Uredništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * Met izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI UpravnlStvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6"b0 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28--za vse druge dežele i. Ameriko K 30"-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. St. 297. Telefonska Številka 65. Celje, v petek, 30. decembra 1910. Čekovni raCnn 48.817. Leto II. Slovenci! Ljudsko štetje se bliža! Vsakega Slovenca dolžnost je, da prizna slovenščino kot svoj občevalni jezik, naj prebiva doma ali med tujci; svojega materinskega jezika se ne sme nikdo sramovati. Nikdo naj ne napiše poleg slovenščine še drug občevalni jezik, čeprav zna tudi še več drugih ze-zikov. Zapisan sme biti samo eden občevalni jezik. Občevalni jezik ostane za vsakega, četudi drug jezik razume, le oni, v katerem od nekdaj najlažje in najrajši govori, v katerem se sporazume s svojimi sorodniki in rojaki. Nemci, Madžari in Lahi bodo gotovo zapisali svoj materinski jezik, čeprav znajo tudi slovensko. — Mož kot glava rodbine zapiše občevalni jezik tudi za svojo ženo in otroke. Polnoletne osebe, ki živijo pri tujih ljudeh, učenci, pomočniki, delavci, hlapci, smejo po postavi sami določiti občevalni jezik in nikdo nima pravice proti njihovi volji zapisati občevalni jezik. — Po postavi se ne srne nikomur prigovarjati ali celo groziti, kaj naj zapiše. Ako števni komisar resno in pravično ne postopa, naznanite to takoj okrajnemu .glavarstvu ali Vašemu poslancu ali drugi odlični osebi ter zahtevajte poduk in pomoč! Ne podpišite ničesar in ne pritrdite ničemur prej, dokler se niste prepričali, da se je zapisala resnica. Neresnične napovedbe se po postavi kaznujejo z denarno globo ali zaporom. Slovenci skrbimo, da bo naše število močno, ker po tem številu se nam bodo povsod odmerile pravice; ako nas je več, zahtevati smemo več šol, več uradnikov, več gospodarskih pripomočkov od naše vlade. Ako sami sebi in svojim rojakom dobro želimo, ravnajmo se po tem poduku! Slovenci, kjerkoli prebivate, ne pozabite in ne zatajite svojih starišev, svojega jezika, svoje domovine! Kaj bodo storili Poljaki? V Krakovem, po Božiču 1910. Padec Bienerthovega kabineta kakor tudi sestava novega kabineta je še vedno prepirni predmet poljskih listov. Poljski listi še vedno niso nehali pisati o tem, ali je Poljsko kolo ravnalo dobro ali slabo, ko je s svojo politiko radi vodnih zgradb znatno pripomoglo do tega, da je baron Bienerth moral končno podati demisijo. Da se ne gre pri tem za barona Bienertha, nagiašajo složno vsi listi in mu obenem dajejo najboljše spričevalo edinega dosedaj koalirskega ministerskega predsednika; niti se ne gre za poljske ministre bivšega kabineta, — ker se v# istem času računa na nove poljske ministre bodočega Bienerthovega kabineta. Čeravno so listi takoj po padcu do nedavna javljali zahteve, da se baron Bienerth stavi pod obtožbo, kakor tudi cela vlada, ki ni hotela rešpektirati in izvajati pravomočnih zakonov o poljskih vodnih zgradbah — danes več noben poljski list ne zagovarja takih zahtev in brez mnogega izbiranja stavljajo za bodočega premiera zopet barona Bienertha. — Javlja se sicer še vedno tuintam kak glas nezadovoljstva, a v prvi vrsti se gre za poljske ministre. In to ie danes z eno besedo yse, s čim se bavijo poljski listi. »Czas« je prinesel večkrat članek, v katerem napada predsednika Poljskega kola prof. Glom-binjskega, češ da je storil neodpustljiv taktični po-grešek, ko je deloval na demisijo barona Bienertha. Profesor Glombinjski — pravi »Czas« — je računal nesrečno s situacijo in časom, ko je baronu Bienerthu uporno odgovoril na vprašanje, hoče li celo Poljsko kolo glasovati za proračun. Glombinjski je hotel izblti iz ministerstva edino ministra Bilinjskega, a mereč na njega, je zadel barona Bienertha. Zanimivo je sedaj daljnje izvajanje istih listov: Poljsko kolo je bilo vsled demi-sije vlade prevarano, in sedaj vsled tega njegovega taktičnega pogreška izbija kapital na najnelojal-nejši način nemško časnikarstvo, očitajoč Poljakom, da so na tak način hoteli preprečiti zbližanje Čehov in Nemcev. A Poljaki ničesar bolj ne želijo, kakor češko-nemški sporazum, že radi tega, ker trpi vsled večnih češko-nemških porov največ škode Galicija, ki rabi delavni parlament. Celo jeden vodilnih poljskih politikov je izjavil, kako vro- če želijo Poljaki, da pride do češko-nemškega zbli-žanja in da Cehi stopijo v delavno večino. Čeravno se ta izvajanja morejo smatrati samo za odgovor na neke napade čeških listov v tej smeri, so vendar karakteristična za obnašanje Poljakov, ki se nikomur nočejo zameriti. Posebno pa proti Čehom naglašujejo zadnji čas svojo posebno naklonjenost. Izkazujejo slednjo najbolj z odločnim povdarjanjem, kako morajo v novem kabinetu biti zastopani tudi Čehi, kar zahteva mirni razvoj na-daljnih razmer. Tako navaja »Dziennik Polski«, naštevajoč 6 kandidatov bodočega ministerstva, med ostalimi tudi češke portfelje dr. Začeka in prof. Brafa. Sicer se v vseh vrstah opaža nekaj kakor bojazljivost, obotavljanje ali poskus glede zbližanja poljskih strank, ki so si vendar v tolmačenju sedanjega položaja in v taktiki glede bodočnosti zelo nasprotne. Niti konservativne stranke se ne morejo zlagati; v njihovih listih se opaža velika razlika v razumevanju položaja. Vendar se dozdeva, da se bo kmalu dalo kaj doseči v tej smeri. Te dni se je začelo delati na to, da se zjedinijo vsepoljska in poljska ljudska stranka; to se more smatrati en korak bližje k poskusu skupnega dela poljskih strank. Štajerske novice. Svojim bralcem in naročnikom! Ker nismo mogli končati zanimivega in splošno priljubljenega podlistka »Tast Kondelik in zet Vejvara« v »Nar. Dnevniku«, priobči konec »Narodni list«. Kdor tedaj želi čitati konec »Tasta Kondelika«, si naj naroči »Nar. list« vsaj za eno četrtletje (kar stane 1 krono). — Uredništvo »Nar. Dnevnika«. Kdor še ni naročil ali poslal Izjave za »Slov. Narod«, naj to čimpreje storj. Opozarjamo pa na to, da» se »Slov. Narod« plačuje naprej. — Čenj. gg. dopisnike prosimo, naj pridno zalagajo štajerski del »Slov. Nar.« z novicami, ki se naj pošiljajo na naslov »Štajersko uredništvo »Slov, Nar.«, Celje ali pa g. Janku Lešničarju. Občni zbor zvezne tiskarne in trgovine v Celju. Včeraj se je vršil občni zbor zvezne tiskarne in trgovine v Celju. Iz poročila dr. V. Kukovca in dr. A. Božiča povzamemo, da je odbor društva sklenil, da se občni zbor vrši kot izvanredni občni zbor, ker odbor hoče podati natančne račune, kar pa kljub prvotnemu načrtu tokrat ni bilo mogoče, ker je bil v trgovini pred božičem tako živahen obrat, da bi pomenilo naravnost oškodovanje podjetij, če bi se hotelo napraviti pri tem obilem obratu natančno inventuro in bilanco. Zato je odbor priporočal občnemu zboru, baviti se v prvi vrsti z vprašanjem preustrojitve društva v primernejšo obliko nego je društvo. Navzoči klerikalci dr. Benkovič, dr. Verstovšek, Pušenjak in drugi, ki so polovili pooblastila klerikalnih koroških posojilnic, so delali nemir. Akoravno so bili opozorjeni, da lastnim posojilnicam s tem škodo delajo, niso prišli k pameti in sta začela dr. Vrstovšek in dr. Benkovič po mizah tolči. Za to maniro smo jima prav hvaležni, ker je zadnjemu slepcu odprla oči. Uničujoče je vplivalo razodetje g. dr. Kalana, ki je strmečemu občnemu zboru naznanil, da je dr. Benkovič kot nesramen klerikalni denuncijant po poklicu napravil nemške vloge na ministerstvo, namestnijo in glavarstvo, češ, da društvo zveza slov. posojilnic po pravilih ni opravičeno voditi tiskarno in naj se razpusti. Tako je »slovenski (?)« poslanec dr. Benkovič klical oblasti na pomoč zoper slovensko narodno podjetje. Vsled očitanja, da je dr. Benkovič nesramen denuncijant, se je spremstvo dr. Benkoviča razburilo in začelo s pestmi po mizah udrihati. Zato je predsednik dr. Kukovec napravil temu nedostojnemu početju klerikalcev s tem konec, da je zaključil ta izredni občni zbor. Pri prihodnjem rednem občnem zboru, ki bode v malo tednih po do-gotovitvi bilance, upamo, da se napredni člani ne bodo odlikovali z odsotnostjo in bodo denuncijantu dr. Benkoviču plačali baharijo. Iz Celja. Slavno občinstvo opozarjamo, da se kar najštevilneje udeleži Silvestrovega večera, ki ga priredi celjska čitalnica v vel. dvorani Narodnega doma. Začetek bo točno ob pol 9. uri. Na vspo-redu so imenitne točke: Enodejanka »V civilu« bo jako zabavala. A nekaj posebnega pa bo varljete, za katerega se vrše že vse tehnične vaje. Od posameznosti] naj omenimo zlasti tenorista Girolamo Cavalinija, subreto Maro Ivanovno iz Moskve, predvsem pa svetovnoznani ekscentrični trio John-sohn, Dean in Hooc. — Pričakujemo torej mnogoštevilno udeležbo. Silvestrov večer celjske »Čitalnice«. Vstopnina znaša za osebo 1 K, za rodbino do 4 članov 2 kroni, vstopnice za galerijo 40 vin. Iz Gaberja pri Celju. Silvestrov večer v So-kolskem domn je pred durmi. Pripravljeno je za smeh, zabavo, ples in sploh vse, kar je za ta večer potrebisvi. Opozarjamo še enkrat na ta prvi Silvestrov v.eer v Sokolskem domu; slavno občinstvo iz okolice naj se istega polnoštevilno udeleži. Sosebno pa opozarjamo vse pridne in skrbne gospodinje, da naj ne zamudijo te lepe priložnosti pri srečolovu med kojega dobitki so celi štoki amerikanskega sladkorja, kojega so nposlale za naš Silvestrov večer amerikanske Slovenke. Med dobitki so tudi druga nad vse lepa darila tako da naj vsak pazi da poskusi že v začetku Novega leta svojo srečo. Pripravlja se tudi lepa alegorija za trenutek ko prestopimo o polnoči prag novega leta. Torej vsi okoliški Slovenci jntri v Sokolski dom na Silvestro/ večer, kjer želimo vsem veselo svidenje. Slikarska šola v Celju. Slovenski umetnik akad. slikar g. Boleslav Dekleva se je naselil v Celju ter ustanovi slikarsko-risarske tečaje. Kakor izvemo, prijavilo se je takoj nepričakovano veliko število učencev ter se bo že v januarju začelo s poučevanjem. Želimo vspeha! Okrajni šolski sv^t celjski je imel dne 27 tm. svojo redno mesečno sejo, v kateri se je vzelo na znanje več tekočih zadev, kakor: nadučitelj g. Čulk je na lastne (stroške prestavljen s Ptujske gore za nadučitelja na Dobrni; odklonjen je re-kurz načelnika kraj šol. sveta v Petrovčah zoper imenovanje g. Turnškaza kraj. šol. ogledo istotam; celjska okoliška šola ima glavne počitnice istočasno kot celjske mestne šole; nadalje so se obravnavale ovadbe nekega načelnika kraj. šol. sveta; sklepalo se je o ustanovitvi ekskurendne šole pri Sv. Magdaleni (Št. Pavel); priporočala se je neka prošnja za starostno doklado; na znanje se je vzelo poročilo o nadzorovanju šol; Št. Peter, Li-boje in Blagovna iu se je nadučitelju g. Jakobu Stanteju izreklo pohvalno priznanje za vspešno delovanje v šoli. Iz poštne službe. Poštni oficijant Rudolf Murmayer v Celju je prestavljen k vojaški pošti v Sarajevu. Nepoboljšljiv tat. Posestniški sin Janez Ribič v Štorah je ukradel svojemu očetu srebrno uro z verižico vred. 25. tm. se je isti splazil po noči v stanovanje Ignaca Sevšeka v Slancah pri Štorah in ukradel 50 K gotovine in obleke v vrednosti 200 K. Ribiča so izročili tukajšnji okr. sodniji. Rajhenburški Sokol priredi dne 31. tm. ve-lezanimiv Silvestrov večej" pri g. Kosarju v Rajhenburgu. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal trgovec Ivan Perdan znesek 983 K 20 v kot prispevek od družbenih užigalic. — Rodoljubi, zahtevajte v vseh trgovinah gostilnah in kavarnah družbine nžigalice, da na ta način doprimorete do večjih prispevkov v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Dve častni nagradi razpisani po pevskem zboru „Glasbene Matice" vsako po 100 je priznala „Glasbena Matica" g. Emilu Adamiču za „Tri večerne pesmi" in skladatelju J. Novaku za „Ba-lado s sopranskim samospevom, mešanim zborom in orkestrom. Na razpis je došlo 11 skladb. Pošiljatelji nenagrajeuih skladb dobe iste z neodprtimi kuverti nazaj, ako nam pošljejo geslo in naslov, pod katerim naj se jim vrnejo. Roparska banda. Iz Radgone se poroča: Že dalje časa straši v okolici Radgone obstoječa dobro organizirana roparska druhal; posebno rada krade kokoši. Tako je bila zopet 25. tm. ponoči pridno „na delu". Posestnikoma Poderičn, vnlgo Koče-berju in Zieglerju v Potmi so bile ukradene vso kokoši. Tudi v Zenkovcih so skušali tatovi srečo; vlomili so na 4 mestih, a so jih povsod nagnali. Pred nekaj dnevi so hoteli zločinci vlomiti v skladišče trgovca Polaka v Kaltenbrnnnu, ki jih pa je pregnal s streli. Zaslediti še dosedaj niso mogli nobenega teh zvitih in nevarnih uzmovičev, ki imajo najbrž svoje bivališče v sosedni Madžarski. Razumljivo je, da je prebivalstvo v okolici Radgone vznemirjeno vsled teh neljubih nočnih obiskov in da je podvojilo pozornost. Skomro. Najemnik skomerskega lova. erospod Troha, je letos dobil za divjačino 2000 K. Obilen lov za tako malo občino. Govorice o spremembi štajerskega namest-nlštra nočejo ponehati. Včeraj se je razširila po Dunaju govorica, da je namestnik grof Ciary določen za sedaj vakantno mesto drugega najvišjega dvornega mojstra. Grof Clary se mudi sedaj na Dunaju. Vesti ki so se sicer lancirale že pred pol letom se nikakor ne potrjujejo. Umrla je v Gradca gospa Karolina Amschl mati višjega državnega pravdnika, dvornega svetnika Alfreda Amschla. Truplo se prepelje v rodbinsko rakev. Živinski sejem v Gradcu je bil dosti boljši kakor sejem prejšnjega tedna. Živine se je prignalo 407 proti 198 prejšnjega tedna. Okrajni zastop v Mariboru. Funkcijska doba mariborskega okrajnega zastopa se konča 18. febr. 1911. Kakor se poroča, bodo nove volitve že meseca januarja 1911. Graška »Čitalnica" priredi svoj Silvestrov večer članom in po njih vpeljanim gostom dne 31. decembra 1900 v dvorani ,.Zum griinen Auger", Leonhaidstrasse št. 5. Vspored: Sviranje na gla-sovirju. Komičen prizor. Igra: Moč ženskih solz". Osebe: Anton Brinar, sodni svetnik; Minka, njegova nečakinja. Zabavne makame. Tombola in prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnine ni. Vabilo velja kot vstopnica. Prostovoljna požarna bramba v Gotovljah priredi na Novega leta dan v dvorani g. F. Malgaja veliko božično drevo z bogatim srečolovom. Svira narodna godba. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 20 vin. K prav obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Društvo »Knjižnica Št. Jurij ob J. ž. želi vsem članom pokroviteljem in izposojevalcem, ki so se odkupili od običajnega razpošiljanja pismenih čestitk v prid društva, najsrečnejše novo leto in sc jim za darove najiskreneje zahvaljuje. Odbor. Št. Jurij ob J. žel. Prihodnjo nedeljo dne 1. prosinca se vrši v gostilni g. Andreja Vrečka domača veselica z godbo, plesom, šaljivo pošto itd. Del čistega dobička se izroči družbi sv. Cirila in Metoda. Pridite v obilem številu, da se pošteno razveselimo. Št. Jurij ob Juž. žel. Na povabilo nekaterih tukajšnjih posesnikov je priredil g. Vičanski Škei-lec, znani napredni gospodar, pri posestnici Neži Oset v Hrušovcu gospodarsko zborovanje. Prišlo je nepričakovano lepo število kmetov, nekaj celo po eno uro daleč. Vsi so napeto poslušali govornika, ki nam je iz svojih lastnih, večletnih izkušenj govoril o napravi travnikov in o njih gnojenju. Govoril nam je tudi o deteljni setvi po najnovejšem načinu. Povedal je še marsikaj zanimivega iz svojega življenja. Ko je svoje predavanje končal, smo ga še naprosili, da nam je razkazal brzoparilnik »Alfa« za parjenje svinjske krme, katerega je omenjena posestnica, pri kateri se je vršilo zborovanje, naročila že pred par tedni. — Skuhal oz. sparil je v neverjetno kratkem času in z zelo malo množino drv. Med parjenjem nam je še marsikaj koristnega razložil. Ko smo nazadnje še poskusili sparjen krompir, smo vsi sklenili, da si bomo v najkrajšem času naročili brzoparilnik »Alfa«. G. predavatelju bodi za njegov trud izrečena prisrčna hvala. — Poslušalec. Zimsko suknjo je ukradel te dni posestniku Fr. Frangešu v Bohovi nek potujoči rokodelec, ki je šel proti Mariboru. Uzmoviča so prijeli v neki žganjarni v Mariboru v osebi 351etnega pleskarja Franca Plevca iz Kranjskega, in sicer ravno ko je hotel prodati ukradeno suknjo. Plevca so izročili mariborski sodniji. Ukraden vol. Na Sveti večer je nekdo ukradel posesnici Heleni Jakob v Dobrni iz zaprtega hleva dvoletnega vola, ki je vreden 280 K. Tat je gnal vola proti Spodnjemu Doliču. Kakor se poroča iz Slovenjega Gradca, so že dobili tatu, ki ie prodajal vola. Dekleta so hodili klicat trije rudarji iz Trbovelj. Prišli so »pod okno« posestnika Kovača v Ojstrem. Dohitela jih je pri tem »mrzla« usoda; v hiši pač niso imeli smisla za »gorečo« ljubezen ponočnjakov ter so jim poslali skozi okno mrzle vode. Njihova prej ljubezni polna srca so se vsled vpliva mrzle vode naenkrat spremenila v maščevalna. Začeli so iz revolverjev strejati proti hiši, ne da bi koga zadeli. Vložila se je ovadba proti njim pri celjskem okrožnem sodišču. Ormož. V nedeljo dne 18. t. m. je sklicala štajerska konjerejska družba v gostilno Skorčič v Ormožu shod konjerejcev v svrho ustanovitve ko-njerejske zadruge za sodni okraj Ormož. Shod je bil sklican na pol 3. uro, in se je takrat zbralo okoli 50 konjerejcev, a sklicatelja ni bilo, prišel je še le ob 4. uri, kar je bilo povod, da je več konjerejcev pred začetkom odšlo. Velika gospoda so vajeni, če pridejo med kmete, da so ti tiho ter ubogajo kakor kužeki. To pot pa ni bilo tako; položaj je bil tak, kakor da sploh ne bode prišlo do ustanovitve zadruge. Nastali sta dve stranki glede pasem in različna druga nesoglasja. Z veliko težavo in posebnim prigovarjanjem se je dognalo število 22 zadružnikov. Prišla je volitev. Naši pridni nem-čurji in štajercijanci iz okolice bi radi vsi prišli v odbor, a bil so v manjšini; zatekli so se k grofu Wurmbrandt-Stuppachu in začela se je licitacija števila odborniških mest; prišli smo od določenih 6 srečno na 11. Grof je hotel še enega svojega noter spraviti, zahteval je 12-tega. Tem so se nekateri naši uprli; gospodje so uvideli, da so narodni Slovenci v večini, no, in sklenjeno storjeno: za ormoški okraj se imata 2 zadrugi ustanoviti in sicer ena v Središču in ena v Ormožu. S tem je bila nemčurska večina za ormoško zadrugo pridobljena. — Načelnikom te je bil izvoljen grof Wurm-brandt-Stuppach — konjerejec, ki se sploh s konjerejo ne peča, težke kobile pa niti nima — zadruga pa se je ustanovila za rejo konj noriškega plemena. — Ako je ločitev zadruge v dve, oziroma ustanovitev dveh namesto ene za stvar dobra, prepustimo bodočnosti, da je pa z ozirom na slovensko stvar to skrajno slabo, je nedvomno; da je pa prišlo do tega, je kriv taktično zgrešen nastop Sre-diščanov; če ti ne bodo svojega separatizma skoraj pustili, bode pač tam ostalo vse slovensko narodno, a drugo v ormoškem okraju prešlo bo polagoma v nemčurske roke. Vsem narodnomislečim možem v okraju pa se bode trebalo začeti bolj brigati za gospodarske stvari. V Lembahu pri Mariboru se je vršila 22. t. m. božičnica s petjem, z deklamacijami in igro. Udeležili so se je skoro vsi domači veljaki in veliko število starišev. Po slavnosti je prejelo 192 otrok razna darila; najubožnejši učenci so bili obdarovani tudi s toplimi oblačili in z obutjem. Makole. Odplula je ona tajinstvena — sveta noč, razgubil se je jek božičnih zvonov, le spomin prijeten živi v duši, posebno v otroški duši. Iz naših gričkov prihajajo bedni otroci šolarji. Tu-žno sc ozirajo po trgu, le sem pa tje se jim zara- dosti obrazek, ko gledajo skozi okno okrašeno božično drevesce srečnejšega. Tem ubožnim malčkom prirede požrtvovalni Makolčani dne 8. prosinca v narodni dvorani božičnreo. Na vsporedu so božični nastopi, božično drevo, deklamacije, petje, govori itd. Komur preostaja kakšen darek izpod božičnega drevesa, naj nam ga posodi in s posojilom pride naj sam, je prisrčno vabljen in otroška duša, blesteča se v pomladnem veselju, mu vrne dvojno posojilo. Komur je mar oni rokav, ki se imenuje Dravinjska dolina, pride gotovo na prvo slovensko božičnico doli pod korenjakom Bočem. Pridite vsi, ki čutite z nami, ki čutite z mladino, čutite slovensko. Na svidenje 8. prosinca pod božičnim drevescem v Makolah! Druge slov. dežele. Razpust tečaja krščansko socijalne zveze v Svečah. Ckr. okrajno glavarstvo v Celovcu je 28. tm. brzojavno razpustilo tečaj SKSZ v Svečah zaradi goveje kuge na gobcih in parkljih ! Veliki Lošinj. Naučni minister je podelil zasebni trirazredni ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda s hrvaškim učnim jezikom v Velikem Lo-šinju pravico javnosti. v Povišanje delniške glavnice Jadranske banke v Trstu. Poroča se nam, da se je v včerajšnji seji upravnega sveta Jadranske banke sklenilo enoglasno, da se poviša delniško glavnico od K 4,000.000 na K 6,000.000. Jadranska banka, ki je praznovala te dni petletni jubilej svojega obstanka, povišava v tem času že petič svojo delniško glavnico, kar priča o njenem napredku in razvoju. v Shod zljonistov v Zagrebu. V nedeljo so imeli zijonisti, ki živijo v jugoslovanskih deželah monarhije, v Zagrebu konferenco. Sklenili so premestiti organizacijsko centralo in zijonistovski list »Židovska smotra" iz Oseka v Zagreb. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. Kolera y Carigradu. Carigrad, 30. dec. Kolera se širi še vedno po mestu; poprečno zboli na dan 12 oseb na novo. Zdravljenje eks-sultana Abdul-Hamida. Carigrad, 30. dec. Vplivne osebe se trudijo za to, da bi se dovolilo iti bivšemu sultanu Ab dulu Hamidu v kakšen nemški sanatorij, da se ozdravi. Iste osebe ponujajo vse le možne garancije, da se sultan aikakor ne bode več vtikal v politiko. Iz češke agrarne stranke. Praga, 30. dec. Češka agrarna stranka je imela včeraj shod okrajnih stankinih zaupnikov pod predsedstvom posl. Švehla. Najprvo se je razpravljalo o organizatoričnih vprašanjih, na kar je poročal posl. Bukvaj o političnem položaju, Tovarna bomb v Londonu. London, 30. dec. Policija je našla v Gold-Street skladišče in tovarno bora, katert so se pošiljale v anarhistične namene po c-lem svetu. — Pošiljale so se v škatljah kot barve ali barvano blago. Listnica uredništva. Slovenjgradec: Pride v »Slov. Nar.". Hvala za trud i ( prisrčne pozdrave. — Več drugih dopisnikov: Pride v »Slov. Narodu". Hvala in pozdrave I LISTEK. 4 J i Q Tast Kondelik in zet Vejvara. Češki spisal Ignžt Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina. "r Vlovila je z dvema žličkama in potegnila ve« skuhane mošnjičke in kose aksamita in pliša, ki jc bil drugače moder in rdeč, toda sedaj brez barve in zgrbljen kakor vampi. Na dnu sklede so ropotali različni drobni okraski, ki so se-v vreli vodi odločili od mošnjičkov. Pepica je odpirala posamezne mošnjičke, v katerih so se bliskali uhani, naprsne igle in drugo, nekateri pa so bili prazni. »Prebiti Vejvara!« je godrnjal mojster Kondelik smešno-jezno. »Zakaj pa pravite, da znate kuhati čaj?« »Oče«, je odbijal Vejvara tastov naskok, »saj ste mi oni lonec sami prinesli.« »Ali sem vohal, da je napravila mati iz njega kaseto za dragocenosti? Zakaj pa niste pogledali vanj?« »Saj ste tja nasuli čaj, oče«. »Caj ne bi storil temu ničesar, Vejvara, toda vi ste na to vlili vrelo vodo!« »Vejvara, oče«, se je vrinila v prepir Pepica, »ničesar si ne očitajta — oba sta kuhala. Ampak mamica bo neizrečeno vesela, ko ji bom o tem pisala.« »Pepica, ako zineš le besedico, takoj ,tq izde-dinim! ji je zagrozil Kondelik. »Izberi to, posuši in jutri nesi vse gospodu Hladiku v Šlikovo palačo, da napravi nove mošnjičke. Sedaj pa izplahni lonec in kuhajta iznova. Verjamem vam, Vejvara, da bo drugi čaj bolj okusen ...« Pepica se je smejala še ob eni po polnoči, ko se je poslovila od očeta. In v tej noči ni strašilo mojstra Kondelika nobeno pošastno praskanje, tako trdo je spal po petih kozarcih čaja. XXIX. Veter je zavel v nasprotno stran. i Ono nedeljo po usodni kuhi čaja, se ni pri mojstru Kondeliku kuhalo drugega kakor zajutrek. Povabil se je na obed in povabila sta ga tudi Vej-varova. To je bil obed v slovo, zakaj že juti? bi se morala Pepica odpeljati. Vreme ni bilo prikupljivo, še vedno je bilo hladno, pusto, in venomer je pršilo. »Toda večno ne bo trajalo«, je odgovorila Pepica Vejvari, ki ji je rekel, da naj premisli, ali bi ne bilo bolje, ako bi še par dni ali magari celi teden počakala, da bo vreme stalno. Mojster se je torej ob pol dvanajstih napotil od doma in je resno stopal proti Vinogradom. Ta njegova resnost je imela tudi svoje vzroke. Prvič je pošiljal k vragom ves letošnji junij, katerega »uradovanje« mu ni bilo prav nič všeč, ker je, hladno in deževno vreme kuga za slikanje in glavno za slikanje v novih hišah. Hiše se ne suše, »puc« v Stanovanjih je vedno vlažen kakor močvirje in sveže apno požira barvo. Napraviš takintak »ton«, veseliš se, ker si dobro pogodil, pa ga poglej potem čez en teden: vse je kakor garjevo. Same kt-tine. Najemniki zabavljajo slikarjem, tod^, to Je krivda ometa. Da, ko bi pustili hiše, da bi se dodo-brega posušile. Toda, stavbeniki ne morejo dočakati, da se bržinbrž natlačijo s strankami, posebno pa podjetniki, katerim se gre za to, da bi/barako kar najpreje prodali. Vrag vzemi vse stranke, čeprav dobijo magari kako bolezen, samo če nese. In kako naj šteje podjetnik dohodke, akq>Je hiša prazna! Drugič je izpil mojster Kondelik včeraj pet čajev, razume se, da z rumom in danes je imel( glavo zabito z deskami. Ako bi solnce sijalo in grelo, bi potegnilo iz nje te pare, toda ob takem solznem dnevu se razleze maček po celem telesu. Saj mojster je to čutil takoj zjutraj, ko je sklonil glavo nad umivalnikom. Takoj se je moral zravjnati, tako se mu je vsled tega gibljaja stresel mozek. Tretjič — in to v zvezi z obema^prvima vzrokoma — se je polastilo mojstra Kondelika nekaj kakor melanholija. Sobni slikarji nimajo navadno te bolezni- in mojster Kondelik bi lahko popolnoma gotovo z besedo označil in opisal svoje duševno razpoloženje. Toda podobno je bilo to melanholiji. Izviralo je iz bodočega odhoda Pepičinega. Mati je šla proč, in jutri hči! Kaj naj počne? Sreča, da ga je vendar nekaj tolažilo. Tu ostane Vejvara. Z njim si opomore v teh par tednih najbolje. Glavno večeri, ti so važni. Dan bo že lahko pretolkel — in mojster Kondelik je moral precej letati za svojimi slikarji — toda zvečei, zvečer! Vejvara bo njegov adjutant. In če se bosta kje dolgo zamudila, bo najbolje, če bo šel Vejvara k njemu spat. Zakaj sedanja njegova zapu-ščenost po noči je mojstra najbolj mučila. In pa še četrtič: Kondelik je dobil danes dopoldne pismo od žene, ki je pričalo, da ni tako zadovoljna, kakor je hotela biti. Da se ji tam toži, in ker je sedaj tako oddaljena ,da se vedno spominja Pepice. Sicer pa mu ni šla cela stvar dobro v glavo. Ko bi imele ženske pamet! Vendar se mu je na svežem zraku v glavi nekoliko razjasnilo in ko je ravno opoldne stopil v svojo vinogradsko hišo in ga je iz nekaterih odprtih vrat na hodniku objel duh nedeljskega obeda, se je prav veselil današnjega kosila. Kaj je neki Pepica skuhala? Dvignil je roko, da bi pri Vejvarovih zazvonil, toda v tem so se odprla vrata, v predsobi je stal Vejvara. Na prvi pogled se je tastu zdelo, da je nekako prepadel, da se ni dobro naspal. Morda je odsevalo «na njegovem obrazu lastno razpoloženje Kondelikovo? »Pozravljam vas, oče!« TrudijijSf! je, da bi rekel to zelo veselo, toda zvenelo je nekako zamolklo. »Kaj pa gledate kakor miš iz moke, Vejvara? je vprašal mojster Kondelik namesto pozdrava. »Vidite, to'imate od svoje pijače. Hudič naj bi vas vzel včeraj z onim čajem — jaz imam v glavi same deske.« »Ampak, oče — k o m u pa je prišlo to na misel? Sicer mi pa nič ni, samo malo sva spala, to je vse.« »Kaj pa Pepica?« je poizvedoval mojster. »V kuhinji kuha — takoj bo tu.« »No^saj jo počakamo. Danes, da vam po pravici povem, se najbolj veselim juhe. V glavi je vse nekako nabito. Upam, da danes ne boste skuhali nobenih &unj, kaj? In sploh vam svetujem, Vejvara: ne vtikajte se v kuho. Zastrupili boste katerega izmed nas, gotovo nas boste zastrupili.« Medtem je mojster slekel in obesil površnik, Vejvara mu je odprl vrata v obednico. Kondelik je vsopil in se je zadovoljno sprehajal po sobi. Všeč mu je bilo pri Vejvarovih, kjer je bilo vse tako novo in lepo urejeno. Čudna reč — je premišljal — da začenjata mlada mnogo lepše in z večjo udobnostjo, kakor je bilo pri njem in materi pred dvajsetimi leti. Pridejo do gotovega, to je cela stvar. Pri njih je bilo tedaj tudi lepo ill z nikomur na svetu ne bi menjal. Obdrgnilo se je malo med tem časom, res, in prišlo je iz mode. — Toda g'otov6' je, da bi se mojster doma niti ne spoznal, ko bi mu tja natlačili novo pohištvo. — Zrastel je 'i vsem, kar mu pripada in iz tega odseva celo njegovo dvajsetletno zakonsko življenje. Saj pri Vejvarovih bo postalo to tudi staro in v vsak kos pohištva se vtisne zgodovina njunega skupnega življenja. Mojster Kondelik se je spomnil sedaj na star, kožnat naslanjač doma, v katerem sedela njegova mati. Mati je že davno stopila pred večnega sodnika in naslanjač je najbrže že davno zgorel — toda kadarkoli se je Kondelik spomnil svoje mladosti, mu je stopil pred oči stari, oguljeni naslanjač in v njem njegova mati; ki bere nekak koledar ali molitveno knjigo. iiNo, in Pepica?« se je predramil mojster iz svojih misli, »ali se je tudi danes zjutraj hehetala naši včerajšnji kuhi, kaj?« »Ne, ne, oče«, je odgovoril Vejvara, »danes ji ni toliko za smeh.« Vrata iz predsobe so se odprla in Pepica Je vstopila s skledo rezančeve juhe. Res, prav nič vesela ni bila. Pozdravila, je očeta, toda ne tako radostno kot drugače. Zdelo se je celo, da ima oči nekako objokane — če ni bilo to posledica nezadostnega spanja — in jih je tudi sumljivo povešala. Mojster ni rekel ničesar, samo gledal je Vejvaro pa hčer, in zopet hčer in Vejvaro. Naenkrat se mu je zazdelo, da je tudi tu v sobi nekako dolgočasno in pusto. Ali sta se mlada morda kaj prepirala? Začeli so jesti, nihče ni govoril. Mojster je pohvalil juho, nihče mu ni odgovoril. In skoro vedno je sedel le z Vejvaro, Pepica je venomer hodila v kuhinjo. Tako delajo sicer vse kuharice, tod