i » I * • n J> J-ETO XIIL, ŠTEV. 109 "Ljubljana, petek 9. maja 1952 italijanski volilni zakon odločilno podpira iredentiste Drva volilna zborovanja gibanj za neodvisnost Trsta — V volilne sezname vpisanih več deset tisoč tujcev — Tambronijeve izjave o italijansko -jugoslovanskih odnosih — De Iti ar sanic h se poteguje za korporativizem Volilna kampanja v Trstu je v polnem teku. Hiše so prelepljene z volilnimi lepaki tako, da je do prvega nadstropja težko najti še kak prazen prostor. Iredentiste tudi tokrat — kakor že ob prvih volitvah leta 1949 — obilno zalagajo s tiskanim volilnim materialom iz Rima, kar je razvidno tudi iz letakov, na katerih so podpisane rimske tiskarne. Iz Rima jim poleg propagandnega materiala pošiljajo tudi govornike, od katerih so mnogi visoki funkcionarji italijanske vlade. Kljub ogromni propagandi in neprestanemu vabljenju z zvočniki pa so iredentistična predvolilna zborovanja bolj slabo obiskana. Največ poslušalcev — predvsem golobradih mladeničev in histeričnih žensk — prihaja na zborovanja neofašističnega gibanja MSI. Ta zborovanja so vedno le v središču mesta. Tržačani se čudijo, kako more anglo-ameriška vojaška uprava dovoljevati zborovanja, na katerih se odkrito poveličuje fašizem in vzklika Mussoliniju. Tržaški neofašistični voditelj Colognatti je v predvolilnem govoru po tržaškem radiu celo izjavil, da so pristaši MSI ponosni na fašistično preteklost. Na javnih neofašističnih zborovanjih govorniki in poslušalci groze Slovencem s smrtjo, vzklikajo nekdanjim fašističnim zmagam v Albaniji, Dalmaciji in Afriki ter pozdravljajo s fašističnim pozdravom. Poveličevanje italijanske vojske in njenih junaštev v drugi svetovni vojni ter napadi na Jugoslavijo, so najpogostejša snov govorov neofašističnih prvakov. Rimski neofašistični prvak Massi je na nekem takem zborovanju izjavil, da bo italijansko socialno gibanje, če bo prišlo na oblast, takoj rešilo vprašanje Trsta, Istre in Dalmacije. V bistvu se tudi vsebina govorov voditeljev drugih iredentističnih strank ne razlikuje mnogo od fašističnih, predvsem v podpiranju italijanskih imperialističnih teženj in v napadih proti Jugoslaviji, katere spremlja vse bolj bučno rožljanje z 'orožjem. Pomočnik italijanskega obrambne ga ministra Barest je velik del svojega govora posvetil poveličevanju italijanske vojske in je med drugim dejal, »da so bila dela italijanske vojske v drugi svetovni vojni hrabrejša od onih v prvi.« Funkcionar zloglasnega istrskega CLN republikanec Rovatti pa je na predvolilnem zborovanju izjavil: »Trst predstavlja samo uvod v zahteve po Istri, Dalmaciji in drugih italijanskih krajih.« Slično je izjavljal včeraj tudi neofašistični voditelj De Marsanich, le da je točneje označil še »druge italijanske kraje«. Kakor iredentistom, prihajajo tudi kominformovcem na pomoč govorniki iz Italije, predvsem razni kominformovski italijanski župani. V govorih se skrbno ogibajo pojasniti svoje stališče do rešitve tržaškega vprašanja, ker so izjave raznih odgovornih italijanskih kominformovskih voditeljev popolnoma onemogočile nadaljnje Vidalijevo taktiziranje z »borbo za izvajanje mirovne pogodbe«. Trst, 8. maja (Tanjug); Tržaška politične stranke so imele včeraj v mestu in okolici vrsto zborovanj. Slovensko-italijanska Ljudska fronta Je imela tri uspela zborovanja v slovenskih vaseh Sv. Križu, Kontovelju ter v tržaškem predmestju Sv. Alojzij. Slovenska ljudska skupnost je imela predvolilna zborovanja v dveh slovenskih vaseh. Zborovanj se je udeležilo številno prebivalstvo. Trst, 8. maja. Včeraj je bilo prvo volilno zborovanje Ljudske fronte v severovzhodnem delu mesta pri Sv. Alojziju, ki so ga vidalijevci proglasili za svojo trdnjavo. Kljub tej vidali-Jevski trditvi se je zborovanja Ljudske fronte udeležilo okrog 1000 ljudi. Kominformovci. ki so sklenili, da bodo zborovanje razbili, so se iz mesta pripeljali z avtobusom ter so skupno z nekaterimi iredentisti žvižgali in kričali, vendar pa niso uspeli preglasiti predstavnika fronte Bortola Petronia, ki je v svojem govoru razkrinkal ko-minformovsko izdajstvo ter pozval delavce — ki so se v velikem številu udeležili zborovanja — naj zapuste ko-minformovce in se vrnejo na pot razredne borbe delavskega razreda. Med slovenskim govorom Boštjana Žagarja so kominformovci skupno z iredentisti zmerjali Slovence s »ščavi«, in vzklikali Italiji. Tudi v Sv. Križu pri Trstu, kjer so imeli prav tako kominformovci v preteklih letih precej močan položaj, se Je na zborovanju Ljudske fronte zbralo veliko število vaščanov, ki so z navdušenjem sledili govorom predsednikov Ljudske fronte dr. Dekleve in Laurentija. Skupina okrog 30 komin-formovcev in nekaj desetin otrok s piščalkami je skušala razbiti zborovanje. kar pa ji ni uspelo. Na Kontovelu pri Trstu sta na zborovanju Ljudske fronte govorila Anton Ukmar in Stanko Bole. Ukmar je v svojem govoru odgovoril na stališče tržaških socialnih demokratov, ki se potegujejo za plebiscit. Dejal je, da bi bil plebiscit mogoč le. če bi se ga lahko udeležili vsi padli borci, če bi se ga lahko udeležili vsi tisti, ki so morali pred fašizmom zbežati iz Trsta In če bi bila vzeta možnost glasovanja vsem, ki so se v času fašističnega režima priselili na Tržaško ozemlje. V Velikem Repnu je na zborovanju Liste slovenske skupnosti govoril predsednik Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje Branko Babič. Poudaril je protislovensko stališče demo-krščanske stranke in izjavil, da je sovražno stališče demokristjanov do Slovencev dokazano z dejanji v gori-ški pokrajini in ostalih slovenskih pokrajinah pod italijansko oblastjo. Predvolilno kampanjo neodvisnega tržaškega bloka je začel sinoči dr. Mario Stocca, ki je na zborovanju govoril o «»smiselnih priporočilih tristranske deklaracije in predočil po- Svetovni kongres novinarjev Bruselj, 8. maja (Reuter). Svetovni kongres novinarjev, ki se je začel v ponedeljek v Bruslju, je sprejel ustavo mednarodne federacije novinarjev. Ta federacija vstopi jutri v mednarodne, življenje, ko bo Izvoljeno predsedstvo in določen sedež organizacije. Raču najo, da bodo novinarji za sedež svoje mednarodne federacije ubrati grji •«ti. ložaj, v katerem bi se znašli Tržačani, če bi bilo Tržaško ozemlje priključeno Italiji. Govoril je o naporih iredente, da bi prišla na oblast v občinskem svetu in spričo tega izjavil, da italijanski volilni zakon v Trstu neposredno in odločno podpira italijanske iredentiste. Govornik se je dotaknil nepravilnosti pri sestavljanju volilnih seznamov, v katere je vpisanih več deset tisoč tujcev ter pripomnil, da je že prispela iz Argentine večja skupina Italijanov, ki se bodo udeležili volitev v Trstu. »Pričakujejo — je dejal nadalje Stocca, da se bodo številni Italijani, ki niso bili nikdar vpisani v tržaške volilne sezname', vrnili iz Afrike, Azije in Avstralije, da bi glasovali na dan volitev.« N? predvolilnem zborovanju Thronte za neodvisnost je govoril pred približno 1000 poslušalci kandidat Fronte Tolloy o gospodarskem izkoriščanju Trsta po Italiji ter zahteval, naj do-dele v novih stanovanjskih poslopjih v Trstu stanovanja tistim Tržačanom, ki jih še nimajo, nikakor pa ne beguncem, vohunom in tujcem, ki so prišli iz Italije iz političnih razlogov. Na zborovanjih monarhistov, demokristjanov, vidalijevcev in fašističnega italijanskega socialnega gibanja so govorili funkcionarji teh strank iz Italije. Zborovanje iredentistov je začel pomočnik ministra italijanske trgovske mornarice Tambroni. Tambroni je izjavil, da že samo dejstvo, da so volitve v Trstu hkrati z volitvami v Italiji, dokazuje, da je »Trst del Italije«. Trdil je, da je Italija storila vse, da bi se zboljšali italijansko-jugoslo-vanski odnosi, pri čemer je pripomnil, da »Italija v tem trenutku ne more storiti več«. Na istem kraju je bilo takoj za iredentisti zborovanje ko-minformovcev, na katerem je govoril kominformovski poslanec v italijanskem parlamentu Boldrini. Boldrini ni hotel govoriti o kominformovskem stališču do STO, pač pa se je omejil na splošne fraze o boju KP Italije proti reakcionarnim političnim strankam v Italiji. Hkrati s kominformističnimi zborovanji je bilo na bližnjem trgu v središču mesta tudi fašistično zborovanje, na katerem je govoril vodja italijanskega socialnega gibanja De Marsanich. Pred več tisoč tržaškimi neofaši-sti je odkrito govoril o nujnosti ita lijanskega ekspanzionizma ne le proti Jugoslaviji, marveč tudi proti Sredozemlju in Afriki. De Marsanich je grajal De Gasperijevo notranjo in zu nanjo politiko, pri čemer je dejal, da je edina pot, ki jo mora Italija ubrati — odprava parlamentarizma in uvedba »integralnega sistema na temelju korporativizma«. Po njegovih besedah je priključitev Trsta Italiji »uvodna« stopnja« v italijanskih težnjah, kateri bodo sledile zahteve po Istri, Reki, Pulju, Zadru itd, ter zahteve po Sredozemlju in Afriki, katerih uresničitev preprečuje britanski imperializem, ne glede na to, ali so na krmilu laburisti ali konservativci. Trst, 8. maja. Ker tudi v teku noči mestno električno podjetje Acegat m poskrbelo za povrnitev volilnih znakov Slcvensko-italijanske ljudske fronte na kandelabre, s katerih so jih včeraj protizakonito odstranili, so danes člani Ljudske fronte sami namestili nove znake vzdolž vse ulice Carducci. V okviru radijske volilne propagande sta danes govorila v radiju Trst II. za Listo Slovenske skupnosti za občino Repentabor kandidat Alojz Škabar, za Listo slovenske skupnosti za občino Zgonik pa kandidat Vladimir Obad. V radiju Trst I. je govoril tov. Laris Giordano kot kandidat liste Ljudske zveze za neodvisnost za občino Milje. Trygve Lie ob dnevu Rdečega križa Beograd, 8. maja. Ob proslavi 8. ma ja mednarodnega dneva Rdečega križa je generalni sekretar OZN Trygve Lie poslal naslednjo poslanico: »Danes imamo društva Rdečega križa ali Rdečega polmeseca v 68 državah, ki pod splošno zastavo skupno delajo za lajšanje človeškega trpljenja, ne ozirajoč se - na politična, etična ali verska načela. Združeni narodi izražajo spoštovanje tej zastavi in društvom, ki izpolnjujejo svojo človečansko dolžnost ter posebno priznanje ble stečim naporom Rdečega križa pri aktivnostih, ki so bistvenega pomena za našo organizacijo.a Nato je Trygve Lie navedel nekaj primerov takega sodelovanja ter dejal na koncu svoje poslanice: »Popolnoma naravno je, da svet vsako leto izrazi priznanje mednarodnemu dnevu Rdečega križa ter s tem opozori na neprecenljivo človečansko delo Rdečega križa ter njegov prispevek k ideji razumevanja med narodi. Jovanovič obiskal Venizelosa Atene, 8. maja (Tanjug). Jugoslovanski poslanik v Atenah Ra-doš Jovanovič je obiskal včeraj ministra za zunanje zadeve grške vlade Venizelosa in ostal pri njem v razgovoru eno uro. Izguba perzijske nafte skoraj nadomeščena London, 8. maja (AFP). Po sporočilu, ki ga je objavil informativni urad za petrolej v Londonu, so izgube perzijske nafte sedaj skoraj popolnoma na doknadene v deželah Srednjega vzhoda. V prvem trimesečju t. 1. se je proizvodnja petroleja na Srednjem vzhodu povečala na 23,531.000 ton, v istem razdobju minulega leta pa je znašala 23,825.000 ton. Razen Egipta in Bahrei-na, kjer je ostala proizvodnja nafte na isti.ravni, so vse druge dežele Sred njega vzhoda znatno povečale svojo proizvodnjo. V predvolilni kampanji je republikanec Rovatti izjavil, da je Trst samo uvod v nadaljnje zahteve. —: Da, da, gospodje, pravi apetit šele pride . Zlonamerno blatenje predstavnika X™* Sporočilo našega poslaništva v Dimu o obre-kovalni kampanji italijanskega tiska proti našemu vojaškemu atašeju podpolkovniku Rudiju Kotlriču Rim, 8. maja (Tanjug): Rimska časopisa »Momento Sera« in »Tempo« sta pred kratkim objavila v okviru splošne protijugoslovanske gonje izmišljene zlohotne članke o jugoslovanskem vojaškem atašeju v Rimu podpolkovniku Rudiju Kodriču. V teh člankih naj bi bil Kodrič kot sin italijanskih roditeljev iz Gorice dezerter iz italijanske vojske in nesposoben vojaški strokovnjak. Tiskovni oddelek pri poslaništvu FLRJ v Rimu je spričo tega izdal sporočilo, v katerem pobija te lažnive in zlohotne navedbe. Sporočilo poudarja, da je bil podpolkovnik Rudi Kodrič rojen v Komnu v sežanskem okraju in ne v Gorici, kakor trdita ta dva časopisa, torej v čisto slovenskem kraju, ki je bil med obema svetovnima vojnama pod italijansko za- S popuščanjem italijanskim zahtevam pomagajo ZDA Sovjetski zvezi Novi protesti jugoslovanskih izseljencev v ZDA New York, 8. maja (Tanjug): Arne-1 Yorku in okolici so ustanovili pose- i __J.. _ a , . JI__ 1-.* ■ nlroiiA O «fOCAltfl ričani jugoslovanskega rodu so v ZDA organizirali široko akcijo za obrambo koristi slovenskega prebivalstva pred iredentističnimi zahtevami italijanskih šovjnistov. V mnogih mestih ZDA, kjer žive jugoslovanski izseljenci, so bili zadnje dni sestanki, na katerih so zahtevali od ameriške vlade, da se odločno zoperstavi nepravičnim zahtevam Italije. Na sestankih so navzoči poudarili, da to zahtevajo koristi svetovnega miru. Preds. Trumanu, ministru za zunanje zadeve Achesonu in članom kongresa je bilo poslanih sto in sto brzojavk, pisem in resolucij, v katerih jugoslovanski izseljenci protestirajo proti nadaljevanju londonske konference in zahtevajo, da takoj prenehajo z delom. Jugoslovanski izseljenci opozarjajo ameriško vlado, da s popuščanjem italijanskim zahtevam konec koncev pomaga Sovjetski zvezi. ■fegoafrsags# . išfiJMS1 y Hp? sedbo in je bil takoj po vojni vrnjen Jugoslaviji po mirovni pogodbi z Italijo. V sporočilu je nadalje poudarjeno, da so podpolkovnika Kodriča prisilno mobilizirale v vojsko italijanske fašistične oblasti skupno z ostalimi slovenskimi fanti tega kraja, četudi še ni dosegel ustrezne starosti za odslužitev vojaškega roka. »Kot zvesti sin slovenskega naroda« — je rečeno nadalje v sporočilu — » je Kodrič izkoristil prvo priložnost ter se pridružil enotam jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. Podpolkovnik Kodrič je bil odlikovan med osvobodilno vojno kot vojak in vojaški voditelj. Bil je dvakrat ranjen, prvikrat v boju proti italijanskim in drugikrat v boju proti nemškim fašistom. Med vojno je bil poveljnik 30. partizanske divizije VIII. korpusa. Med vojno in po vojni je ^Codrič obiskoval ustrezne vojaške šole in dobil potrebne kvalifikacije za. svojo dolžnost«. V sporočilu je nadalje poudarjeno, da hočejo s temi žalitvami in navajanjem netočnih podatkov o podpolkovniku Kodriču oblatiti pred javnim mnenjem v okviru protijugoslovanske gonje v italijanskem tisku, antifašističnega borca in vrednega predstavnika jugoslovanske ljudske armade. VALEČ POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 Ü1U Odgovorna vloga sindikatov pri obravnavanju odpovedi delovnega razmena Odkar je z novim gospodarskim sistemom postavljeno načelo, da je za sliužek delavca odvisen ne le od nje-gpvega delovnega uspeha marveč tudi od uspeha vsega kolektiva, se je v podjetjih zaostrila borba za večjo produktivnost dela in zmanjšanje proizvodnih stroškov ter za dviganje delovne discipline in strokovne usposobljenosti. Kolektivi so začeli odkrivati notranje rezerve delovne sile. Tako se je zmanjšala potreba podjetij po novi delovni sili, mnoga podjetja pa so _ začela odpuščati odvečno delovno silo. Ta proces je nujen in koristen in ga zato ne kaže zavirati, ker vodi k hitrejšemu napredku zlasti pa k večji produktivnosti, kar je temelj, na katerem gradimo pogoje za stalno dviganje življenjskega standarda. Seveda pa povzroča ta proces tudi trdote in prehodne težave, čeprav pri odpovedi delavcem in uslužbencem ne gre morda za absolutni presežek delovne sile. Številu tistih, ki danes iščejo zaposlitve, stoji nasproti vsaj enako povpraševanje po delovni sili. Število praznih mest je celo večje, vendar to povpraševanje ni mogoče v celoti spraviti v sklad s ponudbo, ker je potreba predvsem po delovni sili z določeno kvalifikacijo ali fizično sposobnostjo, ki je pa nimajo mnogi izmed tistih, ki so začasno brez za poslitve. Na področju Slovenije opažamo te težave predvsem v velikih mestih kakor so Ljubljana in Maribor. Posre dovalnica za delo v Ljubljani za območje mesta in okolice, ki je bila ustanovljena po nedavni uredbi o or ganizaciji posredovanja dela (poleg H podobnih posredovalnic v Sloveniji) je obravnavala v aprilu 1847 prime rov delovnih ljudi, ki iščejo zaposlit- ve; od teh je po posredovanju urada dobilo zaposlitev 589 prijavljencev, tako da je ob koncu meseca ostalo brez zaposlitve 1258 delavcev in uslužbencev. Kakor vse kaže, se to število v maju ne bo povečalo (če bo posredovalnica našla zaposlitev vsaj tolik, šnemu številu delavcev, kakor v aprilu), kajti po sprejetih prijavah je bilo na območju posredovalnice 1. maja odpovedano 299 delavcem in uslužbencem. Temu številu začasno brezposelnih pa stoji na področju posredovalnice nasproti potreba po 1975 delavcih, tako da je število praznih delavskih mest še precej večje. Pri tem pa ni upoštevano povpraševanje po delovni sili, zlasti kvalificirani, iz drugih republik.. Težava pa je v tem, da je med začasno nezaposlenimi ob koncu aprila nad 70% ženske delavne sile, medtem ko je povpraševanje skoraj izključno po moški delovni sili. Od celotne potrebe po delovni sili odpade 307 na visoko kvalificirane in kvalificirane delavce (predvsem kovinskih in gradbenih strok, medtem ko v drugih strokah ni večjega povpraševanja), ostar nek pa odpade na nekvalificirano delovno silo. Da se tistim začasno brezposelnim, ki nimajo drugih možnosti preživljanja in imajo že določeno delovno dobo, zagotovi najnujnejše materialno zavarovanje, je zvezna vlada prejšnji mesec izdala uredbo o oskrbnini in drugih pravicah delavcem in uslužbencem, ki začasno niso v delovnem razmerju. Po tej uredbi ima posredovalnica za delo v Ljubljani doslej okrog 300 upravičenih prosilcev, ki jim bo v prihodnjih dneh izplačala oskrbnino za april. (Nadaljevanje na 2. strani)1, Obnovljena dela na gradbišču velike termoelektrarne v Šoštanju Po dveh letih zastoja je gradbišče velike termoelektrarne v Šoštanju znova zaživelo, čeprav se_ še ni v vsem obsegu razmahnilo. Med najvažnejšimi deli, ki jih bodo letos izvršili, je regulacija Pake v odseku od izliva Ve-lunje do Zapuškovega jezu. Med ostala gradbena dela, ki jih bodo začeli in po večini tudi letos končali, pa spada zgcadifev .6, _metrov Široke _ip.z gra- nitnimi kockami tlakovane dovozne ceste, ki bo speljana, mimo Kajuhovega doma in železniške postaje do termoelektrarne. Zgradili bodo tudi vse pomožne objekte ter kanalizacijo med njimi. Dela za zgraditev dveh industrijskih železniških tirov uspešno napredujejo: eden bo peljal do mehanične delavnice, drugi pa v montažno dvorano delavnice, ki bo imela 10-tonski žerjav. Vzporedno z deli na gradbišču elektrarne bodo letos zgradili še 24 stanovanj za potrebe delavcev elektrarne, v Medlečah pa bodo začeli - graditi dva stanovanjska bloka po 12 stanovanj kot nadomestek za hišo Agrarije, ki jo bodo morali podreti. Na glavnem objektu, čigar betonsko skeletno ogrodje je po, večini že zgrajeno, zaenkrat ne bodo delali, dokler ne bodo v inozemstvu dokončno naročeni stroji z ostalo opremo. Termoelektrarna v Šoštanju je med vsemi termoelektrarnami, ki jih gradimo, največja. Imela bo po celotni zgraditvi zmogljivost 120.000 kilovatov. V prvi etapi bodo postavili dva agregata po 30.000 kilovatov, v drugi etapi pa še dva enaka agregata. Gradnja tako velike elektrarne, ki bo izkoriščala odpadni premog in prah iz velenjskega rudnika, je v tesni zvezi z tovarno glinice in aluminija v Str-nišču, ki bo pri izkoriščanju popolne zmogljivosti potrošila skoraj toliko električne energije, kakor jo je porabila iz električne mreže vsa Slovenija . v . letu. J.950, Energijo bodo tej tovarni dajale predvsem dravske hidroelektrarne, v dobi nizke vode na Dravi pa bo morala velik del energije dati šoštanjska elektrarna. Gradbena dela v Šoštanju so se začela‘že leta 1947. Pozneje so zastala zaradi odpovedi naročene opreme v inform-birojskih državah, letos pa je ta elektrarna med ključnimi objekti v Sloveniji. Kakor rečeno bo letos največ dela terjala regulacija Pake. Odločili so se za načrt, po katerem bodo strugo Pake preložili za 12 m proti jugu. Tako bodo dobili prostor za deponijo premoga in za druge objekte, odpadli bodo tudi dolgi transporti med posameznimi objekti čez mostove. Odločili so se za ta načrt tudi zaradi tega, ker dela ne bodo odvisna od nihanja vodne gladine Pake, kakor v primeru, če bi -izvedli regulacijo v sedanji strugi. Razen tega bo mogoče uporabiti moderno mehanizacijo, saj bo profil nove struge lahko skoraj v celoti izkopal buldožer. Pripravljalna dela za regulacijo Pake so že končana in bodo s kopanjm struge začeli prihodnje dni. F tovarni avtomobilov je začela o brat orati nora kovačnica Maribor, 8. maja. Popoldne ob 14.30 je v Tovarni avtomobilov v Mariboru začel obratovati del nove kovačnice, ki je ena izmed največjih v južnovzhodni Evropi. Slovesnega začetka obratovanja so se udeležili predstavniki glavne direkcije kovinske industrije in ljudske oblasti ter 2500 delavcev, ki so z zelenjem in zastavami okrasili prostorno dvorano. O veliki delovni zmagi Tovarne avtomobilov sta govorila predsednik delavskega sveta tov. Valenčič in direktor tovarne tov. Reberšek, ki je čestital delavskemu kolektivu k doseženim uspehom.. Na proslavi sta sodelovala tudi tovarniška godba in moški pevski zbor. Dvorano kovačnice so zgradili ob koncu lanskega leta. Vsa montažna dela so opravili domači strokovnjaki. ben odbor, ki vodi' akcijo za zaščito Trsta. V odboru s0 zastopniki največ-jih organizacij jugoslovanskih izseljencev. Na mnogih televizijskih postajah in v kinematografih ZDA so predvajali tednike o demonstracijah v Jugoslaviji in zadnjem govoru maršala Tita v Ljudski skupščini o tržaškem vprašanju. Štafeta Letalske zveze Več tisoč meščanov Reke je včeraj spremilo štafeto Letalske zveze Jugoslavije, ki so jo prenesli na letališče na Grobničkem polju, od koder jo bodo z letalom odpeljali najprej v Zemunik pri Zadru, potem pa čez Sinj, Vis, Mostar in Sarajevo v Beograd. Štafeta je odšla 1. t.-m. s prvega partizanskega letališča Knežice na Ko- partizanskega letališča Knežice na Ko- j žari skozi Daruvar, Zagreb, Marifepr, | Celje, Ljubljano in Pulj. ' * Med drugimi se je najbolj odlikovala montažna skupina strojnega oddelka, ki je brez posebnih tehničnih pripomočkov montirala več deset ton težke sestavne dele. Razen tega je pri zgraditvi nove kovačnice mnogo pomagal ves kolektiv tovarne. Z obratovanjem prvega dela nove kovačnice, za katero so potrošili več sto milijonov dinarjev, se je povečala zmogljivost tovarne v proizvodnji odkovkov za 500%. V novi kovačnici, ki je opremljena z modernimi stroji in težkimi hidravličnimi stiskalnicami, bodo izdelovali razne odkovke ga kamione tipa »Pionir«, za motorna kolesa in za traktorje. Razen tega bodo izdelovali odkovke za druge tovarne v Jugoslaviji. S tem bodo dosegli velik prihranek pri uvozu in pen cenitev proizvodnje avtomobilske industrije. r M. S. lili» ” V ladjedelnici »Uljanik« v Pulju dokončujejo prvo moderno motorno potniško ladjo izmed Šestili tipa »Opatija« za obalno plovbo. Ta ladja je dobila ime po hrvatskem književniku Vladimiru Nazora. — Na «kih jo vidimo pred Kanglam y rulju, ga premet J» «gegojta» j« nttodojt mesec. ZDA brez pridržka odobravajo predlog generala Itidgwaya Washington, 8. maja (UP). ZDA v celoti in brez pridržka odobravajo in podpirajo predlog za sklenitev premirja, ki ga je stavil general Ridgway napadalcem v Koreji, je včeraj izjavil predsednik ZDA Truman predstavnikom tiska. Truman je poudaril, da tri točke tega predloga predstavljajo celoto in da mo rajo Kitajci in Severnokorejci sprejeti ta predlog kot celoto, če žele premirje. Truman je včeraj prvikrat govoril pred javnostjo o premirju v Koreji. Poprej je zastopal mnenje, da bi sleherna izjava v Washingtonu utegnila samo zavreti pogajanja. Uradne ameriške vojaške in diplomatske osebnosti izjavljajo, da je poslednja ponudba generala Rid-gwaya za sklenitev premirja v Koreji dokončna. Zunanji minister Acheson je izjavil, da je ta ponudba pravična in upravičena in da bi jo sprejel vsakdo, ki si v resnici želi miru. Namestnik obrambnega ministra Forest je dejal, da Združeno poveljstvo ne bo sprejelo nikakršnega kompromisa glede vrnitve vojnih ujetnikov. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da se britanska vlada povsem strinja z izjavo generala Ridgwaya. V londonskih krogih poudarjajo, da Združeni narodi ne bodo odstopili od načela prostovoljne repatriacije vojnih ujetnikov. Po objavljenih podatkih se 15-000 ujetih Kitajcev od skupnega števila 20.000 noče vrniti, od 96.000 ujetih Severnokorejcev pa se jih noče vrniti 42.000. Od 16.000 prebivalcev Južne Koreje, ki so med ujetniki, se noče repatriirati 12.000 ljudi. Britanski zunanji minister Anthony Eden je med včerajšnjo razpravo v Spodnjem domu izjavil, da se Združeno poveljstvo v Koreji ne bo Soglasje med ZDA in Anglijo — Acheson pravi, da bi ponudbo sprejel vsakdo, ki si v rejnici želi miru — Pogajanja na mrtvi točki odreklo svojim zahtevam za prostovoljno repatriacijo vojnih ujetnikov. Dejal je, da je pravica vojnih ujetnikov, da sami izjavijo, ali hočejo biti repatriirani po sklenitvi premirja, načelno vprašanje, pri katerem vztrajajo Združeni narodi trdno na svojem stališču in zavračajo sleherni sporazum. Kitajski častnik za zveze v Pan Mun Jomu polkovnik Gang čun San je sporočil danes članu delegacije Združenega poveljstva polkovniku Kenneyu, da so ameriška letala 4. in 5. maja bombardirala ujetniško taborišče v Čangsongu (Severna Koreja). Zastopnik Združenega poveljstva je izjavil novinarjem, da bo izvedena preiskava. Radio Pjongjang je poročal, da so letala Združenega poveljstva 7. maja bombardirala 12 krat Pjongjang in okolico. Radio trdi, da so bile med prebivalstvom žrtve ter da je bila povzročena znatna gmotna škoda. Severna delegacija je danes vnovič odklonila zadnje predloge Zdru- i ženega poveljstva o rešitvi treh spornih vprašanj, ki se nanašajo na nadzorstvo nad graditvijo letališč v Severni Koreji, udeležbo ZSSR v komisiji nevtralnih opazovalcev in repatriacijo ujetnikov. Pogajanja so, kakor je podoba, spet zašla na mrtvo točko, ker obe strani izjavljata, da je nasprotnik tisti, ki mora po pustiti. Sel severnokorejske delegacije general Nam n je obtožil Združeno poveljstvo, da namenoma zavlačuje pogajanja o premirju. Delegaciji se bosta vnovič sešli jutri. Washingtonski krogi sodijo, da Ridgwayeva izjava o pogajanjih v Pan Mun Jomu ne pomeni ultimata, zlasti ker Združeno poveljstvo ni določilo nobenega roka, v katerem naj bi nasprotna stran sprejela splošni sporazum, pa tudi zaradi tega, ker ne grozi z nobenimi re presalijami za primer, da bi bili njegovi predlogi odklonjeni. Koli' kor je znano, ameriško ministrstvo za obrambo sploh nima namena, da bi sedaj vnovič začelo s sovražnostmi v Koreji, celo niti za primer, da bi bila prekinjena pogajanja. „Bonnski mir“ z Nemčijo Bonn, 8. maja. (AFP) Kakor se je zvedelo, se bo imenoval sporazum med Nemčijo in tremi zahodnimi - silami verjetno kot celota »bonnski mir«. Izvirnik sporazumov bo hranila bonnska vlada. Posamezni sporazumi bonnske vlade z vsako izmed treh zahodnih sil se bodo imenovali »splošne pogodbe«. Druge dodatne konvencije se bodo imenovale takole: De!o Svetovne zdravstvene organizacije bi se znatno zbol šalo, če bi bilo na razpolago več gmotnih sredstev Govor vodje jugoslovanske delegacije ministra dr. Gregoriča Ženeva, 8. maja (Tanjug). V nadaljevanju splošne razprave na zasedanju Svetovne zdravstvene organizacije je spregovoril včeraj vodja jugoslovanske delegacije minister dr. Gregorič. Poudaril je, da je razvidno iz besed generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije dr. Cheasolma, da leto 1851 ni bilo leto velikega napredka in tudi ne večjih neuspehov, kar velja po izkušnjah tudi za Jugoslavijo. Narodi se čedalje bolj zavedajo svoje dolžnosti in pravic glede na varstvo svojega zdravja, predvsem pa potrebe za široko mednarodno sodelovanje pri teh vprašanjih. Po siatjitu Svetovne zdravstvene organizacije je dolžnost razvitih in bogatih držav vsestransko pomagati manj razvitim in siromašnim državam. Jugoslavija je hvaležna Svetovni zdravstveni organizaciji za dosedanjo pomoč, — je dejal minister Gregorič — upravičeno pa lahko pove, da je tudi sama iz svojih sredstev storila velikanske napore za napredek zdravstva v svoji državi. Vloga Svetovne zdravstvene organizacije in njena pomoč pri napredku zdravstvene zaščite v Jugoslaviji, se je izražala predvsem v znatno večji uporabi pridobitev medicinske znanosti ter izkušenj tujih držav v zdravstveni zaščiti. Minister Gregorič je opozoril na pomembnost gmotne pomoči, ki mora iti neprenehoma vzporedno s strokovno pomočjo. Sodim, — je dejal Gregorič — da bi se delo vseh organov Svetovne zdravstvene organizacije lahko znatno zboljšalo, če bi imela organizacija na razpolago ustrezna gmotna sredstva. Sele takrat bi prišla visoka sposobnost strokovnega aparata zdravstvene organizacije do popolnega izraza. Naša delegacija se bo tudi letos zavzemala za povečanje proračuna, saj se bo tako precej povečal ugled te organizacije, pa tudi zanimanje držav članic za njeno delo. »sporazum o pravicah in obveznostih oboroženih sil«, s katerim bo določen pravni položaj zavezniških čet v Nemčiji«, »sporazum o prenosu pooblastil za oblast«, ki bo urejeval probleme iz vojne in okupacije, »finančni sporazum«, ki bo določal izkoriščanje nemškega finančnega prispevka, ter »listina arbitražnega sodišča«. S to listino bo ustanovljeno arbitražno sodišče, sestavljeno iz zastopnikov treh zahodnih sil, nevtralcev in Nemčije. Sodišče bo reševalo spor, ki bi nastali v zvezi z razlaganjem sprejetih sporazumov. Acheson o odgovora na sovjetsko noto Washington, 8. maja. Ameriški zunanji minister Dean Acheson je izjavil na današnji redni tiskovni konferenci, da je smoter odgovora zahodnih velesil na sovjetsko noto o Nemčiji, o čemer sedaj razpravljajo v Londonu, proučiti resnične naklepe sovjetske vlade glede na Nemčijo. Pripomnil je, da zahodne velesile motijo določene okoliščine, zaradi katerih dvomijo v iskrenost sovjetske vlade. Acheson je pri tem omenil incident s francoskim letalom nad Berlinom, politiko vzhodnonemške vlade, ki venomer poziva Nemce v Zahodni Nemčiji, naj strmoglavijo vlado v Bonnu, ter intenzivno gonjo sovjetske propagande, da Združeni narodi dozdevno vodijo bakteriološko vojno v Koreji. Acheson je na koncu dejal, da morajo imeti zahodne velesile vsa ta dejstva pred očmi pri ugotavljanju sovjetskih namenov. Zadnje vesti "J Preosnova britanske vlade London, 8. maja. Včeraj so preosno-vali britansko vlado, ker sta ministe! za zdravstvo Harry Crookshank in lord varuh pečata Markiz Salisbury podala ostavko. Ostala pa sta še nadalje člana vlade, ker je postal Crooks hank lord varuh pečata, Salisburry pa je obdržal svoj drugi resor — ministra za britansko skupnost. Za novega ministra za zdravstvo je bil imenovan konservativni poslanec Mac Leod, mi nister za transport in civilno letalstvo pa je postal dosedanji minister v vladi Lennox Boyd namesto Johna Mac Loya, ki je včeraj podal ostavko. Za ministra v vladi je bil imenovan tudi dosedanji podtajnik za zunanjo trgo vino Hopkinsom V londonskih političnib krogih sodijo, da je želel Winston Churchill s to rekonstrukcijo vlade, s katero se ni izpremenil ožji kabinet, umiriti nezadovoljneže v konservativnih vrstah, saj je poveril ministrske resorje osebnostim, ki jim zaupa centralni urad konservativne stranke. To velja zlasti za Lennoxa Boyda, ki je bil dolgo dobo politični prijatelj Chamberlaina, z imenovanjem Mac Leoda, ki je bil komaj 2 leti' narodni poslanec, pa je ustreženo težnjam mladih intelektualcev. • London, 8. maja. Zastopniki ZDA, Velike Britanije in Italije, ki se tukaj pogajajo o udeležbi Italije v upravljanju cone STO, se danes niso sestali. Obveščeni krogi trdijo, da je tristranska pogodba glede udeležbe Italije v upravi cone A že sestavljena. Podpisana naj bi bila jutri, objavljena pa v soboto dopoldne. • London, 8. maja. Avstrijski kancler Figi, ki se mudi na obisku v Londonu, je danes obiskal v buckinghamski palači kraljico Elizabeto, nato pa še predsednika britanske vlade Churchilla in zunanjega ministra Edena. Figi je danes izjavil novinarjem, da ima Avstrija velike težave, ker pogodba o Avstriji pb krivdi Sovjetske zveze še do danes ni sklenjena. Ta pogodba Di bila že davno sklenjena če je Sovjetska zveza ne bi nenadoma povezala z vprašanjem Trsta in jasno povedala, da ne želi zapustiti avstrijskega ozemlja. »Samo od Sovjetske zveze je odvisno, če bo Avstrija svobodna«, je izjavil kancler Figi na kosilu, ki ga je priredilo njemu na čast društvo novinarjev v Londonu. Govoreč o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo, je kancler Figi izjavil, da se'iz leta v leto zboljšu-jejo in da so prebrođena vsa nesoglasja. »Zares lahko izjavim z zadovoljstvom da ni ničesar, kar bi motilo dobre sosedne odnose med našima državama«, je dejal. Kancler Figi je govoril nato o vprašanju takoimenovanega nemškega premoženja v Avstriji. Poudaril je, da ZSSR izkoriščajo danes 200 avstrijskih podjetij in avstrijska petrolejska polja z izgovorom, da je to vojni plen, ki ga je dobila od Nemčije. Avstrija izgubi zaradi tega 50 milijonov dolarjev na leto. I Dunaj, 8. maja. Časopis »Arbeiter Zeitung« priobčuje vest iz Budimpešte, da so pred tedni spet začeli preseljevati prebivalce iz glavnega mesta Madžarske. Po novem načrtu o preseljevanju, mora vsak teden zapustiti Budimpešto več sto oseb in se preseliti v notranjost države. Za razliko od lana dobe sedaj prisilno deportirane osebe vendarle nekaj dni časa, da urede svoje zasebne stvari. Novi načrt o preselitvi obsega vse osebe, za katere oblasti sumijo, da se ne strinjajo z današnjo politiko madžarskih oblastnikov. Lani je bilo II iz Budimpešte preseljenih 45.000 »politično nezanesljivih« oseb. Odgovorna vloga sindikatov pri obravnavanju odpovedi delovnega razmerja (Nadaljevanje t 1. strani) * Začasne težave, ki se pojavljajo glede zaposlitve, bi bile gotovo nepri memo manjše, če bi podjetja pri odpuščanju delovne sile pokazala več zavesti o interesih gospodarstva kot celote in socialistične skupnosti. Mnoga podjetja odpuščajo predvsem žensko delovno silo. Tudi niso redki primeri odpuščanja vojnih invalidov, delavcev in uslužbencev z dolgoletno delovno dobo, mater z otroki in fizično šibkejših delavcev, čeprav imajo podjetja primerna delovna mesta, kjer bi tako delovno silo lahko zaposlila ob primerni produktivnosti dela. Takih pojavov seveda ni mogoče reševati z administrativnimi ukrepi. Ne pravilno prakso pri odpuščanju presežkov delovne sile pa je vendar treba preprečiti. Zato je zvezna vlada sredi preteklega meseca izdala uredbo o postopku pri odpovedi delovnega razmerja, ki daje sindikalnim organi zacijam možnost intervenirati v takih primerih in preprečiti birokratsko reševanje. N namen te uredbe ovirati ukrepe podjetij, da odpusti odvečno delovno silo, marveč je njen namen le ta, utrditi pri podjetjih zavest o interesih skupnosti in upoštevanje socialnih momentov. Ce hoče državno gospodarsko podjetje oziroma podjetje zadružne in družbene organizacije ali ustanova s samostojnim finansiranejm odpustiti večje število delavcev in uslužbencev (več kakor tri delavce v podjetjih do 100 delavcev in več kakor pet delav cev v večjih podjetjih), potem se mora po uredbi poprej o tem sporazumeti s krajevnim oziroma okrajnim sindikalnim svetom, podjetje pa lahko odpusti samo tiste delavce, glede katerih se doseže sporazum. Ce se sindikalni svet v 8 dneh ne poveže s pod jetjem zaradi skupnega odločanja, lahko podjetje da nameravano odpoved. Ce pa se pri skupnem odločanju v treh dneh ne doseže sporazum, mora podjetje predlog za odpoved poslati predsedniku republiškega sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, ki ga pošlje posebni republiški arbitraži za odločanje o odpovedih. »Prijateljstvo« nad vse Dunaj, 7. maja (Tanjug). Rusi dobivajo z naftnih polj v Spodnji Avstriji vsak dan 8,5 tisoč ton surove nafte, kar je za polovico več od povprečne lanske proizvodnje. Letošnja proizvodnja v Zistersdorfu bo znašala nad tri milijone ton. Uspeh našega filma „Življenje fresk“ na festivalu v Cannesu 6900 milijonov dolarjev za pomoč tujini Washington, 7. maja. (UP). Odbor za zunanje zadeve predstavniškega doma je danes končno sprejel zakon o pomoči tujini v višini 6 milijard 901 milijon 100 tisoč dolarjev. * Ta vsota je za skoraj milijardo dolarjev manjša od zneska, ki ga je predsednik ZDA Truman svojčas zahteval od kongresa. Odbor za zunanje zadeve pa je dodal temu zakonu. amandman, po katerem lahko vlada ZDA vzame iz lastnega obrambnega programa vsoto do milijarde dolarjev in jo prenese v program pomoči tujini. Ta naknadni kredit se bo lahko uporabil samo za neposredno vojaško pomoč. "Zakon morata še odobriti plenum predstavniškega doma in senata, nakar ga bo podpisal predsednik Truman. Cannes, 8. maja (Tanjug). Ker se je program predvajanja filmov na Vf mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu .nekoliko spremenil, so sinoči namesto v nedeljo predvajali jugoslovanski - kulturno - dokumentarni film »Življenje fresk«. Dvorana, v kateri predvajajo te filme, je bila zaradi zanimivega sporeda polna do zadnjega kotička, tako da so morali organizatorji festivala odpreti novo dvorano v poslopju festivala z istim programom. Gledalci so z izrednim zanimanjem nem sporazumu bo podpisan konec gledali film »Življenje fresk« (proiz- tega tedna. vodnja Avala filma) ter ga na koncu pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. O vrednosti našega filma so se posebno laskavo izrazili filmski delavci in Tretja tnnolovka je odplula r Tunizijo Iz splitskega pristanišča j» odplula tunolovka »Vis« na ekspedicijo naših ribičev v Tunizijo. To je tretja ladja državnega ribiškega podjetja »Jadran«, katere posadka bo letos lovila v tuniških vodah, Prvi dve ladji tega podjetja sta odpluli že pred enim mesecem. Naši ribiči so bili v Tunizijo povabljeni od tamošnjih podjetij in bodo ves svoj lovski plen prodali tunizijskim ribiškim podjetjem. umetniški strokovnjaki, ki poznajo veliko kulturno umetniško vrednost jugoslovanskih srednjeveških fresk. Evropska armada Pariz, 8. maja (Tanjug). Z včerajšnjim sestankom je bila končana konferenca strokovnjakov šestih zahodnoevropskih držav za izdelavo osnutka pakta o evropski armadi Dosežen je bil sporazum o vseh vprašanjih, ki so jih proučevali na tej konferenci Protokol o doseže- Izdelani osnutek pakta bodo po podpisu potrdile vlade, ki so sodelovale na pogajanjih — Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Holandska, Belgija in Luksemburg. Strokovnjaki teh držav se niso ukvarjali z vprašanjem, kje naj bi bili sedeži posameznih ustanov evropske armade, n. pr. Svet zunanjih ministrov, skupščina, pravosodno sodišče, kako dolgo bi pakt trajal in tudi ne z določenimi vprašanji v zvezi z glasovanjem o raznih problemih. Ta vprašanja, kakor tudi vprašanje Posarja naj bi proučili zunanji ministri šestih zahodnoevropskih držav, ki bi se sešli okrog 20. maja, ko bodo prizadete vlade potrdile osnutek pakta, ki so ga izdelali strokovnjaki Republiška arbitraža, se stoječa iz 1 dveh predstavnikov sindikatov, dveh predstavnikov republiških gospodarskih združenj in člana republiškega sveta kot predsednika, odloča v končni instanci le o tem, komu se ne sme odpovedati, pri čemer mora upoštevati, da je treba predvsem zaposliti žene na vseh tistih delovnih mestih, kjer je to mogoče, da je treba varovati pravilno razmerje med delavci raznih stopenj kvalifikacije, razmestiti delavce po telesnih sposobnostih in zagotoviti primerno zaposlitev vojaških in delovnih invalidov. Sindikalni svet in republiška arbitraža pa se ne moreta spuščati v presojo števila oseb, za katere je predložena odpoved. Brez poprejšnjega sporazuma s krajevnim sindikalnim svetom pa se tudi ne sme odpovedati posameznemu delavcu ali uslužbencu, če gre za ženo, vojaškega ali delavnega invalida ali pa za delavca oziroma uslužbenca, ki ima več kakor 10 let delovne dobe. Ce se v takih primerih podjetje in sindikalni svet ne sporazumeta v treh dneh, mora podjetje svoj obrazloženi predlog za odpoved predložiti v odločitev okrajni ali mestni arbitraži za odločanje o odpovedi in v kateri imata po enega zastopnika krajevni sindikalni svet, podjetje ter okrajni oz. mestni ljudski odbor. Pa tudi vsak drug delavec in uslužbenec ima pravico pritožiti se v 8 dneh po prejemu odpovedi (razen če mu je odpovedano na podlagi odločbe arbitraže), in sicer na okrajno oziroma mestno arbitražo. V istem roku lahko prosi za posredovanje sindikalno organizacijo pri podjetju. Arbitraža mora o taki odpovedi odločiti pred potekom odpovednega roka, sicer velja, da je pritožbi ugodeno. Ne more pa razveljaviti odpovedi, če se ugotovi, da je bilo odpovedano nekomu, ki se je z nevestnim delom, neopravi. čenimi izostanki ali na drug način pregrešil zoper delovno disciplino oziroma je bil zaradi nepravilnega odnosa do družbenega premoženja in drugih nepravilnosti škodljiv za koristi kolektiva oziroma podjetja. Ce podjetje odpove delavcu ali uslužbencu v nasprotju s postopkom po tej uredbi ali z odločbo arbitraže, tedaj razveljavi inšpekcija dela tako odpoved, direktor in odgovorna oseba pa se kaznujeta z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev. Kakor vidimo iz dolfičb te uredbe, so dobile sindikalne organizacije v zvezi z odpusti zelo vajno in odgovorno nalogo. Krajevni sindikalni sveti so se že resno lotili te naloge in tudi arbitraže bodo v kratkem začele poslovati. Krajevni sindikalni svet v Ljubljani dobiva dnevno pritožbe iz vrst delavcev in uslužbencev, ki kažejo, da se mnoga podjetja ne drže novih predpisov in da dajejo odpovedi brez poprejšnjega sporazuma s krajevnim sindikalnim svetom ali pa ga šele naknadno obveščajo o tem, kar nasprotuje predpisom te uredbe. Take odpovedi bo morala inšpekcija dela razveljaviti. V mnogih primerih odpuščajo podjetja ljudi zaradi disciplinskih prestopkov, nevestnega dela ali nepravilnega odnosa do delovnga kolektiva, kar se vleče že leta, pa vendar ti prekrški niso bili disciplinsko obravnavani niti pred tovariškim sodiščem v podjetju. Prav tako se v mnogih primerih vprašanje odpustov ne obravnava pred kolektivom marveč v ozkem krogu. Pogosti so tudi odpusti ljudi z dolgoletno delovno dobo in takih, ki imajo le nekaj let do starostne dobe za upokojitev, odpusti žena z otroki, invalidov itd., pri čemer podjetja ne upoštevajo socialnih momentov. Pokazalo se je tudi, da obravnavajo nekatera podjetja vprašanje rentabilnosti enostransko in pretirano iščejo skrite rezerve zgolj v delovni sili, čeprav imajo na drugih področjih še mnogo večje možnosti prihrankov. Vsi ti primeri iz prakse le potrjujejo, da je postopek, kakršnega predpisuje uredba, zares potreben ne le iz socialnih ozirov do vsakega posameznika marveč enako tudi v interesu naše socialistične skupnosti, ki ne dopušča, da bi se vprašanje odpustov obravnavalo zgolj s stališča delovnega kolektiva ter brez upoštevanja načel, na katerih gradimo socialistično skupnost (fs) C KULTURNI RAZGLEDI • Amater m jazz Morda bo kdo ocenil, da je predrznost, če bi rad kot amater, to je »po slovensko tisti, kdor se bav; s čim le iz ljubezni in v zabavo«, napisal nekaj besed o jazzu, in to celo potem, ko je Bojan Adamič dokončno obračunal z vsemi takšnimi nepoklicanimi in nekvalificiranimi vmešavanji amaterjev v prizadevanja za ustvarjanje popevk, »ki bi ustrezale glasbenim potrebam našega delovnega človeka in ki bi pomagale pri vzgoji tistega dela občinstva, ki bj mogoče sicer nikdar ne zašel v koncertno dvorano.« Ker na posebno žalost Bojana Adamiča dr. Fran Bradač »v svojem slovarju tujk ne pove, v čigavo zabavo, ali iz ljubezni do česa se amater s čim peča«, bi rad ,že takoj, v opravičilo, povedal, da se z jazzom ne pečam niti v zabavo nekaj sto udeležencev ankete Radia Ljubljane, ki so za jazz, in prav tako ne iz ljubezni do honorarja. Pr; tem bi namreč po mojem skromnem mnenju bil konec amaterstva in bi se pričel profesionalizem, jaz bi pa vkljub vsemu, čeprav kot tak po Adamičevi presoji nisem povsem enakopraven v izražanju svojih osebnih mnenj, da, vkljub vsemu rad ostal amater. Povsert razumljivo je, da se kot amater ne bom spuščal v vprašanje, kakšna je sorodnost med. raznimi sambami in .mambami in njihovo po-kvečenostjo pa med vedrim šumadin-skim kolom, kot to sluti Bojan Adamič. Ne mislim se poglabljati v vprašanje, ali so ali niso • slovenski glasbeniki posvetili dovolj pažnje ustvar- janju domače lahke glasbe. Prepričan sem, da prav tako ni naloga amaterja, da razmišlja o tem, kakšna naj bi dejansko bila naša domača plesna glasba. O vsem tem naj govore tisti, ki niso amaterji, o tem, kaj ni, kaj naj bi bilo in kaj morda bo. Pravica, pa morda tudi dolžnost amaterja pa je, da razmišlja in pove svoje mnenje o tem, kar je, kar vidi, oziroma sliši, in samo 0 tem b* rad govoril. Samo o dejstvih. O dejstvu, da obstoja profesionalni Zabavni orkester Radia Ljubljane. O dejstvu, da lahko v Radiu Ljubljana slišimo po receptu ameriške izdaje Ane Korenine v skrajšani, prirejeni izdaji na primer Rimskega-Korzakova v jazzovski odredbi in izvedbi (za interno uporabo celo internacionalo v izvedbi Zabavnega orkestra). O dejstvu, da obstoja v programih Radia Ljubljane v neki meri takšna »um^niška« dejavnost na področju plesne glasbe, ki jo Boris Urbančič ocenjuje kot pornografsko, podivjano, barbarsko. (Mislim, da bi tudi ostrejše besede ne napravile take vrste umetnosti nobene krivice). In o dejstvu,, da obstojajo nazori, da je takšno početje celo progresivno, za socialistično mladino najprimernejše. Cto sklepam namreč iz Adamičeve trditve o namlgavanjih, da so za socialistično mladino najprimernejši stari ’ fevdalni plesi — verjetno Straussov valček — in ne glasba, kakršno servira zabavni orkester.) X sporu okrog teh dejstev pa na- stopa še eno, ugotovitev ankete Radia Ljubljana o tem, da si mladina, in to delavska, kmečka in študentska mladina želi moderno plesno glasbo, da si želi jazz. Ugotovitev kot takšna sicer ne pove nič novega. Dejansko lahko opažamo pri enem delu mladih ljudi vrsto negativnih pojavov, ki so pač posledica takšnih in takšnih objektivnih pogojev. Bolj kot nekoč prej posegajo nekaterj mladi ljudje po cigaretah, po alkoholu. Nekateri mladi ljudje so zaradi prilik, ki jih je povzročila vojna, doživljali neenakomeren razvoj. Svoje je pri marsikom zapustil tudi prehodni čas, ko je padla stara, nazadnjaška dresura mladih ljudi, pa se nove, socialistične forme discipline Je niso dovolj razvile. In tako naprej. In poleg cigarete, alkohola in drugih slabosti spada pač jazz. Tu ne mislim na tiste mlade ljudi, ki so se samp. s svojim početjem in s svojimi nazori že izločili iz skupnosti naše mladine. Na žalostno, naši stvarnosti tujo sodrgo s promenad in iz barov, v smešnih oblekah, s še bolj smešnimi navadami, z odporom proti temu, kar gradimo. Takšnim ljudem se jazz nekako prilega. Mislim na tiste •mlade ljudi, ki so zaradi premalo dobrih vplivov, zaradi pomanjkljive vzgoje nekoliko zaostali za našo socialistično stvarnostjo. O drugih pojavih je bilo že dosti povedanega, o jazzu bi bilo treba govoriti v bodoče več. Ne samo zato, ker mladi ljudje, ki na cesti, v vlaku, v šoli in doma požvižgavajo samo v ritmu jazza, ker pri tem pozabljajo, da obstoja tudi naša narodna pesem, ker pri tem Izgubljajo smisel za pojm kulture, umetnosti. Ne sam0 za-to, ker širjenje jazza Is jazzovskih manir pri nekaterih mladih ljudeh ruši smisel za našo bogato kulturo tradicijo. Se bolj moramo govoriti o pojavu jazza pri nekaterih mladih ljudeh zaradi tgga, ker to, kar se pri nas pod firmo jazza servira, vpliva na mlade ljudi povsem drugače kot pa napori za graditev socialističnih ljudi. Diametralno nasprotno. Ker s svojimi sredstvi ne vzgaja ljudi k tovarištvu, vedremu, veselemu mladostnemu veselju, k človeškemu dostojanstvu, k volji do ustvarjanje, pač pa k blaziranem-u izživljanju, k splošni dekadenci, k gnilemu, propadlemu življenju buržoazne družbe. Anketa je torej pokazala dejstvo, da je del in samo del slovenske mladine zapadel takšnim tüjim, nesocialističnim vplivom na področju plesne glasbe. Kakor je torej takšna anketa, ker nam nekaj razkriva, koristna, pa moramo najostreje protestirati proti analizi dobljenih rezultatov. Prepričan sem, da je do skrajnosti neodgovorno, če vzamemo rezultate takšne ankete, ki mora biti nujno zelo, zelo slučajnostna in površna, kot osnovo za definitivno, absolutno sodbo. Takšna nedopustna, nepoštena metoda identifikacije naše mladine z nekate-ritpi mladimi ljudmi, ki so ■ 'učajno, brez posebnega premisleka odgovorili na vprašanje ankete Radia Ljubljane, žali resnico, jo potvarja, v prvi vrsti pa žali našo mladino, ker ji očita nekaj, česar si naš mladi rod prav gotovo ni zaslužil. Kdor bi hotel dejansko ugotoviti mnenje naše mladine, to je vseh tiso-čev in tisočev mlađih udeležencev osvobodilne borbe,- vseh tisočv mladih delavcev in kmečkih mladincev, kdor bi hotel ugotoviti mnenje stoti-sočere množice mladih pripadnikov našega, to je socialističnega sveta, bi I moral itj po drugi poti: ne bi smel zlorabljati slučajnostnih, površnih odgovorov, pač pa bi moral iti v tovarne, po vaseh in po, šolah, in se pošteno, temeljito pogovoriti z našimi mladimi ljudmi. Sel© potem bi lahko tako absolutno zagotavljal, če naša mladina, ■ delavska, kmečka' in študentovska, res želi plesno glasbo prav takšnega tipa, kakršno lahko mnogokrat čuje v oddajah Radia Ljubljane. In še bolj kot prot; zlorabljanju rezultatov ankete moramo protestirati proti povsem nemogoči metodi, da se v imenu demokracije, v imenu nemogočega tolmačenja pojma demokratičnosti zlorabljeni zaključki uporabljajo kot najmočnejši argument za obrambo jazza. Ce bi tudi bilo tako, da bi velika večina mladih ljudi bila okužena od nekulturnega in barbarskega dekadentnega raka, o katerem govorimo, (kar pa brez dvoma ne drži), potem bi bila dolžnost vseh, ki so odgovorni za vzgojo, za socialistično rast naše mladine, torej šole, Ljudske mladine, pa prav tako Radia Ljubljane, da najdejo najboljša "sredstva, da negativne vplive na mladino omeje, paralizirajo. Namesto takšne, edino mogoče metode pa naletimo na enostaven poizkus zlorabljanja in potvarjanja demokratskih načel, na poizkus opravičevanja enega zla z drugim. Po isti logiki kot Bojan Adamič v vprašanju jazza bi lahko . »stopal kdo drugi recimo v vprašanju pornografske literature, kriminalnih zgodb, ali pa kajenja cigaret. Prepričan sem, da bi se dalo brez težav zbrati prav tpliko glasov kot za jazz, kakor ga večkrat slišimo v oddajah Radia Ljubljane, tudi za zahtevo, da je treba vsakemu mlademu človeku dovoliti neomejeno kajenje' in zahajanje v gostilne, da je treba namesto Tova- riša izdajati Flaš Gordona in žurnale z ženskimi akti, ali pa da je treba kot obvezno berilo v vseh srednjih šolah uvesti Kocbekov Strah in pogum. V deželah, ki še zdaleč niso socialistične, imajo za zaščito mladine pred »demokracijo« takšne vrste razne zakone: prepovedi kolportaže porno- grafske literature, o prepovedi kriminalnih filmov in podobno. Pri nas takih zakonov ne rabimo, ker je naša stvarnost toliko bolj zdrava, in ker je toliko bolj zdrava tudi naša mladina. Rabimo pa brez dvoma več vzgojnega dela, več pojasnjevanja mladini In potem bodo mladi ljudje tudi proti takšnim stvarem, kot so mentaliteta kavboja iz napetega filma, cigareta v ustih in brezdušni, degenerirani ritem jazza neprimerno bolj odporni. Takole nekako si predstavljam celoten problem, tako nekako sem ga želel javno pojasniti, čeprav sem amater, kakršnemu pač Bojan Adamič ne priznava enakopravnosti v diskusiji o jazzu. In želel bi, da bi Bojan Adamič v svojem odgovoru govoril o takšnih vprašanjih, namesto da daje lekcije o raznih vrstah jazza, ki so nam potrebne prav toliko sot takšen jazz sam. Tako si pač jaz predstavljam vprašanje jazza. Mislim, da bi bilo treba o njem še govoriti in pustiti k diskusiji tudj amaterje. Glasbeniki pa naj v širokem krogu razčiščujejo vprašanje, kakšno domačo glasbo bi dali naši mladini, ki je vesela, ki rado. pleše, in ki naj pleše. In Se eno sugestijo: morda hi lahko o problemu zabavne glasbe razpravljal tudi delavski svet Radia Ljubljane. Pri točki: skrite notranje rezerve. Mitja Voćnjak i Tragedija v steni Špika Poročilo centrale Gorske reševalne slnžbe pri Planinski zvezi Slovenije V soboto 3. maja se je napotila iz koče v Martuljku skupina petih mladih alpinistov, članov alpinističnega odseka Slovenska Bistrica, da prepleza severno steno Frdamanih polic, Cop—Potočnikovo smer. Odločitev je bila pravilna, ker so trenutne prilike v stenah take, da je treba upoštevati velike nevarnosti snega, padajočega kamenja in megle. Za težavnost te smeri so bili vsi vsaj delno moralno, fizično in tehnično sposobni. Iz neznanih vzrokov so se znašli v severozahodni steni Špika — Dibonova smer, katera pa predstavlja smer IV. težavnostne stopnje s težkim izstopnim mestom, ki je zahteval že lani smrtno žrtev Ratimira Capeka iz Zagreba. Mladi alpinisti nikakor niso bili sposobni, da v tem letnem času in v teh vremenskih prilikah preplezajo to smer. Napredovanje dveh vrvitev je bilo zamudno in počasno, kajti v policah je bilo veliko mokrega snega', ki je dajal le malo varnosti. Vrvitev Ivana Uršiča in Hinka Morausa je bila vodeča kot boljša. Drugo vrvitev pa so sestavljali Milan Uršič, Franc Karner in Jože Uršič. Premagali so že dobršno polovico stene; nekako med tretjo in četrto uro popoldne so prispeli do najtežjega mesta v steni, ki je bilo tudi usodno za vso petorico. Po domnevah in nejasnih izjavah edino preživelega Jožeta Uršiča je prišlo na tem mestu do nesporazuma, da je nekdo iz prve naveze odločno zahteval vrnitev. Pri nepravilnem tehničnem manevru z vrvmi je verjetno enemu iz prve naveze spodrsnilo in je padel v več stometrski prepad. Drugi iz prve naveze, verjetno Hinko Moraus, je sledil prvemu. Vsa druga naveza je spričo te katastrofe moralno, fizično in tehnično popolnoma odpovedala in obstala v steni v nemoči za nadaljevanje smeri, sestopa ali kakršnekoli rešitve iz stene. Vsa trojica je obstala na labilnih mestih in čakala kakršnekoli pomoči. Dva tovariša iz družbe, ki sta ostala v koči v Martuljku, v soboto nista začela nobene poizvedovalne in reševalne akcije v domnevi, da so plezali v Frdamanih policah in se zatekli na večer ali v kočo v Krnici, Mihov dom, Dom pod Prisojnikom ali se zamudili kje v Kranjski gori. Sele v nedeljo dopoldne je eden izmed njih obšel vse te planinske postojanke in sledil za ponesrečenimi. Gorski reševalci iz Kranjske gore so bili pozvani na akcijo v večernih urah nedelje dne 4. t. m. s prošnjo, da pregledajo Cop—Potočnikovo smer v Frdamanih policah. Istočasno so bili obveščeni tudi reševalci na Jesenicah po netočnih poročilih in so bili v stalni pripravljenosti ves večer in ponoči. Reševalci iz Kranjske gore so v ponedeljek na vse zgodaj takoj odšli iz Krnice proti vrhu Frdamanih polic. Zaradi strašnega snežnega meteža in megle je bila vidnost nemogoča, pač pa jim je uspelo priti v besedni stik s ponesrečenci, ki • so bili v severozahodni steni Špika ne pa v Frdamanih policah. Ponesrečenci so v slabotnih glasovih javili, da sta dva izmed njih, t. j. prva naveza padla že včeraj, t. j. v soboto preko stene, ostali pa v najbolj neugodnih okoliščinah pričakujejo nujno pomoč. Zaradi pomanjkanja hrane, obleke, zaradi mraza in vedno slabšega vremena reševalci iz Kranjske gore niso mogli ugotoviti točno kraja ponesrečencev, ker so glasovi prihajali iz vetrovnih vrtincev zdaj nižje, zdaj višje. Iskali so vse možnosti pristopa do ponesrečencev, kar pa se jim ni posrečilo. Na Jesenicah so dobili prvo točno telefon, vest ob 8. zjutraj in ekipa je bila nared ob pol deseti uri, da je z avtomobilom odšla v Kranjsko goro, kjer je dobila navodila. Takoj so šli reševalci proti Špiku, med potjo so se srečali z izmučenimi reševalci iz Kranjske gore, ki so tolmačili obupen položaj. Utrujeni reševalci iz Kranjske gore so se vrnili v dolino, Jeseničani pa so stopili na greben med Frdamanimi policami in Špikom ob 14. v ponedeljek 5. maja. Pregledali so skrajno težak- in obupen položaj ponesrečencev; eden od trojice je bil že mrtev, drugi je visel na vrvi s skromnimi znaki življenja, delno priseben je bil le edini preživeli Jože Uršič, ki pa reševalcem ni mogel dati jasnih podatkov. Takoj je vstopila v steno ekipa naših najboljših reševalcev, t. j. Maksa Medje in Janeza Kru-šica z nalogo, da se spusti 150 m po izpostavljenem snežnem in ledenem žlebu v steno in potem s plezanjem doseže v nasprotni steni edino preživelega in mu nudi okrepčilo in obleko. Sestop in plezanje je bilo nevarno zaradi proženja snežnih plazov in upadnega kamenja. Ob 17.15 uri je Uršič sporočil, da je umrl še Franc Karner, ki je visel na vrvi tik ob njem. V tem trenutku so reševalci videli njegov strašen padec, ki je potegnil s seboj še zgornjega mrliča. V steni je ostal poslednji izmed petih. Reševalca sta prišla do njega ob 18.30 in ugotovila skrajno izčrpano stanje. Okrepčila ni zavžil, bil je nesposoben hoje in prijemov, ker mu roke in no- Vreme VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje S. maja ot> 7: Močno antieiklo-nalno področje z jedrom nad Finsko dokaj hitro prodira proti jugu, kar onemogoča razvoj in prodiranje ciklona z jedrom jugozahodno od Irske. Danes zjutraj je bilo v Sloveniji l<3>o vreme z najnižjo temperaturo 30C na Jezerskem. V Ljubljani Je danes ob 7 znaäal zračni pritisk 738.4 mm. pritisk raste, temperatura zraka 14,3» C. najnižja temperatura 12 S» c. relativna vlaga 80%, nebo oblačno 2/8, vidljivost 12 km. včerajšnja najvišja temperatura 25,3" C. Napoved za petek 9. maja. Lepo vreme z delno oblačnostjo. Temperatura brez bistvene spremembe. ___________ ge ndso služile. Reševalca sta storila vse potrebno za tehnični prenos preživelega. Ze pri prvih korakih na strmem poledenelem snežišču sta ugotovila, da je prenos nemogoč. Ponesrečenec je omahnil v prepad, da sta ga s skrajnimi silami in napori obdržala še na vrvi. Mrak in noč ter megie so zagrnile ves nadaljnji premik. Reševalci na nasprotni strani so le slišali skrajno prizadevanje Medje in Kru-šica, da spravita ponesrečenca dalje, ki pa je medtem padal vedno v globljo nezavest in je s svojimi gibi resno ogrožal oba reševalca. Manevri so postajali zaradi mraza in vlage skrajno zamotani, da so pojemale tudi moči reševalcema. Prenos je bil skoraj zamuden in naporen. Reševalca sta potrebovala nujno pomoč, katero jima je nudil ob 11 ponoči Uroš Zupančič, da je skrajno izčrpana reševalca nadomestil, in sta ob vrvi izstopila na greben vrhu stene. Sredi stene so izčrpanega Jožeta Uršiča pri bornih znakih življenja spravili v reševalno vrečo in mu pregledali utrip srca in dih, ki je bil neznaten. O utrujenosti prvih dveh reševalcev govori dejstvo, da sta pri izstopu iz stene zaradi pre-mraženosti, mokrote in izčrpanosti večkrat omahnila v ledenem previsu, varovana na vrvi. Noč je bila mrzla, temna s snežnim metežem. O polnoči je stopil na greben tudi dr. Marjan Koršič z vsemi pripravami za transfuzijo krvi. Pri ponesrečencu je sredi stene ostal le Zupančič, katerega so reševalci z grebena skupno s ponesrečencem vlekli po ledenem žlebu. Stalno opazovani ponesrečenec je kazal vedno slabše znake življenja, ki pa so popolnoma prenehali pod ledenim previsom sredi izstopnega žleba. Mrtvega ponesrečenca so reševalci potegnili na greben v jutranji zori v torek 6. t. m. Navzoči zdravnik dr. Koršič je mogel ugotoviti samo smrt in je bil njegov trud, zabeležen prvič v zgodovini Gorske reševalne službe kot brezuspešen. Transfuzija je bila neizvedljiva Za nadaljnji prenos je poskrbela izdatna ekipa reševalcev, ki je vso noč čakala v viharju na grebenu. Reševanje tega ponesrečenca iz stene je trajalo vso dolgo viharno noč, polnih 14 ur. Pri vsej akciji so se odlično izkazali reševalci iz Kranjske gore Utrujeni reševalci so ugotovili, da v gornjem predelu severozahodne stene Špika ni nobenega ponesrečenca več, kajti vsi so padli preko snežišča in preko 300 do 400 m visoke stene na snežni plaz med Frdamanimi policami in Špikom na severni strani. Zato so kljub utrujenosti hiteli v Martuljek, kamor so bili pozvani tudi reševalci iz Ljubljane. Reševalci z Jesenic m Kranjske gore so hiteli v Pod Srce in dalje v snežne plazove v stenah Frdamanih polic in Špika. Visoko zgoraj so ob 5 popoldne 6. t. m. dobili hudo izmaličenega ponesrečenca, katerega identiteto so ugotovili šele pozneje. Prenos tega je bil zaradi nastopajočega mraka in utrujenost pre^ ložen na drugi dan, t. j. sredo 7. maja. Ob 17. uri je prispela v Martuljek ekipa 11 gorskih reševalcev iz Ljubljane, ki so hkrati tudi naši najboljši alpinisti. Se isti večer je bil sporazumno določen načrt nadaljnjega dela za sredo 7. maja in je bilo sklenjeno, da ekipa utrujenih reševalcev iz Kranjske gore m Jesenic takoj zjutraj izvrši prenos Morausa v dolino, spočiti gorski reševalci iz Ljubljane pa pregledajo vse krajne poči, plaznice in snegove, ki segajo visoko med stene Frdamanih polic in Špika. Vodja te ekipe je bil Marjan Koršič, ki je v družbi naših odličnih alpinistov Rado- ta Kočevarja, Franceta Zupana in Mihe Verovška izvršil to nalogo. Okoli 10. dopoldne je ekipa našla v snegu plaznice velikega zgornjega snežišča le ledno kladivo in dele obleke prejšnji večer najdenega Morausa ter gumijasti podplat enega od ponesrečencev. Med stalnim vsipanjem kamenja, ki je zaradi tajajočega se snega in slapov vode, ki pada izpod zgornjih snežišč v spomladanskih dnevih, posebno nevarno, je ekipi uspelo splezati na najvišji jezik snežišča m pregledati teren v steni nad njim. Tam so kakih 15 m nad seboj opazili na polici ležati nahrbtnik, -medtem ko , o truplu ni bilo nobenih sledov. Krajna poč je na tistem mestu žleba dovolj široka, da vanjo zdrsne truplo, si ke skotali po izlizanih in gladkih plateh, po katerih teče voda v slapovih. Globine krajne poči ni bilo mogoče pregledati, ker je pogled r okoli 20—30 m globoko poč zastrt z meglo pršeče vode. Ce so trupla padla v to poč, jih bo mogoče najti šele v poznem poletju, ko sneg toliko skopni, da se skrajna poč razširi do 1 m ali celo več ter preneha iz zgornjih delov sten teči voda. Tvegani poskus splezati v takšno krajno poč je bil že pri eni od predvojnih nesreč v Riglici, avgusta 1942, drago plačan z žrtvijo dveh reševalcev. Zato tudi ta ekipa ni tvegala svojih življenj za ceno mrtvih trupel. Zaradi neprestanega padanja in nevarnega udarjanja kamenja, padajočega iz gornjih delov stene, je bil vsak poskus ekipe splezati na polico, kjer leži nahrbtnik — nemogoč. Sestopili so nazaj na s' -’•’nto glavo, izven območja p-^riočih skal in kamenja, od koder so potem splezali še na izpostavljeno polico v steni Frdamanih polic, od koder se vsaj delno vidi v žleb, v katerem je ležal nahrbtnik. Tu so opazili poleg nahrbtnika še eno truplo, do katerega pa je dostop v sedanjih razmerah tveganje življenj reševalcev. Dokler bodo v steni sedanje razmere, je natančen pregled zgornjega dela stene, kjer obstoja možnost, da leže še ostala trupla — popolnoma nemogoč ter zvezan z življenjsko nevarnostjo. V prihodnjih dnevih bo posebna ekipa reševalcev z Jesenic še enkrat pregledala z dobrim daljnogledom ta 300—400 m visoki del stene med zgornjim in spodnjim snežiščem. V petek prispe iz Avstrije naročena reševalna oprema tipa Mariner, s katero bo izvedena akcija takoj, čim se bodo razmere v steni ustalile ter bo brez nevarnosti zaradi padajočega kamenja možno spustiti od zgornjega snežišča čez vso steno na okoli 300 m dolgi jekleni vrvi enega od reševalcev, ki bo pregledal grapo ter bo šele po njegoyih ugotovitvah možno začeti s spravljanjem trupel iz stene. Doslej je moštvo Gorske reševalne službe, posebno ekipa z Jesenic, izvršila vse, kar je bilo možno, v ostalem pa je treba počakati boljših prilik. Ta tragedija je doslej -najstrašnejša v naši planinski zgodovini in se da primerjati samo še s katastrofo v ser verni steni Eigerja in naj bo resno in poslednje opozorilo vsem mladim alpinistom in plezalnim vrvitvam, da je plezanje v tem času tako težkih smeri tvegano in neodgovorno početi je. Gorska reševalna služba ne more v takih prilikah izvrševati svoje na-loge, ker so obveznosti prevelike in presegajo mere požrtvovalnosti in tovarištva. Za centralo Gorske reševalne službe: Uroš Zupančič in Marjan Keršič - Belan Letošnjo taborniško sezono so začeli taborniki „Črnega Mrava“ Za prvomajske praznike je ob izlivu Ločnice v Soro zraslo na prostranem travniku v lepi okolici platneno naselje, ki je sprejelo pod svoje platnene strehe 67 tabornikov v starosti od 6 do 63 let. Taborili so »Crni Mravi«, rod, ki je bil ustanovljen komaj pred dobrim mesecem v ljubljanskem ra jonu Moste. Tri družine: »Hojke«, »Sa morastniki« in »Viharniki«, rodov roj čebelic in člani kluba »Ognjena strela«, ki so imeli v rokah taborno vodstvo, so preživeli štiri sončne dni sredi narave ob veselem delu in priprav ljanju na taborniške izpite v vodniškem tečaju ter gozdni šoli. Taborniki in tudi njihovi starši so bili s taborjenjem zelo zadovoljni. Vsi so se vrnili zdravi in nasmejani, pa čeprav so toplega 2. maja popoldne, ne glede na to, da še ni čas za kopa nje, poskakali za pol minute v šumeče valove Sore. S svojim discipliniranim zadržanjem, z lepim odnosom do po sestnikov tam okoli in s pomočjo, ki so jo nudili okoliškim kmetom na ta način, da so z jezom preusmerili potok Ločnico in s tem rešili skupino drev ja pred uničenjem, so v mnogočem popravili ugled taborništva, ki je pred dvema letoma zaradi brezobzirne sku- pine mladincev, ki je tam divje taborila, zelo trpel. Zdaj domačini vedo: kadar pridejo taborniki, takrat bo vse v redu in bodo z veseljem odstopili ta ali oni travnik ter potrebno suhljad za kurjavo in za taborni ogenj. Domačini so si ogledali tudi rodov prapor s taborniškim znakom. V taboru so bili trije veliki šotori, ki jih je v rodu »Črnega Mrava« posodil Glavni odbor Rdečega križa, nadalje dva deseterca in dva »campinga« poleg gospodarskega šotora in kuhinje, ki je zadovoljevala mlade tabornike s količino in kakovostjo. Kuhale pa so seveda tabornice same iz živil, ki so jih v enaki meri prispevali vsi udeleženci tabora v naturi ali v malenkostnem denarju. Vsi so spali na slamnja čah, ki so si jih napolnili s steljo. Ko pa bodo oživeli bregovi Sore in b>' tam na tisoče kopalcev, bodo taborniki »Črnega Mrava« postavili svoje platneno mesto v Žirovnici pod mogočnim Stolom in to kar za nekaj tednov. Ze zdaj se na to vestno pripravljajo ter zbirajo hrano in denar Ce bo le mogoče, se bodo udeležili še kake delovne akcije, ki jim bo dala tudi nekaj dohodka, s katerim bodo lahko znižali taboraino. Letna skupščina Pedagoškega društva Jugoslavije Pedagoško društvo Jugoslavije je imelo v Beogradu svojo tretjo letno skupščino, na kateri so sklenili, da se bo društvo odslej imenovalo Zveza pedagoških društev Jugoslavije. Vsa društva morajo zaradi tega napraviti načrte za svoje delo ter prirediti svoje občne zbore. Doslej so bile ustanovljene v društvu sekcije za pedagogiko, zgodovino pedagogike, didaktiko, psihologijo, predšolsko vzgojo, metodiko in za učne načrte. Obsodba mladik tatov in vlomilcev Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bila v četrtek opoldne razglašena na-slednja obsodba članov vlomilske tolpe, v kateri so bili dijaki — srednješolci. Obsojeni so bili: Andrej Stele na 7 let m 6 mesecev, strogega zapora, starejši mladoletnik L D. na 1 leto in 2 meseca in starejši mladoletnik F. M. na 1 leto in 4 mesece zapora, Marko Žvokelj na 1 leto in 9 mesecev, Andrej C e č na 2 leti In Dušan Sekavč-n i k na 2 rtizana Bokala s Kresniških poljan, ki so ga nacistični zločine: obesili pred 10. leti sredi vasi Save. Leto dni pozneje na isti dan so partizani vdrli na Savo. zažgali železniško postajo i-n uničili nemJ-ki vlak z vojaškim materialom. Hkrati, so partizan: na.padli tudi nemško utrjeno postojanko v Prosvetnem domu. Vse te dogodke je zdaj slavil center predvojaške vzgoje na Savi. Najboljši tekmovalci partizanskega teka so bili Mirko Zore s Time pod Sv. Goro. Peter Sovine iz Leš nad Savo :n Marjam Keše iz Cirkus nad Litijo. Partizanski tek okrog zgodovinskih krajev na Savi je vodil komandir predvojaškega centra Berti Kaplja s svojimi vodniki in ob sodelovanju Zveze borcev ter ostalih množičnih organizacij na Savi. Zmagovite mladmce je ob pnhocu na cilij pozdravile Litijska godba na pihala. Atletski miting: Odreda Tudi v Ljubljani sc prebujajo atleti in v kratkem se bo vrst:::o tekmovanje za tekmovanjem. V soboto 10. maja bo imel Odred svoj interni miting. To bo prvi preg’.ed pripravljenosti članov enega najmočnejših atletskih kolektivov v državi. Atleti Odreda, ki so se marljivo pripravljali za letošnjo sezono, se bodo pomeriti v tekih, skokih m metih. Tekmovanje bo ob 17. uri na Stadionu ob Titovi cesti. Vodstvo kluba vabi k udeležbi vse neorganizirane, ki imajo veselje do atletike Prijave se sprejemajo na kraju samem. Predstavila - sta se drug drugemu, in pokazalo se je, da je bil ta lovec ferrarski prestolonaslednik don Alfonso, soprog, ki so jo bili z njim pravkar in absentia poročili. Zakonca, ki se nista bila prej še nikoli videla, sta presenečena pogledala drug drugega, nato pa sta se hitro zbrala, da bi pred spremstvom ne kazala slabosti. Lnkrecijo so bili iz političnih razlogov vsilili ferrarskemu prestolonasledniku. Deset minut vljudnega, površnega razgovora je zadostovalo, pa je bil od Lukrecije očaran kakor, še sleherni mož. Lukrecijin vhod v Ferraro je bil eden najsijajnejših prizorov tistega časa. Spredaj je jahalo petinsedemdeset strelcev na konjih, oblečenih v barvi rodbine Este: v belo in rdečo. Za temi je šlo sto trobentačev in piskačev. Za njimi je jezdil čisto sam ženin, don Alfonso, v obleki iz rdečega žameta; na glavi je imel črn žametast baret z zlato zaponko, na nogah črne žametaste golenice in črne škornje. Sledili so ferrarski plemiči na bogato obrzdanih konjih, pažeti, španski grandi, škofje in odposlanci iz Rima. Za temi so kolovratili trije Lukrecijin! dvorni burkači na čelu sprevoda tridesetih pritlikavcev, ki so se vsi nenehoma prekopicevali in brili še druge burke. Nato je prišlo deset izbrano lepih pažetov, oblečenih v mavrične barve. In potem Lukrecija, nevesta, na svojem najljubšem belcu. Imela je gladko, črno žametasto oble* ko, obšito z zlatimi trakovi, povrb obleke pa plašč iz zlatega brokata. Njeni bujni plavi lasje so bili zaviti v koprenasto mrežo iz tenkega zlata, tako da ni bilo mdč razločiti lasnih nitk od zlatih niti. Sonce ji je plamenelo nad čelom. Jezdila je pod škrlatnim nebom, ki so ga nosili redni profesorji in doktorji ferrarske univerze, ker ni bilo dosti slug. Francoski poslanik je jahal za njo, vštric vojvoda Ercola d'Este. Spet so sledili princi, plemiči in pažeti in nato v štirinajstih slavnostnih kočijah častne dame in dvorjanice ferrarskega dvora. Sest in osemdeset mezgov, med njimi dva' bela, je peljalo nevestino opravo. Ferrarske ženske, ki so prodajale zijala, so z glasnimi vzkliki občudovale dragocena oblačila, preproge in lepotičje. Ali nekateri kmet in meščan je stal ob poti, misleč si: To so davki in davščine, ki nam jih je izžela sveta Cerkev — za Borgijce. — Tu — tam — na hrbtih mezgov romajo svojo pot: moji in tvoji »novčiči svetega Petra». Iz novčičev rastö N goldinarji, iz goldinarjev zlatniki, in mnogo zlatnikov da onole rokavasto haljo iz zelenega žameta ali onole ogrije iz rubinov in biserov, ki je belemu mezgu petkrat ovito okrog vratü. Zraven belih mezgov je stopal tudi rdeč bik, grbovna žival Borgijcev. Množica ga je zbadala in dražila, ker se samih Borgijcev ni upala lotiti. Toda bik je ponosno In nedostopno koraka) mimo nje, s pobešeno glavo, da bi ne moral videti in dnhati ljudi, ki so se mn studili. Na Stolnem trgu, kjer so Jo pozdravili vrvohodci, ki so plesali med dvema cerkvenima stolpoma, je Lukrecija stopila s konja. Rektor vseučilišča, profesor Nicolö Leo-niceno, ordinarij za matematiko, star. kratkoviden gospod, ji je držal stremen. Piskači, trobentači, bobnarji in trombarji so zahrumeli, kakor bi se kosali z zvonovi cerkva. Lukrecija, ki Ji Je bil vsak hrup zoprn, je malce zategnila nsta, nato pa daia, da ji je zaigral okrog ustnic smehljaj, ki je vsakega očaral. V sprejemni dvorani sta sedla Lukrecija in Alfonso na prestol, ovenčan z rožami. Po stari šegi je smela nevesta izreči željo, ki so ji takoj ustregli. Lukrecija je prosita, naj vrnejo vsem jetnikom v mestu Ferrari prostost. Španski burkači so jo jeli opevati. Kot prvi govornik jo je pozdravil poet Ariosto: O Rim! Ubogi Rim, strmoglavljen v noč, ko sonce borgijsko te zapustilo, da zdaj v Ferrari užiga svojo luč: Lukrecija, najmilejša zvezd, izbrana, da boš poslej nam sreče topli platnen — o daj, izlij na nas ognjeni vrč in kakor baklje nas prižgi, kraljica! da v tvojo čast nebeško zagorimo in, že pepel, te vdani še slavimo! Nenaravno bled se je mladi, sedemindvajsetletni pesnik priklonil in z okorno ponositostjo stopil v ozadje. Lukrecija je poslala za njim nežen pogled tz svojih occhi bianchi — svojih svetlomodrih oči. Ko se je vrnil v samotno čumnato, je še tisti večer zapisal verz: Zenska je nevaren, velik otrok; golobje oči ima in prijemljaj parde. I . V ferrarskem dvornem gledališča, v podestatovi dvorani, je bilo prostora za tri tisoč oseb. Bil je večer praznične predstave v slavo prestolonaslednikove poroke. Pred začetkom -po ida so stopili vsi igralci na kraj odra in se najponižneje predstavili občinstvu. Ravnatelj je oznanil, kaj bodo igrali. Ariosto je bil predložil svojo »Kasarijo«, pa so Jo bili odbili, češ da je preveč novo-šegna. Vojvoda in občinstvo sta bila za »klasično smer«. Predstava se je začela s tem, da je stopil sam Plautus na oder in izrazil svoje posebno veselje, ker bodo igrali eno njegovih komedij. Igrali so »Epidika«. Večina občinstva se je dolgočasila in oživela šele pri baletih, ki so jih vrivali med dejanja. Deset zamorcev je plesalo s svečami v ustih. Divjal je gladiatorski boj. Posebno so ploskali zmaju, ki je bljuval ogenj, in lepi, nagi devici na enorogn. Nazadnje ‘pa Je prišla neokretna zgodnjekrščanska legendna igra o kateri Thaidi, ki je vznemirila Lukrecijo v dno srca. j