevati še sami, če hočemo, da si bomo uredili vse, kar potrebujemo.*4 NACE VIDRIH, Kočevje: „Sem ZA samoprispevek, ker sem za vsak napredek. Potrebno je, da delo in načrte uskladimo tako, da bosta skladno napredovala mesto in podeželje. Podeželje ne sme več izumirati. Ne bi pa rad podpiral teženj po graditvi razkošnih stavb. Za take se bomo odločili takrat, ko bomo imeli dovolj denarja; če ga je malo, pa moramo graditi skromneje. Prepričan sem, da bi mi že imeli bazen in še kaj, če bi bili bolj pametni in skromni, se pravi, če se ne bi prepirali, ali bo bazen odprt ali zaprt, ali bo olimpijskih mer ali drugačnih, ali bo ogrevan tako ali drugače itd.. . Tudi kot član kolektiva HOTELA PUGLED sem za gradnjo bazena.4* IVAN BRUDAR, Kočevje: „Ko sem slišal za predlog krajevne skupnosti, naj bi s samoprispevkom zgradili bazen in telovadnico, se mi je zdela ta rešitev najbolj pametna. Je namreč v interesu otrok in mladine. V Kočevju je veliko otrok, ki ne znajo plavati in nimajo kje telovaditi. Zato bom glasoval ZA samoprispevek. Zavedam se tudi, da samo letni bazen za Kočevje ne bi bil primeren, ker je tu premalo sončnih dni v letu.44 DARJO POGORELC, učenec iz Kočevja: „Kočevju sta potrebna bazen in telovadnica. Za gradnjo bazena sem slišal, za gradnjo telovadnice pa še ne. Plavati znam, naučil sem se na morju v Selcah. V Rinži se ne kopljem. Včasih pa sem se, ko sem bil na obisku pri stari mami v Slovenski vasi, kjer je Rinža bolj čista.44 Pismo pred referendiunoffl občine Koče- uporabljen 'n ..J^f oplemeniten. S, vi, da tudi brez »ffl spevka ne bi nuff^ $ dili, prav gotovost kar imamo, ne*”*# marsikaj bi čakati še leta in ‘e 'yf ft. posebfj za Še nekaj pose\ predlogu za fl0\ tj $■ spevek: to boneij ^ upravno uveden spevek. Ne Pre T(r$ občinska vods^’mQi vse krajevne sKf občini. TaJ*Xpoai* dolzm vsestransko r . Čeprav bodo denarja prisp'"-, iz mesta, bodo vieo denarja skupnosti na zaposleni v an*e \ujji že izvedli, tudi * f Občanom v jel ,JVa vas se obračamo s tem kratkim pismom, da bi vam povedali, zakaj smo za predlog, da naj občinska skupščina razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Trdno smo se odločili, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi se naša občina hitreje vsestransko razvijala in se uvrstila med razvitejše občine v Sloveniji. Vedeti pa moramo, da bomo to dosegli samo, če bo vsak po svojih močeh in sposobnostih dal svoj prispevek. Vedno manj smemo računati na pomoč od drugod. Mi in naši potomci bomo imeli to, kar si bomo sami ustvarili! Le poglejmo prek meja naše občine in prepričali se bomo, da tudi drugod urejajo komunalne in druge probleme s samoprispevkom. Trenutno smo ena izmed redkih občin v Sloveniji, ki nifa, mlaainu, nima krajevnega samopri- gospodinje! Za t b spevka. Tudi v najbolj razvi- lepši jutrišnji a ^ t tih občinah, na primer v bomo na refefe ^ ^ Ljubljani, plačujejo samoprispevek. Vsi smo se lahko prepričali, kaj vse nam je uspelo urediti z denarjem iz samoprispevkov, ki smo jih že imeli. V Kočevju smo zgradili sodobno osnovno šolo, ki jo obiskujejo tudi otroci s podeželja. Z drugim samoprispevkom smo dosegli, da bomo kmalu dobili sodobno cesto do Broda. Vse večje vasi v občini imajo asfaltno cesto skozi naselje. Veliko pa je bilo opravljenih tudi , - drugih komunalnih del. Lah- Šercer, Pr^ prog0 ko trdimo, da je bil vsak di- ZZB-^u . nar, ki smo ga občani plačali iz svojega žepa, pametno K ok» at I kit N Tei, lovadnica z osnovni šoli v f * pr naš skupen dolg samoprispevka. j,r Občani, tovaf c%/ riši, zaposleni, k ^ niki, mladina, bomo krožili „DA ^ svojo dolžnost u ^ J sebe, do naših , • novih P°^enkein a živeli na Kočevs ^ Prepričam v nedeljo, 31-težko odločiti Pismo so po f m sednik °^ bre01 Miro Hegler, se ^ skega komiteja** vak, sekretar o / ference SZRJ* ik 0bČi& čnik, predseduj j sindikalne^d^ zveze ZZB-N in predsednik o- g,,, ference Z MS lvu / Hoj Ustanovljeno je društvo invalid1 »Tudi invalide je treba upoštevati. Zdaj te v službi zametujci®'.^ norca. Prideš domov, se pa še doma skregaš!« je poudaril^ 1 v lidov na občnem zboru - Predsedni je Opačič Pred kratkim so v Kočevju ustanovili Društvo invalidov, za predsednika pa je bil izvoljen Mile Opačič. V občini Kočevje so doslej evidentirali 230 ainvalidov, od katerih se jih je 107 že včlanilo v društvo, ustanovnega občnega zbora pa se jih je udeležilo 69. Glavne naloge novega draštva so: preprečevanje nesreč, skrb za zdravje invalidov in njihovo usposabljanje za novo delo, skrb za zaposlovanje invalidov na primernem delovnem mestu, pravna pomoč članom, skrb za primerna stanovanja, organizacija kulturnega, družabnega in športnega udejstvovanja članov ter skrb za njihovo rekreacijo in drugo. b odo legacijah in b° bodo dosegli le, organizirano. Skratka: invalidi hočejo imeti enake pravice in dolžnosti, kot ostali občani. To bodo dosegli, če bodo primerno organizirani. Danes namreč .še marsikje, posebno v delovnih organizacijah, zapostavljajo invalide, se jih branijo zaposliti, ukinjajo njihova delovne mesta, oziroma se jih zele čimprej znebiti. Posebna skrb invalidov bo tudi, da bodo v podjetjih uvedeni ‘taki tehnično-varnostni ukrepi, , da bo čim manj nesreč pri delu in s tem tudi invalidov. To pa je pomembna naloga vse družbe. Žal pa je pogosto tako, da zdravi invalida ne razumejo. začeto razp f teh do obeh ko"f; da bi mo«l> FSa&JSjte EL čne organi*3 DOLENJSKI LIST L. novim samoprispevkom bomo uredili mnoge komunalne zadeve na podeželju, mesto pa bo dobilo bazen in telovadnico. Sedanja telovadnica v domu telesne kulture je zasedena od jutra do noči. (Foto: F. Brus) Stran uredil: J02E PRIMC Mile Opačič, prvi predsednik novega društva invalidov: „Doslej smo v polovici občine organizirali odbore invalidov.“ Invalidi so v razpravi opozorili, da * zaradi nerazumevanja družbe za njihove težave postajajo mnogi invalidi brezbrižni, se vdajajo pijači, se prepirajo doma v družini (ker jim gre v službi kaj narobe). Zaradi vsega tega trpe ljudje-invalidi, njihove družine in vsa skupnost ima zato izgubo. Tudi nagrajevanje invalidov je zelo slabo urejeno. „Dogaja se, da ima 4 tisti, ki je prišel včeraj v podjetje, * dvakrat večjo plačo kot tisti, ki je že 20 let pri podjetju,44 je opozoril eden izmed invalidov. Invalidi so na ustanovni skupščini pravilno ugotovili, da bo imela družba več smisla za reSevanje njihovih Ivan Goi* Ko j je pnz»del r.0^> St. 13 (1288 Danes in v nedeljo bomo volili 1 Hkrati bomo glasovali še za samoprispevek - Kako in kje bomo volili? Danes, 28. marca, bodo volili vsi zaposleni v svojih delovnih kolektivih (podjetjih in ustanovah) člane delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine. Razen tega bodo danes volili še zasebni obrtniki iz vse občine na istem volišču, in sicer v gostilni Štimec na Roški cesti v Kočevju. V nedeljo, 31. marca, volijo vsi volilci (tudi zaposleni, ki so volili že v četrtek) na voliščih, ki jim bodo sporočena. Ta volišča bodo v večini primerov tam, kjer so bila pri prejšnjih volitvah. Vsak volilec bo v nedeljo glasoval trikrat, in sicer za delegacijo za zbor krajevnih skupnosti, za delegacijo za družbenopolitični zbor občinske skup- /■ N ZAMUDE ZARADI CESTE - Zaradi posodabljanja ceste Kočevje-Brod na JColpi prihaja v Kolpski dolini do raznih zaple-tljajev. Obvoz preko Stružnice ni najbolj primeren za avtomobile, zato so se delegati iz Kolpske doline pripeljali na nedavno kandidacijsko konferenco SZDL kar z vozom. Znani aktivist Matija Letig, ki se je tudi tako pripelji, je povedal, da tudi pošta zdaj potrebuje 5 do 6 dni, da pride do te doline. Računajo, da bo bolje, ko bo za promet spet odprt Čolnarski klanec in ko bo dokončano posodabljanje ceste do Kočevja. >• . ščine (25 članov) in krajevni samoprispevek. še za Kmetje, stari 15 let in več, pa bodo glasovali ta dan (v nedeljo, 31. marca) na nekaterih voliščih še za delegacijo kmetov, ki bo imela eno delegatsko mesto v občinski skup-šemi. j p Odprli prenovljeno dvorano V Starem Logu lepo proslavili dan žena in slovenski kulturni praznik - Organizatorke žene Dan žena so v kočevski občini svečano proslavili v delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in celo v nekaterih hišnih svetih, pa tudi drugod. Zelo svečano so ga proslavili v Starem Logu pri Kočevju, kjer so hkrati odprli prenovljeno dvorano krajevne skupnosti. Hkrati so, čeprav malo pozno, praznovali še Prešernov dan. Na prireditvi so nastopili z recitacijami, petjem in branjem odlomkov cicibani, pionirji, mladinci, mladinke in žene. Pionir in-pionirka sta bila oblečena celo v narodno nošo. Vsaka žena, ki je prišla na proslavo, je dobila nageljček. Po proslavi pa je bila še zabava. Udeleženci proslave so povedali, da so se najbolj potrudile z organizacijo proslave Marta Troha, Slavka Pršle in Kristina Robida. Te žene so dokazale, da lahko tudi kraj, ki nima šole, kulturno živi in dela. Take prireditve pa prispevajo tudi k ry> f m >/ U m nrpr t LiKX> i.ena1 K, Za proslavo dneva žena so v Starem Logu prenovljeno dvorano lepo okrasili z zelenjem in zastavicami. Na sliki: pevski zbor, kije na proslavi zapel več pesmi. (Foto: J. Primc) DROBNE IZ KOČEVJA DVA V AMZS - Na skupščini Avto-moto zveze Slovenije v Ljubljani 16. marca je bil izvoljen predsednik AMD Kočevje Stanc Levstek v nadzorni organ AMZ Slovenije, Janko Trost pa v izvršni odbor. To je veliko priznanje za delo in pravilno vodenje društva v korist članov ter uspešno izpopolnjevanje za narodno obrambo. VEC ČLANOV - Članstvo društva za varstvo in vzgojo ptic je po uspešni letošnji razstavi hitro nara-stlo. Sedaj šteje društvo že preko 60 članov. Razveseljivo je, da je med njimi veliko mladih. Sploh pa je pri ?tičarjih tako, da je za ta hobi obi-ajno navdušena kar vsa družina in da gre ljubezen do ptic iz roda v rod. To se je opazilo tudi pri pripravah za letošnjo razstavo, ko so pomagale kar cele družine. VRTIČKARJI DELAJO - Po občnem zboru Sadjarsko-vtnarskega društva v Kočevju delo ni zaživelo, kot bi moralo. O tem se bodo člani pogovorili na sestanku v začetku aprila. Takrat bo tudi predavanje „Pomlad in naš vrt“. Predaval bo znani strokovnjak Jože Kregar. Po predavanju bo sestanek odbora. Dogovorili se bodo za delo letos. Jože Kfegar bo ostal v Kočevju še en dan in dajal članom pojasnila o pomladanskih delih na vrtovih. HULIGANI - V nedeljo ob 3. uri zjutraj je prihrumela druščina mladih razgrajačev pred samski blok. Pripeljali so se z avtomobili vsi vinjeni. Tam so razgrajali in razbijali steklenice vse do pol petih zjutraj, ko se je pričelo daniti. Najbolj divjaško je bilo dekle, ki je bila „sama med volkovi". Vsi protesti stanovalcev niso zalegli. Dobro je, da so fantje in dekle znani. Kaj so delali čuvarji reda? — Začela se je pomlad in gradbena sezona, zdaj boste pa služili pri Komunali z izdelavo zidakov! — Kje pa! Zdaj bomo začeli šele popravljati stroj, ki jih izdeluje. KOČEVSKE - NOVICE ooljšemu medsebojnemu spoznavanju občanov, razumevanju in strpnosti. Nič več ponoči Nekatere delavke v TEKSTI-LANI smo vprašali, kaj jih najbolj teži. Odgovorile so: f** * -t:* XJ Y MARIJA MUHVlC: „Nočno delo ni več za nas, ki nismo več tako mlade, da bi lahko vse zdržale. Ženske smo namreč obremenjene z delom doma in še v službi." VERA HENIGMAN: „Težita me premajhen osebni dohodek in nočno delo. Komaj se osebni dohodki zboljšajo, že gredo tudi cene gor. Drugače nam je pa kar lepo.“ MARIJA KUŽNIK: „Vsak bi pač rad tisto, česar nima. Vedno pa vsakemu kaj manjka, vsak ima ž«;lje, vsakega kaj teži. Jaz bi najraje videla, da bi čimprej ukinili nočno delo.“ V TEKSTI LANI so nam povedali, da bodo že letos začeli postopoma ukinjati nočno delo za ženske in bo popolnoma odpravljeno predvidoma šele leta 1976. Ukinitev nočnega dela zahteva nove investicije, se pravi nove stroške, ki pa jih bo podjetje postopno le zmoglo. KAM PO ŠOLI? Učencem 7. in 8. razredov osnovne šole Kočevje popoldne po pouku že tri mesece predvajajo filme o poklicih. Tako spoznavajo učenci zanimivosti in odgovornosti raznih poklicev. Hkrati jim filmi pomagajo pri izbiri poklica. V. L HUD VETER V torek, 19. marca, je pihal v Kočevju zelo močan veter, vendar ni znano, da bi naredil večjo škodo. Valovi na Rinži so bili precej veliki. Veter je celo odnašal vodo z Kinžc, da je padala kot dež na pešce na mostu in drugod. Mamice so spremljale manjše otroke v šolo in domov, saj bi jih sicer lahko veter vrgel ob tla. Lažji otroci so se kljub težkim šolskim torbam d;žali za roke, da jih ne bi veter prevrnil. Pred zadnjim dejanjem Danes in v nedeljo volimo naše delegate Danes se je že dvignil zastor ob začetku zadnjega dejanja volilnih opravil, dejanja, katerega priprave so zadnje mesece pomenile osnovo široke politične akcije vseh organiziranih socialističnih sil, predvsem organizacij in aktivistov SZDL in sindikata. Delegatski sistem, ki ga z volitvami uvajamo v življenje, je skupaj z našo novo ustavo velik skok v razvijanju naše družbe, v krepitvi našega samoupravnega socialističnega sistema. Predvolilni postopki v občini Ribnica so bili pravočasno opravljeni. SZDL in sindikat sta opravila veliko delo. Kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela so bile v redu izvedene. Zaključek kandidacijskih postopkov je bil druga seja občinske kandidacijske konference 15. marca, na kateri je bila potrjena lista kandidatov za občinski družbenopolitični zbor, prvič pa so prišla v javnost tudi imena kandidatov za nekatere vodilne funkcije v bodoči občinski skupščini. Zanimiv je podatek, da bo v bodoči občinski skupščini Ribnica preko delegacij in konferenc delegacij delovalo okrog 700 delegatov. V novem skupščinskem sistemu bo torej dana možnost soodločanja v skupščini neprimerno večjemu številu občanov kot doslej (52 odbornikov!). Po drugi strani pa te ugotovitve sprožajo nova razmišljanja, da bo namreč potrebno veliko naporov, da bodo delegacije res zaživele, da se bodo vsi delegati dejansko pričeli obnašati kot delegati. Treba bo torej nujno poskrbeti za ustrezno usposobitev članov delegacij. Kakšna bo ribniška skupščina? Družbenopolitični zbor bo štel 23 delegatov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Lista za ta zbor je zaprta, vsi volilci v občini pa bodo v nedeljo, 31. marca, glasovali o celotni listi s tem, da bodo obkrožili na glasovnici besedi „glasujem za“ali,.glasujem proti“. Zbor združenega dela bo v skupščini štel 30 delegatskih mest. Vojska ima eno delegatsko mesto, državni organi eno (delegacija 10 članov), zdravstvo dve delegatski mesti (8-članska delegacija), šoli Sodražica in Loški potok imata skupno delegatsko mesto, vendar tu ne volijo, ker je povsod zaposlenih manj kot 30 ljudi, Inles-TOZD Ribnica ima 3 delegatska mesta (30-članska delegacija), Inles Sodražica eno mesto (delegacija 10 čla- nov), enako Inles Loški potok, KZ Ribnica in kmetje kooperanti imajo skupno 17-člansko delegacijo in pet delegatskih mest, TGP Jelka, Donit, ITPP, Evrotrans, Sukno Jurjeviča imajo po eno delegatsko mesto (delegacije po 10 članov), gozdarstvo s kmeti kooperanti ima dve delegatski mesti, Riko in Žičnica imata skupaj dve delegatski mesti, Krim in BPT skupno delegatsko mesto in vsak svojo delegacijo, dve delegatski mesti sta za manjše delovne skupnosti, kjer volitev niti ne opravljajo. Lastno delegacijo 15 članov in eno mesto v zboru združenega dela imajo tudi obrtniki. Volitve vseh teh delegacij bodo 28. marca, razen kmetijske delegacije, ki bo voljena 31. marca. V nedeljo bodo tudi volitve delegacij krajevnih skupnosti. Tudi zbor KS bo štel 30 delegatskih mest, med krajevne skupnosti pa bodo razdeljeni takole (v oklepaju navajamo številčnost delegacije): KS Ribnica 6 deJegatskih mest (50), Sodražica 5 (30), Loški potok 4 (35), Dolenja vas 4 (30), Slemena 2 (15), Sušje 2 (16), Gora a (7), Velike Poljane 1 (8), KS Dolenji Lazi, Jurjeviča, Bukovica in Goriča vas po eno delegatsko mesto (10-članske delegacije), KS Nemška vas in Otavice bosta imeli 5-članski delegaciji, skupaj pa eno mesto v zboru. Delegacijo KS volijo vsi volilci z območja krajevne skupnosti v nedeljo, in sicer tako, da izmed predlaganih kandidatov glasujejo za toliko delegatov, kolikor delegatov bo štela delegacija. Nekatere kandidatne liste imajo le toliko kandidatov, kolikor mora biti izvoljenih članov delegacije, to pa zato, ker niso vsi predlagani sprejeli kandidatur. -vec ČREPINJE IZ L0NČARIJE V NEDELJO VOLITVE - Namesto več manjših tokrat le eno večjo „črepinjo*1, posvečeno volitvam, ko bomo v nedeljo glasovali o delegacijah krajevnih skupnosti, o kandidatih za občinski družbenopolitični zbor, svojo delegacijo pa bodo volili tudi kmetje. Krajevna skupnost Dolenja vas je imenovala volilno komisijo, katere predsednik je Tone Hren ml. iz Dolenje vasi, člana Stane Merhar iz Prigorice in Anton Krulič iz Grčaric, njihovi namestniki pa France Trdan iz Dolenje vasi, France Petek iz Lipovca in Vinko Rus iz Rakitnice. Volilna komisija je že imenovala volilne odbore za vsa volišča v krajevni skupnosti, in sicer v Grčaricah, Rakitnici, Blatih, Dolenji vasi, Prigorici in Lipovcu. Na kandidacijskih konferencah v začetku marca so se dogovorili,. da bo delegacija krajevne skupnosti Dolenja vas štela 30 članov, delegacija pa bo imela v zboru krajevnih skupnosti v občinski skupščini štiri delegatska mesta. Kandidacijske konference-so v krajevni skupnosti potrdile listo 38 kandidatov (voli se 30 članov), in sicer so: iz Dolenje vasi Tone Bojc ml., Pavel Dejak, Polde Dejak ml., Albina Grivec, Jakob Henigman, Nežka Heningman, Stane Kromar, Tone Kromar, France Mihelič, Ludvik Pahulje, Jože Pogorelc sr., Srečko Vrbinc; iz Prigorice Mirko Kaplan, Karel Klun, Alojz Levstik, France Merhar, Jože Merhar ml., Alojz Pahulje, Vinko Pogorelc, France Trdan ml., Rudolf Trdan in France Zobec; iz Rakitnice Vinko Henigman, France Hočevar, Marija Hočevar, Ivan Kromar, Marica Lovšin in Francka Merhar; iz Grčaric Norbert Černe, Ivan Mohar, Ivan Oberstar, Jože Perušek st., Stane Poje st., Mirko Rovan in Majda Šega; iz Lipovca Janez Petek ml., iz Kota Karel Merhar in Polde Zobec iz Blat. Iz vsakega kraja je več kandidatov, kot naj bi se jih izvolilo. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije predlagajo, naj bi v 30-članski delegaciji imela Dolenja vas 10 delegatov, Prigorica 8, Rakitnica 5, Grčarice 5, Lipovec enega in Blata - Kot enega. -vec FRANC ČAMPA Danes je premalo tovarištva Preveč gledamo vse skozi di nar • Zakaj se delavci izogibajo raznih odgovornih dolžnosti? Marija Čaval, ki dela v oknar-ni INLES v Ribnici je tudi delegatka republiškega kongresa ZK. O bližnjem kongresu je dejala: „Kongres je v času, ko sta sprejeti novi ustavi in občinski statut, torej v izredno pomembnem obdobiu. Mi, delavci, pričakujemo, da nam do pomagal izbojevati samoupravne pravice, ki so povsod lepo zapisane, težje pa delavci pridemo do njih. „Delavci oziroma neposredni proizvajalci se težko vključujemo v novosti na področju samoupravljanja, v delegatski sistem. Ce so sestanki med rednim delovnim časom, trpi delo. Odsotnost na sestankih tudi ni plačana, zato se delavci izogibajo takih dolžnosti. Razen tega so v • minulem obdobju dobile preveliko moč sile, ki so bile nasprotne samoupravljanju, ki so delavcem jemale samoupravne pravice. Nam, delavcem, bo treba krepko pomagati, da bo delavsko samoupravljanje zaživelo. Delovne organizacije bodo morale bolj skrbeti za izobraževanje vseh članov kolektiva, posebno mladine in komunistov. Ni dovolj zapisati v raznih aktih samoupravne pravice in jih prebrati delavcem, delavce je treba izobraziti, jim pomagati, da bodo sposobni samoupravljati. Nikoli ne bi smeli reči, da za izobraževanje delavcev ni denarja.“ O tovarištvu in solidarnosti pa je menila: „Resolucija res močno poudarja tovarištvo in solidarnost. Zal je danes premalo tovarištva. Vsak gleda le na zaslužek, denar in da sosed ne bi zaslužil več kot on. Ce danes rečemo, da bomo v soboto in nedeljo delali zato, da bomo pomagali ti- stim, ki jih je zadela nesreča, je veliko negodovanja. Vsi se premalo zavedamo, da bo morda jutri potrebna pomoč nam oziroma smo srečni, če nesreča ni prizadela nas.“ Po vojni pa smo vsi ob nedeljah delali udarniško. Na udarniškem delu sploh nismo zamujali. Brez plačila smo delali za družbo, se pravi za nas. Našega dela, samoupravljanja, življenje ne bi smeli gledati skozi dinar. Več zavesti, topline, tovarištva, človečnosti, bi moralo biti! Ce mi nismo dosegli, da bi bolje zaživela solidarnost in sartioupravijanje, bo morda mladina." J. PRIMC V nedeljo, 17. marca, so pokopali na pokopališču na Gori v ribniški občini Franca Čampa iz Kračalov. Pokojni Čampa je umrl nenadno, star komaj 44 let! Zapušča ženo in otroka. V službi je bil pri KZ Ribnica kot prodajalec v trgovini na Gori. Med ljudmi je bil zelo priljubljen. Bil je znan družbeni delavec. Družbene organizacije in krajevna skupnost na Gori ga bodo zelo pogrešale. Se posebna vrzel pa je z njegovim nenadnim odhodom nastala v gasilskem društvu Gora, kjer je dolga leta opravljal odgovorne dolžnosti. Zato je pokojnika spremilo na za dnji poti tudi veliko gasilcev iz bližnje in daljne okolice ter mu s prapori izkazalo zadnji pozdrav. -r PRESTAVLJENO PREDAVANJE Tavčarjevo predavanje „V peklu Sahare", napovedano za 22. marec, je odpadlo, ker je bila dvorana TVD Partizan zasedena zp prireditev ob občinskem prazniku. Predavanje, spremljano z barvnimi posnetki znamenitih pokrajin, bo jutri, 29. marca, ob 19. uri v dvorani TVD. Ortneški poročevalec TELEFONI Kar 16 vasi in zaselkov na Slemenih se lahko danes postavi s skupno 35 telefoni. Tako so povezani s celim svetom. Želite morda govoriti z ljudmi z Gregorja, Andola, Rigla, s Praprošč, z Marši-čev, Krnč, Zadnikov, Crnca ali Bri-novščice, lahko tudi z Grebenja, Grabna, Hudega konca pa tudKSino-vice? To je lahko, saj so vsa Slemena eno telefonsko omrežje. Na Velikih Poljanah jim je pošta bliže kot Gregorcem, zato bi jim bilo lažje napeljali telefon. Zbudite sc, Poljanci, opogumite se! S telefonom se vam bo vse približalo: svojci, trgovina, bolnica, zdravnik, živinozdravnik, ves svet! LOVSKI MUZEJ V ORTNEKU - Bral sem o risih in onem nesrečnem, ki je prvi smrt storil v naših gozdovih in bo sedaj nagačen krasil lovski muzej v Bistri. Na ribniško-kočevsko lovsko območje rad zahaja na lov tudi naš Tito, saj je tam obilo razne divjadi. Zato sem bistriškemu muzeju nevoščljiv, da se postavlja z našimi trofejami, ko bi lahko sami imeli lep lovski muzej. Ortneški grad v samem Ortneku, ki bi bil za to primeren, pa sameva in propada. V programu občinskih del za letos so lepe vsote za popravilo razvalin na starem gradu, a bi morda od tega nekaj namenili za ohranitev gradu v Ortneku in ga usposobili z njegovo lepo okolico za kaj 'gospo- darnega. Razvalin imamo že tako preveč. SLAB SPREJEM - Na višavah ob starem ortneškem gradu bi lahko postavili televizijski pretvornik, ki bi izboljšal sprejem slike in glasu vsem naročnikom na območju treh dolin. Tako vsaj mislimo mi, laiki. Posebno Ortnečani o tem razmišljamo, ko sc oziramo proti staremu gradu. Ce bi sc Ortneški dolini izboljšal sprejem, bi še več ljudi kupilo televizorje. občan vprašuj« medved odgovor j® - In kaj ste Ribničanje odgo* vorili na republiške predloge možnih kandidatov za razn* vodstva republiških organov ^ organizacij? - Isto smo jim svetovali, ko* oni nam: na liste več žensk» mladine in neposrednih proizvajalcev. Marija Čaval: „Za izobraževanje delavcev ne sme zmanjkati denarja.“ (Foto: J. Primc) REŠETO Trideset volišč čaka na obisk Protestiramo proti željam tujcev po našem ozemlju, so dejali zbrani delavci v , Beltu“ (Foto: B. P.) Priprav konec - sedaj volimo dovolj dobrih kandidatov za zbor združenega dela tudi brez vodilnih v TOZD in OZD - Danes samo zaposleni, nedeljo pa vsi na voliščih Veliko je bilo dela s pripravami na volitve, vendar so sedaj vsi zadovoljni. Priprave so končane, mnenje vseh pa je enako: bile so uspešne. Kandidati za delegate zares „vemo“ predstavljajo svoje sredine. In še nečesa se v občini vesele: bojazen, ki sojo izrekali nekateri, češ da ne bo mogoče dobiti dovolj kandidatov za delegate, ker vodilni iz TOZD in OZD ne smejo kandidirati v zbor združenega dela, seje pokazala za napačno. Danes bodo v črnomaljski občini Uposleni volili v občinski zbor združenega dela. Med 317 kandidati bodo izvolili 142 članov delegacij. ŠTART OPEKARNE Opekarna v Kanižarici, ki posluje dtupaj z rudnikom v istem kraju, je imela lani 3,6 milijona dinarjev celotne realizacije. Ta 40-članski kolektiv 'pa naj bi letos ustvaril za sedem do osem milijonov celotnega dohodka- Tak skok si obeta predvsem zaradi pričetka obratovanja nove betonarne s pisto in novega obrata separacije dolomita in apnenca. Betonarna naj bi pričela obratovati v začetku aprila, vsako leto pa naj bi v njej naredili 550.000 betonskih obliko-vancev, v separaciji, ki bo pričela obratovti sredi aprila letos, pa naj bi vsako leto pridobili okrog 20.000 Običnih metrov sejanega kamna. ki bodo v tem zboru zastopali interese zaposlenih v TOZD in OZD, obrtnikov, kmetov, prosvetnih delavcev, zdravstvenih delavcev, državnih organov ter družbenih organizacij in društev. Kandidatov je torej več, kot pa bodo izvolili delegatov. Več kandidatov, kot pa bodo izvolili delegatov, je vpisanih v petih odprtih kandidatnih listah, na katerih bodo lahko volilci izbirali med kandidati za zbor združenega dela, ki bo štel 33 delegatskih mest. Približno na 160 zaposlenih v občini bodo izvolili po enega delegata. Odločanje za delegate bo zaposlenim lažje, kot je bila prejšnja volitev odbornika. Delegati bodo imeli mnogo več stikov s svojimi volilci in ti bodo tako preko delegatov zares lahko sodelovali pri vseh odločitvah, še posebno, ker bodo delegacije sestavljali delegati, ki se bodo spoznali na vsa področja življenja. V nedeljo, 31. marca, pa bodo občani na voliščih po krajevnih skupnostih volili svoje delegate v družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti. Tudi sestav kandidatov, od katerih bo večina izvoljena za delegate, je v občini ugoden. Prizadevanja, da bi bilo med delegati kar največ mladih, žensk in neposrednih proizvajalcev, so bila uspešna. Tega, da direktorji in drugi vodilni v TOZD in OZD niso smeli kandidirati v zbor združenega dela, pa se vesele v krajevnih skupnostih. Vodilni bodo morali z delom v njih dokazati svojo vrednost, saj jih bodo lahko občani krajevnih skupnosti potem kandidirali za delegate posameznih zborov. B. PODOBNIK Poživitev ZK v občini živahna predkongresna aktivnost komunistov -še nekaj pomanjkljivosti - Slab delavski nadzor Osnovne organizacije ZK v Tozd in OZD bo treba okrepiti, delovati pa bodo morali pri-&ti tudi sveti ZK v TOZD in OZD in krajevnih skupnostih. so osnovne organizacije ZK Ponekod prešibke, najbolj posuje dejstvo, da so se morali Pri konstituiranju OZD ponekod vmešavati tudi komunisti, niso bili tu zaposleni. Tako s° med drugim poudarili na *adnji seji črnomaljske občin-*e konference ZKS. . Na seji so ocenili delovanje komunistov v občini pred kongresom sionskih komunistov, ki bo v začet-aprila v Ljubljani. Ugotovili so, r® Je ZK v občini opravila dobro vc-£>no zadanih si nalog, da pa ponekod delo vseeno šc šepa, kljub temu j*a doživlja organizacija ZKS v obči-j*1 sedaj v predkongresnem obdobju Pravo renesanso. Njen vpliv je nam-ec močno čutiti tudi tam, kjer so bili komunisti doslej na ,,robu“ dogajanj. 1 Delegati občinske konference ZKS pa niso bili zadovoljni z delom ZK na naslednjih področjih: Menili so, da poteka uresničevanje vsebine nove ustave v TOZD, OZD in krajevnih skupnostih prepočasi. Prav tako niso bili zadovoljni z delovanjem odborov delavskega nadzora. Ti odbori so sicer izvoljeni, imajo tudi pravilnike o delovanju,' delujejo pa ne. Komunisti bodo morali pomagati „na noge“ članom delavskih kontrol. Razen tega so na seji menili, da bo potrebno izboljšati idejnopolitično izobraževanje komunistov, njihovo delovanje v SZDL ter sprejemati več novih članov v vrste ZK. Člani občinske konference ZKS so soglašali s pripombami, ki so jih prispevali udeleženci razprav o predkongresni resoluciji. Med drugim tudi to, da je treba cene nujnim življenjskim potrebščinam brzdati, cene luksuznemu blagu pa naj sc formirajo na trgu. ČRNOMALJSKI DROBIR M partizanskim mamam - f*e,tna organizacija ZB s« je tudi le- °s spomnila partizanskih mamic, ki ° med vojno izgubile enega ali več *n°v v partizanih. Dvajset takih ■nam so ‘pred dnevi obdarili, darila pa so prispevale delovne organizacije. START - Kurirčkovo pošto bo-0 pionirji-kurirji iz Črnomlja od-,esh 2. aprila ob 10. uri. Dva dni odo pošto prenašali po občini, 4. Pnia pa j0 bodo v Podzemlju izro-^ijj^vojim vrstnikom iz metliške ob- CVETJA BO VELIKO - V mestu saff£tOS Protla*' Ml° veliko rož in ni Z njimi so bili najbolje založe- ni. Pričakujejo, da bo letos zato vse mesto v cvetju. Tudi krajevna skupnost je posadila nekaj novega okrasnega grmičevja. KAKO DO NJIV? - Delavci Cestnega podjetja so pričeli urejevati okolje lani zgrajene ceste Crnomelj-Kanižarica. Prebivalci Tribuč pa menijo, da bi morali urediti tudi okolje nove ceste proti Adlešičem, saj sedaj zaradi nasipov zemlje ponekod ne morejo do svojih njiv. PRIPRAVE - Kulturniki že pri- pravljajo program, ki ga bodopoka-e občil iski pr im boe oddolžili za gostovanje ob Črnomalj- žali prebivalcem pobratene rF - Dui pobratene oočine Resa za njihov občinski pra-5. maj. Tako sc jim bodo v l-monmi samopostrežni trgovi- skem občinskem prazniku. J spel poskus Že nekaj let tarnamo nad preslabo obiskanimi zbori volilcev. Najrazličnejše vzroke navajamo, vzroke, ki vplivajo na čedalje manjši obisk zborov občanov ali volilcev. Od tega, da so postali prebivalci nepolitični, da jim je vseeno, kaj se okrog njih godi, do tega, da so taki zbori nepotrebni. Najbrž pa smo se premalokrat vprašali, zakaj je tako. Premalo smo tudi mislili, kaj moramo narediti, da se bo stanje izboljšalo. Prav zato je odločitev nekaterih krajevnih skupnosti v črnomaljski občini nekaj novega. Zbore volilcev so občanom „približali,‘. Nič več niso le v kraju, kjer ima krajevna skupnost svoj sedež, pač pa so v vseh večjih vaseh. Nedavni zbori, na katerih so občani govorili o volitvah ter o marsičem drugem, so pokazali, kako upravičena je bila taka odločitev. Na Vinici se je prej običajno udeleževalo zborov okrog 50 do 60 prebivalcev, sedaj, ko so bili v tej krajevni skupnosti kar trije zbori, vsak v drugem kraju, pa se jih je udeležilo okrog 160 občanov. To pa je udeležba, s katero teoretično sicer še ne morejo biti zadovoljni, glede na preteklost pa je to že do sežek. Pokazalo se je namreč, da trditve, da je ljudem vseeno, kaj se okrog njih dogaja, ne drže. Pa še kako zanima prebivalce življenje v njiho vem kraju ter vse, kar je z razvojem njihove vasi v zvezif Seveda pa se ljudje raje pogovarjajo o načrtih svojega kraja, kot pa poslušajo pripovedi o težavah, načrtih in življenju občanov iz drugega kraja. In če so sestanki blizu doma, so tudi bolje obiskani. Seveda bodo zbori volilcev res dobro obiskani šele takrat, ko bodo imeli pravo veljavo, takrat, ko se bo tisto, za kar se bodo občani na njih odločili, tudi izvajalo. Dokler ne bo tako, bodo ostajali stoli prazni. B. PODOBNIK V nedeljo, 31. marca, bomo volili delegate v družbenopolitični zbor zbor krajevnih skupnosti - Kmetje tu di v zbor združenega dela m v Občani metliške občine bodo delegate v družbenopolitični zbor občine ter v zbor krajevnih skupnosti volili 31. marca na tridesetih, voliščih. Istega dne bodo volili kmetje v zbor združenega dela. Na nekaterih voliščih bodo volili prebivalci več vasi. Volišča bodo razporejena takole: BOZAKOVO - v osnovni šoli oodo volili prebivalci Božakovega, Rakovec in Želebeja. KRIVO-GLAVICE - v gasilskem domu bodo volili prebivalci G. in D. Dobra-vic, Geršičev in Krivoglavice. DRA-ŠICI - prebivalci Drašičev, Vidoši-čev, Železnikov in Krmačine bodo volili v prostorih gasilskega doma v Drašičih. GRADAC - na volišču, ki bo v domu družbenih organizacij tega kraja, bodo volili občani Gradca, Kloštra in Okljuke. GRABROVEC - prebivalci tega kraja bodo volili v vaški hiši. SELA - v osnovni šoli bo pripravljeno volišče za volilce iz Sel, Jugorja, Mačkovca, Škemljevca, in Božič vrha. G. LOKVICA - volilci iz obeh Lokvic bodo svoje glasove oddali v osnovni šoli v G. Lokvici. TRNOVEC - tukajšnji volilci bodo prišli na volišče v hišo Antona Pezdirca. V mestu MetUka bo pet volišč. Za prebivalce Mestnega trga, Trga svobode, Obrha in Ulice na trg v prostorih občinske skupščine, za volilce, ki'stanujejo ob Cesti bratstva in enotnosti od trgovine „metalka*4 do Vranešiča, za stanovalce ob Trdinovi poti, Stari cesti, Novi cesti, Brega revolucije in Bočke v hiši Mirana Mežnariča; tisti, ki stanujejo na Cesti bratstva in enotnosti od „Me-talke“ do Henigmana, in tisti, ki stanujejo ob Cankarjevi cesti in Tovarniški poti, bodo volili v pisarni Vinske kleti; prebivalci Vinogradniške ceste, Poti na Veselico, Prečne poti, Požega, Navratilove poti in Partizanskega trga bodo volili v Obrtnem domu v Metliki; tisti Metličani, ki stanujejo ob Cesti bratstva in enotnosti med Henigmanom in Kolpo, pa bodo svoje volilne lističe oddali v Novoteksovi pisarni. KRIŽEVSKA VAS - prebivalci bodo volili v gasiskem domu. PODZEMELJ - Tu bodo v osnovni šoli volili prebivalci te vasi skupaj z občani iz Kapljišča, Skrilj in Grma. KRASINEC - volišče za Krajnčane bo v gasilskem domu. Volilci iz Zemlja bodo volili v hiši Janeza Butale, iz Otoka v Hiši Jožeta Križana, iz Primostka v hiši Ivana Kambiča, Priprave na volitve so bile v metliški občini uspešne. Danes bo 2.400 volilnih upravičencev izmed 168 kandidatov izvolilo 123 bodočih delegatov, ki bodo zastopali kmete, obrtnike ter OZD in TOZD v občinskem zboru združenega dela. V njem bo 29 delegatskih mest, ki jih bodo zasedli delegati 16 delegacij ter petih konferenc delegacij. Predkandidacijski in kandidacijski astopki so bili v občini dobro izpeljani, predvsem v „Beti“. Tu so svoje delegate predlagale posamezne delovne skupine in ne celotna TOZD. Tako bodo imeli delegati brez vsakršnih sej in posvetovanj vedno dovolj stika s svojimi volilci. Razen tega je sestava takih delegacij resnično veren odraz sestave zaposlenih. Pri vsem tem pa so se še potrudili in predlagali v posamezne delegacije take delegate, ki bodo lahko „pokri-vali“ vsa področja. Prav zato, da bi bila sestava delegacij zares odraz strukture zaposle-/ nih, v metliški občini pri določanju števila posameznih delegacij niso mm .< m vedno upoštevali števila zaposlenih. Prednost so dali raje številu posameznih zaključenih delovnih skupin, zato da bo imel delegat iz take skupine kaj najtesnejši stik s svojimi sodelavci. Kar med delovnim časom se bo lahko posvetoval, kakšno mnenje naj zastopa na seji občinske skupščine, ter bo potem o seji svoje sodelavce tudi obvestil. Vse kandidatne liste so, razen tiste v kmetijski skupini, odprte. Kmetje bodo imeli zaprto kandidatno listo - volili bodo vse kandidate - zato, da bodo zagotovili „pokrivanje" celotnega terena." Zaposleni v OZD in TOZD pa bodo morali na današnjih volitvah med kandidati izbirati. Tudi obrtniki bodo morali izmed 16 kandidatov izvoliti 10 delegatov. Med kandidati za delegate TOZD in OZD je kar 52 odstotkov žensk. To potrjuje misel, da kandidati zares predstavljajo strukturo zaposlenih. Do 27 let starih je 38 odstotkov kandidatov, s Prednjo, višjo ali visoko izobrazbo jih je 24 odstotkov, kvalificiranih delavcev pa je 44 odstotkov. Od skupnega števila kandidatov jih je 22 odstotkov članov ZKS. B. PODOBNIK KOVAČIJA iz Bojanje vasi v vaški hiši, iz Kraš-njega vrha v hiši Jožeta Golobiča, iz Dragomlje vasi v vaški hiši, iz Bereče vasi v vaški kleti. BORŠT - tu bodo volili prebivalci Boršta, Mlak, Pri-lozja in Boginje vasi v hiši Nika Rozmana. RADOVIČA - njeni prebivalci bodo skupno z občani Radoša in Ostriža volili v radoviški osnovni šoli. ROSALNICE - tu bo v gasilskem domu volišče za volilce iz Ro-salnic, Radovičev, Curil in Svrža-kov. D. SUHOR - občani D. in G. Suhorja bodo volili v svoji osnovni šoli. BUSlNJA VAS - v hiši Franca Tomca bodo poleg prebivalcev Buši-nje vasi volili še vaščani M. Lešč in dela Brezovice. HRAST - v Brun-skoletovi hiši bodo svojo državljansko dolžnost izpolnili prebivalci Hrasta, Dol, Drage in Ravnac. SLAMNA VAS - v vaški hiši bodo volili prebivalci Slamne vasi in Bol-draža. Kmetovalci, ki bodo volili svoje delegate v zbor združenega dela 31. marca, imajo volišča na istih mestih. Le volišč v Metliki in v Hrastu zanje ni. B. P. Kandidati - delegati Danes bod v občini izvolili 123 delegatov za občinski zbor združenega dela - Dovolj žensk . Mojstri, ki znajo podkovati konje, izginjajo. Pri „TGF‘ pa kovač še vedno zabija žebljičke v kopitft ... (Foto: B. P.) ^ ZAKAJ NAJVEČ? Belokranjski tekstilci menijo, da so naredili tisti, ki so odločili, da mora plačevati tekstilna industrija najvišjo dolejčeno stopnjo prispevkov za nerazvita območja, napako. Ta prispevek znaša tri odstotke vsote poslovnega sklada, to pa je lani veljalo „Beti“ 2,100.000 dinaijev. Svoje mnenje podpirajo tekstilci s tem, da je tekstilna industrija doma in v tujini v precej težkem položaju, zato bi bilo prav, da bi ji vsaj z manjšimi stopnjami določenih prispevkov skušali pomagati na zeleno vejo. Prvi ključi Dve zelo pomembni dolžnosti ima Ivan Urh. Se sreča, da pred nalogami ni nikoli „bežal“, vedno jih je, če jih je že sprejel, tudi dobro opravil. Med drugim je predsednik metliške krajevne skupnosti in občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. Seveda pa ima še nekaj drugih, manj pomembnih dolžnosti. - Metliška krajevna skupnost je bila ustanovljena šele lani. Kako se je kaj spoprijela z delom? • „Letošnji delovni program smo že izdelali, svet krajevne skupnosti ga je potrdil, o njem pa bodo spregovorili še prebivalci. Zal pa še ne poznamo povsem natanko načina financiranja krajevnih skupnosti in zato ne vemo, kje in koliko denarja bomo dobili. Sprejeti moramo tudi nov statut, ki bo točno opredeljeval vlogo in položaj krajevne skupnosti." - Kaj pa stanovanja iz solidarnostnega sklada? Ste z denarjem tega sklada že zgradili ali kupili kakšno stanovanje? „Prve štiri družine se bodo junija letos vselile v štiri dvosobna stanovanja, ki jih še gradi „TGP“. Upamo, da bomo v prihodnjem letu kupili z denaijem, ki se bo zbral v občinskem solidarnostnem skladu, še dvajset enosobnih stanovanj.“ - Jih bodo dobili tisti, ki se "stiskajo sedaj kot podnajemniki? „Ne vem, kdo bo ta stanovanja dobil. Vsekakor pa bomo izvedli akcijo, v kateri bomo skušali stopiti na prste zasebnikom, ki prav oderuško ravnajo s svojimi podnajemniki, razen tega svojega celotnega zaslužka od oddajanja sob sploh ne prijavijo. Za nekatere že vemo .. - Nad čim se jezite? „Nad tem, da tistemu, ki pokaže voljo do družbenega dela, obesijo preveč funkcij, zato vseh ne more dobro opravljati. Delati bi moralo več ljudi. Mladih. To bi bilo pravilno kadrovanje.“ B.P. SPREHOD PO METLIKI CESTE „ŽREJO" DENAR V metliški občini imajo 42 kilometrov makadamskih cest, za katere mora skrbeti občina. Letos bodo za vsak kilometer omenjenih cest porabili 15 tisočakov za vzdrževanje. To pa jevgledc na to, da so te ceste zelo slabe, malo. Vendar denarja ni več in jadikovanje je odveč. Občinske c<'st c vzdržujejo cestarji „TGP“. O STATUTU - Predsedniki KO SZDL so imeli v četrtek 21. marca posvet o javni razpravi o statutu občine. Po krajevnih skupnostih pa so bile razprave od 22. do 25. marca. Na razpravah je sodelovalo veliko število občanov. DOGOVOR MLADIH - Aprila bodo imeli mladi redno letno konferenco, na kateri bodo pregledali delo v preteklosti, si zastavili nove naloge, izvolili novo konferenco, predsedstvo in predsednika. ' DEKLETA - OBEŠALNIKI -Prihodnji teden bodo pričeli v Beti z manjšimi modnimi revijami na katerih bodo prikazali predstavnikom trgovskih Hiš modele iz jesensKo-zimske kolekcije. Manekeni bodo (Jekleta in fantje iz tovarne. UMOR - Jutri, 29. marca, bo gostovalo v Metliki Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Predstavilo se bo z dramo Thomasa Stearnsa Eloita „Umor v katedrali", po kateri je bil posnet film Becket. Na zanimivo predstavo vabimo vse ljubitelje gledališča. PREMALO BESED - Izšla je letošnja tretja številka Vezila, glasila tovarne Beti, ki je tekstovno nekoliko šibkejša od prejšnjih, je pa bogata s slikami. Opaziti je tudi, da se vse premalo oglašajo delavci iz neposredne proizvodnje. metliški tednik KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE V nedeljo bomo vsi glasovali ZA bazen telovadnico in komunalno urejanje vasi Na podeželju se ljudje zavedajo, da bodo dobili več, kot dali, zato so vsi za samoprispevek - Tudi v mestu so se vsi anketirani odločili ZA bazen in telovadnico, različna so le mnenja o tem, kako velik naj bo bazen - V nedeljo, 31. marca, bomo torej vsi glasali ZA Tudi v naši zadnji anketi so vsi vprašani odgovorili, da bodo v nedeljo, 31. marca, na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovali ZA. Odgovori so bili enaki v mestu in na podeželju. Žal ne moremo objaviti vseh, ker jih je preveč. Nekatere pa smo morali spustiti tudi zato, ker se niso želeli fotografirati. Plavanje za mlade in turiste STANE JAJTIČ, predsednik občinske Zveze prijateljev mladine Kočevje in Turističnega društva Kočevje: „Pozdravljam razpis referenduma za uvedbo samoprispevka, saj bosta bazen11 in telovadnica v korist mladine in turizma. Posebno me veseli, da bomo le začeli delati za mladino. Bazen in telovadnica bosta med vsem letom koristila mladini, poleti, ko bodo počitnice, pa tudi gostom oziroma turistom. Vendar nisem za to, da bi gradili preveč skromno, ampak v primernem standardu. Bazen in telovadnica bosta namreč vedno zasedena. Če bo vse skromno narejeno, se bo hitro kvarilo in bo potem veliko stroškov za vzdrževanje. Kot predsednik Zveze prijateljev mladine in Turističnega društva priporočam članom obeh teh organizacij, naj glasujejo ZA, sicer pa niti ne dvomim, da se niso že sami odločili, da bodo glasovali ZA samoprispevek. novno usposobitev za delo v razna zdravilišča. Vse bomo imeli doma, kar bo precej cenejše. -i Nekdo mi je rekel, da se boji, da bomo plačevali dvakrat, se pravi za gradnjo bazena in potem še „mastno“ vstopnino. Odgovoril sem mu, daje skupnost zgradila tudi planiške skakalnice in da sedaj kljub temu plačujemo vstopnino za planiške prireditve. Sicer pa, če se greš kopat na Kolpo ali morje, te danes veliko stane, če bomo imeli bazen doma, pa bo kopanje kljub vstopnini precej cenej -še.“ bodo v njem lahko kopali in zdravili invalidi. Zdaj jih zdravnik pošilja na zdravljenja v zdravilišča na njihove stroške, ki so za bolnika previsoki. Mnogi si takega zdravljenja ne morejo privoščiti. Sicer jaz nisem invalid, vendar je že tako, da človek nikoli ne ve, kaj ga čaka.“ Vsi smo ZA IVAN SlARIČ,- Stara cerkev: „Vsi občani smo ZA samoprispevek. Tako smo se dogovorili na nedavnem sestanku, na katerem se je tudi izkazalo, da so nekateri ljudje mislili, da bo podeželje prispevalo za Kočevje. Potem smo jim pojasnili, da bo prav narobe in da bo mesto solidarno prispevalo za podeželje, da bomo lahko uredili komunalne zadeve, ki jih sicer še dolgo ne bi. sestanka se je udeležilo 150 ljudi, kar je rekord. Vsi so bili za samoprispevek. Le eden je predlagal, naj bi ne bilo oprostitev za revnejše in naj bi samoprispevek plačevali vsi, ki imajo kakršenkoli dohodek. Vendar bomo verjetno morali razen tega samoprispevka dodatno prispevati še sami, če hočemo, da si bomo uredili vse, kar potrebujemo." IVAN BRUDAR, Kočevje: „Ko sem slišal za predlog krajevne skupnosti, naj bi s samoprispevkom zgradili bazen in telovadnico, se mi je zdela ta rešitev najbolj pametna. Je namreč v interesu otrok in mladine. V Kočevju je veliko otrok, ki ne znajo plavati in nimajo kje telovaditi. Zato bom glasoval ZA samoprispevek. Zavedam se tudi, da samo letni bazen za Kočevje ne bi bil primeren, ker je tu premalo sončnih dni v letu.“ DARJO POGORELC, učenec iz Kočevja: „Kočevju sta potrebna bazen in telovadnica. Za gradnjo bazena sem slišal, za gradnjo telovadnice pa še ne. Plavati znam', naučil sem se na morju v Selcah. V Rinži se ne kopljem. Včasih pa sem se, ko sem bil na obisku pri stari mami v Slovenski vasi, kjer je Rinža bolj čista.“ Pismo pred referendumom Občanom občine Kočevje f trNa vas se obračamo s tem kratkim pismom, da bi vam povedali, zakaj smo za predlog, da naj občinska skupščina razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Trdno smo se odločili, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi se naša občina hitreje vsestransko razvijala in se uvrstila med razvitejše občine v Sloveniji. Vedeti pa moramo, da bomo to dosegli samo, če bo vsak po svojih močeh in sposobnostih dal svoj prispevek. Vedno manj smemo računati na pomoč od drugod. Mi in naši potomci bomo imeli to, kar si bomo sami ustvarili! Le poglejmo prek meja naše občine in prepričali se bomo, da tudi drugod urejajo komunalne in druge probleme s samoprispevkom. Trenutno smo ena izmed redkih občin v Sloveniji, ki nima krajevnega samoprispevka. Tudi v najbolj razvitih občinah, na primer v Ljubljani, plačujejo samoprispevek. Vsi smo se lahko prepričali, kaj vse nam je uspelo urediti z denarjem iz samoprispevkov, ki smo jih že imeli. V Kočevju smo zgradili sodobno osnovno šolo, ki jo obiskujejo tudi otroci s podeželja Z drugim samoprispevkom smo dosegli, da bomo kmalu dobili sodobno cesto do Broda. Vse večje vasi v občini imajo asfaltno cesto skozi naselje. Veliko pa je bilo opravljenih tudi drugih komunalnih del. Lahko trdimo, da je bil vsak dinar, ki smo ga občani plačali iz svojega žepa, pametno uporabljen in večkratno oplemeniten. Nihče ne pravi, ■ da tudi brez samoprispevka ne bi marsičesa naredili, prav gotovo pa vsega, kar imamo, ne bi imeli in na marsikaj bi bilo potrebno čakati še leta in leta. Še nekaj posebnega je pri predlogu za nov samoprispevek: to bo najbolj samoupravno uveden samoprispevek. Ne predlagajo ga občinska vodstva, temveč vse krajevne skupnosti v občini. Ta hotenja pa smo dolžni vsestransko podpirati. Čeprav bodo večji del denarja prispevali zaposleni iz mesta, bodo več kot polovico denarja dobile krajevne skupnosti na vasi. Tako so se zaposleni v anketi, ki smo jo že izvedli, tudi odločili. Telovadnica z bazenom pri osnovni šoli v Kočevju pa je naš skupen dolg še iz prvega samoprispevka: Občani, tovarišice in tovariši, zaposleni, kmetje, obrtniki, mladina, upokojenci, gospodinje! Za naš boljši in lepši jutrišnji dan gre. Ko bomo na referendumu obkrožili „DA“, bomo storili svojo dolžnost do samega sebe, do naših otrok in do novih pokolenj, ki bodo živeli na Kočevskem. Prepričani smo, da se vam v nedeljo, 31. marca, ne bo težko odločiti!" Pismo so podpisali predsednik občinske skupščine Miro Hegler, sekretar občinskega komiteja ZK Jože Novak, sekretar občinske konference SZDL Nače Karni-čnik, predsednik občinskega sindikalnega sveta Tone Šercer, predsednik občinske zveze ZZB-NOV Drago Gril in predsednik občinske konference ZMS Ivan Oberstar. Ustanovljeno je društvo invalidov »Tudi invalide je treba upoštevati. Zdaj te v službi zametujejo, te imajo za norca. Prideš domov, se pa še doma skregaš!« je poudaril en izmed invalidov na občnem zboru - Predsedni je Opačič zadev le, če si bodo sami priborili mesto v delavskih svetih, raznih delegacijah in drugih organih. To pa bodo dosegli le, če bodo nastopali organizirano. J. PRIMC Več o statutih Razprava se nadaljuje Na nedavni seji občinske konference ZK Kočevje je v razpravi sodeloval tudi novi sekretar Medobčinskega sveta ZK Ljubljana Ivan Godec, ki je med drugim dejal: „Dogovorili smo se, da bomo začeto razpravo nadaljevali vse do obeh kongresov ZK. Menim, da bi morali v teh razpravah po svetiti še posebno pozornost osnutkoma obeh statutov ZK, sc pravi republiškemu-in zveznemu. O partijskem delu pa je treba preko sredstev obveščanja sporo čati več javnosti. V predkongres ne razprave je treba razen delegatov za kongresa in vseh komu nistov vključiti tudi druge, predvsem še ostale družbeno-politi* čne organizacije.** Ivan Godec: ,»Predvsem me je prizadelo, ko sem- slišal razpravo nekaterih, /da imamo dve vrsti* komunistov. Tega ne sme biti.** (Foto: Primc) Tudi šport in razvedrilo sta potrebna ljudem Po mnogih letih govorjenja kaže, da bo končno le urejeno letno rekreacijsko središče za Kočevje v Rožnem studencu oziroma pri Mahovniku. Mladina Mahovnika in odbor krajevne skupnosti bosta poskrbela za postopno urejanje Rinže. Najprej bodo poglobili in očistili dno Rinže, uredili bregove, parkirni prostor, igrala pa morda tudi kabine. Zanimanje za ureditev tega dela Rinže, ki edino še ni preveč onesnažen in je zato še primeren za kopanje, je veliko. Razen mladine in KS bo pomagalo tudi Turistično drur štvo, morda pa tudi občinska zveza za telesno kulturo. Razen kopališča je namreč tu predvidena tudi TRIM steza in nekateri djugi objekti, ki so potrebni za rekreacijo občanov. J. P. OSILNICA: PRIJETNO ZA PRAZNIK Dan žena so letos lepo proslavili tudi v Osilnici. Učenci osnovne šole so pod vodstvom učiteljice Anice Stimec izvedli več kratkih igric, recitacij in tudi peli so. Nato so odrasli prikazali štiri enodejanke. Po programu je bila zabava za žene. Mile Opačič, prvi predsednik novega društva invalidov: „Doslej smo v polovici občine organizirali odbore invalidov.** Invalidi so v razpravi opozorili, da zaradi nerazumevanja družbe za njihove težave postajajo mnogi invalidi brezbrižni, se vdajajo pijači, se prepirajo doma v družini (ker jim gre v službi kaj narobe). Zaradi vsega tega trpe ljudje-invalidi, njihove družine in vsa skupnost ima zato izgubo. Tudi nagrajevanje invalidov je zelo slabo urejen?. „Dogaja sc, da ima tisti, ki je prišel včeraj v podjetje, dvakrat večjo plačo kot tisti, ki je že 20 let pri podjetju,** je opozoril eden izmed invalidov. Invalidi so na ustanovni skupščini pravilno ugotovili, da bo imela družba več smisla za reševanje njihovih NACE VIDRIH, Kočevje: „Sem ZA samoprispevek, ker sem za vsak napredek. Potrebno je, da delo in načrte uskladimo tako, da bosta skladno napredovala mesto in podeželje. Podeželje ne sme več izumirati. Ne bi pa rad podpiral teženj po graditvi razkošnih stavb. Za take se bomo odločili takrat, ko bomo imeli dovolj denarja; če ga je malo, pa moramo graditi skromneje. Prepričan sem, da bi mi že imeli bazen in še kaj, če bi bili bolj pametni in skromni, se pravi, če se ne bi prepirali, ali bo bazen odprt ali zaprt, ali bo olimpijskih mer ali drugačnih, ali bo ogrevan tako ali drugače itd.. . Tudi kot član kolektiva HOTELA PUGLED sem za gradnjo bazena.“ Z novim samoprispevkom bomo uredili mnoge komunalne zadeve na podeželju, mesto pa bo dobilo bazen in telovadnico. Sedanja telovadnica v domu telesne kulture je zasedena od jutra do noči. (Foto: F. Brus) Tudi invalidi žele bazen FRANJO KRANJC, Trata: „Glasoval bom ZA samoprispevek, ker bosta bazen in telovadnica v korist vseh občanov, ne le mladine. Menim, da bi bazen lahko uporabljale za vadbo tudi razne reprezentance, se pravi, da bi lahko napredoval tudi športni turizem. Posebno razveseljivo pa bo, ker nam ne bo treba pošiljati invalidov na rekreacijo in po- juLiw\ nniviiNu, ivocevje: „Sem ZA bazen, le bojim se, da bo premajhen, če bo meril 12 x 18 m. Tolikšen bo zadostoval komaj za potrebe vseh šol. Kopljejo pa se radi tudi vsi, ki so že končali šolanje. Zato mora ^>iti bazen večji. V Kočevju preradi naredimo vse polovičarsko, da lahko rečemo, da to in ono imamo. Za samoprispevek in bazen bom glasovala tudi zato, ker se Kopanje v Mahovniku Pred kratkim so v Kočevju ustanovili Društvo invalidov, za predsednika pa je bil izvoljen Mile Opačič. V občini Kočevje so doslej evidentirali 230 invalidov, od katerih se jih je 107 že včlanilo v društvo, ustanovnega občnega zbora pa se jih je udeležilo 69. Glavne naloge novega društva so: preprečevanje nesreč, skrb za zdravje invalidov in njihovo usposabljanje za novo delo, skrb za zaposlovanje invalidov na primernem delovnem mestu, pravna pomoč članom, skrb za primerna stanovanja, organizacija kulturnega, družabnega in športnega udejstvovanja članov ter skrb za njihovo rekreacijo in drugo. Skratka: invalidi hočejo imeti enake pravice in dolžnosti, kot ostali občani. To bodo dosegli, če bodo primerno organizirani. Danes namreč še marsikje, posebno v delovnih organizacijah, zapostavljajo invalide, se jih branijo zaposliti, ukinjajo njihova delovne mesta, oziroma se jih žele čimprej znebiti. Posebna skrb invalidov bo tudi, da bodo v podjetjih ‘uvedeni taki tehnično-varnostni ukrepi, da bo čim manj nesreč pri delu in s tem tudi invalidov. . To pa je pomembna naloga vse družbe. Žal pa je pogosto tako, da zdravi invalida ne razumejo. Vsakokrat trije avtomobili, tri motorne žage, dve kosilnici itd Uživajte pri zbiranju, ob pričakovanju nagrad in z laškim pivom ZLATOROG! Na vsako vašo kuverto z osmimi zamaški - vaš naslov! cev odporna proti kislini in vlagi, temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. Kvalitetno PIVO pivovarne LAŠKO TUDI NAGRAJUJE 8 zamaškov s črkami DIMNIK SCHIEDEL S ŠAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE: — varčen zaradi hitre in enostavne montdže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije s tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. pošljite na naslov: PIVOVARNA LAŠKO SCHIEDEL-YU-KAMlN PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA GRADBENO PODJETEJ „GRADNJA", ŽALEC, v kooperaciji s - CINKARNO Celje, telefon 71-783, 72-227. Prodajna mesta: # KZ KRKA NOVO MESTO # MERCATOR-TRGOPROMET KOČEVJE Zbirke zamaškov pošiljajte posebej! Kolikor zbirk, toliko vaših srečk. Čim več osmič, tem več uspeha pri žrebanju, ki bo: 13.aprila v Mariboru 11. maja v Ptuju 29. junija v Celju TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA PRESKRBA KRŠKO TRGOVSKO PODJETJE RADEČE GG BREŽICE JELKA RIBNICA Nagrade • je HITRO in ENOSTAVNO PRIPRAVLJENO • je POCENI •irnaLEPO in PRAKTIČNO EMBALAŽO • ima PESTRO IZBIRO irolade.mini rolade,kolači,T0—PO express, tonka.jurko, rozinček, poljubčke kosmičeve, lešnik in kokos • je vedno SVEŽE IN dobi se V VSAKI TRGOVINI! ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« LiUBUANA OBVESTILO VELJAVNOST ZDRAVSTVENIH IZKAZNIC KMETOV Vsem zavarovancem — kmetom na območju Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto Obveščamo zavarovance — kmete, da tudi za leto 1974 ne bomo potrjevali zdravstvenih izkaznic. Kljub temu bo njihova veljavnost podaljšana do 30. aprila 1975. O tem bodo obveščene vse zdravstvene organizacije oziroma vsi zdravniki na območju skupnosti. Tiste zavarovane osebe s kmečko zdravstveno izkaznico, ki bodo uporabile zdravstvene varstvo izven območja skupnosti, pa bodo morale kljub temu potrditi svoje izkaznice. Te lahko potrdijo v uradnih dnevih pri strokovni službi skupnosti v Novem mestu (za območje občine Novo mesto in Trebnje) oziroma pri njenih podružnicah v Črnomlju (za območje občine Črnomelj in Metlika) in v Krškem (za območje občine Krško). IZVRŠILNI ODBOR ZAČASNE SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA NOVO MESTO r, Občinska zveza za telesno kulturo Novo mesto razpisuje delovno mesto - DELAVCA ZA ŠPORTNE OBJEKTE NA LOKI za nedoločen čas. Nastop službe 1. aprila 1974. Pogoj: 1-mesečno poskusno delo. Interesenti naj se zglasijo osebno v tajništvu Občinske zveze za telesno kulturo. Novo mesto, Kidričev trg 2. DIMNIK SCHIEDEL JE OKROGEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine — enostavnost pri čiščenju SEJEM AVTOMOBILOV JN KMETIJSKE MEHANIZACI-JE!, Avto-moto društvo KRŠKO obvešča prodajalce in kupce avtomobilov, motornih koles in kmetijskih strojev, da bo v nedeljo, 7. aprila 1974, ob 7. uri na Stadionu Matije Gubca v Krškem AVTOMOBILSKI SEJEM. Poslej bo sejem vsako nedeljo. DIMNIK SCHIEDEL IMA ŠAMOTNI VLOŽEK, ODPOREN PROTI KISLINI, ZATO JE: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 % — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna m PODRAVKA VAS VABI, DA SODELUJETE V POSEBNI NAGRADNI IGRI ZA SLOVENIJO: NAGRADE * tfc * 15 PODRAVKINIH DUKATOV, POSEBNO SO JIH ZA TO PRILOŽNOST SKOVALI V »ZLATARNI MAJDANPEK« 50 SREBRNIH TOLARJEV 250 PODRAVKINIH KOZIC ZA JUHO 500 PODRAVKINIH JUŠNIKOV (POSOD ZA JUHO) Kako boste sodelovali pri igri? KUPUJTE POORAVKINE JUHE IN SKRBNO HRANITE PRAZNE VREČKE IN ŠKATLICE; KO JIH ZBERETE 10, JIH POŠLJITE NA NASLOV: PODRAVKINI ZLATNIKI 61001 LJUBLJANA poštni predal 31 VAŠA PISMA BOMO SPREJEMALI DO 31. V. 1974. DOBITNIKE BOMO IZŽREBALI. IZID ŽREBANJA IN SEZNAM DOBITNIKOV BO OBJAVLJEN V „DOLENJSKEM LISTU" TAKOJ PO ŽREBANJU. DOBER TEK IN SREČO V IGRI VAM ŽELI PODRAVKA m-i podrTvkp zahtevajte PILS! poglejte pod zamašek! pod zamaški piva PILS vas čaka več kot 100 OOO nagrad: 2 avtomobila (RENAULT 5 in VW 1200), 4 barvni televizorji, 10 prenosnih televizorjev, 50 kasetnih magnetofonov, 4 OOO pivskih vrčkov, zaboji piva in steklenice piva PILS. €Sm) * {«>) * * W ©•©•©•©■P ©■©•(i)'©' ® 0-0- 4*» (***) * (“***} ’ {“*“) * 3 ■■■* ® ® I S-(2 Zberite 4 zamaške z enakimi, a raznobarvnimi slikami ene izmed nagrad in dobitek bo brez žrebanja vaš. Zaboje in steklenice piva PILS dobite ob predložitvi 4 ustreznih nagradnih zamaškov, na vsakem prodajnem mestu piva PILS. Komplet nagradnih zamaškov za ostale nagrade pa pošljite v vrednostnem pismu na naslov. TALIŠ MARIBOR, » 62000 maribor Nagradni zamaški vel/a/c do vključno 30 maja 1974 Vel/avne nagradne zamaške /u/dcfe f udi pod ostalimi vrstami piva TALIŠ PILS nagrajuje pod vsakim zamaškom! LICITACIJA! „Kmetijska zadruga KRKA Novo mesto • -I ' razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV: V ponedeljek, 8. aprila 1974, ob 7. uri v Draškovcu pri Šentjerneju. Tu bo na prodaj: TRAKTOR FERGUSON 35, TRAKTOR FERGUSON 65, PRIKLJUČKI ZA TRAKTOR (plug, kosilnica, sejalnica, kultivator, kompresor, atomizer, komplet ogrodnik), DVE STISKALNICI ZA SENO in druga osnovna sredstva. V ponedeljek ob 9. uri pri perutninski klavnici Trška gora: AVTO KURIR IM V SUPER B 1100 STROJ ZA REZANJE MESA BLINER, STROJ ZA REZANJE SLANINE, STROJ ZA MEŠANJE, STROJ ZA POLNJENJE SALAM, DVA MOTORNA TRICIKLA; TEHTNICA 200 IN 500 KG. V ponedeljek ob 11. uri v Škocjanu: ŽIVINSKA TEHTNICA. V ponedeljek ob 13. uri v Občicah pri Dol. Toplicah: MOSTNA TEHTNICA. V torek, 9. aprila, ob 7. uri v Vavti vasi pri Straži: SKEDENJ (VINTARJEVO) ZA RUŠENJE. V torek, ob 9. uri v Zalogu pri Novem mestu: ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 780, ROBKAČ MOTORNI ZA KORUZO. V torek ob 10.30 uri na Strugi pri Otpčcu: KOZOLEC V torek ob 12,30 uri v Krmelju poleg klavnice: KOZOLEC DVOJNIK, STROJ ZA REZANJE MESA VOLF. Pogoji: Pri nakupu kombanjna ZMAJ imajo prednost strojne skupnosti s področja KZ. Vsak interesent mora 'pred začetkom dražbe položiti 10 %-no kavcijo. Ostali pogoji bodo objavljeni pred dražbo. Informacije zahtevajte na telefon 21-756.“ rr> vsak četrtek DOLENJSKI LIST „SLOVENIJALES - STILLES" Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta 1. ANALITIKA 2. KURJAČA 3. ADMINISTRATORKE POGOJI: Pod 1.: visoka ali višja izobrazba ekonomske stroke z najmanj 3 leti delovnih izkušenj v stroki. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Pod 2.: izpit za kurjača nizkotlačnih kotlov z najmanj 2 •etoma delovnih izkušenj pri kurjenju nizkotlačnih kotlov. Pod 3.: dveletna administrativna šola ali nepopolna srednja Šola pod pogojem, da obvlada strojepisje. Kandidati naj svoje vloge pošljejo podjetju v 15 dneh po objavi. PROSTA DELOVNA MESTA! ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA hotel ilirija Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 4 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1.3 KUHINJSKE POMOČNICE 2. 1 SNAŽILKA 3-1 SOBARICA S 1 KV NATAKAR 5- 2 POM. NATAKARJA-TOČAJA 6-1 KV KUHARICA Pogoj: '• PKV oz. priučena kuharica (možnost stanovanja) 2. N KV delavka (možnost Stanovanja) 3. N KV delavka .jj* KV natakar (možnost stanovanja) PKV oz. priučen gostinski delavec KV kuharica Kandidati naj osebno dostavijo vlogo upravi podjetja vsak (razen sobote in nedelje) med 6. in 14. uro. Zasedba objavljenih delovnih mest je možna takoj ali najkasneje 15 oni po objavi. PROSTA DELOVNA MESTA! OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem 0 • Novo mesto — Straža TOZD TOVORNI PROMET TOZD GOSTINSTVO TOZD AVTOBUSNI PROMET Na temelju določila čl. 50 statutov temeljnih organizacij združenega dela Tovorni promet. Gostinstvo in Avtobusni promet odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu objavlja javni razpis za naslednja vodilna delovna mesta: 1. DIREKTOR TOZD TOVORNI PROMET 2. DIREKTOR TOZD GOSTINSTVO 3. DIREKTOR TOZD AVTOBUSNI PROMET Kandidati za navedena delovna mesta morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod tč. 1 — da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo prometno-tehnične smeri — da ima 7 let prakse, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih v cestnoprometnih ali sorodnih delovnih organizacijah — da je moralno-politično neoporečen — da predloži program nadaljnjega razvoja temeljne organizacije. Pod tč. 2 — da ima višjo strokovno šolsko izobrazbo gostinske ali turistične smeri z najmanj 5 leti delovne prakse v gostinstvu oziroma turizmu, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih, ali — da ima srednješolsko izobrazbo z najmanj 10 leti delovne prakse v gostinstvu ali turizmu, od tega najmanj 3 leta na vodilnih delovnih mestih, in — da ima ustrezne družbeno-politične, gospodarske, organizatorske in moralne kvalitete za to delovno mesto. Pod tč. 3 — prometni inženir ali prometni tehnik, VKV delavec iz prometne stroke — potrebna je 7-letna praksa s področja del v cestnem transportu na vodilnih delovnih mestih. Kandidati za vsa razpihana delovna mesta morajo dokazati, da niso v postopku zaradi kaznivih dejanj, naštetih v zakonu o konstituiranju organizacij združenega dela in njihov vpis v sodni register. Informacije o nalogah na razpisanih delovnih mestih dobijo kandidati v splošnem oddelku podjetja. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili v splošni oddelek podjetja v 15 dneh po dnevu objave tega razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po zadnjem dnevu razpisnega roka. ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU ISKRA, TODZ elektrospojna vezja ELA, Novo mesto obiavlia prosto delovno mesto SALDOKONISTA Pogoji za sprejem so naslednji: — ekonomski tehnik — 2 leti delovnih izkušenj Rok za prijavo je 15 dni po dnevu objave. Pismene ali osebne prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije ISKRA, TOZD elektrospojna vezja ELA, Novo mesto, Ragovska 7 a. PROSTA DELOVNA MESTA! Pivovarna UNION Ljubljana, TOZD HMELJNI K, NOVO MESTO razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. KUHARICE 2. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1.: dokončana gostinska šola in vajen dela v strežbi. Prosto delovno mesto je v gostišču GRMADA, Trebnje. Pod 2.: srednja strokovna ali druga ustrezna izobrazba in 3 leta prakse. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. Prijave pošljite komisiji za medsebojna delovna razmerja. Dolenjski list razpisuje nagrado 500 din za najuspešnejšo šalo, karikaturo ali vic na temo PODRAVKA JUHE. Prednost bodo imele šale, ki se kakorkoli nanašajo na nagradno igro PODRAVKINI DUKATI, ki prav sedaj poteka v Novem mestu in okolici. Pravico sodelovanja imajo samo bralci lista, ljubitelji PODRAVKA JUH. Šalo, napisano ali narisano, pošljite na naslov: DOLENJSKI LIST za Podravkino šalo Glavni trg 3 68000 NOVO MESTO OBVEZNO CEPLJENJE PSOV OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI BO LETOS PČ NASLEDNJEM RAZPOREDU; PONEDELJEK, 8. APRILA ob 8. uri: Brod ob 9. uri: Srebrniče ob 10. uri: Jurka vas ob.11.uri: Drganja sela ob 12. uri: Rumanja vas TOREK. 9. APRILA ob 8. uri: Cegelnica ob 9. uri: Prečna ob 10. uri: Dol. Straža ob 11. uri: Gor. Straža ob 12. uri: Gor. Polje SREDA, 10. APRILA ob 8. uri: Soteska ob 9. uri: Podhosta ob 10. uri: Podturen ob 11. uri: Poljane ob 12. uri: Dol. Toplice ČETRTEK, 11. APRILA ob 8. uri: Otočec ob 9. uri: Dol. Kronovo ob 10. uri: Brezovica ob 11. uri: Dolenja vas ob 12. uri: Gorenja vas PETEK, 12. ARPILA ob 8. uri: ruperčvrh ob 9. uri: Birčna vas ob 10. uri: Uršna sela — vas ob 11. uri: Uršna sela — Zadr. dom ob 12. uri: Dobindol ob 13. uri: Gor. Sušice SOBOTA, 13. APRILA ob 8. uri: Žabja vas ob 9. uri: Gotna vas ob 10. uri: Črmošnjice ob 11. uri: Nova gora ob 12. uri: Ve.. Cerovec PONEDELJEK, 15. ARPILA ob 8. uri: Mali Slatnik ob 9. uri: Ratež ob 11. uri: Vel. Brusnice ob 12. uri: Gaberje ob 13. uri: Hrušica TOREK, 16. APRILA ob 8. uri: Vrhe ob 9. uri: Dolž ob 10. uri: Zajčji vrh ob 11. uri: Vel. Orehek ob 12. uri: Stopiče SREDA, 17. APRILA ob 8. uri: Jablan ob 9. uri: Goriška vas ob 10. uri: Sred. Globodbl ob 11. uri: Biška vas ob 12. uri: Jablan — Šranga ČETRTEK, 18. APRILA ob 9. uri: Mirna peč ob 10. uri: Železniška postaja ob 11. uri: Dolenja vas ob 12. uri: Šentjurij PETEK, 19. APRILA ob 8. uri: Dol. Karteljevo ob 9. uri: Kamenvrh ob 10. uri: Dol. Kamence ob 11. uri: Gor. Kamence ob 12. uri: Potočna vas SOBOTA, 20. APRILA ob 8. uri: Bajnof ob 9. uri: ^Stari Grad ob 11. uri: Novo mesto — postaja Ločna PONEDELJEK, 22. APRILA ob 8. uri: Šmihel ob 9. uri: Škrjanče ob 10. uri: Mali Podljuben ob 11. uri: Novo mesto- postaja Ločna ob 17. uri: Novo mesto-Loka ZAMUDNIKI od 6 do 11. maja dopoldne na postaji Ločna SUHA KRAJINA PETEK, 12. APRILA ob 8. uri: Drašča vas ob 8,30 uri: Klečet ob 9. uri: Šmihel ob 10. uri: Poljane ob 10.30 uri: Praproče SOBOTA, 13. APRILA ob 8. uri: Dol. Ajdovec ob 9. uri: Sr. Lipovec ob 10. uri: Sadinja vas ob 11. uri: Dvor PONEDELJEK, 15. APRILA ob 8. uri: Sela Hinje ob 9. uri: Hinje ob 10. uri: Prevole ob 11. uri: Žvirče TOREK, 16. APRILA ob 8. uri: Stavča vas ob 8.30 uri: Jama ob 9. uri: Lašče ob 9.30 uri: Vel. Lipje ob 10. uri: Gradenc ob 11. uri: BOdganja vas SOBOTA, 20. APRILA ob 8. uri: Reber ob 9. uri: Žužemberk ZAMUDNIKI PONEDELJEK, 29. APRILA ob 8. uri: Žužemberk ob 10. uri: Hinje ŠENTJERNEJ Z OKOLICO PONEDELJEK, 8 APRILA ob 8. uri: Orehovica ob 9.30 uri: Dol. Mokro polje ob 10. uri: Maharovec ob 10.30 uri: Draga TOREK, 9 APRILA ob 8. uri: Groblje ob 9. uri: Dol. Stara vas ob 10. uri: Gor. Vrhpolje SREDA, 10. APRILA ob 8 uri: Šentjernej ČETRTEK, 11. APRILA ob 8. uri: Dobrava ob 9.30 uri: Škocjan PETEK, 12. APRILA ob 8. uri: Zagrad ob 9.30 uri: Zbure ZAMUDNIKI PETEK, 19. APRILA ob 8. uri Šentjernej ob 10. uri: Škocjan Opomba: Po uredbi RSG Ur. lista SRS 35/73 je cepljenje obvezno za vse nad 3 mesece stare pse. PROSTA DELOVNA MESTA! „LABOD, tovarna perila. Novo mesto, objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA SPLOŠNE SLUŽBE PODJETJA Pogoji: VIS ali VIŠ strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri, s prakso. 2. FINANČNO MATERIALNI LIKVIDATOR - RAČUNOVODJA TOZD v TOZD Ločna, Novo mesto, in v TOZD Libna, Krško. Pogoji: Viš ali SS izobrazba ekonomske smeri, s prakso v knjigovodstvu. 3. OPERATER l'ZA KNJIŽENJE NA NCR STROJU Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri s prakso. 4. STENODAKTILOGRAF Pogoji: od kandidata zahtevamo popolno obvladanje strojepisja in stenografije. Prednost imajo kandidati, ki obvladajo en tuj jezik — nemščino. 5. ADMINISTRATOR I. Pogoj: administrativni tehnik s prakso ali dveletna administrativna šola s prakso. 6. POMOŽNI KNJIGOVODJA: Pogoji: nepopolna srednja šola s prakso v knjigovodstvu. Podrobne informacije o razglašenih delovnih mestih, osebnem dohodku in ostalih pogojih dela lahko kandidati dobijo v splošni službi podjetja. Vloge sprejema splošna služba podjetja do 15. 4. 1974 na naslov: „LABOD", tovarna perila — splošna služba, C. herojev 29, 68000 Novo mesto. tedensK6led Četrtek, 28. marca - Milaaa Petek, 29. marca - Bertold Sobota, 30. marca - Branimir Nedelja, 31. marca - Modest Ponedeljek, 1. aprila - Hugo Torek, 2. aprila - Franc Sreda, 3. aprila - Rihard Četrtek, 4. aprila - Izidor BREŽICE: 29. in 30. 3. angleški barvni film „Čizum“. ČRNOMELJ: 29. 3. mehiški barvni film „Srebrna maska**. 31. 3. ameriški barvni film „Umazani juna- ki Juke“. 3. 4. trancoski barvni film „Zmeda za ubijalca**. KOSTANJEVICA: 31. 3. ameriški barvni film „Črni šerif*. KRŠKO: 30. in 31. 3. danski barvni film „Rektor v postelji**’ 3. 4. češki barvni film „Vem, da si met rilec**. METLIKA: Od 29. do 31. 3. ameriški barvni film „Francoska zveza“. MIRNA: 30. in 31. 3. „Bargue-ro“. NOVO MESTO: Od 29. 3. do 1. 4. ameriški film „Zadnja prilož-nost“’ RIBNICA: 30. in 31. 3. francoski barvni film „Vstopnica za pekel**. ŠENTJERNEJ: 30. in 31. 3. „Borsaline**. TREBNJE: 30. in 31. 3. ameriški barvni kriminalni film ,,Bullit“’ illMl Og SLUŽBO DOBI IŠČEM ŽENSKO, ki bi enkrat na teden pospravljala stanovanje. Oglasite se popoldne na naslov: Vera Splichal, Cankarjeva 32, Novo mesto. SPREJMEM vajenca v uk ali na pri-učitev tesarske stroke. Hrana in stanovanje preskrbljena, drugo po dogovoru. Alojz Primc, tesarstvo, Babna gora 8, Škofljica pri Ljub-ljani. ŽENSKI, najraje upokojenki, oddam stanovanje s posebnim vhodom in hrano za varstvo dveh otrok. Naslov. v upravi lista ' (807/74). TAKOJ sprejmem žensko za varstvo otrok v dopoldanskem in popoldanskem času. Starost ni važna. Mirko Nimac, Kolodvorska 13, 61330 Kočevje. SPREJMEMO mlado dekle za pomoč v kuhinji. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Ivan Rekar, Zasavska cesta 13, Kranj. SPREJMEM DELAVCA k stroju za plastiko. Kovačič, Nad mlini 55, Novo mesto. STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi Usta (764/74). ODDAM opremljeno sobo fantu. Naslov v upravi lista (772/74). ODDAM enosobno stanovanje na Brodu. Naslov v upravi lista (783/74). Motorna vozila PRODAM S1MCO 1301 special, prevoženih 26000 km, letnik 1972. Ogled vsak dan od 14. ure dalje na naslov: Ferdo Šušteršič, Regerča vas 7, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1971, 33500 km, dobro ohranjeno, prodam. Cena 18.000 din. Dr. Gluecks, Mestne njive 6, telefon 22-284. PRODAM TRAKTOR Ferguson 35. Vodopivec, Hrvaški broti, Šentjernej. PRODAM moped Tomos expres. Naslov v upravi lista (773/74). PRODAM ZASTAVO 750 in motor MZ 250 ccm, vse v voznem stanju. Informacije dobite vsak dan g pri Leopoldu Piletiču, Stravberg 1, Otočec ob Krki. UGODNO PRODAM zelo dobro ohranjeno škodo MB, registrirano do marca 1975. Vinko Salamon, Pod goro 5, 68270 Krško. PRODAM AUDI karavan, letnik 1970, ali zamenjam za kombi. Naslov v upravi lista (801/74). UGODNO PRODAM kombi furgon 750, letnik 1970. Lipar, Družinska vas 50, Šmarješke Toplice. PRODAM poltovorni avto Hanomag gartfnt v voznem stanju. .Franc Žužek, Cilpah 19, Trebelno, p. Mokronog. KMETOVALCI! Ugodno prodam nove traktorske grablje in nadomestne dele za „Heublitz**. Cesta Dolomi^kega odreda 137, Ljubljana. PRODAM BMW 2002, letnik 1969, prevoženih 48.000 km. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Naslov v upravi lista (808/74). PRODAM traktorsko kosilnico Mer-tel malo rabljeno za polovično ceno in spačka furgonček še vozen, prodam tudi po delih. Naslov v upravi lista (809/74). PRODAM skoraj nov moped na štiri P1 V restave. Alojz Skušek, 68212 elika Loka 12. PRODAM ZARADI UREDITVE stanovanja zelo poceni prodam kuhinjsko pohištvo in žensko športno dvokolo v odličnem stanju. Naslov v upravi lista. PRVOMAJSKI PRAZNIKI OB ČRNEM MORJU! Obveščamo vse cenjene potnike, ki se žele udeležiti llndnevnega izleta v Bolgarijo in Turčijo, ki ga organizira KOMPAS Ljubljana, da bo odhod 25. aprila iz Novega mesta. Prijave sprejema KOMPAS, poslovalnica v Novem mestu. NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMA BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRŠKO, IVAN. JERINA, METLIKA, IN STANKO ČRTALIČ, DOBRAVA PRI KOSTANJEVICI. OBVEŠČAM cenjene stranke, da bom s 1. aprilom odprl avtomatsko pralnico avtomobilov. Za usluge se priporoča Janez Korasa like Vaštetove 1 NOVO MESTO PRODAM nemškega ovčarja z rodovnikom, starega 7 mesecev. Naslov v upravi lista (761 /74). BETONSKO ŽELEZO, več manjših oken, nekaj opeke, vse nerabljeno, prodam ceneje kot v trgovini. Poceni prodam rabljen električni štedilnik. Golobič, Gotna vas 65,- Novo mesto. PRODAM garažo v Kočevju v Cankarjevi ulici. Naslov v upravi lista (776/74). TELEVIZOR PINOCIO, grezhiben, poceni prodam. Skočir, Črnomelj, Sem iška 5. PRODAM 500 1 belega in 300 1 rdečega vina (cepljena trta). Marija Čulina, Doblička gora 4, Črnomelj. PRODAM obrezano smrekovo ostrešje za hišo 12 x 12 m. Jože Peterle, Cikava 3, 68230 Mokronog. PRODAM kompletno spalnico. Dra-govič, Nad mlini 43, Novo mesto. UGODNO PRODAM televizor. Ču-lig, Kandijska 13, blok IM V, Novo mesto. PRODAM nov pletilni stroj Singer. Brulc, Koštialova 34, Novo mesto. PRODAM NOVE valovite salonitne plošče Anhovo 180 m2 po tovarniški ceni. Krašna, Škocjan 22. PRODAM nov italijanski obračalnik Sonce. Flajs, Hrastovica, Mokronog. UGODNO PRODAM odlično ohranjeni postelji in nočni omarici iz češnjevega lesa s pripadajočimi vzmetnicami in celotnimi vložki iz prave žime. Mara Dolenc, 68270 Krško, novi blok NE, Cankarjeva ulica. PRODAM skoraj nov otroški italijanski voziček. Nevenka Bogdanovič, Jerebova 16 a, Novo mesto. PRODAM 3.000 kg sena in letošnjo košnjo. Stane Rozman, Partizanska 23, Novo mesto. PRODAM kozolec topler s šestimi okni, seno in dva vinograda na Raki. Ogled v nedeljo 1. aprila 1974. Jože Mesojedec, Mršeča vas 1, Šentjernej. kupim KUPIM enodružinsko hišo v Novem mestu ali v bližini, lahko tudi nedograjeno. Ponudbe pod „GOTO-VINA“. POSEST TAVNIK, njivo in gozd v Tomažji vasi prodam. Antonija. Kovačič, Glogov brod 6, Artiče. Informacije: Matija Rodič, Tomažja vas. PRODAM malo posestvo (lesena hi ša, kozolec, 2 ha zemlje) 8 km iz Novega mesta. Naslov v upravi lista (792/74). PRODAM gozd v Skrljevem, veliko njivo v Prelesju, dva travnika (Zaloge, Gmajna). Vprašajte pri Jožetu Novaku, Brinje, Šentrupert. RAZNO DVA KMEČKA FANTA, soseda, 33 in 42 let, lastnika mehaniziranih kmetij blizu mesta, želita spoznati dekleti od 25 do 38 let, mogoče sestri ali sosedi. Ponudbe pod šifro „SREČNA** VDOVEC, star 60 let, s pokojnino, hišo in nekaj zemlje išče žensko, staro do 50 let, za skupno življenje. Naslov v upravi lista (799/74). POROČNI PRSTANI! Darilo po najnovejši modi vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! iffOBVESTILA I SPLOŠNA BOLNICA Novo mesto bo oddala košnjo sena na licitaciji v ponedeljek, l. aprila 1974, ob 9. uri. Interesenti naj pridejo v ekonomat ob določenem času. Ob smrti naše drage mame in stare mame FRANČIŠKE ŠINKOVEC iz Šentjošta pri Stopičah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom za podarjene vence in cvetje, sosedom za veliko pomoč v času njene bolezni in ob smrti ter vsem, ki so našo mamo spremili na zadnjo pot in z nami sočustvovali, ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Marija ter Slavka in Tinca z družinama Ob tragični smrti moža, očeta, brata in strica IVANA PIRKOVIČA se vsem, ki ste z nami sočustvovali, mu darovali vence in cvetje in ga tako številno spremili na zadnji poti, najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo delavski godbi za izvajane žalostinke, zastavonošem, organizaciji Zveze šoferjev in avtomehanikov Kočevje za častno spremstvo in govorniku Petru Šobarju ža lepe besede o pokojniku ob zadnjem slovesu. Vsem še enkrat naša iskrena Zahvala. Žalujoči: žena Marija, hčerki Majda in Ivica Ob smrti zvestega tovariša JOŽETA KUNSTLJA iz Kočevja se zahvaljujem zdravnikoma dr. Rupniku in dr. Tomiču za požrtvovalno zdravstveno nego, govorniku za poslovilne besede na grobu, obč. odb. ZZB in podružnici DU Kočevje za dane.vence, godbi za sodelovanje, vsem sosedom za razumevajočo pomoč in vsem, ki so z mano sočustvovali in spremili dragega pokojnika na zadnji poti. Žalujoča PEPCA Ob prerani izgubi naše drage mame in stare mame KAROLINE TERKAJ iz Birčne vasi 8 se iskreno zahvaljujemo za cvetje in tolažilne besede sorodnikom, prijateljem in znancem ter zdravniškemu in strežnemu osebju splošne bolnice. Enako se zahvaljujemo tudi WZ Novo mesto in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Vera, Slavka, Kati z družinami in drugo sorodstvo. Ob smrti drage mame, stare in prastare mame TEREZIJE GORŠE, roj. Murn iz Podturna se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, izrazili sožalje, podarili vence in cvetje, za poslovilne besede in petje ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: hčerka Pepca in sinovi Jože, Lojze in Stanko z družinami. Ob smrti moža, očeta, deda in brata ANTONA GORŠETA iz V rbovcev 1 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom, kolektivu DANA Mirna, Šentjemejskemu oktetu, župniku in vsem, ki so sočustvovali v težkih trenutkih z nami. Žalujoči: žena Tilka, hčerki Francka in Vera z družinama ter sestra Ivanka. JEEKldCI FRANC MURGELJ, Sela pri Zajčjem vrhu 11, Stopiče, prepovedujem vožnjo vseh vozil po mojem sadovnjaku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. CILKA PIPAN, Gabrje 76, Brusnice, prepovedujem pašo kokoši in delanje kakršnekoli škode po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno pre- JOZE RODIČ, Gor. Kronovo 5, Otočec, prepovedujem hojo po moji njivi v Družinski vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ALOJZ KALIN, Dol. Gradišče 12, Šentjernej, opozarjam Elzo Zupančič iz Gradišča, naj preneha širiti neresnične govorice in kričati okrog stanovanja, ker jo bom v nasprotnem primeru sodno preganjal. MARIJA SPOLJAR iz Metlike, Vinogradniška c. 35, prepovedujem pašo kokoši po mojem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala, kokoši pli zastrupila. MARTINA KERNC, Kot 90 a, Semič,' opozarjam Poldo Jakša in vse ostale, nai prenehajo z lažnimi govoricami. Ce tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjala. Hvala za vašo kri. ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Jože Cesar, član Javnih skladišč Novo mesto; Jože Cimprič, Jože Kolenc, Franc Kralj, Milan Čarman, Albin Luzar, Anton Fink, Vladimir Kotar, Stanko Šiško, Marjan Lipovec, Terezija Ucman, Anton Oberč, Franc Povšc, Martin Sašek in Franc Mlakar, člani IMV Novo mesto; Jože Novak, Martin Petelin, Milena Zupančič, Fani Šuštaršič, Anton Tršinar, Rozalija Planinšek, Štefka Kranjčič, Anica Željko, Antonija Ljubi, Jože Udovič, Jožica Krevs, Draga Kajtazovič, Ana Bedek, Franc Zupančič, Martin Sekula, Anton Ravbar, Marija Resnik, Anton Tramtc, Ivan Matoh, Jože Lužar, Jože Blažič, Alojz Kcgiovič, Franc Gruden, Anton Barborič, Fani Hočevar, Anton Mrgole, Vlado Jalovec, Matjan Mlakar, Janez Steblaj, Majda Arko, Franc Kranjc, Darko Oberč, Lado Martinčič, Alojz Bregant, Alojz Hočevar in Ivan Kraševec, člani Novoteksa Novo mesto; Ivan Klemenčič, kmet iz Zdinje vasi; Alojz Avbar, obrtnik iz Bršljii^a; Jože Klobučar in Jože Šporar, člana Gorjancev Straža; Peregrin Košir, član Krke x tovarne zdravil Novo mesto; Marjan Janc in Anton Lukše, člana Ele Novo mesto; Anica Lužar, članica Beti Mirna peč; Rudolf Levstik, član UJV Novo mesto; Jožefa Črnič, Martina Iskra, Anica Sercelj, Milan Petan, Edi Murn, Jože Murn, Ivana Erlah, člani Novolesa Straža; Ciril Hudoklin, Vida Lindič in Alojz Pust, člani Splošne bolnice Novo mesto,; Joža Kovač, članica Laboda Novo mesto; Anton Radcšček, član Žita Ljubljana; Ivan Krevs, Vlado Matkovič, učenca šolskega centra'za kovinsko stroko Novo mesto; Ivan Zavodnik in Franci Smrekar, člana KZ Krka Novo mesto; Roman Celesnik, član Osnovne Sole Škocjan; Franc Gali, član Mercatorja Novo mesto; Anton Hočevar, kmet iz Grmovlja; Albin Rodič, kmet iz Tomažje vasi; Ivan Pungerčar in Franc Šinkovec, kmeta iz Zagrada; Justina Cvelbar in Martina Butala, gospodinji iz Tomažje vasi; Marija Kocjan, članica Industrije obutve Novo mesto; Jože Ferkolj, kmet iz Hrastulja; Alojz Gruden, član Varnosti Novo mesto; Alojz Hrovat; kmet iz Osrečja: Anica Šinkovec, gospodinja iz Goriške vasi; Anton Jene, član PTI' Škocjan; Julka Komljanec, Stanislava Hrovat in Minka Oberč, gospodinja iz Osrečja; Anton Povše, član Dolenjke Novo mesto; Anica Kralj, gospodinja iz Dobruške vasi; Zora Mlakar, gospodinja iz Stopna; Terezija Novak, gospodinja iz Dolenje vasi; Aloj/. Srniša, član Elektrotehne Novo mesto; Marija PovŠe, gospodinja i/. Velikih Poljan. JOŽE GRUBAR, Dol. Vrhpolje 18, Šentjernej, prepovedujem vožnjo po mojem travniku in njivi na Glagoki. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. KLUB ZA KONJSKI ŠPORT Šentjernej, prepoveduje vsakršno vožnjo po dirkalni progi v Šentjerneju ter bo sodno preganjal vsakega, ki te prepovedi ne bo upošteval. LJUBI MAMI KAROLINI KUMPO-VI iz Hriba pri Dolenjskih Toplicah iskreno čestitajo za- njen življenjski praznik. Še na mnoga zdrava in zadovoljna leta ter da bi bila še dolgo med nami. Hčerka Draga, Anica in Marija z družinami, sedem vnukov pa ji pošilja koš poljubčkov, posebno Brigita, ki jo ima tako rada. Dragi stari mami IVANKI GRABRIJAN za njen 79. rojstni dan iskreno čestitata in želita vse najboljše Boštjan in Danica ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi moje drage mame TEREZIJE KOŠLJAR z Dol. Kamene 52 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji podarili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom Novaku, Vašičli, Zupančiču in Škufci ter vsem vaščanom in Lojzetu Kupleniku iz Ždinje vasi. Iskrena hvala tudi župniku iz opravljeni obred. Se enkrat vsem lepa hvala. Žalujoči: hčerka ter sestrična s sinom ZAHVALA Ob boleči, tragični in nenadomestljivi izgubi našega sina, moža, očka in brata NACETA KOVAČIČA iz Novega mesta / se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavkam in sodelavcem, raznim organizacijam, ki so z nami sočustvovali, podarili vence in cvetje in spremili pokojnika na zadnji poti. Posebna hvala celotnemu kolektivu TOZD Ela, ki nam je pomagal prenašati težave ter sočustvoval z nami. Hvala godbi, pevcem ter vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. - Žalujoči: žena, sinček, mati, oče in brata Tone ter Maijan 19. tla :ak( anj Op t.; Talijinih poteh. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Mihaela Cme: Pridelovanje zelja za kisanje. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00.„Vrtiljak“. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi. RADIO SEVNICA NEDELJA, 31. MARCA: 10,30 - Reklame, oglasi in obvestila -10,50 - Po domače - 11,10 - Pisani krog otroške igre - 11,20 -Volitve 74 (rezultati) - 11,55 - Za vsakogar nekaj - 12,3o - Poročila - 12.45 — Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14,30 - Zaključek progrartia SREDA, 3. APRILA: 16,00 -Poročila — 16,10 - Reklame, oglasi in obvestila — 16,30 — Po domače - 16,45 - Kotiček za šoferje: Kako varčevati z gorivom - 16,55 - Iz diskoteke naših poslušalcev - 17,30 - Vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje — 17,40 - Mladinska oddaja: Mi mladi kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo (konf. mladih delavcev) — 18,00 - Zaključek program^ SOBOTA, 6. APRILA: 16,00 -SOBOTNI VRTILJAK - 16,15 -Pet minut za... - 16,20 - EPP I. del - 16,30 - Poročila - 16.35 -EPP II. del - 16,45 - Mini anketa - 17,00 — Zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo RADIO BREŽICE ČETRTEK - 28. MARCA: 16.00-16.15 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki - 16.15-17.00 - Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame 17.00-18.00 - glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA - 30. MARCA: 16.00-16.30 - Pol ure za pop glasbo - 16.3CH7.00 - Radijska univerza, Jugo ton vam predstavlja - 17.00-17.30 - Drobne misli za lepši vsakdan, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas, Za naše najmlajše, Iz naše glasbene šole - 17.30-18.00 - Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA - 31. MARCA: 8.50 - 9.00 - Prvo poročanje z volišč -10.30-11.10 - Domače zanimivosti, vmes magnetofonski zapisi in poročila z volišč - 11.10-11.20 - Poročilo s seje splošnega zbora in Skupščine občine Brežice -11.20-11.40 - Za naše kmetovalce: inž. Karl Butara - Varujmo se nezgod pri kmetijskem delu, Žalika Avsec - Pomembnost deratizacije -in --ing. Darko Jelčič Novi kmetijski stroji - 11.40-11.50 - Nedeljska reportaža z obiska pri brežiških planincih - 11.50-12.10 - obvestila, reklame in spored kinematografov -12.10-15.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo TOREK - 2. APRILA: 16.00-16.15 - Napoved programa in srečanje z Evo Sršen -16.15-16.50 - Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici, Tedenski športni komentar - 16.50-17.00 - obvestila, reklame in filmski pregled - 17.00-17.30 - IZ ŽIVLJENJA V JLA - 47.30-18.00 - M£LO ZA VAS - NEKAJ ZA VSE Bralcem se opravičujemo, ker je zaradi tehničnih razlogov izpadlo polovico TV programa UREDNIŠTVO SOBOTA, 30. MARCA: 9.30 TV v šoli (Bg) - 15.25 Nogomet Beo- frad: Radnički — prenos (Zg) — 7.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu - barvni prenos srečanja Jugoslavija: Nizozemska (Lj) - v I. odmoru pribli. 17.35 Obzornik (Lj) -v II. odmoru pribl. 18.30 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Gledališče v hiši (Bg) — 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 Tedenski notranje politični komentar (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Pred festivalom risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) — 20.20 Tedenski Pravniku - barvni film (Lj) - 21.30 Poročilo s kongresa ZK AP Kosovo (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj) - 22.00 Svet. prven.„v hokeju na ledu, barvni prenos II. in III. tretjine srečanja ZDA:ZRN, v odmoru Rezerviran čas NEDELJA, 31. MARCA: 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir, barvna TV nadaljevanka (Lj.) - 10.15 Kmetijska oddaja (Zg.) - 11.00 Mozaik (Lj.) - 11.05 Otroška matineja: Enciklopedija živali, Pravnuki (Lj.) - 12.05 Poročila (do 12.10) (Lj.) - Nedeljsko popoldne (Španija v plešu, Za konec tedna) - 16.25 Košarka Zadar: Crvena zvezda -prenos (Zg.) v odmoru rezerviran čas (Lj.) - 18.00 Moda za vas -barvna oddaja (Lj.) - 18.10 Poročila (Lj.) — 18.15 Vlak, ki pelje v nebo — barvni film (Lj.) - 19.45 Barvna risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj.) - 20.30 3-2-1 (Lj.) - 20.40 A. Kovačič: V registraturi - barvna TV nadaljevanka-TV (Zg. Lj.) - 21.35 Športni pregled (Bg.) -22.10 Horuk - barvni film o mladinski delovni akciji (Lj.) - 23.10 TV dnevnik (Lj.) PONEDELJEK, 1. APRILA: 17.45 Kljukec in bimbo - lutkovna serija Kljukčeve dogodivščine (Lj.) - 18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Na daljnem severu — Arktični nomadi, _ finski film (Lj.) - 17.55 Mozaik (Lj.) - 19.00 Mladi za mlade (Zg.) - 19.30 Kaj hočemo - aktualna oddaja (Lj.) — 19.45 Risanka (Lj.) — 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Sodobna prehrana (Lj.) - 20.35 S. Grum: Josipina - TV drama (Lj.) - 21.45 Kulturne diagonale (Lj.) - 22.15 TV dnevnik (Lj.) TOREK, 2. APRILA: 17.50 K. Čapek: Roparska pravljica - barvna oddaja (Lj.) — 18.05 Risanka (Lj.) - 18.10 Obzornik (Lj.) - 18.25 Naši zbori: Moški zbor Grafika, barvna oddaja (Lj.) - 18.55 Mozaik (Lj.) - 19.00 Prehrana dojenčkov (Lj.) - 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 IV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 (Lj.) - 20.35 « Aktualna oddaja (Lj.) - 21.25 H. Fallada: Sam med volkovi - nadaljevanje in konec (Lj.) - 22.10 TV dnevnik (Lj.) SREDA, 3. APRILA: 9.55 VII. Kongres ZK Slovenije, prenos plenarnega zasedanja (Lj.) ... VII. Kongres ZKS, prenos (popoldne) - 17.40 Beli kamen serijski barvni film (Lj.) - 18.10 Obzornik (Lj.) - 18.25 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj.) - 18.55 Mozaik (Lj.) - 19.00 Vaš šlager sezone (Sa.) - 19.20 Ne prezrite (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 (Lj.) - 20.35 Komu je potrebna vaška - vilm (Lj.) - 21.35 VIL kongres ZKS (Lj.) - 22.20 TV dnevnik (Lj.) 'OLlSČA V KRŠKI OBČINI a Podlagi 3. odstavka 103. člena Ona o volitvah delegacij in delegi-"ju delegatov v skupščine družbe-I °Političnih skupnosti (Ur. I. SRS, L; '-46/74) občinska volilna komi-rJa za izvolitev delegatov v družbe-I Politični zbor izdaja ODLOČBO določitvi volišč v občini Krško za volitev delegatov v družbenopoh-,ni zbor občinske skupščine *rsk o volitve delegatov v družbenopo-'®ni zbor občinske skupščine r»ko, ki bodo 31. marca 1974, se ® območju občine Krško določijo Pednja VOLIŠČA j -Na prvem volišču, ki bo pri Ju-Neži na Drnovem št. 68, volijo Jlilcj ki stanujejo v naselju Drno- ^io ilsk drugem volišču, ki bo v ga-lc- m domu na Bregah, volijo vo-'• stanujejo v naselju Brege; fini. tretiem volišču, ki bo pri l ku Marnu na Mrtvicah, št. 8, vo- l^volilci, ki stanujejo v naselju ilfc ^etrtem volišču, ki bo v ga- L ®01 domu na Vihrah, volijo vo-'* ki stanujejo v naselju Vihre; ket«^a petem volišču, ki bo v gasil-|o dor"u v Velikem Podlogu, volt. volilci, ki stanujejo v naselju Ve-k'Podlog; v ‘ šestem volišču, ki bo pri C Francu na Gorici št. 17, voli-|Ca. c'> ki stanujejo v naselju Go- • Na sedmem volišču, ki bo pri Ij.nik Francu iz Jelš št. 16, volijo qCi' ki stanujejo v naselju Jelše; rur(- Na osmem volišču, ki bo pri šah od Livolda do Bosne, najlep? pa je v Banjaluki,44 pove Jože Ve# lič, ki je tudi prizadeven.predseduj krajevne skupnosti. Po obdobju „slikarstva44 je sled#, obdobje izdelave lestencev. Napraf* jih je iz jelenovih rogov, kovin i*' drugega materiala v raznih oblik največ v obliki rož, vrtnic. Kras hise po Livoldu in drugod. Tale lestenec, vinsko trto, pa, napravil zase. Dolgo je delal skice in precej osnutkov zavrg Videl sem, da mu je zelo pri srcU zato sem ga vprašal, zakaj je tak< navezan nanj. Povedal je: „Doma sem iz Bele krajine, del le vina. Spominja me na naše vins' gorice, na dom, na Vrhovec pf Adlešičih. Prav zato ga imam najrs’ in ga ne dam nikomur.44 J. PJ ,.Slikanje, oblikovanje in zbiranje predmetov pač ni donosno, kori* _ stno pa je zato, ker me varuje gostilne in slabe družbe,“ pravi ioV Veselič iz Livolda, ki je najbolj ponosen na tale bakreni lestenec* katerega je izdelal zato, da ga spominja na rodno Belo krajino* (Foto: J. Primc) PREGREŠEN MALI OGLAS iKozerija) Puritane so majhno podeželsko mestece, vendar še vedno tako veliko, da so že nekdaj imeli v njem nekaj velevažnih mestnih ustanov. Ni brez pomena naštevati, da so imeli tudi zdravnika, zobnega zdravnika, lekarnarja, veterinarja, trgovce in trgovčiče, nekaj obrtnikov, učitelje itd. Najvažnejše pa je bilo to, da so imeli župana in svoj časopis. Posebnost mesteca so bili njegovi prebivalci, sila bogaboječi ljudje. 2e desetletja, mogoče celo stoletje, se v Puritanah ni zgodilo nič posebnega, nič pomembnega, kar bi vznemirilo vrle meščane. In vendar se je zgodilo tudi to. Omenili smo že, da je imelo mestece Puritane tedenski časopis „Figov list4t, in kakor je za vsak pomembnejši časopis navada, rubriko mali oglasi. Največkrat so bili objavljeni oglasi, ki so ponujali kaj naprodaj, ženitovamski oglasi, pa tudi če je kdo kaj izgubil. 31. marca tistega leta je bila ravno sobota in dan, ko izide „Figov list". Med malimi oglasi je bil tudi oglas, ki je v trenutku spremenil monotono življenje prebivalcev vrlega malega mesteca. Izpod ženitovanjske rubrike bil oglas naslednje vsebine: „iščem žensko staro do 40 let, lepo, simpatično, lepe postave, ki ima željo z menoj preživljati počitnice, izlete in ki ji moški nekaj pomeni. Sem zdrav moški srednjih let, simpatičen, inteligenten in* premožen. Ker sem poročen, je obojestranska tajnost strogo zajamčena. Ponudbe pošljite časopisu „Figov list44 pod šifro „Užitki življenja44. Drugi dan je bila nedelja. Že pri prvi službi božji je duhovni pastir Puritan s prižnice zmeijal meščane, posebno pa urednika „Figovega lista4*, ker se je upal objaviti oglas satanske vsebine. V jezi, da se je to moralo zgoditi prav njemu v tem mestecu, je v besedah metal ogenj in žveplo na trepetajo- če vernike, ki še niti niso vedeli, za kaj gre. Tisti, ki niso bili naročeni na časopis, so hiteli v trafiko in pokupili trs tistih nekaj izvodov, ki so ostali, pa čeprav je tednik izšel v precej povečani nakladi. Razbuijanja ni bilo ne konca ne kraja. Gostilne so bile nabito polne ugibajočih mož, ki so se hudomušno nasmihali eden drugemu in sumničili vsakega, ki je imel kaj več pod palceip. Prave tragedije pa so se odigravale V ožjih družinskih krogih kaj veljavnih puritanskih meščanov. Prva je reagirala žena ravnatelja šole, ki je slovela za najbolj ljubosumno ženo v mestecu. Moža je obdolžila nezvestobe. Napad je bil tako silovit, daje bila vsakršna obramba brez pomena. Predsednik meščanske hranilnice se je komaj otresal očitkov svoje boljše polovice, ki mu je servirala zvestobi nečastna dejanja, vse od njegovega rojstva dalje, pri tem pa ni pozabila omeniti vse grehe in pregrehe njegovega bližnjega in daljnega sorodstva. Skoraj v vsaki hiši je bilo kaj narobe, še trezne in preudarne žene so sumljivo ogledovale svoje možičke in marsikatera je opazila, kar že dolgo ni bil slučaj, da ima simpatičnega, inteligentnega in razburljivega moža. Napetost je rastla posebno še, ko se je razvedelo, da je prišlo na šifro „Užitki življenja44 kar precej pisem. Mestni možje, posebno žene, so zahtevali, naj se skliče seja županstva. Zahtevali so, naj jim uredništvo sporoči gaijave ovce, tisto, ki je dala oglas, in tiste, ki jim je oglas razburil grešne duše. Raz-buijenje se je zavleklo vse do naslednje sobote, ko je ponovno izšel časopis „Figov list44. List je bil razprodan, še preden so ga dobili v roke trafike in tisti, ki so ga ponavadi prodajali. V malih oglasih, na istem mestu, kjer je bil objavljen pohujšljivi oglas, je bilo z debelimi črkami napisano: „Oglas, objavljen v prejšnji številki našega tednika, je bil namenjen v počastitev velikega praznika potegavščin, 1. aprila. Upam, da ste se občani zadnji teden dobro zabavali. Vaš župan.44 Na naslednjih volitvah župan ni več kandidiral. Čudno, kaj? VINKO MATE