Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXX Stev. 239 a V Ljubljani, v sredo, 16. dccembra I942-XXI Spejkloo« tn »bhonamento po« tal a Poilntpf oluran« • »' lOTln) Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lii. «a touzem-atvo 20 Ui — nedeljska ladaia celoletno 34 Lir, ta Inozemstvo SO Lir Ček rad Ljubljana 10.650 ca naročnino to 10.349 za inserate. Podruinicat Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano. tzhata vsak dan ciutral razen p onedelika U) dneva po prazniku. £ Uredništvo In oprava. Kopitarjeva (, Mobilen«. i r: Redazione, Amministrailone: Kopitarteva 6. Lubiana. I Teleloo 4001 4005. \bbonamantt- M»«a 18 Lir«. Eatvro meta A) Ur«, r-dnion« domenica. anno W Lir«, fcjtero SC Ur« C. C f J Lubiana 10 650 per tflt abbo-oamentl 10349 p« 1« tnaertloni. P11 ta I• I Novo mesto. Coneessionaria esclnsiva per la pubbllcitž di provemenza italiana ed estera Unione Puhhlirit« Italiana S. A. Milano. Vojno poročilo št. 934 Hudi boji v Cirenajki Italijanski oklepni oddelki so uničili 22 angleških tankov - 13 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Včeraj so potekali v zahodni Cirenajki budi boji. Brez ozira na premoč v sredstvih je bil sovražnik zaustavljen z junaškim odporom italijanskih motornih oklepnih oddelkov in je v svojih ponovnih napadih zgubil 22 tankov. Na libijskih obalah so naši lovci pre-stregli angleško ogledniško letalo, ki je zadeto treščilo v morje. Devet drugih letal so sestrelili nemški lovci. Nobenega pomembnega dogodka ni bilo na t u n i š k e iti bojišču, kjer je nemško letalstvo uničilo tri stroje. Pri hudem letalskem napadu je bilo med civilnim prebivalstvom v Tunisu in Susi naštetih nad 200 mrtvih in nekaj sto ranjenih. Preteklo nof so sovražna letala napadla Napoli. kamor so spustila nekaj desetin bomb. Doslej ni bila med civilnim- prebivalstvom ugotovljena nobena žrtev. Nemški protinapadi pri Tuapsefu Obroč okoli sovjetskih sil pri Toropscu je bil nadalje zožen — Sovjeti so včeraj izgubili 115 oklepnih vozil J-SOMi MU*. Hitlerjev glavni stan, 15. dcccmbra Nemško vrhovno poveljstvo objavlja; Čete neke nemške lovske divizije so vrgle napadajočega sovražnika severno od T u a p seja v protinapadu na izhodiščne postojanke in mu povzročile težke izgube. Severno od Tereka so sc ob žilavi obrambi nemških čet ponesrečili napadi sovražnih pehotnih in konjeniških oddelkov, ki so bili podprti od oklepnih sil. Na ozemlju Volge in Dona so pehottjii in oklepni oddelki v trdovratnih bojih razbili sovražne oklopne napade Sovružnik je utrpel velike izgube, uničenih je bilo 67 oklepnih vozil. Ob D o n u so italijanske čete krvavo odbile močan sovražni napad. V srednjem odseku so se kakor do slej ponesrečili vsi sovražni poskusi prodorov Sovjetski napadi so se razbili v koncentričnem ognju preil postojankami nemških čet. v kolikor ne že v pripravljenih postojankah. Jiižnovzhodno od To rop ca so obkoljeno sovražne sile včeraj s protinapadi zaman poskušale prodreti iz obroča, ki je bil nadalje močen. Italijansko junaltvo na vzhodu Berlin. 15. dec. AS. Na donskem bojišču so junaške čete italijanskega ekspedicijskega zbo-la dale nove odlične dokaze svojega borbenega duha in sposobnosti svojega poveljstva. V bojih. ki so trajali celo nedeljo, so italijanski oddelki takoj v začetku odbili napad močnih oddelkov sovražne pehote in konjenice. V drugi polovici bitke so italijanske čete same podvzeje jiobudo. prešle v napad ter se polastile važnih postojank, številnih topov tor zajele mnogo sovražnikov. Na nekem drugem mestu so madžarski na- padalni oddelki preko zamrznjenega Dona vdrli globoko v sovražne črte. Med tem napadom so uničili 18 utrdb in zaplenili mnogo topov. Kopenskim nastopom so bili na južnem odseku v oporo roji nemških, italijanskih, romunskih in madžarskih letal. Bombardirali in obstreljevali 6o sovražne postojanke, zbirališča tankov in kolone na pohodu. Strahovito je bila bombardirana neka težka baterija. Skupine sovražnih lovcev so skušale to delo preprečevati, toda naši lovci so v ponovnih spopadih onemogočili vsak sovražni poskus ter so zbili kakih 40 sovražnih strojev. ' Mobilizacija vseh sil na Japonskem Amerika z izmišljotinami maši luknje v svoji mornarici Potem, ko je moral Tokio, 15. decembra. AS. Japonski ministrski predsednik general Tojo je podal izjavo o sedanji vojni, rekoč, da je vojna za Veliko Vzhodno Azijo vrsta odločilnih bitk in da morajo biti vsi narodni napori osredotočeni^ k enemu samemu cilju, dobiti vsako teh odločilnih bitk. Jaoonski ministrski predsednik je podal te izjave na konferenci zastopnikov vseli finančnih in industrijskih panog na Japonskem, ki so se sešli, da bi razpravljali o splošni mobilizaciji vseh narodnih sil za nadaljevanje vojne. Zborovanja so se pole" ministrskega predsednik« generala Toja udeležili tudi minister za Veliko vzhodno Azijo, nekateri drugi čilani vlade ter mnogo druge odlične' osebnosti. I o zasedanju so se vsi udeleženci podali v cesarsko palačo, kjer so cesarju zagotovili svoj sklep napeti vse sile in povečati napore za dosego končne zmage. Monakovo, 15. dec. AS. po 12 mesecih molka priznati nadvse hud udarec pri Pearl Harbouru, je ameriški mornariški mi; nister polkovnik Knox skušal osladiti pilulo, ki «o jo morali pogoltniti njegovi rojaki, s poveličevanjem rekorda v izplovijenju superoklopnice »New Yersey«. Trdil je, da je bilo to izplovljenje »trpko presenečenje za sovražnika Amerike«. Mornariški kritik lista »Volkischer Beobachter« pravi, da je bila "gradnja obeh ladij dobro znana državam trojnega pakta in da ni mogoče govoriti o rekordu v gradnji, ker so jo pričeli graditi že leta 1939. Trditve o posesti taine mornarice je specialiteta Anglosasov. Angleži so pričeli s poveličevanjem kakovosti določenih lastnih vrst rušilcev razreda »Tribal« in »Lightning« ter križark »Sinus«. Resnica pa je ena 6ama: tako v Londonu kakor v Washingtonu skušajo zamašiti luknje v vojni in trgovinski mornarici z veliko propagando o »tajni floti« in »čudežnih ladjah«. »■II Italijanski ambasador pri Francu Madrid, 15. dec. AS. General Franco je sprejel italijanskega veleposlanika Lequija, s katerim je imel dolg in prisrčen razgovor. Pravično maščevanje pride Berlin, 15. dec. AS: »National Zeitung« piše v komentarju k bombardiranju italijanskih mest: »Churchill izvaja svoj sistem barbarskega terorizma. Angleško ijudstvo bo moralo na svoji koži budo občutiti posledice tega ravnanja, ko bo nastopil ugodni trenutek. Ni dvoma, da bo Hitler navzlic svoji brezmejni potrpežljivosti nekega dne zapovedal to pravično maščevanje.« Maroko noče priznati ameriškega protektorata Ženeva, 15. dec. AS. Iz Tangerja poročajo, da ee je paša Marakeš Hadži Tami el Glaut umaknil v notranjščino Atlasa pod zaščito svojih rodov, se prej pa je izjavil, da ne priznava severnoameriškega protektorata nad Marokom. Švica protestira Bern, 15. dec. AS. Uradno poročajo, da so se na včerajšnjem zasedanju zveznega sveta med drugim pečali s stalnimi kršitvami švicarskega zračnega prostora po angleških letalih. Čeprav je malo učinkovito — vsaj doslej — bo švirska vlada nadaljevala s protesti v Londonu in odločno zahtevala pravico po spoštovanju svoje nevtralnosti. Vlada silovesno protestira proti kršitvam švicarskega zračnega prostora in bo uporabljala vsa sredstva, ki jih ima n« razpolago, da se bo temu uprta. Bern, 15. dec. AS: »Gazzette de Lausanne«, ki komentira po številu že kdove koliki protest zaradi kršitve švicarskega zračnega prostora po angleškem letalstvu pravi, da je švicarska javnost vznemirjena in razburjena vsled vztrajnih kršitev angleških letalcev, ki ne upoštevajo ponovnih protestov švicarskega ministra v Londonu. List pripominja, naj Angleži vedo, da nevtralnost Švice sega v njen zračni prostor in da ne smejo kršiti najosnovnejših določb mednarodnega prava, ker gre slučajno za majhno državo. Švedska se prebuja Stockholm, 15. dec. AS. Diplomatski sodelavec londonskega lista »Financial News« zatrjuje, da je zadnja švedskolinska pogodba kršitev nevtralnost-nih dolžnosti s strani Švedske. Angleški list 6e razburja, ker je Švedska dovolila Finski posojilo 19 milijonov kron, češ da lahko to posojilo služi Finski za nakup ali za izdelavo vojnega gradiva. Članek je vzbudil veliko presenečenje na Švedskem, kjer se že jeze nad stalnimi angleškimi navodili in pritiski ter poudarjajo, da 6e Stockholm nikakor ne namerava odpovedati svoji 6uvereno6ti v prid Londona ali predlagati angleški vladi svojih trgovskih pogodb v predhodno odobritev. Nov finski vojaški pribočnik Madrid, 15. dec. AS. V Madrid je prispel nov finski vojašiki pribočnik. To je stotnik von Ilardtmann, junaški prostovoljec, ki je bil v španski državljanski vojni na 1'raneovi strani sedemkrat ranjen. Knox bo moral odstopiti Ženeva, 15. dec. AS: Iz Newyorka poročajo poročilo newyorških listov, da bo Knox v januarju odstopil kot mornariški minister Združenih držav. Lastni napadi zapadno od Tor o pen »o privedli do prodora skozi motno »avarovane sovražne postojanke. Skupno je bilo v srednjem odseku vzhodne Ironlc uničenih 48 sovražnih oklepnih vozil in sovjetskih transportnih vlakov z letalskimi napadi. K n u d a I a k š n in drupti kraji oli m u r m a n s k i železnici so bili podnevi in ponoči ml bojnih letal z dobrim učinkom napadeni. V zapadni Cirenajki so se razvijali v teku včerajšnjega dne močni boji s številčno nad močnimi britanskimi silami. Pri uspešni obrambi je bilo uničenih 22 sovrainih oklepnih vozil in sestreljenih 10 letal. Nemška bojna letala so dosegla bombne zadetke na razpostavljenih letalih mi več letališčih v Cirenajki. Nemška letala so bombardirala sovražne stroje nad Rokrontesom v puščavi. Nemška lovska letala so včeraj v Tunisu brez lastne izgube sestrelila tri sovražna letala. V več valovih izvedeni ponočni napadi proti Boni so povzročili v pristanišču znatno škodo. V vzhodnem Sredozemlju je bila z bom ha m i napadena sovražna podmornica in močno poškodovana. Nemške podmornice so pri Oranu potopile 0000 tonsko sovražno transportno ladjo in poškodovale s torpedi ameriški rušilec. V borbi proti Veliki Britaniji so bojna letala preteklo noč napadla pristanišče llartlepool in neko industrijsko napravo v vzhodni Angliji / rušilnimi in zažigalnimi bombami, zlasti v dokih je bila povzročena velika škoda. Nov nemški top Buenos Aires, 14. dec. AS. Vojaški sodelavec lisla »Baltimore Sun« se je pokazal v nekem svojem dopisu kot navdušen občudovale« novega nemškega protiletalskega in protitankovskemu topa kalibra 88 111111. ki so ga morali Američani spoznati na tuniški fronti Piše. ila so zadnji napadi sil Osi v Tunisu pokazali, kako težke so naloge Risenhovverove armade. Neki ameriški oficir, jki je poveljeval napadalnemu oddelku, (poslanemu. da zavzame neko višino, je pripovedoval, ko se je vrnil s svoje ekspedicije. da je bilo vse ameriško topništvo, ki naj bi podpiralo akcijo pehote, prisiljeno k molku, ko so pričeli streljati nemški 88 111111 topovi. Preciznost tega nemškega lopa nima primere s to|>ovi. s katerimi je opremljena ameriška in angleška vojska. 50J30 sovjetskih vojakov v nemškem obrožu Berlin, 15. dec. AS. Drama sovjetskih divizij, obkoljenih pri Toropcu, še ni končana. S približno gotovostjo se že ve, da jc v nemškem obroču osem do deset divizij. Ker ima vsaka sovjetska divizija na splošno po 5 do 6 tisoč mož, se računa, da je okoli 50 000 sovjetskih vojakov bilo v enem tednu izločenih in se bliža skorajšnjemu uničenju. Uničenje obroča se nadaljuje redno, čeprav 6i sovražno poveljstvo besno prizadeva prodreti do obkoljenih oddelkov. V zadnjih 48 urah so prišle na bojišče nove okrepitve, ki so bile takoj vržene v bitko. I^hod bitke ie bil in bo tudi v bodoče za Sovjete negativen. Nemci imajo dovolj sil za uničenje obroča in za obrezuspešenje vseh napadov, ki bi poskušali kjer koli prodreti skozi smrtni obroč. Uničevanje sovjetskih tankov pa se nadaljuje tudi na vseh ostalih bojiščih. Med Kalininom in Ilmenskim jezerom sovražnik neprestano zbira no- ve čete in nove topove. Iz tega se da sklepati na nove velike sunke v nemške črte. Toda nemški vojaški krogi mirno zasledujejo boljieviške premike. Odslej prevladuje splošno mnenje, da bo močan obrambni sistem na srednjem odseku vzhodnega bojišča zadržal vse rdeče pobude, Sovjeti tyi bodo s svojimi napadi le nadaljevali strašen proces lik-vidiranja vojaške moči Sovjetske Zveze. Na odseku med Volgo in Donom 6e jioložaj polagoma temeljito spreminja, kakor se je predvidevalo že v začetku zavezniške reakcije proti Timo-šenku. Dočim na odseku zloglasnega nemškega zapaha neredni sovražni napadi popuščajo, pa jugozahodno od Stalingrada nemški oklepni oddelki z velikim uspehom napadajo ter so sovražniku iztrgali del ozemlja, ki ga je v začetku ofenzive s tolikimi žrtvami zasedel. Položaj na vzhodnem bojišču dec. AS: Južnozahodno od Sta- j uške oklepne edinice v nedeljo I Berlin, 15. Iingrada so nemške oklep začele z močnim protinapadom ter so vdrle v glavne sovjetske postojanke, silno zavarovane z globokimi utrdbami, tankovskimi silami in podzemeljskimi bunkerji. Sovražne rezerve so zaman jioskušale popraviti položaj in nad 20 sovjetskih tankov je ostalo na bojišču z veliko količino drugega vojnega gradiva. Nemško letalstvo je pogumno podpiralo prodiranje nemških tankov ter je zlasti obstreljevalo sovražne topniške postojanke ter njihova podporna gnezda. Mnogo utrdb je bilo uničenih, kakor tudi še več sovjetskih tankov, skladišča orožja in tekočega goriva pa so bila spuščena v zrak. Enako usodo so dož.ivcle sovjetske mehanizirane kolone, ki so dovažale pratež ter orožje v prvo linijo. V donskem^ kolenu 60 bili vsi rdeči napadi odbiti in sovražnik jo pretrpel izredno težke izgube. Na bojišču pri Toropcu, kjer je velika sovražna skupina obkoljena, so rdeči večkrat prešli v protinapad, pa niso mogli zlomiti jeklenega obroča, ki se je v toku zadnjih 24 ur še trvlneje stisnil. Navzlic težavnemu ozemlju sovjeski naj>ad ni mogel napredovati.^ Obkoljeni boljšoviki, katerim grozi uničenje, sc vedno bolj besno upirajo. Bdeče [poveljstvo je moralo na tem odseku žrtvovati več pehotnih bataljonov ter oklepnih oddelkov, ne da bi doseglo kak svaren uspeh. Zadnji dve noči so Sovjeti po zraku dovažali živila obkoljenim vojakom, toda nemški lovci s protiletalskim topništvom sovražniku niso dali miru. Južno od Rž.eva sc obrambni boji nadaljujejo in v zad^ njih 24 urah so boljševiki na tem odseku vrgli v boj mogočne skupine pehote, tankov in konjenice. Vsi napadi so izpodleteli in koncentrični ogenj nemškega topništva je zadal sovražniku zelo tc/Jce izgube. m Španija gradi nove ladje Barcelona, 15. dec. AS. Iz ladjedelnic v Ca-stellonu in v Benicaria sta bili izplovljeni ob navzočnosti zastopnikov oblasti in hierarhov dve motorni ladji. V lem mesecu bo v ladjedelnici v Castellonu izplovljena tretja obrežna edinica. Ladjedelnice se razširjajo, da bodo lahko pospešeno gradile ladje. Petainov odgovor na Hitlerjevo pismo Vichy, 15. decembra. AS. Uradno je bilo objavljeno besedilo pisma, ki ga je maršal Petain poslal kot odgovor na Fuhrerjevo sporočilo z dne 27. novembra. V tem pismu stoji zapisano, da se maršal ni mogel upirati odločitvam, ki so po anglosaksonskem napadu na Francosko Afriko in po izdajstvu nekaterih voditeljev privedla do zasedbe meja in sredozemske obale ter do mobilizacije francoske vojske. V odgovoru je rečeno tudi, da je maršal Petain, s tem da ni hotel zapustiti francoskih tal, hotel prihranili francoskemu jiaro-du še večjo nesrečo, zakaj upošteval je, da častni W Rusija v hudih skrbeh za premog Rim, 15. dec. AS. Sovjetski list »Pravda« je v uvodniku 11. decembra spet objavil nujen poziv vsemu delavstvu zaradi nezadostnega pridobivanja premoga v drugi zimi. Poudarja, da jo premogovna industrija najbolj dragocena zaveznica rdeče armade, saj s premogom topijo kovine za orožje, spravijo v tek turbine električnih central ter pošiljajo na bojišča živež in strelivo. List pravi, da so dosedanji najiori v nekaterih krajih naleteli na nerazumevanje in ravnodušnost večine delavcev v rudniških okrajih. Nato navaja, da so pripravljalna dela ponekod prepočasna, da je rudarjev premalo in da dela ne opravljajo zadovoljivo. V rudnikih okrog Moskve posvečajo premalo skrbi organizaciji dela, tako da mnogi I delavci ne dosezajo povprečnih uspehov. Tudi I osrednji odbor stranke poudarja, da okrajne organizacijo že od septembra som vodijo delavske sindikate na tem važnem polju vojnega gospodarstva povsem površno. Graja mnogo organizacij v stranki, ki zapravljajo čas z nepotrebnimi prireditvami, a ne skrbijo za to, da bi rudarske delavce tehnično in duhovno krepili. Tudi politično delo med delavskimi množicami, tako podčrtava isti list, je hudo pomanjkljivo, ker se omejuje samo na nekaj znanih starih propagandnih obrazcev. Zato list ponovno poziva, naj vsi vprežejo vse sile za večje pridobivanje premoga. Položaj je namreč zelo kočljiv, ker je Rusija s premogovniki v Doncu izgubila okrog 89 milijard ton, kar ga premorejo ta ležišča; druga pa so tako oddaljena bodisi v Sibiriji ali v Uralu, da jih še dolgo let ne bodo mogli opremiti in jih pripraviti za rabo. Zato ne bodo sibirska premogovna ležišča nikdar mogla nadomestili bogastva ob Doncu, ludi če t»i delo še bolj pospešili sporazum med Nemčijo in Francijo ne bi bil nemogoč, ker takšna politika odgovarja koristim evropskih narodov. Maršal Petain končuje svoje pismo s prifiombo. da je s tem, ko je Lavalu dal večjo oblast, pokazal svojo voljo, vzpostaviti odlašajo medsebojnega političnega sporazumevanja, in da zato računa na duha razumevanja, da bi tako lažje uresničil takšno politiko. Novi davki v Turčiji Ankara, 15. dec. AS V Turčiji bodo uvedeni novi drakonski davčni ukrepi. Posebna komisija je sestavila sezname obvezancev, kateri morajo plačati davek na kapital. Ti seznami bodo javno nabiti. Sklepi te komisije so nepreklicni. Davek, ki ga ta komisija predpiše, morajo obvezanci plačati v 15 dneh po objavi seznama. Ce obvezanec v določenem času davka ne plača, bo v6ota podvojena ter jo bo treba plačati v naslednjih 15 dneh. Kdor pa bi še ne plačal, bo obsojen na prisilno delo, država pa bo zasegla polovico njegovega imetja. Prisilno delo bo (rajalo tako dolgo, dokler dolg ne bo plačan. Že objavljeni seznami vsebujejo ponekod prav velike v6ote. znašajoče več de-6etti60čev turških lir. V nekem primeru znaša lak davek milijon. V kratkem bo objavljen 6eznam v Carigradu, kjer je precej bogatašev. Pogajanja med Madžarsko in Turčijo Carigrad, 15. dec. AS. Trgovsko turško odposlanstvo je odpotovalo v Budimpešto, kjer se bo pogajalo za sklenitev nove trgovske pogodbe. Sklenjeno je bilo, da bo do sklenitve nove jxigodbe c«tala v veljavi dosedanja pogodba. Poroča se tudi, da pogajanja z romunsko delegacijo, ki potekajo v Ankari, kažejo upanje, da bodo z novo pogodbo povečali trgovsko izmenjavo med obema državama. Turški predsednik se vrne v Ankaro Ankara, 15. dec. AS. Predsednik turške republike se je jx> opravljenem obisku nekaterih mest zahodnoanatolskega vilajeta vrnil v Ankaro. Kmečka hiša brez vrta je kakor drevo brez listja »Vrl naredi lepo liišo.c pravimo po pravici. Ali ste videli kdaj novo zgrajeno hišo? Nič ji vež ne manjka, vse je dograjeno, pa vendar... Nič ni lepa. Zdi se, da se jo ves načrt ponesrečil. Toda pridite jo pogledat čez dve, tri leta, ko jo obdaja okrog in okrog lična ograja, znotraj ograje pa dobro urejen vrt /daj je dobila hiša svoj pravi izraz. In res, hiša brez vrta je kakor drevo Dobro jo znano, da se kapusov belin javlja v največjih množinah tam, kjer je nasajeno samo zelje. Pa poskusimo |K>sudili med zelje nekaj paradižnikovih sadik — začudeni bomo opazili, du se kapusov belin ogiba sadik okrog paradižnikove rastline, ker mu njen vonj ne ugaja. Žajbelj zasejan med zeljem ima isli namen — poleg tega pa še jirav lepo učinkuje s svojimi vijoliciiomo- brez listja. V zadnjem »Oraču« zopet razpravlja ; drimi cvetovi. Znano je, da posušeno listje da o kmetskein vrtu C. Hribar in piše: : zdravilen čaj, ki je dober z Kmetski vrl oskrbuje žena. Nikakor pa ji ne snte le |x)večati dela in skrbi, marveč mnogo bolj pomnoževati veselje in razvedrilo. Iz njega naj se vrne vedra in sveža v hišo, pa naj si bo lo zgodnjo spomladanske, poletne ali pa sndu jx>l-ne jesenske dni. Z veseljem se spominjnm tistega kraja iu vrtička s pisanimi cvetličnimi gredami in krasno vrtnino, tnko le|io, kot je nisem drugod več videla. In slišala sem vzdihniti lastnico tega vrta: »Moj vrt mi pripravlja največ veselja. Naj-l>oljši prijatelj mi je in učitelj obenem.« Take ljubezni je vreden vsak vrl, le da je to mnogim ženam treba pokazali. Kajti -marsikateri kmetski vrt je vse drugo kot lep; |iogreša pač ljubeče, nežne roke žene, ki tudi koristnemu zna dodati nekaj lepega. Kavno nu deželi sla pojma lopo in koristno nerazdružljiva. Prav vrtnarsko delo mora bili grajeno na praktični podlagi, da bo imelo res trajno vrednost. (Hode praktičnega olepšanla kmetskih vrtov je treba U|H>števali fKidnebje in kraj. Izgovor, da je vas v preveč hribovitem ozemlju, za ureditev vrlov ne drži, saj vemo, da •-o terasiraui (stopnjičastl) vrtovi večjidel najlepši. Treba je le nekoliko volje in dobrega okusa, pa gre. Ne bilo bi napak, v vsakem kraju razmeram primerno urediti vzoren vrl. V tem pogledu so šolska upraviteljstva že |>recej storila, vendar se da še marsikaj izboljšati. Predvsem žena in zlasli kmotska žena je poklicana, da svoj košček zemlje, rodne zemlje, čimbolj olepša v veselje sebi, domačim in vsem, ki jo obiščejo. Nisem tako nepočakana, da bi že prihodnje lelo želela videti po deželi same take vrtove, kot v tistem kraju, ki sem ga omenila. Vem, tla to ne gre hitro. Vendar — del vrta uredimo letos, drug košček prihodnje leto itd., pa Ik> prav gotovo naš vrt nekoč vzoren. Lo|>ota vrta je odvisna od njega( ureditve in nege, kar je prepuščeno okusu posameznika. Vendar še tako le|K> urejen vrt ni lep, če je ograja vsa ruzdra|iuna in iiodrla. Ograja ima namen, braniti dosto|> nepoklicanim gostom in dati vitu lep okvir. Zelo preprosta je lahko lesena, doma izdelana in poceni, le da je v redu. Lesena ograja sirer ni tako Irpežnn kot je n. pr. železna ali zidana, vendar je za deželo mnogo lepša iu pripravnejša, ker si jo lahko vsak sam iz-gotovi. Kmetski vrt mora pri urejenem gospodarstvu tvorili z dvoriščem in gospodarskimi poslopji le-|io celoto. Kot fHjživi izbo lep šoj^ek, naj bo \ rt pušeljc gospodarstva V takemle vrtičku, ki le-l»o nadaljuje in veže hišo z ostalim gospodarstvom, ne sine manjkati nobene zelenjadi, ki v doličnem kraju us|>eva. Navodil za gojenje vseh vrst vrtnine je pač povsod dosti — itoskusiti je treba. Sploh pa je vrt sam najboljši učitelj. Se zanadi semena motam nekaj reči. Navadno vsak, ki ga doma pridela, ljubosumno čuva nad njim. Vendar bi bilo splošno koristno, če bi seme posameznih sort vrlnlne med selioj menjavali, ker bi a -tein pridobili vsi na kakovosti pridelka. Tudi naj bo v našem vrtu kotiček za dišavna in zdravilna zelišča. Ni nujno, da določimo za dišavna zelišča poseben prostor, kjer IkkIo lela in leta oslala. Prav lahko pomešamo dišavnice med ostalo vrtnino. S tem zadenento troje: 1. vrt je lepo pisan in ni dolgočasen; 2. ker nekaterim gosenicam in glivičnim boleznim ne ugaja vonj nekaterih rastlin, z njimi obvarujemo drugo, vmes sajeno vrtnino, da .io ne [»škodujejo žuželke; 3. dišavnice z blagim vonjem svojih cvetov privabljajo čebele, ki f>oniagajo pri oprašitvi. Naročniki „Sloven{eve" hnji/nia bodo dobili v teh dneh tri zadn e knjige skopaj in sicer : MttšfeMtme gete ceke Jezdecljkrlatn^^ Nas Biižck V bližnji bodočnosti bodo iz«lo tudi znamenite GOGOL.TEVE ukrajinske povesti pod naslovom Vi. kralj zemskih škratov in duhov Naročite „Slovenčevo knjižnico", dokler je še ias! za pijačo in zn spla- kovanje grla Por dobro brani (iostop korenjeve mušice na korenje. Zakaj torej no bi sejali korenje med vrste pora? Med gredico fajgelčkov potaknemo sem in tja kako čebulo, s čimer zavarujemo rastline pred na|iadoin glivične bolezni na koreninah. Tudi med zelje jo je iz istega namena dobro sadni. Mleček — ne vsO sorte in ne povsod euake — prežene iz zemlje voluharje. Med krompir se dobro in koristno podn hren in grah. Ob robu zgodnjega vrtnega krompirja zasadimo bob, čigar cvet sila priletno diši. Znano je, da dišeči cvetovi privabljajo žuželke, ki jioma- gajo pri oprašitvi. Zato jo vonjave cvetice predvsem koristno saditi med kumare, grah, paradižnik itd., da boguteje nastavijo plodove. Hodimo tudi nekoliko zvijačni. Vemo, du |>ol-ži zelo ljubijo šolalo — pa tudi jagode. Zakaj l>otein ne bi sadili med jagode solairf; naj njo objedajo |>olži. ki jo je manj škoda kot lepih jagod. Seveda moramo polže s|>roti jmbirati in uničevali. Obratno je pa prav lejio videti gredico solate, oh robu pa sadike jagod. Mislimo pri ureditvi vrta tudi na to, da je, po trudapolnem delu prijetno nekje posedeti. Uredimo si miren kotiček z. mizo in sedeži sredi cvetočega, dehteSega grmičevja. Cvetlične grede niso samo zn mesto Tudi na deželi niso potrata, marveč izraz bujnosti in pestrosti vedno znova ustvarjajoče narave. Kar odkrito priznajmo: Vsi hrepenimo po preprostih, enostavnih in vendar tako bleščečih in živohnrvnili kmetskih cveticah Želimo -i lepili kmelskih vrtov. Mnogo lepega dela nas čaka. Vsak po svoje smo dolžni prispevati svoj del v verigo splošnega blagostanja. Predvsem pa so žene poklicano lepšali in blažili lemne življenjske dni. Ez dela in življenja od tu in tam Iz Hrvaške Obča nižja srednja šola v NDH. Hrvatsko prosvetno ministrstvo je izdalo odredi*), po kateri «e oilsedaj dalje imenujejo v NDH meščanske šole obče nižje srednje šole«. Ustanovitev hrvatske narodne in vseučili-ške knjižnice. Poglavnik NDII je podpisal odredilo o ustanovitvi hrvatske narodne in vse-ueiliške knjižnice v Zagrebu. Naloga novoustanovljene knjižnice je podpirati negovanje znanosti ob sodelovanju s fakultetskimi in drugimi knjižnicami. Knjižnica se bo sjKjpolnievalti z dol/nostnimi i/vodi, vsega, kar se tiska in izdaja v NDII. Novoustanovljena knjižnica prevzame |iroslore. knjige in vse ostalo premoženje dosedanje vseučiliške knjižnice. Dr. Klal S v e t e I j : Slovenska stenograflia l.del: Poslovno pismo 139 strani. - Cena L 30-— Za vse vrste Sol trgovske tfčaie, kakor tudi za prvatno porabo. Zaloiba „Liudske knilqarne" v Ljubljani — Pred škofijo 5, Miklošičeva 5 Podružnica: Novo mesto. I.jubljnn > ka centa Ustanovitev slikarske akademije v Dubrovniku. Dubrovniški razumniš.ki krogi so zapo-čeli akcijo, da bi se v mestu čimprej nstuno-vila slikarska akademija. Ustanovitev mestne hranilnice v Banji Luki. V banji I nki dogotnvljn jo poslopje, v katerega se Iki še pred novim letom preselila tamonšja radijska postaja. Radijske naprave bodo tudi ojačili. da Iki postaj« lahko v vsem odgovarjala svojim nalogam. Imenovanja v hrvatskem zunanjem ministrstvu. Na predlog hrvatskega zunanjega ministra dr. Lor-koviča je prestavljen dosedanji načelnik v zunanjem ministrstvu Vlaho Bučko za poslaniškega svetnika na hrvatsko poslaništvo v Rim. Načelnik oddelka in ministerialni svetnik dr. Ivo Kolak je bil z istim dekretom imenovan za načelnika občega oddelka v zunanjem ministrstvu. Podržavljenje gledališča v Dubrovniku. Hrvatska državna uprava je razlastila in podržavila dosedanje Bondino gledališče v Dubrovniku. V gledališču bodo izvršili manjša popravila, nakar bo.lo v njeni stalne gledališke predstave. Nadaljnja zborovanja hrvatskih ministrov. V raznih hrvatskih krajih in mestih so še nadalje vsako nedeljo in praznik večja zborovanja, na kalera prihajajo itosainezni ministri in poročajo o delu vlade NDII ter o notranjem in zunanje-političnem položaju. Na zborovanju v Bukovi je med drugimi govorniki nastopil tudi notranji minister dr. Nikšič. V svojih izvajanjih jc najprej nastopil proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom NDH ter zatrjeval, da si Hrvati sami'urejajo državo tako, kakršno hočejo imeti Navzoče zborovalce je opozarjal tudi na žrtve, ki jih mora danes vsak doprina-šati, ker mora bili korist |x>edinca podrejena koristi skupnosti. Zato bo hrvatska vlada od vsakega Hrvata tudi zahtevala položitev računov. Po ministrovi najiovedi je hrvatska vlada namreč že pripravila zakonsko odredbo, po kateri fco moral vsak dokazati, kako je prišel do morebitnega premoženja po 10. aprilu. Vojaško napredovanje dr. Crvenkovifa. Novo-imenovani glavni ravnatelj za javno varnest in red v NDH dr. Filip Crvenkovič je z najnovejšo odredbo Poglavnika napredoval za jx>Ikovnika ustaške milice. Z isto odredbo je bil dr. Crvenkovič jioslav-ljen tudi za jioveljnika ustaške nadzorne službe. Uvedba tobačnih nakaznic v NDH. Radi pravilne in pravične razdelitve tobačnih izedlkov med tobakarje jc hrvatska monojiolska .uprava sklenila uveste s prvim januarjem prihodnjega leta tobačne nakaznice za naslednja hrvatska mesta: Banja Luka, Bjelovar, Bosanski Bod, Brod na Savi, Hrvatski Karlovct. Hrvatska Mitrovica, Nova Gradiška, Kar-lovec. Koprivnica Kri/evci, Osijek, Petrinja, Pe-trovaradin, Požega. Ruma, Sarajevo Sisak, Travnik, Tuzla, Varaždin. Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zagreb in Zemun. Tobačne nakaznice laliko dobe samo moški stari nad 18 let. Hrvatski delavci za hrvalsko zimsko poinoč. Hrvatsko |>os!aništvo v Berlinu je poslalo |iodporni akciji Pomoč znesek 85.000 kun kot jirispevek hrvatskih delavcev, zaposlenih v Nemčiji. Iz Srbiie Nemški materinski dom v Belgradu. Nemška narodnostna skupina v Belgradu je pred dnevi odprla v mestu materinski dom. V njem ima svoji" prostore tudi posvetovalnica zn nego dojenčkov ter podporua akcija : Mati in olrok<. Zboljšanje prometa na lielgrajski cestni železnici. Uelgrajska mestna oličina se je že dalj časa bavilu s vprašanjem pojačanja voznega parka na cestni električni železnici, ker ji vsi dosedanji razpoložljivi vozovi niso več zadoščali za luevo zohčinstva. Občina je bolela nove motorje kakor tudi priklopne vozove naročili v inozemstvu, kar se ji pa ni |iosrečilo. ker vsa v pošlev prihajajoča podjetja ne hi mogla v kratkem roku dobaviti potrebnih voz. Zalo se jc občina odločila za domače tvrdke ler je naročila več motornih in priklopnih voz v tovarni v Kruševcu in Jasenici. Kruševačka tovarna je sedaj že izgoto-vila osem priklopnih voz ler jih je že odposlala v Belgrad, kjer jih bodo dali takoj v promet. Cez približno mesec dni bo ista tovarna lahko dobavila belgrajski občini že ludi prve motorne vozove. Ene kakor druge vozove izgotavlja že tudi tovarna v Jasenici. Belgrajska občina misli, da I10 s povečanjem števila vozov na cestni električni železnici precej zholjšala stanje, ki je bilo doslej, ko so bili skoraj vsi vozovi prenapolnjeni ter od vseh |>otiiikov ni bilo nili mogoče pobrati pristojbin za vozne listke. (9 Vsak Slovenec, ki le more naj oaroči »S I o v e n č e v o knjižnico«. — To je njegova kulturna in socijalnn dolžnost. Knjige Inhko plačujete mesečno Podražitev voznih listkov na električni železnici v Belgradu. Radi vedno večjih potreb, ki jih ima belgra jska občina v sedanjem času in pokritja velikih izdatkov, je bila mestna občinu prisiljena zvišati ceno voznim listkom na cestni električni železnici od treh na pet dinarjev. Vozne karte, ki jih kupuje do sedme ure zjutraj delavstvo in ostalo nameščenstvo, so za dinar cenejše. Istočasno s podražitvijo voznih listkov na tramvaju, je občina zvišala na pet dinarjev tudi ceno vozovnicam za vožnje z mestnimi avtobusi. Ladijski promet med Belgradom in šabcem. Prejšnja Jugoslovanska rečna plovba sporoča, da vozijo ladje od 9. decennbrn dalje zopet redno med Belgradom in Šabcem. Na tej progi vzdržujejo ladje po Savi osebni in tovorni promet trikrat tedensko in to ob sredah, petkih in sobotah. Imenovanje občinskega komisarja na Dobrovi Z naredlio Vis. komisarja z-dne 27. novembra 1942-XXI. je bil imenovan za izrednega komisarja občine Dobrova g Alojzij Janmik. Gospodarstvo Zadružništvo v Evropi Po podatkih, ki *e nanašujo 11« leto llJ37. ki so bili objavljeni lela 1939. je bilo v vsej L v rop i tedaj 1^1.350 zadrug, ki so imele 30.41 milij. članov., V Nemčiji je bilo 70.002 zadrugi s t l.ob čila ni v I' ranči ji 35 f>4 s 3.53 milij. članov, v Italiji, 14.740 zadrug 5 2.6 milij. člunov. v Romuniji 9.460 s 1.62 milij. člani, v Švici 7.747 članov / (1.87 milij. članov, v Grčiji 6.363 zadrug s 0.27 čilim, na Finskem 6..'56 zadrug s 1.41 milij. člani, nu Danskem 3.4J-6 zadrug z 1.97 nitlij. člunov. Najbolj zadružno je organizirana Danska. I 11 je že \-ak drugi prebivalec zadružnik. Najslabše pa je zadružništvo v relativnem pogledu' nu pirenejskem polotoku. V evropskem povprečju je 12—15 odstotkov vsega prebivalstva organiziranega v zadrugah. Računajo, du je dvojnega članstva zelo veliko, tako da je dejansko zudružno otl 30 milij. ljudi orguni/i-rano samo okoli IH milij. Končno računajo, je zvezani liz zadružniki v hvropi 70—75 milij. ljudi, deloma narvnost deloma [»osredno. Gospodarstvo Tunizije Tunizija šteje na 125.130 kin3 okoli 2.6 milij. prebivalcev Tunis je izredno važna kolonija v go-s|K>darskem oziru ne samo zaradi svojega kmetijstva, temveč tudi zaradi svojih zalog rud. Tuniška obala meri 651 km ter je na jugu nizka, proti severu pa gorata in členovita. V nekdanjih časih so btlt zlasti obalni, nižje ležeči predeli zelo bogati v kmetijskem oziru in so jih smatrali za ž:'nico statega Rima. Najjužnejši del Tu-nisa pa sega že v Saharo, kjer je naravno samo v oazah dovolj zelenja in zemlje za obdelovanje. Značilna za Tunis so razna slana jezera, ki 60 nekatera celo poti gladino Sredozemskega morja. Po mnenju učenjakov so lo ostanki starih morij. Klima je zelo različna v Tunisu. Zima je približno enaka pomladi v srednji Evropi. Iz puščave prihajajo topli vetrovi. Gore večkrat zapade pozimi sneg. Polovica [x>vršine Tunisa je namenjena kmetijstvu. Tu uspevajo zlasti dateljni in oliva. Glavni izvozni kmetijski proizvodi so: ječmen, pšenica, olivno olje in vino. Veliko je število konj, oslov in zlasti kamel in koz, slednjih je nad U milijonov glav. Bogat pa je Tunis na rudah. Glavna izvozna predmeta sta prav za prav fosfat in železna ruda. Glavna ležišča [..sfatov se nahajajo okoli 200 km južno od mesta Sfaks. Železnic ima Tunis 2025 km, od katerih jc že 50 km clektriiiciranili. Zavod za raziskovanje vprašanj, ki so v zvezi z izdelovanjem celulozne volne, je bil ustanovljen pri vseučilišču v Monakovem. Dunajsko žirovno in blagajniško društvo, ki je bilo eden najstarejših dunajskih denarnih zavodov, bo likvidirollo ter prevzame njegove posle lleiehsbanka. Socialno zavarovanje v Ukrajini. Ncm;ki državni komisar za Ukrajino je ustanovil iki-sebni zavarovani zavod Ukrajina- ki bo izvrševal vse socialno zavurovanje v Ukrajini, j>a tudi vse vrste zasebnega zavarovanja. Obtok bankovcev na Nizozemskem. S koncem novembra je znašal obtok bankovcev iki izkazu Nizozemske banke 2.920.17 milij. goldinarjev. . , Ameriško vojno posojilo. Nemški lisli |>oro-"eujo, du je bilo te dni razpisano ameriško vojno posojilo v znesku 9 milijard dolarjev, katerega obrestna mera znaša 2.5%, odplačilni rok pa 20 do 28 let. Proračun Zedinjenih držav l>o znašal za leto 1943—1<)44 ogromni znesek 100 milijard dolarjev, od tega Iki šlo samo za izdatke nu osnovi zakona o najemu 111 posojilu okoli 70 milijard dolarjev. Novi davki na Madžarskem. Na Madžarskem so te dni sestavili zakonski osnutek, jio katerem bodo oni, ki so oproščeni vojaške službe, morali plačevati |k>seben vojni davek. I a davek Iki služil za podpiranje vojnih sirot in vdov. Nadalje bodo morali židje plačati jKise-ben davek na vojne dobičke. D01106 teli davkov računajo na 50—70 milijonov pengti. Ušel i* ..SLOVENCEV KOLEDAR t« Ljubljančani nai ua dvignejo pri Urnavi „Slovencau Kopitarjeva G. Dobile ga ludi v Knjigarnah. De/elani, poverjeniki koledarja; kadar pridete v Ljubljano dvgn te ga za Vaše larune prt Upravi „ SI o venca", Kopitarjeva ulica 6 — v Ljubljani. ttii Tj!|_ itti. trt,. 23 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Ko je zapuščal Prago, si je Rudolf domišljal, dn se pred njim odpira obširno polje delavnosti. Menil je, da ga ho cesar začel 1 učili vladarske umelnosti. Upal je. da 11111 bo cesarski oče zaitjial ' posebne, tajne naloge in ga pritegnil k zaupnemu in zanesljivemu ! sodelovanju. Obljubljal si je še marsikaj drugega. Te svoje misli | .ie zaupal svojemu bivšemu učilelju, ko mu je |>isal: »Ko si bom ' v nekaj letih pridobil nekaj izkušenj, bom cesarja odvrnil s slabih j poli, na katere včasih zaide v svojem političnem in vojaškem udejstvovanju ...« j Iz tega se pa vidi, da je Rudolf zelo slabo poznal svojega očeta. Franc Jožef je bil zelo nezaupen, zelo ljubosumen na svojo oblast in ni bil nikakor pripravljen delili s kom oblast v cesarstvu«. Prestolonaslednik je na Dunaju lahko kmalu opazil, tla. 11111 lioče^oče prepustiti samo reprezentančne naloge. Mladi nadvojvoda jia jo sovražil vse tiste predpise o dvornem življenju, ki so veljali že od Karla V. in Filipa II. Vse te naloge so se mu zdele prava muka in smešne, najgloblja oblika neumnosti in človeške uslužnosti. Obsojen je bil, da bi vršil samo vlogo potrebne jiojave in zalo se je na neskončnih dvornih prireditvah silno dolgočasil. Bil je ( ob takih prilikah nernzpoložen in je z divjimi jiogledi motril mno-. žico dvorjanikov. Dvorjanikl si niso upali srečati sc s temi straš-1 nlmi očmi. Pod oblekami dvorjanikov so se skrivale osebe, ki so bile neiskrene in zabile povrhu, iz samega lagodjn so se vdajale temu starinskemu ceremonialu, da jim ne bi bilo treha misliti tnko, kakor je to zahteval novi čas. Med temi ljudmi je slntno naletel na ljudi, ki niso nič vedeli o načelih, ki vodijo v svet. Najbolj pa se je znašal nad svojo lastno družino. Jezil sc je nad predpravicami, ki so jih uživali nadvojvode. Trdil je, tla nimajo do njih nobenih pravic. Najrajši se je spravil nad starega nadvojvodo Albrehta, ki je bil maršal iu glavni nadzornik avstrijske vojske. Vodil je v lislih časih avstrijsko vojno ministrstvo iu so ga povsod zelo spoštovali. Rudolf se jmi za vse lo ni nič zmenil. l'o njegovem mnenju je bil nadvojvoda starina, ki bi jo bilo Ireba že davno odnesti : ua podstrešje •::. Satno za nadvojvodo Ivana Salvalorja se je nekoliko bolj zavzemal. Bil jc šest lel starejši od Rudolfa. Toda lega nadvojvodo jo ves dvor smatral za najhujšega »grešnika I5il je sicer ?ilno razumen in izobražen, ni pa poznal nobenih zakonov in nobene morale. Bil je pravi anarhist. Večkrat ga je že cesar moral pozvali k rodu. Vse to ni nič pomagalo, zato ga je izgnal iz države. Tajinstveno je nalo živel in izginil pod imenom Ivan Orlh. Svojo življenje je nekaj let nato zaključil v čudnih okoliščinah Ar bližini rtiča Hom. Prestolonaslednik jo bil njegov največji prijatelj. Njemu je zaupal vse svoje misli in vse svoje sanje, vsa razočaranja in vso jezo. Večkrat je cesar ojiozoril svojfcgn sina, dn naj prekine te zveze, ker izzivajo pohujšanje. Vso jc bilo zastonj. Grešnik se ni maral polioljšati. 1 • Rudolf je krenil še dalje in je začel pri sebi sprejemati finančnike, časnikarje, profesorje, odvetnike in Žide. Kakšna družba za prestolonaslednika! Nikdar se še kaj takega ni dogajalo nn avstrijskem dvoru! Časnikar Moric Szeps, ki jo bil znan pisatelj in urednik lista »Nettes Wiener Tageblatl. je kmalu postal Rudolfov velik prijatelj. Bil je žiti. kakor je ves avstrijski tisk v tedanjih časih bil pretežno v židovskih rokah. Sz.ejis se je navduševal za ideje liberalizma in je zanje pridobil tudi Rudolfa, ki mu jc nekega dne pisal pismo i naslednjo vsebino: »Vam in nam želim, da bi se dolga leta vojskovali z vso silo in v prvi vrsti za resnico, luč, civilizacijo, napredek. Oba sva prežela z islinii idejami. Dasi so sedanji časi slabi, vendar laliko verujemo v lejišo bodočnost, v zmago našiti skupnih načel; napredek je namreč nujen zakon narave.« Kaj je bilo skritega za to izpovedjo? Kakšno so ideje avstrijskega prestolonaslednika? Ali je bil samo sanjač, prenapete?.,""fanatik, nezadovoljne?., človek, ki ni vedel, kaj govori... Ali pa se je resnično zavedali posebne naloge, ki bi jo moral opravili?... Da, svojo bodočo nalogo in svoje vladarsko delo si je zamišljal z resnostjo, ki je nekaj redkega pri možu, ki je slar šele šestindvajset let. Zanimal se je za socialna, politična in verska vprašanja. Ovseni je razmišljal in o vsem si je ustvaril svoje mnenje. Kakšni so bili njegovi verski nazori? V avstrijski državi je cerkev zavzemala odlično mesto. V nobeni evropski državi, razen v Španiji, njen vpliv ni bil lako močan in ugled tako velik. Samo vojska jo zavzemala v sestavu monarhije približno isto mesto. Vojaško in cerkvene ustanove so bile j>o govorici ljudi tiste, ki so nosile monarhijo. Cesar in vsa cesarska družina jc redno 111 javno opravljala vse verske dolžnosti. Včasih so se v lem oziru zagovarjali celo preveč enostranski nazori in običaji. Samo ena oseba je smela v tem oziru biti nekoliko bolj svoj-ska: cesarica Elizabeta. Bila je iskreno katoliška, zelo širokogrud-na ler se je |»ri verskih opravilih rada predajala tudi sanjarenju. Nekega dne je mlajša hčerka cesarice Elizabete Marija Valerija obiskala prednico samostana sester J-Sacre Coeur« na Dunaju. Pred-nicn je bila zaupnica mlade nadvojvodinje. Govorili sla o holehno-sti cesarice in o njeni črnogledosti, ki jo je tedaj prevevala. Prednica se je izrazila: »Upan, da je njeno veličanstvo cesarica fio-božna « Mlada je odgovorila: »Dn, tnali je pobožna, vendar lia svoj način, zdi.se mi pa, da je ta pobožnost precej svojevrstna.« stov£c@, Koledar i Sreda, 16. decembra; Kvatrc; Evzcbij. škof in mučenec; Adelajda, cesarica; Albina, devica in mučenica; Adon, škof. Četrtek, 17. decembra; Lazar, škof; Vivina, devica; Olimpijada. vdova; Ignacij, škof in mučenec; Bega, devica in mučenica. • — Duhovne vaje za dekleta bodo v Domu Device Mogočne od 26. do 30. decembra. Ilrnno in stanovanje bodo udeleženke lahko imele doma. Nadaljni spored boste zvedele v zavodu. Prijavite se čimprej na: Predstojništvo Lichten-turnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. — Veliki skoki toplomera. Od nedelje do torka velike vremenske spreii|enibe. Prvič je pojav nenavaden, d« imamo izredno, za sredo decembra nepričakovano visoko jutranjo temperaturo. V ponedeljek podnevi je bilo močno oblačno, južno in razmeroma toplo. Dnevni maksimum je dosegel višino +8.8 stopinj. Skoraj itso višino je dosegel jutranji temperaturni minimum, ko je bilo zjutraj +8.7 stopinj C. Tako visoke jutranje temperature v tem času /e dolga leta niso zaznamovali vremenski zapiski. V torek zjutraj je bilo močno oblačno, že pred 7 je začelo lahno rositi in je do 7 padlo 0.2 m/m dežja. Pozneje je tudi rosilo tako. da so sc ljudje že oskrbeli z dežniki. Zapihal je topel jugozpadnik. Pozneje okoli 9 se je začelo malce svetlikati in je posijalo sonce skozi pretrgane oblake. Ko se temperatura naglo dviga, sc nasprotno zračni tlak znižuje. Buro-meter je od ponedeljku na torek padel za 6.3 m/irn in dosegel stanje 763.8 m'm. Ima še vedno tendenco padanja. Poprej že precej zmrznjena zemlja se je zaradi južnega vremena odtajala in je postala rahla. — Novi vozni red »EKSPRES«, ki je stopil v veljavo dne 15. decembra je izšel. Dobiva se v vseh knjigarnah in večjih trafikah. Cena lir !.— — Za Božif in Novo leto daruje vsaka naša družina svojim prijateljem in znancem, posebno pa še po dobrem beriiu hrepeneči mladini med drugim Iudi izvod »Družinske pratike-, ki razpisuje za leto 1943. petnajst lepih knjižnih nagrad. Storite tudi Vi tako! _ — Podobice Fatimske Marije z develdnev-nico dobite v Mladinski založbi, Ljubljana, Stari trg 30. — I/, zemljiške knjige. V zemljiško knjigo se pogostokrat vpisujejo tudi razne zanimivosti in podrobnosti o usodi kakih nepremičnin. Zemljiškoknjižni urad natančno vpisuje vsako sprememlio kake nepremičnino, celo spremembo hišnih številk, dalje razdelitev večjih zemljiških kompleksov, pa tudi različne prepovedi, s katerimi n.'pr. sodišče odreja, da lastnik nepremičnine ne more ž njo po svoji volji in svo-i>odno razpolagati, da jo ne more prodati brez odobritve sodne oblasti, in še druge omejitve. Dostikrat zavarujejo tožitelji tudi svoje tož-bone zahtevke na nepremičninah tožencev, l ako se je primerilo, da jo tožnik, ki je tožil nekega lastnika nepremičnin, dosegel od sodišča prc|>oved odtujitve in prodaje nepremičnin, lastnih tožencu. V pravdi je šlo za 5.830.000 'lir. Pravda se je pričela, toda med strankami ic prišlo do sporazuma. Tožitelj je nato predlagal, da se je na toženčevih nepremičninah izbrisala prepoved odtujitve in prodaje tako, da jc toženec spet lahko svobodno razpolagal s svojo nepremičnino. Do 15. t. m. je bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih t? kupnih jkj-godb za celotno vrednost 1.24^.720 lir. — Strašna nesreča v premogovniku. Iz Carigrada poročajo, da je v rudniku Camli na premogovnem ozemlju Zonguldak eksplodiral ogljikov plin. Doslej so spravili iz rudnika 63 mrtvih in deset ranjenih. Boje 6e, da je število ponesrečenih rudarjev še vevje. — Potres v srednji Anatoliji. Iz Ankare poročajo o novem potresu v srednji Anatoliji. Porušenih je nad šest sto hiš. Potres je zahteval deset smrtnih žrtev in številne ranjence. Okrog tisoč ljudi je brez strehe. — Pegasti legar v Beirutu. Epidemiji legarja in koz, ki so jih zanesle tuje čete v Siriji in Libanonu, se je sedaj pridružil še pegasti legar. Nujen poziv tamkajšnjega ministra za zdravstvo omenja, da so se primeri pegastega legarja pojavili tudi že v Beirutu. in poziva prebivalstvo, naj najodločneje zalira uši, ker 60 glavne prenašalke te bolezni, in naj se piokori oblastvenim odredbam. Odrejeno je razkuženje vseh javnih prometnih sredstev in poslopij. — Ciklon na Španskem. Španijo je obiskal pred dnevi hud ciklon, ki je povzročil poplave in jjoškodoval veliko hiš v Ei Ferroru del Caudillo. Brzojavne in lelefonske zveze so bile pretrgane. Ukinjen je tudi potniški promet, dokler škoda ne bo popravljena. — Smrt španskega filozofa. V Madridu je umrl v 6tarosti 54 let znani španski filozof in profesor KULTURNI OBZORNIK Nastop gojencev Glasbene akademije Že po nekaj mesecih dela so dali na zadnji produkciji Glasbene akademije nekateri gojenci obračun o svojem delu. Nn nastopu sino slišali nekaj prav dobro izvajanih totjk. Čepe Anica je zapela B. Ipavčevo »Če na poljane« in Devovo Kanglico. Obe točiki je mm-zikalno dobro podala: tehnična stran pa tudi nekako odgovarja študijski stopnji, na kateri je sedaj. Točnejša sodba o njej bo mogoča, ko jo bomo večkrat slišali. — Peliani Frida je n.a klavirju zaigrala Čajkovskega Jesensko pesem in Žetev iz cikla »Letni časi«. Tehnično jc prav dobra, tudi glasbeno stran je izdclaila tako, da je vezala poslušalca na svojo igro. — Violinistko Stanič Jelko poznauno že iz več nastopov. Zdaj nam je zaisraln Bachov Adagio in f u gn iz I. sonate za soloviolino. Sicer ni bilo vse tako, kot bi poslušali koncertnega violinista; zlasti intonacija je ponekod trpela. Če pa pomislimo, da je Staničeva še v razvoju in v sredi šolskega dela, jx>tein se moramo čuditi, da je tehnično tako težko skludbo podala s toliko dovršenostjo. Posebno f m pri so bile teme plastično izdelane. — Čelist Pol.janšek Janez je predvajali Beethovnovo sonato št. 2 iz opusu '3 v g-molu. Dobro so zvenela dolgosajina spevna mesta v srednjih in višjih legali. Manj zadovoljiva je nižju lega in pa v kratkih notnih vrednostih gibajoča se mesta: problem, ki ga na madridski univerzi Emanuel Garcia Morentc. Svoj čas je odpadel oJ katoliške vere. Po končani španski državljanski vojni je pobegnil v Pariz, pozneje pa v Buenos Aires. Ko ga je generjil Franco poniiiostil, se je vrnil v Španijo. Po hudih duševnih bojih se je vrnil h katoliški veri, se lolil učenja bogoslovja in je januarja leta 1941 imel novo mašo. itja&AjaKa 1 Za pokojnini jezuitskim generalom preč. o. Vludimirjem I oddihov* zkiin bo slovesno i mrtvaško opravilo v cerkvi sv. Jožefu v četrt- 1 tek, 17. decembra. Oh 8 zj>utraj bo skupni mrli- j ški oficij, nuto pa ob tričetrt nu 9 slovesna j črna sv. maša z libero. I Druga javna produkcija Glasbene akade- , mije, ki bo v sredo ob 18 v mali filharmonični j dvorani ima na sporedu skladbe za violino, bariton. klavir, klarinet in sopran. Sjjorcdi se prodajajo v Matični knjigarni in pri večerni blagajni. I Svojcem internirancev in vojnih ujetnikov. Mestni urad za [»opis vojnih ujetnikov in inter-nirancev v Kresiji, soba 44. vhod z Lingarjeve ulice L piosi svojce prijavljenih internirancev iu vojnih ujetnikov, ki so se prijavili za podporo pri mestnem socialno-polillčnem uradu, naj takoj spo-roče povralek iiilerniranca i/, internacije ali vojnega ujetnika iz ujetništva, prav tako pa tudi vse druge morebitne spremembe. I Opozarjamo na vokalni iu instrumentalni koncert v korist Združenja gledaliških igralcev, ki Ih> v pelek oh 17 v Operi, |io 1 muzikalnim vodstvom dirigenta 1). Zebrela, s sodelovanjem sopranistke Ksenije Vidalijeve in altistke FZlze Karlovčeve ter tenorja Giorgia Senilni in baritona Oiuseppa Taddei. Spored je zelo bogat in obsega orkestralne točke, arije in dvospeve iz najbolj znanih oper. 1 IV. simfonični koncert letošnje sezone bo v ponedeljek, dne 21. t. m. ob IS v veliki unionski dvorani. Koncert bo dirigiral violinist Ka'rlo Rupel in kot solistka violinistki! bo sodelovala ga Francka Ornik-Rojčeva. Simfonični koncert bo imel naslednji spored: I. I rije staroklusični plesi za godalni orkester; 2. Osterc: Religio*o za godalni orkester: 3. Bach: Koncert za violin-solo in godalni orkester. Solistka ga. Francka Ornik-Rojčeva; 4. Beethoven: Sedma simfonija. Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah. To bo zadnji simfonični koneert v tekočem letu. V. simfonični koncert bo sredi meseca januarja 1943. I Večer slovenskih klavirskih skladb z.a mladino, ki se bo vršil v mali filharmonični dvorani v petek dne 18. t. ni. ob 18. bo imel na sporedu skladbe naslednjih naših skladateljev: škerjanca, šantla, Pavčiča, Mirka, Sancinove, šivica, Osterca. Pahorja in Tomca. Izmed avtorjev bosta skladatelja L. M. škerjanc in Mir-ca Sancinova sama izvajala svoje lastne skladbe, dočim bo igrala pianistka Silva llraševčeva šantlova, Pavčičeva in Mirkova dela. Pianistka Bi/jakova pa dela skladateljev: šivicn. Osterca, Pahorja in Tomca. Sklepno točko Tomčeve Va-rijacije bosta izvajali štiriročno pianistki: Bizjak Murta in Ilraševcc Silva. Na zanimiv klavirski večer že danes opozarjamo. Vsa dela. ki se bodo izvaiala so izšla v ti^kn in so nainri-mernejše darilo slovenski mladini za letošnji lwižič. Natančni spored se Ik> dobil od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice in spored je obenem vstopnica na večer v mali filharmonični dvorani. 1 Opozarjamo na veselo komedijo Firma, katero bo uprizoril Rokodelski oder v nedeljo 20. decembra ob pol 5 popoldne. Prvo dejanje se godi v vlaku, kjer se pelje mlada gledališka igralka s svojo garderoberko Marto na svoje gostovanje, drugo dejanje v pisarni velike trgovske firme Brandt in sin, tretje v gledališki garderobi mlade umetice. Vesela in obenem globoka vsebina sta porok, da se boste odlično zabavali. Vstopnice se dobe v predprodaji v društveni pisarni Petrarkova 12/1. desno. 1 V ljubljanski bolnišnici so v zadnjem času umrli: Jeršan Miroslav, 41 let, trg. jMtnik, Bežigrad 14; Kotar Marija, roj. Golob, 77 let. vdova fotografa. Križevniška ul. 10; Carman Ljerka, 2 leti, hči knjižničarja, Velika čolnarska ul. 11; Ša-bei^ Alojzij. 56 let, vlakovodja drž. žel., Milčin-skega ul. 57; Štefula Uršula, roj. Rupnik, 56 let, žena žel. sprevodnika, Milčinskega ul.; Vičič Marjeta, 76 let, mestna uboga, Galjevica 9; Mihalj Anton 55 let, davčni zvaničnik. Mestni trg 13; Krvina Marija, 43 let, služkinja, Dolnice št. 7. I K Vokičevemii procesu. Poročilo o novi sodbi proti Ostoji Vokiču zaradi prilastitve vojaške blagajne 12,500.000 din naj še omenimo, da je sodišče upoštevalo dne 17. oktobra t. L ( izdani amnestijski ukaz ter Ostoji Vokiču odpustilo kazen do treh Jot, tako da ima prestati morajo tudi dobri eelisti dolga leta reševati. — Sopranistika Stritar Nada je zapela škerjan-čevo Večerno impresijo in Verdijevo zaključno sceno iz L dejanja Traviate. Pri škerjaneu je bila v intonaciji malo nejasna, |iri Verdiju je pa jKikazala vso gibkost in šolanost svojega gilasu. Poljanska in Stritarjevo je spremljala, pri klavirju Ogrin Ksenija, ki je z vso vestnostjo izpolnila svojo nalogo; ne glede na podrejeno vlogo je bilo njeno igro užitek poslušati. — Za konec je še Prinčič Miieva zaigrala na klavir Chopinovo Polonczo v cis-molu. Vsklad-bo se je dobro vživela, tudi tehnično jo je dobro podajala. Kot je razvidno, so bile na nastopu izvajane tudi tri točke domačih avtorjev, kar .je treba pohvalno omeniti. — Nastopajoči so izšli iz šole profesorjev Dariana, J. Ravnika, šlaisa, Šedlbauerja, Zarnikove in rektorja Betetta. M. T. Nova razstava slikarja šušteršiča Občinstvu je slikar šušteršič postal znan to jesen po razstavi svojih del v Obersnelovi galeriji |iod naslovom »Dolenjska vas«. S to razstavo je nepričakovano dobro uspel, čeprav se v šušteršičevili slikali izraža nekak melanholičen ton. vendar so pri občinstvu naletele na topel odziv. Zdaj razstavlja šušteršič drugič. Tokrat v salonu Antona Kosa v prehodu nebotičnika. Brez dvoma ima šušteršič dostj občudovalcev, ker se je pokazalo /e ob začetku te razstave. Trenotno imamo v Ljubljani kar štiri umetniške razstave. Občinstvo, ki ljubi umetnost, ima dovolj izbire in se more torej iudi j>repričati o dobri kakovosti razstave Miloša I šušteršiča. šo 2 leti. V kazen se mu je vštel dosedanji za- I |M>r od 15. maju 1941, ko je bil aretiran. Proti njegovi ženi Olgi Vokičevi, ki je bila obtožena prestopka prikrivanja ukradenega denarja, je državni tožilec še pred začetkom sedanje nove razprave obtožbo umaknil, ker je bila deležna amnestije. 1 Proti uavijalcem iu verižnikom. Kakor je bilo ž.e v daljšem članku omenjeno, je zdaj za vsa kaznivu dejanja, ki kršijo protidraginjske in druge, na življenjske razmere se nanašajoč? uredbe Visokega komisarja, pristojno vojaško vojno sodišče Višjega Poveljnišlvu Oboroženih Sil Slovenija—Dalmacija, oddelek v Ljubljani. Temu sodišču so bile zdaj odstopljene tudi vse tekoče zudeve, ki so bile prijavljene državnemu tožilstvu, dalje one okrožnega in okrajnega sodišča, ki še niso bile končane s sodbo. Med drugimi je bila izročena vojaškemu vojnemu' sodišču zadeva o nakopičevanju najvažnejših živil, kakor masti. olja. sladkorja in moke, ki so bila j>red meseci zapljcnjena nekje v Ljubljani. Naznanila GI.EDALI&CK. Drama: Sreda. 1«. decembra ob 16.3(1: Gradbenik Solnes . Ited A. - Četrtek, 17. decembra ob 16.311: 'Oče . 1'mnlcni. Red premicrskl, — Petek, is. decembra oh l.">: Večno mlada Saioi^a . Izven. Želo znižane cene od ln lir navzdol. Opera: Sreda, 16. decembra ob 16: »Tliai« . Red Sreda. — Četrtek. 17. decembra ob 16: »Oasparone . Ited Četrtek. — Petek, IS. decembra ob 17: Vokalni in instrumentalni koncert v korist Udruženja ifledali-šklh Igralcev. ROKODELSKI ODER. Nedelja 20. decembra ob pol 5: »FIRMA.. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10 12 in dve uri pred prlčctkom v društveni pisarni, Petrarkova 12/1.. desno. RADIO. Sreda. H. decembra. 7.30 Slovenska glasba — 8.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.3H Poročila v slovenščini — 12.4.'» Polke in mazurke — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.20 Pisano glasbo vodi dirigent Scguriui — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.15 Operna glasba - 14.30 Koneert klasičnega tria — 15.00 Poročila v slovenščini — 17.H(l Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoila X — 17.15 Na harmoniko Igra Avgust Slan-ko — 17.35 Koncert violinistko Wando De Sena — 10.00 »Govorimo italijansko- — poučuje prof. dr. Slanko T.eben — 10.30 Poročila v slovenščini — 10 45 Pisana glasba — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komenlar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Radio 7.a družino — 21.30 Predavanje v slovenščini — 21.40 Znane pesmi vodi dirigent Zemo — 22.00 Plošče — 22.30 Znani valčki — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: mr. I.eustek, IJecljeva cesta 1. mr. Tlnhovce. Kongresni lrg 12 in »ur. Komolnr. Vič, Tržaška cesla 4S. POIZVEDOVANJE. Reven dijak je izgubil dne 14. t. m. na Mestnem Irgu denarnico, r vsolo okrog 90 lir in dijaško knjižico. Poštenega najditelja prosim. dn jo vrne proti nagradi na naslov: Požar, Osoje S/IT., Ljubljana. Z Gorenjskega Zborovanje županov v Radovljici. Prve dni decembra je sklical deželni svetnik dr. Hinter Eg-ger župane radovljiškega okrožja na delovno zborovanje, na katerem naj bi se obravnavala najvažnejša vprašanja občinske uprave v posebnem razgovoru. Spočetka je naznanil, da ga je dosedanji občinski komisar okrožnega mesta Radovljice zaprosil naj ga razreši položaja, ki ga je zavzemal od prvega dneva delovanja civilne uprave. Prošnji je bilo ugodeno in ker je predvidena spojitev občine Lesc z občino Radovljica, je bilo poverjeno vodstvo upravnih poslov radovljiške občine dosedanjemu leškemu županu Fiirederju Dosedanjemu občinskemu komisarju v Radovljici Babniku pa je deželni svetnik izrazil priznanje za dosedanje delo, 6aj je moral odpraviti zla6ti spočetka — lani aprila — premnogo težkih nalog. Premnogo ukrepov, ki 60 bili v Radovljici izvršeni na primer: nova imenovanja ulic, polepšanje mesta, pomembna zgraditev ceste, razširjenje občinskih potov in vodovodnega omrežja ter otvoritev mestne knjigarne, vse to je bilo izvršeno na pobudo komisarja in jxxl njegovim vodstvom. Nadalje so župani razpravljali o delu in pripravah pri izdajanju osebnih izkaznic. Tudi prehrana Gorenjske in splošna upravna vprašanja 6o bila podrobno obravnavana. Poroke. V Ratečah sta sc poročila Franc Nežmah in Ivana Melanšek. — V Glogoviei janež Ilauser in Ivana Podbevšek, dalje Anton Leveč in Ljudmila Močnik. — V Kropi so sc poročili Jože Ciglerič in Marija Ažman, Anton Vcrč in Katarina Lazar, Konrad Eržen in Ivana Zupan, Franc Mohorič in Pavla Dermo-ta, Janez Finžgar in Pcpcn Kovač. Smrtna kosa. V Borovljah je umrl 72-letni krojaški mojster Josip Ribič. V Naklem pri Kranju so umrli Ivana Strupi. Valentin Jerala in Jerica Markovič. V Ratečah Alojz Roger. mizarjev sin. V Ratitovcu Francka Žibert, v Slatnikn Franc Drobniik. Smrtna nesreča. V Šmartnem pod šmarno goro je umrl Jož? Franci, ki je bil že 17 let kurjač v tekstilni tovarni v Gameljnah. I ri vožnji s kolesom je zadel v drugega kolesarja in se poškodoval. Mislil je, da ni nič hudega, vendar se mu je zdravje začelo hitro slabšati. Ko je bil prepeljan na Golnik v bolnišnico, je bilo že prekasno in ga niso mogli več rešiti. Živahno delovanje v Medvodah Pred nedavnim je bil v Medvodah sestanek ženstva, ki ga je vodila gospa Cirman. Na sestanku je bilo sporočeno, da je tudi v Medvodah nabiranje sadja lepo uspelo. Nabranih je bilo 700 kilogramov jaliolk in 700 kilogramov suhega sadja. Žemstvo je prav tako oddalo lepo i/delane blazine za posadke podmornic. Blazine so bile že odjioslane v Celovec. Smrt uglednega mizarja v Prevaljah. Pred ne-1 davnim 60 pokopali v Prevaljah znanega mizarja Riharda Mačiča, članna SA. Obtnik je umrl v 52. letu in je imel krasen pogreb. Krajevna skupina stranke in vse formacije SA so ga pospremile; na zadnji poti. Vodja krajevne skupine Glančnik je v nagrobnem govoru podčrtal veliko zavednost pokojnega tovariša vletih tuje nadvlade in se mu zahvalil za njegovo zvesto sodelovanje. S Spodnjega Štajerskega Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 87-letni železniški upokojenec Rihard Dominik, 82-let-nn posestnica Marija I orber, 49-letna mizarjeva žena Antonija •šišek, hišna poaestnica Ku-rolino Forstner, 55-letni trgovec Karel I rban-celj. polirjeva žena Marija lornesijeva i/ Rifnika na Pohorju. — V Ptuju je umrl hišni lMisestnik Anton Prelng. — V Teharjih pri Celju 44-letni trgovec Štefan Rednar. — V Jazbini pri št J u r j n ob južni železu jei je umrl Ivan Iskrač. — V št. J ur j« ob južni železnici je umrl 73-lelni Herman Kincl. v Bezovu 62-letni Ivan Obrcg. v Braslovčah pa 79-letni užitkar Jakob Praj>rotnik. Nesreče. V Velenju je padel z 80 metrov visokega droga električnega daljnovoda delavec velenjske elektrarne in je obležal na mestu mrtev. Padel je najbrž zuto. ker je prišel v dotik z električnim tokom. — 52-letni posestnik Jožef Plemenitaš i/ Tržišča se je pri Rogaški Slatini smrtno ponesrečil pri podiranju dreves. Deblo drevesa je padlo nanj in mu zlomilo hrbtenico. Ogenj v mlinu. Pred nedavnim je začelo goreti v valjčnem mlinu inž. Ehrlicha v št. 11 j u v Slovenskih goricah. Dva nameščenca sta pravočasno ogenj opazila tako. du so gasilci mogli ;e pravočasno udušiti požar. Spodnještajeniki vinogradniki so zborovali v nedeljo v Mariljoru v hotelu »Pri Orlu*. Go-vorili so na zborovanju strokovnjaka i/ mariborske vinogradniške šole, prišla sta pn na zlKirovanje tudi vladni Svetnik, dr. Zvveineld in in/. Reiter, ki sla dala navodila za bodoči razvoj vinogradništva na Spodnjem štajerskem. Zborovanje županov i/ ptujskega okrajn je bilo 5. decembra v Ptuju. Iluzpruv ljuli so o raznih upravnih vprašanjih. FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAC.MAR KACER 45. POZORNO POSLUŠALA? JE OČITAL ANGELČEK PARKELJČKU. ZATO. KER JAZ TAKO HOČEM. ONA ME PA TJBOOA BOLJ KOT TEBE,« SE JE ZASMEJAL RDECEK, POKAZAL JEZIČEK IN ZBEŽAL V PEKEL. 46. PRAG, JE SREČAL SV. MAGDALENO, NE-SOCO LJUBKO OBLEKCO, KI JO JE PRIPRAVILA ZA BOŽIČNO DARILCE NEKI PRIDNI PUNČKI. A. Fogazzaro: 62 Palača ob iezeru »Oprostite,« jo dejal Steinegge Editi in Silili. Govoriti moram s tem gospodom. Pojdita naprej. Pridem kmalu /.a vama.« Edita ni utegnila odgovoriti očetu, ker je ta žo smuknil skozi množico. Po nekaj korakih je hotela stopiti iz velikega drevoreda in oh strani ceste pogledati nazaj, a očeta ni mogla \cf opaziti. Ni se ji zdelo umestno, da l>i ostala lu; bila hi Je bol j sama Silla ji je ti ho dejal, da je najboljšo, če gresla naprej, kakor jima je naročil Steinegge, kajti gotovo Ik> on pozneje šel |h> isti jioti iu prav lahko bi ga zgrešila, če ostaneta tu. Sla sta torej naprej med pločnikom, kjer je kar mrgolelo sprehajalcev, in gosto vrsto radovednežev, ki so opazovali kočije. Hodila sta ločeno drug od drugega in pozorno opazovala 'kočije, kakor dafl>i ju bogve kako zanimale Edita se je od časa do časa ozirala, da hi videla, če že prihaja oče. Silla bi bil rad govoril in pretrgal mučen molk, a ni vedel, kako naj začne. Dospela slu do kavarne, iz katere se je prav v tem hipu vsula cela reka ljudi. Silla je ponudil roko tovaiišici, ki se mu je zahvalila in narahlo položila svoje prste na njegovo laket. Silla je začutil ta rahel dotik v srcu. Delal je Editi pol skozi množico in od časa do časa pogledal na ročico, ki je kakor hrez življenja počivala na njegovi. Skoraj nagonsko je stisnil roko k sebi in ne da bi vedel, kaj naj reče: je začel: »Oprostite, vam je donna Marina kaj govorila o meni?« Edita ni pričakovala tega vprašanja. Ni več odmaknila roke in je odgovorila preprosto: v Da.« Urez dvoma je pripravljala previden odgovor na drugo vprašanje, ki pa ni prišlo. »Kako prijeten večer!« je dejal Silla. »Človek so čuti kar poživljenega. Pomlad se |>oraja v srcu. Niste mi hoteli povedati vsega, kur je |>isal župnik. Z velikim veseljem sem poslušal vašega očeta.« Edilina roka se je zganila, a se ni umaknila. »Ce ima človek ranjeno roko, se l>oji, da hi se ga kdo dotaknil in se ogiba celo prijateljevega stiska. Kako srečnega pa se počuti, če mu nekega dne prijatelj slisne roko in more ugotoviti, da ga več ne boli.« »Dejala bi, da rana ni bila bogve kako globoka in da se ta človek zelo boji trpljenja. Ce pa so to duševne rane, bi bilo zame veliko ponižanje, če bi jih ne čutila več, če bi ozdravela tako kot ozdravi človek, ki je imel mrzlico, kakor ozdravijo te rastline po končani zimi. Se vam ne zdi lako? Koliko ljudi je tu! Očeta pa še ni od nikoder. Nalahko so je oprostila spremljevalca in obstala. Steineggejn še ni bilo na spregled. »0|irostite. gospodična Edita,« je dejal Silla z glasom, ki se mu je nekoliko tresl. »Slabo me sodite. Sicer pa sem vajen, da me sodijo ljudje slabo, že odkar mi je umrla mati. Res som tega po večini sam kriv. zaradi svojega značaja. Vendar pa je lo tako grenko! Včasih je mogoče, ustavljati se sodnikom, če ima človek nekoliko lionosa in zaupanja vase. Včasih pa tudi to ne pomaga. V ljudeh najdem samo brezbrižnost in usoda se norčuje iz meno. Brezsrčen je, kdor rani nekoga, ki so mu že vsi obrnili hrbet. Prosim vas, gospodična, podajte mi roko in poslušajte me vsaj za trenutek.« »Mislim, da vas nisem užalila,« je dejala Edita in zopet položila svojo roko na njegovo laket. »To so pač človeške stvari.« Silla jo je odločno prijel za roko in ji začel sredi brezbrižne množice tiho govoriti: »Človeške stvari? Da, a ne to, kar vi menite. Nisem ozdravel kakor drevo s pomočjo zraka in sonca, s pozabljenjem. Hotel sert ozdraveti z železno voljo. Iztrgal sem si iz srca zločesto bolezen, ki me je poniževala. Kajti ne cenim jt in nisem cenil nikdar.« »Ne?« je živahno vprašala Edita. »Ne, nikdar. Verjemite mi. Tako vzvišeni ste. Potrebujem nekoga, ki je vzvišen kakor vi, da bi mi naklonil vsaj nekoliko prijateljstva Čeprav ne govorim z nikomer o tem, vendar se mi zdi. da čeprav brez prijateljstva, brez ljubezni, brez nadarjenosti, brez ugleda in brez upov, umiram v višinah, kjer se trudim, da bi ostal s svojim duhom, s pomočjo dela, Študija in misli na Boga. Pogostokrat slišim zločeste glasove, ki me kličejo navzdol v blato, ki bi me zadušilo. Oprostite, gospodična Edita, morda vam je neprijetno, da vam toliko govorim o sebi?« »Nikakor ne.« je liho odvrnila. »Nikdar bi si ne mogla misliti tega, kar mi pripovedujete.« »Vem. Moje srce je navadno skrbno zaprto. Nocoj govorim, ker se mi zdi. da sanjam. — »Sanjate, da pripovedujete osebi, ki je že davno mrtva in ki se ji lahko brez skrbi zaupate.« »Ne. Sanjam v pomladni noči. kakor bodo morda sanjale te stare platane polne upanja, ko bo vzšel mesec in se bodo ljudje vrnili na svoje domove. Sanjam, da bom tudi jaz zopet ozelenel in vzcvetel, da se po dolgem molku pogovarjam s pomladjo in ji pripovedujem vso žalost jeseni in zime, kakor da bi minila že stoletja od takrat. Poslušajte torej Nisem je cenil. Zdi se mi. da vam oče ni povedal Vsega, ker vsega tudi on ne ve. Nekoč sem izdal knjige z naslovom »Sanje«. »Bi jo lahko Čitala?« »Lahko. Tik preden me je grof povabil v Palačo, je dospelo v tiskarno pismo za pisatelja knjige »Sanje«, ki je nosilo podpis »Cecilija«. Pismo je bilo zelo duhovito, vendar pa mi slog te neznanke ni bil prav nič všeč Priznam pa. da je njeno laskanje prijalo mojemu samoliubju. Odgovoril sem ii in na dan pred odhodom v Palačo sem prejel od neznanke drugo pismo, ki pa ie bilo polno brezobzirnih vprašanj in skorai nesramno. Sklenil sem. da pretrgam to dopisovanje in sem ji v tem smislu tudi odgovoril. Brez dvoma veste, zakaj sem zapustil Palačo Isti večer sem odkril, da je Cecilija bila donna Marina. Ko sem odhajal, sem jo zagledal v čolnu Prišlo je med nama do burnega razgovora. Nato je nastal vihar in moral sem jo odvesti domov Vrgel sem ii še njeno izmišljeno ime v slovo in zbežal Ves svoj ponos in vso svojo silo volje sem moral zbrati, da sem premagal čustva, ki so me prevzela Šele nocoj sem spoznal, kako popolna je bila moja zmaga. Vi pa ...« Edita je obstala in se ozrla naokrog. »Kje pa sva?« Bila sta sama v drevoredu. Ne da bi bila opazila, sta šla preko točke, kjer so se sprehajalci in kočije zopet vračale. Edita jo zardela zaradi svoje raztresnosti. Hitro se je okrenila in izpustila spremljevalčevo roko. Nato pa se je zbala, da ga je užalila s to naglo kretnjo. ŠPORT Beseda o »lestvici« Od vseh športnikov so bili letos igralci namiznega tenisa najbolj podjetni. Njim je lažje, zakaj oni niso navezani na zeleno polje ali belo poljano; njim zadostuje dvorana ali soba, pa miza in že so dane okoliščine za urjenje in za tekme. Teh je bilo letos kar lepo število. Prvo polovico leta so skrbeli za s|X)red Korotanci, potem pa 60 prevzeli pobudo Hermežani. Okoliščina, da so dobili v najem primerno dvorano pri Mikliču in da so dobili tri lepe mize, ki odgovarjajo najnovejšim predpisom igre, je omogočila zo|>etni razmah male igre, ki pa ima prav radi naglice in preciznosti svoj posebni športni pomen. Toliko je bilo prireditev v namiznem tenisu, da imajo prijatelji lestvic- dovolj gradiva, za sestavljanje vrstnega reda najuspešnejših tekmovalcev letošnje sezone Ce pregledamo turnirje vse od lanskega božičnega, kt ga je priredila Mladika, pa do turnirja za prvenstvo Ljubljane, tedaj ugotovimo, da je nabral Bradaško (Korotan) največ prvih nagrad, fe ocenimo prva mesta z 10 točkami, druga z 6, tretja s 3, četrta pa z 1 točko, tedaj odbili io za letošnjo sezono naslednji vretni red igralcev: 1. Bradeško (Korotan); udeležil se je vseli turnirjev in dosegel 4 prva mesta, dvoje drugih in eno trelje, kar znaša po zgornjem ključu 55 točk. 2. Marinko (llermcs); Marinko je sodeloval samo na dveh prireditvah in obakrat zmagal, kar znaša 20 točk. i. Strojnik A. (Korotan); dosegel je eno prvo in eno drugo mesto, kai1 znaša 16 točk: sodeloval je na šestih prireditvah. To bi bili torej prvi trije igralci, ki so imeli največ uspeha. Tem sledi Djinovski (Hermes) s 13 točkami, Bogataj (Hermes) z 11 točkami ter Med-vei (MladiVs) in Poženel (Hermes) in Krečič (Mladika) s šestimi točkami. UBDANSKI mMffln\mziM*L jiin nudi irilika, nekoliko veselih trenutkov, kakršne tolikokrat doživljajo ljudje, ki radi pogledajo malo globlje v kozarec. V neki pivovarni v Heidelbergu so imeli psico »Wando«, ki je kaj rada lizala pivo, ki se je pri polnjenju vrčkov razlivalo po tleh Vsak večer je bila tako »nadelana«, da je niso več držale noge. — Drugi primer, kako rade se ga tudi živali malo nasrkajo. pa je tale: Kadar domačini na otoku Zanzibar pospravljajo pridelek palmovega vina ter ga nalijejo v velike posode, da prevre. se dostikrat zgodi, da opice navale v takšno »krčmo pod milim nebom« in se tako na-eukajo vina, da potem popadajo z dreves, kamor so se vse pijane zatekle počivat. — Pa tudi konji imajo radi vino in pivo. Slonom pa je najbolj všeč špirit iz riža — Neki bavarski krčmar je imel vrano, ki je imela to grdo navado, da ie brez vsakega strahu skakala po mizah in vtikala svoj kljun gostom v vrčke piva Nazadnje se ga je vselej tako nasrkala, da se je začela stikati po mizi kakor kakšna vrtavka. dokler ni onemogla obležala. Ta se ga je res napila kakor žival! Kupim hišo v strogem centru. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod značko »Plačam takoj«. COMMERCIANTI! TRGOVCI! I'er i vostri acquisti di 1'ri svoiih nabavah ku-nnnlslasi nrticolo rlvol- kršnih koli predmetov se getovi. serivendo tn ita- obrnite in pišiteitali.tan-liano, francese. croato al eko, francosko nli hrvatsko nn Rag. MARK BERISHA, Via Mario Pagano 52, Milano O č udež u O s ram žarnice Del prodigio della Lampada Osram Leconomie dl funzionamenlo dl una lampada elel-Irica dipende dal modo con cui esae ulilizza la cor- renle che consuma, le lampade OSRAM-D col (ilamento a doppia spirale , Irasformano nel modo piu economico la correnle in luce. Percid si olliene con le l£MPADE OSRAM-D molla luce e poco consumo Ekonomičnost žarnice je odvisna od načina, kako žarnica pretvarja porabljeni tok. Žarnice OSRAM-D z dvojno vijačni-co spreminjajo tok v svetlobo na najbolj ekonomičen način. Zalo dosežemo z OSRAM-D ŽARNICO mnogo svetlobe in majhno porabo G 5 Skrivnost skrivljene sveže Roman Ko je videla, da mize ni treba odmakniti, je - členki potrkala na tlak. Srce ji je začelo divje utripati. Ob trkanju je votlo odmevalo. Brž je vstala, vzela z mize torbico, odprla nožek in takoj začela z vso vnemo rezati tenko ločje. Ker hi nemara morala spraviti rogoznico spet v red, je delala vse previdno. Kmalu je odkrila loputnico. V njej je bil železen obroček, zaobrnjen k tlom. Prijela je zanj, l>ovlekla in loputnica je fiopustila in se je odprla, kakor bi jo dvigala protiutež na drugi strani. Pogledala je v globino in videla spodaj medlo svetlobo, odsev oddaljene svetilke. Vrsta slopnic je držala do spodnjega tlaka. Trenutek je oklevala, po-tem pa je spustila noge v odprtino in šla nizdol Prišla je v klet, ki je bila za spoznanje manj-ša od zgornje. Luč, ki jo je videla od zgoraj, jo prihajala iz nekega notranjega prostora, ki je moral biti pod kuhinjo. Previdno je šla po prstili dalje. Prva soba je bila lepo opremljena. Po tleh je bila razprostrta mehka preproga, bili so v njej udobni naslonjači, okusno urejena majhna knjižnica in svetilka. Tu je morala biti Karova podzemska delavna soba. v kateri je Kara hranil svoje dragocene listine. Poleg te sobe je bila še druga, manjša, a brez vrat. Pogledala je vanjo in ko so se ji oči privadile letne, ie videla, da je elegantna kopalnica. Prostor, v katerem se je nahajala, je bil tudi le men in svetloba je prihajala iz še bolj oddaljene Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii sobe. Ko je previdno Sla po sobi, v kateri je bila razgrnjena mehka preproga, se je spotaknila oli nekaj trdega. Pripognila se jo, se dotaknila tal in prsti so našli neko jekleno verižico. Gospodična je osupla obstala in se zgrozila. 01) tem, kar je videla, se je prestrašena umaknila od vhoda v sobo. Tedaj pa ie zaslišala od znotraj nekak glas, ki jo je premrazil. Glas je bil dolg. drhteč vzdih. Stisnila je zobe in stopila čez prag, kjer je za trenutek obstala in gledala z razprtimi očmi in usti prizor, ki se ji je nudil. »Moj Bog,« je vzkliknila. London, in sredi dvajsetega stoletja!...« XI. Nadzornik Mansus je imel v Seotland Yardu svojo posebno sobico, o kateri je tožil, da ni urad. temveč nekaka čakalnica, kamor se zateče kateri koli agoiit, ko ima čas da ga zabije. Tistega popoldne. ko je miss Holland doživela tako presenečenje. je neki moški v civilni obleki, ki je bil v službi oddelka »D<. pripeljal v Mansusovo sobo neko revno postrežnico, ki je bila vsa prestrašena, zmedena, objokna in skesana. Taki prizori niso bili policijskim agentom z dvajsetimi leti službe nič novega in Mansusa ni ganila. »Tak nehajte že,« je rekel po svoje vljudno, prehajajoč v narečje, »in odgovorile mi. prosim, na nekatera vprašanja kar vam prihrani kii|i sitnosti. Vi sle bili sobarica ladv Rartholomevv, kajne?« »Da. gospod,' jo hlipajoče in z objokanimi očmi odgovorila Mary Ann »In so vas zalotili, ko sle hoteli zastaviti zlato zapestnico, ki je last lady Bartholomevvove.« Ženska je požrla slino, pritrdila in začela |)iij)ovedovala svojo zgodbo, ue da bi se vmes kdaj oddahnila. >Da, gospod, a prav za prav mi jo je dala, gospod, ker me ni dva meseca plačala-, gospod, medtem ko je lahko dajala tistemu tujcu tisoče in tisoče šterlingov hkrati, gospod, a svojih revnih jjoslov ne more izplačati, ne, ne more. In če bi Sir William vedel, zlasti o gospenjih listinah in o tabakieri. kdo ve. kaj bi si mislil! In jaz hočem, kar mi gre. in če more plačati tisoče šterlingov takemu ženskarju, kakršen je gospod Kara, plača lahko tudi mene in ...« »Odpeljite jo v zapor,« je odsekano ukazal Mansus. In so odpeljali nespretno tatico, ki je bila vsa žalostna in potrta. V treh minutah je bil Mansus pri Tu. Ksu. in nekoliko pojasnil nesoglasje glede dekleta. »To je važno,« je rekel Tu. Ksu., »pripeljite Abigaille k meni!« »Njo?« je vprašal Mansus zmedeno. »Da, to dekle, to sužnjo, to potrebno pomočnico pri delu.« je rokel Tu. Ksu. nestrpno. In so jo privedli k Tu. Ksu. skoraj onesve-ščeno. »Dajle ji čašo čaja,« je velel uvidevni šef. »Sedite, Mary Ann, in pozabite na svoje težave.« »O, gospod, v takih okoliščinah nisem bila še nikdar,« je začela in sedla na stolico. ki so ji jo pripravili. »Tako. prestali ste vileko nevarnost,« je rekel T. Ks »Zdaj me pa poslušajte!« »Vedno sem bila poštena.« »Pozabite na to!« je pripomnil T. Ks. nestrpno. »Poslušajte mel Če ini poveste odkrito vse o Iady Bartholoinevvovi in o denarju, ki ga jo plačalo gospodu Karu ...« »Dva tisoč šterlingov, dva tisoč, vsakega zase in ne da bi...« »Ce mi poveste vse po resnici, uredimo vse in vas izpustim.« Precj časa je bilo treba, preden jo je pripravil. da je jasno govorila in opustila svoj »jaz«, ki ga je vedno vpletala. V njenem pripovedovanju so bile vrzeli, ki jih je skušal izpolniti. V bistvu je bila to neverjetna zgodba. Lady Bartholo-mevvova je zgubila denar, ki si ga je izposodila pri Karu. V poroštvo mu je dala tabakiero, ki je bila vsa iz sinjega emajla in zlata in imela vdelane diamante v besede nekega tujega jezika; tastu zdravniku jo je podaril neki car v priznanje za opravljeno delo. Glede na vsoto, ki si jo je lady Bartholome-vvova izposodila, ni Abigaille vedela nič natančnega. Vedela je samo, da je mylady vrnila dva tisoč šterlingov, a da je bila še vedno vsa obupana (dekle je rabilo besedo »v krizi«), ker Kara očividno ni maral vrniti tabakiere. Pri Rartholomevvovih so se zaradi tega odigravali razburljivi prizori, histerični nastopi in podobno, a najhuje je bilo, ko so ie vrnila Be-linda Marv po dokončani šoli iz Francije, »Je torej miss Bartholomevv doma? Kje je sedaj?« jo je vprašal T. Ks. Dekle je odgovarjalo na to vprašanje bolj ko prej zmedno Menila je, da se je gospodična nemara spet vrnila, na vsak način pa. da je bila miss Belinda zelo zaposlena Miss Belinda da jo |x>klicala zdravnika Willinmsa. ki ie svetoval meni materi, naj spremeni nekoliko zrak. »Miss Belinda mora biti že kar razvito dekletce,« je pripomnil T. Ks. »Ali je slučajno videla kaj gospoda Kara?« Izdajatelj: inž. Jože Sodja urednik: Viktor Cen&ii