Leto m, štev. S („Jutro« h. as«) LJubljana, ponedeljek 30. Januarja 1933 Ponovitev posnetka Cena 2 Din UprarniAtvo. Ljubljana, Knatljevs ah ca & - r«l«fon ft S122. 8123. «124 »126. faianrvuii iddnlnk: Ljubljana, Seieo-burgova ul - Tel 3492 t» 2402. fUruiniei Maribor: A.I«knamlrova e*Nta it IS - Telefon it 2456 Podntinics Cel j«: Rocnnova ulica «. 1 - TeMcm it 190. Podi lomnin: pri kolodvor« « Stt Podružnica Novo mesto: Ljubljanski sest« Si 42 Podružnica Trbovlfe: v btti dr. Baum-aarm^rla f _ i" ~ mm i ■ Ponedeljska izdaja PHMMjsk« «»1aja »Jutra« tshaj* posarfaljak c|ulra) - NaroAa m PomM te pm poftti praf*. 4 D m, pm nmuialeUi 6 Din Oraitattlni-. LtaKjsm: Rnafljmi o lica t Tdetea »t SI22. 5123 Si 24 »t ® te MM. Maribor. Aleksandrova ceota IS Telefon H 2440 (ponofi 2M2) Celje Koceoova al & TeMoe H I tO RolrapM on o* frtiaja — (V bi iti tarife Ministra dr. Kramer in Pucelj o aktualnih političnih vprašanjih Bva velika shoda JRKD — Minister dr« Kramer med ljubljanskimi volilci v šiški - Minister Pucelj na shodu v Grosupljem — Ljudstvo ogorčeno obsoja razdiralne punktacije in manifestira za nedeljivo Jugoslavijo -7 Ljubljana, 29. januarja. Ljubljanska šiška rojstni kraj prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, ki je vedno predinjačila med našimi kraji v nacionalnem čustvovanju, je danea zopet pokazala, da se ni izneverila svojim tradicijam, ko je na shodu krajevne organizacije JRKD manifestirala za jugoslovenflko državno in narodno edinstvo ter odločno obsodila punktacije dr. Korošca, zavrnila pa tudi pastirski list proti Sokolu. Velika dvorana in prostorna galerija novega So-Ikotekega doma sta bili nabito polni zaved- nih mož, ki so navdušeno pozdravljali glavnega govonnika ministra dr. Alberta Kra-merja in živahno odobravali njegova izvajanja. Zborovanja so se udeležili tudi senator dr. Gustav Gregorn, narodna poslanca Rasto Pustoslemišek in dr. Stane Rape, župan Zg šiške Iv. Zakotnik ter ljubljanska občinska svetnika gg. šterk in Rebefo. Shod je otvoril občinski svetnik g. Lom-bar, ki se je predvsem zahvalil prisotnim za lepo udeležbo. nato pa pozdravil ministra dr. Kramerja in druge goste. Takoj nato je povzel besedo miisister dr. Albert Kramer Sfcoro dive uri je govoril g. minister, a zborovalci so ga ves čas pazljivo poslušali in ga često prekinjali z odobranjem. Iz njegovih izvajanj moremo posneti le neikaj misli. V uvod,ti je orisal geografski in mednarodno politični položaj Jugoslavije in posebej še Slovan je ter opozoril na nekatere mejnike v naši zgodovini. Nadalje^-1 Je: Dedščina nesvobodne preteklosti Mi Slovenci samo v politiki še mlad narod. Pod tujimi vladarji smo smatrali za največjo polit č no dolžnost, da smo se borili proti državi, v kateri smo se nahajali. Junak je bil med nami, kdor je znal biti opczicionalec proti Dunaju in proti nemškemu gospodarju v tistih časih; naučili smo se gledati na državo z očmi, ki so že v naprej smatrale vse za slabo, kar je od te države prihajalo. Taka je bila naša narodno polit čna vzgoja. Gotovo je bilo tež- c - enkrat kolo naše politike prevrniti za 180 stopenj in priti v lastni domovini do zavesti da sedaj, ko smo tudi mi državni narod in smo postali gospodarji samega sebe, ne moremo in ne smemo napram državi zavzemati stališča, da je narod nekaj drugega kakor država. Slovenci smo politično še neizkušen narod in zdelo se nam 1e, da igrajo v usodi narodov najela in ideje vedno odločilno vlogo. Ko smo Culi o Wilsonovih štirinajstih točkah, so mnogi med nami mislili, da je na podlagi tega programa bila naša narodna usoda že zagotovljena. Pričakovali smo, da bo mirovna konferenca v Parizu štabno očuvala vsak košček našega narodnega ozemlja ter ga izročila v objem matere Jugoslavije in njene hčerke Slovenije. Doživeli smo zato kruta razočaranja in utnpeli nepopravljivo izgubo. Enako amo, ko je osvobojenje prišlo za nas takorekcč čez noč, naivno pričakovali, da bo sedaj sama po sebi prišla ureditev vseh ostalih vprašanj, naš h odnošajev napram sosednim državam, ureditev razmer napram Srbom in Hrvatom, konsolidacija našega gospodarskega in socialnega življenja. Kdor je tako mislil, ni poznal zgodovine človeškega razvoja in tudi ne razvoja svojega lastnega naTOda. Prvi december in šesti januar 1. december 1918, ko je tedanji prestolonaslednik in sedanjii naš kralj sprejel delegate Narodnega Veča iz Zagreba in člane tedanje srbske vlade ter prečital pro-kiamacijo zedinjenja in osvobojenja, je bil I dan, kakršnega naš narod ni imel v svoji ! tisočletn zgodovini in kakršnega nikdar • več doživeti ne more ker je bil tega dne postavljen granitni temelj za vse naše bodoče življenje v zgodovini. (Živahno odobravanje.) G. minister je nato orisal naš politični razvoj po 1. decembru in pokazal, kako nas je poprej opisana dedščina nesvobod-nega življenja, ovirala, da bi prvo desetletje svobode koristno porabili za gospodarsko okrepitev, za kulturni razmah, socialno ureditev in politično konsolidacijo. Omenjal je mejnik 6. januarja in opozoril, da je bila glavna naloga novega režima, defi-nitivno obračunat: z vsemi separatističnimi stremljenji. Med najvplivnejšimi člani tega režima je bil g. dr. Korošec, ki se je že tudi v manjniški deklaraciji jasno izrekel za jugoslovansko narodno edineftvo. Pod njegovim ministrovanjem so bili izdani vsi oni zakoni, ki jih sedaj njegovi somišljeniki najhuje napadajo, med njimi tudi zakon o Sokolu. Ko pa je biJo treba diktaturo likvidirati in se vrniti v demokracijo, g Korošec in njegovi niso hoteli več sodelovati, samo zato ne, ker so hoteli imeti neomejeno oblast v naših krajih. In začeli so preklinjati, kar so poprej sami gradili. Punktacije in njihov odmev Ko pa se je pokazalo, da gre država kljub temu svojo pot in da po njihovem odhodu nacionalni elementi iz Slovenije sodelujejo v vodstvu države, se je naenkrat pričelo globoko nezadovoljstvo nad samo organizacijo države. Ker so spoznali, da s pomočjo jugoslovenske ideie ni mogoče obnoviti starega terorfcvna v naši ožji domovini je zopet morala priti na pomoč slovenska država. Tako so zagledale luč sveta žalostne punk+acije. Daleč sem od tega. da bi mislil, da moramo biti v vseh svojih nacionalnih in državnih vprašanj'h popolnoma enega in istega mnenja. Zato t politični diskusiji spoštujem vsakega političnega nasprotnika in njegove argumente ter sem mnenja, da je treba o njih razpravljati. Toda kadar politični nasprotnik zapusti hišo. v kateri sedimo sikupaj, ne more biti več razgovora med nami. (živahno odobravanje.) Odpor, na katerega so naletele punktacije v naši javnosti, je mnoge vendarle uplašil in jih izkušajo sedaj razlagati tako, da predstavljajo v bistvu vendarle zgolj avtonomističen program. Vemo, da so punktacije le taktična poteza, ki naj bi tega ali onega preplašile. Vemo, da sam dr. Korošec še daleč ne veruje vanje. Toda to ni glavno. Glavno je, kako so bile sprejete v naši državi in izven naše države. Moram reči, da je bil v naši zgodovini redkokdaj kak akt bolj nesrečen, bolj škodljiv in bolj poguben za narodno politiko, nego je program pumktacij dr. Korošca. Gosp. minister je nato na vzgledih pokazal, kak odmev so vzbudile punktacije v inozemstvu in kako so jih razlagali zlasti nekateri naših sosedov. Navajal je glasove inozemskih listov k pu/nktacjam v celoti in k posameznim njihovim točkam ln opozoril, da skušajo naši neprijateJji dokazati, kako ono Slovenci, Hrvati in Srbi nesposobni, da bi imeli svojo lastno državo. Gospodarska navezanost na Jugoslavijo V naši državi imamo gotovo vse polno težkih gospodarskih vprašanj. Prav nič nam ne more pomagati, če govorimo, da v Jugoslaviji še nismo na najslabšem, ker je slaba tolažba, če se drugim še slabše godi. Vendar pa je resnica, da sta gospodarski obstoj in kulturna bodočnost Slovencev odvisna od dejstva, da je naša slovenska ožja domovina del velikega jugoslovenskega državnega ozemlja Naš delavec, naš obrtnik, naš industrijec bi ne mogel živeti danes niti tega skromnega življenja. ki ga imamo, če bi ne imeli velikega konsumnega ozemlja v Jugoslaviji, ki je dejansko napram ostalim državam v Evropi vendarle sposobna da zaščiti tudi naše gospodarske interese slovenskega ozemlja. Gospodarska politika Jugoslavije bi bila brez slovenskega ozemlja napram iSvropd gotove bolj enostavna. Taka Jugoslavija bi bila samo agrarna država, ki bi lažje sklepala gospodarske pogodbe z ostalim. državami. Oni, ki predstavljajo slovenski problem le kot nekako jezikovno stvar, gledajo nanj z ozkega stališča, kakršnega dopušča samo popolno nerazumevanje pravih slovenskih problemov. Kulturni razvoj slovenskega ljudstva je odvisen od njegovih gospodarskih pogojev. Slovensko vprašanje v Jugoslaviji je vprašanje gospodarskega in soc alnega razvoja naše ožje domovine v okviru naše države in vse drugo nam bo po svetem pismiu navrženo. V dobi, ko bi moraia država osredotočita vse svoje sile za reševanje gospodarskih in socialnih problemov, ko bi se ne smelo ničesar drugega obravnavati nego vprašanje kruha, v tem času smo zopet prisiljeni, da se bavimo z vprašanji čisto političnega značaja in da moramo govoriti o punikta-c jah in politizirati. Po teh punktacijah, • ki so izraz nestnpmosti detronizSranih političnih voditeljev, ki bt radi zopet našli z njihovo pomočjo pot do državne otrtasti, je postala vsa naša država na zunaj in znotraj vznemirjena. Tako nas ovirajo, da bi posvetili vse svoje sile pre^tert« vsakdanjega kruba našemu ljudstvu. Protisokofsko pastirsko pismo Čudma stvar je, da je istočasno, ko so bile izdane za/grebške puraktacije in ko so se pripravljale punktacije dr. Korošca, v Za-greibu naš katoPški episkopat Izdal pastirsko pismo proti Soko'stvu. Sedaj so mnogi med njimi že soozmali, kako huda po-greSka Je bila storjena, ter so izjavili, da je prav za prav pastirsko piamo podpisalo le malo šfkofov, dočim se ostali n;so strinjali žnjSim. In našli so se budi škofje, ki pastirskega pisma niso pustili prečrtati, eden med njimi pa je celo izrecno izjavil, da je bal in ostane še dalje član našega Sokola. Tudi veliko število narodne duhovščine je smatralo za nedopustno, da bi či-tala ta pastirski list vernikom s prižnic. kjer je mesto samo za oznanjevanje božje besede. V 500 cerfcvah to past'rsko pismo ni bilo prečitano. Sedaj se je javil tudi za- grebški nadškof dr. Baoer s posebno izjavo, pri kateri lahko z zadoščenjem vzamemo na znanje, da odklanja odlečno vsako zvezo med pastirskim listom in punlt-tacijami. Radi verjamemo, da so bili katoliški škofje daleč od tega, da bi nam izdali svoje pastirsko pismo po navodilih iz tuje države. Odkrito priznamo, da je med katoliškimi škofi še mnogo narodno čutečih ljudi. Toda v času, ko se pojavljajo politični programi, ki hočejo povzročiti v naši narodni zgodovini katastrofe, pastirsko psmo s svojim napadom na našo največjo nacionalno organizacijo vendar le podpira politična stremljenja raznih naših desperadov. Katoliška cerkev v Jugoslaviji Jugoslavija je v verskem pogledu zelo mešana država Večina prebivalcev v Jugoslaviji ni katol ška in odgovorni politiki bi se podafli v najhujšo nevarnost, če bi dopustih, da bi se razvila borba med raznimi veroizpovedmi in cerkvami v okviru naše države. Naša država mora zato bita absolutno versko tolerantna po starem Strossmayerjevem načelu: brat je mio, koje vere bio. To pa ne pomeni, da naša država nima interesa, gojiti med narodom spoštovanja do vere ter podpirati avtoriteto cerkve. Državna in njena narodna politika nista nasprotna upravičenim zahtevam verskih interesov katerekoli cerkve v naši državi. Kdor ve, kakšno veljavo so imeli škofje v katolški, apostolski habsburški državi in kakšno svobodo imajo v tej naši Jugoslaviji, mora priznati, da bi pod Avstrijo, ako bi izdali obstoječim zakonom nasprotujoče pastirsko pismo, državne oblasti ne poznale nobene miloeti. Reči moramo tudi, da je verooaiuk v Jugoslaviji mnogo bolj zaščiten v šolah, nego je bil kdaj v katolišk' Avstriji. In kdor nadalje ve, da srno tudi mi napredni slo- venski ljudje, ki smo nekdaj po sili razmer bili angažirani v zelo ostri borbi proti duhovščini, likvidirali ta spor in da smo daleč od tega, da bi započeli kakršenkoli kulturni boj, ta mora priznati, da škofje v Zagrebu niso imeli povoda pritoževati se nad položajem katoliške cerkve v Jugoslaviji, pač pa bi imeli mnogo več povoda ščititi interese naše države, ki daje svojo avtoriteto za zaščito verskih interesov. Minister dr. Kramer je zaključni del svojega govora posvetil zopet analizi položaja Slovencev v Jugoslaviji. Ko je zaključil, so mu zborovalci znova priredili dolgotrajne burne ovacije. Ko je bila sprejeta resolucija, ki jo bomo še objavili, je kratko govoril še narodni poslanec dr. Stane Rape V uvodu je poudarjal potrebo ukrepov, da se ne bodo ponovili dogodki, kakor jih predstavljajo punktacije dr. Korošca. O pastirskem listu katoliških Škofov ie dejal. da vidi v njem veliko pogrešlko. Katoliški škofje bi morali voditi ljudstvo v njegovi največfji bedi po pravem potu, da •bi lažje prenašalo svojo težavno življenje. Lahko je razumeti malega človeka, ki težko prenaša trpljenje, ako kritikuje sedanje razimere, vendar pa ga bomo skušali potolažiti, da se bo še našla pot, ki nas bo dovedla do boljšega, lijudem pa, .ki žive na visokih položajih in uživajo velike dobrote od države, ne moremo odipustiti, če hujskajo proti rojenim ustanovam. Tudi besede poslanca dr. Rapeta so zborovalci sprejeli z živahnim odobrava-n-iem, nakar je predsednik g. Lombar zaključil lepo uspelo zborovanje z vzklikom kralju Aleksandru in Jugoslaviji, ki so se mu vsi pridružili z burnimi ovacijami. Minister Pucelj med volil d na Grosupljem Grosuplje, 29. januarja. Današnji shod v Grosupljem je pokazal, da je ideja narodne sloge, ki jo zastopa vsedržavna JRKD, tudi v naši pokrkemu ljudstvu. Govornik je nato navedel ftevilnc ukrepe, ki služijo temu cilju n s posebnim poudarkom podčrtaj, da je bil znižan državni proračun od leta 1930. dalje za skoro 4 milijarde. V vsem državnem gospodarstvu je uvedena najstrožja štednja. Nji glasil je važnost proračunskega ravnotežja in ohranitve stabilnosti dinarja ter poudaril, d<3 bosta vled in Narodno predstavništvo tudii v bodoče strogo vztrajali na tem načelu. V svojih nadaljnjih -izvajanjih se je dotaknil vseh važnih problemov, z'asti zakona o zaščiti kmetov, novega občinskega ^kona, zakona o volitvah nar. pos-'an-J^v in zakona o upravni decentralizaciji. Zaključil je svoj govor s konstitacijo. tla se nobena narodna skupščin« in nobfvia vlada ni storila za ljudstvo toliko, kakor sedanja in da je zato smešno naoaduti vlado j m narodno skupščino zaradi krize, ki ni prizadela samo nas. amoak ves svet. Zborovalci so sprejeli njegov« fzvaiania z vidnim odobravaniem in z dolgotrajnim aplav- j zom dajali duška svojemu razpoloženju. Viharno pozdravljen je nato povzel besedo župnik g. Janko Barle ki je v ljubezni do domovine in naroda prežetem govoru pozival k slogi in ljubezni. Primerjal je državo ladjici, ki plove po viharnem in razburkanem morju, ki pa ima v vitešksm in modrem kralju svojega dobrega krmarja, ki bo ladjico pripeljal v varen pri6tan Opozarjal je na težkoče in krvave boje po svetu, po drugih velikih državah in na primerih iz vsakdanjega življenja opozarjal na posledice, ki iih rodita mržnja in razdor. Naša država je trla zgrajena na gorah kosti in rekah krvi. prelite na vseh bojiščih Smrten greh bi bil zato. ro-variti prot- narodni svobodi in te/iko pričakovani Jugoslaviji. ki nam je dana od Boga. V bratski slogi b<~mo premagali vse težave -n Bog nam bo dal svojo pomoč in svoj blagoslov, da dar. k; smo ga prejeli od Boje knaliu Jugo^aviji in g. župniku. Govor ministra Puclja Predsedn-ik je nato podal besedo ministru g. Ivanu Puclju, ki so ga zborovalci viharno pozdravili. V obširnem govoru je uvodoma pojasnil splošni politični in gosTHx;2.rskii položaj, orisa! delo vlade in podčrta! njeno prizadevanje, pomagati v sedanjih hudih čas:h splošne stiske predvsem on;'m slojem, ki so podpore in pomoči najbolj potrebni, t. j. kmetu in delavcu. nato pa je prešel na delo nasprotnikov ter v stvarnih, vseskozi z dejstvi podiprtHi izvajanjih pobija! njihovo razdiralno akcijo. G. minister je med dnujim irvajal: Lastna država je največja dobrina Lastna država je na tem svetu za posameznika kakor za ves narod največja vrednota. Tisti, ki smo starejši in smo živeli pod riekdanjo Avstrijo, in tisti, ki so še danes pod Avstrijo, pa pod Madtžarsko in pod Italijo, vam lahko iz lastne izkušnje povedo, da se niti narod, niti posameznik ne more razvijati, ako je pod oblastjo tujega naroda, ako nima svoie nacionalne države. V Italiji niti v cerkvi ne smejo več moliti v svojem jeziku. Mariborski škof dr. Karlin je moral bežati iz Trsta *n livbHanskega škofa dr. Rožmana so Nemci nagnali iz Celovca. V naši svobodni, lastni držaji pa imamo po-polno pont-čno. kulturno, socialno in gospodarsko svobodo, imarro tudi pravico, da si ustvarimo / 4 državo tako, kakor jo sami hr:rmo. Kako velika dobrina je lastia drsava, bo vedel najbolje oceniti oni , tak človek zna pravilno ceniti, ka sta narodna svoboda in lastna država. Tajno hujskanje, ' Dočim pa si me z vsemi silam: prizadevamo, da ohranimo to največjo dobrino svojemu narodu, da konsolidiramo našo lastno državo, prihajajo ljudje, ki zapeljujejo nepoučeno fcjudstvo. Pri tem zlorabljajo sedanjo gospodarsko stisko, ki ni samo pri nas, marveč po vsem svetu. Poleg tega si na vse načine prizadevaio, da bi vsakega javnega delavca, kn ne trobi v njihov rog, prikazali kot lumpa: pišejo listke in jih skrivaj širijo med neuko ljudstvo, prišepetavajo se najgorostasnej-še stvari, samo da bi omajali vero v lastno državo in izpodkopali zaupanje in ugled vlade. Mnogi ljudje pa raje verujejo tistim, ki skrivaj prišepetavajo. nego tistim, ki javno povedo, kar mislijo. Imamo nasprotnike, kj iih vsi dobro poznate, ki niso mogli dočakati, da bi oni zopet prišli na vrsto, čeprav so odšli iz vlade sami, prostovoljno, misleč, da bodo nekaj boljšega napravili. Ti naši nasprotniki so sedaj pokazali svojo pravo naturo. O pri-Uki volitev še niso nič rekli, da so proti državi, nobene i-zjave ni bilo, ki bi bila direktno prot;državna. Propagirali so le volilno abstinenco in napovedovali sko-rajSnjfi konec režima, ki so ga še malo poprej sami podpirali in bili njegov glavni steber. Sedaj pa so jim računi očividno kazali drugače ter so se izjavili čisto jasno proti državi, kakršno imamo. Punktacije In njihove posledice To jas-no dokazujejo tako zvane »punktacije« dr. Korošca. Oni v teh punktacijah izjavljajo, naj bi šli zopet nazaj na leto 1918, da bi se začeli na novo sporazumevati glede skupne države. Ne povedo pa, kaj bi bilo, če se ne bi sporazumeli. Toda drugi, kj so bolj glasili, so tudi to povedali. Ta korak jasno dokazuje, kako daleč so nekateri pripravljeni iti. To je največji zločin nad svojim domom in lastno državo. (Tako je! Ogorčeni protest* proti punktašem.) Sedaj sicer skušajo dati svojim puuk-tacijani drugo tolmačenje, ker so se ustrašili splošnega narodnega ogorčenja. Sedaj pravijo, da si zanršljajo novo ureditev sairo v okviru države. Toda, ko sem prišel za božične praznike domov v Slovenijo, so mi prijatelji povedali, da raznašajo pristaši bivše SLS najrazličnejše vesti. Tako so med drugim pripovedovali, da je bil dr. Korošec v Rimu. Tam se je sporazume! z Mussolinijem, da bi Mussolini dal primorskim Slovencem avtonomijo in popolno samostojnost, potem pa jo bomo tudi mi dobili. Tega seveda niso pripovedovali onim kii so izobraženi v politiki, nego so vrgli take vesti v kmečke domove, da bi tako kar najbolj zbegali ljudstvo in ga nahujskali proti Jugoslaviji. Gospod minister je navedel nato nekaj dogodkov ki so najbolj žalostna priča, kake sadove rodi strupeno hujskanje iz vrst pristašev bivše SLS. Vsi ti dogodki pome-njajo veleizdajska dejanja. Naj se jih punktašj še tako otepajo, jasno je, da so vzklili tz semena, ki so ga oni zasejali. čeprav takega sadu morda res niso hote!:. Nato je g. minister nadaljeval: Trdno pa verujem v dobri genij našega naroda, in sem prepričan, da v vsej Sloveniji ni sto Ljudi, ki bi hoteli spraviti v nevarnost našo državo in posebej še vse Slovence. Ali mislite, da se iimaio države s kako sladko vodico? Države so zl nsre s krvjo, se ustvarjajo preko mr-ličev in predno se država ubije, se brani. In tudi naša država se bo branila in se bo obranila. O tem ste lahko vsi prepričani! (Tako je! Živahno pritrievanie ia odobravanje.) Tisti, ki širijo tako propagando in trde. da bo prišlo do revolucne, pa ne gredo sami na plan. temveč bi radi neuko ljudstvo pognali v borbo. ra\navalr razna konkretna vprašanja, predvsem vprašanje združitve občin in dobili pr:merna pojasnila. Zaključek shoda Ob koncu je bila sprejeta resolucija, ki izreka popolno zaupanje vladi, zlasti obema slov. ministroma gg. dr. Karmerju in Ivanu Puclju ter domačemu narodnemu posl-ncu g. Koiranu. Resolucija protestira proti punktacijam in pastirskemu listu ter poziva vlado, naj energično za tre vse razdiralne akcije. Odzvonnlo je že poldan ko je predsednik z zahvalo za številno udeležbo in s pozivom na sloVio del-o v okrilju vsedržavne stranke zaključil lepo uspelo zborovanje. Po zborovanju sta oa. minister in sreskr poslanec g. Koman sprejema'a stranke. Po skup nem kosilu pri g Rusu so ee minister m narodni- poslanci odpeljali nazaj v Ljubljano, oc'rosno v Beograd. Jugcslovenska akcija Beograd. 29. jan. p. Danes se je vršila letna skupščina »Jugoelovensfce akcije«, ki so se udeležili delegati iz vseh delov države. Zborovanju je predsedovali profesor gimnazije Dfmio Vuilovič iz Beograda, ki je v obširnem govoru pojasnil ideologijo Jtigofilovenske akcije. Za njim so govorih zastopniki vseh glavnih nnta možni dve komb'nac'ji: narodna unija ki pa ie za radikalne socialiste nesprejemljiva, ali pa levičarska bojna vlada. v kateri b' socialistična stranka prevzela nekaj portfeljev. Predsednik Lebrun je popoldne pozval k sebi Daladiera ter mu poveril sestavo vlade. Daladier je to misijo tudi sprejel. V političnih krogih menijo, da hoče predsednik repub ike čimprej rešiti vladno krizo. V poučenih krogih trdijo, da je Lebrun najprej mislil na predsednika senata Jeanne-neya, ki pa je izjavil, da rajši ostane na svojem mestu kot predsednik senata. Daladier bo najbrže sestavil vlado, ki bo v poli ti?nem oziru podobna Herri«tovi vladi, j ako bi se udeležba socialistov izkazala kot nemogoča. V Daladierjevem kabinetu bo naibrže prevzel finančno ministrstvo Bonnet. pariz, 29. januarja. Daladier je ponudil socialistom udeležlbo v vladi, negotovo pa je. al: bodo socialisti sprejeli to ponudbo. V političirh krogih menijo, da se bo moral Daladier, ki pripada levemm krilu radikalov, opirati najiboJj na sodelovanje svoje lastne stranke. Pariz, 29. jan. AA. Časopisje, ki pnobSuje komentarje o vladni krizi, zo -^eva soglasno naj bi se kriza čimprej rešMo. Listi ooo-zarja.io ra to. da je parlament razdeljen v tri močne skupine, v desnico. rad;kale m socialiste. Zato s*a možni dve vladi- radikalna vlada s podporo sociaTistov kakršni sta bili vladi Herriota in Paul Boncourja, ali pa stranka levice, ki bi se ji pridružile tudi stranke centruma Tudi za to drugo kombinacijo so dani pogoji. 7« to kombinacijo se zavzema zlasti list »Oeuvre«. Po volitvah na Irskem De Valera o svoji bodoči politiki — Zahteva po združitvi Ulstra z irsko republiko Dublin, 29. januarja. AA. Končni izid irskih parlamentarnih volitev je naslednji: De Valera 77 poslancev, delavska stranka 8, neodvisna delavska stranka l, Cosgra-ve 48. centrum 11. neodvisni 8. druge stranke 2. De Valera bo imel s svojo stranko v novem parlamentu absolutno večino. Ker kot predsednik parlamenta ne sme sodelovati pri glasovanjih, bo praktično razpolagal le s 76 glasovi, kar pomeni, da bo število poslancev niegove stranke enako številu poslancev vseh drugih strank v parlamentu. Navzlic temu ie sedanji položaj De Valere popolnoma izpremenjen in zelo oiačen. Kakor znano, je De Va!era združen z delavsko stranko, ki ie z njegovo podporo pridobila en glas. V novem irskem parlamentu bo imel De Valera taktično 16 glasov večine. Zastopniku Havasa ve bivši zunanji minister in Cosgravov prijatelj Fitzgerald o položaju po volitvah na Irskem izjavil. da je glavna ovira vlade v senatu, ki bo zadržal prihodnjih 18 mesecev vse vladne zakonske načrte, razen o denarstveni reformi. Vlada senata v prihodnjih 18 mesecih ne bo mogla razpustiti in je iasno. da bo senat tudi razpustitveni ukaz zadržal vso to dobo. De Valera je poročevalcu agencije Havas izjavil: Pravite, da tiram Irsko v komunizem? Narobe! Kar hočem, je baš v nasprotju s komunizmom, želimo razdeliti in podeliti zemljo čim večjemu številu rodbin. V industrijskem pogledu smo za decentralizacijo. Industrijo hočemo prenesti na deželo. Skrbeli bomo za to, da se industrijska podjetja ustanavljajo v malih podeželskih naselbinah in ne v velikih mestih. Industrije naj postanejo vir pravih dohodkov S tem bomo podprli tudi manjše občine in obenem vso državo. Ni mi jasno, kako morete tako organizacijo družbe imenovati komunistično. Nato je De Valera tolmačil načrt, ki ga deloma irska vlada že izvaja. Veleposest-va bodo odvzeta lastnikom in razdeljena med interesente proti letnim odplačilom. Glede industrijske preosnove Irske Je De Valera mnenja, da bo mogla Irska dobiti primerna sredstva iz operacij, ki naj potegnejo sedaj v inozemstvu naloženi irski kapital nazaj na Trsko. Tega kapitala je po irskih cenitvah kakih 200 milijonov irskih funtov. Ta denar se bo pričel stekati nazaj na Irsko, čim se razmere na gospodarskem in denarnem trgu izpremene. Kako se bo to izvršilo, sedaj še ni dognano. Na vsak način bo ta postopek mnogo boljši kakor pa to, da bi Irska nadaljevala dosedanjo carinsko vojno. Na vprašanje, kaj bo z letnimi odplačili Angliji, je De Valera cdgovoril, da za sedaj še ne more reči, kako se bo stvar razvila. Na vsak način pa bo sedaj lažje oddajati te zneske v določeni fond. Be Valera je pristavil, da bo vprašanje prisege zvestobe eno izmed prvih, ki ga bodo obravnavali v -novem irskem parlamentu. O vprašanju Ulstra je izjavil: Irska republika, v kateri ne bi bilo teh šest grofij, ne bi zaslužila imena republike. Sile za združitev obeh irskih predelov bodo potrebovale nekaj časa. Sedaj pa lahko samo protestiramo proti okrnitvi naše dežele, ene pa Je gotovo: Miru med Anglijo in Irsko ne bo. dokler bo obstajala ta ločitev. Vlada se za sedaj že bavi z reformnimi načrti o denarstvu, je nadaljeval De Valera; zunanjo trgovino pa bomo podpirali z vsemi silami. Ko bodo naši načrti dogotov-ljeni, bomo kupovali v inozemstvu tako blago, za katerega bomo lahko dobavljali domače. Na kraju je De Valera obžaloval, da so inozemska poročila o irski politiki pogostokrat napačna. Hitler v ospredju Berlin. 29 jan AA. Nemško časopisje :e v splošnem mnenja, da bodo Papenova pogajanja za sestavo parlamentarne vlade kratka Ni izključeno, da bo Hitler že jutri dopoldne imenovan za državnega kan-celarja. »Deu-tsche Zeitung« poroča, da bo Papen sodo oval v novi vladi kot zaupnik Hinden-burga. Hugenberg bi prevzel gospodarsko ministrstvo in bi povezal trgovino s poljedelstvom. general Stuelpnagel pa bi prevzel vojno ministrstvo kot naslednik generala Schleicherja. To vest pa je treba sprejeti i dokajišnjo rezervo. »Deutsche Alfgemeine Zertung«. ki ima odlične zveze s poučenimi krogi, smatra da sedanje krize ne bo tako kmalu konec. Hitlerjevo imenovanje bi na'etelo na velike težkoče. zlasti ker še ni jasno kakšna naloga naj bi pripadla njegovim napadalnim oddelkom. Angleška demarša v Rimu Rim, 21. januarja. AA. Angleški veleposlanik je izročil italijanski vladi noto, v kateri zahteva angleška vlada pojasnila o tihotapstvu orožja v Avstrijo. Francoski veleposlanik se bo tej demarši pridružil v ponedeljek. Dunaj, 29. januarja. AA. Francoski in angleški veleposlanik sta izročila skup.no demaršo pri dunajski in budimpeštanski vladi zaradi znane tihotapske afere z orožjem in zahtevala pojasnil. Ureditev nemških dolgov Berlin, 29. januarja. AA. Semkaj so prispeli zastopniki inozemskih bank. ki se udeleže iutrišnje konferenco o »mrzlih inozemskih kreditih v Nemčijri. Gospodarski krogi so optimistično razpoloženi in upajo, da bo v dveh. treh tednih doseženo soglasje na način, ki bo zadovoljil obe stranki Navzlic temu si ne prikrivajo eo-tovih težkoč Tako n. pr zahtevajo ameriški upniki delna takojšnja plačila. Sporna je tudi ureditev registra dolgov, s katerim naj bi inozemski upniki razpolagali za kompenzacije. Sporazuma tudi še ni glede dobe. ali naj bi taka ureditev trajala 3 ali 5 let. Pogaianja z Rooseveltom Warmspring, 29. jan. AA. Angleški veleposlanik v Washingtonu Lindsay je danes prispel semkaj in bo gost novoizvoljenega predsednika Zedinjenih držav Roosevelta. Newyork, 29. jan. AA. Po poročilu »Newyork Sunday« iz VVarmspringa bo Roosevelt osebno vodil pogajanja o preureditvi vojnih dolgov. V razgovorih z angleškim veleposlanikom Lindsayjem bo Roosevelt raztolmačil angleškemu predstavniku svctf načrt o preureditvi in znižanju vojnih dolgov Anglije Zedinjenim državam. Pri tej priliki bo razložil tudi svoje misli o vzpostavitvi gospodarskega ravnotežja sveta. Roosevelt je povabil v Warmspring svoja gospodarska svetovalca Moleya in Tugwella. Protijugoslovenske demonstracije v Gradcu Duna], 29. januarja, n. Narodino-sociali-stični dijaki so priredili včeraj pred j-ugo-slo-venskim konzulatom v Gradcu demonstracije. pri katerih so prepevali lreden-tistično »Marburger-Lied« ter zahtevali, naj se Maribor zopet priključi Avstriji. Policija je demonstrante naposled razgnala in tri aretirala. Duna]. 29. januarja, č. Minister za javno varnost Fty je včeraj odpotoval v bivše plebiscitno ozemlje, da bi kontroliral obnejmo varnost. Pri tej priliki ga je po-setUa večja deputaoija iz Velikovca. ki je zahtevala, naj se ojačajo obmejne straže napram Jugoslaviji. Vprašanje Izročitve brnskih prevratnikov Praga, 29. januarja, p. Češkoslovaški tisk se bavi z vprašanjem ali bodo jugo-slovenske oblasti priznale pravco političnega azila pobeglima fašističnima voditeljema Oaidlu in Kobzineku Glasilo narodnih socialistov poudarja, da prevladuje v iugoslovenski javnosti enako mnenje kakor v češkoslovaški, da to niso pol tič-ni begunci, marveč navadni zločinci, zaradi česar se pričakuje, da bosta oba izročena češkoslovaškim oblastem. Innsbruck, 20. januarja Težko pričakovani sneg je tu. 31 dni smo se greli v decembrskem solncu 31 dni brez oblaka in brez padavin! Sedaj pa sneži z malimi presledki že deseti dan. Priprave za tekme •*> v glavnem končane. Tekmovalci »o večji del že tu in tre- ; ' nirajo In v nedeljo so prvič skakali na novi, posebej za FIS tekme 1933 na novo preurejeni skakaln:ci. ki leži na jugu mesta, na zgodovinskem Berg Isel. kjer je Andreas Hofer »panal« Francoze Raz ska-kaln co je impozanten pogled na mesto, v ozadju Nordkette Jefveni so začeli delati na skakalnici Sta- : ri nalet so podaljčali in ga na vrhu dvignili z mogočnim lesenim ogrodjem, ki sioni na betonskih stebrih, spodnji del pobočja in naravno protistrmino pa so spremenili ob , straneh v cel sistem tribun in stojišč, tako da bo imelo prostora 20 — 23 tisoč gledalcev Skakalnica je v izbornem stanju Kakor mi je omenil tehnični vodja skakal-nict in eden vrhovnih funkcijonarjev FIS odbora, prijazni g Hans Lenz. bo po malenkostnih preureditvah, predvsem v ponovnem podaljšanju naleta, mogoče skakati do 80 m! Slovencem, ki pridejo bo morda posebno všeč, da je troje noči prav brez policijske ure in policajev! Priprave so ogromne Težak problem bo vsekakor preskrba in prehrana udeležencev Poleg hotelov je na razpok nad 2000 privatnih sob Vie šole v mesiu Oodo 14 dni pretvoriene v lež'šča Posebn ^laki bodo vozili iz vseh krajev k t>nred>t-vam ki. upajmo ne bodo pod vtisom k-i-ze in predvoem »Fdhn«a Med tekmami — katerih se mimogrede povedano udeleži 20 narodo\ — in po njih koncu bodo udeležencem na razp-olago po vsej Avstriji brezplačni vodnik' za na'raznovrstnejše ture Av.strjska vlada |e df volila na — podlagi FIS-legit.macije brezplačen vzum. polovično vožnjo in še velik kup drugih popustov. Nujna naloga našega saveza pa Je. da spravi tekmovalce po možnosti čimprej v innsbruck. Treba si je ogledati proge in jih kolikor je pač v moč', trenirati \*a:iai tekmovalcem bode morda v začetku tuje. ker so tukajšnji tereni in FIS proge prav svojevrstne. Upajmo tudi. da naših tekmovalcev naša javnost ob fej priliki, ko je NortUittti m ii v^ficnjoC. ----- T/i - &rog€ m gorovja -- izUzzuica. Sltnadjska skica k FIS tekmam v Innsbrockn Pri nedeljskem skakanju, katerega se je udeležil kot gost Norvežan Sorensen, so dosegli 66 m! Sneg n' bil baš posebno ugoden in tudi premalo ga je bilo — torej vsekakor izborep rezultat Rekord je postavil Sorensen Izmed domačinov je zasedel prvo mesto Sepp Gumpold z 52.5, 55.5 in 59 m izven konkurence 63 m. Gumpolda namerava pridobiti naš savez za trenerja. Srednjevelik suhljat fant je, plasiral se je tud- pn teku na daljavo že večkrat na najboljša mesta. Darilo Zveze tirolskih in-dustncev je dobil Schrofl s skokom 65 m. Kot sem že omenil, ie že precej moštev — seveda meogniro — tu Trenirajo na vseh progah, ki pridejo v poštev za FIS Tudi za skoke j« ugoden trening- skoro v vsakem kraju tirolskih zimskih letovišč imajo skakalnico Posebno živahno trenirajo na novi progi Seegrube- Hungerburg Proga z višinsko razliko cca 1000 m je ena najtežjih v okolici: zelo strma je in vodi med skalami, dreviem in grmovjem k spodnr postaji vzpenjače. In baš to je njena nrivlačnost: odvržeš si smučke in se spet popelješ gor v Seegrube. Oficijelne, za FIS tekme namenjene pro-g so v izbornem stanju Široko so izs^ kane. štore so razstrelili in proge izravnali. Samo na progi PtriemeS-Mutfers so izse-kali 5000 dreves m pri oni z Birgitzkdpfl cca 10 000! Specijalni smuk se vrši na progi Glung-czer (2700 m) — Hali — avstrijski Parsenn. Višinske razlike je preko 2000 m, dolžina proge 12.5 km Dosedanji rekord na tej progi znaša 19 30 Glungezer je dostopen v 3 urah lahkega vzpona od gorske postaje vzpenjače Igls-Pat&cherkoiel (1900 m). Prvi del proge je izrazito alpskega značaja. pogosto močno zaledenel zelo strm in skalovit Drugi del vodi po gozdu v ostrih zavojih, iz kotanje v kotanjo in tudi strmo do koče VPtndegg Odtod vodi proga po -»trnih košenmah do male ravnice na katere robu spet strmo pade v redek gozd. na čigar robu je cilj, ki je cca deset minut oddaljen od dolinskega mesta Hali Proga je izredno težka Domačini sami priznavajo, da imajo komaj 20 ljudi, ki prevozijo progo prav brez postanka m — v dobrem času Za lOOOmetrski smuk (za kombinacijo) so določene tri proge Z eliko verjetnostjo se vrše tekme v tej disciplini na že omenjen' progi Pfriemes (1800 m) — Mut ters (800 m) Dostopna je iz Innsbrucka v dveh in pol urah Leži večji del na se vernih pobočjih, široko je izsekana m v gornjem delu zelo strma, preide v celo vrsto »šusov«. ki zahtevajo izrednega treninga m prav posebne tehnike. Jama za jamo. stopnja za stopnjo se vrsti Pripelje nas nato iz zelo strmega dela v ostrem loku na travnik z »pastm «: pota in stopnje preko katerih te neusmiljeno vrže. če nisi treniran Nato zavije spet ostro po poledenelem na položen del. ki nas vodi skozi mecesno« gozd — deloma spet strmo — do cilja Proga je ena najbolj poznanih in najbolj obiskanih v bližini mesta Ima več vari jan t za »male m velike, za backe in kanone« Poznana je po svoji lepoti in lahkem dostopu kakor tudi precejšnjem naporu, ki ga zahteva Za slalom so izsekali v neposredni bližini mesta, pri gradu Menthlberg širok pas drevja na 235 m visokem, v gornjem delu za 30 stop., v spodnjem za 12 stop nagnjenem severnem pobočju Ako bi v dolini ne bilo dosti snega, bi se slalom tekme vršile na strmini med Seegrube-Hafelekar Tek na 18 km štafete in vztrajnostm tek na 50 km s« vrše v bližini mesta Sled nji ima star* in cilj v Mutters in vodi mi mo Fulpmesa daleč v Stubaisko dolino Prvi del do 7 km «e vzpenja od 840 m na 1250 m nato pada do 18 km z malimi proti vzponi na 800 m do km 35 se dvigne zonet do 1050 m pade med 40 m 41 km za 150 m Nlatf se spet strmo vzpenja ns 840 m Izredno težka prezkušnia deloma v alpskem f-enu ki ti bodo uspešno kos samo Norvežani Poleg tekem pa obsega program še več zanimivih športnih prireditev, slavnosti, predstav in koncertov. prav posebno potrebno, da se izkažemo pred svetom, da v smučanju nismo začetniki. ne bo zapustila in Fnančno podprla našo udeležbo. Torej na veselo svidenje v Innsbrucku! Smuk! B. M- Skupščina Aerokluba Baograd, 29. januarja, p. Dopoldne »e je pričela letna skupščina Jugoslovenskega aerokluba, ki se ie udeležujejo delegati iz vse države. Med drugimi ie navzoč tudi zastopnik mariborskega Aeroklu iu g. Pil-ko. Uvodoma so bile odposlane >ozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, častn rmu predsedniku knezu Pavlu in poveljniku zrako-plovstva. Nato so sledila poročila uprave, o katerih se je razvila obširna in mestoma prav burna debata. Posamezni delegati so ostro kritizovali poslovanje uprave in ji zlasti zamer.ia.li, da gradi v Beogradu palačo, namesto da bi pospeševala letalstvo. Ostre kritike je bilo slišati tudi glede finančnega poslovanja uprave. Hud mraz v Beogradu Beograd, 29. januarja, p. V Beogradu je vladal tudi danes hud mraz. Ziutrai je kazal toplomer 19 stopinj pod ničlo in se .» proti poldnevu dvignil le za par stopenj. Objave Danes zadnjikrat ob 14. dopoldne opereta »Kongres pleše« v filmskem programu ZKD. Ob 14. predvaja ZKD v prostorih Elitnega kina Matice priljubljeno Ufinj opereto s-Kongres pleše«. Melodiozno filmsko delo, ki je svojčas doseglo ob premieri ogromen uspeh, si bo danes vsakdo rad še enkrat pogledal Izvrstna gluma in prijetna muzika bosta gotovo tudi to pot užgali srca vse filmske publike. Kdor se hoče tedaj dobro zabavati in videti najlepši film pretekle sezone, naj pojde danes ob 14. ▼ Elitni kino Matico Predavanje Louiea Adamiča v Zagrebu. Naš amer ški pisatelj, ki se je znova ustavil v Zagrebu, bo jutri, v torek zvečer predaval v Glasbenem zavodu na akademiji, ki jo priredi Društvo hrvatskih pisateljev ta S'oveni ko prosvetno društvo. Govoril bo v glavnem o tem, kako je današnja strahovita gospodarska kriza uplivala na duševno življenje Amer ke. Adamiča bosta pozdravila dr. Nikola Andnč in univ. pref. dr. Boris Zamik. Odbor delavskega prosvetnega in podpornega društva »Tabor« naproša svoje članstvo, da se udeleži pogreba članice Erne Pahorjeve danes ob 14. izpred mrtvašnice mestne bolnice. Maeterlinck in Yeat<, v ijubljan&kj dra. mi. V sredo bosta v drami premieri dveh del, in sicer se jprizor ta Maeterlinckova dvodeianka »Zadoščenje« in pa Yeatsova enodejaoka $>Gospa CathJeena« Prvo delo prikazuje na podoben način kakor »Stil-mondski župan« krute usodo belgijskega zdravnika ki je prt obrambi časti svoje žene po nesreči ustrel:l nemškega poročnika in ki ga v zadoščenje po prekem sodu obsodijo na smrt in tudi ustrele. Pisatelj sam imenuje to svojo igro »čisto navadno vojno dramo in nič drugega« Godi se v manjšem belgiiskem mestu na ho. landsk1 meji med svetovno vojno za Časa nemške okupacije. »Gospo Cathleeno« je napisal znameniti, prt nas dosej še neznani irski pisatelj in pesnik William Butler Veats ki je bil svojčas tud odlikovan z Nobelovo nagrado Drama ie pisana v verzih tn ima štiri slike Obe deli -je poslovenil Oton Župančič Glavne vloee jo v 3beh delib gosns ftari<*eva gg <9krh 'n Debevec ostale vloge t>n i^mV-Marija Vera Medvedova Rak*ri»»va tarjeva gg Jerman Potok«r Kralj. Jan, Drenovec Bratma Lipah. S«r«-tn ta te. leznik. Oboje režira g. Ciril Kronika od sobote do ponedeljka Vremenski pregled Pretekli teden je dal srednji in zapadni Evropi šele prvo invazijo zares prave zime. Kar se Rusije tiče je drugače; tamkaj se je sedaj mraz celo zmanjšal ln temperature tega tedna niso tako nizke kot v prejšnjem tednu. Prevladujoči vzhodni in sever-novzhodni vetrovi so- namreč gnali ledeno mrzli zrak čez Poljsko in Nemčijo proti zapadu in proti jugu. Najhujši mraz "se 1e preselil na Poljsko in vzhodno Nemčijo. Pa tudi nad Francijo se je temperatura povsod znižala močno pod ničlo; mrzla poplava od severovzhoda je dosegla tudi primorske kraje, ki Imajo običajno pomlad tudi v januarju, tudi na rivieri je zmrzovalo in v južnem centru Toulusu in v Bordeauxu je padlo živo srebro na 9 do 10° pod oičlo. to je toliko kot v Ljubljani. Celo nad vsem Velikobritanskim otočjem se je temperatura znižala pod ničlo ,dasi ne tako izdatno. Hud mraz se je tudi ta teden držal ob Baltiškem morju, ki je pričelo boli v zatišnih delih zamrzovati. Poplava ruskega mraza je preko srednje Evrope segla do Sredozemskega morja, kjer je v tem tednu še nadalje napredovala proti jugu. Zlasti na široko je zajela Španijo in Portugalsko, kjer je po notranjosti toplino znižala za precej stopenj pod ničlo, (v Madridu do —5° C), pa celo na obali, na pr. Lizboni, potisnila živo srebro do ničle, segla čez morje in eelo v Alžerijo občutno shladila ozračje. Slično se je shla-dilo v območju zgornje in srednje Italije, prav tako na naši dalmatinski obali, dočim so imeli v Trstu celo do 6° pod ničlo. Samo južra Italija in GrSka sta ostali topli, balkanska notranjost pa je dobila nekako tolik mraz kot naši kraji. Da se ni pri nas še bolj shladilo, zato se moramo zahvaliti pooblačenju, zakaj ako bi bilo ostalo jasno, bi močno izžarevanje dalo prav temeljit mraz, tako pa je zrak ohranil ono topimo, ki jo je prinesel s seboj ob poplavi. Oblačno je bilo v širokem pasu na severnem obrežju Sredozemskega morja, očividno v zvezi z nizkim tlakom, ki leži po dolgem od Gibraltarja pa tja do Kavkaza in povzroča padavine, obilne zlasti v severnih balkanskih in spodnjih podonavskih predelih. S tem je prva velika letošnja poplava polarnega mraza v Evropi dosegla svoje skrajne meje na morju na zapadu in jugu; mraz se ne more več stopnjevati, ker se je dotok od vzhoda prekinil. Naj se pri tem še enkrat opozori, da je ves mraz v srednji in zapadni Evropi importirana iz Rusije, Rusija sama pa ga je dobila nekaj poprej iz Sibirije; reči moremo tedaj, da smo se založili s sibirskim zrakom, dasi že nekoliko pogretim. Dotok iz ruskega rezervoarja se je sredi tega tedna prekinil, Rusija sama je imela v zadnji polovici tedna izdatno toplejše dneve. V Leningradu, kjer je bilo v torek še 22čeva, kateri je intendant dr. Brenčič s primernim nagovorom pripel na prsi reci ?v. Save IV. stopnje, s katerim je bila odlikovana za svoje 38'ietno uspešno delovanje na slovenskih odrskih deskah. M ari borke mu gledališču je posvetila z malenkostnim preslecfcom svojo umeniško silo v vseh letih povojnega življenja. K odlikovanju ji je čestital v imenu stenovskih tovarišev režiser g. Joško Kovic, ki je najprej v izbranih sarka.ma polnr.h besedah očrta 1 rajevo žrvljensko po slovenske gledališke umetnice. Nato ji je izrekel čestitke tukajšnjega D Tematskega društva, pri katerem se je ga Drag-uinovičeva svoječesno tudi z veseljem udejstvovada. Jubilantka, ki je prejela razen čestitk tudr mnogo cvetja in rož, se je giniema zahvaljevala n prosila intendanta dir. Brenčiča. da sporooi njeno najglobljo zahvalo na najvišjem mestu. Skoraj polno gledališče se je navdušeno pridružilo čestitkam "n je priredilo ju-bHantki prisrčne ovacije, ki se kar iviso hotele poleči. Policija, ki je postala precej pozorna na sumljive trpe, ki pniha:a;o z državne meje. je včera; aretirala neke«a Jako.ba Sctmarza iz Maribora, pri »katerem je za-pemia znatno količ;oo vtihotapijenegia saharina. Po temeljitem zaslišanju so moža ■izročili1 sodišču. — Manjši tatovi, ki se zadovoljujejo z vsako malenkostjo, so se v zadnjih nočeh spravilu' na snortne sanke, ki jih lastniki puste na dvoriščih ali v drvarnici. Tako so bile v pretekli noči ukradene sanke v Kurilniški in v Gledalski ulici, vredne po 150 Din. V Fmankopfrskr ulici pa je zelo lačen tat odnesel iz shrambe 2 kg sira i.n krec mesne juhe. V Krekovi uJici je opoldne omedlel šofer Pungeršek ki so ga po prvem olcrepčTu spravili v domačo oskrbo Trgovec Josip Kavoč je v Lekarniški ulici padel tako nesrečno. da si je razbil nosno kost. Ker :e močno krvavel, so morali na pomoč reševalci. ki so ga nato po3'ali v bolnico. V n^k hiši v Vrazovi ulici je padla mlekttrica Antonija ForsViaričeva iz Koša kov na poL-k h stopnicah in se občutno pobila na deisrr strani telesa in na slavi. Po'i oija je preje'a tudi prijavo o pobegu neke služkinje, o kateri domnevajo, da je izvršila samomor Dosedflj je še niso našli. Reševalna nostaja je morala intervenirati v dveh primerih. V bolnico je pripeljala 52!etnega Sevljerja Franca Mikla iz Vrbanove ulice, ki je dobil nevaren udarec na glavo, obvezan pa so na postaji tudi 24'etnega mesarja Antona Feraga, ki se je dopoldne med delom »nočno urezal v desno nogo. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 29. januarja. Po kratkem navalu mraza se je pričela zima zadnje dn; mehčati in dobila »mo prav prijetno zimsko nedeljo. Mraz j« bil znosen, naravnost ugoden in osvežujoč. Takšen dan je v sijajni meri omogočil ne samo velike športne in dnige prireditve v sveži prirodi, ki so bile srečno postavljene na dnevni red, temveč je tudi izvabil vso mlado in staro Ljubljano da se je razgibala na prostem. O športnih prireditvah obširneje poročamo na posebnih mestih. Razen tega pa je vse mrgolelo pod Tivoli jem in po drugih parobkih ljubljanske okolice, deloma na smučeh, deloma na sankah. Ves dan sta bili tudi dobro zasedeni obe ljubljanski drsališči. Pri vfem tem živžavu pa je še izostal izredno velik kontingent onih prijateljev prirode. ki so jo ubrali iz Ljubljane zlasi na Go«enj"-ko, a tudi Dolenjska si je ohranila prijatelje. Poleg drugih izletnikov 90 trije izletni*ki vlaki ponesli s seboj na Gorenjsko okrog 800 smučarjev, večinoma v prekrasni Bohinj. Zvečer, ko so se vse te trume zadovoljno vračale domov, je ozračje postajalo mlačno, barometer je začel polagoma pa-datri. z neba je začela rositi vlažna sodra. Pri vsej živahnosti pa je današnja nedelja potekla zelo spodobno in dostojno, tako da niti policija niti reševalna postaja nista bili kaj zaposleni. Nj. Vel kralja* in njegovi vladarski rodbini. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen g. Ivan Robas, za ta.nika Ivan Adam. za blagajnika Miha Lukman, v odbor Josip Osterman in Josip Jurak. za delegata v oblastno skupščino pa Ivan Robas in Josip Jurak. Požig v Verze ju VeržeJ, 28. januarja. Včeraj zjutraj okrog 6. ure je nenadoma zaklenkal plat zvona. Gorelo je v skednju posestnika Bunderla. Ljudje so hiteli na kraj nesreče ln pomagali reševati in gasiti. Skedenj je stal na samem, ločen nekaj deset metrov od ostalega gospodarskega poslopja na eni strani, na drugi strani pa skoraj tik cerkve. Gasit so prihitele Štiri brizgalne: dve domači ter banovska in kri-ževska motorka. Gasilci so gasili in reševali, kar je bilo v njihovi moči, toda zmanjkalo je po vodnjakih vode in je skedenj pogorel. Skedenj je bil zavarovan za 6000 Din, kar pa daleko ne krije po požaru nastale škode, zlasti še, ker je bilo tam mnogo gospodarskega orodja, velik voz, sani, par bran, plug, okrog 30 desk in različna živinska krma. Sumijo, da je požar zanetila zlobna roka. Sreča v nesreči je bila, da je kril bližnje slamnate strehe sneg, sicer bi lahko požar upepelil celo ulico. Žrtev podivjanega konja Poljčane, 29. januarja. Gostilničarja in posestnika Franceta Damšeta iz Rečice pri Poljčanah ie doletela huda nezgoda, ki jo je povzročil sipla-šen konj. Gospod Darnše se je peljal s sanmi po opravkih v Šmarje pri Jelšah. Ko se je vrnil z ženo domov, se le na domačem pragu konj nenadoma splašii. Damše je bil še na vozu, medtem ko je njegova žena že izstopila. S strahom je gledala za pobesnelo ž valjo, ki je zdrvela z gospodarjem na saneh kakor divja po strmem klancu, ki se tam začenja in je precej dolg ter ima razen tega še ostre ovinke. Na vso nesrečo je odpovedala v smrtnonevarni vežnji še zavora in se je konj s polomljenimi sarnnl ustavil šele spodaj pri Florjanu. Gospodar je obležal nedaleč stran s polomljenimi rebr. Poklicani zdravnik iz Poljčan je ugotovil, da so ranjena tudi pljuča in poškodovane ledvice. Zaradi hudih peškedb je bil ponesrečenec tedaj nesposoben za transport v bolnico. Zdravi se zaenkrat v domači oskrbi ter se mu je nevarno stanje baje že nekoliko izboljšalo. 2e!'mo prijaznemu in uglednemu gostilničarju, ki ga je tako nenadno doletela nesreča, skorajšnje okrevanje. Zanimivosti iz življenja puščavnika Mlinarja Litija, 20. januarja. Te dni smo posneli iz dnevnikov kratko sporočilce, da je umrl v ljubljanski bolnici Franc Mlinar, ki ga je ljubljanski repor-t.er nazval »litijskega puščavnika«. Cb tej ve3ti so pri nas oživele govorice na starega čudaka Mlinarja; naj jih nekaj navedemo: Možak je bil že v sedmem križu, pri nas se je pa stalno naselil še le pred leti. Doma je bil iz litijske okolice, točno pa kraja menda nihče ne ve. Mlinar je vzbudil zanimanje vsakogar, saj je bil zelo uglajen. Izrazit vtis pa sta napravljala njegov obraz in posebno še njegovi dolgi, srebrni lasje; na nosu mu je jezdil zlat ščipalnik. Nad vse je bil mož skromea, veliko je vedel in kdaj pa kdaj se mu je razvezal jezik... Pred vojno je bil mnogo po svetu, izučen je bil vrtnarstva in je tik pred svetovno vojno služboval na Dunaju. Vojna je zajela tudi njega v svoj vrtinec, doma pa je pustil zalo ženico, fletno Dunajčanko. Saj je imel France vedno posla le z rožicami in si je tudi za življenjsko družico utrgal cvetko... Kakor si je želel iz bojnega me-teža doma, tako ga je povratek oropal za življenjske ideale. S polnim nahrbtnikom dobrot, kakor jih Dunaj takrat skoro ni več poznal, je potrkal Francelj na svoje staro stanovanje. Menil je, da ga bo na pragu radostno sprejela njegova ženica. Na večkratno klicanje pa mu je žena končno le toliko odprla, da mu je sporočila skozi pol-priprta vrata: »Pridi jutri, danes je sestra na obisku ..« Mlinar je odložil nahrbtnik na prag in ko so mu sosedje ponagajali zaradi ženinega »samotarstva«, se je zgubil v svet. Nikdar se ni več vrnil k nezvesti Dunajčanki. Taval je od takrat po svetu. Znašel se je tudi v litijski okolici. Najbolj ga je mikala samota. V naselju La-skovici pod Javorjem je našel nekaj lisičjih lukenj. S krampom jih je toliko raztegnil, da se je za silo nastanil v njih. Ljudje so ga radi podpirali z živili, zato pa jim je le-čil rane in stregel bolnikom. O, take stvari je znal, saj je bil kakor pravi usmiljeni Samaritan. V leskoviških lisičinah se je prehladil, poiskal si je bolj solnčnega kraja. Naselil se si kopičim bogastvo in obresti rasto — že samo zato mi bo »Vinograd« odpuščen ... Potem sem srečal v vlogi klobuka ču-venega dr. Bartola v »Seviljskem brivcu«. Ves zaokrožen, zavihan m podolgovat je bil — iz parterja bi ne bil prisegel, da je pravi — šele od blizu sem ugotovil fakt. Lekarnar Fleurant iz »Namišljenega bolnika« si ga je izposodil, in Brissot je z njim na glavi dokazoval, »da je življenje lepo« ... Dejal bi ta ali oni, da si je izbiral klobuk po zakonih zagonetnih in okultnih slutenj samo francoske glave — da je nacijonalist... pa ne! Odločno odklanjam tako trditev!.. . Širokokrajen je in ravna kozmopolitsko. Na vse glave gre brez upora, z isto vnemo... Ne verujete?... Prosim, evo dokazov! Zasačil sem ga (priznam, da neprijetno dir-njen, taka zabloda vselej zaboli) torej zasačil sem ga na glavi slovitega razbojnika Karla Moora. Id zabode svojo nevesto, na glavah parih sumljivih oseb sem ga iztaknil in slednjič je nastopal celo kot goli rekvizit brez lastnika.. Iz tega sledi iasno kot beli dan. da tudi sociialnih stopenj ne razlikuie — širo-kokraien je in ostane... tudi rivalstva med Dramo in Opero ne pozna. je v Pečali pod Vačami. V samoti, sredi gozdov si je načel starinski rov. Menijo, da je Se iz rimskih časov. Mlinar je sploh trdil, da je ta rov vodil pred 2000 leti pod hribi, ki se vlečejo med reko Savo in mo-ravško dolino. Takrat je služil Rimljanom za najkrajši dohod k Savi Neumorno je kopal France v hrib; kopal in hiral. Kajti živel je pravo pušča vniško življenje. Kraj-Sal se je na brani, obleki in počitku. Ljudje so ga često obiskovali, iaj se je glas o čudežnem možu v Peč ah kmalu raz-nesel vsepovsod. Mlinar pa je hiral m obolel; do zadnjih sil izčrpanega so ga odvedli v Ljubljano v bolnico, kjer mu pa tudi niso mogli nič več pomagati. Bil je polxtnjak do zadnje žilice, pa o svojem notranjem razpoloženju ni rad govoril Le kadar so ga klicali h kakemu bolniku, je h koncu poseta rad pomolil na glas. Ob taki molitvi se je zagledal navzgor, srebrni dolgi las j ^ so mu valovili po tilniku; kakor zamaknjen je vodil molitev. Ljudska sodba je bila ob takih prilikah: Mlinarjev puščavnik je pa v resnici kako. svetnik. Zdaj, ko je Mlinar egiben v zemlji, ki si jo je še pri življenju izbiral za svoje domovanje, menijo eDi, da je bil možak morda malce preveč, tako da se je že dojmilo kakor verska blaznost. Drugi pa menijo, da je hotel s pokoro, postom, naporom in z zatajevanjem le popraviti lahkomiselnost svoje nekdanje ženice, dunajske veseljaki-nje. Bodi že, kakor Je: pužčavnik Mlinar je bil vsekakor zanimiv pojav v današnjih časih. Lahka mu zemlja! Doživljaj Slovenca med beograiskimi aoaši Beograd, 26. januarja. Je pač tako, da ima velemesto poleg vseh svojih udobnosti, ugodnosti in dobrot tudi svoje mračne strani, in v našem modernem velemestu Beogradu se je tako tudi že prav po velemestno razpaslo apaštvo, ki v svojih drznih podvigih nikakor ne zaostaja za proslulimi pariškimi ali celo ameriškimi vzori. O tej resnici bi vam mogel zapeti bridko resnico naš ožji rojak Maks Fur-lan, ki je padel v zanke takim velemestnim apaškim tičkom. Maks Furlan je po poklicu natakar in je do zadnjega časa v službi v neki gostilni na Karaburmi. Ker posli niso šli dobro, jo gospodar skrčil obrat in odpovedal Maksu. Obenem pa mu je tudi vrnil kavcijo. Bilo je nekaj tisočakov, vse, kar si je Maks privarčeval v svoji natakarski službi. S tem denarjem v žepu je Maks prišel v gostilno »Hollywood« na vogalu Studeničke in Krimske ulice, kjer je nekaj časa posedel z nekim znancem, ki pa je kmalu odšel. Nato pa se mu je pridružil šofer Momčilo Niko-lič, katerega je poznal že več časa. Nikolič mu je ponudil, da ga popelje tja ven, na »sedmi kilometer«, kjer ima znanko Katarino Paunovo. Stalo ga ne bo nič, vsaj vožnja ne; samo da odrine kaj za pijačo. Maks se je vdal in tam zunaj sta res našla Katarino, ki se jima je takoj priključila Ogledali so si tudi vse ostale nočne lokale tamkaj in 3e nato vrnili v mesto, na gornjo Aleksandrovo ulico. Tu so se ustavil v nočnem lokalu »Sedam kuča«, odkoder pa je Katarina kmalu zvabila Maksa v svoje stanovanje nekje tamkaj v bližini. Toda takoj za njima je prihrumel tjakaj tudi šofer Nikolič in zahteval od Maksa, da mu plača vožnjo, seveda nekaj stoiakov. Maks pa ni hote! plačati, ker mu je Nikolič ponudil avto brezplačno. Toda ves njegov ugovor ni pomagal nič. šofer in Katarina, ki sta bila pač sporazumljena, sta ga naskočila, ga vrgla na tla, mu iztrgala iz žepa listnico s tisočaki in hotela pobegniti. Maks je začel vpiti na pomoč in skočil za njima. Njegov krik je priklical orožnika, ki je prestregel šoferja in njegovo pomočnico. Poklicati pa je bilo treba še orožni-ško pomoč, ker se je šofer zelo upiral. Naposled so ju le spravili v šoferjev avto in Nikolič je v orožniškem spremstvu moral voziti v kvari. Spotoma pa je povozil neko žensko in jo toliko poškodoval, da so jo morali z istim avtom prepeljati v bolnico. Na policiji je naposled Maks vendarle prišel do svoje listnice s tisočaki, ki so mu že skoraj sfrlelL Toda presenečenj pa Se ni bilo konca. Ugotovilo se je namreč, da je bil avto, s katerim je vozil Nikolič — ukraden prejšnji večer neki gospe Treo, ko je stal na vogalu Milanove in Briandove ulice, in da ga je ukradel Nikolič. Nikoliča in njegovo pomočnico so seveda pridržali v policijskem zaporu. Dobrodušni Maks Furlan pa bo gotovo vse svoje življenje pomnil, kedaj se je »džabe« vozil na »sedmi kilometer« in k »sedmim kučam«. Repertoarji OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 30. jan.: Zaprto. Torek, 31. jan.: Madame Butterfly. Red C. Sreda, 1. februarja: Viktorija in njen hu-zar. Izven. Globoko znižane cene. DRAMA Začetek ob 20. url. Ponedeljek, 30. jan.: Zaprto. Torek, 31. jan.: Carjev č Aleksej. Red D. Še danes, ko ga registriram s temi vrsticami in mu postavljam skromen, tih spomenik, — še danes živi... Garderober Hrovat ga čuva, prenaša iz Drame v Opero in spet nazaj... Nebroj nastopov ima za seboj, nebroj oblik je že prestal, krize ne pomenijo zanj nič in kmalu bo praznoval svoj zasluženi jubilej... On čaka, on služi — vse glave so mu prav, sposoben je, da menja številke bu-tic od številke 52 do 60 brez posebnih predpriprav in komedij ... Nekoč, nekoč .. saj je težko povedati, nekoč bo pa končal na smetišču, znameniti širokokrajnež Mossant s prelepega Saint Michela .. In kaj se bo zgodilo? Nič... Mogoče bo Protheus. ki vse ve. ugotovil težke posledice za nadaljnji razvoj slovenskega gledališča in Dravi vzrok krize... Mogoče ... mogoče pa tudi ne... Pri StevUnfli nfd'ofah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica nai-bo'iše olalašnie. S^ri^evaia klinikp za bolne fcpnske no^bnHo da fnvatd Govoniikova poročila so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Nato je govoril invalid Josip Jurak o velikih naporih vlade, ki se truda za izboljšanje stanja vojnih žrtev, o ogromnem delu invalidskega sodišča, k. je do sedaj prejelo preko 25 000 dopisov in jih že več ko polovico rešilo, itd. Ob zaključku je predlagaj, da zborovaloi pridenejo resolucijam, kri so bile sprejete od invalidskih zastopnikov 23. t m. v Beogradu, še resolucijo. v katen invalidi odločno obsojajo delo vseh onih, ki rovarijo na temeljih države Resolucija .se zaključuje z vzklikom DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Figure Iz angleškega parlamenta Danski kralj Kristijan X. jezdi vsako jutro na sprehod po ulicah svoje prestolnice brez spremstva Uničenje starih vojaških spisov V Pragi si zadnji ča6 belijo glavo z mislijo, kaj bi kazalo 9to«ti s starimi vojaškimi spisi, ki se nanašajo na poslovanje vojaških sodišč med svetovno vojno. Vprašanje je postalo pereče posebno zdaj, ko je •prožil muzej v Hrudimu prošnjo, naj bi te listine odstopili njemu. Hrudimski muzej se poteguje za to, da bi se vsi vojaški dokumenti izročili v njegovo varstvo. Večinoma gre za spise, ki so dandanes brez stvarne vrednosti. Praška Vlada stoji bare na stališču, naj se ti dokumenti uničiijo, <3a ne hi mogli v bodoče nikomur več škodovati. Obilica v Parmi V Parizu živeči 35-letni avstrijski pihalec Georg Spurling se je na neki plesni prireditvi seznanil s 17Ietno hčerko ene naj-ugledejših pariških rodbin. Dekle se je zaljubilo v plenica in se mu dalo odvesti današnjemu času primerno z letalom v Gret-na - Green na Škotskem. Tam sta se dala beguna poročiti, obred pa je izvršil neki kovač pred nakovalom. Po poroki je parček šel v M^nchester, kjer je preživel medene tedne. A medeni te»dni niso bili zastonj medeni, zahtevali eo mnogo denarja in parček je kmalu prišel ob razpoložljivo gotovino. Mlada ženica je naposled dovolila, da je mož zastavil njen nakit. Pa tudi ta denar je pošel in ko sta mladoporočenca vnovič prišla v stisko, sta telefonižno prosila ženino rodbino, naj ju preskrbi z denarjem. Namestu nakaznice pa je prišla ovadba na manehestersko policijsko ravnateljstvo, naj aretira Spiirlinga in njegovo ženo, kar ee je zgodilo. V Pariz dospevša, sta mož in žena hotela stopiti pred ženine starše ter ju kleče prositi odpuščanja. Toda roditelji so odklenili takšno sramoto in so dali Spiirlinga zapreti, ker jim je odvedel mladoleltnega otroka. .-_._j._--—- ' , ! Potomci Kaldejcev v Tibetu Angležinja Jill Coslev-BIatt objavlja v angeških časopisih rezultate svojih potovanj po Tibetu, kjer ie naletela na izredno zdravo in živahno pleme belokožcev. Ljudje učakajo izredo visoko starost, namreč povprečno po 100 let in več. Živijo strogo vegetarijsko. preprosto in ne poznajo nobenega luksusa. Ljudstvo uživa neko posebno zelrišče. ki baje podaljšuje življenje. Avtorica teh popisov, katerim je priložila slike, mpni da gre 7.a za nov letalski rekord Angleška le talka lady Bai4ev je te dni atartala v Londonu k poletu v južno Afriko. Namen njenega podviga je, prekositi rekord Amy Johnson-Mollisanove. Stro-kovjjnafci pa dvomijo, če bo lady dosegla svoj namen. Njena zamuda je namreč že doslej precej znatna. Tempo poleta zaostaja dve uri za tempom Johnsonove, poleg tega pa ima ledy Bailey vročino, ker si je nakopala hripo. Darovan poročni prstan V Mirtterstadtu poleg Monakova je oroi-nistvo aretiralo živinozdravnika dr. \Veis-ea zaradi poskusnega umora 6voje žene. VVeiss je pretepel ženo s pasjm bičem in jo je hotel ustreliti. Obtoženec se zagovarja, da je bil tedaj, ko je to poskušal, popolnoma pijan. Povod za spor je daio dejstvo, da je dr. Weiss podaril svoj poročni prstan neki znanki. Iz akvaristove torbe Borba v vodi — Črtalasta ranatra Borba za obstanek, za vsakdanji živež, je dokaj kruta in strašna in bo trajala, dokler bo življenja na naši premičnici, dokler ne bo izumrlo poslednje organsko bitje, a to bo tedaj, ko bodo razmere uničile poslednje praživalce, ki so iz protoplazme. V protoplazmi, v pratvorivu, ki je seme življenja in ki ga je stvarnik raztrosil po vsemirju, je bil začetek in bo konec vsega življenja. Borba za obstanek se bije na kopnem in v vodi, samo da je v vodi krutejša. Vse se bori za obstanek od najvišjega do najnižjega organskega bitja, od človeka do praživalce, do bacila, od drevesa do alg, z menjajočo se srečo! Ne zmaguje vedno močnejši, temveč vztraj-nejši, trdnejši in — plodnejši. Voda, ki je zibel vsega življenja, je strašno morišče, ker v njej skoroda ni bitja, ki ne bi živelo od drugih, organsko nižjih ali višjih, fizično šibkejših ali pa močnejših bitij. Omenjam tu razne mikroskopske in večje za-jedalke, ki se oklepajo ali pa vrivajo v višja organska bitja ter jih često tudi ugo-nobe. Navajam ličinke vodnih hroščev, oborožene s kleščami; večje si izberejo svoj plen med manjšim: ribami, pupki, paglavci i. dr., manjše se pa hranijo z najmanjšim ribjim zarodom, vodnimi bolhami in z drugo drobnarijo. Ličinke komarjev in mu-šic hranijo večje roparje, same se pa hranijo z raznimi manjšimi žuželkami. Silno opasni in nenasitni roparji so ličinke raznih kačjih pastirjev. Zelo spretni lovci so hrbtovke (Notonecta glauca), ki plavajo na hrbtu. Ker so lažje kakor voda, pridejo na gladino, kjer preže na svoj plen. : Popadajo pa tudi plen pod gladino, ko pride v njihovo območje. V vodi so roparji, ki love med plavanjem, v zaletu, svoje žrtve, drugi pa prežijo na dnu in na vodnih rastlinah. Vodni drsalec (Hjrdrometra pa-ludum) hiti na gladini za svojim plenom, vodna stenica (Naucoiis cimicoides) pa ima kakor mnogi hrošči nožice za veslanje in si ulovi v zaletu svoje žrtve pod vodo. Mirno preži vodni š ti palec (Nepa ci-nerea) na dnu ali pa na vodni rastlini. Cim se mu približa kaka živalca in če je Se tako majhna, Jo ujame s sprednjimi no-žicami, že iz teh vrstic vidimo, da so vode obljudene skoroda s samimi roparji. Pri ribah ni drugače Ribja hrana je v glavnem živa hrana, ličinke, nrušioe, črvičkl in — ribe. Tudi ribe, ki jih štejemo v vrsto miroljubnih, pojedo brez obotavljanja manjše ribice, nekatere se pa lotevajo celo iker. Zlasti je kapelj (Cottus gobio), ki ga vidimo, ko nedolžno čepi na dnu, ali pa ga spodimo izpod v vodi ležečega kamenja, ikram in ribjemu zarodu silno nevaren. Istotako je klen pravcat ropar. Lososi (su-lec, postrv i. dr.), jesetri, rod ostrižev in piškurjev, vsi so rojeni roparji. Vse mori, da živi, — pač resna in kruta borba za obstanek. Razumljivo je torej, da je priroda poskrbela pri bitjih, ki so izložena vsestranskim napadom, za obilen priplod. Tako n. pr. odlagajo ikrnice rib pri drsti 200 do 300.000 iker, sicer bi ribe že davno izumrle. Poleg roparjev v vodi moram omeniti tudi one, ki žive sicer na kopnem, ki pa prihajajo po svoj plen v vodo. To so vidre, podgane, miši, rama perutnina, kače in dr. Silno zanimivo je opazovati razne vod. ne žuželke in njihovo življenje. Zlasti akvaristom je priporočati, da si v posebnih manjših stekl h ogledajo življenje takih živalic. Dvolitrske posode (stekla za vlaganje) zasadimo z vodnim mahom ali pa z vejico elodejg. V take opazovalnice dene-mo žuželke in z njo vred živo hrano, iz ličink komarjev, vodnih bolh in ciklopov. —• Ker mnogi ne poznajo niti naših raznovrstnih ribic, še manj pa vodnih žuželk in ličink, ne bo odveč, če si ogledamo po-edine vrste, sicer se utegne pripetiti akvaristu, zlasti začetniku, da ulovi karkoli, za kar ne ve imena. — črtalasta ranatra (Ranatra linearis) je dolga, tanka živalca. Pri akvariranju v zaraslih jarkih in bajarjih opazimo v mrežici podolgovat, 10 cm dolg, 2 mm š rok predmet, nalik koščku blatnega lesa, ali pa slamici, zato ga često vržemo nazaj, misleč da ni nič posebnega. Ko si pa ogledamo tak košček natanko, vidimo, da se premika s pomočjo dolgih nožic, katerih ima 3 pare. Sprednji par je močneje razvit in ima na koncu jačje kremplje kakor ostala dva para. Glava je tenka in podobna rilcu. Zadaj sta dve daljši cevi za dihanje, črtalasta ranatra je podobna bogomolki. samo da je mnogo šibkejša, zlasti liči ustroj sprednjih nožic zelo nužicam bogomolke, ker uporabljata obe te nožice za lov in j h držita naprej in malo navzgor. Hranimo je z majhnimi ličinkami, vodnimi bolhami in s samooki ali ci klopi. Najmlajšemu ribjemu zarodu je nevarna. Ko sem iskal po knjigah slovensko ime za ranatro linenaris, ga nisem našel. Morda ga imamo? Ko smo kot dečki akvarira-li po Barju, smo ji rekli »živa slam ca«, bržkone smo jo sami tako krstili. V slovenskem jeziku nam manjka mnogo imen, zlasti nam manjkajo imena manjših živali in imena mnog h tujezemskih ribic, ki jih gojimo v akvarijih. — Pogrešamo poseben odbor, ki bi ali osvojil nekatera imena, ki si jih je narod sam izmislil, ali pa da bi jih določil. Ker imamo Slovenci mnogo odličnih strokovnjakov znanstvenikov vodne in kopne flore in favne, ni zapreke za osnovanje takega odbora. Odločilni činitelji bi • se morali za to zavzeti. O. S. Oton Habsburski in Tirolska Najstarejši sin avstrijske cesarice Zite princ Oton Habsburški se mudi zadnje čase v Berlinu, kjer se ie zadnje dni sestal tudi z bivšim nemškim prestolonaslednikom. Žita Pairmalca je zaradi govoric, ki so se raznesle po bivanju njenega prvorojenca v Kelmorajnu in v Berlinu, izdala pojasnilo ki zacikuje vesti, da se bo Oton Habsburški oženil z mlado hčerjo italijanskega kralj* ter dobil za doto južno Tirolsko, ki se je je polastila Italija. Pravi, da eo se govoric® raznesle zaradi doktorske disertacije, ki jo piše mladi Habsburfiovec o južni Tirolski. Gospodarska kriza in zdravje Itz zadnje spomenice irg4enskega, odseka Društva narodov bi bilo na prvi pogled razvidno, da se v dobi gospodarske krize umrljivost in obolenja manjfiajo. Seveda upošteva spomenica le 9 držav (Angleško, Francosko, Nemško, Češkoslovaško, Poljsko, ItaMjo, Holamdslko, Madžarsko ki Ze~ din jene države) in točasno stanje umrljivosti ter obolenja v prvi polovici prejšnjega leta, ki je lahko še posledica prejšnjih razmer, vendar je zanimivo, da je nekalko od prve četrtine 1. 1931. do druge polovice lanskega leta relativno število smrti v teh deželah kot celotah kakor tudi v njih vele-mestih stalno nazadovalo, in sicer najbolj v Nemč ji, najmanj na Angleškem. Sam« umrljivost starih ljudi je pokazala v posa meznih mestih tedenco naraščanja. Isto tako je nazadovala umrljivost zaradi tuberkuloze, razen pri starejših ljudeh. Številke za drugo polletje lanskega leta so bržko-ae manj optimistične, a navedeni odsek še el zbral zadevn h podatkov. Aga kan Ima sina Aga kan, ki se je bil poročil z bivšo francosko prodajalko, ki nam jo kaže pričujoča slika, je te dni dobil prvega sina Zlata vročica v južni Afriki Borza v Jobannisburrgu stoji že več dni v znamenju zlate vrocioe. Dnevni zaključki v vrednostih zlatokopov dosežejo do dva milijona funtov. Predsednik družibe zlatokopov J. Martin je imel govor, v katerem je naznanil, da stoji zlatokopna industrija pred preureditvijo svojih podjetij, ki bodo znatno razširjena. Lastniki zlatih rudnikov kanijo investirati v svoja podjetja novih 500 milijonov funtov šterlingov. Strašen uboj zaradi doiarjev V neki vasici pri Vilnu je zažgala neka mlada kmetica, z imenem Tomas/ewska. skmnjačo, o kateri ni vedela, da ima njen mož v slami skritih 1500 dolarjev. Ko je mož doznal za ženino dejanje, je še.1 po sekiro in v razkačenost; ubil svojo družico. Denar ni bil niti njegov, ampak ga je hranil za svojega brata ki mu ga je v ta namen izročil ob nedavnem povratku iz Amerike. Štirje vohuni obsojeni na smrt Okrajno sodišče v Gdvnji je obsodilo trgovce Priebeja, Meunierja in Kocha ter mornajja Kropidlowskega na smrt. Trgovci so bili obso>eni zaradi zvez z osebo, ki je dobavljala vojaške listine za neko tuijo državo. Ta oseba je bil mornar Kropidlowski, katerega so takoj ustrelili. Cela hiša ukradena Gospa Mo'narjeva Az Nagvkoroea je morala pred časem v bolnišnico. Med njeno boleznijo pa so se pojavili tatovi, ki niso le oplenili stanovanja, ampak so ji odnesli tudi h"šo z vsemi sitranskimi prizidki. Ko se je Molnarjeva vrnila domov, ni našla nič drugega, kakor prazno stavbišče. Zaključek dri. prvenstva v Bohinju Včeraj so se z dopoldanskimi skoki končale tekme v komb. smučanju za prvenstvo Jugoslavije — Prvenstvo si je drugič priboril čehoslovak František šimunek s 441*4 točke — Prvi Jugosloven sta 9. mestu — je Albin Jakopič iz Mojstrane — Bogat skakalni program za propagando Polje, 29. januarja. Po sobotnem pozdravnem večeru v hotelu Sv Janez, kjer so zastopniki oblastev z g. ministrom dr. Hanžekom na čelu želeli vsem udeležencem dobrodošlico, save-zu pa mnogo uspehov na po-lju organiziranja belega športa, se je razvila v vseh prostorih hotela prijetna športna zabava ki je združila v najboljšem razpoloženju vse ki so prišli da dvignejo nivo letošnje smučarske prireditve za državno pr ven stvo Največ simpatij m plodnosti so bili seveda deležni bratski tekmovalci s severa, Cehi m Poljaki; žal so morali zaradi današnjega starta na skakalnici ob ram uri k počitku. Podoba je. spet megleno, toda ko so se pričele dvfgatT zavese nad pokrajino se je toliko odprlo zastrto nebo, da je le sem m tja pomežikniio na vrste smučarjev, ki so od Vseh strani hiteli proti skakalnici S kolodvora je bil iztek še prav majhen; kaze, da so nedeljski izletniki uredili svoj načrt tako, da so dopoldanske ure porabili zase, popoldne pa šele prišli na skoke. Ker ie bil tudi mraz v zgodnjih urah precej strupen (- 10° C), je stanje na mestu ob tem vremenu — kljub divnemu pogledu na skakalnico in skakalce — nekoliko jjpekoče«. V ostalem so Bohinjci ob vznoz-ju skakalnice uredili vse potrebno, da so si gledalci lahko dodobra ogrevali premr- ude.. # Hansenova skakalnica, ki je idealno prirejena, je v praznični obl**1" Na obeh straneh izteka vise na visokih drogovih državne zastave sodelujočih držav," tri tribune so okrašene z državno tro-bojnico, vse naokoli so postavljeni redite-1 j i-vojaki Na poth, ki vodjo pod skakalnico so prireditelji postavili blagajne; vidi se, da'je organizacija skrbna in da domačim in savezu ni vseeno, če bi ljudje iskali potov drugod. Kljub temu se je na oddaljenejših razglednih točkah zbralo dovolj zastonjkarjev, ki pa zaradi mračnega vrerana najbrže niso prišli na svoj račun. Dopoldanski obisk skakalnice ni bil posebno ševilen; občinstvu je bilo na brze zna.no, da skoki v konkurenci — kjer gre pač najmočnejšim vendar le za točke običajno niso najbolj drzni in zato povprečnemu gledalcu ne nudijo onega užitka, kot propagandni. S polurno zamudo, ki v ostalem — razen za točne funkcionarje — m imela kvarnih posledic, so se pričele dopoldanske tekni.a v skokih za kombinacijo Kot sodniki so fungirali inž Jirku (CSR), inž Schie>le (Poljska) in K veder (JZSS); starter je bil Hinko Sircelj, na odskoku pa dr. Kmet. Izmed 24 prijavljenih tekmovalcev sc je javilo na startu 22 skakalcev; Po-lj.ak S-hiele in Bohinjec Sodja sta odstopila. Izmed hiozemcev so tekmovali 4 Cehi. 4 Poljaki in Nemec Leupold Pred oficielnim pričetkom je Norvežan Guttormsen izvedel dva krasna poskusna skoka. Takoj nato je šlo zares! ?rvi skok V naglem vrstnem redu so zdrseli preko mosta: 1. Simunek (CSR) na 36 m — sigurno. Za njim Bračič na 26, Odar na 28, Bolje na 31 (s oadcem), Andrej Maruszarz (Poljak) na >8 — prav dobro, Podlipnik in Selan na 26 ozir. 25.5, dalje Leupold (DSV) na 40 m _ previdno. Stanislav Maruszarz (lo-Ijak) na 42 m — prav dobro. Ravnik na 263. naša nada Šramel na 37 — prav dobro. Marke!j na 31 m (s padcem) Ceh Barton na 41 m (tudi s padcem), Poljak Czech na 41 m (s padcem in poškodbo smuči), Ceh Cifka na 37 m — s;gurno. nas prvi tekač Jakopič na 38 — lepo, Ceh Ka-davy na 34 — manj sigurno, Mariborčan Jurič na 33 m. mladi Palme na 35 m — prav dobro, za njim Žemva in Ravnik srednje in končno Poljak Luszczek — v krasnem stilu — na 41.5 m Tekmovalcem se je poznalo nekoliko treme — v ostalem pa so - posebno naši — pokazali ze v prvem skoku dobro formo. Drugi skok Skoraj brez odmora je nato sledil drugi skok v konkurenci, pri katerem se je, ze videlo da so se tekmovalci že bolj sprijaznili s ploskvijo Zato so drugi skok; prinesli večje daljave in boljši stiL fri drugem skoku je odstopil Poljak Czech, k&r za poškodovano smučko ni imel rezerve Z mosta so š'i: 1 Simunek na 38 m — odlično, dalje Bračtč in Odar na 25 ozir. 32. za njima Bolje na 32 5 (s padcem), potem Andrej Maruszarz na 43 — odlično, Podlipmk na 29 m (s padcem), Selan na 30 m, še ne popolnoma zdrav' Leupold še enkrat previdno — na 36 m Stanislav Maruszarz na 44 — odlično (prvi najdaljši skok dopoldneva) Ravnik na 31 m (s padcem) Šramel prav lepo na 42.5. Markelj na 29 m, Ceh Barton — odlično — na 42.5. Cifka na 343. Jakopič prav dobro na 37 K.adavy boljše na 36 m Žemva in Markež na 30 ozir 31 m (slednji nes-gurno) m kot zadnji Poljak L.jszczek — odlično - na 44 m (drugi najdaljši skok dopoldneva). Kljub 45 skokom so tekme trajale pičle pol ure, kar je spet dokaz, da je organizacija sličnih prireditev pri našem JZSS že izkle- vovali številni odlični gostje, med njimi g. minister za telesno vzgojo dr Hanžek, s šefom kabinea, ban dravske banovine dr. Marušič, komandant dravske divizije general Cukavac z načelnikom štaba podpolkovnikom Sokolov i če m in poveljnik planinskega polka polk. Radulov"č s pod-polk. Popovi čem, župan mesta Ljubljane dr. Dinko Puc. župan mesta Knževci, sreski načelnik iz Radovljice dir. Vidmar z damami in drugi, ki so z zanimanjem sled'Ii prireditvi do konca. Zanimivo je, da je bilo na prireditvi zastopanih vseh 6 podsavezov JZSS. in sicer za ljubljanskega Ante Gnidovec. gorenjskega mag. pharm. Ž-abkar. mariborskega g. Roglič zagrebškega g. Jakšič in zastopnik sarajevskega ter beograjskega pod>aveza. Ob 11. je g. minister za telesno vzgojo dr Hanžek sprejel ožji odbor JZSS na daljšo konferenco na kateri 90 mu zastopniki saveza obrazložili prog am za organiziranje slovanskih smučarskih zvez in svoje težnje glede čirn izdatnejše podpore zimskega športa in telesne vzgoje vobče. Pri tej priliki je gospod minister orisal splošne smernice telesne vzgoje m obljubil v vseh vprašanjih, ki so jih načel; savezni funkcionarji, svojo vsestransko podporo. Končni rezultati Medtem je sodniški zbor končal ocenjevanje skokov iin okoli 13 izdal seznam izidov za kombinirano tekmovanje, po katerem si je osvojil prvenstvo Jugoslavije za l. 1933, član češkoslovaške smučarske zveze František Šimunek, ki je kot znano, zmagal na mednarodnih prvenstvenih tekmah. Za njim se je plasiralo še 7 inozem-cev, na kar sledi kor 9 — prvi Jugoslovan Albin Jakopič (Sm. klub Dovje-Mojstrana) Častni mesti med Jugosloveni zavzemata dalje Bogo Šramel (Sm ki. Ljubljana) io Lovro Žemva (Sokol Gorje). V podrobnem so rezultati naslednji: 1. Šimunek František (CSR) 441.4 točke, 2 Maruszarz Stanislav 432.5, 3 Luszczek Izidor 410.3, 4.Maruszarz Andrej (vsi Poljska) 409.85, 5. Leupold Herbert (Nemčija) 409.5, 6 Kadavv Bohuslav 402.6, 7. Cifka Jan 388.15 8. Barton Antomn (vsi triie CSR) 385.15. 9. Jakopič Albin (Sm ki Dovje) 368.7, 10 Šramel Bogo (Sm. Id Ljubljana) 350.2. 11 Žemva Lovro (Sokol, Gorje) 330 2, 12. Palme Franc (Sm. ki. Ljubljana) 318.3, 13 Odar Alojz 302, 14 Markež Janez (oba Sm ki. Bohinj) 299 4 15 Markelj Leopold (Bratovo, Jes) 258, 16 Podlipnik Jože (Sm ki Bohinj) 231 17. Bračič Danilo (Ilirija. Ljubljana) 211.9, 18. Selan Jože (Sm. ki Bohinj) 206.6. Popoldanski program je bil namenjen širšemu občinstvu in propagandi te — divne zimsko športne discipline Temperatura se ie po poldnevu dvignila Ln sem m tja je začel celo na leta vati sneg Sonca žal ni bilo .več na spregled Snežne prilike se n.a srečo niso mnogo spremenile tako da je bila skakalnica tudi popoldne v naj:dea!neišem stanju Kot je bilo pričakovati, so po kosilu množice res v dolgih vrstah pritisnile proti vznožju skakalnice, tako da je bilo okol tl4. ure na prostranih poljanah nad vasjo do 2500 gledalcev V splošnem se lahko reče, da je večina prekoračila ono mejo. ki so jo zapirale blagajne, tako da so prireditelji najbrže tudi z računi še dovolj zadovoljni Izven demarkacijske črte 90 ostali menda v glavnem domačini, ki nh je današnja prireditev spravila menda do zadnjega na noge Kdor ni bil zaposlen z občudovanjm bogatega programa je pač opravljal reditelj-ske posle al1' pa prevažal na saneh in drugačnih vozilih ljudi, ki so v snegu najrajši na kopnem Točno ob 14. se je pričelo popoldansko skakalnice tako da je bilo okoli 14. ure movalcev med njimi vsi najboljši inozem-oi ter vrsta mladih domačinov, ki pogumno slede vzgledu premajhnega števila naših dobrih zastopnikov te discipline. Na startu se jih je javilo vsega 40. od katerih pa je sodniški zbor med skoki izključ'1 pri nadaljnih skokih še dva. ker sta imela pri prvem skoku prenevarne padce Naglo so švigali skakalci drug za drugim preko mosta in za naše razmere ogromno število do 120 skokov je bilo končanih v pičli poldrugi mri. Žal je zaradi te naglice nekoliko trpel pregled za občinstvo, ki pač ni moglo do podrobnega zasledovati vsakega skakalca. Že po drugem skoku so gledalci poznali znana imena Čehov, Poljakov m Norvežana ter najmočnejših naših, dočim so se za ostale zanmali pač samo najožji prijatelji Tudti propagandni! skoki so pokazali, da se za zdaj seveda ne moremo meriti z njimi, obenem pa, de se jm vendarle približujemo z velikim koraki. Treba nam je pač trenerja in denarja, pa bomo kmalu tudi z naš mi fanti lahko poba ali, da ie smučarski spoirt res naš narodni šport. Viharje navdušenja 60 želi Poljaki (posebno Stanislav Maruszarz in Luszczek), Ceha Smunek in Barton. največ aplavza pa je bil deležen vjsoJei Guttormsen. ki je zaključil program š skokom na 52 m Žal je skaka Vir ca za to daljavo že preveč nesigurna tako da je moral Ame — z značilnim rdečim dresom in belo črko »K« n« ^ stran" Prsi ~ v sneS-Najdaljši skok v konkurenci je 47 m (Luszczek). mod irvenkonk"'enčnim) P« ]e razen prei omenjenega Guttormsenovega poteonil na 50 m še Poljak Luszczek. Prav dobro formo m vsak dan večjo rutino kažeta Jakopič in Šramel in tudi mladi Parne je od prireditve do prireditve Sigurneisi. Razveseljivo je. da je tudi vrsta mladih skakala nad 30 m. čeprav so šele pred nekaj leti spoznali to smučarsko disciplino. V splošnem se lahko trdi, da je tudi popoldanski progrsm dobro uspel in dostojno zaključil letošnje državne prvenstvene tekme. Rezultati mednarodnih skokov 1. Maruszarz Stanislav (42, 44 in pol, 45) 331,4, 2. Šimunek František (39.43, 41 in pol) 313.9, 3. Czech Bronislav (39, 40, 39) 307.8, 4. Šramel Bogo 39. 37^ 38 in pol 295.6. 5. Palme Franc 35, 35, 37 282.6, 6. Luszczek Izidor (p46, 47, 44 in pol) 275.8, 7. Kaduvv Bohuslav (35, 35 m pol. 36) 274.5. 8. Maruszarz Andrej (p42 in pol, 43 ;n pol, 42 in pol) 264.7, 9. Barton Antonin (43, 44, 44 .n pol p) 262.9, 10. Juritsch Herbert (34. 34 35) 253.4, U. Praeek Ciril 30, 33 in pol. 35 246.5, 12. Gros^maver Anton (34, 34, 35) 238.9. 13. Istenič Rado" 29, 31. 30 237.6 14 J, uspešen tudi Ranogojec, ko je prešel na levo krilo. Igra je bila ves čas prijateljska in fair. V vodstvo je prešla Ilirija po Pfeiferju že v prvih minutah, isti je po poteku 20 minut povišal na 2:0, potem je po seriji lepih napadov dosegel prvi gol za Haška Horvat in še pred polčasom Je zopet Pfeifer seortal za svoje barve. V drugem polčasu je najprej Košak povišal na 4:2. potem je Ranogojec prestregel prost strel in dosegel drugi zgoditek. končni rezultat pa je postavil tisti Pole, ki je med igro upropastil neverjetne situacije. Igri je bilo pač poznati, da se ni vršila sredi sezone, v istem stilu je sodil tudi g. Cimperman, ki je večkrat pogrešil, skoro vedno v škodo domačih. — Ljudi je bilo kljub mrazu par sto. Ostale nogometne tekme Dunaj: Pok?'ne tekme: WAC : Schwarz-Weiss 5 :1 Sportklub : Landfitrasser Ama-teure 7 : 1 A-.imira : Snmmernger AC 14:1 PriiateMske. Liberta* : Postsport 9 : 1. Ni-cholson : Slovan 2 : 1. Hflkoah : Simmering 2 : 1. Wacker • Weiss- Elf 4 : 2. Praga: Slavija : Viktorija Plzen 4 : 2. Sp«rM : Tenlitzer FC 10 :4. Jena: Au?tria : I SV Jena 3 .: 3.. Lizbona: Portugalska : Madžarska 1 : 0- ŽSK Hermes (prireditveni odbor) ima danes ob 19.30 sejo pri Beliču. Vsi in točno. (Kolesarska sekcija.) Seja anketnega odbora istotam ob 20. Sekc ja naj pošlje dva svoja delegata. /1SK Prtmorje (nogometna sekcija). Danes ob 20 seja sekcijskega odbora v gostilni Cinkole. Pr.jave za športne dneve Smučarskega kluba Ce'je (od 1 do 6. februarja t. 1.) so v poinem teku. Snega je povsod dovolj. Razmere v dolini, ozaoma do približno 400 metrov v višine so celo znatno boljše, nego nad 800 m, ker je sneg v višavah zaradi neprestanega severovzhodnika iKipihan m stlačen, kar je zlasti za začetnike n tiFilm turni boste igrali •.. tn.. .c Jenny Jugo in Hans Brausewetter v kriminalnem filmu »Pustolovščina ene noči« Operater jih posmehljivo pogleda: »Zdaj ponoči? Se na misel mi ne pride.« Eden izmed gospodov namrši obrv!: »Pošteno vam bomo plačali. •. Tamile ]e aparat!« Mladi mož — Hans Brausewetter ga igra — stopi k aparatu. Strokovnjaško ga progi eda. >Stara škatla! Sicer pa tisto s plačilom poznam.« Tedaj ga lopovi obstopijo. Njihovi pogledi mu ne obetajo nič dobrega. »Ne obirajte se preveč. Vzemite film in ga preigrajte!« Hansu ee ne ljubi preveč. Vendar vse pri-pravi. Potem se nenadoma spomni: >A... tako... Kakšna svinjarija! Ne, ne...« Tedaj pa nenadoma zagleda tri revolverje, ki merijo nanj. »No, če že hočete . •.« Žaromet ugasne. Režiser Schwanz pride i* svoje opazovalne kabine. »Dobro je bilo. Kar nadaljujmo!« V naglici izpremene dekoracije: Filmski aparat stoji na sredi, na steni pa platno. Nekaj stolov zleti po zraku. Mlademu operaterju se je posrečilo napraviti zmešnjavo in zbežati. Pred vilo stoji policist Fant ga pokliče in mu reče, naj tolpo zajame Skozi vrata stopi zdaj zmagoslavno Brau-sewetter. Za nj m policist- Pokaže na razbojnike: »Gospodje so me prisilili, da »em moral vrteti film. Vse drugo bom povedal na policijski stražnici.« Toda polete-t se smeje in pomilovalno gleda. Tedaj vodja razbojnikov pomežikne in — komaj sledi oko policist udari operaterja po glavi. Fant se opoteče in pade. Potem ga zvežejo in mu vtaknejo robec v usta. In vsi se smejejo. »Konec! Dobrot« To je košček tega izredno napetega kriminalnega filma, ki ga je napravila družba Emelka rt MBnchena. Tudi dosti humorja je v njem. Glavo zanj pa je napravil Paul Abraham, avtor oeperete »Viktorija in nejenega huzarja«. Pustolovce igrajo Anton Pomter, Paul Heideraann, Tbeo Linpesi. Wllli Sebur in Egon Brosig. Hans Braueewetter ia Paul Kemp sta fanta, ki jih razkrinkata. Juliua Falkanstein je bogati draguljar, JennT Jugo pa dekle, ki pride po mnogih rasple-tkih do svojega Hansa. Na)novejSe Biiikri« Ke&ermanna rodna >Predtx r film«. Fffamka dražba »Vanderfikn« sf kupila pravico filmanja Kellermannovega slovitega romana »Predor«. Kot režiser je angažiran Dupont, glavno vlogo bo predstavljal Paul Hartmann, naži publiki znan is Ufinega filma »F. P. 1 ne odgovarja«. V nadaljnji vlogi bomo videli znamenitega nemškega karakternega igralca Wernerja Kraus-sa. Že pred vojno je bH »Predor« eden najboljših nemških filmov. »Nedolžnost i dežele« se be imenoval naslednji Lneie Engliseh film, ki m ga v Berlinu že pričeli delati in za katerega so še angažirani izvrstni komiki Ralph Artur Roberte, Gekar Szabo, Kurt Veeperman ter drugi znani igralci. »Manolescn, kralj pastoloveev« — zunanji posnetki tega filma so že dogotovljeni in se-daj ao pričeli z ateljeekim delom. V filimi nastopijo Sveti slav Pertovič, Mad7 Christi-ans, Ellen Richter, Alfred Abel in drugi. »In kdo me bo poljubil« je naslednji Ita-lafilm, za katerega so pravkar angažirani Georg Aleksander, Marion Taal, eFlike Bres-sart in Ida Wust. »Tajfun« velik fihn pod režijo dr. Roberta Wienerja. Poleg glavnih igralcev Liane Haid in Inkišinova so angažirani Paul Henekels in Artur Bergen. Moj poset pri Katici Nagyjevi Mlada pepelka — striženje nohtov je njen poklic — išče poceni opremljeno sobo. ln re9 dobi izbico s precej staroversko opravo pri neki stari upokojeni igralki. Dobra gospa je to, razen drugega ima še to neprecenljivo lastnost, da spremlja vse dogodke življenja s čitanjem iz dram, kjer je nekoč igrala In zelo skrbi za svojo najemnico. Vse je lepo, samo nekaj je pri sobici narobe. Samo ponoči sme biti v njej. Ker plačuje tako malo najemnine, jo je dala gospodinja čez dan v najem rekemu gospodu. Ni čuda, da nastanejo pri tem zapletke in pustolovščine, posebno že zato, ker je mlada najemnica Katca Nagy in »tihi družabnik« v sobi Willy Fritsch. Kako se igra nadaljuje in konča, bomo videli v filmu »Jaz podnevi, tj ponoči«, ki so ga napravili v Neubabelsbergu. V odmoru med dvema prizoroma pozdravim Kathe Nagy in jo vprašam, ali je tudi v resnici kdaj stanovala v mesečni sobi. »Da,« mi odvrne, »prve Čase, ko sem prišla v Berlin«. »In zdaj?« »Zdaj pa stanujem malo drugače. Ob priložnosti me obiščite«. Nedaleč od stadiona in dirkališča na za-padni strani Berlina zavije od glavne ceste miren drevored v stran Sredi med drevjem stoji vila, ki st na zunp.j komaj loči od drugih sosednih poslopij Pri vhodu sta namestu imena samo dve črki »v. V.«. Pozvonim in kmalu pribiti prijazna svetlolasa sobarica in me odvede po Širokih stopnjleah v hišo. In tedaj se mi zazdi, kakor bi se bilo rae zdajci izpremenik) v pravljico. Kakor bi bil prišel v začaran grad. Vse sobe in hodniki so polni tihe mirne lepote. Oprava je v starinskem slogu, ki ga po plemen tuje moderni duh. In sredi vse te lepote njen napeptt 3+1=2«. Po tej vlogi je moral podpisati z Ufo dolgoletno pogdobo. Njegovi največji uspehi so bili filmi »Moja žena pustolovka«, »Bo že boijec in v filmu »Lavorike zmage«, ki ga pa v Ljubljani še nismo videli. Heinz Rfihman je bil prvi nemški Igralec, ki je napravil pilotski izpit in ima lastno letalo. Pari Hftrbiger. Vsi komiki ni«o Dunajčani. Horbiger ie iz Budimpešto. Tam se je rodil 29. aprila 1804. Njegov oče je bil inženjer in je zelo zaslovel po svoji teoriji o nastanku večnega ledu. Tudi mladi Paul je študiral na tehniki, toda prehitela ga je svetovna vojna- Vte čas je bil pri gorskem topništvu. Ker je bilo po vojni za njegov poklic zelo'malo izgledov, je postal igralec. Najprej je nastopal v Libercu na Češkem, po šestih letih igranja v Pragi pa je šel v Berlinu k Reinhardtu. Zelo je muzikaličen in igra celo vrsto instrumentov: klavir, tubo, rog, trobento in harmoniko, njegov najljubši instrument pa so orgle. Ida Wfist. Rodila se je ▼ Wiesbadnu. Dorasla je v Frankfurtu. Ko je končala igralske študije, je dobila prvo službo v gledališču v Brom-bergu. Od ondot je šla v Leipzig in potem v Berlin. Igrala je precej v nemem filmu, do popolnega izraza pa je prišla šele takrat. ko je film izpregovoriL Najboljša je bila ▼ filmih »Bombe na Monte Carlo«, »Lepa pustolovščina« in »Peeem nočic Do leta 1923 je bila poročena z Brunom Kastner-jem, ki se je nedavno sam usmrtil. Pr! utrujenosti, razdraženo«ti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljen ju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot iz borno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ___ * v» Črne oci Snežilo je. Čedalje bolj. Skoro do pol metra visoko je sneg pobelil vso pokrajino, mesto in deželo. Vsakdo je pospešil korake, da pride čim prej v varno zatočišče. Polnile so se kavarne in gostilne, zakaj v toplo zakurjenih prostorih je silno prijet no kljubovati vremenskim neprilikam. Tudi jaz sem napotil svoje korake tja v. smeri zagonetne gostilne, kjer me je doletela posebna usoda, kakor pričajo nastopne vrstice. D asi sta v malem, ozkem prostoru visoko s stropa skušali pregnati temačnost dve veliki žarnici, se jima to vendar ni posrečilo na vsej črti, zakaj v kotih so Se vedno ležale sence, ki so kljubovale lučd-ma. Sedel sem za mizo v kotu. Ko sem si s prvim požirkom vinca pož vfl zamrzie ude, sem začel razmotrivati okolico. Od klinov obešalnikov ob stenah, ki se jim sešteval, pa do temafinega kota na drugem koncu ni bilo posebne pestrosti, vendar pa sem našel razvedrila očem. Motril sem namreč poedlne pivce in se naslajal nad njihovo vznesenostjo, ko so jim usta vsrkovala kapljico in no so se jim zadovoljile obraz-ne poteze ter se razvozljali jezički. VeC je bilo med njimi takih, ki so biii v spremstvu nežnega spola Trkali so s kozarci in začetno vsrkavanje se je stop-njevaje izpremenilo v popivanje Razigra-na lica in šumno besedičenje so me prepričala, da so v tem trenutku vsi zadovoljni in srečni. In ko je še iz sosednje sobe zapel gramofon. 1e bilo veselje na v šku. Ko sem tako zrl v vso to okolico in se veselil z veseljaki, se ;'e zdajci meni nasproti v steni odprla linica. iz katere so me ©šinile črne oči. Odaiej je bil moj pogled zap čen, bi skoro rekel, v ono zagonetno linico. Toda. žai, črnih oči oni dan ni bijo več na izpregied. Tako je prišlo, kakor je moralo priti: dan za dnem sem posedal v kotu nasproti lMiici v steni in vsak dan sem zazrl oči. ki so mi začele krojiti usodo. Naneslo pa je, da sem nekoč vendar pri-Sei v dotik z lastnico zagonetnih očesnih kučic. Ujela sva se s pogledom in viden nasmeh zalega lica me je vzpodbud 1, da sem jo ogovoril. In vsak dan se je osebno pojavila, čeprav samo za pičel trenutek. Segla sva si v roke. si še enkrat peg edala oko v oko in bila je spet okreg mene vsakdanjost. Zgodilo pa se je. da sem obolel Tretji dan za tem me je obiskala na mojem domu. povprašajoč me. kaj mi je in ali česa potrebujem, me pomilovala, skratka, mi zasegla vso mojo dušo. Tedaj sem jo naprosil. da me poljubi. Obotavljale se mi je vendar dahnila bežen poljub in skoro zbežala skozi vrata Ko sem okreval, je nisem več našel na starem prostoru. Zbolela je ona. Dan za dnem sem jo obiskoval in ji nosil rožice in južnega sadja. Ce me ni bilo v običajnem času. se je vedno solzila. Ljubezen je naju ovila. Tako je moralo priti. Toda... Odšel sem na lotovanje, kamor me je spremila .tudi ona. Saj sva bila oba bolna ... Vrnila se je teden dni pred menoj in ko sem se poln hrepenenja po njej vrnil, sem našel duri njenega stanovanja zaprte. Kaj se je zgodilo? Pisal sem ji- da me počaka na domu v tem in tem času, in ko sem stopil pred njo, mi je hladno odzdravila in ml dejala, naj sedem. Je že tako na svetu. Najzavistnejša žival na svetu je človek. »Neid der Besitz-losen«, pravi Nemec. Zavidali so nama tz-vestni ljudje ono malce sreče: grenili so jih najini medsebojni pogledi, pozdravi in stiski rok, da so naposled na vsej fronti razvrstili težke topove intrig, obrekovanja. Povedala mi je, kako ji poln: jo dan za dnem ušesa z najrazličnejšimi vestmi, češ, naj bo pametna in naj ne nasede zapeljivem, ki je imel že toliko žena, ki je velik revež... in kar je še enake ropotije. Strmel sem in ut-hnil trenutno. štiri dni potem sem jo zaprosil za roko, ki mi jo je naposled obotavljaje se in po poprejšnjem posvetovanju s svojci obljubila. In praznovala sva zaroko. Toda ne mislite, da sem zdaj bil srečen. Po latinskem reklu: »Columniare au-dacter. semper aliqu d haeret« se je njena ljubav proti meni dokaj ohladila. Začela me je zbadati, se jezičitl, očitati, da sem. naposled vzrojil. Ljubezen vse odpušča tn ja« sem jI vselej odpustil. Tedaj je prevrgla taktiko. Pripovedovala mi je o svoji nekdanji veliki ljubezni, mi zatrjevala, da ima lahko mnogo drugih, da bi se rada razveseljevala, plesala... skratka, odkril« mi je vso svojo lahkomiselno nrav, da sem se zgrozil. Ker jo pa ljubim, sem ji tudi to oprostil. Mlada je še, si mislim, in leta jo bodo že : spametovala. Usoda pa ti« za vsakim grmom. Spet je zbolela in bil sem ji tedaj edina opora in uteha. Spoznala je, da Ji hočem zgolj dobro, in izpametovala se je. i rop oioi Z09 oq ojfB^i J. S. t LtASl Vsa-ka I>e«ei1a 50 t»r. za dajanje naslova »Ji u Aifro 3 Din (21-al Stanovanje trisobno, v cenim mesta, •oinona logu- komfortno, s kopalnico, teče mirna in zanesljiva stranka _ Ponudbe z navedbo najem irn-e pod ><''a6nikar« na n Jutra«. 2&29-21a Dvosob. stanovanje a' kiih-'n.jo »i pri tik lin a mi, x mestu. iščeta m maj odrasli osebi. Ponudbe na oz'.. odd. »Jutra« pod V-Mita tK*wd» 50 par. •ji da )ar,'» naslora ali « *ifm na 3 f>in (1"! Negovalko * p o * o b n o 143 zanesljivo s-prejime-m takoj k e,nolpt-nemu sinAku Ponudbe 8 slfko in jahte-vki plače na polr užnioo »Jutra« t Ce-;u p>od raačbo »-Negn-val-ka«. 2390-1 Starejšo prodajalko zurjen-o tudi v prodaji porcelana i® »teikla. *prej ir.ftm Ponudbe aa oglasni odde^k »Jutra« pod šifro »Izvežbana ?22«. 2419-1 »T »633 ?578-21a Tri sob. stanovanje komfortno, išče s-ta^na f-trenka n M>ril ali maj. l>r.nud'be na o-?'asni oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik 32«. 1963-21/» Sofboo4da Vsaka ftet^da 50 ca daja-nj* iklaIot« ali » Sitro 3 Din. OoreTiPf^o soHo * posebnim vhodom oddnm na Erjavčevi cesti. Na tlov pove orias.m oddelt-k »Jutra«. 2569-23 Sobo i 1 aH 3 posteljam!. paratnim vb*>d"m jiarfee tom m rt**ktriku oddam v sentru !n--va Naslo-v pove »pi*e na podružnico »Jutra« » w*r>lvMT! do d »Ekonom«. Gospodična e lastnim pisalni« strojem prevzame vsa pieam-ižka dela na do-m Ponudbe na ■iglas. oddelei »Jutra« pod mačko »Nliek honorar« 2503-? Kontoristinla z veftletmo prakso, zmoto« *iovenske«ra i« n-emžkega iezvka v govora i.n pisavi. le'i premeni-ti jiatt>o Gr» 'cdt izren Ljubljane Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod SMre »Tako; aH pozneje«. 2302-" Gluhonema šlvflja ršče mesto na J^imi. J-l>aeh, pri ftoštarič. Moste. Ribnižka 24. 26:»-2 Zaradi tzv&žbanja v manufiaktuirra stroki iščem dobro manufaktnri»» trgovino Nastopim 6 15. februarjem. Pomie tu ogi. odd. »Jutra« po«t značko »Marljiva 2$4« 2592-2 Otročka vrtnarica s perfe-ktTio nemiWiti o m ravrstninvi spričevali IWe službe. Dopisi na Dora Weber. Črna pri Pr«-valjah, Slore«iJ». 5390-2 Dekle m vsa bi Sna dela, Tsifca nekoliko kuhe. Seli «lui bo v ppiteoo hiSo. Oeo^ ne- ponudbe pod šitre »Zdrava in ubogljiv*« Gospodična 17 boljše družine. vešča nemščine. slovenščine m šivanja išče mest« fci>t vzgojiteljica. Ponudbe na naslov: A. Kne«, Breg prt Ptuja. 2587-2 Trg. vajenca zdravega m močnega sprejmem v špecerijsko trgovino Ljubljani. Naslov pove »Jutra«. 2456-44 og'as ni oddelek Modist. vajenko sprejme-m takoj. Ponudbe na oglasni odd-elek Jutra pod značko »Vajenka« 2657-44 Pouk i Din: ta de ,aoje natlorva aii M iifro 5 Din Dijaki, ki ičaje uistrukcij«, p!a Va>0 nU« besed« 90 iiar: ta 4ifr« ali ta da :*nj« MsVf>v» S Din (41 $ofer. šola E. Ceh TjrrSe-va 'Dunajska) it. 36 i* h'-e vaj te prospekt n: > tl; i Nemško konvenacij« in po«k a»(!i itobražena Jpispa po 10 Din ta uro Poljanska e. 1S'1I 'sv*. 1013 4 Akademik poučuje vse srednješolske predmete Ce.nj. ponudbe na oglasai oddelek »Juura« pod šifro »Pocead do uspeta«. 3230 4 Zaslužek 11«« taslužkv plaSa za vsako betedo 50 par; ta tuuiv ali Jifro S Dio. — Kdor n a 4 t taalatek. pa n vaak« toaedo 1 Din. ta dajftnje oasl«va ali ta »Mr» pa 5 Dio. (S) Razmnoževanje okooime. dopisov itd., kakor tudi prepisovanje prevzame tvrika The Rei C».. Ljubljana, GradiSče 10 — «ele.f. 2283. Cene uiike. ttitoc mesto pot uika, plača ta vsako bmtyio 50 (ar: ta da .anje naslova ali za i Šifro 3 Dio - Kdoi sprejema ftouuk«. pla Sa beiedo po 1 ta lajanj«, naslova za Sifrn p« 5 Din '.V ' Trgovski zastopnik agiien .-n pošten mlajši, se sprejme za dravsko ba novloo. Možnost poznejže ga stalnega nameščenca. — Ponudbe na >glas oddelek »Jutra« pod »Nastnp t« ko j 31«. 25Slo Za Maribor, Celje in Jesenice iSče vpeljana zavarovalnica zanesljive glavne za stopnike Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen 29«. 2352-5 Zastopnika zanesljivega, za Ljubljano in okolico proti proviz.iij išče »Dukra«. tvornifa no gavic v Zagrebu. Grad« sčaiiika ulica 14. 8413-5 Prodam 0«i»*t W£ in+i*)a IK 1 Dia bsM^la: ia i« janje naslova ali m šifro S Din. — Ogio* sociallteca tfuiteja >» ka b«l« 50 u dajaaj« naskrva »J( u eialm-Kj, taačaja vsa ka beteda 30 mr; ta iajaaje naalova ali za iifm pa S Dia. (7) Veliko železno peč rsbljeno. kupim takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2772-7 Jermen 20 m dolg io 6—7 era M-ro*, dobro ohranjen, kopirno. Ponudbe na o^.asm oddelek »Jutra« pod Vf-n »St. 2608«. 2778-7 Lokali Pohištvo Vsaka OesMla 1 Dio m dajanj« naslova aH m Šifro pa 5 Din. (IX) Spaln'ca ia mehkega osa po tel« og"dir cen: naprodaj. — Delo solidno Sedej. Ua la Čolnarska 5. 261612 Spalnico zelo lepo. novo. Se nerabljeno. ne zaradi denarnih razmer zel" ugodno proda. CelovSkR cesta 41 2787-12 V najem V« t. owteda l Din. ta lajanje aartora aH «a *ifr«v pa 5 Dio (17) Pekarno v industrijskem kraj«. ▼ n?«po*redni blitin» rudnika oddam v najem Nas ov v oglasnem odJolko »Jutra« 1125-17 Ooaeo'j prometnem kraju Bleda. Naalov pri podružnici »Jutra« Jesenic«. 25S4-17 Dobroidočo gostilno v Rogaški Slatini oddam takoj v najom. Pojasnila daje Ivan Vidgaj t R»-gaškt Slatini. 3»4-17 Parna pestarna se odda takoj v najem. Ponudbe pod Sifr« »Promet« na podr. »Jutra« Maribor. 3581-17 •'saka baaeda 1 Dio. ca dajanje naslova al' '-» Ufm pa R Din f30> Pozor, trgovci! Večjo fc«li6HH> »pat r** nib Utafov prodam V par tijab od 20 komadov sa prej ^aspoiilia K Scbaae; — poŠta CrmoAnji«* pn Semita. 2236-30 Etikete Sitar & Svetek Ljubljana, Sv. Petra c. 18 Zahtevajte rKKiudbel Laet m radelekl 340 30 Razno V*ak* tK»eg:asnem oddelku »Jutra«. 2373-26 Kratek klavir malo rabljon. odlične mar ke k u p ' m 'ako; proti plačiJu v gotovini Ponudbe « cono na oglasn' oddelek »Jutra« pod šifro »Krasen glas«. 2353-26 Sobeišče Vaaka besedi «1 par, aa dajanj« naslova ali u itfro S Din f23-aj Gospodična ■ima in izzobraJeua. ve€ dan odsotna išče pri dobrih ljudeh prijazno sob'«) sa 100—-150 Din erentuel uo s brano ali brez Na slov v trafiki M Boritn: kovem trgo 3. 2410-23/a Sobo 5 posebnim vhodom, hrano ia vso oskrbo ;8čeiru Ponudbe z navedbo ceno pod »Ne daleč« na o^l. odd. »Jutra«. 2611-2o« Onremljeno 1 5 5 e m v Sp. Si§ki med Jernejevo .n Rusko cesto. Naslov pove Ekspozitura »Jutra«. Ljubljana Vil 2644-23.% Soliden gospod iSče popolnoma separirano sobo. po motnosti) v pritličju ali z vhodom s »top-ojic. Ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec 15«. 2681-23/a Vsak* Ooseda I Dlu. ca dajani« t»va aH ta lifro pa 5 Din. (M) Stanovanje 3 večje sobe solnčno, toplo, razgled pred »pero velika kuhinja shramba. hodnik za z-epanje. i^-ko£ a^ za pozneje odda: Vršič 4'DI. Gledališka ulica št. 2634-31 S»anovan'e obstoječe iz 2 sob in kuhinje. sončno, v podipri-tlrčj-n viJe taboj oddam. Vprašati v K na fj-evr ulici hi. 13/11. 1711 21 CZE fSfM i Vsaka bmt id« 1 Du. j ta dajanj« našteva aM ta Vfra pa 5 Din. (20) Hiša veKk vrt. vpeljan« tov ar n«ko p.)dj«tje. bi itn rear ie naprodaj aH aprejmem družabnika Ponudb« na oci. >dd »Jntra« pod lifro »T 4flo«. 2618-20 Trgovački Muzeum BANJA LUKA se bavi r. vsemi agrenturniml, komisionalnimi m spediterskimi posli ter eksportom in importom, stoji v zvezi z vsemi v poštev prihajajočimi odjemalci v Bosni—Hercegovini ter Hrvatski in Slavoniji, ter ima zastopnike v Zagrebu in v vseh večjih mestih Jugoslavije. Obračamo pažnjo tovarn in velikih trgovcev, v kolikor imajo interese za prodajo in nakup ter špedicijo svojega blaga v Jugoslaviji na nas, da nam zastopstvo oddajo, ker bodo tako najbolje zastopani Trgovački Muzeum, Banja Lul?; urejuje Davorin Kavljea. izdaja a fcoaaon^ *J«ua« Adott fUbalka