MMMMHnHMHMi
PoStnina plačana v gotovini
Leto LXXI., št. 242 a
Ljubljana, četrtek 27. oktofcra I038
Din i.-
izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN CPRAVNI&TVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica atev. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice : MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65: podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica ▼ Ljubljani št. 10.351
Po odgovoru češkoslovaške na madžarsko noto:
Delna mobilizacija
Madžarska hoče v sporazumu s Poljsko za vsako ceno izsiliti izpolnitev svojih zahtev — Ponoči je bilo pozvanih pod orožje nadaljnjih pet letnikov rezervistov — Tudi češkoslovaška je izdala varnostne ukrepe
PRAGA, 27. okt. br. Kljub temu, da je češkoslovaška vlada znova pokazala najskrajnejšo popustljivost in pomirlji-vost ter pristala celo na enotransko arbitražo, kakor jo je predlagala Madžarska, prihajajo iz Budimpešte zelo vznemirljive vesti. Z vso resnostjo se zatrjuje, da se Madžarska v sporazumu s Poljsko vedno bolj očitno pripravlja na oboroženo intervencijo. Nocoj je izšel ukaz o mobilizaciji nadaljnjih pet letnikov rezervistov.
Spričo tega tudi Češkoslovaška ne more ostati ravnodušna in je izdala ukrepe, da zavaruje sv^oje meje. Del r spuščenih rezervistov je bil znova vpoklican pod orožje. Vzdolž madžarske meje so ojačene vse vojaške posadke in izdani tudi vsi drugi ukrepi, da bi se mogla CSR v danem primeru postaviti v bran proti vsakršnemu napadu.
BUDIMPEŠTA, 27. okt. e. Snoči je bUo službeno objavljeno, da je bila ob 18. izročena madžarskemu poslaniku v Pragi češkoslovaška nota z odgovorom na zadnjo madžarsko noto. Podrobnosti tega odgovora niso bile objavljene, toda iz službenih krogov zatrjujejo, da je češkoslovaški odgovor na madžarske predloge popolnoma negativen. .V madžarskih političnih krogih je ta vest izzvala veliko zaskrbljenost. Poudarja se, da so notranje prilike v Madžarski težke in da bi samo.hiter večji uspeh lahko popravil sedanji položaj.
V političnih krogih so prepričani, da je vlada Imredvja pod pritiskom političnih razmer primorana, da se odloči za ukrepe, ki se jim je do zdaj izogibala. V zvezi s tem se razpravlja, tudi o možnosti,, da nastopi Madžarska proti Češkoslovaški z oboroženo intervencijo. Kakor zatrjujejo tu. zastopa Poljska isto stališče in smatra, da se more vprašanje skupne meje rešiti edino na ta način. Pripominja se, da bo Poljska neizogibno podpirala to akcijo in da so v tem pogledu izvršene že vse priprave. List »Uj Magvarsag« piše. da se bo Madžarska z vsemi razpoložljivimi sredstvi borila za vse tisto, kar je zahtevala od Češkoslovaške. List »Fugetlenseg«, ki ima ozke zveze z vlado, pa pravi, da mora Praga predložiti konkretne sklepe, ker mora v nasprotnem nrimeru računati s posledicami, ki jih bo izzvalo upravičeno ogorčenje zaradi postopanja ČSR. »Pesti Hirlap« na opozarja Prago, da madžarski predlog predstavlja zadnjo besedo madžarske vlade. Ni dvoma, pravijo v tukajšnjih krogih, da je v Madžarski nanetost dosegia višek in je treba pričakovati, da bo naslednjih 48 ur usodnega pomena za nadaljnji razvoj.
PRAGA, 27. okt. e. Češkoslovaški zunanji minister Chvalkovskv je izročil snoči ob 18. madžarskemu poslaniku v Pragi gro fu Wetzsteinu češkoslovaški odgovor na madžarsko noto od 24. t. m. glede madžarskih teritorijalnih zahtev. Češkoslovaški odgovor je bil včeraj redigiran na seji češkoslovaške vlade v prisotnosti Članov slovaške in podkarpatske vlade. V svojem odgovoru je čsl. vlada zavzela stališče, k: je bilo sprejeto tudi na konferenci v Mo-n a kovu, da se morajo državne meje urediti v največjem soglasju z etnografskimi mejami posameznih narodov. Isto željo imata tudi slovaška in podkarpatska vlada. Kakor Čehi, tako tudi Slovaki in pod-karpatski Rusi žele. da se čimprei definitivno odstranijo nesporazumi med njimi in sosedi. t.
BUDIMPEŠTA, 27. okt. e. V zvezi s češkoslovaškim odgovorom piše diplomatski urednik madžarskega tiskovnega urada:
Nota je nov dokaz mentalitete Prage, ki r.cče priznati potrebe zadovoljive rešitve vprašanja. Čehi odklanjajo idejo plebiscita, čeprav je ideja v stvari bistvo monakov-skega sporazuma. Zadnja madžarska nota torej ni naletela na razumevanje, ki ga je zahtevalo svetovno javno mnenje v želji za ohranitev miru. Edina pravična točka češkoslovaške note je tista, v kateri se poudarja potreba hitre ureditve, toda nedvomno ne doprinaša k hitri rešitvi, ko odklanja plebiscit, in predlaga k sodelovanju v tem vprašanju še sosedno državo, ki se ne  more smatrati za velesilo.
Korektura meje s Poljsko
Varšava, 27. .oktobra, e. Doznava se,, da so pogajanja,, ki jih je vodil poljski poslanik v Pragi Pape s češkoslovaško vlado, končala v popolnem sporazumu. Pogajanja so se vodila z namenom končne ureditve
nove češkoslovaško-poljske meje. Po novem sporazumu bo nekaj vasi južno od Bohumina v okolici Frvdeka prepuščeno Poljski, ki pa bo na drugi strani vrnila CSR nekaj popolnoma čeških krajev v tješinskem okrožju.
Nemška intervencija v Rimu
Rim. 27. okt. e. Nemški zunanji minister Ribentropp se je snoči odpeljal v R:m. kamor dospe drevi ob 22.50. V razgovorih z Mussolinijem in ministrom zunanjih del grofom Cianom bo razpravljal o vseh aktualnih vprašanjih evropske politike, zlasti o vprašanjih, ki imajo neposreden vpliv ha rešitev češkoslovaško-madžarskega spora. V toku je posredovalna akcija, za katero v Berlinu trdijo, da bo neizogibno imela dobre posledice. Kar se tiče plebiscita, ki ga Madžarska zahteva za sporno ozemlje, povdarjajo tu. da v Berlinu smatrajo, da madžarske zahteve niso v nasprotju s stališčem Nemčije, ki glede tega  zastopa etnografsko načelo. V Ber-
linu, kakor zatrjujejo v tukajšnjih krogih, povdarjajo, da je tudi Mussolini še pred monakovskim sestankom pristal na to, da se za rešitev Češkoslovaškega vprašanja vzame za podlago etnografsko načelo. Ribentropp ostane v Rimu štiri dni in bo tako prisostvoval svečanostim, ki bodo 28. in 29. oktobra ob priliki proslave 161et-nice fašističnega režima.
Razpust občinskega sveta v Bratislavi
Bratislava, 27. okt. e. Predsednik občine dr. Krno je bil danes obveščen, da je deželna vlada razpustila občinski svet mesta Bratislave.
Hitler pride za dalje časa na Dunaj
JJunsj, 27. okt. e. Kakor se doznava v dobro poučenih krogih, pripravljajo vse po-trcbiio za daljše bivanje kaneeJarja Hitlerja na Dunaju. Mislijo, da bo H:tler ostal na  Dunaju  \es  čas  novih  pogajanj med
[Madžarsko in Češkoslovaško in da bodo v zvezi z njegovim bivanjem tudi razpravljali o židovskem in katoliškem vprašanju j v Avstriji. Izključujejo pa vsako možnost, da bi se Hitler sestal s kardinalom Innit/er-jem.
Razgovori Turčanskega na Dunaju
Praga, 27. okt. AA. Havas. Slovaški pravosodni minister TuTČanski je včeraj popoldne obiskal Dunaj, kjer se je sestal z vodilnimi političnimi osebnostmi. Zvečer se je vrnil v Bratislavo.
Henlein povišan
za rez* majorja
Berlin. 27. oktobra, e. Konrad Henlein ie bil včeraj v pri/nanje zaslug za osv<-'bojenje sudetskih pokrajin imenovan za rezervnega majorja nemške vojske. Vrh onu i komandant nemške vojske general von Brauchitsch mu je poslal lastnoročno pismo, v katerem mu sporoča, da je od 1. novembra dalje major v rezervi 52. pešpolka.
Francija na novih poteh
Kongres radikalne stranke kaže bodoče smernice francoske politike — Dsrevi to govoril Daladier
PARIZ, 27. okt. br. Danes bo v' lessu v navzočnosti ministrskega predsednika Daladiera oticielno otvorjen kongres radikalno socialistične stranke. Za kongres vlada v političnih krogih veliko zanimanje, ker pričakujejo, da bo odločilne važnosti za bodočo francosko notranjo in zunanjo politiko. Veliko pozornost je zbudil že včerajšnji govor trgovinskega ministra, ki se je zavzemal za usmerjeno gospodarstvo, kar tolmačijo tako, da namerava vlada v svoji gospodarski politiki uvest! neke vrste avtarkijo.
Ogromno pozornost v vsej politični javnosti pa je zbudilo poročilo senatorja Aime Berthoda o zunanji politiki, ki ga objavljajo že današnji listi. Uvodoma opravičuje stališče Francije v češkoslovaški krizi in izraža zahvalo ministrskemu predsedniku Daladieru in zunanjemu ministru Bonnetu za njuno prizadevanje za ohranitev miru. Nadalje zavrača očitke proti monakovskemu sporazumu in naglasa, da je veliko vprašanje, ali bi bile vojaške utrdbe v severni Češki pod prejšnjim režimom resnično v korist Francije. Francija ima danes na svetu druge naloge in misije, ka-
pa u a bi se zaradi par Cehov spuščala v vojno. Nadalje obravnava poročilo vprašanje, ali ima francoski varnostni sistem v s-red nji. vzhodni, in južno vzhodni Evropi za Francijo sedaj sploh še kak smisel. V uran nevarnosti ?e ta sistem ni izkazal. Francija ne more zanesljivo računati na podporo Poljske, Rumu nije in Jugoslavije. Ves versajski sistem je izgubil svojo vrednost po obnovi Nemčije, po anšlusu Avstrije in po zgraditvi nemških utrdb na francoski meji. V bodoče se mora Francija pri sklepanju vsake nove zveze vprašati, ali res odgovarja njenim interesom. V tem pogledu mora Francija slediti zgledu Anglije. Ne sme se več potegovati za dvomljivo čast, da bi bila žandar in bankir sveta. Monakovski sporazum tvori šele začetek, v Evropi tako dolgo ne bo nobenega resničnega miru. dokler ne pride do sporrv-zuma med Francijo in Nemčijo. Franci ia mora najprvo z velikimi narodi urediti svoje zadeve, nato pa ho lahko tudi z manjšimi zgradila svoje ednošaje na novi pod-
Z napetostjo pričakujejo nocojšnji govor Daladiera.
Nemška ponudba Litvi
Varšava, 2*». okt. br. Kakor poročajo današnji varšavski listi, je nemški poslanik v Kovnu sporočil litovski vladi nove predloge Nemčije za ureditev medsebojnih odnosajev. Nemčija predlaga sklenitev nenapadalnega pakta za dobo 35 let in jamstvo za litovsko ozemlje ped pogojem, da litovska odpove svoj nena-padalni pakt s Rusijo, pristane na avtonomijo Klajpede in nameri ves svoj izvoz žita v Nemčijo.
Peklenski stroj v Louvru
Pariz, 2Z. okt. e. V drugi dvorani za renesančne slikarje v Louvru je včeraj neki angleški turist našel bombo z vžigalnikom. Angleški turist je bil svoje-časno pionirski oficir. Slišal je sumljivo tiktakanje ure in je stvar javil policiji. Policija je dvorano takoj izpraznila in njeni organi so demontirali peklenski stroj. V zvezi s tem je bilo aretiranih več oseb.
Anglija kupuje
romunsko žito
London, 27. okt. e. «Financial News» doznava, da se angleška vlada pogaja z ru-munsko vlado glede nakupa 200 000 ton pšence. Ta nakup je neodvisen od sporazuma, ki je bil zaključen v avgustu glede nakupa 400 000 ton pšenice. Pšenica je določena kot rezerva za prebivalstvo Anglije za primer vojne.
Zima v Rumunj;:
Bukarešta, 25. okt. AA. Po vsej Rumu-niji, zlasti pa na planinah, zadnje dni sneži.
Nemško odlikovanj
Berlin, 27. okt. br. Zunanji minister Kib-bentrop je včeraj priredil zajutrk na čast odhajajočemu francoskemu poslaniku Fran-coisu Poncetu. Povabljena sta bila rudi italijanski in ameriški poslanik. Pri tej priliki je Ribbentrop izročil Francoisu Poncetu veliki križ reda nemškega orla. s katerim ga je odlikoval kancelar Hitler.
Not francoski poslanik v Berlinu
Berlin, 23. okt w. Nemška vlada je pristala na to, da se dosedanji francoski poslanik v Moskvi Coulondre imenuje za francoskega poslanika v Berlinu.
Potovanje grškega kralja
London, 27. okt. e. Grškf kralj Jurij je snoci odpotoval v London. Kralj Jurij potuje invognito in pravijo, da je njegovo polovanie popolnoma zasebno, z druge strani pa zatrjujejo, da je potovanje v zvezi s poetično s:tuacijo na Balkanu. V londonskih finančnih krogih zatrjujejo, da btio v pratkem pogajanja za zaključitev gi ško-angleške trgovinske pogodbe, kakor ie bila tud: nedavno sklenjena med TurČi-io in Anglijo, in da bo Aneliia posodila Grskj. 10.000 000 funtov šterlingov.
Zasedanje Sobranja
Sofija, 27. okt.. V. d'l<*0;t ajni nočni keji narodnega sobrun:a je bil z (drbr-ivai icm sprejet predlog 2'icde vojnih kreditov v znesku 4 milijard in 250 mili ione v le jev. Na včerajšnji seii. ki se je pričela o% 15.. se je razpravljalo tudi o kredite: v višini ene milijarde levov /a potrebu bolgarskih /e-le/nic. M'nister za železnice je -poudarjal, da ko se leta in leta železnice zanemarjale in da se ni nič storilo za chnovo. čeprav se le promet podvojil, deloma celo potioiil. Orv /ici bk' po- lanci so v debati i/javili, da bodo glasovali v napela za naknadne kredite, zahtevajo p-.i. da se spremeni način dobav. V rednem zasedanju, ki se prične v petek. pride na dnevni red med drugim tudi solunski sporazum med d'žavami bal-krfhskesa sporazuma in Bolgarijo
Nastopna avdienca jugoslovenskega poslanika v Varšavi
Varšava. 27. okt. e. Včeraj je predsednik poljske republike sprejel v svečani avdi-jenc: našega novega poslanika v Varšavi dr. Aleksandra Vukčeviča, ki mu je ob tei priliki izročil svoja akreditivna pisma. Poslanik Vukčević je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo, da se nahaja v Poljski kot predstavnik kraljevine Jugoslavije Poudarjal je, da bo njegovo delovanje imelo za cilj poglobitev prijateljskih odnosa iev med obema državama. Pozneje je položil venec na grob neznanega poljskega vojaka.
Volilno gibanje
Socialisti o pomeira volitev
«Delavska Politika* piše o pomenu vezanja socialističnih kandidatov z listo združene opozicije med drugim:
Jugoslavija je manjša država, ki v velikem svetovnem vrvenju ne prihaja toliko vpoštev. Vendar je tudi v naši državi potrebno, da narod odločevalno sodeluje v notranjih in zunanjih stvareh. Zato imamo narodno skupščino, občine, banovine. Narod sam mora soodločevati tako glede politike kakor glede socialno,političnih in gospodarskih vprašanj. Jugoslovenski državljani imajo to pravico, zato jo zahtevajo in jo hočejo izvojevati pri teh volitvah. Kako je jugoslovenska javnost prežeta s to miselnostjo, dokazuje koncentracija vseh demokratičnih sil. Ni to gol slučaj. To je potreba, kakor je bila nujno potrebna splošna volilna pravica pri nas pred
33 leti. Vsi volilci te miselnosti zahtevajo svobodo in demokracijo, da se ohrani kulturno misijo, ki naj obenem vpliva tudi urede predvsem notranje razmere s svobodnim sporazumom. Te sile imajo kulturno misijo, ki na jobenem vpliva tudi na zunanji svet, ga zbudi in opogumi, da bo enako z nami ščitil današnjo civilizacijo pred grozečo katastrofo, ki jo napovedujejo gospodarstveniki dn filozofi, če se svet ne spametuje. Boj za te velike stvari je vreden največje odločnosti in požrtvovalnosti.
ugledni hrvatski politik in član vodstva HSS. Kakor poročajo zagrebški listi, je dr. Ante Trumbić pismeno pristal, da kandidira na listi dr. Mačka kot prvi kandidat v mestu Zagrebu. Včeraj je dr. Trum-bića obiskal zagrebški nadškof dr. Stepi, nac. To je bil že drugi obisk nadškofa dr. Stepinca pri dr. Trumbiču. Dan prej g*a .1« namreč obhajal, ker je resno obolel. I>r. Trumbić .i je zadela nedavno kap in mu ohromila levo stran telesa.
didature v vseh industrijskih središčih v državi kakor tudi v vseh onih okrajih, kjer upajo, da bi mogli dobiti večjo število glasov.
Koliko bo volilcev 11. decembra
Pri volitvah leta 1935 je bilo vpisanih 3,914.945 volilcev, volitev pa se jih je udeležilo 2,881.948 ali 73.6'^. Glede na neprestano naraščanje števila volilcev, ki se kaže že od volitev v ustavotvorno skupščino, se more pričakovati, da bo pri bližnjih volitvah v volilnih imenikih okoli 4,200.000 volilcev. Največ volilcev bo imela savska banovina, v kateri je bilo pri petomajskih volitvah 779.265 volilcev, V dunavski jih je bilo 702.178, v vardarski 431.164, v drinski 410.882, v moravski 406.658 v dravski 315.317, v vrbaski 272.982. v primorski 269.372, v zetski 247.877. v Beogradu, Zemunu in Pančevu pa 75.250.
I05.000 volilcev v Beogradu
Ob zaključku reklamacijskega postopka so ugotovili, da se je vpisalo nad 10.000 novih volilcev, tako da jih je zdaj v Beogradu 75.000, a Beograd, Zemun in Panče* vo skupaj jih imajo 105.000.
V Sarajevu 23.000 volilcev
Pr: zadnjih volitvah v* Narodno skupščino ie imelo Sarajevo 20.800 volilcev, pri prihodnjih pa jih bo imelo okoli 23.000 ker so razne politične organizacije reklamirale Volilno pravico za približno 2.500 volilcev.
Nekaj ni v redu
Današnji «Slovenec» se je zopet raz-kokodajsal o ^generalih brez vojske*. Njegovi čitatelji tega ne morejo več razumeti Teden dni jih je že neprestano svaril, rostil in hujskal proti tej preklicani JNS in ji posvečal cele strani svojega posvečenega prostora, sedaj pa kar naenkrat zopet trdi, da JNS nikjer nič ni in da je vse skupaj le prazen strah. Cemu potem toliko naporov, da bi pregnali te zapuščene generale   s   polit"čnega bojišča?
SDS v Zagrebu
Piedsedništvo SDS je sklenilo v sporazumu z dr. Mačkom, da postavi v Zagrebu sporedne kandidature na njegovi listi. Trdijo, da bo vodstvo bivše SDS kandidiralo v Zagrebu na prvem mestu kakega uglednega zagrebškega Srba.
Borbaši v Mariboru
Slovenski pristaši ministra dr. Hodžere bodo" kandidirali v srezu Maribor levi breg odvetnika dr. Frana Irgoliča iz Maribora v srezu Maribor desni breg* pa gostilničarja Ivana K obale ta.
Sestanek kukovčev ~ v Mariboru
Kakor poroča »Politika-' je bilo v Mariboru pod predsedstvom dr. Vekoslava Kuk ovc a zborovanje Kmetsko-delavskega gibanja, ki so se ga udeležili dr. Sluga iz Ptuja, Miško Kranjc iz Prekmurja, Lju-bienski, Dobersek in Bart lz sreza Prevalje. Puncer iz Slovenjgradca, inž. Stebi iz Ljubljane, dr. Aleš Stanovnik z Jesenic ter zdravnik dr. Breeelj iz Ljubljane.
Po sporazumu o sodelovanju socialistične skupine dr. Topalovića z združeno opozicijo bodo socialisti postavali svroje
Borzna poročita.
Curin, 27. oktobra. Beograd 10, Pariz 11.77, London 21.046, New York 440.20, Bruselj 74.525, Milan 23.17, Amsterdam 239.625, Bsftfa 19BJ0, Praga 15.125, Var-
»8&ovbn8ki narod«, četrtek, 17. okotobra 1938.
£tcv. 242
Seja mestnega svetel
redu mm bile ti
Maribor, 27* oktobra SooS Je bHa r mestni posvetovalnici VI. seja mestnega svetu. Župan dr. JtHfin poroča o imenoranju novih tflcstnih ivenikov gg. Senice, Kov*&£a m Lot>sa, ki jih je popoldne zaprisegel.
POSOJILO 2,000000 DIN, NOVA CARINARNICA, VNAŠANJE TRŽNICE
Župan poroča nadalje d dovoljenem posojilu dveh milijonov din za modernizacijo mestne plmarne. Z gradnjo carinarnice nI bilo mogoče preje začeti, ker ne je zadev* zaradi raznih formalnosti zavlekla. To fe v zvezi zlasti z zavrnitvijo pogodbe po pravobranilstvu v Beogradu. V javnosti se mnogo razpravlja o novi me*trii tržnici. Mestna oho. pa se ne spušča v- polemike. Načrti za no*o tržnico bodo se ta mesec gotovi in je upanje, da se bodo dela pričela spomladi 1939. Novi proračun meščanskih in osnovnih šol izkazuje 1.443.853.30 din in je za 170.963.70 din manjši od lanskega.
Sledila so poročila referentov posameznih odsekov. Omeniti je zlasti novi pravilnik mestne ljudske kuhinje.
KAZINSKA DVORANA
ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI
V smislu sklepa mestnega sveta se dodeli s 1. novembrom t. L velika kazihska dvorana Študijski knjižnici. S tem se Izvedejo zadevni lanskoletni sklepi. Študijska knjižnica dobi tudi sosedno gledališko pevsko dvorano. Priključeni prostori se bodo preuredili in se zadevni stroški vnesejo ▼ novi proračun.
VPRAšANJfc   CERKVE  SV BARBARE MA KALVARIJI
so tudi obravnavali mestni očetje na evoji snočnji seji Kapelo sv. Barbare Ji kupila namreč kta 1902 mestna občina od Olepševalnega dritstva za 520 kron. Sedaj se lastnina prepise na stolno župnijo, irl po-starie obenem lastnica 100 kv. m zemlje, na
zadeve
kateri stoji cetfcer. V primera, te bi se cerkev podrla, preide zemljftte zopet v last meitne občine.
Obenem so mestni očetje skletlth\ da se votivne slike grtjtfke kapenOfc pftptfttijo v last Muzejskemu društvu v Mariboru.
RAZNE ZADEVE
Zvezi go#0dinj te odpise ttirifel* 300 din od prodane*! grozdja ob priliki grozdnega tedna. Nabavljahu zadrug državnih
uslužbencev, se dovoli dovlačibii tir preko Trdinove ulice. Stroške nosi zadruga iama. Špediciji Merkur se odkloni prošnja za ugodnost pri obdavčenju tovornih avtomobilov. Leopoldu Guslu se dofočl uvoznnrafci pavšal letno 5000 din. V Svrho regulacije Pregljeve alioe kupi mestna občina od ge. Josipirie Skaza 280 k v. m zemljišča po 25 din. 700 kv. m nudi brezplačno.
------NOVE KONCESIJE
Antonija Fajdiga dobi dovolilo za obrt gostilne na Meljski cesti 22, Nika Skelin za obrt gostilne v Taborski 20, Ivan Vrabl za obrt gostilne na Meljski 58, Marija Wein-gerl za obrt restavracije v Gosposki 30. Zavrne se prošnja Adolfa Peska za obrt bufeta na Radvanjski cesti 5.
MODERNIZACIJA PLINARNE
Mastni svet odobri proračun za modernizacijo mestne plinarne. Dobava strojev m montaža pride na 65.2*0 nemških mark in 329.000 dinarjev. Zadevne naprave se nabavijo pri tvrdki Didie v Berlinu.
NOV AVTOBUS
V smislu snočrijega sklepa mestnega sveta nabavi mestna občina nov avtobus. Bo to peti avtobus znamke MAN. ki se dobavi še letos. Stroški se krijejo iz rednih dohodkov MP.
Javni seji je sledila tajna, v kateri so mestni svetniki razpravljali o raznih osebnih zadevah.
Mariborska Glasbena matica v stiski
Maribor bi doživel kulturni škandal, ce bi se morala
GM raziti
Maribor. 26. oktobra Mariboru preti kulturni škandal. To smo zaslutili ob torkovem občnem zboru tukajšnje Glasbene matice, o katerem smo v včerajšnji številki kratko poročali. Glasbena matica je danes na znotraj konsolidirana in okrepljena. Z odpovedjo sedanjih prostorov pa se je znašla v usodnem položaju, ki lahko privede do teea. da se bo morala ta najuglednejša mariborska pev-sko-glasbena ustanova raziti. Matični predsednik dr. Ravnik je v svojem poročilu navajal, kako se je odbor obrnil na mestno občino, da bi Glasbena matica dobila poslopje starega muzeja v Cankarjevi ulici. Odgovor je bil. da je to poslopje že rezervirano za policijsko vojašnico. S tem je Matica zašla v težak položaj, iz katerega zaenkrat še ne vidimo primernega izhoda Vztrajna delavnoot pa bo nedvomno likvidirala tudi ta problem, sprožen po uspešni ter ugodni likvidaciji drugih številnih problemov, ki so v zadnjih letih zadrževali delovanje in razmah mariborske Glasbene matice.
Drugi pouk. ki ga je dobil kulturni Ma-
"bor ob torkovem matičnem občnem zboru pa izžveneva v opomin oh žalostni koncertni bilanci. O tem je pričalo zlasti poročilo vodje matične koncertne poslovalnice. V poročilu se ugotavlja, da se mariborsko občinstvo ne zanima več za koncerte, da je radi tega vsako prirejanje koncertov nujno združeno z velikim rizikom Dočim je bila v prejšnjih poslovnih dobah koncertna poslovalnica visoko aktivna, 'e lanskih pet koncertov izčrpalo vse njene rezerve za kritje primanjkljaja v znesku 6273 din.
Te ugotovitve ne nudijo kulturnemu Mariboru dobrih izgledov za bodočnost Te žalostne, temne perspektive nam velevajo, da preprečimo kulturni škandal- ki preti obmejnemu Mariboru. Ce poide ta razvoj svojo pot dalje, potem se moramo vprašati: kdo bo še v Mariboru prirejal koncerte? Ali ostane potem Maribor, ki ne zmore niti moralno in gmotno usnelega koncerta še nacionalno kulturni center naše2a obmejnega ozemlja?
Ob tem se zamislimo in si temeljito iz-prašajmo vest. Morebiti pa je le še možnost rešitve pred kulturnim škandalom.
Mariborske in
— Muslimanom v Mariboru. Glavni ima-mat v Zagrrebu potrebuje popis vseh pripadnikov muslimanske vere v dravski banovini. Po nalogu kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani od 10. 10. 1938 II. št. 8973-2 poziva mestno poglavarstvo vse v Mariboru stanujoče muslimane, da se do 1. 11. 1938 osebno ali pismeno prijavijo v popisovalnem oddelku mestnega poglavarstva v Mariboru na Slomškovem trgu 6-1, soba št. 3. Za prijavo so potrebni naslednji podatki: priimek in ime, poklic in zaposlenje z označbo delodajalca, bivališče r navedbo od kdaj stanuje v tem bivališču, imena staršev, kraj in čas rojstva, spoi, zakonsko (bračno) stanje.
— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 28. t. m. bo predaval v spominskem ciklu o dvajsetletnem delu Jugoslavije na socialnem polju tajnik Delavske zbornice v Ljubljani g. Filip Uratnik. Priznani in zaslužni socialni delavec bo očrtaJ uspehe, ki jih je naša država dosegla na socialnem polju, predvsem v svrho zaščite mladega človeka na zdravstvenem in gospodarskem polju.
— Cerkev na Kalvariji in kapelico pri gradu hoče dobiti mariborska župnija v svojo last. Zadeva ni tako enostavna, kot bi si človek mislil. Ne gre namreč samo za cerkev, ampak tudi za prostor neposredno okoh' Cerkve, ki bi na ta način postal cerkvena last. Ako bi novemu lastniku prišlo na um. bi lahko prepovedal dostop k razgledu in slično, kar bi vsekakor ne bilo v interesu javnosti in tujskega prometa. Praksa tudi kaže. da je v teku stoletij cerkev mnogo sveta, ki ji je bfl podarjen in na katerem so bile razne cerkvene zgradbe, prodala in pri tem mnogo zasluzila. Kalvarija je izredno krasna razgledne točka in je svet. na katerem stoji cerkev, mnogo vreden. Kapelico poleg- gradu pa hi kazalo prenesti, ker tja ne spada, bila le tudi sezidana mnogo pozneje kot pa grad, S prenosom kapelice bi grad mnogo pridobil, pa tudi Grajski trg in njegova okolica bi izgledala bolj prijazno, kot izgleda danes, flz -Del. pol.-r).
— Otvoritev novega muzeja v gradu bo definitivno 4. decembra. Je to le delna otvoritev severnega trakta, ki bo namenjen Mariboru. Otvoritev celotno urejenega muzeja bo šele leta 1940.
— Pozor pred »eparsko sodrjjo. Pletilji Ani Vrešakovi ia Mlinske ulice so na Tez-nem izmaknil: iz ročne torbice 300 din. Orožniki poizvedujejo za drznim ftepar-jem.
— Opozorilo policije koledarjem. Pred-stojništvo mefetne policije opozarja kolesarje, da je strogo prepovedano prehitevanje vozačev na obeh mostiščih državnega mostu. leto velja tudi aa vožnjo okoli prometnega otoka bo
novice
Tudi ne smejo kolesarji voziti vštric 'Irug ob drugem. Ce bi 1 ole^arji ne upoštevali cestno policijskih predp:sov, bo mestna policija uporabila strožje ukrepe.
— Sadje in moftt Izvoz sadja v Nemčijo je trenutno naravnost rekorden. Najbolj gre v promet eksportno blago 1 do 1.60 din kg. Trajne zimske sorte po 3 din. Mošt p i odaja jo po 2 do 2.50 din liter.
— Nesreča ne počiva. Pri Celcerjevih V Ložanah pn Sv. Marjeti ob Pesnici so vozili s polja repo. Voz se je na mehki poti prevrnii in pokopal pod seboj gospodarja Franca Celcerja in 36letnega posestniškega sina Alojzija Korparja iz Sv. Petra Celcer ima nalomljenih več reber. Korpar pa zlomljeno levo nogo. — Pre-užitkar Jože Zorno iz St. Uja je padel tako nesrečno po stopnicah, da si je nalomi! ključnico. — Pastirici Mariji Pepev-nikovi se je na paši splašii^ živina, ki jo je podrla. Splašena krava ji je zlomila levo nogo. Vse tri ponesrečence so prepeljali reševalci v bolnico
— Uredništvo SreSke°;a niičelstva Mari-ribor levi breg je darovalo namestn venca na grob blagopokojnega obrtnoza-družnega nadzornika Ignacija Založnika 150 din za protituberkulozno ligo v Mariboru.
— Sl°venjebistri§ke novice. Tudi pri nas se je zatemnitvena vaja v noči na torek dobro obnesla Slovenjebistričani so pokazali mnogo razumevanja in discipline
— Starka zima vrh Pohorja. Mrzlo vreme v zadnjem ča&u je pritisnilo zlasti vrh Pohorja, kjer je zdrknil toplomer nekajkrat pod ničlo. Pohorci napovedujejo že v kratkem sneg.
— Na dnu mariborskega življenja. K včerajšnji notici pod tem naslovom dodajamo, da krožijo po Mariboru najrazličnejše govorice v zvezi z velikim obsegom »bele kuge«. Mariborčani se pomenkujejo o nekem mariborskem zdravniku, h kateremu so baje prihajale dahne celo bd onstran meje.
— Lep življenjski jubilej. V krogu svoje družine obhaja te dni 70 letnico rojstva ugledni mariborski narodnjak, upokojeni poštni inšpek": r LecpcJd Koš en ina. Slav-Ijenec je po maturi na celjski gimnaziji stopil v poštno ~lužbo Služboval je nekaj časa v Gradcu, potem pa ves Čas v Mariboru. Tukaj je bil vnet član čitalnice ter neu'ruden pevec pri 9lovitih mariborskih * Vandrovčkih-. Pozneje je pel tudi pri mariborski Glasbeni matici. Vrlemu rodoljubu in možu dobričini naše iskrene čestitke. '
— Napad iz zasedo. Ko se je 20 letni viničarski sin Franc KoVđcić . te Fra.Ha vračal ponoči domov, so ga podivjanci napadli is zaoede m ga s koli pobili na tla. Kovačiča so odpromili v bolnico, kjer so
* d*
te&je paHcodbe na glavi ranjeno tUdI dufebo oko.
po svetu. AJbdn Vajnpi, Tlet-nI ufieuee ~L razreda ruSke oanovne šole, summ v LoTStflrjm tfiici i, jI te prod mm fr>be§bfl od dbtftfL K* it nt vrnil, se tfttti boji da se ** ni 1*1 hud* ga pripetilo ter je etnov ffebeg f*ljavi& policiji
— Se tfctno Kole**. Ce^rljarskftmu pomočniku Jbfcipu gvajeeriu it Jurjei vrha prt 9f. Juriju db Pdllci je izpred nefte trgovine ha Aleksandi sti kolo •taroke  standard«, z 133129.
— Tudi iage clHMllarfce. Mizar Ivan K roke, 2i|»*len v tTniOnu, je sporOtUl mariborski policiji, da je odnesel neki moški, ki mu pravijo >Nestl«. Iz delavnice žago c±ricularxo. Mariborska policija »Neetla« sedaj iŠ6e.
— Predi In iš k j tečaj priredi z odobritvijo banske uprave podružnica Narodno strokovne zveze v Mariboru^ Vpisovanje v tajništvu Narodno strokovne zveze. Sodna ulica, 9/ni do i. novembra dopoldne in popoldne do 19. ure. Poučevale bodo krvarfficirane strokovne učne moči. V tečaj se sprejemajo samo predilničarji in predilničarke. Informacije daje tajništvo Narodno strokovne zveze v Mariboru.
— Šahovske novice. V VI. kolu šahovskega prvenstva TJJN2B je Lukeš sen. premagal Voduška. Kuster Lukeša jun., keinsherger Skalo Mišura Karla.. Marvin šketa. Ante Geigerja, dočim je bila partija Rupar : Peče prekinjena Stanje po VT. kolu je: Kuster 5 m pol. Skala. Peče 4, Ante. Lukeš sen.. Marvin, Reinsberger. MisuVa 3 in pol. flupar. šket 2 in pol. Lukeš jun. 2, Geiger, Vodusek 1. Karlo brež točke. Naslednje kolo bo v četrtek 27. oktobra,
— Zapele *o lopate. Delavci so pričeli podirati carinska skladišča za kolodvorom Pričeli so kopati temelje za novo carinarnico
Nova ureditev trga
Maribor, 27. oktobra Na seji tržnega odseka in zastopnikov gradbenega odbora in urada ter zastopnika policijskega predstojništva ob navzočnosti g. Župana 25. oktobra popoldne je bilo po ogledu na mestu in predlogih tržnega nadzorstva soglasno sklenjeno sledeče:
1. Ker je iz policijsko-prometnih razlogov in zaradi temeljite preureditve Glavnega trga nemogoče premestiti živilski trg (mesarje, sočivje. zelenjavo itd.) zopet nazaj na Glavni trg, se začasno premestijo branjevci, ki prodajajo južno sadje in slična živila, s Trga Svobode na Glavni trg na prostor pred Marijinim spomenikom. Branjevci si morajo nabaviti lično izdelane »vozičke oziroma stojnice po predpisih tržnega urada. Kol'kor bo prostor pri Marijini sohi dopuščal, se tja namestijo tudi i prodajalci cvetlic, s^ra itd. Načrt za razvrstitev posameznih stojnic izdela tržni urad skupno z gradbenim uradom mestne občine. Ta načrt se mora čimprej predložiti tržnemu odseku.
2. Prostor na zapadni strani Marijine sohe se na zahtevo mestne policije uporab: za  parkiranje  privatnih vozil.
3. Ker Strossmaverjev .irevored ni primeren za stalno namestitev mesarskih stojnic fmanjka tam dovoljna električna razsvetljava, v zimskem času so kostanjeva drevesa rad: snega velika zapreka kanalizacija ni dovoljna, prostor je preozekV se sklene. da se mesarji premestijo iz Strossmaverjeve ulice v sosednjo Orožnovo ulico in po potrebi še na Slomškov trg ob oalači Mestne hranilnice. Prodajalci z zelema vo se premestijo z Vodnikovega trga deloma v Strossmaverjevo ulico ("drevored). Orožnovo in Smetanovo ul;co. Vozovi s sadjem ostanejo istotako v teh ulicah. Prodaja zelja, krompirja, drv in sličnih predmetov na vozovih pa ostane še naprej na Vodnikovem trgu. špeharske stoinice bodo še naprej nameščene na Vojašniškem trgu. Orožnova ulica se za čas prodajanja žanre za splošni nroraet. Podrobni načrt o razvrstitvi mesarskih in drugih stojnic izdelata sporazumno tržni in gradbeni urad.
Ta ureditev trga in tržnih prostorov je začasna.
4. Novi Glavni trg ostane ves rezerviran za parkiranje atvobusov MP in druge avtobusne linije.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 27.: ob 20. Pokojnik. Red C. Petek, 2S.: Zaprto.
Sobota. 29.:  ob  20.   Boccaccio Premiera.
★
— štantlekerjeva Kmečka drama »Prevara«, ki jo mariborsko gledališče že pripravlja za krstno predstavo, obeta še večjo privlačnost, kakor jo nudijo že znane slične ljudske igre. Vsebina te zelo dra-matsko in učinkovito pisane drame je črpana iz neusahljivega vira življenja na kmetih m iz že od nastanka naših kmetij nesrečnih in nezdravih socialnih razmer, štandekerjeva kmečka drama je sodobno delo, za katero se bo gotove zanimalo vse naše občinstvo.
Mariborska beležnica
DE2TJRNI  LEKARNI:  Maver jeva v Gosposki in Vavpotova na Aleksandrovi
cesti
Iz Celja
—c Ob 20 letnici osvoboditve našega morja bo priredil krajevni odbor Jadranske straže v Celju v soboto 29. t. m. j-Ja-dranski dan«. Ob 20.30 bo v kinu Metropolu uvodno predavanje, nakar bodo predvajali kulturne filme ^Ob jadranski obali«, »V globinah morja« in ^Gospodarji viharjevT V nedeljo 30. t. m ob 10. dopoldne bo istotam matineja.
—c tri nesreče. Te dni je padel 7 letni rudarjev sin Karel Bovha iz Podvina pri Laškem pri igranju v šolskem odmoru tako nesrečno, da si je nalomi) desno roko v ramenu. V torek okrog1 7. zjutraj se je ponesrečil v Laškem 37 letni kovač Jože Cerkvenik. Fri delu v delavnici ga je zgrabila transmisija in mu zlomila levo nogo ped kolenom. V Vojniku je peljal 60 letni dninar Josip Senič repo z njive. Med vožnjo je padel pod voz. Kolesa so šla čez Seniča ter ga močno poškodovala po prsih in levi nogi. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnico.
—c POdlmnje stare »KroHe« na Krekovi cesti, kjer bo gradil Pokojninski zavod trinadstropno poslopje, bo v nekaj dneh končano Staro poslopje podira občina v lastni retill. POdrK bodo pozneje tudi sosedno mitni£ari:!:o hišico.
Izkušnje za bodočnost
Šarjenji bo treba posvetiti večjo pozornost, kajti to talttevaj« Interesi Malega narodnega gospodarstva
Celje, 26. oktobra
Oljska kotlina se odlikuje daleč naokoli kot iadna pokrajina, kjer še med drugim pridela tudi precej dobrega vina. Sadjere-ja je na lepi stopnji in se bo spričo prizadevanja odločujočih faktorjev nedvomno dvignila na Odgovarjajočo višino, ki ji po zernlji in podnebju tudi pripada. Kanadke in volčenke SO znane daleč naokoli, enako tudi boboveć in trdUke, katerih je menda v nasi kotlihi se največ. Slednje se odlikujejo »lasti po tem, da so trpežne do velike noči ih se dalje. Mnoge vagonov so jih Že izvozili v Nemčijo nasi trgovci.
Letos je bila prav dobra letina jabolk, samo da so izredno podvržena gnitju, pri čemer morajo trpeti škodo sadjarji in tudi prekupci. Pripovedoval Je neki trgovec, da mu je segnilo od treh vagonov kar 2000 kg jabolk, kar je zelo velik odstotek. Kako preprečiti tako škodo? Veliko Je bilo sadjarjev, ki so spričo pomanjkanja in bede zgodaj obrali sadje ter ga prodah. Razumljivo je, da tako sadje kaj rado gnije. Zato bi bilo primerno, da bi naše oblasti prepovedale prerano obiranje, podobno, kakor je bila prepovedana prezgodnja vinska trgatev. Našim oblastem je treba priporočati, da izdajo tozadevno naredbo. Le tako bo zajamčen sloves našega sadja; z vsestranskim izpopolnjevanjem v raznih sadjarskih tečajih bomo lahko konkurirali tujemu blagu.
Povpraševanje po letošnjih jabolkih je torej precejšnje in prinaša kmetu nekaj dobička Zato bi moral kmet posvečati sad-jereji več pozornosti. Skoraj v vsakem kraju je sadjarska in vinarska podružnica, ki ima nalogo poučevati našega kmetovalca ter ga seznanjati s prepotrebnimi deli v sadovnjaku in drevesnici, za kar pa nekateri naši sadjarji ne kažejo preveč zanimanja.
Sadjarska podružnica je vendar matica in torišče pravilnega ravnanja m dela v sadovnjaku kakor v drevesnici. Tu naj si Vsak sadjar izpopolni neobhodno potrebno znanje. Seznaniti bi se moral predvsem s pravilnirri izborom sadnega drevja, preizkušenega za našo zemljo in naše podnebje. Nujno je treba vedeti, kako zatiramo škodljivce sadnega drevja. O tem Se je že veliko pisalo in govorilo, pa tudi praktično kazalo po šolskih vrtovih. Nekateri sadjarji ne polagajo na to skoraj nobene važnosti ali pa puste v nemar, če£ bo že bog dal, da bo prav za vse Pri tej svoji zanikrnosti pa delajo neizmerno
Dva vloma
Maribor. 27. oktobra Včeraj popoldne je bilo vlomljeno v gostilno Frančiške Fil^pičeve v Tattenbacho-vi ulici. V stanovanje sta vdrla dva moška, ki sta s ponarejenimi ključi odprla omaro in odnesla ročno blagajno z 9000 din. hranilno knjižice, briljante n več manjših dragocenosti da ima Filipičeva 15.600 din škode.
V Stritarjevi ulici 29 je snoči ob 12 nekdo vlomil v stanovanje tvorniškega delavca Antona Kavčeka in mu odnesel iz omare obleko in druge stvari v skupni vrednosti 6620 din. Prav tako je bilo vlomljeno v stanovanje viničarke Katarine Dvofakove v Zgornji Sveti Kungoti. Odnesli so ji obleko in čevlje v vrednosti 900 din.
Požar v Leskovm
Krško. 2i>. oktobra V torek ponoči je natsal nenadoma požir v Leskovcu, ki je spravil precej domačinov na noge. Vsa vas je bila močno ožar-jena po ognjenih zubljih. ki so se dvigali nad hišo. v kateri je stanoval tesar g. Ivan Žnidaršič s svojo družino. Na pomoč so prihiteli gasilci. Iz goreče hiše so odnesli skoraj vse polrštvo in ostale premičnine ter hkratu tudi lokalizirali požar, ki se Je bil med tem že razširil proti šupi in drugim gospodarskim poslopjem. Hiša in šupa sta pogoreli skoraj do tal. škoda je precejšnja ie pa krita z zavarovalnino. Njen lastnik g. Vinko Pogačnik je že mnogo let V Ameriki in je dal svojo hišo tesarju g. žnidaršiču v najem.
Obesil se je
Trebnje. 27. oktobra V Primitalu pri Trebnjem se ie obesi! posestnikov sin Anton Kra^ovec. Pred samomorom se je od domačih poslovit, vsakemu posebej je se£el v roko, češ da se tire obesit. Domači so mislili, da se šali in nikomur ni prišlo na misel da bi ga zadržal ali stopil za njim ko je odšel iz hiše. Ko ga pa le ni bilo nazaj, so se jeli ban in šli so ga iskat. Iskali so ea pri sosedih in v bližnji okolici, doma pa ne. ker so bili prepričani, da je odšel z doma
Slednjič so ga jeli iskati še doma in našli so ga na podstrešju. Visel je tam in.bil je že mrtev. Pokojni je bil marljiv in dober fant. Ljudje se čudijo, ka; ga je pognalo v smrt. Bil je vnet član gasilske ćete. Vse kaže. da se mu je zmešalo. Z župnikovim dovoljenjem mu je zvonilo in pokopan je bil cerkveno.
Iz Hrastnika
— Odprta noć In dan so groba vrata. Iz Sevnice je prišel pred kratkim 39-letni hlapec Anton Kranjc, ki je služil na Dolu pri posestniku Klemenu. Prišel je obiskat na Dol svoje znance. Zvečer je šel spat na rtiementov kozolec. Drugo jutro so našli Kranjca mrtvega na tleh. Domneva se, da je Kranjca zadela kap. Pokopan je bil na tukajšnjem pokopališču. Naj mu bo zemlja lahka. Preostalim naše iskreno so-žal je!
— Občni zbor Sokola- Te dni je bil v Sokolskem domu občni zbor Sokolskega drtištva. Pri uvodnih formalnostih je starosta Farcnik počastil spomin kralja mučenika. Nato pa je pozval sokolske znoro-valce. da so se spomnili našega prvega Sokola Nj. Vel. kralja Petra II. Sledila so jk>-ročila društvenih funkcionarjev. Na predlog br. Vovka je prejel ves odbor razreš-n5co. Nato pa je bila izvoljena sledeča nova uprava: starosta br. Farčnik, podstaro-sta br. Ferdo Ro§, tajnik br. Zorčič, matri-kar Plazar. blagajnik šikovec, H. blagajnik br. Jože Benetek, prosvetar br. ini. Verbič, got^>odar učitelj ^fcafr, Inž. Freyer,
škodo svojemu, kakor sosedovemu sadovnjaku, katerega gospodar je umčH vse škodljivce. Vse premalo važnosti se polaga na gnojenje sadnih dreves, nekateri jih sploh ne gnoje ne s pravim, še manj pa z umetnim gnojilom.
Mnogo je naših sadjarjev, ki o pomo-loglji nimajo niti pojma. Ta p nepotrebna veda jim je povsem tuja, pa vendar je pravilno obiranje, sortiranje in pakovanjc sadja neizogibno potrebno. Dogodilo se je, da je kmet pripeljal sadje na postajo, pa so bila jabolka vsa obtolčena. delno že nagnita. Bržčas jih je kar otresel z dreves, namestu da bi jih obral. Vrhu tega pa je imel vsa pomešana. Razume se, da jih je moral kmet peljati nazaj in ta nauk je bil precej drag. Prav je tako! Trgovec skuša uveljaviti naše blago v mednarodnem svetu kot prvovrstno, sposobno konkurence na tujih tržiščih. Naši kmetovalci se ne zavedajo, da hoče imeti kupec le prvovrstno in sortirano blago. Priporočljivo bi bilo, da bi sadjarske podružnice v bodoče priredile poučne tečaje, kako obirati in vlagati sadje v zaboje, kmetovalci pa bi morali kazati za to potrebno zanimanje.
Nujno potrebno bi bilo izločati razno špekulante ali mešetarje za kupčijo jabolk in raznih poljskih pridelkov. Ti ljudje kar tekmujejo med seboj, kdo bo več zaslužil. Večinoma so sami nostrokovni'i-ki, ki kupčiji več škodijo nepo koristijo. Po večini nimajo pojma o sadjarstvu, gre iim samo za masten dobiček. Zato naj velja načelo: Proč s posredniki in nelegalnimi mešetar »i, ki odtegujejo kmetom ta-služek in ga spravljajo v svoj iep\ Namestu njih postavimo sadjarsk,- zadruge, ki h< do delale brez sebičnih namenov. Vsak ivmetovaiec naj bi se zavedal, da škoduje svojemu žepu in narodnemu gospodarstvu, čc prodaja blago prekupčevalcem, ras bi že bil, da bi pričeli ustanp.vljati sadjarske in druge prepotrebne zadruge.
V bo.oče bo treba posvetiti sadjarstvu več pozoi uosli in skrbnega dela v pravem času. Zakaj bi omalovaževali to prepotreb-no koristno panogo, ko vemo, da je i^a.š sadjarstvo mnogo pripomoglo k delnemu zboljšanju položaja kmečkega stanu. Sadjarske podružnice na plan! Z uma SVitlim mečem, z vzajemnim podpiranjem ter izpopolnjevanjem je treba dvigniti našega kmeta, da bo živel kakor je primerno njegovemu številu v Jugoslaviji.
načelnik Vlastič, načelnica Gusla šauber-gerjeva ter nadzorni odbor in razsodišče. Pri slučajnostih so sprejeli več dobrih predlogov za novo poslovno leto, nakar je starosta br. Farćnik zaključil lepo uspeli občni zbor Sokola v Hrastniku.
— Zanimivo predavanje v plinskih napadih. Oni dan je bilo pri nas v Sokolskem domu predavanje o plnskih napadih. Predaval je Ljubljančan kapetan g. Toš iz Ce* lja. Obširno je prikazal vse grozote bodoče plinske vojne, ki bi zajela pred vsen: večja mesta. Vsi so z zanimanjem sledili kako je ravnati med plinskimi napadi. Predavatelj je zaključil svoje zanimivo predavanje z apelom, da je dolžnost vsakogar, da je vsaj poučen o planskih napadih ter da vse stori za obrambo svoje države.
Iz Krškega
— Občinska hranilnica ima netvo upravo. Nedavno je gerentski svet občinske hranilnice končal svoje delo. Sestavila se je nova uprava, v kateri s<» člani i/ KSka'a »n Leskovca, ki bo kina!u prevzela svoje posle. Gcrcnbkcmu svetu, k* je i/ka/al na področju svojega strokovnega dela, /lasti pa g. gerentu. gre /a njihov trud javno pri/nanje in pohvala
— 2Tanimi\>o učiteljsko preJ.t\\m fe odpade. Za soboto 2° t. m sta* priredili učiteljski društvi Jl"l' Urško ni Brc/icc zanimivo predvajanje Filma »Češkoslovaška šola v narodni dr/avi«. Filmu naj bi sledilo predavanje »Idejne osnove sodbbtle češkoslovaške vzgoje« Film naj bi tolmačil in imel predavanje um v. prof. dr. Miha'jlo-Rostohar. ki je naš rojak ter biva nu d počitnicami na svojem nosesitvu na Goleku pri Krškem. Vsa njegova predavanji so bila odpovedala v Sloveniji, ca tO odpotuje v Brno, kjer slu/.bujc kot univerzitetni profesor.
— Jugoslovan!iK()-čušk(,slovaška lijfa Pri nas bi se imela ustanoviti JC- iga. /a katero se je prijavilo žc precejšnjt ste ikj članov iz mesta, kakor tudi i/ ok Hice. Odložitev ustanovitve  JČ-Iige  pa   je  zgolj začasna.
— Premestitve v železniški službi. Pred kratkim je bil premeščen železniški prometnik g. Černe Albert, ki je prišel iz Raj-henburga na Videm oh Savi. \Ta njegovo mesto pa jc bil prestavljen prometnik g. Marjan Turk. Obema želimo vse najboljše na novih službenih mestih!
— Občinski sejem. V ponedeljek -t ie vršil pn nas običajni občinski sejem, ki je bil razmeroma dobro obiskan. Izredno veliko je bilo kramarjev, ki so pripeljali svoje prodajno blago na tovornih avtomobilih ter ga razstavili po stojnicah vzdolž ceste od šole pa do mosta. Dobro obiskan je bil zlasti živinski in svinjski sejem. Prignane je bilo zlasti veliko goveje živine. Cena i« bila običajna. Lepi voli bili od 4 do ! in 5.50 din kg žive teže. krave in teleta na večinoma kar počez. Jesenski prašički stari do 7 tednov so stali 100 do 110 din. Na sejmu jc bilo tudi zelo veliko kuncev in me^etarjev. Razstavnega blaga je bito zelo veliko. Kupčije so bile srednje dobre. Na svoj račun so prišli tudi gostilničarji, ki so stočili zlasti veliko vina ter prodali tildi precej pripravljene jedače
Iz Polfčan
— Za ureditev in zboljšanje travnikov. Banska uprava bo iz svojega rednega proračuna tudi letos prispevala kmetovalcem k ureditvi in zboljšanj« travnikov. Podpore se bodo delile v smislu navodil o pospeševanju urejanja umetnih travišč. V prvi vrsti bodo upoštevane prošnje za napravo umetnih stamih travnikov, potem pa onih, ki bodo tla za setev semen dobro pripravili. Prošnje na posebni prijavnici vložite najkasneje do 15. novembra, kolko-