^to 1895.
157
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIV. — Izdan in razposlan dne 21. maja 1895.
s*bina: St. (<>!».—07). 05. Razglas, da se po firmi G. Reilther & Reisert sestavljena samogibnd. žitna tehtnica pripušča v meroskus in kolkovanje. — 00. Ukaz, s katerim se v dopolnilo, oziroma izpremembo minister-skega ukaza z dné 28. marca 1881. I. ukazuje občasni dodatni meroskus mernikov za petrolej in druge tekočine, ki zelo rade izhlapevajo. — 07. Razpis o meri zagotovila za pravo vplačevanje bonifikacijskega povračila ob izvozu cukra v obratni dobi 1805/90.
65.
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 5. maja 1895. 1.,
Se po firmi C. Reuther & Reisert sestavljena samogibna žitna tehtnica pripušča v meroskus in kolkovanje.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministerstva z dné 17. februvarja 1872. 1. (Drž. zak. št. 17.) ?.a <^e'*0 na °^e znar>je nastopni po c. k. komisiji • Pravilni meroskus izdani predpisi o meroskusu kolkovanju po firmi G. Reuther & Reisert sestav-samogibne žitne tehtnice.
Wurmbrand s. r.
Predpisi
° Meroskusu in kolkovanju po firmi G. Reuther & Reisert sestavljene samogibne žitne tehtnice.
tolit.nice in načina, kakd ta tehtnica deluje.
(‘l P°pis načina, kakô delujejo glavne se-avine, v nemar pustivši prired za izprav-ljanje in prirejanje.
:	obesku h ravnoramene gredeljnice, katera
0^v narisu (podoba 5.) izpuščena, je žitna shranka B (,na takö, da se ona v narisani navpični leži na-
polnjuje iz vsipalnega lijaka D in sc napolnjena more izpražnjevati, prebrnivši se na levo stran.
V navpični leži drži shranko J{ kljuka O, katera je z obračajočim se klincem pritrjena na b, in je na drugi strani v podporo nosu B, pritrjenemu na B.
Ns spodnjem koncu vsipalnega lijaka I) sta nameščeni dvé zaklopnici /u in G. Zaklopnica F, imajoča eno ali več lukenj, zavira naglo vsipanje žita takö, da se žitna shranka B more le počasi polniti, če se ta zaklopnica zapre. Če se pak zapre zaklopnica G, zaprto je popolnoma vsipanje žita.
Ohé zaklopnici F in G imata vsaka svoj nastavek, da se moreta po vzvodu R ob istem času odpreti precej, ko se ta vzvod iz svoje navpične (viseče) leže spravi v omejeno ležo.
(F, G in R se dadö svobodno vrteti okoli skupne osi.)
Vzvod B je, kakor kaže podoba 5., v navedeni leži podprt s palcem q, pritrjenem na žitni shranki B ; ko se je neka določena množina žita vsula v B, pogrezne se vsled rastočega bremena žitna shranka in ž njo q, R pa se izpusti in zaklopnica F zapre. Zaklopnica G, ki je na eni strani zvezana s kolenčastim sklepom BMP, na drugi pa z visečo raz-solio JV, ostane še odprta, ker ji kolenčasti sklep, zibajoč se okrog klinca P, pritrjenega na stojalu priredovem, zabranjuje, da bi se zaprla.*)
*) Na vrtilnih točkah L, M in P se nahajajo ostrice in ponve.
<Slov»nl,ch.)
42
Ko se po nadaljnem počasnem vsipanju shranka še niže pogrezne in se nagne — tukaj ne narisani — gredelj, zadene navzdol postavljeni jezik tega gredlja pri £ na podaljšek sklepa M B, vsled česar se ves kolenčasti sklep vpogne v ležo, zaznamovano s pikami, in se zaklopnica G zaprè.
Ob enem se kvišku potegne viseča razsoha N in po nji se izpusti kljuka O, vsled česar se žitna shranka B prebrne in sporni, spornjena pa zopet dvigne v prvotno — narisano — ležo. Po spornitvi se dvigne tudi obesek b z B takö, da v času, ko shranka B zavzame prejšnjo ležo, je vzvod R zopet bil popaden po palcu q in se stori, da se odpreta obé zaklopnici F in G.
Pri tem se kolenčasti sklep, ker L gré kviško, razpogne v prvotno — narisano — ležo, N se pogrezne, kljuka O pade zopet v nos le in polnitev se prične vnovič.
Ta popis kaže način, kakö deluje samogibni tehtalni prired v svojih glavnih sestavinah, katerim pak je pridejati še prigledno in vravnovalno napravo, ker se zaklopnice in drugi organi ne premikajo brez izgube časa in se torej žito ne neha do-sipavati precej potem, ko dotični organi stopijo v delovanje; vrhu tega je skrbeti tudi za to, da se zaklopnica F zaprè, še preden se je polnitev zelö približala dolžni teži.
b) Podpis načina, kakö delujejo naprava za izpravljanje in prirejanje in pa ostale sestavine.
V	podobi 1., 2. in 3. je prired načrlan po vseh svojih delih; črke imajo isti pomen, kakor v spredaj obravnavanem načelnem načrtu.
Podoba 4. kaže, kako sta vravnani zaklopnici F in G.
V	podobi 1. in 3. je videli v podobi 5. izpuščeni gredelj A z jezikom Z in pa skledico za uteži C.
X je z mehanizmom zvezano štelo, ki zabele-žuje tehtane množine.
Ta zmanjšava teže, katere je utež 77 bistveno deležna, je vzrok, zakaj se ob polnitvi shranka B prične pogrezati in zakaj se zaklopnica F zapre mnogo prej, kakor se je shranka popolnoma napolnila.
Ko se je shranka B in leva rama vzvoda J P°' greznila toliko, da se 77 nasloni na spredaj ometi jeni nastavek, neha precej H delovati in vzvod J provzroči prav majhno zmanjšavo teže pri C, P1* čemer se ob nadaljnem pogrezanju shranke “ izpusti kolenčasti sklep L MB in se doseže P°' polna zapora s zaklopnico G.
Ta poslednji izpust se vrši na videž prezgodaj, preden je tehtnica kazala pravo težo, ker je mali del učinka uteži pri C odstranjen po vzvodu J< ta navidezna neresničnost pa se odpravi s tem, da je ne samo neka določena, če tudi majhna preteža potrebna, da jezik Z izpusti kolenčasti sklep, ani-pak da se tudi med zapiranjem in po zapori zaklopnice G še vsuje majhna množina žita, ki je tako rekoč dodatek množini, samogiboma tehtani. Da sc ti majhni razločki natančno vredé, za to služi jabelko V.
Iztarujoč in prirejajoč tehtnico se ravna takö-le:
Teža H in izvod J se (kolikor to dopušča kotni vzvod pri 77) vzdigneta, da oba ta dela ne delujeta na tethnico in na to se prazna skledica iztaruje s prazno žilno sbranko. (Prašna kapica, katera se med obratom povezne črez uteži, mora seveda med iztarovanjem bili na skledici.)
Pogledujoč resnično polnitev je skrbeti za to, da se zabrani samogibna spornitev žitne ohranke potem, ko se je ta napolnila.
V ta namen ima kljuka O nos, kije v podobi 1-obrnjen nizdolu in na katerega ob pripravnem tre' notku zadene viseča razsoha N. Ta nos se z ročo o more zavrteti takö, daje obrnjen navzgor (podoba 3.)-Če je nos tako postavljen, ne more delovati viseča razsoha, in vsled tega se kljuka O ne izpusti i" s tem se prepreči spornitev.
Prigledna in vravnalna priprava sestoji iz vzvoda J, ki se vrli na ostrici iz premične uteži F in iz uteži 77, zvezane s kotnim vzvodom, katera vzvod J tišči nizdolu dotlè, dokler ne, pogrezajoč na levi strani vzvod .7, zadene na kak nastavek, vsled česar neha delovanje 77, a ne rušeč s tem nadaljno padanje vzvoda .7.
Kakor je razvidno iz podobe 1. in 3., je J dvoramen vzvod, ki s končno ostrico svoje rame na desni strani seza v obesek tehtnične skledice, in potemtakem zmanjšuje učinek uteži pri C.
Ko prired začne delovati, če seje roča o zavrtela in so se uteži položile v skledico, napolni se shranka B in samogiboma se zapreta zaklopnici c in G, samogibna spornitev pa izostane.
Ako se torej, kakor prej 77 in .7 spravita izdelovanja, tedaj se bo videlo, ali tehtnica prav deluje ali ne.
Ako tehtnica ne deluje prav, treba je utež nekoliko premakniti, in na to, spornivši 77, napol"11 sbranko samogiboma vnovič in vnovič opraviti pl'e’
skiižnjo, kar se ponavlja dotlč, dokler se samogi->orna najde prava žitna teža.
Ha se žitna shranka po spornitvi ne zavrti pfodaleč nazaj, za to ima nos s (podoba 2. in 3.), a er* oniejuje gibanje nazaj, udarjajoč na nasta-vek 8 (podoba 3.).
Pri tarovanju prazne shranke bi se s drgnil 0 ' Ä in s tem rušil natančnost tarovanja. Da se to prepreči, je na besku b nameščena roča Q, s ka-ero Ie nioči nos k razpreti in s tem zabraniti, da bi Se s drgnil.
1’osebni predpisi o kakovosti tehtnice.
1 • Na stojalu tehtnice mora na lahko vidnem n'eslu biti prinčtan ščitek, na katerem je izbiti ali ''dolbsti imé tistega, ki je tehtnico naredil, dalje Viško številko in pa oznamenilo: „Samogibna Z|tna tehtnica za polnitve . . . kilogramov“.
2.	Tehtnica mora imeti nihalno kazalo.
3.	Premikanje jabolka V mora biti omejeno *ko, da se s tem premikanjem v najkrajnejše leže '"ore teža napolnjene sbranke Ji izpremeniti največ ?a 1% na več ali manj **)
•t- Pripuščeno je, sainogibno žitno tehtnico °Pi'emiti s štelo m, ki beleži ali število spornitev a 1 Pa težo v kilogramih.
šlelom ali pod štelom se mora po lem, ) njega podatki, napravili napis: „Število SP°r"itev“ ali „kilogramov“.
Nad kaWšni :
To štelo se mora na stojalo pritrditi takč, da |*e da bi se porušil meroskusni kolek, ki se po-avi na nje, ne more sneti niti spraviti iz zveze elajočimi sestavinami.
Hranilno steklo, pokrivajoče cifrenico, mora od ‘ °*’raj hiti vloženo takö, da se ne more odstraniti, da bi se porušil omenjeni meroskusni kolek.
j h. Rabeč tehtnico se smejo uporabljati samö sk1°V'^1S^e uke^*’ katere je preskusil kak c. k. mero-
C. Mejil pogreškov.
Zabeležena teža kake polnitve ne smé od dolžne teže na več ali manj odstopiti za več kakor 0'l"/0 poslednje, to je za en gram na vsak kilogram.
I). Kol kovanje.
Kolkovanje se opravlja na eni rami ravnomene gredeljnice, vrhu tega na zvezi štela in ščitka s stojalom tehtnice.
Kolku na poslednjem mestu je pridejati tekočo letnico.
E. Meroskusne pristojbine.
Za meroskus in kolkovanje je zaračuniti:
a)	osnovne odredbine................3 gl. — kr.
b)	za vsakih 100 kg pripustne največe
polnitve.........................2 „ 50 „
pri čemer je manj kakor 100 kg računiti za polnih 100 kg.
Za preskus brez kolkovanja je zaračuniti vso pristojbino a) in polovico pristojbine b).
Preskušuje in potrjuje se tehtnica samö na mestu, kjer se postavi.
Stranka mora dati za to uradno dejanje potrebno žilo in pa potrebne delavce in drugačne oprave, vrhu tega pa tudi plačati stroške za mero-skusnega mojstra, ki se odpošlje.
F. Merosknsnica.
Za vsako preskušeno in kolkovano tehtnico se izda meroskusnica, ki obsega ime in bivališče na-rejnika in tekočo fabriško številko tehtnice, dalje datum opravljene preskušnje in pečat meroskusnega urada ter podpis meroskusnega uradnika.
G. Dodatni meroskus.
s p .) Za tehtanje raznih vrst žita potrebna izprava v ‘‘«'"kanjem jabolka K je v zvezi z velikostjo lukenj bj 2 !°Pnid F- ako torej zgoraj določeno premikanje ne niCa 1 letovalo, krivo je tega to, da se žito, ko se zaklop-vZupre, prenaglo dosipava, da so torej luknje pievelike, kar ni dovoljeno.
Samogibna žitna tehtnica je občasnemu dodatnemu meroskusu zavezana po preteku dveh let v zmislu ministerskih ukazov z dné 28. marca 1881. 1. (Drž. zak. št. 30. in Ukaznik za mero-skustvo, stran 168.) in z dné 21. oktobra 1891. 1. (Drž. zak. št. 162. in Ukaznik za meroskustvo,
stran 341.), pri čemer je vstrezno načela, izrečenemu v trinajstem dodatku k meroskusnemu redu z dné 19. decembra 1872. 1 (Razglas trgovinskega ministerstva z dné 10. aprila 1889. I. [Drž. zak. St. 62.]), dovoljena dvakrat tolika meja pogreškom, kakor je ustanovljena v točki C teli predpisov za prvi meroskus.
v teku leta 1897., oni merniki pak, ki so k* j v meroskus vzeli že v prejšnjih letih, v dodatn meroskus spraviti do konca leta 1896.
§• 3.
Pričujoči ukaz stopi v moč z dnem razglasitve'
Na Dunaju, dné 5. maja 1895.
G. k. komisija za pravilni meroskus:
Arzberger s. r.
66.
Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ministerstvoma za notranje stvari in za finance z dné 7. maja 1895.1.,
s katerim se v dopolnilo, oziroma izpremembo ministerskega ukaza z dné 28. marca 1881. I. (Drž. zak. št. 30.) ukazuje občasni dodatni meroskus mernikov za petrolej in druge tekočine, ki zélé rade izhlapevajo.
§• 1.
Po zmislu ministerstvenega ukaza z dné 16. marca 1875. 1. (Drž. zak. št. 33.) meroskusu zavezani mérniki za petrolej in druge tekočine, ki zélé rade izhlapevajo, je po preteku vsakega tretjega leta treba vzeti v dodatni meroskus.
§• 2.
Mérniki te vrste, ki so že v rabi, sc morajo, ako imajo na sebi merosknsni kolek iz leta 1894.,
ßacquehem s. r. Wurmbrand s. r. Plenor s. r.
67.
Razpis finančnega ministerstva z dné 13. maja 1895. I.
o meri zagotovila za pravo vplačevanje bonifika-cijskega povračila ob izvozu cukra v obratni dobi 1895/96.
Na podstavi §. 3. v cukrarinskem zakon'1 z dné 20. junija 1888. 1. (Drž. zak. št. 79.) se do-govorno s kraljevim ogrskim finančnim minister-stvom za cukrodelno dobo 1. 1895./96. zagotovilo za pravo vplačevanje kakega benilikacijskega povračila za vsako narejališče cukra tiste vrste, ki je oznamenjena v §. 1., št. 1. cukrarinskega zakona, ustanavlja s tistim, za 10 odstotkov zvišanim zneskom, katerega je to narejališče kot povračilo izvozne bonifikacije glede na izvoz cukra moralo dat' v cukrodelni dobi 1893/1894. leta.
Vendar je tako ovedeni zagolovilni znesek okrožiti tako, da se zneski pod 50 gl. zvišajo »s 50 gl., zneski nad 50 gl. pa na 100 gl.
Za tista narejališča cukra, ki v cukrodelni dobi 1892./1893. leta še niso bila v obratu, ustanavlja se omenjeno zagotovilo s 23.000 gl. (trnn' dvajset tisoč goldinarjev) va vsako.
Plenor s. r.
Pod. 1.	Pod- 2-
l’o<lobc,k razglasu trgovinskega ininistorstva z dud 5. maja 1895.1. (Drž. zak. st. 66*)*
Pod. 3.
B