■ektor NT&RCd.o.o. Jože Cerovžek	, ŠT. 38 - LETO XLVIII - CELJE, 22. 9. '94 - CENA 1 SO SIT Glavni in odgovorni urednik NT Bronko Stome¡¿i¿l
Učenje z vsemi učilli
Avtorica vaj iz slovenskega jezika Herma Orožnik, učiteljica iz Velenja, v reportaži na strani 20.
Občine
Po novem bi jih naj bilo v Sloveniji le še sto. Stran 2.
Stanovanja
So najemnine prenizke? Stran 6.
Ljudske univerze
Usposabijanjezaživljenjsko uspešnost. Stran 14.
Šport
Biserni nogomet.
Polzela v Rigo. Stran 17.
Radio Celje
S spomini in nasmehi naprej. Strani S in 25.
Glasba
Malo maščevanje užaljenega glasbenika. Stran 26.
Kronika
Zavlačevanje pri sojenju Marjanu Šošteriču iz Celja?
Stranie.
Milko Mikola
SODNI PROCESI PRED CIVILNIMI SODIŠČI V CELJU V1Ш1945-1951
Pričetek novega feljtona na strani 9.
Za demokracijo

tudi življenje
Ma Karner-Lukaö: '7a spremembo lastninske zakonodaje
potrebujemo 40 tisoč podpisov." Intervju na strani 8.
Sezona brez
poraza
fíokometasi Celja Pivovarne Laško bolj mislijo na pokal prvakov, kot na
sobotni start državnega prvenstva. Težave Gorenja s poškodbami. Stran 16.
27. Mednarodni obrtni
sejem na ocenjevalni klopi
Ocene, obiskovalci, nagrajenci, posveti, mnenja... Na straneh 2,3,5 in 6.
UPI - LJUDSKA
UNIVERZA ŽALEC
VAS VABI V PROGRAME:
•TUJIH JEZIKOV
•SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA
•PLESNO ŠOLO
POHITITE Z VPISOM!
711-343,711-417
l2
Poslovno uspešen sejem
Prve ocene organizatorjev so pozitivne - Letošnji obrtni sejem si Je ogledalo 239 tisoč obiskovalcev
— Sodelovalo Je 1815 razstavljalcev Iz 33 držav
Vrata 27. Mednarodnega
obrtnega sejma v Celju, ki ga
je letos obiskalo skoraj 240 ti-
soč ljudi, so se v nedeljo zapr-
la. Obrtna zbornica Slovenije
in Celjski sejem bosta v pri-
hodnjih dneh podrobneje ana-
lizirala letošnjo sejemsko ma-
nifestacijo, prve vtise pa so or-
ganizatorji že strnili na ti-
skovni konferenci.
Direktor Celjskega sejma
mag. Franc Pangerl je menil,
da je sejem dobro potekal, saj
so lahko zadovoljni tako z obi-
skom kot z odzivi razstavljav-
cev. Na sejmišču so se aktivno-
sti odvijale v okviru sejemske-
ga reda, večjih pretresov pa po
Pangerlovi oceni niso zabele-
žili niti v prometu. Po prvih
razgovorih z razstavljavci
vodstvo sejma ocenjuje, da je
bil MOS poslovno izredno
uspešen, večina letošnjih raz-
stavljavcev pa je pozitivno
ocenila tudi večjo specializira-
nost po dvoranah. Na seimu se
kaže prestrukturiranje sloven-
skega gospodarstva, ugodno
pa so letošnji MOS po direk-
torjevih besedah ocenili tudi
številni vladni predstavniki, ki
so obiskali sejem. Glede na ve-
liko zanimanje za sejem, ki ga
kažejo razstavljavci, bodo or-
ganizatorji v prihodnje posku-
šali spremeniti razmerje med
razstavljavci in prodajalci.
Danes je to razmerje 60 : 40
v korist razstavljavcev, v pri-
hodnje naj bi bilo 70 : 30. Še
največ težav so imeli letos or-
ganizatorji na področju telefo-
nije in to kljub temu, da so
zagotovili 50 izhodnih in 46
vhodnih telefonskih linij. Ker
je ob 350 internih priključkih
to še vedno premalo, bodo pro-
blem v prihodnje poskušali re-
šiti v sodelovanju z delavci
PTT. Še nikoli doslej pa sejma
po besedah vodstva ni obiska-
lo tolikšno število dobro zasto-
panih tujih delegacij, ki jih
poleg stikov s posameznimi
obrtniki in podjetniki zanima
tudi sodelovanje na področju
sejemske dejavnosti.
Predsednik IO OZS ter PO
MOS Stanislav Kramberger
pa je o letošnjem sejmu med
drugim dejal: »Kdor je dobro-
nameren, mora priznati, da je
sejem v primerjavi s prejšnjimi
leti veliko bolj zračen, v dvo-
ranah je več reda in dosežena
je večja specializacija. Raz-
stavljavci so v pogovorih zatr-
dili. da so dosegli zelo dobre
poslovne uspehe, nekateri so
svoje kupčije povečali celo za
100 odstotkov. Slabonamerni
se seveda lahko spotikajo ob
drobnih stvareh, ki se bodo na
tako velikih prireditvah vedno
dogajale, in ki jih noben, še
tako dober mehanizem ne mo-
re odpraviti. V zadnjih dveh
letih je bilo v sejmišče vlože-
nega ogromno denarja in takš-
nega tempa verjetno ne bo mo-
goče nadaljevati. Poleg tega je
treba upoštevati dejstvo, da
imamo med posameznimi sej-
mi izredno mala časa za uredi-
tev vsega potrebnega, zato tu-
di prihaja do manjših težav.
Na primer problem telefonije,
ki se kljub vsako leto novim
priključkom še vedno pojavlja,
bi lahko rešili le s kakšnim sa-
telitom nad sejmiščem in vsaj
tisoč linijami. To so pač objek-
tivna dejstva, ki jih je treba
upoštevati. Tuji in domači raz-
stavljavci ter obiskovalci nam
izrekajo visoke ocene, mi pa se
bomo trudili, da bo sejem
v prihodnje še bolj evropsko
naravnan in da bomo odprav-
ljali pomanjkljivosti.«
Številne spremljajoče dejav-
nosti v času sejma pa je na
tiskovni konferenci ocenil vo-
dja protokola MOS Slavko
Pukl. Letošnje strokovne pri-
reditve in srečanja so potekala
brez večjih težav, med drugim
tudi na račun večih prostorov,
posveti so bili dobro obiskani
in na visokem strokovnem ni-
voju. V prihodnje naj bi uredili
še več manjših prostorov, na-
menjenih sejemskih sreča-
njem, za obiskovalce pa bi bilo
potrebno urediti vsaj še eno
mesto, kjer jim bodo na voljo
potrebne informacije. Kot je
povedal Slavko Pukl, so v času
sejma bile organizirane vse
načrtovane spremljajoče pri-
reditve, razen predstavitve dr-
žav srednje evropske pobude.
Po dogovoru ministrstva za
malo gospodarstvo oziroma
pospeševalnega centra naj bi
se na sejmu vsak dan predsta-
vila ena izmed 12 držav, ven-
dar so to možnost izkoristile le
Češka, Slovaška ter Hrvaška.
Po mnenju Franca Pangerla
tudi z razstavljavci ni bilo ta-
kih težav, ki jim ne bi mogli
biti kos. Zaradi velikega števi-
la sodelujočih pa se manjši
problemi seveda pojavljajo.
O vsebinskem konceptu sejma,
ki so se ga intenzivneje lotili
letos prvič, pa Pangerl meni,
da se je lepo posrečil, pred-
vsem pa pokazal način, kako
tako obsežen sejem obvlado-
vati in doseči preglednost.
0 pravici do
zdravja
Društvo za promocijo
in vzgojo za zdravje orga-
nizira v Dobrni konec
septembra tridnevno de-
lovno srečanje Alpe-Ja-
dran, ki so ga poimenova-
li Človekove pravice in
zdravje.
To je prva predstavitev
tega slovenskega društva,
obenem pa prispevek
k mednarodnem letu dru-
žine. O odgovornosti za
zdravje, pravici do zdrav-
ja, pomenu človekovih
pravic, ustvarjanju pogo-
jev za zdravje in še neka-
terih drugih aktualnih te-
mah bodo predavali tudi
Božidar Voljč, Boštjan M.
Zupančič, Berta Jereb in
še nekateri drugi pozna-
valci te problematike.
K.L.
Po novem okrog sto občin
Eden od kriterijev za ustanovitev pet tisoč prebivalcev
Projekt lokalne samouprave se po spo-
mladanskem referendumu, ki je s svojimi
za marsikoga presenetljivi rezultati za
nekaj časa blokiral nadaljnje aktivnosti,
spet premika. Pri vsem tem gre za pre-
cejšnjo časovno stisko, saj morajo biti po
določitvi Ustavnega sodišča volitve v or-
gane občin opravljene v novih občinah in
sicer do konca leta. Takrat poteče man-
dat sedanjim skupščinam, ki so jim ga že
sicer podaljšali z ustavnim zakonom. Po
zadnjih aktivnostih kaže, da bodo spre-
membe vendarle speljane v predvidenih
rokih.
Zadnje zaplete je ponovno povzročil
sklep Ustavnega sodišča, ki je menil, da
so funkcije, ki naj bi jih izpolnjevale ob-
čine, določene pomanjkljivo in da mora
državni zbor natančno opredeliti obvez-
ne pogoje za ustanovitev občine, vključ-
no z določitvijo spodnjega števila prebi-
valcev in določiti primere odstopanja od
njih.
Državni zbor je medtem to že storil in
med pogoje za nastanek občine so vnesli
popolno osnovno šolo, primarno zdrav-
stvo, osnovno preskrbo z mešanim bla-
gom, komunalno opremljenost, poštne in
finančne storitev, knjižnico in prostore
za delo lokalnih skupnosti, dodatno pa še
socialno varstvo za pomoč družini na do-
mu. Občina naj bi po novem imela poleg
tega vsaj pet tisoč prebivalcev, vendar
bodo dopuščali tudi izjeme zaradi geo-
grafski, obmejnih, narodnostnih, zgodo-
vinskih ali gospodarskih razlogov. Po
predvidevanjih naj bi vsaj tretjina novih
občin v Sloveniji imela manj kot pet tisoč
prebivalcev zaradi omenjenih kriterijev.
Sicer pa naj bi namesto prvotno predvi-
denih okrog 350 občin po teh kriterijih
dobili le okrog 100. To pa pomeni, da se
bo tudi na našem območju število pred-
videnih novih občin bistveno skrčilo, kar
je nenazadnje z nekaj izjemami pokazal
že rezultat referenduma, ko so ljudje na-
mesto predlaganih 48 občin podprli le
20. Zlasti očiten je primer Teharja, za
katerega so v Celju že pred referendu-
mom opozarjali, da nima šole, zdravstve-
ne oskrbe, komunalnih služb in da ima
komaj tisoč prebivalcev. Zlasti kriterij
prebivalstva bo verjetno odločilen tudi
pri nekaterih drugih občinah, kjer so ob-
čani želeli imeti svojo občino (Dobje,
Planina, Solčava, Luče, Vitanje, Tabor,
Bistrica ob Sotli, Kozje...)
Že opravljene referendume bodo upo-
števali pri pripravi zakona o ustanovitvi
novih občin v primerih, ko bi občina za-
dostila zakonskim merilom za nastanek.
Referendumov ne bodo ponavljali, če pa
na določenem območju ne bodo zado-
voljni z zakonsko določeno občino, se
bodo naselja na podlagi referenduma
lahko odcepila, priključila drugi občini
ali ustanovila svojo. Glede na zagretost
nekaterih, da bi imeli svoje občine, lahko
pričakujemo torej tudi takšne rešitve.
T. CVIRN
Ni zadržkov za
sprejem
LJUBLJANA, 20. sep.
tembra (Delo) - Na urad-
nem obisku v Sloveniji je
bil predsednik Zahodno-
evropske unije sir Dudley
Smith. Gre za obrambno
agencijo Evropske unije in
evropski steber Nata in po
izjavah predsednika Smit-
ha unija nima zadržkov za
sprejem Slovenije kot pri-
družene članice. Visoki
gost je povabil predsednika
Milana Kučana, da sprego-
vori na letni skupščini
ZEU v Parizu.
Banke - cokla
senacije
LJUBLJANA, 20. sep-
tembra (Večer) - Predsed-
nik slovenske vlade dr. Ja-
nez Drnovšek se je pogo-
varjal s predstavniki Sin-
dikata kovinske in elektro-
industrije, ki pripravljajo
v torek, 27. septembra
v Mariboru splošno opozo-
rilno stavko zaradi razme-
re v tej panogi. Dr. Drnov-
šek je v pogovoru s sindi-
kalisti opozoril, da banke
še vedno ne odigrajo svoje
vloge pri sanaciji gospo-
darstva. Bančni sistem se
namreč težko in počasi pri-
lagaja novim razmeram in
sanacija bank poteka pre-
počasi, je menil.
Prisilna privedba
LJUBLJANA, 20. sep-
tembra (Večer) - Preisko-
valna komisija državnega
zbora za preiskavo o povoj-
nih pobojih bo pristojno
sodišče zaprosila za prisil-
no privedbo nekdanjega vi-
sokega funkcionarja Mitje
Ribičiča, ki je že drugič za-
vrnil pričanje pred komi-
sijo.
RTV brez
direktorja
LJUBLJANA, 20. sep-
tembra (Republika) - RTV
še vedno nima novega ge-
neralnega direktorja, saj je
Svet RTV sklenil počakati
na odločitev ustavnega so-
dišča v zvezi s spornim 31.
členom zakona o RTV. Na
oktobrski seji pa se bodo
odločali med kandidatoma
Milanom Blažicem in
Francijem Zavrlom.
Med koalicijo in
opozicijo
LJUBLJANA, 19. sep-
tembra (Delo) - Do konca
septembra naj bi SKD
v skladu s koalicijsko po-
godbo predlagala novega
zunanjega ministra. Ven-
dar zaenkrat še ni jasno ali
bodo krščanski demokrati
ostali v koaliciji ali pa se
bodo preselili v opozicijo.
Srebrni jubilej
celjskega opata
Pred 25. leti, 14. septem-
bra, je bil za opata, mestnega
župnika, kot najmlajši v zgo-
dovini devetih stoletij, ime-
novan gospod Friderik
Kolšek.
Ob jubileju so mu čestitali
predstavniki cerkvene in po-
svetne oblasti. Sam se ime-
novanja za opata spominja
takole: »Tistega dne sem
imenovanje sprejel v svoji
mladostni naivnosti. Nasled-
nji dan sem si zopet ogledal
razvaline opatijske cerkve,
Marijine cerkve, opatije sa-
me kot stavbe in dejal: >Bog,
pomagaj mi.< Zaupal sem
v božjo pomoč, pa tudi v lju-
di. Ti so pokazali veliko lju-
bezen do svojih svetišč in po-
magali pri obnovi. Pokazali
pa so zanimanje tudi do ob-
nove verskega življenja, ki je
takrat pravzaprav zacve-
telo<<	UM
Foto: SHERPA
Premoženje ali razočaranje
O poteh in stranpoteh lastninjenja od certifikatov prek delnic
do premoženja ali razočaranja bodo govorili na javni tribuni, ki
jo v četrtek ob 18. uri pripravljajo v celjskem Narodnem domu.
Organizator tribune je Civilna družba Celje ob pomoči Narod-
nih demokratov, socialdemokratov, Liberalne stranke in Zele-
nih Slovenije. Po uvodnih pojasnilih in predstavitvi programa
dveh družb za upravljanje bodo strokovnjaki odgovarjali na
vprašanja obiskovalcev.
TC
Polepšali mesto
V soboto so žalski turistični
delavci praznovali — njihovo
turistično društvo s svojimi
stotimi leti sodi med najstarej-
še v Sloveniji. Ob tej priložno-
sti so mesto polepšali z mest-
nim vodnjakom.
Stoletni jubilej turističnega
društva so Žalčani povezali
s 30-letnico proglasitve trga
Žalec za mesto in praznikom
mestne skupnosti. Osrednja
slovesnost se je odvijala na
Mestnem trgu oziroma na
ploščadi pred stavbo Banke
Celje, kjer so odprli mestni
vodnjak. Avtorja Dare Zavšek
in Rasti Tratnik sta ga obliko-
vala tako, da simbolizira
hmeljsko kobulo ter zaključu-
je ploščad v celoti.
Na slovesnosti sta govorila
predsednik mestne skupnosti
Žalec Eran Sadnik in v imenu
pokrovitelja Banke Celje di-
rektor Niko Kač. Med gosti je
bil tudi predsednik Turistične
zveze Slovenije dr. Marjan Ro-
žič, ki je žalskim turističnim
delavcem podelil posebno
priznanje Turistične zveze
Slovenije ter jim ob tem zaže-
lel, da bi še naprej uspešno de-
lali. V kulturnem programu so
nastopili gojenci žalske glas-
bene šole.
T. TAVČAR
Foto: EDI MASNEC
—NOVI TEDNIK--
Glavni in odgovorni urednik1
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured'
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja-
nj a Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi MasneC
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zule. Tehnično ure-
janje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer. Oblikovanje: Minja
Bajagič. Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431.
fax 441-032.
Št. 38 - 22. september 1994
31
Zdržati v vse bolj
tekmovalnem svetu
............................... ■■■■»■■■■■i..........................................
¡/IOS so med drugimi obiskali tudi predsednik Milan Kučan, predsednik vlade dr.
janež Drnovšek in zunanji minister Lolze Peterle
Mednarodni obrtni sejem
v Celju je največji in najpo-
membnejši slovenski sejem,
judi zato so ga obiskali števil-
ni gostje, posebna pozornost
рз je veljala obiskom sloven-
skega predsednika Milana Ku-
čana, predsednika vlade dr.
Janeza Drnovška in zunanjega
ministra (v odstopu) Lojzeta
Peterleta.
Slovenski predsednik se je
seznanil z organizacijo, vsebi-
no in novostmi letošnjega
mednarodnega obrtnega sej-
ma. O tej največji slovenski se-
jemski in gospodarski manife-
staciji je med drugim povedal:
»Letos sem ta obrtno-poslovni
sejem gledal z dveh vidikov, in
sicer koliko prispeva k utrje-
vanju miselnosti, da nas samo
kvaliteta in odločnost našega
slehernega dela peljeta po po-
ti, na kateri je mogoče v čeda-
lje bolj tekmovalnem svetu
zdržati, in drugič, koliko je
motivacij za kvaliteto dela in
za angažiranje v dejavnostih,
ki so tukaj razstavljene. Moj
občutek je, da se miselnost
o tem, da nas samo kvaliteta
dela vodi naprej in nas ohra-
nja v svetu čedalje večje tek-
movalnosti, uveljavlja in pro-
dira. S tega vidika bi lahko
rekel, da sem s tem, kar sem
videl, zadovoljen. Poslovnih
spodbud, tistih, za katere je
dolžna skrbeti tudi država, pa
se mi zdi, da še zmeraj ni do-
volj. Ne le obrt, temveč celotno
gospodarsko, socialno in druž-
beno okolje še zmeraj kažejo
vse znake tranzicije. Očitno bo
treba pohiteti s procesom last-
ninjenja in s tem omogočiti, da
bi bilo mogoče na tej novi last-
ninski strukturi graditi novo
gospodarsko strukturo in tudi
ustrezno tržno miselnost.«
Milan Kučan se je sestal še
s predstavniki slovenskih
obrtnikov, ki so ga podrobneje
seznanili z najnovejšim svež-
njem zahtev, ki so jih naslovili
na slovensko vlado in državni
zbor. Zahtevajo predvsem po-
večanje subvencij v državnem
proračunu, pomoč obrtnikom
začetnikom, znižanje obrest-
nih mer, odpravo dela na črno
ter še zlasti odpravo finančne
nediscipline. »Cilj slovenskega
gospodarstva in tudi obrti pa
mora biti v prihodnje v tem, da
se primerjamo z Evropo. Dohi-
teti je treba tiste, ki so boljši,
ne pa biti najboljši med naj-
slabšimi,« je menil Kučan.
Predsednik slovenske vlade
dr. Janez Drnovšek si je z za-
nimanjem ogledal Mednarodni
obrtni sejem, udeležil pa se je
tudi podelitve priznanj letoš-
njim nagrajencem.
Po besedah dr. Drnovška
Mednarodni obrtni sejem na-
preduje iz leta v leto, postal je
pomemben del slovenske se-
jemske tradicije in pomembna
predstavitev slovenske obrti.
»V pogovoru z vodstvom zbor-
nice in razstavljalci,« je pove-
dal predsednik, »se mi je potr-
dil vtis, da obrt napreduje in
da naše gospodarstvo oživlja.
Prepričan sem, da bo tako tudi
v prihodnje.« V zvezi s proble-
matiko slovenske obrti je dr.
Drnovšek med drugim dejal:
»V sodelovanju z zbornico smo
pripravili obrtniški zakon, ki
bo postavil temelje za dolgo-
ročni razvoj obrti. Odzvali se
bomo tudi na zadnje zahteve
obrtnikov ter ponudili odgo-
vore na njihove pobude.«
Dr. Drnovšek se je zadržal
še v pogovoru z nekaterimi
obrtniki, ki so ponovili zahte-
ve in težave, s katerimi se sre-
čujejo pri svojem delu. Še po-
sebej so izpostavili reševanje
težav pri vodenju poslovnih
knjig, najemanje kreditov za
obrtnike začetnike in ureditev
finančnega poslovanja. Pred-
sednik Drnovšek je še enkrat
zagotovil, da bo vlada zahteve
obrtnikov pregledala in jih po-
skušala rešiti v zadovoljstvo
vseh. Poudaril je, da ima sam
zelo pozitiven odnos do obrti
in da daje vso podporo reševa-
nju njihovih zahtev.
Zadnji med slovenskimi dr-
žavniki, ki so obiskali sejem
obrti in podjetništva, je bil zu-
nanji minister Lojze Peterle.
Prišel je dan po tistem, ko je
najavil svoj odstop.
Na tiskovni konferenci je
najprej zelo pozitivno ocenil
Mednarodni obrtni sejem, me-
nil je, da je dosegel bistveno
višjo raven kot lani. Po njego-
vem mnenju je bilo moč letos
na sejmu čutiti novo spodbud-
no ozračje predvsem pri raz-
stavljalcih, kar je le še eden
izmed pokazateljev tega, da je
nastopilo obdobje gospodar-
ske rasti.
»Višji sta kakovost pri raz-
stavljanju in kakovost izdel-
kov samih. Posebno pomemb-
no dimenzijo pa predstavlja
okrepljen interes obrtnih
zbornic oziroma obrtnikov iz
drugih držav,« je še menil Pe-
terle. S predstavniki obrtnih
zbornic in nekaterimi obrtniki
ter podjetniki se je pogovarjal
o zahtevah slovenske obrti
vladi in dejal, da bodo v njiho-
vi stranki pobude podrobno
preučili in si prizadevali ures-
ničiti vsaj nekatere izmed njih.
V drugem delu tiskovne konfe-
rence je govoril tudi o svojem
odstopu in položaju krščanske
demokracije, pri tem pa po-
udaril, da želi s svojim odsto-
pom prispevati k jasnosti
v slovenskem političnem pro-
storu.
Mobiliziranci
v Narodnem
domu
Društvo Slovencev,
mobiliziranih v nemško
vojsko v letih 1941 do
1945, se bo v soboto,
24. septembra, ob 10. uri
\ sestalo na drugem red-
kem volilnem občnem
zboru. Društvo, ki ima
sedež v Celju, bo občni
zbor pripravilo v Narod-
nem domu.
TC
Se vedno hoj za pravice
Ukradeni otroci obudili spomin na dogodke pred 52 leti
Preživeli taboriščniki
4 ukradeni otroci, ki so jih
^fed 52 leti Nemci odvzeli
^teram in odpeljali v tabo-
ra, so se tudi letos skupaj
grajani Dolgega polja v Ce-
№ spomnili teh dogodkov.
Slovesnost je bila v soboto
°kviru počastitve krajev-
na praznika. Slavnostni
Gornik je bil celjski župan
Anton Roječ, ki je poudaril,
da so danes otroci ponovno
žrtve, čeprav v svetovni ure-
ditvi uživajo posebno zašči-
to, ki pa je svet ni sposoben
uresničiti. V imenu ukrade-
nih otrok pa je govoril Janez
Štiglic in izrazil upanje, da
bo država končno uredila
vprašanje njihovega statusa
in odškodnin.
Na slovesnosti so v kultur-
nem programu nastopili
učenci Gimnazije Celje
- Center, Celjsko pevsko dru-
štvo in Pihalni orkester ra-
deških papirničarjev z ma-
žoretkami. Ob tej priložnosti
so podelili priznanja za ure-
jeno okolje v krajevni skup-
nosti Dolgo polje.	TC
Foto: EDI MASNEC
Vojaške vaje Most
sodelovanja na
Poljskem
V	Poznanju na Poljskem
so bile prve vojaške vaje
zveze NATO z nekdanjimi
komunističnimi državami,
na katerih je sodelovalo
630 vojakov iz Poljske, Če-
ške, Slovaške, Romunije,
Bolgarije, Litve, Ukrajine,
Danske, Nemčije, Velike
Britanije, Italije, Nizozem-
ske in Združenih držav
Amerike. Vaje Most sode-
lovanja 94 - udeležila sta se
jih tudi dva slovenska čast-
nika, so bile prvi projekt
pri uresničevanju sporazu-
ma Partnerstvo za mir, nji-
hov namen pa je bil uspo-
sabljati čete in vode ter
razvijati enotne operativne
postopke, ki bodo omogo-
čili lažje sodelovanje v mo-
rebitnih skupnih mirovnih
operacijah. Od držav nek-
danjega Varšavskega spo-
razuma se vaj, ki so stale
8,6 milijona dolarjev niso
udeležili madžarski in ru-
ski vojaki. Prvi z opraviči-
lom, da jim okrnjen vojaški
proračun tega ne dovoljuje,
Ruse pa so Nemci že pova-
bili na manevre, ki bodo
prihodnje leto v Nemčiji.
Sicer pa je nizka raven teh
vaj pokazala, da NATO, če-
prav je sporazum podpisa-
la tudi Rusija, Moskve ne
želi vznemirjati. Slednjo
namreč skrbi prizadevanje
njenih nekdanjih zaveznic
za polnopravno članstvo
v severnoatlantskem pak-
tu, kamor si zaradi geopo-
litičnega položaja še pose-
bej močno želi Poljska.
Kairska
konferenca
uspešna
V	Kairu se je po devetih
dneh ostrih in mučnih raz-
prav končala konferenca
Združenih narodov o pre-
bivalstvu in razvoju, na ka-
teri je sodelovalo več kot 20
tisoč delegatov iz 182-tih
držav. Osrednja tema te
zgodovinske konference je
bila, kako omejiti rast sve-
tovnega prebivalstva, ki
predvsem v deželah v raz-
voju dobiva neobvladljive
razsežnosti. Kljub naspro-
tovanju Vatikana in neka-
terih islamskih držav so
delegati sprejeli 113 strani
dolg akcijski program.
Sklepni dokument ni zave-
zujoč, države pa ga lahko
prilagodijo svojemu okolju,
tradicijam in potrebam. Če
ga bodo podpisnice spošto-
vale, bo leta 2015 na Zemlji
7,27 milijarde ljudi, v na-
sprotnem primeru pa 600
milijonov več (leta 2050 naj
bi bilo na našem planetu že
12,5 milijarde ljudi). Med
najbolj spornimi temami
konference, na kateri so
med drugim govorili
o spolni enakopravnosti,
homoseksualnosti so bile
pravica do abortusa, spol-
no življenje pred in zunaj
zakona, uporaba kontrace-
pcije. Vatikan, ki ga je za-
stopal nadškof Renato
Martino je poudarjal, da
Sveti sedež tistih delov
programa, ki govori o lega-
lizaciji abortusa in umetni
kontracepciji ne more pod-
preti, zato teh poglavij tudi
ni podpisal (zaradi nepo-
pustljivosti vatikanske de-
legacije pri iskanju kom-
promisnega predloga
o pravici do splava so ne-
katere države zahtevale.
naj Vatikanu odvzamejo
status opazovalca v OZN).
Za uresničevanje akcijske-
ga programa, ki med reši-
tvami za problem prenase-
ljenosti našteva izboljšanje
življenjskih pogojev, ena-
kopravnost žensk, izobra-
ževanje, naj bi do leta 2000
namenili 17 milijard dolar-
jev. Od tega naj bi dve tret-
jini prispevale manj razvite
države, ostalo pa razvite.
Sporna preteklost
francoskega
predsednika
Francoski predsednik
Mitterrand je v nedavnem
televizijskem intervjuju
-	sprožila ga je objava knji-
ge publicista Pierra Peana
o predsednikovih mladih
letih, zagotovil, da bo kljub
raku na prostati vztrajal
v Elizejski palači do maja
1995, ko mu poteče drugi
sedemletni mandat. Večji
del pogovora je bil name-
njen sporni politični dejav-
nosti Francoisa Mitterran-
da v letih 1934-1947. Pean
v 600 strani dolgi knjigi
razkriva politične začetke
mladega Mitterranda od
njegovega prihoda v Pariz,
kjer se je pridružil konzer-
vativni katoliški mladini
do pobega iz nemškega ta-
borišča leta 1941 in službo-
vanja v Petainovi admini-
straciji. Francoski pred-
sednik je zavrnil očitke, da
je deloval v prid pronaci-
stičnemu vichyjskemu re-
žimu in dejal, da prijatelj-
stvo z Renejem Bousqu-
etom, šefom vichyjske poli-
cije, ki je bil odgovoren za
priprtje 13 tisoč Židov, ne
sodi med sramotna dejanja.
Pean je do spornih podat-
kov o mladem Mitterrandu
prišel s pomočjo francoske-
ga predsednika. Dokaz več,
da se je Mitterrand odločil
razkriti svojo preteklost,
preden to storijo drugi.
Haitska vojaška
hunta odstopila
Haitski generali so se po
zaostrovanju odnosov
z Združenimi državami
Amerike, ki so na tem ka-
ribskem otoku hotele vzpo-
staviti demokracijo, le od-
ločili za miren odhod
z oblasti. Generala Raula
Cedrasa, ki je prevzel
oblast po vojaškem udaru
leta 1991 — takrat je strmo-
glavil legitimno izvoljene-
ga predsednika, populistič-
nega duhovnika Jeana Ber-
tranda Aristida, so k spre-
jemu ameriškega ultimata
prepričala šele ameriška
vojaška letala, ki so že po-
letela proti otoku. Haitska
vojaška hunta je pristala
na zamenjavo oblasti
-	predsednik Aristid se bo
na oblast vrnil potem, ko
bo haitski parlament spre-
jel zakon o pomilostitvi ge-
neralov in njihovih privr-
žencev, kar naj bi se zgodi-
lo najkasneje do 15. okto-
bra, za nemoteno predajo
oblasti pa bo skrbelo 15 ti-
soč ameriških vojakov, ki
so se že izkrcali na otoku.
Tudi tokrat je ameriški
predsednik Clinton (kot na
pogajanja o jedrskih zmog-
ljivostih Severne Koreje)
na pogajanja s haitskimi
generali poslal nekdanjega
predsednika Carterja. Če-
prav je novica iz Port-au-
Princa o sprejemu ultimata
prišla takorekoč v zadnjem
trenutku, ko je bilo pred
haitsko obalo zasidranih že
dvajset ameriških ladij
s 6000 vojaki in so bila le-
tala že v zraku, se je Clin-
tonova poteza izkazala za
pravilno. Tudi zato, ker je
posredovanju nasprotoval
velik del ameriške javnosti,
ameriški predsednik pa bo
glasove volivcev potrebo-
val že na novembrskih vo-
litvah v Kongres.
Št. 38 - 22. september 1994
u
Gorenje tudi
v Pragi
Gorenje posluje na Če-
škem dobri dve desetletji in
ima že več kot štiristo po-
slovnih partnerjev, pred
kratkim pa jim je uspelo
pridobiti še novo poslovno
zgradbo v Pragi.
Slavnostne otvoritve so
se udeležili tudi dr. Davo-
rin Kračun, minister za
ekonomske odnose s tujino,
Vojka Ravbar, državna se-
kretarka za ekonomske od-
nose s tujino, Zvone Dra-
gan, veleposlanik na Če-
škem, ter predstavniki ne-
katerih podjetij iz Sloveni-
je in Češke. Gorenje si na
Češkem krepi poslovne po-
zicije, saj letno prodajo
okoli 50 tisoč velikih go-
spodinjskih aparatov in
okoli 30 tisoč drugih izdel-
kov za gospodinjstvo. Sicer
pa izvažajo tudi precej če-
ških izdelkov in storitev na
slovensko tržišče, kot na
primer traktorje Zetor,
opremo za rudnike, repro-
dukcijski material in se-
stavne dele za proizvodnjo
gospodinjskih aparatov in
še marsikaj drugega. Nova
poslovna stavba, ki so jo
zgradili v 10 mesecih, pa bo
Gorenju omogočila še bolj-
še poslovanje na češkem tr-
gu-
M.L.
Polnjenje črnih lukenj
Ustanovni zbor Združenja Savinjsko - šaleške regije
Pretekli teden so na Topol-
šici ustanovili Združenje po-
djetnikov Savinjsko-šaleške
regije, ki naj bi pripomoglo
k pridobivanju mesta, ki si ga
podjetništvo zasluži.
Združenje je nastalo na po-
budo podjetnikov, v njem pa
naj ne bi sodelovala le mala
podjetja. »Za podjetje ni nuj-
no, da je majhno, tu govorimo
predvsem o podjetništvu kot
novem pristopu do vodenja, za
katerega naj bi bil značilen
inovativen odnos s poudarkom
na tržni in marketinški filozo-
fiji in vključevanjem tvega-
nja,« je poudaril Jože Čuk,
podpredsednik Gospodarske
zbornice Slovenije, ki je po-
djetnikom ponudila roko pri
ustanavljanju združenj. V slo-
venskem gospodarstvu podjet-
niki, skupaj z obrtniki, trenut-
no predstavljajo nekaj manj
kot četrtino, v nekaj letih pa
naj bi ustvarjali že 40 odstot-
kov celotnega družbenega
proizvoda. Z eksplozijo po-
djetništva, kar bo seveda ime-
lo tudi gospodarske in politič-
ne učinke, naj bi se napolnila
»črna socialistična luknja«.
Združenja podjetnikov
v Sloveniji nastajajo predvsem
zato, ker podjetniki doslej niso
imeli ustreznih instrumentov
za servisiranje in zastopanje
njihovih interesov. Podjetniki
se bodo v državnem merilu
zavzemali za zagotavljanje
vpliva na oblikovanje pogojev
gospodarjenja, poskušali za-
gotavljati boljše pogoje gospo-
darjenja na domačem in tujem
trgu, z ustanovitvijo podjetni-
ške akademije naj bi poskrbeli
za usposabljanje in izobraže-
vanje, zagotovili ustrezne
oblike poslovnega svetovanja
in informiranja ter ugodnejše
pogoje poslovanja in ustrezno
promocijo. V razpravi so neka-
teri ustanovitelji na Topolšici
opozarjali, da je nekaj zahtev
podjetnikov že precej starih in
da se v sistemu ničesar ne
spremeni, drugi pa so menili,
da si morajo podjetniki naj-
prej sami pomagati in se enot-
-no organizirati, da bodo lahko
zastopali svoje interese.
Ob teh razmišljanjih so po-
djetniki velenjske in mozirske
občine v sredo na Topolšici so-
glasno ustanovili novo združe-
nje in izvolili upravni odbor,
za predsednico pa imenovali
Milico Tičič. Združenje po-
djetnikov Savinjsko-šaleške
regije se bo borilo za nižje
obrestne mere, znižanje dav-
kov in prispevkov, ureditev tr-
ga delovne sile, sodelovanje
podjetnikov pri oblikovanju
zakonodaje, neposreden vpliv
podjetnikov na vladno gospo-
darsko politiko in poskrbeli za
svoje predstavnike v vseh
skladih. V svoj program dela
so zapisali še organiziranje
poslovnih konferenc, razprave
o makroekonomski politiki,
svetovanja za naložbe certifi-
katov, poskrbeli bodo za pove-
zovanje podjetnikov, organizi-
rali obiske poslovnih partner-
jev, zahtevali pa so tudi po-
djetniški kodeks in ustrezno
arbitražo. URŠKA SELIŠNIK
Podobno kot v Savinjsko-šale-
ški regiji bodo Združenje po-
djetnikov ustanovili tudi v Ce-
lje. Ustanovni zbor bo predvi-
doma 27. septembra.
Predsednica Združenja po-
djetnikov Savinjsko-šaleške
regije Milica Tičič.
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 21. 9. 1994
Odprli so Stepak
V Hrastniku so v soboto od-
prli podjetje Stepak, delniško
družbo, v kateri združuje ka-
pital podjetje Pak 4, d.o.o. iz
Trbovelj in Steklarna
Hrastnik.
Ko je Steklarna po letu 1991
izgubila južna tržišča, je doži-
vela veliko krizo. Vrsta obra-
tov se je morala prekonstru-
irati, med njimi tudi obrat na-
stavne embalaže. Embalažni
obrat je tako lani v dogovoru
s Pakom ustanovil Stepak, kot
hčerinsko podjetje Steklarne.
Steklarna, ki je prej sama pro-
izvajala kartonsko embalažo
za svoje izdelke, bo zdaj to do-
bivala iz Stepaka. Steklarna
ima v novi delniški družbi Ste-
pak manjšinski delež (29 od-
stotkov). Podjetju je dala v na-
jem nove poslovne prostore,
pripadajočo infrastrukturo,
v njem pa so zaposlili tudi ne-
katere presežne delavce iz Ste-
klarne.
V novem podjetju namera-
vajo izpopolniti proizvodnjo
kartonske embalaže iz rjavega
in belega kartona, posebno pa
visokokakovostno kasirano
embalažo, ki jo Steklarna upo-
rablja za embalažo svojih ka-
kovostnih izdelkov.
Steklarna je trenutno naj-
večji Stepakov kupec, saj nje-
ne potrebe po kartonski emba-
laži dosegajo 5 milijonov DEM
letno. Vendar pa si podjetje iš-
če nove kupce, tako da bi naj
v prihodnje Steklarna kot ku-
pec predstavljala manj kot 50
odstotkov. Podjetje Pak 4,
glavni lastnik Stepaka, je da-
nes že uveljavljen proizvajalec
kartonske embalaže, saj so
njegovi kupci poleg Steklarne
še Ljubljanske in Celjske mle-
karne, Fructal, Žito, Klasje
Celje...
N.K.
V petek, 16. in v soboto 17.
septembra šo v Hrastniku že
drugič pripravili Dan stekla in
svetlobe. Organizator steklar-
skega, pa tudi krajevnega
praznika, je Steklarna Hrast-
nik. V petek so poleg otvoritve
podjetja Stepak pripravili sre-
čanje poslovnih partnerjev
Steklarne Hrastnik, v soboto
pa so se srečali zaposleni in
upokojeni delavci Steklarne,
ki jih je pozdravil tudi dr. Ja-
nez Drnovšek. Še isti dan se je
Drnovšek udeležil okrogle mi-
ze na temo Strategija indu-
strijske razvojne politike do
leta 2000, s poudarkom na iz-
vozu kot možnosti preživetja.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Zbornica zasebnega gospo-
darstva Žalec nudi vse vrste
vodovodnih, solarnih in toplo-
vodnih instalacij. Informacije:
tel. 715-630 (Ivan Bratušek).
- Niko savne, Lesarstvo Ereš
Niko — Simona nudi savne vseh
velikosti in različnih oblik (od
2 do 16 oseb). Izdelajo jih izk-
ljučno po naročilu, investitor
izbere obliko in potreben ma-
terial (lipa, jelka, smreka,
samba, tiki). Nudijo tudi tip-
ske savne, velikosti od 2 do 14
oseb. Informacije: tel. 062/38-
705 (Niko Ereš).
-	Podjetje Marinet-trženjsko
informacijska mreža d.o.o. Ce-
lje nudi posredovanje infor-
macij v prometu blaga in sto-
ritev. Podjetnikom nudijo
možnost oglaševanje vseh iz-
delkov in storitev, posredova-
nje ponudbe neposrednim ku-
pcem, storitve mini press cen-
tra in izdelavo anket, potroš-
nikom pa posredovanje infor-
macij o izdelkih in storitvah
z vseh področij in informacije
o nevsakdanjih izdelkih. In-
formacije: tel. 441-441 in fax
24-254 (Borut Jereb).
-	Vakumsko toplotno obliko-
vanje Škof j a Loka nudi proste
kapacitete vakumskega obli-
kovanja embalaže ali drugih
izdelkov iz PVC, PS, OPS ali
pet folij. Informacije: tel. in
fax 064/622-415 (Jože Jemec).
—	Podjetje M Star d.o.o.
Ljubljana nudi posredovanje
pri izvozu ali uvozu blaga,
svetovanje in zastopanje v ca-
rinskem postopku, posredova-
nje pri prevozu blaga in vele-
trgovino. Informacije: tel. 061/
1401-241 in fax 061/1405-206
(Miha Maje).
-	Podjetje Sanks d.o.o. nudi
viličarje različnih vrst in tipov
(tudi rabljene) iz uvoza. Infor-
macije: tel. in fax 062/306-778
(Branko Ozebek).
- GZS-Center za informacij-
ski sistem zbira ponudbe za
delo v lastnem prostoru (delo
na domu) po pogodbi ali ko-
operacije. Zbirajo konkretne
ponudbe z opisom del. Infor-
macije: tel. 061/12-50-122 in
fax 061/219-536.
, Povpraševanje:
- Internova les - borza lesa
Ljubljana povprašuje po žaga-
nem lesu Sm/Je dimenzije
23 xlOOmm,72 x72mm,23x300
mm in 18x250 mm (gradbena
kvaliteta) in breze, debeline
19, 38 in 60 mm, dolžine 4 m.
Hkrati nudijo žagan les ruski
bor, dim. 48x150 mm, dolžine
3 in 5 do 6 m, I. in III. kvalite-
ta. Informacije: tel. 061/12-64-
100 in fax 061/217-602 (Bar-
bara Kavšek).
Delavci vlagajo
v Unior
V	zreškem podjetju Uni-
or so že zbrali certifikate
v vrednosti nekaj več kot
16 milijonov nemških
merk, kar po oceni direk-
torja kadrovskega sektorja
Rajka Malica presega pet-
deset odstotkov skupne
vrednosti podjetja. Agenci-
ji še niso oddali programa
lastninskega preoblikova-
nja, saj imajo nekatere de-
nacionalizacijske zahtevke
še odprte, ti pa do konca
leta še ne bodo rešeni.
Kaj obeta
ekonomija?
V	Laškem so včeraj pri-
sluhnili predavanju mag.
Veljka Boleta na temo Eko-
nomske razmere ob koncu
leta 1994 in napovedim
o tem, kaj nas čaka leta
1995. Veljko Bole, ki mu
nekateri pripisujejo sloves
sive eminence ekonomskih
odločitev in strategije vla-
de, je v drugem delu pogo-
vora odgovarjal na aktual-
na vprašanja, povezana
z gospodarskimi dogajanji
v naši državi.
Gorenje uspešno
v Zagrebu
Na Mednarodnem za-
grebškem velesejmu je so-
delovalo tudi Gorenje, ki je
lahko s predstavitvijo zelo
zadovoljno, saj so s svojimi
izdelki vzbudili veliko za-
nimanje. Če napovedi drži-
jo, bodo letos Hrvatom
prodali skoraj 75 tisoč veli-
kih gospodinjskih apara-
tov, s tako razvejano pro-
dajo pa bi tudi dosegli 65
odstotni tržni delež pri
prodaji velikih gospodinj-
skih aparatov na Hrva-
škem. Gorenje Zagreb se je
tudi prvikrat predstavilo
kot generalni zastopnik za
prodajo osebnih avtomobi-
lov Hyundei.
Nova tovarna
v Bistrici
Včeraj so slovesno obele-
žili začetek dela v novi to-
varni Biterm v Bistrici ob
Sotli, kjer bodo izdelovali
sodobne kapilarne termo-
state za hladilno zamrzo-
valne aparate, ki izpolnju-
jejo vse najzahtevnejše
ekološke norme. Tovarna je
rezultat skupnih vlaganj
podjetja Gorenje in dan-
skega sistema Danfoss.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacija
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int. 290, 292 i"
293 in fax 061/219-536.
Št. 38 - 22. september 1994
flato gospodarstvo na situ
a obrtnem sejmu le bila vprašanju, kako spodbujati razvoj malega gospodarstva,
cenjena posebna pozornost	___
y Sloveniji se letos priče-
, program promocije ma-
la gospodarstva v enajstih
Lvah srednjeevropske po-
^e. Tudi zato je ministr-
vo za gospodarske dejav-
ni posebej pripravilo dan
ijlega gospodarstva, pa tu-
; okroglo mizo o aktualnih
rašanjih s tega področja,
pan malega gospodarstva
minil s slabim priokusom,
,j so organizatorji pričako-
ali predstavnike vsaj šestih
pav srednjeevropske po-
u¿e, srečanja pa so se ude-
¿ili le predstavniki Slova-
ie in Madžarske. Slovenske
„djetnike, obrtnike in stro-
0vne delavce so seznanili
pogoji poslovanja v njiho-
ili državah in s tem, kako se
i njih lotevajo spodbujanja
¡alega gospodarstva. Na
aslednji prireditvi pa so se
brali nekateri predstavniki
jsornih ministrstev in sku-
ali odgovoriti na najbolj pe-
¡óa vprašanja podjetnikov
i obrtnikov o problematiki
alega gospodarstva. Kako
aj bi v bodoče skrbeli za
azvoj tega gospodarskega
tegmenta, ki ima vitalni po-
men za slovensko gospodar-
stvo, pa je na okrogli mizi
nakazal tudi minister za go-
spodarske dejavnosti Maks
Tajnikar. Pojasnil je, kaj naj
bi država postorila za malo
gospodarstvo v okviru finan-
ciranja, pospeševalne mreže,
strategije, zakonodaje in izo-
braževanja. Ob koncu leta, je
zagotovil Tajnikar, naj bi bil
odstotek sredstev za malo
gospodarstvo večji za pri-
bližno pet odstotkov. Tre-
nutno sklad za razvoj male-
ga gospodarstva razpolaga
s 341 milijoni tolarjev, ki jih
bodo porabili za subvenci-
oniranje realne obrestne me-
re. Stasa Baloh Plahutnik,
državna sekretarka za malo
gospodarstvo, pa je poudari-
la, kako pomembno je, da bi
na tem področju gospodar-
stva pristojna resorna mini-
strstva dosegla koordinirano
delovanje. Prav zato so po-
govor z obrtniki in podjetni-
ki organizirali na tak način,
saj so njihova vprašanja po-
segala na različna področja.
Največjo pozornost pa so na-
menili delovanju sklada za
pospeševanje malega gospo-
darstva v prihodnosti.
Prvi korak k
reafirmaciji obrti
Posveta o uresničevanju novega
obrtnega zakona se je udeležil tudi dr.
Maks Tajnikar
Obrtna zbornica Slovenije
je na MOS pripravila posvet
o uresničevanju nedavno spre-
jetega obrtnega zakona.
Predsednik IO Obrtne zbor-
nice Slovenije Stanislav
Kramberger meni, da sodi no-
vi obrtni zakon v sklop pred-
pisov, ki uveljavljajo nov go-
spodarski sistem v Sloveniji.
Z njim se postavlja slovenska
obrt ob bok evropskim drža-
vam. Zakon je narejen po vzo-
ru avstrijske, nemške, franco-
ske in italijanske zakonodaje
in velja za enega najsodobnej-
ših. Med drugim ohranja prvi-
ne tradicionalne slovenske
obrti, v življenje vrača mojstre
in cehovsko zaščito, po drugi
strani pa dopušča popolno
svobodo. Obrt je v zakonu na-
tančno definirana in ni zgolj
pribežališče vsega zasebnega.
Kot pomemben prispevek
k razvoju obrti je zakon ovred-
notil tudi minister dr. Maks
Tajnikar. Obrtni zakon je po
njegovih besedah prvi korak
k reafirmaciji obrti na Sloven-
skem, z njegovo pomočjo je
ohranjena tradicionalna obrt,
ki pomeni del slovenske kultu-
re, po drugi strani pa je sedaj
obrt vključena v sodoben si-
stem gospodarstva. Podrobne-
je je udeležencem obrtni zakon
predstavil Pavel Sedovnik iz
Obrtne zbornice Slovenije,
Staša Baloh Plahutnik pa je
predstavila aktivnosti za spre-
jem podzakonskih aktov. Gre
predvsem za prenos pooblastil
na zbornice, pri čemer je po-
trebno dobro sodelovanje
z občinami. Med podzakonski-
mi akti pa bo najprej priprav-
ljena uredba o listi dejavnosti,
zatem pa še akti, ki se nanaša-
jo na izobraževanje ter prido-
bivanje prostorskih in sanitar-
no-tehničnih pogojev.
NOVO NA BORZI ]
Obveznice
JBK banke
Univerzalna banka d.d.,
Ж) Ljubljana je izdala 1.
sisijo dveh vrst obveznic
namenom dokapitalizacije
bäe in zagotovitev dolgo-
ráega vira sredstev za finan-
iranje lastninskih procesov.
Poleg navadnih so izdali tu-
i hibridne obveznice, zamen-
№ za delnice. Slednje so ne-
tko neobičajne, zato vam
k opišem. Njihova nominalna
tdnost je 75.000 DEM, vred-
>st te emisije znaša 6 mio
EM. Obveznica se glasi na
inosnika in je izplačljiva
10 letih v polletnih obrokih
1 amortizacijskem načrtu,
»ortizacijski načrt bo banka
leíala vsako leto 15. oktobra
naslednje leto. Prvih pet let
speva j o v izplačilo obresti
sicer polletno, naslednjih
(let bo banka izplačevala
ti del glavnice. Na obresti in
lfr polletno, naslednjih pet
!bo banka izplačevala tudi
' glavnice. Na kuponih so
Ticini datumi dospetja. Prvi
'Pon dospe v plačilo 15. 10.
v višini 3.571,23 DEM.
'testna mera je sicer spre-
miva, je enaka obrestni
tri dolgoročnih vrednostnih
'Pirjev R Slovenije nomini-
gli v DEM in kotirajo na
lfzi. Za prvi kupon je 9,75%.
^osnik bo lahko prvih pet
F ^menjal obveznico za del-
PUBK banke d.d. Za vsako
>Veznico pripada 225 delnic
žres B. To so prednostne del-
Ce. ki glasijo na 6000,00 SIT
s° prinosniške. Prednostne,
P°meni da imajo prednost-
Pfavico izplačila dividende
'šini 12% in še participirajo
Morebitni višje izplačani
deridi. Iz prospekta, ki ga
st°nj dobite na njihovih
Jcnih okencih je razvidno
v slučaju da banka ne
pričakovanih rezulta-
" Vsekakor zanimiv vred-
ni papir zaradi svoje dru-
J°eti, a zaradi velikih apo-
v ni za vsakogar.
komentar
H
ra torkovem sestanku so se
Ji delnic nekoliko obrnili
žgor. Seveda bi bilo na os-
novi tega prezgodaj karkoli le-
pega zaključevati. Še vedno je
v ospredju borznega trgovanja
blagajniški zapis Banke Slo-
venija. Cena je v zadnjem ted-
nu poskočila za približno dva
odstotka. Vzrok je bil verjetno
v začasni zaustavitvi primar-
nega vpisa. Zelo'pa je poskočil
tečaj nakupnih bonov omenje-
nega blagajniškega zapisa,
v enem tednu za 25%. Vzrok je
verjetno v iztekajočem se roku
za uveljavitev popusta pri vpi-
su deviznega blagajniškega
zapisa. Popust bo v nasled-
njem mesecu precej manjši,
približno za polovico. Nekoli-
ko je čutiti preplah zaradi ne-
koliko hitrejše rasti tečaja
DEM, predvsem menjalniške-
ga tečaja. To in bližajoči se 1.
oktober, ko zapade kupon
RS02 in OLS bo tečaje obeh
vrednostnih papirjev še dvig-
nilo. V torek je na borzi koti-
rala delnica Finmedia brez
omejitev. Razlog za to je bila
zamenjava ene stare delnice za
štiri nove. Zamenjava je bila
narejena v depotni hiši
Aurum.
Tečaj nepredelanega zlata je
še vedno 1765 SIT za gram.
Cena čiste unče se je na sve-
tovnih borzah nekoliko dvig-
nila, na 391 USD.
Celjska borzna hiša sporoča,
da je vrednost Vzajemnega
sklada Herman Celjski na dan
20. 9. 1994 1.109,74 SIT.
Veliko zanimanje
Italijanov_
Poslovne konference se je udeležil tudi
Giorgio Ret
Trgovinska zbornica iz Tr-
sta ter Obrtna zbornica Slove-
nije sta na celjskem sejmišču
pripravili poslovno konferen-
co, namenjeno vzpostavljanju
tesnejših gospodarskih stikov
med slovenskimi in tržaškimi
obrtniki ter podjetniki.
Zanimanje italijanskih go-
spodarstvenikov za sodelova-
nje s slovenskimi obrtniki in
podjetniki je očitno zelo veli-
ko, saj se je srečanja udeležilo
kar 60 tržaških obrtnikov.
V Celju so predstavili svojo
dejavnost in iskali ustrezne
partnerje, predvsem za termo
in elektro instalacije, mizar-
stvo, avtokleparstvo, gradbe-
ništvo, zlatarstvo in urarstvo,
optiko, obdelavo, marmorja,
pekarstvo, instalacije grelnih
in klima naprav in pleskar-
stvo. Srečanja se je udeležil
tudi predsednik Evropskega
združenja malih in srednjih
podjetij Giorgio Ret. Člani te-
ga pomembnega združenja so
nedavno postali tudi slovenski
obrtniki. Gorgio Ret se je v po-
govoru z vodstvom slovenske
obrtne zbornice ter udeleženci
poslovnega srečanja zavzel za
tesnejše gospodarske stike
med obrtniki in podjetniki
z obeh strani meje. Podrobneje
je predstavil tudi priprave na
konferenco Evropskega zdru-
ženja malih in srednjih podje-
tij, ki bo konec tega meseca
v Berlinu. Med drugim bodo
na tej konferenci obravnavali
gospodarske odnose med drža-
vami članicami in nečlanicami
evropske skupnosti. Giorgio
Ret je prepričan, da bo tudi ta
konferenca pripomogla k tes-
nejšim gospodarskim stikom
v Evropi, to pa je pomembno
tudi za tržaške in slovenske
obrtnike ter podjetnike.
Zastoji predvsem v Šempetru
Največ težav je povzročila cesta Ljubljana-Celje
— Obsejemska prometna ureditev je bila vendarle boljša kot
lani
Prometni oddelek UNZ Ce-
lje, celjska občina in ZŠAM so
letos prometno ureditev v času
obrtnega sejma organizirali
precej bolje kot prejšnja leta.
Da je pot iz prestolnice do Ce-
lja izredno težavna, pa so oku-
sili številni obiskovalci in go-
spodarstveniki.
Kar nekaj predavanj, posve-
tov in poslovnih konferenc se
je pričelo z zamudo, saj mnogi
niso upoštevali dejstva, da po-
trebujejo za pot, dolgo recimo
70 kilometrov, kar dve uri ali
celo več. Namreč, na najbolj
prometni cesti iz ljubljanske
smeri so zastajale na vpadnici
Celje-Žalec-Vransko kolone,
dolge tudi od deset do petnajst
kilometrov. Število prometnih
nesreč, ugotavljajo prometni-
ki, pa se v času sejemske prire-
ditve ni bistveno povečalo. Po
njihovi oceni je bilo več pro-
metnih nezgod le na parkiriš-
čih in v križiščih.
Veliko pa je vredno to, da je
prometnikom in ostalim orga-
nizatorjem uspelo urediti velik
del parkirnih površin na
obrobju mesta, tako da so lah-
ko večino vozil preusmerili iz
prometa že pred problematič-
nim obsejemskim prostorom.
Z vseh parkirnih prostorov,
dovolj velikih, da so dnevno
sprejeli okoli dvanajst tisoč
vozil, so obiskovalce vozili na
sejem tudi z avtobusi. Kot me-
nijo prometniki, je bilo za
umiritev prometa v neposred-
ni bližini sejma narejeno veli-
ko več kot lani, saj je bilo pre-
cej manj gneče in prometnih
zastojev.
Nadomeščanje JUS s
slovenskimi standardi
Zakonodaja predvidoma do konca leta
V okviru strokovnih spremljajočih pri-
reditev MOS je Urad Republike Sloveni-
je za standardizacijo in meroslovje pri-
pravil posvetovanje o nadomeščanju JUS
standardov s slovenskimi standardi SIS.
Urad Republike Slovenije za standar-
dizacijo in meroslovje je bil ustanovljen
junija 1991 in je pristojen za delovanje
na področju standardizacije, meroslovja,
akreditiranja in homologacije. Kot je po-
vedal Anton Pogačnik, v Sloveniji še
vedno veljajo JUS standardi, za večino je
predpisana obvezna uporaba, veliko teh
standardov pa je že močno zastarelih.
Zato si v Uradu prizadevajo za čimprejš-
njo zamenjavo z ustreznimi slovenskimi
standardi SIS. V predlogu novega zako-
na o standardizaciji, ki je bil obravnavan
v državnem zboru v prvem branju, pred-
vidoma pa bo sprejet do konca leta, je
zapisano, da naj bi JUS standardi veljali
v Sloveniji do konca leta 1995.
Pred strokovnjaki in celotnim gospo-
darstvom je tako obsežno delo, ki obsega
zamenjavo nekaj tisoč standardov in
množico tehničnih predpisov, ki bodo
usklajeni z regulativo v Evropski uniji.
Kljub temu industrija, ki je že danes iz-
vozno usmerjena, ne bi smela občutiti
večjih težav ob razveljavitvi jugoslovan-
skih in uvajanju slovenskih standardov.
V Uradu za standardizacijo in meroslov-
je menijo, naj bi slovenski standardi ve-
činoma nastajali s prevzemanjem med-
narodnih in evropskih standardov, obe-
nem pa ugotavljajo, da bi morali proble-
me s tega področja hitreje reševati. Žal se
mora danes gospodarstvo skozi labirinte
zastarelih jugoslovanskih predpisov in
standardov na eni ter množico tujih
predpisov in standardov na drugi strani
prebijati samo, brez učinkovite podpore
državnih institucij.
Št. 38 - 22. september 1994
ó
Nagrajeni za kakovost
Obrtna zbornica Sioveniie in občina Celje sta podelili nagrade — Zlata ceha sta prejeli podjetji Rotoinox
iz Nove Gorice in Gratometai iz Ormoža
Obrtna zbornica Slovenije
je letos podelila že tradici-
onalne nagrade tistim sedem-
najstim razstavljavcem na
Mednarodnem obrtnem sejmu,
za katere so menili, da so
v svojih izdelkih in storitvah
uspeli doseči večjo kakovost
od ostalih, nekateri pa izsto-
pajo tudi zaradi tržne zanimi-
vosti in izvirnosti.
Kot vsako leto so podelili še
posebna priznanja občine Ce-
lje, ki so jih namenili trem raz-
stavljavcem. Podjetje, ki se
pojavi tako med nagrajenci
Obrtne zbornice kot tudi celj-
ske občine, je Alba d.o.o. iz
Celja, obakrat nagrajeno za
elektronski zračni čistilec Prix
70. Direktor podjetja Alojz
Kračun, dobitnik srebrnega
ceha, pojasnjuje, da deluje
elektrostatični čistilec na
principu injektorja, novost je
torej v tem, da ne potrebuje
elektromotorjev. Deluje ne-
slišno in porabi zelo malo
električne energije, le približ-
no 15 vatov. Koristno ga bodo
lahko uporabili v gostinskih
lokalih, predvsem pa bi lahko
koristil bolnišnicam. Tudi ast-
matikom, pravi Kračun, bi
lahko življenje precej olajšal,
saj čisti zrak tridesetkratno.
V Albi so izdelali prototipe či-
stilca in jih namestili v desetih
lokalih. »In ker so se zelo do-
bro obnesli,« ocenjuje Kračun,
»že računamo, da bomo lahko
pričeli s serijsko proizvodnjo.«
Za čistilec zraka pa se menda
zanimajo že tudi angleški po-
djetniki.
S srebrnim cehom so nagra-
dili tudi Andreja Klezina,
obrtnika iz Laškega, ki se že
šesto leto ukvarja s proizvaja-
njem in montažo opreme za
predelavo v mesni industriji,
•specializirali pa so se na izde-
lovanje opreme za termično
obdelavo in sušenje trajnih
mesnih izdelkov. Nagrajeni so
bili prav za razvijanje termič-
ne obdelave, s katero se na slo-
venskem tržišču pravzaprav
nihče ne ukvarja. »Komora je
opremljena z mikroprocesor-
jem za avtomatsko vodenje
procesa,« pojasnjuje Andrej
Klezin, ki svojo obrt skuša pri-
lagajati razvoju tujega znanja,
marsikakšen proizvod, kot na
primer klasična komora na dr-
va z avtomatskim vodenjem,
kakršne še ni nikjer v Sloveni-
ji, pa je plod lastnega znanja.
Klezinove komore uporabljajo
predvsem v večjih slovenskih
podjetjih, izvažali pa so jih že
tudi na rusko tržišče. »Če je bil
ceh podeljen za kvaliteto,«
pravi Klezin, »je naša naloga,
da ga upravičimo. In si v pri-
hodnosti prizadevamo dobiti
še zlatega...«
Bronaste cehe so podelili
kar trem podjetnikom in obrt-
nikom s Celjskega: prvi se uk-
varja z umetnim kovaštvom,
drugi z multimedijskimi pro-
jekti, tretji pa je mizar. Milan
Očko, kovač iz Zreč, je nagra-
do prejel za kip Svetega Flori-
jana in vrtna vrata iz pločevi-
ne in železa. Za izdelavo kipa,
ki so ga naročili zreški gasilci,
je porabil 250 ur dela oziroma
tri leta, za vrata pa dvajset ur
manj. To delo je Milan Očko,
ki se z domačo obrtjo poklicno
ukvarja, končal v petih letih.
O nagradi pa meni, da je veli-
ka spodbuda za načrte v pri-
hodnosti, morda celo vstopni-
ca za razstave v tujini.
Nagrajena je bila tudi Ve-
cronia d.o.o., katere osnovna
dejavnost je organizacija in iz-
vedba raznih medijskih pro-
jektov, denimo postavitve scen
za modne revije in gledališke
predstave, svetlobnih parkov,
ozvočenja, oderskih konstruk-
cij za koncerte in razne prire-
ditve, ukvarjajo pa se tudi z iz-
delavo glasbenih matric v re-
klamne namene. Letos so pre-
jeli nagrado za multimedijski
projekt, v katerem je sodelo-
valo več podjetij z različnih
področij. »Zastopani so bili
različni segmenti,« pravi di-
rektor Vecronie Franc Podgor-
šek, »od televizije, fotograf-
skih storitev pa do računalni-
štva. Največ je vredno to, da
v projektu združujemo kvali-
tetna podjetja. Vsaka dejav-
nost v projektu pa ima točno
določen cilj.« Tako je bilo na
sejmišču mogoče videti tudi
živo dogajanje na odru.
Tretji dobitnik bronastega
ceha je Mizarstvo Koran iz
Šentruperta. Kot je povedal
Boris Korun, se pri njih ukvar-
jajo s prenovo starih oken in
z izdelavo novih, na letošnjem
sejmu pa so bili nagrajeni za
vgradna suhomontažna in bal-
konska vrata. Prepričan je, da
je nagrada najboljša spodbuda
za nadaljnje delo.
Kot rečeno, je priznanje ob-
čine Celje prejela Alba d.o.o.,
med nagrajenci pa je tudi
KFM d.o.o. iz Velenja za uni-
verzalni mlin Ferkar. Mlin, ki
melje vse, danes sladkor, jutri
kavo, smo že predstavili med
domačimi inovacijami, pred-
stavljenimi na MOS, ki so letos
prejele zlato plaketo. Karel
Ferlež, izumitelj in podjetnik,
ki se je z razvijanjem univer-
zalnega mlina ukvarjal celo
desetletje, je bil prav tako na-
grajen dvakrat. Priznanje ob-
čine Celje je prejela tudi Em-
kor d.o.o, tovarna elektrome-
hanskih komponent iz Rogat-
ca, za žični radiator.
Alojz Kračun, Alba d.o.o. iz
Celja, dobitnik srebrnega ceha
in priznanja občine Celje za
elektronski zračni čistilec.
Andrej Klezin, obrtnik iz La-
škega, dobitnik srebrnega ce-
ha za opremo za termično ob-
delavo mesa in mesnih iz-
delkov.
Milan Očko, kovač iz Zreč, do-
bitnik bronastega ceha za kip
Svetega Florijana.
Boris Korun, Splošno mizar-
stvo Korun iz Šentruperta, do-
bitnik bronastega ceha za
vgradna suhomontažna okna
in balkonska vrata.
So najemnine prenizke?
Supra stan je sklical posvet o problematiki na področju
upravnlštva
Supra stan, celjsko podjetje
za upravljanje s stanovanjski-
mi objekti, je organiziral po-
svet, ki so se ga v velikem ude-
ležili občinski upravniki in
razpravljali o tistih težavah na
področju upravništva, ki jih
najbolj tarejo.
Bojan Kolenc, direktor Su-
pra stana, je upravnike najprej
seznanil s projektom o inven-
tarizaciji stanovanj in progra-
mov vzdrževanja za obdobje
petih let, ki so ga opravili po
naročilu Zavoda za invalidsko
in pokojninsko zavarovanje in
obdelali 88 objektov s 1700
stanovanji. Pri tej nalogi pa so
jim na pomoč priskočili tudi
upravniki iz posameznih ob-
čin. Na posvetu so se v nada-
ljevanju osredotočili na ključ-
ne težave upravništva, ki za-
devajo predvsem pogodbe
o upravljanju, vzdrževanje ob-
jektov in obratovalne stroške.
Upravniki so se načeloma stri-
njali, da z upravništvom ne
morejo dobro poslovati, zato
pa se, da lahko preživijo, uk-
varjajo še z dodatnimi dejav-
nostmi. Po oceni nekaterih
ustvarijo z upravništvom le 20
ali 30 odstotkov prihodka,
ostalo pa iztržijo po zaslugi
drugih dejavnosti. Menili so
tudi, da skrb države, da bi li-
mitirala najemnine, ni povsem
na mestu, če naj bi upoštevali
zakonitosti tržnega gospodar-
stva. Dokler ne bodo v državi
urejene temeljne relacije na
tem področju, so še zatrdili,
tako dolgo teh problemov ne
bodo mogli ustrezno reševati.
Naj lastniki stanovanj vedo,
pravijo upravniki, da imamo
tudi mi težave, tprej naj od nas
ne zahtevajo nemogoče.
Tujci o sejmu
Werner Hutschinski, pred-
sednik obrtne sekcije pri av-
strijski zvezni Gospodarski
zbornici:
Kot sosednja država bomo
naše stike še intenzivirali in
vašo deželo promovirali
v Evropski skupnosti. Hkrati
želimo mladim ljudem iz Slo-
venije omogočiti, da bi se za
svoj poklic izučili v Avstriji.
Tako bi lahko v Sloveniji zgra-
dili podobne strukture, kot jih
imamo mi. Slovenija je že po-
stala naš pomemben poslovni
partner, saj smo prepričani
v visoko strokovno kvalifika-
cijo vaših delavcev.
Giorgio Ret, predsednik
evropskega združenja malih in
srednjih podjetij:
Naše sodelovanje se je zače-
lo na lokalni ravni, se pravi
med obrtniki iz Slovenije in
s Tržaškega. Novo evropsko
gospodarstvo zahteva nove
pristope poslovanja, pa tudi
nove in boljše zakonske okvi-
re, ki ustrezajo potrebam in
specifiki malih in srednjeveli-
kih podjetij in obrtništvu. Te-
melji uspešnega sodelovanja
so predvsem poznavanje
stvarnosti tega tipa podjetni-
štva. S to zavestjo se lahko
opredeli nadaljnje delo in lah-
ko pride do konkretnih rezul-
tatov. Računamo, da bomo to
dosegli tudi s prisotnostjo na
tem sejmu, ki sodi med najpo-
membnejše v vzhodnoevrop-
skem prostoru.«
Napoleon Roshi, veleposla-
nik Albanije v Sloveniji:
Izmed vseh stvari, ki sem jih
lani in letos videl tukaj, je
mnogo takšnih, ki bi jih v Al-
baniji z lahkoto prodali. Imate
visokokakovostne izdelke. Al-
banija ima 3,3 milijona prebi-
valcev, od tega več kot 60 od-
stotkov ljudi živi na deželi. Ti
ljudje bi potrebovali marsikaj,
kar se na tem sejmu prodaja.
Obrtništvo pri nas pa je stood-
stotno privatizirano. Slovenija
bo oktobra podpisala dogovor
o medsebojnem investiranju.
Oktobra bo v Tirani tudi sre-
čanje slovenskih in albanskih
podjetnikov. Imamo res veliko
možnosti za sodelovanje.
Kurt K. Uhlmann, vodja iz-'
voza pri Štajerski obrtni zbor-
nici:
Dogovorili smo se, da bost?
Gospodarska zbornica Avstri-
je in Gospodarska zbornica
Štajerske na prihodnjem spo-
mladanskem sejmu prvič na-
stopili s skupnim nastopom.
Na jesenski sejem pa bo prišla
skupina avstrijskih podjetij, ki
se bodo predstavila na raz-
stavnih prostorih posameznih
panog. MOS je bil v zadnjih
štirih letih zelo pomemben za
naša podjetja. Leta 1990 smo
prvič razstavljali. Takrat so
sodelovala 3 podjetja. Danes
sodeluje okrog 50 podjetij, pe-
tim pa smo morali odpovedati.
Na tem sejmu je nastalo 11
fiksnih zastopstev. Eno naj-
večjih je Steierbrau. V Slove-
niji imajo 390 prodajnih mest
preko slovenskega generalne-
ga zastopnika. To je naša po-
slovna strategija.
Raymund Gradt, avstrijski
trgovski svetnik:
MOS je vsekakor najpo-
membnejša sejemska priredi-
tev v Sloveniji. O tem priča že
sam podatek, da ga letno obiš-
če vsak sedmi Slovenec. Rad
pa bi omenil le še težavo, ki
smo jo imeli z organizatorji,
saj so nam obljubili in odobrili
450 kvadratnih metrov prosto-
ra, julija pa so nam sporočili,
da bo mogoče dobiti le 296 m
Dr. Hans Vontobel, častni
predsednik Združenja švicar-
skih bankirjev
Sem nisem prišel, da bi skle-
pal posle, pač pa, da bi se učil
vas spoznal in razumel. To je
dolgoročna investicija. Tukal
sem imel nekaj pomembnih
pogovorov z bankami ter
majhnimi in srednjevelikifl11
podjetji. Pri nekaterih bankah
sem raziskal možnosti sodelo-
vanja. Nekaj mladih Sloven-
cev je že delalo v švicarskih
oddelkih. Takšnih izmenjav
naj tudi v prihodnje ne ^
manjkalo. Prav tako bi lahk°
povabili mlade slovenske ban-
kirje na izobraževanje
Swiss Banking School. D3'
sem pobudo, da bi slovensk6
banke organizirale seminari6;
na katerih bi lahko sodeloval
tudi mi, in obratno.
27. Mednarodni obrtni sejem na ocenjevalni klopi
Minister za gospodarske de-
javnosti dr. Maks Tajnikar:
»Mednarodni obrtni sejem
v Celju se po mojih izkušnjah
vsako leto izboljšuje. V začet-
ku je bil delno, naj mi organi-
zatorji ne zamerijo, kramarski
sejem, na katerem se je našlo
vse mogoče, v dvoranah pa ni
bilo pravega reda. Za letošnji
sejem lahko rečem, da je po-
vsem drugačen. Dvorane res-
nično dihajo, niso natlačene
z vsemi mogočimi izdelki, ki
jih je v tem trenutku mogoče
poiskati v Sloveniji. Obstaja
določen red, tudi zunanja po-
doba sejma se je bistveno spre-
menila, prav tako se vidno
spreminja kakovost razstav-
ljenih proizvodov. V resnici je
to sejem, kjer dobiš tudi zelo
dober vpogled v slovensko ra-
stoče malo gospodarstvo. Ker
postaja v Sloveniji malo go-
spodarstvo prevladujoče, je
celjski sejem v resnici in brez
pretiravanj največji gospodar-
ski sejem v Sloveniji. Vsi tisti,
ki delamo na področju gospo-
darstva v vladi, se pogovarja-
mo s tujci in pogosto jim reče-
mo: Če hočete videti, kaj zmo-
re slovensko malo gospodar-
stvo, potem si poglejte celjski
sejem.«
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Celje in
predsednik Organizacijskega
odbora MOS '94 Jože Zimšek:
»Ko smo zaključili lanski
sejem, smo ugotovili, da je bil
sejem dober, obenem pa smo
se že takrat dogovorili, da mo-
ra biti prihodnji sejem še kva-
litetnejši in da moramo k so-
delovanju privabiti še vač raz-
stavljavcev iz čim več držav.
To nam je letos uspelo, saj se je
na MOS predstavilo prek 1800
razstavljavcev iz 23 držav. Po-
leg tega je sejem veliko bolj
pregleden, razstavljeni izdelki
pa so rezultat znanja naših
ljudi in tujih obrtnikov ter po-
djetnikov. Zato menim, da se-
jem dejansko postaja odmeven
ne le v Sloveniji temveč v ce-
lotnem prostoru dežel Alpe Ja-
dran. Tako kot lani tudi letos
še nismo uspeli postoriti vsega
tistega, kar bi morah. Na le-
tošnjem MOS smo pogrešali
menjalnico, turistične infor-
macije in še nekatere malen-
kosti, ki pa za promocijo sejma
in mesta Celja veliko pomeni-
jo. Menim, da nobene stvari
v prihodnje ne smemo prepu-
stiti naključju ali improvizaci-
ji, temveč bo treba stvari te-
meljito dodelati. Nedvomno
pa se lahko MOS že danes pri-
merja z vsakim drugim sej-
mom v Evropi.«
Državna sekretarka za malo
gospodarstvo Stasa Plahutnik
Baloh:
»Ocenjujem, da je letošnji
MOS izredno uspel. Po eni
strani zaradi dogodkov, ki so
se odvijali ob sejmu in zelo
razgibali tako življenje po-
djetništva kot malega gospo-
darstva, posebno pa obrtni-
štva. Po drugi strani pa je bil
uspešen tudi zaradi načina
razstavljanja, kajti po mojem
mnenju je letošnji MOS bi-
stveno pridobil na kakovosti
s tem, ko je vendarle prešel
v organizirane oblike razstav-
ljanja. Gostili smo kar nekaj
predstavnikov tujih držav, tu-
di z nivoja vlad, ki delujejo na
področju malega gospodar-
stva, in tudi njihova ocena je,
da se sejem lahko kosa s kate-
rim koli sejmom v ostalih dr-
žavah, kjer pa imajo tako obrt
kot malo gospodarstvo morda
že precej bolj razvito.«
Svetovalec v ministrstvu za
gospodarske dejavnosti Mari-
jan Stele:
»Na MOS je naše ministr-
stvo sodelovalo na dveh raz-
stavnih prostorih. Na prvem
smo pod okriljem slovenske
podjetniške inovacijske mreže
predstavljali letošnje najboljše
inovacije s področja malega
gospodarstva, na drugem pa
delovanje pospeševalne mreže
za malo gospodarstvo, kjer je
bilo zelo živahno, saj se je
predstavljalo okoli 100 članov
podjetniške mreže. Nekoliko
slabša pa je bila udeležba dr-
žav srednjeevropske pobude,
saj razen s Slovaško in Mad-
žarsko nismo uspeli navezati
aktivnejših stikov. Letos se
v Sloveniji začenja program
promocije malega gospodar-
stva v enajstih državah SEP in
ta akcija je šele na začetku,
a že čez leto dni bo prav goto-
vo že bolj utečena. Poslovni
stiki s temi državami se boso
lahko hitreje razvijali in uve-
ljavljali ravno skozi takšne,
dinamične oblike sodelovanja.
Dobro so se predstavile tudi
naše sekcije svetovalcev, na-
mreč, zelo je pomembno, da
podjetniki vedo, kje lahko po-
iščejo pomoč in prave infor-
macije.«
Direktor Zlatarne Celje dr.
Branko Semolič:
»Zlatarna se je odločila za
pokroviteljstvo MOS tudi za-
to, ker letos praznujemo 150-
letnico obstoja. To je le ena
izmed predstavitvenih in trž-
nih aktivnosti, ki se jih loteva-
mo z željo, da bi Celje pridobi-
lo sloves zlatarskega mesta,
kar v svojih koreninah prav
gotovo je. Na letošnjem sejmu
smo se predstavili z novim trž-
nim pristopom, pri tem pa smo
se trudili, da bi razstavljalni
del čim bolj približali ljudem.
S poslovnim učinkom, doseže-
nim v času sejma, smo lahko
zelo zadovoljni, saj nam je ti-
sto, kar smo načrtovali, tudi
uspelo uresničiti.«
Št. 38 - 22. september 1994
7
Počastitev
stoletnega upora
Prihodnjo soboto, 1. oktobra, pričakujejo v Celju 25 do
30 tisoč obiskovalcev, ki bodo ob 11. uri prišli na osrednji
prostor Celjskega sejma. Z množičnim zborovanjem naj bi
ta dan zaznamovali večstoletni odpor Štajerske, Koroške
in Pomurja proti političnim, gospodarskim in vojaškim
pritiskom s severa, ki je doseglo višek mćd drugo svetovno
vojno.
Podobno zborovanje je bilo lani v Novi Gorici, ko so se
spomnili četrtstoletnega upora Primorcev proti italijanski
raznarodovalni vladavini in 50. obletnice osvoboditve Pri-
morske. V Celju pa naj bi poudarili domoljubna, narodno-
obrambna dejanja in osebnosti, zaslužne za ohranitev
slovenskega jezika in kulture ter narodne zavesti na tem
delu Slovenije. Posebej se bodo spomnili izgnancev, izse-
ljencev, zapornikov, talcev, taboriščnikov, ukradenih
otrok, mobilizirancev v vojske okupatorjev in drugih žrtev
druge svetovne vojne.
Zborovanje v Celju pripravljajo v soglasju z državnim
vodstvom in ob pomoči 28 občinskih skupščin, udeležili
pa naj bi se ga tudi zamejci iz Avstrije in Madžarske.
TC
Podjetniško
usposabljanje mladih
Projekt je zajel 500 tlljakov na šestih celjskih srednjih šolah
V preteklosti mladi niso bili
deležni podjetniške vzgoje, ki
pa je v novih tržnih razmerah
nujna, če naj bodo ustvarjal-
nejši in odgovornejši za lastno
življenje. To je bilo eno glav-
nih vodil pri projektu Razvija-
nje podjetnega ravnanja pri
mladi generaciji celjske popu-
lacije, ki so jo predstavili izva-
jalci projekta podjetje Racio iz
Celja in sofinancer občinski
sekretariat za družbene dejav-
nosti.
Projekt so izvajali na šestih
celjskih srednjih šolah v času
od novembra 1993 do maja
1994 in je zajel več kot 500
dijakov, pa tudi pedagoge in
starše. Potrebne 3 milijone to-
larjev so zagotovili na ministr-
stvu za gospodarske dejavno-
sti, celjskem izvršnem svetu in
celjski območni enoti republi-
škega zavoda za zaposlovanje.
Pri projektu ni šlo samo za
to, da bi vsi mladi postali po-
djetniki, pač pa so jih strokov-
njaki iz Racia v različnih uč-
nih delavnicah skušali pripra-
viti na to, da prevzemajo od-
govornost za lastni razvoj, ki
ne more biti prepuščen usodi.
Mladi morajo torej predvsem
v sebi definirati cilje in imeti
znanje, da storijo, kar želijo.
Anketa ob koncu delavnic je
pokazala, da si mladi želijo iz-
vedeti več o sebi in o možno-
stih osebnega razvoja ter uve-
ljavljanju kariere in da je tre-
ba s privzgajanjem podjetni-
štva pričeti čimprej.
Rezultat ene od učnih delav-
nic je tudi konkreten projekt
treh mladih, nekdanjih učen-
cev Srednje šole za gostinstvo.
Gregor Šeligo, Polona Jelen in
Andrej Košar namreč namera-
vajo v Ljubljani na Kardeljevi
ploščadi odpreti kiosk z vege-
tarijansko fast food prehrano.
Lokacijsko dovoljenje že ima-
jo, gre predvsem za zagotovi-
tev potrebnega denarja. V Ra-
ciu si ob tem prizadevajo, da
bi v republiki uredili sistemski
vir za podobne projekte mla-
dih, ki v praksi preizkušajo
mladinsko podjetništvo. Sicer
pa je tudi celoten projekt na-
daljnjega usposabljanja mla-
dih za podjetništvo na sred-
njih šolah odvisen od tega, ko-
likšen delež bo v ta namen pri-
pravljena dati država.
T. CVIRN
Ob šentjurskem prazniku
V	šentjurski občini so pri-
pravili bogat program priredi-
tev, s katerimi bodo proslavili
svoj praznik.
V	soboto, 24. septembra ob
15. uri, so bodo na slovesni seji
zbrali člani skupščine občine.
Na njej bodo, kot je že v nava-
di, podelili plakete, priznanja
in pohvale občanom, zasluž-
nim in aktivnim na raznih po-
dročjih. Po seji bo ob 18. uri
otvoritev razstave v salonu Al-
pos, ki jo bo spremljala godba
na pihala in moški pevski zbor
Skladateljev Ipavcev.
Občinski praznik pa bodo,
vse tja do srede oktobra,
spremljali še Ipavčevi kulturni
dnevi ter športne in zabavne
prireditve. Že jutri, v petek, si
lahko ogledate nogometni tur-
nir šentjurskih političnih
strank, ki bo ob 15. uri v šport-
nem parku. Športna bo tudi
sobota. Dopoldne bo tek prija-
teljstva mesta Šentjur v Šport-
nem parku, popoldne pa nogo-
metna tekma med Šentjurjem
in Svobodo Brežice. V nedeljo
zjutraj bo tekmovanje lovcev
v streljanju na glinaste golobe
na strelišču stari grad na Pla-
nini.
Naslednji konec tedna, v pe-
tek, bodo v prodajnem centru
Lipa Šentjur gostili regijski
hitropotezni šahovski turnir.
Nekaj posebnega pa bo gotovo
maša v staro-krščanski cerkvi
na Rifniku, ki bo v soboto ob
11. uri. Še isti večer bodo pri-
reditve zaključili s Karaokami
pri šentjurski tržnici. Avdicija
zanje bo bo 27. septembra ob
19. uri - tudi ob tržnici.
N.K.
Danes, 22. septembra bodo
v Šentjurju odprli zahodni del
obvoznice Šentjur in povezo-
valne ceste Nova vas-Hruše-
vec-Jakob. Otvoritev bo ob 15.
uri pri novi avtobusni postaji.
Več prostora v šolah
Izdelan program za gradnjo In obnovo šol v šmarski občini
Predlog programa naložb
v šolstvu v občini Šmarje pri
Jelšah v naslednjih štirih le-
tih in prijava na natečaj Mi-
nistrstva za šolstvo in šport
Republike Slovenije sta bili
poglavitni temi seje izvršne-
ga sveta in skupščine občine.
IS je potrdil prednostno li-
sto naložb — novogradnje in
obnove osnovnošolskega
prostora v občini in projekt
nadomestne gradnje glasbe-
ne šole v Rogaški Slatini.
Na seji izvršnega sveta so
med drugimi obravnavali tu-
di predlog vaške skupnosti
Gastrož glede delitve naselja
Sodna vas in pridružitve
kraju Podčetrtek. Člani so se
seznanili z gradivom Gastro-
ža in ugotovili, da gre za za-
devo, ki je v pristojnosti Ge-
odetske uprave. Ta že vodi
postopek in bo ponovno pre-
verila pravne podlage za po-
budo vaške skupnosti ter
s tem tudi za njeno legitim-
nost, potem pa to predstavila
IS. Zadnjo besedo bo seveda
imela občinska skupščina.
Na izredni seji skupščine,
ki je bila prejšnjo sredo, naj
bi te programe potrdili ter
jih prijavili na natečaj za so-
financiranje naložbe v šolski
prostor za odpravo dvoiz-
menskega pouka in za
zmanjšanje prostorske stiske
na osnovnih šolah. Kot je
znano, sta vira financiranja
dva in sicer 50 odstotkov de-
narja zagotovi ministrstvo,
drugo polovico pa da občina.
Na ta natečaj naj bi šle štiri
prijave in sicer za izgradnjo
prizidka in telovadnice pri
i. osnovni šoli v Rogaški Sla-
tini. Vrednost naložbe naj bi
znašala nekaj več kot 204
milijone tolarjev.
Drugi je program sofinan-
ciranja izgradnje prizidka
pri osnovni šoli Šmarje pri
Jelšah. Naložba naj bi sku-
paj znašala več kot 35 mili-
jonov tolarjev. V program so
uvrstili tudi izgradnjo pro-
storov Glasbene šole Roga-
ška Slatina, kajti obstoječo
šolo so zaradi denacionaliza-
cije vrnili nekdanjim lastni-
kom. Tako bo občina Šmarje
pri Jelšah ostala brez seda-
njega objekta glasbene šole.
Naložba naj bi bila skoraj
113 milijonov tolarjev. Zad-
nji program pa predvideva
sofinanciranje obnove III-
. osnovne šole Rogaška Slati-
na, podružnične šole Donač-
ka gora, osnovne šole Marija
Broz v Bistrici ob Sotli, telo-
vadnice OŠ Zibike ter po-
družnične šole Sv. Florjan.
Naložba naj bi znašala 168
milijonov tolarjev.
Tako je bil na skupščini
sprejet sklep, da se te prijave
pošljejo na ministrstvo za
šolstvo ter da se potrdi pro-
gram za dopolnitve, ker se
vsi niso strinjali s takšnim
programom prijav. Dopolni-
tve so potem sprejeli nasled-
nji dan na kolegiju ravnate-
ljev osnovnih šol te občine.
V program so vključili še iz-
gradnjo telovadnice v Pri-
stavi, naložba naj bi znašala
skoraj 15 milijonov tolarjev,
izgradnjo veznega hodnika
med šolo in telovadnico
v Rogatcu v vrednosti 7,5
milijona tolarjev ter prizidek
učilnice in telovadnice v ve-
likosti učilnice v Šentvidu,
naložba pa naj bi bila vredna
12,9 milijona tolarjev.
DAMJANA SEME
Odobrene
prošnje
Šentjurski izvršni svet
bo knjižnici v Šentjurju
pomagal s pol milijona to-
larjev. Knjižnica je sicer
zaprosila za cel milijon,
s katerim bi poravnala ne-
plačane račune in kupila
nove knjige. Vendar pa ji
občina ne more dati več, saj
je s tem že izpraznila rezer-
vo. 50 tisoč tolarjev je vla-
da namenila Društvu mo-
biliziranih Slovencev, 150
tisoč pa kmetiji Artnjak, ki
jim je strela požgala žito in
uničila vso kmetijsko me-
hanizacijo.
Pozdravili so tudi pro-
gram Društva študentov in
mladih, ki želi mladim
omogočiti kulturna, šport-
na in ostala srečanja. Naj-
kasneje v treh mesecih jim
bodo priskrbeli prostor za
delovanje.	N.K.
Denar bodo
namenili kmetijstvu
Od družbe za gradnjo avtocest prejeli
520 milijonov tolarjev
Družba za gradnjo avtocest
v Sloveniji je žalski občini že
nakazala 520 milijonov tolar-
jev — denar, s katerim bodo po-
krili stroške ob spremembi na-
membnosti zemljišč zaradi
gradnje avtoceste skozi Sa-
vinjsko dolino.
Vinko Debelak, občinski se-
kretar za varstvo okolja in
urejanje prostora, je povedal,
da načrtujejo več oblik porabe
tega denarja. Del sredstev na-
meravajo porabiti za investici-
je, kot so gradnje namakalnih
in osuševalnih sistemov, obno-
ve obstoječih jarkov, razvoj
dopolnilne dejavnosti in dru-
go. V izvršnem svetu predlaga-
jo, da bi del tega denarja na-
menili za investicije kot nepo-
vratna sredstva, del pa ponu-
dili kmetovalcem v obliki raz-
nih kreditov. Sekretariat za
varstvo okolja in urejanje pro-
stora v Žalcu je pri Hmezado-
vem Inženiringu naročil pro-
jekt, ki bo pokazal, v katere
namene naj bi denar porabili.
Projekt bo izdelan do konca
tega meseca. Občinski izvršni
svet bo seveda natančno
spremljal plan delitve denarja,
ki ga bo pripravil odbor za
kmetijstvo.
Tisti del denarja, ki naj bi ga
podeljevali v obliki kreditov,
bo upravljal poseben sklad za
pospeševanje kmetijstva. Od-
govoren bo občinski skupščini,
izvršni svet pa je sklep o nje-
govi ustanovitvi že sprejel.
T. T.
Praški modni izziv
Podjetje Intertrade CS, ki ga vodi dr. Tomaž Subotič, je
v sodelovanju z Muro v Pragi organiziralo veliko modno
revijo. Modno predstavitev so organizatorji izkoristili tudi
za predstavitev nekaterih uveljavljenih slovenskih podje-
tij, saj so se poleg čeških in slovaških podjetij v hotelu
Atrium predstavili še Radenska, Krka, Etol, Zlatarna in
Gorenje. Uspela prireditev, na kateri se je zbralo blizu 700
predstavnikov državnih organov, podjetnikov, novinarjev
in drugih gostov, je po oceni udeležencev prerasla
v pomemben družabni dogodek leta. Modno revijo so si
ogledale tudi nekatere soproge državnikov, med njimi
Olga Havel in Štefka Kučan.
V Šentjurju plin še letos
Izvršni svet o gradbenih delih v občini
Glavne točke torkovega za-
sedanja šentjurskega Izvršne-
ga sveta, so bile informacije
o poteku gradbenih del v obči-
ni, člani IS pa so govorili tudi
o plinski in telefonski napelja-
vi v občini.
Na seji so člani komisije za
ocenitev škode po neurju, ki je
22. avgusta prizadela šentjur-
sko občino, podali njeno konč-
no oceno. Neurje je povzročilo
za 252 milijonov in osemsto ti-
soč tolarjev škode, v kar pa ni
všteta škoda na regionalnih in
magistralnih cestah. Izvršni
svet bo poročilo o škodi posre-
doval Ministrstvu za okolje.
Obravnavali so tudi poroči-
lo podjetja Slovenski plinovo-
di, ki so odgovorili na neresni-
ce, ki naj bi krožile v zvezi
z izgradnjo plinovoda. V po-
djetju pravijo, da delo poteka
po načrtu ter, da so do zdaj
uspeli zgraditi štiri od predvi-
denih osmih kilometrov plino-
vodnega omrežja, do konca le-
ta pa naj bi na plinsko omrežje
priključili celotni ožji center
Šentjurja. V naslednjem letu
bodo zaključili še omrežja na
območjih Anderburga, Hru-
ševca, Nove vasi in Bezovja ter
tako izvedli vse, za kar so se
v koncesijski pogodbi obve-
zali.
Na seji IS so sprejeli tudi
spremembo projekta telovad-
nice pri OŠ Hruševec, ki jo bo-
do povečali in razširili njeno
zmogljivost. Športna dvorana
bo tako primerna za potrebe
celotnega Šentjurja.
Še lani so v Šentjurju razmi-
šljali o podvozu pod železni-
ško progo, preden pa bi morali
projekt oddati investitorjem,
so tla še enkrat pregledali in
ugotovili, da zaradi njihove
slabe nosilnosti in velikih
stroškov gradnja podvoza ne
bo mogoča. Tako so se odločili
za izgradnjo nadhoda za
pešce.
Šentjurski izvršniki pa so
v torek sprejemali še en pro-
jekt, in sicer gradnjo mostu
čez Voglajno v Vrbnem. Lesen
most, ki je stal tam, se je julija
porušil. V načrtu imajo nov,
dvopasovni most, ki pa bo stal
od štirinajst do petnajst mili-
jonov tolarjev, kar za šentjur-
ski IS predstavlja težavo, saj
imajo za izgradnjo mostu do
sedaj zagotovljenih le šest mi-
lijonov tolarjev.
NADJA KOS
Kdo se je
okoristil?
LJUBLJANA, 20. sep-
tembra (Delo) - Politični
kolegij slovenske vlade je
ob obravnavi delnih poro-
čil, ki govorijo o trgovanju
z orožjem, sklenil, da je
treba tisti del trgovanja, ki
je bil v času osamosvajanja
v nacionalnem interesu, lo-
čiti od trgovine, pri kateri
je šlo za osebno okoriš-
čanje.
Normalno delo
tudi brez SKD
LJUBLJANA, 18. sep-
tembra (Delo) - Odstop Loj-
zeta Peterleta je povzročil
burne reakcije na sloven-
skem političnem prizoriš-
ču. Vendar po mnenju vodij
koalicije ne grozi parla-
mentarna kriza. Dr. Janez
Drnovšek meni, da bosta
vlada in parlament lahko
normalno delovala naprej
tudi brez krščanskih demo-
kratov.
Kolegij vlade
o orožju
LJUBLJANA, 19. sep-
tembra (Delo) — Kolegij
predsednika vlade dr. Ja-
neza Drnovška je zaradi
zahtev iz državnega zbora
in javnosti za zaprtimi vra-
ti obravnaval delna poroči-
la ministrstev za obrambo
in notranje zadeve ter Sove
o trgovini z orožjem na slo-
venskem ozemlju.
Združevanje
opozicije
LJUBLJANA, 16. sep-
tembra (Delo) - Šest opozi-
cijskih strank - ljudska
stranka, socialdemokrat-
ska stranka, zeleni, narod-
ni demokrati, liberalna
stranka in nacionalna
stranka - je podpisalo spo-
razum o skupnem nastopu
na decembrskih lokalnih
volitvah za župane in ob-
činske svete.
Merila za nove
občine
LJUBLJANA, 16. sep-
tembra (Delo) - Poslanci
državnega zbora so sprejeli
nekatere spremembe in do-
polnitve zakona o lokalni
samoupravi. Z njimi so po-
slanci sprejeli obvezujoča
merila za nastanek občin,
vgrajene pa so tudi določbe
o mestnih občinah. Poslan-
ci so ob tem še enkrat pre-
gledali poročilo o ekscesu
pri glasovanju, ko so delo-
vale tudi glasovalne tipke
odsotnega Jožefa Kopšeta-
.Poslanci so ugotovili, da je
tipke nehote pritisnil po-
slanec Rafael Kužnik, ko se
je naslanjal na klop. Ven-
dar dvomov o glasovanju
ni, saj je bilo že takoj po-
novljeno.
Kovačič minister
brez listnice
LJUBLJANA, 16. sep-
tembra (Delo) - Državni
zbor je magistra Boštjana
Kovačiča imenoval za mi-
nistra brez listnice, katere-
ga delovno področje bo
uvajanje nove lokalne sa-
mouprave in državne upra-
ve. Skrbel bo tudi za koor-
dinacijo med vlado in par-
lamentom.
Št. 38 - 22. september 1994
8
Za demokracijo
tudi življenje
Metka Karner-Lukač: »Za spremembo lastninske zakonodaje potrebujemo 40 tisoč
podpisov«
Skupina poslancev je predlagala spremembe in dopolni-
tve lastninske zakonodaje, ki naj bi jih državljani s svojimi
podpisi neposredno podprli ali zavrnili. Namen sprememb
in dopolnitev je razdelitev dodatnih certifikatov, povečati
možnost brezplačne razdelitve družbenega kapitala ter
možnost lastninjenja tudi v javnih podjetjih, zavarovalnica
in bankah, ki se sanirajo z javnim dolgom. O tej temi, o vlogi
ženske v politiki ter o nekaterih aktualnih političnih dogod-
kih, smo se pogovarjali z Metko Karner-Lukač, poslanko
SLS v Državnem zboru in predsednico odbora za nadzor
proračuna in drugih javnih financ.
Kdo je poleg vas še predla-
gal spremembe in dopolnitve
v lastninski zakonodaji?
Poleg mene sta bila pred-
lagatelja še Žarko Pregelj,
strankarski kolega ter Mari-
jan Poljšak, poslanec SND.
Je kakšno vlogo pri tem
odigral tudi sindikat?
S sindikati smo pristopili
k sporazumu o izvedbi pod-
pore v zbiranju podpisov.
Podpisniki so bili Neodvisni
sindikat, sindikat Pergam
ter Svobodni sindikat. Na
nekatere sindikate v podjet-
jih smo se obrnili neposred-
no. Sindikati vidijo korist-
nost predloga v tem, da po-
stanejo večinski lastniki
v podjetjih zaposleni, bivši
zaposleni in upokojeni de-
lavci. Podjetja bi tako dobila
aktivnega lastnika, s tem da
bi se zmanjšal procent druž-
benega kapitala za družbeni
odkup, kar pa pomeni, da bi
se podjetja lahko bolj posve-
tila svojemu razvoju in ob-
vladovanju trenutnih likvid-
nostnih težav. Denar naj bi
tako vlagali v svoja podjetja,
kar naj bi bil cilj vseh zapo-
slenih v podjetju.
Kakšen je namen spre-
memb in dopolnitev zakona?
S predlaganimi spremem-
bami želimo doseči nasled-
nje učinke: razdeliti dodatne
lastninske certifikate, pove-
čati možnost brezplačne raz-
delitve družbenega kapitala
v podjetjih iz sedanjih 20 na
40 odstotkov ter omogočiti
podjetjem, da razpoložljiva
likvidnostna sredstva in de-
narne prihranke zaposlenih
namenijo za lastni razvoj in
tekočo proizvodnjo in ne za
izčrpavajoči notranji odkup.
Z dopolnitvami zakona pa bi
odprli možnost uporabe last-
ninskih certifikatov tudi pri
lastninjenju družbenega ka-
pitala gospodarskih javnih
služb, zavarovalnic, bank in
drugih subjektov, ki se sani-
rajo z javnim dolgom ter
lastninjenju podjetij, ki so
v lasti Sklada RS za razvoj,
za katera naj bi veljale do-
ločbe Zakona o lastninskem
preoblikovanju podjetij.
Kakšni postopki morajo
steči, da bi v končni fazi pri-
šlo do razpisa referenduma?
Obstoječi zakon je v inte-
resu koalicijskih strank in
zato ni možnosti, da bi bile
spremembe in dopolnitve
sprejete v parlamentu, zato
kličemo na pomoč državlja-
ne. V roku dveh mesecev mo-
ramo podpisniki zbrati
40.000 podpisov, da se
ustvarijo pogoji za razpis za-
konodajnega referenduma.
Če na njem več kot polovica
volivcev omenjene spremem-
be podpre, potem zakon sto-
pi v veljavo, ne da bi ga
obravnaval Državni zbor.
Kako naj občan, ki želi
podpreti vaše predloge in
ima volilno pravico, odda
svoj glas?
Občan z volilno pravico se
lahko zglasi na občinskem
upravnem organu, kjer se
vodi evidenca o njegovem
stalnem prebivališču. Tam
izpolni obrazec številka 0.5,
ki je sicer na voljo v knjigar-
nah Državne založbe Slove-
nije, predlagatelji pa se tru-
dimo, da bi jih zagotovili tu-
di upravnim organom. Pra-
vilno izpolnjen obrazec, ki
ga pregleda uradna oseba, se
potem pošlje predlagateljem.
Ste morda seznanjeni, ka-
ko potekajo dela na terenu?
Slišimo, da obstajajo pro-
blemi. Težave so z uslužben-
ci na upravnih organih, ki so
neprijazni do občanov. Men-
da v manjših mestih ni mo-
goče dobiti obrazcev. Zaen-
krat še ne razpolagamo z no-
benimi rezultati, ti bodo na
voljo šele po 1. oktobru.
Vlada odločno nasprotuje
vašemu predlogu sprememb.
Zakaj?
To je logično, kajti vlada
želi, da bi se kupnino za
družbeni kapital podjetij
preneslo v državne sklade in
da bi z njo razpolagala in
reševala trenutne probleme
v gospodarstvu. Obstaja ne-
varnost, da se sredstva pre-
takajo iz suficitarnih v defi-
citarne celice, od uspešnih
k tistim, ki so v izgubi. Po
31.12.1994 bi Sklad RS sam
določal način lastninske pre-
obrazbe podjetij in bi jih ta-
ko lahko prodajal tudi tuj-
cem oz. tistim, ki so si v zad-
njem času pridobili kapital
sumljivega porekla.
Toda zdi se, da tudi večina
poslancev Državnega zbora
zavrača predlagane spre-
membe in dopolnitve?
Najprej smo poskušali do-
biti 30 poslancev, da bi pod-
pisali zahtevek za izvedbo
referenduma. Vendar nam
jih je uspelo zbrati le 23. Že-
leli smo, da ne bi obremenje-
vali državljanov in upravnih
organov, vendar kot vidite,
med poslanci ni bilo izraže-
nega posebnega navdušenja.
Verjamete, da bo do refe-
renduma prišlo?
Težko je reči. Večina dr-
žavljanov tej problematiki
ne posveča dovolj velike po-
zornosti in se ne zaveda tega,
da bo sedanja zakonodaja
pospešila socialno razsloje-
vanje družbe, za kar sicer ni
potrebe. Obenem pa bo zara-
di uničenja akumulacije
v podjetjih, ki ga prinaša no-
tranji odkup, nastala še veli-
ka nacionalna škoda.
Bi soglašali s trditvijo, da
poslanke uživate v očeh javno-
sti večji ugled od vaših ko-
legov?
Na to zadevo ne gledam s te-
ga zornega kota. Delo poslank
ocenjujem glede na njihove
vsebinske predloge, ki jih
predstavljajo v parlamentu.
Tu pa se mi zdi, da smo po-
slanke še vedno premalo ak-
tivne. Nenazadnje nas je tudi
premalo, kar se vidi tudi v za-
sedanju pomembnih funkcij.
Nobena od poslank ni recimo
vodja poslanske skupine.
Bo držala trditev, da je težje
biti poslanka kot poslanec?
Če govoriva o poslanki, ki je
obremenjena z družinskimi
obveznostmi, potem moram
povedati, da mora ženska pač
v tistem trenutku, ko se odloči
za delo poslanke, pozabiti na-
se in na družino. Skratka, na
volitvah naj bi kandidirali lju-
dje, ki imajo urejen status
v materialnem in družinskem
smislu.
Kako npr. zgleda vaš običa-
jen delavnik?
Dnevno se vozim v Ljublja-
no približno 60 km. Kot pred-
sednici odbora za nadzor pro-
računa in drugih javnih financ
mi dela res ne zmanjka. Ome-
niti moram še obiske v podjet-
jih, saj me zanimajo zaposleni
in njihovo uveljavljanje oz. kr-
šenje pravic. Sicer pa živim či-
sto normalno življenje.
V zadnjem obdobju se je ne-
kako pomirila polemika o pre-
tirano visokih plačah poslan-
cev. Kakšno je vaše mnenje
o tem vprašanju?
Glede na delo in izpostavlje-
nost javnosti plača ni previso-
ki, je pa dovolj visoka, da
omogoča poslanskemu statusu
primerno življenje, vendar
brez razkošja. Če primerjamo
plače nižjih menedžerjev v po-
djetjih z našimi, pa opazim, da
so njihove plače precej višje od
naših.
Pred časom so v parlamentu
radiestezisti merili vpliv ra-
zličnih dejavnikov na počutje
poslancev. Kakšnim vplivom
je izpostavljen vaš sedež?
Pri mojem sedežu je šlo za
vpliv podzemnega vodnega to-
ka v kombinaciji s tehničnim
sevanjem. Da nekaj ni v redu
z mojo lokacijo, sem ugotovila
že na drugi seji in takoj podala
prošnjo za premestitev, čemur
so kolegi iz stranke nasproto-
vali. No, navkljub vsemu sem
sedež potem zamenjala, še
preden je prišlo do meritev ra-
diestezistov.
Za konec še malce hudo-
mušno vprašanje. Se sedaj, po
temeljiti prenovi varnostnega
sistema v parlamentu, počuti-
te kot poslanka kaj bolj varno?
Nikoli se ne počutim ogro-
ženo. Sem pa deležna številnih
groženj po telefonu, saj v par-
lamentu načenjam vprašanja
o privilegiranosti posameznih
skupin državljanov. Vendar
vsakemu odgovorim, da se
bom borila naprej, četudi za
ceno lastnega življenja. Če je
potrebno za demokracijo še
eno življenje, potem je na raz-
polago tudi moje.
FRANCI ČEČ
Bučar začasni
predsednik OZ
LJUBLJANA, 14. sep-
tembra (Delo) - Po dveh
glasovanjih je parlament
ostal brez predsednika, saj
niti Jožef Školč, kandidat
LDS, niti Janez Podobnik,
kandidat SLS, nista dobila
dovolj glasov. Predsedni-
štvo je začasno prevzel naj-
starejši poslanec dr. France
Bučar, medtem pa je že ste-
kel kandidacijski postopek
za nove kandidate.
Školč spet
kandidat
LJUBLJANA, 15. sep-
tembra (Delo) — Vodstvo
krščanske demokracije je
zavrnilo podpis sporazuma
o skupnem nastopu na lo-
kalnih volitvah. Liberalni
demokrati pa so ponovno
kandidirah Jožefa Školča
za predsednika državnega
zbora, vendar so kandida-
turo objavili šele po odloči-
tvi krščanskih demokratov,
da se občinski odbori avto-
nomno povezujejo s šestimi
desnosredinskimi stranka-
mi na decembrskih lokal-
nih volitvah. Po mnenju
Lojzeta Peterleta je akcija
liberalne demokracije soli-
stična in lahko pomeni de-
stabilizacijo političnih
razmer.
Strategija zunanje
politike
LJUBLJANA, 15. sep-
tembra (Delo) — Zunanjimi-
nister Lojze Peterle je na
novinarski konferenci
predstavil dokument o slo-
venski zunanjepolitični
strategiji. O njem bo raz-
pravljal državni zbor,
opredeljuje pa izhodišča,
cilje in prioritete slovenske
zunanje politike.
Glasovalni
incident
LJUBLJANA, 15. sep-
tembra (Večer) - Pri glaso-
vanju o spremembah zako-
na o lokalni samoupravi
v državnem zboru je prišlo
do incidenta, ko so odkrili,
da so pri glasovanju o lo-
kalni samoupravi delovale
tudi glasovalne tipke mari-
borskega poslanca Jožefa
Kopšeta, čeprav ga ni bilo
v dvorani. Kako je do tega
prišlo, bodo še ugotavljali,
iz tabora SLS pa so za po-
neverjanje obtožili poslan-
ca nacionalne stranke Ra-
faela Kužnika, ki sedi naj-
bližje Kopšetovemu sede-
žu. Kužnik je to že zanikal.
Školč predsednik,
Peterle odstopil
LJUBLJANA, 16. sep-
tembra (Delo) - Državi zbor
je z enim samim glasom ve-
čine izvolil Jožefa Školča
za novega predsednika. Le
dobro uro po izvolitvi
Školča je predsednik SKD
Lojze Peterle sklical novi-
narsko konferenco in na
njej sporočil, da odstopa
kot zunanji minister in
podpredsednik vlade. To je
storil zaradi vsega, kar se
je dogajalo v zvezi z voli-
tvami novega predsednika
državnega zbora in iz pro-
testa proti nastajanju mo-
nopola na ključnih oblast-
nih mestih.
Št. 38 - 22. september 1994
S spomini in
nasmehom naprej
џНo smo proslavili 40 let Radia Celie
pilo je zares veselo. Že od
íodnjega jutra so po telefo-
ni deževale čestitke naših
„slušalcev, poštarji so pri-
dali telegrame, sprejemali
po lepa darila. V naši re-
kciji pa se je zvrstilo ljudi,
ct že dolgo ne. Veselo je bi-
, do zgodnjih jutranjih ur
fjjiodnjega dne, oziroma
4ih 24 ur, kolikor je trajal
2Š prazničen program.
Kolegi iz Novega tednika
o nam podarili čudovito
orto, kolegi iz agencije
íT&RC pa prekrasno drevo
ivljenja. Odprli smo šam-
lanjce in obujali spomine.
Čez deset let bo tudi ta dan
ares prijeten spomin, Radio
lelje pa se bo potrudil, da bo
idi takrat in še prihodnja
¡setletja radio, ki ga bodo
idje radi poslušali in ga
ploh imeli radi.
V športnem dopoldnevu so bili gostje športniki različnih rodov,
legende in mladi upi: Stanko Lorger in Gregor Cankar, Ivan
Hribernik in Robert Pevnik, Vojko Bratec in Bok Bojšek, Ernest
Mrguč in Tomaž Jeršič. Na sliki nekdanji športni urednik Radia
Celje Tone Vrabl, ki se rokuje z enim najboljših celjskih hokeji-
stov v preteklosti, Vojkom Bratcem.
Tudi London na obisku. Brane Kastelic, član slovenskega uredništva BBC-ja v pogovoru z Mit-
jem Umnikom in Bojanom Piškom.
Obujanje spominov: prvi urednik oziroma takratni upravnik Radia Celje Risto Gajšek in sedanji
glavni in odgovorni urednik Mitja Umnik.
Uvod
Feljton, ki bo nekaj naslednjih mesecev izhajal v Novem
Mniku, predstavlja dejansko nadaljevanje feljtona, ki je
Pod naslovom »Obsojeni in likvidirani« izhajal v tem časo-
pisu lani. Medtem ko so bili v prejšnjem feljtonu prikazani
osti sodni procesi, ki so bili na Celjskem v letih 1944-1945
M vojaškimi sodišči, pa bodo v tem prikazani nekateri
^pomembnejši sodni procesi, ki so bili v prvih povojnih
teh pred senatom Sodišča slovenske narodne časti in pred
kožnim ter okrajnim sodiščem v Celju.
Nasilje komunistične oblasti, ki je bilo hudo zlasti v prvih
Povojnih letih, se je najbolj vidno odražalo ravno na
Področju kazenskega sodstva tistega časa. Z dejanskimi in
Potencialnimi nasprotniki družbenega sistema, ki je
v Jugoslaviji začel nastajati leta 1945, je komunistična
°blast obračunavala predvsem s pomočjo sodišč, ki so
¡'tistem obdobju predstavljala le poslušno orodje v rokah
Partije. Sodišča so se s tem iz inštitucij, katerih osnovna
laloga bi morala biti varovanje človekovih svoboščin in
Pravic, spremenila v inštitucije za izvajanje državnega
Nasilja ne le nad posamezniki ampak nad celimi družbe-
ni sloji. Posledica tega so bili številni politični in zreži-
^ni sodni procesi, v katerih je bila obsojencem poleg dalj-
zapornih kazni pogosto izrečena tudi zaplemba premo-
ga, neredko pa tudi smrtna kazen. Celjska sodišča niso
bÜa glede tega nobena izjema. Tudi pred njimi je bilo zlasti
v Prvih povojnih letih iz političnih razlogov obsojenih na
botine kmetov, trgovcev, industrialcev, obrtnikov in dru-
p1. ki jih je komunistična oblast imela za nasprotnike
danjega družbenega sistema.
Seveda v tem feljtonu ne bodo prikazani vsi sodni pro-
¡4 ki so bili pred celjskimi civilnimi sodišči v povojnih
e*ih, saj jih je bilo toliko, da bi vseh ne bilo mogoče
^kazati. Prikazani bodo samo tisti sodni procesi, ki so bili
* •letih 1945-1951, in še to le najpomembnejši. Prvi in
™glavitni razlog za to je ta, da je gradivo, ki je nastalo pri
Rovanju civilnih sodišč v Celju do leta 1951, že bilo
podano Zgodovinskemu arhivu v Celju in je tako dostopno
znanstvene raziskave, medtem ko je gradivo, ki je
Sitalo pri delovanju teh sodišč po tem letu, še v arhivu
.željnega sodišča v Celju in je raziskovalcu težje
^stopno. Drug razlog pa je ta, da je po letu 1951 število
, litičnih in zrežiranih sodnih procesov že začelo hitro
Padati.
Sodni procesi pred senatom
sodišča Slovenske narodne časti
leta 1945 v Celju
Istočasno s sojenjem t.i. vojnim zločincem in narodnim
sovražnikom julija in avgusta 1945 pred vojaškima sodiš-
čema v Celju, je pred senatom Sodišča slovenske narodne
časti v Celju potekalo sojenje tistim, ki so bili obtoženi, da
so se med vojno s svojimi dejanji prekršili zoper narodno
čast. Sodišče slovenske narodne časti (dalje: SNČ) je bilo za
celotno Slovenijo ustanovljeno z Zakonom o kaznovanju
zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast, ki ga
je Predsedstvo SNOS sprejelo 5.6.1945. Po tem zakonu so
kot zločin oziroma prestopek zoper slovensko narodno čast
imeli »vsa namerno izvršena dejanja, ki jih sicer ni mogoče
označiti za veleizdajo ali za pomoč okupatorju pri izvrševa-
nju vojnih zločinov, ki pa so škodila ali bi utegnila škodo-
vati ugledu in časti slovenskega naroda in njegovi odporno-
sti.« Kot takšna je navedeni zakon navajal naslednja kaz-
niva dejanja:
a)	politično, propagandno, kulturno, umetniško, gospodar-
sko, pravno ali upravno sodelovanje z okupatorjem ali
domačimi izdajalci...
b)	prijateljski stiki s pripadniki okupatorske vojske in
oblasti.
c)	delovanje na odgovornih mestih v letu 1941, ki je prispe-
valo k sramotnemu porazu in kapitulaciji Jugoslavije.
Za navedena kazniva dejanja je SNČ obsojencem lahko
izrekalo naslednje kazni:
a)	izgubo narodne časti,
b)	lahko ah težko prisilno delo,
c)	popolno ali delno zaplembo imetja v korist države.
Redno kazen je predstavljala kazen izgube narodne časti,
ki se ji je lahko dodajala ena ah druga ah pa obe ostali
kazni.
Izguba narodne časti je obsegala izključitev iz javnega
življenja, izgubo pravice do javnih služb, poklicev in dosto-
janstev, izgubo vseh državljanskih in političnih pravic.
Kazen izgube narodne časti je bila lahko izrečena za dolo-
čen čas ali pa za trajno, kazen prisilnega dela pa je lahko
SNČ izreklo največ za dobo desetih let. Kazen težkega
prisilnega dela in popolne zaplembe premoženja se je lahko
izrekla samo v primeru, če je SNČ kaznivo dejanje ocenilo
kot zločin. V primerih, ko je SNČ ugotovilo, da gre za težje
kaznivo dejanje, ki je imelo značaj vojnega zločina, je
moralo primer odstopiti pristojnemu vojaškemu sodišču.
Postopek proti obtožencu je SNČ začelo na prijavo jav-
nega tožilca, Oddelka za zaščito naroda (OZNA), narodnoo-
svobodilnih odborov oziroma odborov OF ah posameznika.
Preiskovalni postopek je vodil poseben preiskovalec, obtož-
nico pa je vložil in zastopal javni tožilec. Obtoženi je imel
pravico do zagovornika, ki mu ga je moralo sodišče obvezno
določiti, če je bil odsoten. Sodne obravnave pred senati
SNČ so bile javne.
To, da je SNČ lahko sodni postopek začelo tudi na osnovi
ovadbe, ki jo je dal katerikoli posameznik, je vsaj pri
nekaterih vzbujalo določene pomisleke, saj se je ljudi s tem
spodbujalo k ovajanju. Ljudska pravica je 8.6.1945 obja-
vila članek Josipa Vidmarja O narodni časti, v katerem ta
takšne pomisleke zavrača, ko pravi: »Pri izsledovanju
nevrednih izražajo nekateri svoje pomisleke, češ, ovajanje
je nečasten posel. Ta niče vi pomislek izrekajo celo, ko gre
za očitne narodne izdajalce. Toda ah se ljudje te miselnosti
zavedajo, da gre pri tem za usodo naroda, za njegovo
nemoteno delo, za njegov notranji mir in za naše moralno
zdravje? Gre za samopouk naroda, za njegove najbolj prvo-
bitne varnostne ukrepe in pri teh je vsak posameznik glo-
boko zavezan sodelovati, prav tako kakor naša skupna
oblast. Proč tedaj s krivimi in ničevimi pomisleki! Gre za
našo narodno čast in zdravje. Nobenega omahovanja,
nobene nezdrave popustljivosti. Tvor mora biti izrezan!«
V članku z naslovom Sodišče narodne časti bo v bližnjih
dneh pričelo z delom, ki ga je Ljudska pravica objavila
21.6.1945, je nepodpisani avtor glede pomislekov v zvezi
z ovajanjem med drugim zapisal: »Zato nobenega omaho-
vanja, nobene popustljivosti. Sleherni Slovenec je dolžan,
da sodeluje pri tem zdravem čiščenju slovenskega narod-
nega telesa...«
Kot smo že omenili, je bilo za celotno federalno Slovenijo
ustanovljeno eno samo SNČ. Sestavljali so ga. predsednik,
predsedstveni tajnik, člani in določeno število tajnikov
pravnikov, ki jih je imenovalo Predsedstvo SNOS. S poseb-
nim odlokom Predsedstva SNOS z dne 13.6.1945 bil za
predsednika SNČ imenovan Alojzij Žigon, sodnik okrož-
nega sodišča v Ljubljani, za predsedstvenega tajnika pa
Jože Černe, referent za pravosodje pri NOO Novo mesto.
Z istim odlokom je Predsedstvo SNOS imenovalo tudi 15
članov in štiri tajnike senatov SNČ. Novi člani in tajniki
senatov SNČ so bili z odloki Predsedstva SNOS imenovani
še naknadno, in sicer : 29.6.1945, 13.7.1945 in 20.7.1945.
SNČ je imelo sedež v Ljubljani, sodilo pa je v senatih petih
sodnikov. Ti so običajno sodih na sedežih okrožnih NOO
oziroma okrožnih odborov OF. Eden izmed senatov SNČ je
bil ustanovljen tudi za celjsko okrožje; le-to pa je takrat
poleg območja, ki ga danes označujemo kot »celjska regija«,
obsegalo še celotno Posavje in Zasavje ter Mislinjsko dolino
s Slovenj Gradcem.
Št. 38 - 22. september 1994
10
Knjiga
o Rifniku
Včeraj dopoldne so
v Atriju Narodnega muzeja
v Ljubljani predstavili
knjigo o Rifniku, ki jo je
napisala arheologinja in
ravnateljica Pokrajinskega
muzeja v Celju Darja Pirk-
majer.
Nov vodnik po znameni-
tem arheološkem najdišču
prinaša najnovejša dogna-
nja, saj potekajo kontinu-
irana arheološka izkopava-
nja na Rifniku že nekaj de-
setletij.
Kulturni večer na
Brecljevem
Kulturna skupina Brecljevo,
ki deluje v okviru KUD Anton
Aškerc Šmarje pri Jelšah, je
pripravilo kulturni večer, ki
bo v petek, 23. septembra ob
19. uri v Ateljeju Jagodic na
Brecljevem.
Založba Lipa iz Kopra je iz-
dala knjigo Jurij in divje živali
s podnaslovom Skice iz skicir-
ke lovca — slikarja, ki jo tvori
monografski pregled slik iz ži-
valskega sveta, ki ga mojstr-
sko upodablja Jurij Mikuletič,
sicer veterinar iz Nove Gorice.
V nadaljevanju knjige sledijo
zgodbe iz lovskega življenja,
ki jih je napisal publicist in
pisatelj Franc Šetinc, ilustri-
rajo pa jih risbe Jurija Mikule-
tiča. Monografski izbor likov-
nih del in oblikovanje knjige je
opravil akademski slikar in
grafik Stane Jagodic.
Predstavili bodo tudi knjigo
Franca Šetinca Smrt in upa-
nje, ki jo je izdala založba
Enotnost v Ljubljani. Povest je
pisatelj posvetil ljudem Suhe
Krajine. Z obema gostoma se
bo pogovarjal Boris Lojen. Ob
tej priložnosti bodo odprli tudi
razstavo, pretežno akvarelov,
Jurija Mikuletiča, ki jih je na-
pravil za to priložnost in niso
objavljeni v omenjeni knjigi.
V petek zvečer bo na Brec-
ljevem nastopil tudi Rogaški
instrumentalni kvartet. Po-
krovitelj večera je lovska dru-
žina Šmarje pri Jelšah.
DRAGO MEDVED
Planinska roža v Žalcu
V režiji Iztoka Valica in pod
taktirko Francija Rizmala so
16. septembra solisti, mešani
pevski zbor Risto Savin, Celj-
ski godalni orkester, združen
s pihalci in trobilci iz Žalca,
ter plesalci baletne šole Bolero
uprizorili v kulturnem domu
v Žalcu premiero operete Pla-
ninska roža Radovana Gobca.
Opereta je na odru v Žalcu
zablestela v vsem svojem čaru.
Naivni dramaturški zaplet,
atraktivna melodija glavne
glasbene numere, duhoviti te-
aterski obrati, sentimentalni
pogled v minulo, vse to je pod-
laga za gledališki dogodek, ki
ga publika še danes s hrepene-
njem in radovednostjo priča-
kuje.
Vse to je ambiciozni in po-
gumni ansambel iz Žalca
z lastnimi močmi podaril svoji
publiki. V rokah tempera-
mentnega in inspirativnega
dirigenta Francija Rizmala, ki
je ustvaril muzikalni sklad
med solisti, zborom in orke-
strom, istočasno pa omogočil
Andreji Zakonjšek, nosilki na-
slovne vloge, da pokaže svoj
razkošen pevski talent, se je
odvijala ta glasbena pravljica
diskretno v orkestru in na
odru — razigrano muzikalno,
v pravem tempu in operetnem
vzdušju.
Režijska koncepcija je omo-
gočala razigrano igro solistom
- igralcem, lep in muzikalen
nastop zbora pa je bil premalo
izkoriščen v smislu odrskega
giba.
V zelo prepričljivem ansam-
blu solistov je izstopala mlada
Andreja Zakonjšek, ki je
v svojem prvem gledališkem
nastopu navdušila polno zase-
deno dvorano. Njen pravilno
postavljen sopran je suvereno
tolmačil zahtevno pevsko par-
tijo Katje Silvane. Prepričljivi
in uspešni so bili tudi njeni
partnerji Jože Grobler, Dušan
Banko, Zdravko Lokan, Vojko
Rizmal, temperamentna Joži-
ca Ocvirk, duhoviti Henrik
Čuvan in še Nikola Živkovič,
Iztok Božiček ter zelo uspešna
v svojem nastopu Jože Meh in
Milan Vogrinc.
NIKOLAJ ŽLIČAR
Foto: EDI MASNEC
Zaradi velikega zanimanja bo-
do predstave še 23., 24. in 25.
septembra, prav tako v Domu
П. slovenskega tabora v Žalcu
ob 20. uri. Rezervacije kart
sprejema Zavod za kulturo
Žalec, telefon: 715-517.
Mali princ in Kamilo Lorenci
V okviru boemskih večerov, s katerimi so v Barflyu po polet-
nih počitnicah sedaj spet začeli, boste lahko danes, v četrtek ob
dvaindvajsetih, prisluhnili Kamilu Lorenciju, ki vas bo
s pomočjo Malega princa popeljal skozi strani ene najnežnejših
knjig, namenjenih odraslim, ko so bili še majhni... »Kdor hoče
videti, mora gledati s srcem,« je Lisica dejala malemu princu.
In, če hočete slišati, v danes zvečer ne smete zgrešiti Barflya.
Vstop za vse male princese in prince pa bo, seveda, prost.
N.-M. SEDLAR
0 piranskem pristanišču
V Muzeju novejše zgodovine gostuje Pomorski muzej
Piransko pristanišče od
starega mandrača do današ-
nje podobe je naslov razsta-
ve, ki so jo danes, v četrtek,
22. septembra odprli v Mu-
zeju novejše zgodovine v Ce-
lju. Na ta način se vse do
14. oktobra Celjanom pred-
stavljata Piran in njegov Po-
morski muzej Sergej Mašera.
Na razstavi so avtorji pri-
kazali spreminjanje podobe
mesta in pristanišča skozi
stoletja. Piransko pristaniš-
če, to je mandrač, je postal
skozi zgodovino srce mesta,
saj je bil Piran povezan
s svetom predvsem po morju.
Tudi po zasut j u mandrača
leta 1894 je ta ostal še naprej
osrednji mestni prostor (Tar-
tinijev trg).
Razstava in bogat katalog
govorita o o gradnji najpo- _
membnejših stavb ob prista-
nišču, o gradnji pomolov, _
načrtih urejanja kanalizacije
in nenehnem boju proti
smradu, o razmišljanjih, da
bi zasuli mandrač in dobili
velik mestni trg ter o izvedbi
ideje. Razstavljeni so tudi
modeli najpogostejših tipov
ladij v pristanišču ter zani-
mivega plovila za poglablja-
nje in čiščenje pristaniškega
dna. O življenju v in ob pri-
stanišču pa so posneli tudi
dokumentarni film.
V času razstave v Celju bo-
do piranski in celjski muze-
alci skupno predstavili svoje
izkušnje s postavitvijo skan-
senov in sicer solin v Sečov-
ljah ter skansena v Rogatcu.
T. CVIRN
ZAPISOVANJA
Novo rojstvo
September. Mesec novih
pričakovanj in novih ter sve-
žih idej. Mesec, ko se znova
prične kulturno življenje.
V taki ali drugačni obliki, ki
neumorno pritiska na knjižne
police, ne le gledališča, ki
bombardirajo z novimi pred-
stavami, ne le kinematografi,
ki prijazno vrtijo nove filme,
..., september je tudi mesec,
ki ga zaznamuje »rojstvo« no-
vih ljudi. Če je v realnem živ-
ljenju pomlad tista, ki pomeni
začetek nekega novega življe-
nja, potem je v kulturnem živ-
ljenju oziroma v orbiti umet-
niškega in kulturnega ter
s tem javnega, jesen tista, s ka-
tero se prično tovrstna nova
življenja. Samo za ilustracijo:
televizijski september je ves
v novi preobleki. Predstavljajo
se nam novi novinarji, novi
napovedovalci, novi voditelji,
novi ljudje skratka, ki s sabo
prinašajo tudi nove ideje. Ne-
ke vrste svež veter, ki ga ob
koncu poletja vsi po vrsti bolj
ali manj potrebujemo.
S septembrom se prično tudi
parlamentarne zdrahe. Tudi
na tem slovenskem koščku
balkanskega polotoka, kar
utegne pomeniti, da je Slove-
nija vendarle postala skorajda
že »normalna« država. Potem
nogometno prvenstvo, ki tudi
pri nas počasi dobiva nove
razsežnosti. Kar spet pomeni,
da vedno bolj postajamo »nor-
malna« država. Ker: kaj pa
svet briga za naše smučanje,
ko se bolj ali manj vse vrti
okrog nogometa ! Skupaj z no-
gometno žogo in heroji zelenih
travnatih površin. September
je torej tudi neke vrste rojstvo
države. Ta je vsaj v sloven-
skem primeru spet nekako oži-
vela. Pa ne le zaradi nogometa,
marveč tudi zaradi kulture in
umetnosti. Na primer: novi
prevodi slovenskih avtorjev
v tuje jezike. Jasno, sredi po-
letja izdajati knjige je nesmi-
selno. Te dni je v španščini iz-
šel zbornik del slovenskih av-
torjev, z navdušenjem so ga
sprejeli domala v vseh špansko
govorečih državah. Ne le med
slovenskimi izseljenci, kar bi
kdo upravičeno utegnil pomi-
sliti, pač pa med tamkajšnjimi
»domorodci«.
Jančar, Detela, Seliškar,
Blatnik. B. Njatinova, Bratož,
Kleč, Virk in Lenradič so nav-
dušili španske bralce. Kar
morda sploh ni presenetljivo.
Gre za majhno literaturo, ki
črpa zlasti iz tistih književno-
sti, ki nikoli niso bile kaj po-
pularne (s tem mislim pred-
vsem na literaturo, ki je bila
pisana za ožji krog bralstva),
ki so bile močne zlasti v eksi-
stencialističnih in filozofsko-
refleksivnih momentih, ki so si
nenazadnje tudi vsebinsko
precej blizu; problem majhne-
ga naroda, ki se utaplja v po.
plavi večjega in se s pomočjo
literature skuša prijeti za bil-
ko, da ne bi dokončno potonil. |
Namreč, slovenski prevodi
v španščino so bili še posebej
toplo sprejeti zlasti v Baskiji
in Kataloniji, pa v tistih pre-
delih latinske Amerike, kjer so
se še najbolj upirali vse večje-
mu vplivu Americane. Niči
čudnega torej, da je denimo
Borges med najbolj branimi
tuj e jezičnimi avtorji na Slo-
venskem, da je prevod Mendo-
ze v slovenščino doživel neslu-
ten uspeh, da je večina špan-
sko pišočih avtorjev na Slo-
venskem med najbolj branimi.
Pa čeprav gre v konkretnem
primeru prevoda slovenskih
avtorjev v španščino zgolj za
prozo, je tudi slovenska poezi-
ja v večini primerov v špansko
govorečih deželah dosegla (ne-
jpričakovane uspehe.
Seveda, če vzamemo v za-
kup dejstvo, da je samo Octa-
vio la Paz, denimo, neke vrste
obvezno čtivo slovenskih pes-
nikov. Z drugimi besedami,
pričelo se je novo obdobje|
v slovenski literaturi. S sko-
rajšnjo ustanovitvijo inštituti
za literaturo, o katerem je bili
v Zapisovanjih že nekaj male
ga povedanega, se bodo odprle
nove razsežnosti. Do takrat pa
bo prevajanje slovenske litera-
ture v tuje jezike še vedno pre-
puščeno naključnim ljubite-
ljem književnosti in tudi tuje-
jezični bralci bodo do prevo-
dov slovenskih avtorjev
v glavnem prihajali le preko
takih ali drugačnih zvez. Do-
kler ne bomo imeli inštitutov
tipa Goethe ali British Coun-
cil, bo slovenska literatura
v svet zgolj kapljala. Ne pa
tudi tekla. In prej ko bomo do-
bili tisti s strani Ministrstva za
kulturo obljubljeni inštitut,
prej bomo lahko govorili o res-
ničnem rojstvu naroda. Vse do
takrat bomo vse skupaj lahko
imenovali še vedno pomlad, pa
čeprav bo v resnici šlo za
jesen.
--
Adiju Arzenšku v spomin
V petek, 16. septembra je bila v Savinovem salonu v Žalcu žalna seja v spomin na umetnik3
Adija Arzenška. O njegovem umetniškem snovanju, v katerem je lep del pozornosti namenil tud1
svoji Savinjski dolini, je govoril akademski slikar Alojz Zavolovšek.
Foto: EDI MASNEM-
Retrospektiva Adolfa Mljača
Na kar šestih razstavnih
mestih v Celju si lahko še do
konca tedna ogledamo retro-
spektivo del slikarja Adolfa
Mljača, in to olja, grafike, gva-
še ter pastele.
V petdesetih in šestdesetih
letih je bil Mljač skupaj
z Francem Golobom začetnik
povojnega amaterskega sli-
karstva v Celju. V družbi in
pod mentorstvom akademsko
izobraženih umetnikov je od-
krival temeljne zakonitosti sli-
karstva, ki jih je nadgradil
s poznavanjem sočasnih mo-
dernističnih tokov, predvsem
kubizmom, nadrealizmom in
tudi z družbeno kritično vse-
bino. Dela izražajo dobro ra-
zumevanje takratne evropske
umetnosti in za amaterskega
slikarja presenetljivo avtorsko
inventivno realizacijo. V tem
času je imel več razstav, sode-
loval je tudi na mnogih sku-
pinskih, za njegovo ustvarja-
nje pa je tudi značilno, da ga je
kljub zelo plodnemu razdobju
iz osebnih razlogov prekinil in
se v sedemdesetih ter osemde-
setih letih v javnosti sploh ni
pojavljal s svojimi likovnimi
deli.
Slikarskemu ustvarjanju se
je ponovno intenzivno posvetil
pred nekaj leti in najnovejša
dela je letos prvič predstavil že
na treh razstavah, ogledati pa
si jih je mogoče tudi sedaj
v Celju. Mljač, ki je večji del
svojega opusa namenil pred-
vsem figuralnim upodobi-
tvam, je v svojih zadnjih sli-
kah namenil več pozornosti
tudi figuralnim motivom,
predvsem obmorskim pejsa-
žem, okolju, v katerem tudi si-
cer preživlja mnogo svojega
časa.
Retrospektivna razstava je
sestavljena iz šestih delov in
v vsakem razstavišču je pred-
stavljen del njegovega ustvar-
janja, ki je konceptualno zao-
krožen. V avli študijske knjiž-
nice so na ogled grafike iz let
1946 do 1970. V prostorih Raz-
vojnega centra, zdravstvenega
doma, Etola in avto salonih
Lade ter Forda na Ipavčevi so
zbrani gvaši ter pasteli in no-
vejšega časa. Medtem ko je
v upravni zgradbi Kovinoteh-
ne, glavnina njegovih del sta-
rejšega datuma, ob njih pa je
tudi pet novih slik, ki zaklju-
čujejo pregled obsežnega opu-
sa Adolfa Mljača.
BORIS GORUPIČ
Št. 38 - 22. september 1994
Karikature
joruta Pečarja
Lgavinovem likovnem salo-
I v Žalcu bodo danes,
Septembra ob 19. uri odprli
Ustavo portretne in politične
filature avtorja Boruta Pe-
ta enega najvidnejših slo-
vitih karikaturistov, sa-
njskega rojaka po rodu iz
Njegov izredno obsežen
Larjalni opus bo predstavi-
r^etnostna kritičarka Mar-
u premšak, glasbeni spored
! bosta izvedla violinist
ranci Rizmal in pianistka
rtna Zupančič Rogelj.
D.M.
Oživljena Aškerčevina
Kulturno društvo Slavko
Avsenik bo organiziralo kul-
turne večere v rojstni hiši
Antona Aškerca v Rimskih
Toplicah. Tako bo po dolgem
času Aškerčevina spet zaži-
vela. Predvideni večeri se
bodo imenovali Aškerčevi
večeri in bodo enkrat me-
sečno.
Prvi tak večer bo že pri-
hodnji mesec. Večeri bodo
predvsem pogovornega zna-
čaja, gostje bodo znani Slo-
venci, aktivni na področju
kulture, glasbe, športa in li-
kovne umetnosti. Prednost
bodo imeli domačini, tako bo
na oktobrskem večeru gost
Franček Knez, svetovno zna-
ni alpinist, gost v novembru
bo Janko Gregorčič, ki bo
predstavil svoje pesniške
sposobnosti. Drago Ulaga pa
bo nastopil decembra in po-
vedal nekaj o preteklosti
Rimskih Toplic in o samem
zdravilišču. Za mesec januar
je predviden večer Aškerče-
ve poezije.
Kulturno društvo je tako
naredilo še korak dlje na
kulturnem področju tega
kraja. Trudijo se tudi, da bi
pospešili	dogovarjanja
o Zdravilišču Rimske Topli-
ce, ki je zelo pomemben za
sam razvoj kraja. Velike za-
sluge pri vsem tem ima pred-
sednik društva Drago Zu-
pan, ki kljub vsem težavam
še ni obupal.
DAMJANA SEME
ekmovanje in revija citrarjev
V soboto in nedeljo so v Gri-
di pripravili dve citrarski
ireditvi. V soboto je bilo fi-
,le prvega državnega prven-
ca slovenskih citrarjev, v ne-
ijjo pa 9. revijo zlate citre,
fía finalnem tekmovanju, ki
je pričelo že dopoldne, je
utopilo 45 finalistov, ki so se
i tekmovanje uvrstili na po-
očnih tekmovanjih. Abso-
tna zmagovalka je bila Ka-
rina Guzej iz Sedraža nad
aškim, ki je dosegla 89,5 točk
s tem osvojila tudi Zlato
aketo Griž. Zlato plaketo sta
■ejeli tudi Katja in Tanja Ko-
ilj iz Podnarta, ki sta dosegli
i,5 točk. Srebrne plakete so
rejeli Peter Ašič iz Blance,
[aja Frangeš iz Ormoža, Mo-
ika Sečnik iz Ljubljane, Tone
[lačnik iz Luč ob Savinji, ter
Straši dvojezične OŠ iz Do-
rn vnika in Genterovcev. Bro-
Bsta odličja so prejeli Irena
(rmek iz Domžal, Tanja Ko-
Snder iz Hrastnika, Bernarda
tizma iz Kamnika, Judita
fcbnik iz Stahovice, ter Trio
ksdi Mlinaric, Marjan Pirnar
B Aleš Hudalin iz Novega
íúreditev je organizirala
hm kulturnih organizacij
Slovenije, ZKO Žalec in DPD
Griže.
V nedeljo je bila revija naj-
boljših slovenskih citrarjev
v dvorani DPD v Grižah. Da bi
bilo vse skupaj bolj pestro in
zanimivo so prireditelji pri-
pravili razstavo citer in drugih
pripomočkov za igranje in
učenje na citre.
T. TAVČAR
Med nastopom najstarejše citrarke, domačinke Fani Lapajne.
Citre igra kar 55 let.
Tudi klasični
balet
Plesni forum Celje, ki
letos vstopa v devetnajsto
leto uspešnega delovanja
na področju sodobnega
plesa in plesnega gleda-
lišča, bo v letošnji sezoni
dopolnil svoj program tu-
di s klasičnim baletom.
Umetniški vodja Goga
Stefanovič-Erjavec je na-
mreč povabila k sodelo-
vanju mlado italijansko
balerino Evo Tutino, ki
bo v letošnji sezoni plesa-
la kot gostja v mariborski
operi in baletu. Enkrat
tedensko bo v Plesnem
forumu poučevala selek-
cionirane skupine z do-
brim predznanjem (Pac-
ka - 8-10 let; Forum
B - 10-14 let in Forum
A - 14-20 let).
Dopolnitev programa
s klasičnim baletom je za
mlade plesalce dobrodo-
šla priložnost za izpopol-
nitev in razvoj plesnega
znanja, posebej, če je pod
vodstvom tako izkušene
in mednarodno priznane
balerine. Eva Tutino ima
namreč za seboj dolgolet-
no šolanje v Bariju, Lon-
donu, kjer je obiskovala
Royal Ballet School in
Labanov center ter v Ar-
gentini, kjer je plesala
pod vodstvom znane ko-
reografinje Maritze
Galas.
Vse tiste plesalce
s predznanjem, ki bi se še
želeli priključiti progra-
mu klasičnega baleta ob-
veščamo, da je še nekaj
prostih mest v skupini od
10-14 let in se lahko pri-
javijo na telefon 36-559.
Šentjur, Ipavci in Rifnik
Šentjur bo ta teden spet za-
ivel z Ipavčevimi kulturnimi
levi Pričeli se bodo danes,
četrtek zvečer in zaključili
5 oktobra. Kulturne dogodke
°do spremljale tudi zabavne,
nižabne in športne prire-
itve.
Drevi bodo odprli razstavo
Wnih del akademske sli-
=rke Marije Prelog v prosto-
^ šentjurske knjižnice.
Ustavnem salonu Alpos bo
a dni pozneje, 24. septem-
fa začel razstavljati aka-
^ki slikar Alojz Konec. Še
^ razstava, vendar malo
^gačna, bo 8. oktobra, na
[°stem pred blagovnico Re-
''na- Gre za slikarje - ama-
terje iz celjske regije. Ustvar-
jali bodo na temo krajina,
z zanimivostmi Šentjurja in
njegove kulturrie dediščine.
Predstavili bodo tudi dve
knjigi: knjigo o Rifniku arhi-
tektke Darje Pirkmajer in lič-
no brošuro Ipavci Primoža
Kurenta. Promocija prve bo
30. septembra v salonu Alpos,
druge pa predzadnji večer kul-
turnih prireditev, v prostorih
šentjurske knjižnice.
Uživali boste lahko še ob
dveh glasbenih večerih in
enem igralskem. Z igro Božji
vitez na slovenski zemlji se bo-
do predstavili tržaški Slovenci
v nedeljo, 25. septembra
v cerkvi na Ponikvi. Prvi glas-
beni večer bo 8. oktobra v kul-
turnem društvu Šentjur. Ta-
krat bodo gostovali Žalčani
z opereto Planinska roža.
15. oktobra ste vabljeni
v farno cerkev v Šentjur, kjer
se bodo ob prepevanju Ipavče-
vih pesmi letošnji Ipavčevi
dnevi zaključili.
N.K.
ikovna snovanja
Silva Terška
v galeriji Gorenja Servis
. Velenju bodo v četrtek,
.Septembra, ob 13. uri, od-
razstavo likovnih del Sil-
. Terška iz Ljubljane. Prire-
dji razstave, Gorenje Ser-
' ERA d.o.o. in Gorenje
fumica hkrati z razstavo
j^0vna snovanja Silva Ter-
a Pripravljajo še srečanje
Morjem in njegovimi gosti,
istega dne ob 19. uri
¡rSeÍni sobi upravne zgradbe
„„. ßa Prešernovi 10 v Ve-
i^Uvo Teršek — novinar, re-
IVer, moderator, označuje
k °bje, ki ga bo prihodnji čas
L^oval
>Terškovo odbobje<
J.adijskih valovih. Zanj so
ј?Је jutro, poldan, večer in
' 0 njih piše s srčno krvjo,
nežno, temeljito, globoko, kot
bi segal v vodnjake. Z njimi se
pogovarja kot dober človek
z dobrim človekom. V njih
vedno najde iskro, o kateri
premnogokrat mislimo, da je
v ljudeh ni več.
Iz te iskre Silvo Teršek na-
redi kres, znamenje, ki Slo-
vensko dolino navdihuje...« je
zapisal Miran Satler v enem
od razstavnih katalogov Silva
Terška.
Pogovora z naslovom
Ustvarjanje kot iskanje resni-
ce se bodo udeležili ob Silvu
Teršku še gostje zdravnik psi-
hoterapevt Janez Klobučar, li-
kovni kritik Mirko Juteršek,
pesnik Tone Pavček, publicist-
ka Dušica Jurman ter pisatelj
in publicist Ivan Cimerman.
HINKO JERČIČ
Indijanci v Celju
Do nedelje bo pred Muzejem novejše zgodovine v Celju stal
potujoči muzejski avtobus, ki bo predstavil življenje severno-
ameriških Indijancev nekoč in danes. Razstavo, ki jo že dva
meseca predstavljajo širom Slovenije, je pripravil Museum für
Völkerkunde z Dimaja. Gre za sodelovanje z avstrijsko amba-
sado in na ta način je v Celju že lani gostovala razstava tehnič-
nega muzeja o vodi, ki je med Celjani naletela na dober sprejem.
V petek ob 16. uri bodo v okviru avstrijske predstavitve v Celju
v muzeju pripravili krajšo slovesnost.	^C
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču bodo v nedeljo ob 19.30,
uprizorili predstavo Ta veseli dan ali Matiček se ženi, v režiji
Vita Tauferja. V ponedeljek ob 10.30, pa bo zaključna predstava
za OŠ Lava in sicer bodo uprizorili komedijo Sluga dveh go-
spodov.
V	Kulturnem centru v Laškem bo drevi ob 20. uri, predstava
Veselje do življenja, v izvedbi skupine Profesionalnega novogo-
riškega gledališča, v režiji Janeza Starine.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri ob 20. uri, zak-
ljučni koncert Rogaškega glasbenega poletja 1994, z orkestrom
in solisti mariborske opere. Izvajali bodo operete in musicale.
V	dvorani Starega bazena v Zdravilišču Laško bo drevi ob
20. uri, koncert dalmatinskih pesmi Nena Simuniča iz Splita.
V	Domu П. slovenskega tabora v Žalcu bodo v petek, soboto in
nedeljo ob 20. uri, ponovili opereto Planinska roža.
V	galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju si lahko
do 3. oktobra ogledate razstavo akrilov Igorja Kregarja.
V	Galeriji sodobne umetnosti v Mestnem gradu v Celju si lahko
ogledate razstavo Marija Preglja z naslovom Risba v sliko.
Drevi ob 20. uri, bo ob razstavi promocija filmov Vaška Preglja
o slikarju Mariju Preglju, gost večera bo Denis Poniž.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini razstavljajo slike Miro-
slav Hajnc, Peter Hergold, Zoran Ogrinc in Milan Unkovič ter
skulpture Bernard Sešelj.
V	Cafe galeriji v Celju pa si lahko ogledate razstavo ilustracij
Marka Derganca-Dergija.
V	galeriji Mozaik bo do jutri na ogled razstava z naslovom
»Mozaikova slikarska kolonija MOS 94«.
V	knjižnici v Šentjurju bodo drevi ob 18. uri, odprli razstavo
likovnih del akademske slikarke Marije Prelog.
V	razstavnem salonu Alposa v Šentjurju bo v soboto ob 18. uri,
otvoritev razstave likovnih del raznih avtorjev.
V	Savinovem likovnem salonu v Žalcu bodo drevi ob 19. uri,
odprli razstavo z naslovom Portretna in politična karikatura
Boruta Pečarja. V večernem programu bosta sodelovala violi-
nist Franci Rizmal in pianistka Brina Zupančič-Rogelj, stro-
kovno besedo pa bo podala Marlen Premšak. Razstava bo
odprta do 6. oktobra, vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. in od
16. do 18. ure.
V	avli kulturnega doma v Slovenskih Konjicah bo do jutri na
ogled razstava slikarskih del likovnika Ignaca Požlepa iz Loč.
V	jedilnici Narodnega doma v Celju si lahko do konca septem-
bra, ogledate pregledno razstavo slik Božidarja Ščurka iz Celja,
člana Likovne sekcije DPD Svoboda iz Slovenskih Konjic.
V	hotelu Evropa v Celju bo do konca septembra samostojno
razstavljal likovna dela Vlado-Ver Renčelj.
V	hotelu Merx in butiku Steklar bo do konca meseca septembra,
razstavljala slike Alicä Javšnik.
Retrospektivna slikarska razstava Adolfa Mljača bo do sobote
na ogled v avli Razvojnega centra, Avtu Celje na Ipavčevi 21,
avli podjetja Etol, avli študijske knjižnice in avli Zdravstvenega
doma v Celju.
Union od 22. do 28.9. ob 16.,
18.15 in 20.30 ameriški film
Maverick; Mali Union od 22.
do 28.9. ob 20. uri ameriški
film Dežela senc; Metropol od
22. do 28.9. ob 16.30, 18.45 in
21. uri ameriški film Piš; Dom
od 22. do 28.9. ob 18. in 20. uri
ameriški film V zraku.
Kino Rogaška Slatina 23. in
24.9. ob 18. in 20. uri ameriški
film The doors.
Kino Žalec 22.9. ob 20. uri
ameriški film Stare sablje.
Kino Dobrna 25.9. ob 19. uri
ameriški film Aljaska v pla-
menih.
Pred Osrednjo knjižnico na Muzejskem trgu v Celju se lahko
v ponedeljek ob 16. uri zberete vsi, ki vas zanima kulturno-
zgodovinski sprehod po Celju, kjer vas bo vodila prof. Božena
Orožen.
V prostorih osnovne šole Kompole bo v soboto ob 20. uri, samo-
stojni nastop folklorne skupine iz Kompol, večer pa bodo pope-
strili tudi gostje s frajtonarico.
Št. 38 - 22. september 1994
112'
Prospekt in vodnik Celja
Zapolnitev vrzeli v celjski turistični ponudbi
Turistično društvo Celje je
v petek v novi poslovni
zgradbi celjskega sejma
predstavilo nov prospekt Ce-
lja, mestni načrt in vodnik
po mestu. Te publikacije
predstavljajo dobrodošlo po-
pestritev v celjski turistični
ponudbi.
Vodnik po Celju je izdalo
podjetje EPSI iz Nazarij,
prospekt Celja pa so pripra-
vili v celjskem turističnem
društvu. Projekt je nastajal
od pozne pomladi. Tekste sta
prispevala doc. dr. Janez
Cvirn ter Nevenka Šivavec,
fotografije pa številni celjski
fotografi. Vse publikacije bo
mogoče dobiti v Turističnem
društvu, turističnih agenci-
jah ter hotelih. Prospekti so
izšli v štirih jezikih, prevodi
vodnika v angleščino, nemš-
čino in italijanščino pa so že
v pripravi.
»Ta projekt je bil nujen,«
je projekt ocenila predsedni-
ca Turističnega društva Ce-
lje Danica Doberšek. »Naše
ambicije pa so še višje. Radi
bi našli skupen jezik s celj-
skim izvršnim svetom in
Skupščino občine Celje, da
bi ustvarili celostno podobo
našega mesta. Manjkajo nam
še specifični prospekti, reci-
mo na področju kulture in
športa.«
Na predstavitvi je nastopi-
la tudi Celjska folklorna
skupina ter skupina učencev
OŠ Frana Roša. Predstavili
so projekt Velike skrivnosti
majhnega mesta, ki je nasta-
jal lani v okviru rednega in
dodatnega pouka.
GRETA SENIČ
Popotniki pri Peklu
V soboto srečanje popotnikov na evropskih
pešpoteh In letni zbor gozdarjev
Popotniki po evropskih pe-
špoteh, ki vodijo po Sloveniji,
se bodo na svojem tradicional-
nem srečanju zbrali v soboto
dopoldne pri jami Pekel
v Šempetru. Prijavili so se tudi
gostje iz Avstrije, Hrvaške in
Nemčije.
Jama Pekel je v doslej več
kot desetletni zgodovini sre-
čanj popotnikov prvo prizoriš-
če, ki ne leži ob enem izmed
dveh slovenskih delov evrop-
skih pešpoti. Za svojevrsten
odmik od tradicije so se odlo-
čili zaradi tesne povezanosti
popotnikov in gozdarjev, ki so
njihovi mentorji, saj bo v Sa-
vinjski dolini hkrati tudi zbor
naših gozdarjev.
Prek naše države vodita dve
evropski pešpoti. E-6 povezuje
Baltik in Egejsko morje, del
čez našo državo pa so poime-
novali Ciglarjeva pot. Zaradi
neurejenih vprašanj sloven-
sko-hrvaške meje traso i2
snežniških gozdov čez Brkine
speljujejo na našo obalo. Pot
E-7 na relaciji Atlantik-Črno
morje šele nastaja, slovenski
del se imenuje Od Soče do Sot-
le in se pri Sotli trenutno tudi
konča.
Udeleženci srečanja si bodo
dopoldne pod strokovnim vod-
stvom ogledali gozdno učno
pot in jamo Pekel, uradni del
prireditve pa se bo začel ob
13. uri. Pohodniki, ki so že
prehodili slovenski del obeh
pešpoti, bodo ob tej priložno-
sti dobili spominske značke.
Tečaji yoge v CID-u
Društvo Yoga v vsakdanjem življenju Celje, ki deluje v Cen-
tru interesnih dejavnosti na Kosovelovi ulici v Celju, vpisuje
k začetnemu tečaju yoge, in sicer 22., 27. ter 29. septembra med
18. in 19.30 uro. Na tečaj pa se lahko prijavite tudi pol ure pred
uvodnim predavanjem, ki bo 4. oktobra ob sedemnajstih ir,
trideset minut v CID-u.
N.-M. S.
Zdrava šola na
Celjskem
V Ljubljani so včeraj podeli-
li mednarodna potrdila šolam,
ki so članice Evropske mreže
zdravih šol. Med številnimi
prijavljenimi šolami so iz vsa-
ke regiji izbrali po eno, z naše-
ga območja je to osnovna šola
v Bistrici ob Sotli.
TC
Za boljšo nego
Sekcija kirurških medicin-
skih sester in zdravstvenih
tehnikov Slovenije organizira
22. in 23. septembra v Celju
strokovno srečanje, na kate-
rem bodo predavatelji pred-
stavili nekatere strokovne po-
glede, ki so pomembni za
praktično delo v bolnišnicah.
K.L.
Pika spet v Velenju
Kulturni center Ivan Na-
potnik in Občinska zveza
prijateljev mladine iz Vele-
nja že pripravljata kup zani-
mivosti in presenečenj za
najmlajše, ki se bodo lahko
od 3. do 5. oktobra zabavali
na Pikinem festivalu, naj-
večji otroški prireditvi v Slo-
veniji.
Velenje bo v festivalskem
tednu spet živelo s Piko No-
gavičko. Mladi gledalci bodo
lahko spremljali predstave
za otroke, ustvarjali bodo
v lego delavnici in gradili ve-
liko gusarsko ladjo... Zak-
ljuček festivala pa bo Pikin
dan, ko bodo lahko otroci
nastopali, plesali, kupovali
v Pikini trgovini, se vozili
z vlaki, obiskali Pikin sejem
in še marsikaj drugega. Celo
Meta in Robert bosta tam,
Pikina ambasadorka pa bo
tudi letos Štefka Kučan.
K.L.
Osebnost meseca
V tem tednu vodi Jožef Hrastnik
Kar 28 kuponov smo ta te-
den našteli za Jožega Hrastni-
ka, 12 za Vinka Lavrinca in
9 za Antona Rateja.
Prvi trojici sledijo: s 7 glaso-
vi Gregor Cankar, 6 Tone Dor-
nik, po 3 glasove so prejeli Pe-
ter Lipovšek, Zvone Štorman
in Boštjan Strašek, 2 Jelko
Vidmar, po enega pa Rudi Ru-
tar, Vinko Skale, dr. Manica
Žerjav, dr. Cvijeta Pahljina,
Božena Orožen, dr. Dušan Po-
limac, Edi Mlačnik in inter-
venti Prosignala.
To so torej glasovi iz pred-
zadnjega tedna v tem mesecu.
Sešteli bomo še glasove, ki bo-
do prispeli s kuponom iz te in
naslednje številke Novega ted-
nika ter tiste, ki bodo zabele-
ženi pri glasovanju na Radiu
Celje v sredo, 28. septembra.
Pohitite, nagrade vas spet ča-
kajo.
MOJCA MAROT
KUPON
Osebnost septembra na Celjskem
Ime in priimek:_
področje, položaj:_
Zanj glasujem, ker:_
Moje ime:_
Macini/'
Prijetno urejen zasebni hotel v Rogaški Slatini.
Kotiček, kjer najdete svoj mir
Vedno več je ljudi, ki naveli-
čani nenehnega tekanja po as-
faltni džungli iščejo miren ko-
tiček. Najti ga je mogoče v ho-
telu Prigorje v Rogaški Slatini,
odmaknjenem od centra in bli-
zu naravi, ki deluje na nas po-
mirjajoče. »Pri nas ne obrav-
navamo gosta kot >številko<,
skrbimo za njegovo sprošče-
nost in domačnost,« zagotavlja
direktor podjetja Rudolf
Krebs.
Hotel je odprt že več kot leto
dni. Stoji na robu centralnega
parka v Rogaški Slatini, na
mirni travnati planoti, kjer je
povsod polno zelenja. Objekt
je B kategorije, ima približno
petdeset ležišč in nudi gostom
vse udobje.
Hotelsko poslopje so posta-
vili pred devetimi leti. Ko je
prišlo v last Rudolfa Krebsa,
so ga temeljito preuredili in
posodobili, dela pa še niso po-
vsem končana, saj imajo še
mnogo načrtov. Predvsem bi
radi še bolje opremili sobe in
pokrili teraso, s čimer bodo
pridobili nekaj prostora, ure-
diti nameravajo teniško igriš-
če, načrtujejo pa tudi bolj spe-
cializirano kuhinjo.
Za udobje gostov skrbi deset
zaposlenih, hotel pa je odprt
vsak dan od 7. do 22. ure. Go-
stom so na voljo eno- in dvo-
posteljne sobe ter apartma, vse
sobe imajo tuš in wc, telefon,
tv (možnost kabelske tv), veči-
na sob ima tudi balkon. V prit-
ličju so uredili restavracijo
s 70 sedeži, aperitiv bar s ka-
minom, v katerem kurijo
z brezovimi drvmi, prostor za
gledanje televizije, trim kabi-
net, sobo, opremljeno za ročno
in elektro masažo in sejno so-
bo. Imajo tudi pokrit bazen
z ogrevano vodo in teraso za
sončenje, gostom ponujajo
podvodno masažo in biserne
kopeli, na zunanji terasi pa je
dovolj prostora za 100 sede-
žev. V namenski sobi lahko
gostje igrajo biljard.
Ob hotelu so igrišča za ko-
šarko in mali nogomet ali ro-
komet, mize za namizni tenis,
balinišče in rusko kegljišče,
v bližini pa so teniška igrišča,
igrišče za squash, mini golf in
lokostrelstvo, steze za kolesar-
jenje, trimska steza, finska sa-
una, fitness center, casino, dis-
co, prireditvena dvorana, ja-
halni center na Podplatu, golf
range in še kaj. Pred kratkim
so odprli v Rogaški Slatini tu-
di eno najlepših diskotek
v Sloveniji - Night Club. Gost-
je hotela Prigorje imajo tam
popust.
Hotel omogoča svojim go-
stom počitek, sprostitev in
športno-aktiven oddih. Kom-
binirajo ga lahko tudi z zdrav-
ljenjem v svetovno znanem
zdravilišču Rogaška Slatina.
V goste vabijo tudi športne
ekipe, poskrbeti znajo za vse
kar je potrebno tako za kond)-
cijske priprave kot tudi za pri'
prave na tekmovanja. Došle]
so bili pri njih že košarkarji
kolesarji, rokometaši in judoi-
sti, v začetku oktobra naj t"
prišle češke prvakinje v ko-
šarki.
Tako kot drugod so tudi pr
njih septembra in oktobra ce-
ne najbolj ugodne. Gostje lah-
ko izbirajo med aranžmaji zJ
konec tedna ali tedenskimi p3'
keti, v aktiven oddih sta la№
vključena tudi antistresni ali
beauty program, v hotelu Ps
pripravljajo poslovna kosilž
ali večerje, prezentacije, semi-
narje, tečaje in poslovne se-
stanke.
Ko se pripelješ pred hote'
nimaš težav s parkiranjem av'
tomobila, saj imajo dovolj ur«"
jenih parkirišč. Nikjer ne op3'
ziš velikih smetnjakov, kajti t"
ne sodi k urejenemu okoljü
pravi Rudolf Krebs. Okolica f
lepo urejena, krasijo jo razlic'
ne okrasne rastline in gm11'
čevje. Hotel Prigorje tak«!
s svojo podobo in ponudbo b°'
gati ne le turistično podo^
Rogaške Slatine, ampak tud1
širšega območja.	л
DAMJANA SEW
Št. 38 - 22. september 1994
13
Predsednica KO RK Marija Jalšovec, Marija Igler in podpredsednica RK Milka Debeljak.
Rojena v prejšnjem stoletju
Prizadevni člani Rdečega križa krajevne skupnosti Savinja so
obiskali 97-ietno Marijo Igler
Krajevna skupnost Savi-
nja vsako leto organizira
srečanje za krajane, ki so
starejši od 70 let. Vseh je kar
176, letos pa se je vabilu odz-
valo 86 upokojencev. Name-
sto običajnega srečanja so
tokrat pripravili preseneče-
nje - izlet v neznano. Tiste, ki
se zaradi bolezni ali slabega
zdravstvenega stanja sreča-
nja niso mogli udeležiti, pa
predstavniki krajevne skup-
nosti obiščejo na domu.
í Predsednica RK Marija
Jalšovec in podpredsednica
f Milka Debeljak sta letos obi-
skali tudi Marijo Igler, ki je
^dopolnila že 97 let. Pridruži-
\г se jima je še nekdanja Ma-
rijina soseda, poverjenica
RK Marta Justin, in skupaj
so obujale spomine...
f Marija Igler se je rodila 22.
junija 1897 v Celju. Nikoli ni
mislila, da bo dočakala tako
visoko starost. Nekaj težav
ima s kolki, tudi operirana je
že bila, tako da težko hodi,
a se vseeno kar sama odpravi
v mesto, da si kaj kupi - na
primer tortico v Evropi.
Dve leti in pol živi v Domu
upokojencev v Celju, prej je
osem let sama stanovala
v svoji hiši. V dom se je pre-
selila po zadnji poplavi; ta-
krat je namreč padla in si
zlomila nogo, tako da ni mo-
gla več skrbeti zase. Žalost-
na je, saj pogreša hišo in go-
spodinjska dela. Bila je od-
lična kuharica, specialistka
za pecivo. Veliko je potovala,
predvsem skupaj s sestro, saj
mož Kamilo potovanj ni ma-
ral. Velik del Evrope sta si
ogledali, najbolj všeč pa ji je
bilo v Neaplju in Pompejih.
Marija je pri osmih letih
ostala brez staršev. Zanjo, za
njeno sestro in brata je po-
tem skrbela teta. Z bratom
in sestro so se odlično razu-
meli, nikoli se niso kregali.
Preživljali so se z vrtnar-
stvom, imeli so tisoč kva-
dratnih metrov vrta, kjer so
pridelovali zelenjavo in jo
prodajali. Ob smrti staršev je
morala Marija denar, ki so
ga imeli doma, deponirati.
Teh 50 tisoč goldinarjev ni
nikoli več dobila nazaj, saj je
bilo po prvi svetovni vojni
vse razveljavljeno — denar so
porabili za vojna posojila. Po
drugi svetovni vojni pa so
jim vzeli še vse tri hiše zara-
di regulacije Savinje. V za-
meno so dobili samo eno hi-
šo, zemlja pa je bila vsa naci-
onalizirana.
Leta 1925 se je poročila.
Njen mož je bil računovodja,
vpeljal je prvo celjsko cari-
narnico, znal je latinsko in
malo tudi italijansko. Srečna
sta bila, a je kmalu umrl.
Otrok nista imela. Marija še
danes nosi okrog vratu me-
daljon z njegovo fotografijo,
pravi pa tudi, da je moža na-
učila delati prav vse.
Marija veliko bere, pred-
vsem knjige, ki jo zabavajo.
Bere tudi knjige in revije
v nemškem jeziku — trenutno
Celjske grofe. Televizije ne
gleda, rajši se udeleži kakš-
nih družabnih iger v domu.
DAMJANA SEME
Jurčki šesterčki
Francu Slokanu iz Prebolda se je zadnjič med gobarjenjem
fes lahko smejalo. Izpod listja je kukalo kar šest lepih rjavih
klobučkov. Ko se je sklonil, da bi jih pobral, je ugotovil, da so
2raščeni. Pri nekaterih vrstah gob to ni nič nenavadnega, da bi
skupaj raslo šest jurčkov, pa še ni doživel.
Letošnja gobja sezona je spet bogata, čeprav ne tako kot
jonska. Po gobe hodijo vsi — tisti, ki jih poznajo, in oni, ki jih ne.
i osebno ti naj bodo zelo previdni, saj so zastrupitve z gobami
l^hko zelo nevarne, včasih zahtevajo tudi življenje. Na sliki:
''fane Slokan s šesterčki.
T. TAVČAR
Delo nas bo rešilo
»Če imaš delo, pozabiš na vse,« pravi Ivan Zorko Iz Strmce
Ivan Zorko je star 63 let, zdaj živi v Strmci
pri Laškem, dela pa mu nikoli ne zmanjka. Že
kot otrok se je dela navadil, saj so imeli veliko
kmetijo. »Včasih je bilo bolj naporno pri do-
mačih opravilih, ker nismo imeli strojev, vse
smo morali opraviti z rokami. Zdaj je to dru-
gače in veliko bolj enostavno,« pravi.
Težko se je odpravil od doma, saj bi pri delu
dve roki precej pogrešali, čeprav sta bila doma
še brat in sestra. Toda Ivan je imel veselje do
mizarskih del in želel je postati mizar. Ko je
njegov prijatelj, s katerih je hodil delat k sose-
dom, odšel v Nemčijo, mu ni preostalo druge-
ga, kot da je šel v šolo in pridobil ustrezno
kvalifikacijo. »Papirji so važni,« zatrjuje Ivan.
Učil se je tri leta, vsak dan je moral hoditi
več kot uro in pol do šole, pozimi v snegu pa
tudi tri ure. Ko je hodil še v osnovno šolo na
Reko, to je bilo v času druge svetovne vojne, je
bila šolska vzgoja zelo stroga, kar vojaška bi
lahko rekli, saj so bili učitelji zelo strogi. »Še
na drevo se nisi smel nasloniti,« se spominja
Ivan. V času vojne pa ni bilo hudo samo v šoli,
temveč povsod. Skrivali so se, ko je pokalo po
vaseh. »Še sreča da si lahko takšne stvari ne-
kako pozabil, ker si bil takrat še otrok,« pravi
Ivan.
Leta 1956 se je poročil, ima sina in hčer in
tudi že vnuka Marka, ki obiskuje četrti razred
osnovne šole. Leta 1992 se je upokojil, nazad-
nje pa je mizarska dela opravljal v Pivovarni
Laško, kjer je bil zaposlen 22 let. Delal je tudi
drugje in bil z delom vedno zadovoljen. Pravi,
da mora zdaj, ko je doma celo več delati kot
prej v službi. Sin doma veliko pomaga, pa
vendar Ivan skoraj nima prostega časa. V svoji
mizarski delavnici še vedno izdeluje stavbno
pohištvo po naročilu. Ob slabem vremenu si
vzame nekaj časa za televizijo in časopis. Na-
ročnik Novega tednika je od leta 1958, časopis
mu je všeč, najprej ga površno prelista, potem
pa počasi bere.
Pohvalil je izlete za upokojence, ki jih vsako
leto organizira Pivovarna Laško za svoje bivše
zaposlene. »Tega izleta ne smem zamuditi, ker
se imamo super,« pravi Ivan. Pa še brezplačen
je. Pomembna vrednota za Ivana je seveda
zdravje, saj pravi, da zdrav lahko dosežeš prav
vse. Tudi denar mu ni tako pomemben. Glav-
no, da je za sproti.
DAMJANA SEME
Gasili so za pokal Slovenije
Minulo soboto je bilo v Postojni državno mladinsko prvenstvo, na katerem so se najbolj
izkazali mladi gasilci z Dobrne, v ženski konkurenci pa so bila najboljša dekleta iz Topolšice. Na
tekmovanje so se pripravljale dva meseca, dosežen rezultat pa je, kot pravi mentor Marjan
Ledinek, delo srčnih deklet, ki so se zelo potrudile. Gasilci so tekmovali v slabih pogojih, na
razmočenem in blatnem terenu, pri tem pa pokazali, da so kos tudi najtežjim vajam. Pred
najboljšimi pa je že naslednje tekmovanje, in sicer mala gasilska olimpiada v Italiji.
J.M.
Gobja sreča
Mateja Planinç iz Celja je oni dan osrečila očeta Branka, ko se
je vrnila s potepa po Koroški in s sabo prinesla ogromno gobjo
družino. Zdrave ajdovke so po večini tehtale več kot pol kilo-
grama, največja med njimi pa je imela kar 1,45 kilograma. Svojo
srečo je prišel Branko pokazat v našo redakcijo, očitno pa si jo
bo še nekaj časa »delil« v ožjem družinskem krogu.
EDI MASNEC
Vpis za abonente
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje je za letošnjo sezono
pripravil pester gledališki in glasbeni program. Na gledališki,
mladinski, zlati ali Pikin abonma se lahko prijavite še do 30.
septembra, in sicer vsak dan med 9. in 15. uro v Domu kulture
Velenje.	k. L.
Gobarska družina Sinji goban
Sinji goban se imenuje laška
gobarska družina, ki deluje že
osmo leto. Sedem let je samo-
stojna, prvo leto pa je delovala
v okviru gobarske družine
v Celju. Ima 45 članov, od tega
je približno polovica aktivnih.
Predsednik družine je Hinko
Wimmer.
Vsako leto organizirajo go-
barski piknik, ob praznovanju
Piva in cvetja pa tudi razstavo
o gobah. Letos so kljub slabi
sezoni razstavili kar 180 vrst
gob. Poleg tega so pred tremi
leti prvi organizirali kviz o go-
bah za osnovne šole v laški ob-
čini. Vprašanja za kviz je se-
stavil Andrej Šmaiic, udele-
ženci kviza pa so potem skupaj
z njim sodelovali v oddaji
Klub klobuk. Letos pa so na
osnovni šoli v Laškem razpisa-
li spise na temo o ekologiji,
naravi in gobah. Tri najboljše
spise bodo na pikniku tudi na-
gradili.
Letošnji piknik bo v soboto,
24. septembra, začel se bo ob
12. uri pri planinskem domu
na Šmohorju. Gobarji po poti
na Šmohor nabirajo gobe, po-
tem pa jih razstavijo. Razlago
o nabranih gobah bo vodil
častni član gobarske družine
Anton Poler iz Maribora.
Seveda pa morajo organiza-
torji poskrbeti tudi za številne
lačne udeležence gobarskega
piknika, ki pričakujejo pred-
vsem gobjespecialitete - neka-
teri pa tudi srečolov.
DAMJANA SEME
Št. 38 - 22. september 1994
u
Usposabljanje za življenjsko uspešnost
S profesorjem Janezom Krajncem o ljudskih univerzah, izobraževanju odraslih in še posebej opismenjevanju
Razvojna pot Zveze ljudskih univerz, ki trenutno združuje 37
ljudskih in delavskih univerz v skoraj vseh občinah, sega že
v leto 1959. Ljudske univerze so eno najstarejših in najuspešnej-
ših izobraževalnih središč za izobraževanje odraslih v Sloveniji,
saj vrsto let same ali s pomočjo poslovnih partnerjev izobrazijo
preko 100 tisoč udeležencev. O temeljnih značilnostih njihovega
delovanja, letošnjih izobraževalnih programih ter o vse bolj
aktualni problematiki funkcionalne nepismenosti smo za pogo-
vor zaprosili direktorja Ljudske univerze Celje, profesorja
Janeza Krajnca.
Kaj je osnovni cilj Ljudske
univerze, ki se ponaša z boga-
timi izkušnjami v svoji dejav-
nosti?
Dosedanje zasnove izobra-
ževanja odraslih je potrebno
še temeljiteje spreminjati, jih
prilagoditi sedanjim razme-
ram in razvojnim potrebam.
V primerjavi z razvitim sve-
tom na tem področju še vedno
orjemo ledino. Izoblikovati
moramo tak sistem, ki ne bo
obremenjen s šolsko tradicijo
in ki bo uveljavljal sodobne
oblike dela, ki bo spodbujal
ustvarjalnost in inovativnost,
povečeval zaposlitvene mož-
nosti ter mobilnost pri delu in
v življenju nasploh. Zato pro-
gramsko bogatimo vsa tri te-
meljna področja izobraževa-
nja: splošno izobraževanje,
usposabljanje in izpopolnjeva-
nje ter izobraževanje za prido-
bitev izobrazbe. Cilj nove za-
konodaje izobraževanja odra-
slih je tudi pocenitev tistega
dela izobraževanja, ki bo sma-
tran kot nacionalni program:
tuji jeziki, opismenjevanje,
pridobitev prvega poklica, od-
pravljanje funkcionalne nepi-
smenosti, s ciljem, da bi le-ti
postali bolj dostopni vsem za-
interesiranim občanom. Po-
stati moramo bolj učeča
družba.
Se vam zdi, da ste dovolj
programsko fleksibilni in od-
prti do različnih interesov in
potreb za izobraževanje?
Oblikujemo stalno in celovi-
to ponudbo vseh treh temelj-
nih področij izobraževanja: od
programov tujega jezika, pro-
grama za funkcionalno opi-
smenjevanje, programov za
podjetništvo do pridobitve pr-
vega poklica ter programov za
razvoj demokracije. Pri tem
upoštevamo prožnost, aktual-
nost in prilagodljivost glede
na izobraževalne potrebe, in-
terese naročnikov ter učne
zmogljivosti udeležencev.
Ali to pomeni, da v dogovo-
ru z naročniki prilagodite
kraj, čas in vsebino programov
njihovim željam?
Tržne razmere narekujejo
v razmerah svobodne konku-
rence ponudnikom - izvajal-
cem, da se prilagodimo potre-
bam in željam kupcev - naroč-
nikom izobraževanja. Za nas
to ne pomeni nič novega, ker
smo tudi vseskozi doslej na tak
način tržili naše izobraževalne
programe, ki so vsebovali zah-
teve naročnika tudi glede na
kraj, čas in vsebino. Glede
kraja in časa je seveda lažje,
pri prilagajanju vsebine pa je
potrebno opraviti veliko stro-
kovnega dela, da programi
vsebujejo vse vsebine, ki po-
menijo tista funkcionalna zna-
nja zaposlenih, ki bodo po-
membna primerjalna prednost
v tržni tekmi.
Katere programe boste izva-
jali v letu 1994/95?
Ponudba izobraževanja
odraslih je v našem prostoru
precej bogata. Mi predstavlja-
mo del te ponudbe. Konkuren-
ca nas spodbuja h kvalitetnej-
šemu delu. To izobraževalno
sezono, ki smo jo sicer že zače-
li izvajati, bomo tržili med
drugim naslednje programe:
tuji jeziki, dokončanje osnov-
ne šole za odrasle in mladost-
nike, usposabljanje USO pro-
gramov natakarski in kuhar-
ski pomočnik, pridobitev pr-
vega poklica obdelovalec lesa,
programi, ki omogočajo bolj
uspešno preusposabljanje za-
poslenih in njihovo vključeva-
nje v življenje, program uspo-
sabljanja za življenjsko uspeš-
nost; program Kako odkriva-
mo poklicni cilj; programi za
obrtnike in podjetnike, pro-
gram računovodje po končani
srednji šoli ter evropske tajni-
ce, osnove računalništva, teča-
ji šivanja, pletenja in vžiganja
v les, pluto ali usnje ter ekolo-
ški programi.
Za katere programe domne-
vate, da bo povpraševanje naj-
večje?
Smo nekje na sredini časa
vpisovanja. Občani veliko
vprašujejo po programih tujih
jezikov, srednješolskem izo-
braževanju, programu za do-
končanje osnovne šole; večji
interes je tudi za programe iz-
popolnjevanja in uposabljanja
natakar, kuhar, računovodja,
za preizkus strokovne uspo-
sobljenosti za prodajalce in tr-
govske poslovodje...
Obeta se razmeroma uspeš-
na izboraževalna letina, ker
znanje, predvsem novo znanje,
pomeni za mnoge kažipot do
dela, rešitev iz raznih življenj-
skih težav. Vpisovanje v posa-
mezne programe traja do za-
polnitve skupine. Izobraževal-
nim potrebam občanom sledi-
mo skozi vse leto. To je tudi
poslanstvo Ljudskih univerz
in drugih izobraževalnih usta-
nov za izobraževanje odraslih.
Očitno se počasi tudi v slo-
venskem prostoru utrjuje
spoznanje, da je naložba
v znanje dobra naložba. Je ta
trend opaziti v zadnjih letih
tudi pri nas, denimo s pora-
stom vpisa slušateljev?
Naložba v izobraževanje
odraslih je pomembna tako
z osebnega kot nacionalnega
vidika. Z uvedbo tržnega go-
spodarstva - konkurence smo
doživeli upad vpisa na jezi-
kovnem izobraževanju, vendar
se zanimanje občanov za to
področje zopet vrača. Zelo pa
se povečuje zanimanje in vpisi
v programe za usposabljanje
in izpopolnjevanje, dokonča-
nje osnovne šole; programe, ki
so vezani na zaposlovanje oz.
kakršenkoli zaslužek.
Dotakniva se še problemati-
ke funkcionalne (nepismeno-
sti. Zveza ljudskih univerz je
vključena v projekt Funkci-
onalna pismenost, ki ga izvaja
Andragoški center v Ljubljani.
Od česa je odvisna oz. kateri so
po vašem mnenju temeljni ra-
zlogi, ki vodijo v funkcionalno
nepismenost?
Osnovni vzrok je v ljudeh,
družbi. Žive v okolju, ki jim ne
daje vzpodbud, le-teh tudi
v šoli niso dobili, učitelji so jih
nekako spregledali — saj so
končali celo 8 razredov osnov-
ne šole. Šolski sistem za to ni
kriv, saj so povsod po svetu
ljudje s takšnimi težavami.
Tudi svojim otrokom, ki hodi-
jo v šolo, ne zmorejo pomagati,
svetovati. Lahko bi si pomaga-
li z obstoječimi učbeniki, ven-
dar je problem v tem, da ne
razumejo prebranega. Največ-
krat se izgovarjajo, da se tega
niso učili v šoli in se v pomoč
otrokom ne poglobijo. V njih je
veliko nezaupanja v instituci-
jo. Ne znajo si poiskati pomoči
- beže od nje.
Kako komentirate alarman-
ten podatek, da kar polovica
brezposelnih odraslih z manj
kot desetimi leti šolanja ne zna
napisati prošnje ali pomagati
otroku v šoli?
To pomeni neiznajdljivost
v življenjskih situacijah, ker se
ne zna učiti, ima kompleks
manjvrednosti, ga je strah, цј
sproščen in samozavesten, 1јц.
di ocenjuje negativno, da шц
ne želijo in nočejo pomagati
da se mu posmehujejo. Zato
večkrat reagirajo z agresijo. Ir
prav zato v programu uspo.
sabljanja za življenjsko uspeš,
nost, ki je namenjen njim, nç
smejo čutiti šole.
Menda vse doslej nismo
imeli učiteljev in svetovalcev
ki bi znali usmerjati funkci-
onalno nepismene ljudi. Ste
zadovoljni z izobraževanjem,
ki ga v ta namen izvaja Andra-
goški center? Kakšni so rezul-
tati v praksi?
Naši učitelji, ki so se uspo.
sabljali za ta program, so me-
nili, da so odkrili novo področ
je dela, saj se s to populacij
niso na tako prepoznaven na
čin srečevali. Njihovo temelj
no spoznanje je bilo, kako so
le-ti potrebni pomoči. Zato si
bila potrebna nova znanja s»
ciologije, psihologije, spozna-
vali so nove metode dela. Bili
so celo sami navdušeni nat
matematiko. Spoznali so, da s
morajo tudi sami kot učitelj
spremeniti. Vse mora priti di
srca. Če tega učitelj usposab
ljanja za življenjsko uspešnos
ne doseže, v tem programu m
bo koristen.
FRANCI ČEf
Poštni pridobitvi na Lavi
Na Lavi so celjski poštni
delavci v soboto slovesno od-
prli novo rajonsko telefon-
sko centralo in poslovne pro-
store, kamor se bo preselila
celotna dejavnost telekomu-
nikacij, ki je bila doslej raz-
drobljena na štirih loka-
cijah.
Nova rajonska telefonska
centrala je zadnja na širšem
območju mesta, na katero
bodo vključeni telefonski
naročniki zahodnega dela
Celja. Njena zmogljivost je
4615 priključkov in je z na-
drejeno centralo na Golovcu
povezana z optičnim ka-
blom. Vključevanje na novo
centralo se je že začelo.
Na celotnem območju ob-
čine Celje in celotne Poslov-
ne enote PTT Celje poteka
v tem času več različnih del.
V občini Celje bodo za tele-
komunikacijsko izgradnjo
namenili v dveh letih 17 mi-
lijonov mark.
Foto: EDI MASNEC
Napačne zasnove o cestah
Prebivalci občine Šmarje
pri Jelšah se ne strinjajo
s spremembami prostorskih
sestavin v dolgoročnem planu
Republike Slovenije. Sedanje
občinsko središče je namreč po
planu razvrščeno le kot središ-
če širšega lokalnega pomena.
S takšno razvrstitvijo se ne
strinjajo, saj občina Šmarje
pri Jelšah vendar predstavlja
tako obmejno kot tudi tranzit-
no in turistično občino.
V občini živi 32 tisoč prebi-
valcev. Meja z Republiko Hr-
vaško je dolga 56 kilometrov.
Na območju občine imajo dva
mednarodna mejna prehoda
za cestni potniški in tovorni
promet, meddržavni mejni
prehod za potniški promet in
pa za potniški in tovorni pro-
met. T\i sta še dva železniška
mejna prehoda.
Sedanji obmejni območji
Republike Slovenije in Repu-
blike Hrvaške sta bili pred
osamosvojitvijo močno pove-
zani. To pomeni, da je veliko
prebivalcev zaposlenih v so-
sednji državi in obratno. Tako
pride do vrste problemov: slab
socialni položaj zaradi nizkih
plač v sosednji državi, pro-
blem upokojencev, ki preje-
majo izredno nizke pokojnine,
ker so bili prej zaposleni na
Hrvaškem, pojavil se je tudi
problem lastništva nepremič-
nin, ki jih imajo Slovenci na
Hrvaškem in obratno.
Ob tolikem številu mejnih
prehodov prihaja do velikega
števila carinskih prekrškov in
do ilegalnih prehodov čez me-
jo. Zato so morali v občini
Šmarje pri Jelšah dodatno za-
posliti enega sodnika za pre-
krške in uvesti popoldansko
dežurstvo sodnikov za prekr-
ške. Takšnih problemov ob-
močja v notranjosti države ne
poznajo.
Večina te občine ima status
demografsko ogroženega ob-
močja. Območje je v večini po-
deželsko, s poudarkom na vi-
nogradništvu. Je tudi turistič-
na občina, saj se lahko pohvali
z Rogaško Slatino in Podčetrt-
kom - Atomskimi Toplicami
ter spominskim parkom Treb-
če. V neposredni bližini (Me-
stinje, Podplat) je tudi po-
membno prometno vozlišče.
Zaradi vseh teh stvari se
v Šmarju ne strinjajo s tem, da
jih obravnavajo le kot središče
širšega lokalnega pomena. Za-
služijo si kaj več glede na po-
membnost občine. Ne nazad-
nje, da je nujno potrebno cest-
ne povezave uvrstiti med glav-
ne ceste 1. reda.
DAMJANA SEME
Št. 38 - 22. september 1994
15
V Podčetrtku so se ob koncu tedna srečale vse slovenske
ekipe, ki so sodelovale v letošnjih Igrah brez meja. Ob
gledanju zanimivih iger na vodi, povezanih s tem turistič-
nim krajem, je zeblo predvsem gledalce, saj je med samim
tekmovanjem močno deževalo. Domačini so bili simpatično
nerodni, prav tako ekipa Rogaške Slatine, najboljši pa so
tudi tokrat bili Blejčani.
Št. 38 - 22. september 1994
li
Sezona brez poraza
Rokometašl Celia Pivovarne Laško bolj mislijo na pokal prvakov, kot na sobotni štart
državnega prvenstva — Težave Gorenja s poškodbami
Pred sobotnim začetkom državnega prven-
stva v rokometu je jasno, da bo prvak spet
Celje Pivovarna Laško, v zvezi z eno najboljših
evropskih ekip pa je samo ena neznanka: ali bo
Celjanom na domači sceni končna uspela sezo-
na brez oddane točke?
P.Laško: plus deset
»Prvenstvo me ne zanima, zdaj je bolj važen
Veszprem,« pravi trener Šojat, podobno
vzdušje je tudi med igralci, kar pa še zdaleč ni
podcenjevanje domače konkurence. Cilj nista
samo oba naslova, marveč so za vsak spodr-
sljaj določene denarne kazni, a tudi nagrade za
zmage z desetimi in več goli.
Rekordno prvenstveno zmago iz sezone
1992/93 proti Bakovcem z 38:11 bo težko ogro-
ziti, največ težav pa bo verjetno z motivom.
Bonus za zmage z dvoštevilčno razliko bo ne-
koliko krojil Sojatove odločitve okoli zasedbe
ekipe, čeprav bo za razliko od lani več kombi-
niral. »Vsako igralno mesto imamo dvakrat
pokrito, toda nimam pravice fantom odžirati
dodatni zaslužek. Po drugi strani je spet vpra-
šanje komu zaupati, saj se na sobotnem turnir-
ju v Škof ji Loki proti Slovanu (34:24) in Šešir-
ju (20:13) zamenjavi za poškodovana Jeršiča in
Pungartnika nista posebej trudili. Pred najbolj
pomembnimi tekmami pokala prvakov bodo
ključni igralci zanesljivo razbremenjeni, tre-
nutno pa so od prve postave najbolj oddaljeni
Franc, Ocvirk, tretji odvečni pa bo eden vra-
tarjev, ki so sicer v zelo dobri formi. Zadovo-
ljen bom že s kvalitetnim polčasom, čeprav ne
bom zahteval deset golov razlike, marveč pet-
najst ali dvajset. Proti Rudarju bomo igrali
stoodstotno, potem pa se bodo začele priprave
za Veszprem,« napoveduje Šojat.
Gorenje: hazarderji z navdihom
Poškodbe bolj kot kdaj koli spremljajo Ve-
lenjčane, ki bodo tudi prvič štartali v Evropi.
Rozman in Meolic (kolenske vezi) sta že izgub-
ljena, zadnje dni pa nista trenirala Kimčenko
(mišica) in Krejan, ki se ga je na turnirju
v Sevnici lotil trboveljski vratar Lipovšek in so
mu rano na glavi morali zakrpati s štirimi šivi.
»Na začetku bomo še nevigrani, predvsem
Jakubovič bo nekoliko slabši,« je previden tre-
ner Požun, ki seveda računa na uvrstitev
v končnico in nato v evropski pokal. Obramba
bo boljši del ekipe, napad še ni dovolj udaren,
igra pa se bo bolj kot kdaj koli poprej vrtela
okoli reprezentanta Boruta Plaskana. »Na le-
vem krilu je German zelo napredoval, zato
Plaskan vedno več igra na položaju srednjega
zunanjega, najbolj pa je izpostavljen tudi
v obrambi,« za svojega all-round kapetana
pravi Požun, ki pričakuje, da bo v izenačeni
ligi močno odločal trenutni navdih. Da, nav-
dih. V tem elementu so Velenjčani šampioni.
»Drži. In zadnje tri tekme proti Dobovi, Ru-
darju in prvič Koflachu smo dobili le z golom
razlike. Hazarderske tekme nam ležijo, takš-
nih pa bo na pretek,« napoveduje velenjski
trener. S prestopnim rokom sprva ni bil naj-
bolj zadovoljen, toda zaupanje vliva tudi od-
lična forma vratarja Anžiča, ki se je znebil več
kot desetih kilogramov.
ŽELJKO ZULE
Redni del prvenstva se bo končal 18. februarja
1995, do konca marca pa bo končnica na dve
zmagi štirih najboljših za prvaka, sredinska
končnica za neposredno uvrstitev v četrtfinale
pokala in play-out zadnje četverice za ob-
stanek.
Gorenje bo obe tekmi 1.kroga pokala EHF
s Selfossom odigralo v Velenju, termina pa sta
14. in le.oktober.
Leve (temni dres) bolj nestrpno pričakuje pokal prvakov, Kimčenko in Tome pa v pričakovanju
savinjsko-šaleškega derbija (1. oktobra) celita poškodbe.
Bauer in Lakovič med
deseterico
Na evropskem prvenstvu v aerorallyц
so v Avstriji nastopile tudi posadke iz
Celja, Velenja in Slovenskih Konjic, fa-
vorizirani Leon Bauer pa po lanskem
bronu SP ni bil najbolj zadovoljen, če-
prav si je z 9. mestom najbrž že zagotovil
naslov pilota leta.
»Nova pravila so nas begala, bili pa
smo predvsem premalo natančni. Na
boljši rezultat sem upal tudi zaradi
4. mesta na uradnem treningu,« je prven-
stvo komentiral Bauer, ki ga je ponesre-
čen nastop v prvi etapi veljal napoveda-
ne uvrstitve med najboljšo peterico.
Vse kolajne so osvojili Poljaki, naši pa
9. Bauer-Lakovič (Celje; etapne uvrsti-
tve 23, 4, 6), 33. Ravnak-Lukanc (SI. Ko-
njice; 29, 23, 28), 36. Glinšek-Glinšek
(Velenje; 45, 27, 32).
SEP s prvaki iz 13 držav
Na 6. svetovnem pokalu v kegljanju bodo od
19. do 22. oktobra v Celju sodelovali prvaki 13
evropskih držav, med njimi bodo tudi štirje
(Konstruktor, Medveščak pri moških ter Emo
Eterna, Szeged pri ženskah) od doslej devetih
svetovnih klubskih prvakov, Celjanke in mad-
žarska moška ekipa Elöre pa bosta še šestič
udeleženca SP.
V ženski konkurenci se bo za štiri finalna
mesta potegovalo enajst ekip, naši Emo Eterni
pa bodo na domačih stezah poleg predlanske-
ga prvaka Szegeda (Madžarska) najbolj nevar-
ni Avtohrvatska, Viernheim (Nemčija), E lek
tormures (Romunija) in Spartak Prešov (Če-
ška). Ostali udeleženci bodo prvaki Avstrije
Francije, Italije, Poljske in Slovaške.
Celjanke so bile dvakrat na krajših pripra-
vah na Rogli, v prvih prijateljskih dvobojih pa
je bila najboljša Kardinarjeva, ki je po lažji
operaciji kolena dobro okrevala. Poleg bivši
svetovne prvakinje so kandidatinje za nastop
še Petak, Tkalčič, Zupane, Grobelnik, Šeško
Les jak in Ledinek.
Ž.Z
Ženske prvič enotne
Žensko prvenstvo bo prvič
v enotni ligi, redni del pa bo
z dvomesečno zimsko prekini-
tvijo končan šele 22. aprila.
Vse tri končnice s po štirimi
ekipami bodo potekale v obli-
ki mini lig, sezona pa bo traja-
la vse do srede maja.
Žalec: med štiri
Žalske rokometašice so
v zadnjih štirih letih v mlajših
kategorijah osvojile osem na-
slovov prvakinj in še petkrat
igrale v finalu, zdaj pa vidnej-
še igre pričakujejo tudi v član-
ski konkurenci.
»Glede na lansko sezono
smo bistveno močnejši. Našo
vrsto so okrepile beloruski re-
prezentantki Ljudmila Denis
in Elena Popovič, kapetanka
hrvaške mlade reprezentance
Mirela Brekalo in Novomeš-
čanka Mojco Drčar. V kombi-
naciji z našimi obetavnimi
igralkami smo si zastavili do-
kaj visok, vendar realen cilj:
uvrstitev med najboljšo četve-
rico. V minulih sezonah smo
imeli nekaj preglavic, saj smo
imeli sorazmerno mlado ekipo,
ki zdaj počasi dozoreva in
v bližnji prihodnosti lahko od
nje pričakujemo vrhunske re-
zultate,« pravi predsednik
Marjan Dolar. Vsaj po odme-
vih sodeč naj bi v novi sezoni
v Žalcu ostala večina točk, za
uresničitev načrtov pa bo se-
veda potrebno zmagovati tudi
na gostovanjih. Končnica je za
Krim in Olimpijo že rezervira-
na, Savinjčanke pa med kan-
didate uvrščajo Mlinotest,
Burjo in sobotnega nasprotni-
ka Branik. Torej že kar za
uvod derbi kandidatov za vrh,
po katerem bo marsikaj bolj
jasno.
Velenje:
V velenjskem taboru so ne-
koliko bolj zadržani. Vzrok je
nekolika slabša ekipa, ki jo je
prevzel Zlatko Papak in priča-
kuje povprečno sezono. Po šte-
vilnih problemih (še pred tre-
mi leti so bili po zmagi proti
Olimpiji vodilna ekipa držav-
nega prvenstva) naj bi se raz-
mere stabilizirale, vrnitev
k vrhu pa je načrtovana za se-
zono 1995/96.
»Apetitov po visoki uvrstitvi
nimamo, v ospredju bo samo
obstanek v elitni konkurenci.
Ko sem prišel v Velenje, sem se
soočil z mlado, neizkušeno in
slabo pripravljeno ekipo. Naš
cilj je obstanek, zato smo iz
Žalca potegnili Vujovičevo in
Splita pa Medarjevo in Kara-
manovo. Kolektiv je še daleč
od prave forme, predvsem je
problematična taktika, vendar
upam na boljše nadaljevanje
sezone. V drugem delu bi lah-
ko marsikaj popravili in se
mogoče že posvetili novi, v ka-
teri bomo imeli precej višje
cilje.«
TOMAŽ LUKAČ
Remi v slovenskem derbiju
Hokejisti so v slovenskem derbiju 5. kroga donavske skupine turnirja šestih narodov proti
Olimpiji nesrečno ostali brez zmage, saj so izenačujoči gol dobili v zadnji sekundi, potem ko so
imeli Ljubljančani na ledu dva igralca več.
Srečanje je navdušilo blizu tisoč gledalcev, ki so se veselili kar treh vodstev Inntala in številnih
trdih dvobojev. Domače prvenstvo bo tako brez dvoma še bolj izenačeno kot lansko in po odličnih
igrah mladih novincev nihče več ne omenja odhoda Vnuka in Zajca. Do konca lige šestih narodov
so še štirje krogi, uvrstitev Inntala vsaj v kvalifikacije pa bo v veliki meri odvisna od gostovanj
pri Grazu (sobota) in Olimpiji (4. oktobra).	Foto: SHERPA
Za popotnico naslova
Mladinke Kladivarja Cetisa konec tedna v Varšavi na pokalu
prvakinj
Obe mladinski ekipi Kladi-
varja Cetisa sta pred tednom
dni zmagali na državnem pr-
venstvu v Mariboru, v soboto
pa bodo nekoliko okrepljena
dekleta v Varšavi tretjič zapo-
red nastopila v pokalu evrop-
skih prvakinj.
Po 7. mestu v Torinu 1992 in
lanskem bronu v Celju, si v ta-
boru Kladivarja želijo podo-
ben uspeh, čeprav bo v ekipi
nekoliko manj priložnostnih
gostij kot lani. Organizatorji
so upoštevaje lanske rezultat
ekipe prvič razdelili v tri kva-
litetne skupine, Kladivar Cetis
pa je zaradi dveh opaznih na-
stopov v super A ligi. Z izjemo
Gluvičeve so vse druge v pre-
teklih dveh letih že nastopile
v pokalu prvakinj in zato
predsednik strokovnega sveta
Roman Lešek pričakuje ekip-
no kolajno in štiri posamične
zmage.
Za Varšavo so prijavljeni
Matul (100 m, 4x100 m), Kne
(200 m, 4x100 m), Steblovnil
(Velenje; 800 m, 4 x 400 m), Glu
vič (1500 m), Bezjak (višina
daljina), Valant (troskot
4x 100 m), Randželovič (kopje!
Voršnik (4x400 m), Ružin»
(3000 m), Ribionkina (Ukraji
na; krogla, disk), Maču
(Olimpija; 400 m ovire, 4x401
m) in Langerholc (ŽAK; 401
m, 4X400 m).	2.1
V spomin
Bojan Vončina
Slovenske Konjice z Bo-
janom Vončino niso izgubi-
le samo svojega prvega
Bloudkovega nagrajenca,
marveč tudi moža, ki je
polna tri desetletja aktivno
ustvarjal športno podobno
občine in tudi širše okolice.
Kot aktiven športnik je
bil vsestranski in med dru-
gim slovenski prvak
v orodni telovadbi ter do-
bitnik kolajn na atletskem
tro boj u (1946) in državnih
študentskih igrah v šeste-
roboju (1946). Med najbolj-
šimi tudi na državnem štu-
dentskem	prvenstvu
v » smučarskih skokih
(1949), pozneje pa je igral
nogomet.
Svoje znanje je na na-
slednje rodove prenašal kot
trener smučanja in atletike
ter sodnik atletike, nogo-
meta, smučanja in vaterpo-
la. Kot funkcionar je v svo-
jem kraju predsedoval naj-
višjim športnim forumom
ter nogometašem Dravinjç,
nemalo zaslug pa ima tudi
za gradnjo številnih šport-
nih objektov.
Št. 38 - 22. september 1994
17|
Ob jubileju je na Skalni kleti gostovala reprezentanca Irana.
Biserni nogomet
V Celju prvi nogometni klub že leta 1904, slovensko
opredeljeni pa od leta 1919
Nogomet je ena najstarejših
celjskih športnih panog. Mi-
nuli teden je bila ob 75-letnici
ustanovitve prvega slovenske-
ga kluba prijateljska tekma
med domačim prvoligašem in
reprezentanco Irana (1:2), no-
gometni začetki v mestu ob
Savinji pa segajo še nekoliko
bolj v preteklost.
Nemško usmerjeni športniki
in kapitalisti so leta 1904 usta-
novili Atletik Sportklub Celje,
ki je imel sedež na Skalni kle-
ti, vendar je bil kasneje zaradi
šovinističnih izpadov prepo-
vedan in ukinjen. Zgodovina
tako prvih let 20. stoletja ne
priznava za začetek nogometa
v Celju, marveč se je opredeli-
la za 24. april 1919 in ustano-
vitev I. slovenskega sport klu-
ba (SSK) Celje, ki je domoval
na legendarni Glaziji.
Nogomet je bil pred prvo
vojno zelo priljubljen (Olimp,
Kovinar, Jugoslavija), tradici-
jo pa je od 16. junija 1945 na-
daljevalo Športno društvo Ce-
lje, ki se je čez dve leti reorga-
niziralo v Kladivar in leta
1992 preimenovalo v Publi-
kum. Najbolj uspešna so bila
šestdeseta leta, ko je Kladivar
osvojil slovenski pokal (1964)
in kot prvenstveni prvak uvr-
stil v II. jugoslovansko ligo,
slovenska ligaša pa sta bila še
Celje in Olimp.
Po osamosvojitvi se je celj-
ski prvoligaš z novim imenom
prebil v domači vrh in kot fi-
nalist pokala v sezoni 1992/93
zaigral v evropskem pokalu
pokalnih zmagovalcev. V več
kot sedmih desetletjih je bilo
nekaj odličnih rodov in vrhun-
skih nogometašev: Cater,
Klanjšek, Belcer, Piki, Rojnik,
Kvartič, Dobrajc, Hribernik,
Marinček in drugi.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Jubilej ima tudi nekoliko gre-
nak priokus, saj iz različnih
vzrokov ni več nobenega celj-
skega nogometnega simbola:
Glazije, Olimpa, Kladivarja,
Celja...
PANORAMA
Nogomet
I.	liga
6. krog: Publikum-Jadran
2:1 (2:1); v kornerjih je bilo
14:0, težko zmago pa je z dve-
ma projektiloma prinesel Ba-
uman (16, 20); Mura-Rudar
4:2 (2:1); Komar (43, 53); Vev-
če-Kočevje 3:1, Primorje-
Olimpija 1:3, Korotan-Mari-
bor 0:1, Koper-Izola 1:1, Že-
lezničar-Beltinci 2:1, Naklo-
Gorica 0:0. Vrstni red: Olimpi-
ja 12, Publikum 10, Maribor,
Beltinci 9, Mura, Železničar
(Lj), Koper 7, Korotan 6, Pri-
morje, Gorica, Rudar, Naklo,
Izola, Kočevje, Vevče 4, Ja-
dran 1.
II.	liga
6. krog: Era Šmartno-Rade-
če 4:0 (1:0); hat-trick Druško-
viča (33, 11-m), 53, 59), gol
Mašiča (90) in dve izključitvi
gostov; Beltrans-Steklar 1:1
(0:1); Šmid (42), ki je bil nato
izključen in v zadnjih minutah
vratnica Zildževiča; Zagorje-
Dravinja 1:0 (0:0); poraz
v zadnji minuti, šest rumenih
kartonov, iz izključitvi Damiša
ter Koražije; Slovan-Domžale
1:3, Elan-Rudar 0:0, Drava-
Železničar 0:0, Nafta-Turniš-
čel:0, Mengeš-Piran 2:1. Vrst-
ni red: Zagorje 11, Era Šmart-
no 10, Turnišče, Nafta 8, Pi-
ran, Domžale, Rudar (T) 7, Že-
lezničar (Mb), Slovan, Mengeš
6, Dravinja, Drava 5, Steklar
4, Radeče 3, Betrans 2, Elan 1.
III. liga
5. krog: Caissa-Šentjur 2:0
(1:0); v derbiju je bil najboljši
vratar gostov Fideršek; SI.
Gradec-Zalec 2:1 (1:0); Korun
(57, 11-m); Pobrežje-Impol
2:5, Renkovci-Pohorje 2:2,
Kungota-Bakovci 3:2, Svobo-
da-Starše 0:0, Kovinar-Dra-
vograd 1:1. Vrstni red: Caissa
10, Šentjur, Impol 8, Bakovci,
Dravograd 7, Pohorje 6, Kovi-
nar (Mb), Kungota 5, Starše,
Pobrežje 4, SI. Gradec 3, Ren-
kovci 2, Svoboda 1, Žalec 0.
MNZ Celje
Kovinar-Unior 0:1, Krško-
Kiv Vransko 0:0, Usnjar-Tim
Laško 1:4. Vrstni red: Unior 8,
Tim Laško 6, Usnjar 4, KIV
Vransko 3, Krško 3, Kovinar
(Š) 1.
Košarka
A-1 liga
l.krog: Koper-Kovinotehna
82:85 (47:39); gostje so bili
boljši predvsem v zadnjih mi-
nutah: Jagodnik 18, Petrano-
vič 17, Zaletel 16, Cizej 15, Ur-
banija 9, Stavrov 8, Tiller 2;
BWC-Rogaška 96:95 (48:49);
po 87:74 je bilo 94:95, a so
gostje tri sekunde pred kon-
cem dobili koš: Sušin 24, No-
vakovič, Jurkovič 22, Tabak
10, Mičunovič 9, Virant 7, Ni-
kitovič 1; Triglav-K. zidar
79:71, Litostroj-Ilirija 85:74,
Olimpija-Helios 90:63, Postoj-
na-Satex 87:90.
A-2 liga
1. krog: P. Laško-Elektra
101:84 (45:42); po odmoru je
Blatnik povsem zaustavil Riz-
mana, ki je zadel le enkrat,
gostje pa so zgrešili 20 prostih
metov: Govc 24, Blatnik 19,
Zdolšek 16, Starovasnik, Vu-
iovič 13, Durnik 6, Lapornik,
Šoštarič 5 za domače, Rizman
22, Mrzel 17, Tajnik 14, Pečov-
nik 9, Kitak 7, Bogataj 5, Lip-
nik 4, Dumbuya, Brešar, Plešej
2 za goste; Litija-Comet 92:57
(44:30); po 14:15 so gostje po-
pustili in drugi polčas začeli
s 4:21; Benič 16, Železnikar
15, Plevnik 14, Šporar 4, Cen-
celj, Pučnik 2.
B liga
Vzhod -1. krog: Celje-Bistri-
ca 79:66 (39:34, MIK Prebold-
Sl. Gradec 82:64 (42:33), Ruše-
Kemoplast 95:77 (48:29), Za-
gorje-ZKK Maribor 85:54,
Starše proste.
Pokal Slovenije
Ženske: četrtf inale — skupina
A: Celje-Ježica 56:80 (30:42);
Germ 21, Polutnik 15, Obrov-
nik 12, Hajdinjak 4, Potočnik,
Jurak 2; Skupina B: Pomurje-
Comet 73:77 (33:34); Skerbi-
njek 28, Račič 24, U. Groleger
12, Temnik 6, Šporar 5, L.
Groleger 2; Comet-Maribor
65:97 (31:44); Skerbinjek 19,
Temnik 16, Račič 14, Šporar 8,
U. Groleger 6, L. Groleger 2.
Mali nogomet
MNZ Celje
18. krog: Sportklub-Alo Alo
7:2, Štraus-Blato 3:7, Juven-
tus-Z. Guček 4:3, Rebus-Be-
har 5:7, Goldhorn-D. želja 4:4.
Zaostala tekma: Z. Guček-
Sportklub 3:6. Končni vrstni
red: Sportklub 35, Alo Alo 28,
Goldhorn 22, Blato 16, D. že-
lja, Juventus, Štraus 15, Rebus
14, Z. Guček 11, Behar 9.
Občinske lige
Celje -18. krog: PZ-Umetni-
ki 7.4, Č. baron-Skavti 6:0,
Skoli-Sipro 2:1, Pelikani-Šču-
rek 7:1, Zagrad-Kewin 2:1,
Klateži-Miroteks 4:2. Vrstni
red: PZ 30, Č. baron 24, Miro-
teks, Klateži 22, Pelikani 21,
Ščurek 18, Umetniki 17, Soko-
li 16, Kewin, Sipro 13, Zagrad,
Skavti 10.
Šentjur — 3. krog: Tratna-Ju-
ventus 2:6, Dramlje-Črički
1:0, Gremlini-M. Dobje 5:2,
Slivnica-Jakob 2:5, Marato-
nik-Loka 1:5. Vrstni red: Ju-
ventus, Loka 6, Jakob 5 itd.
SI. Konjice - 2. krog: Nirva-
na-Vi tan je 3:3, Tornado-Blato
2:6, Loče-Draža vas 2:3, Eco-
tip-Mineral 3:0, Stranice-
Oplotnica 1:2, Zlakova-Do-
brava 0:0. Vrstni red: D. vas,
Oplotnica 4, Nirvana, Vitanje
3, Blato, Ecotip, Mineral 2 itd.
Hokej
Liga narodov
5. krog: Inntal - Olimpija
4:4 (1:2, 1:0, 2:2); Leonov, Ra-
skov, Žolek, Povečerovski;
Kapfenberg - Bled 4:3, Graz
- Wien 3:2. Vrstni red po polo-
vici: Kapfenberg - Inntal 2:3
(1:1, 1:1, 0:1); Rojšek 2, Mrd-
ženovič; Olimpija - Bled in
Wien - Graz sinoči.
Blažičevi prosti
Odbojkarski reprezentantki Petra in Vesna Blažič sta
od ponedeljkove seje predsedstva OZS prosti igralki, tako
da je edina ovira pri prestopu k državnim prvakinjam iz
Celja odškodnina Palomi.
Dober teden dni pred začetkom SE lige so tako Celjanke
dobile pomembni okrepitvi, vendar se lahko zgodi, da
bodo povsem nepričakovano ostale brez Tolmačove in
Kibireve. Trener ruske reprezentance Karploj (tudi
menadžer) je namreč zahteval odhod rojakinj, ki sicer
nista najbolj navdušeni in zato v Celju upajo, da bo le
prišlo do preobrata. Zaradi novih težav z igralskim
kadrom je začasno odpadla skupščina, ki naj bi bila
v naslednjih dneh.	Ž. Z.
Znova dve napovedi
Po rekordnem nagradnem skladu je bilo
v 5. krogu športne stavnice 75 udeležencev,
med njimi pa znova dva s pravilno napovedjo:
Mura-Rudar 1, Caissa-Šentjur 1, Koper-Kovi-
notehna 2, Litija-Comet 1, Inntal-Olimpija 0.
Nagrajenca: Drago Ožek iz Laškega (6000
tolarjev) in Danijel Kovač iz Žalca (4000 tolar-
jev). Nagradi bosta dobila po pošti, za košar-
karske pare pa še enkrat opozorilo, da tip
0 pomeni podaljšek.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
24. septembra, ali če bodo najkasneje do 12.ure
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo.
Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce-
lje, s pripisom Golding loto.
SP@RTNI
KOLEDAR 1
Sobota, 24.9.
Atletika
Varšava: evropski pokal pr-
vakinj za mladinke z udeležbo
Kladivarja Cetisa (do 10. ure).
Hokej
Gradec: Graz-Inn tal (7.
krog lige narodov, 19).
Košarka
Ljubljana: Litostroj-Kovin-
tehna, Škofije: Koper-Roga-
ška (3. krog A-1 lige); Sloven-
ske Konjice: Comet-Ježica
(vse 19), Hrastnik: Pivovarna
Laško-Nova Gorica (20),
Ljubljana: Olimpija mladi-
Elektra (3. krog A-2 lige, 17);
Šentjur: Kemoplast-MIK Pre-
bold (19), Zagorje: Zagorje-
Celje (2. krog moške lige B,
19).
Nogomet
Izola: Izola-Publikum (7.
krog SNL);_ Šentjur: Šentjur-
Svoboda, Žalec: Žalec-Ren-
kovci (6. krog III. SNL); La-
ško: Tim Laško-Kovinar,
Vransko: Kiv Vransko-Usnjar,
Zreče: Unior-Krško (5. krog
MNZ Celje, vse 15).
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-Ru-
dar, Ptuj: Drava-Gorenje (1.
krog moške SRL, obe 19); Ve-
lenje: Velenje-Piran (17), Ža-
lec: Žalec-Branik (1. krog žen-
ske SRL, 18); Celje: Celje-Ra-
deče, 1. krog II. moške SRL,
17).
Nedelja, 25.9.
Nogomet
Velenje: Rudar-Korotan, (7.
krog SNL); Radeče: Radeče-
Beltrans, Slovenske Konjice:
Dravinja-Mengeš, Rogaška
Slatina: Steklar-Slovan, Pi-
ran: Piran-Era Šmartno (7.
krog II. SNL, vse 15).
Torek, 27.9.
Hokej
Celje: Inntal-Wien (8. kolo
lige narodov, 18).
Košarka
Riga: Bonus-Kovinotehna
(2. krog kvalifikacij za evrop-
sko ligo, 19).
Polzela v Rigo
Prvi nasprotnik Kovinotehne v evropskem
pokalu je latvijski predstavnik Bonus, ki je
gladko izločil bolj znani Saratov
Po plus 19 v Rigi je Bonus
v Moskvi za šest točk dobil še
povratno tekmo 1. kroga
evropskega pokala v košarki
s Saratovim in bo nasprotnik
Kovinotehne pri startu Polze-
lanov na mednarodni sceni.
Prva tekma bo že v torek zve-
čer v Rigi, povratna 4. oktobra,
skupni zmagovalec pa bo igral
še en krog za uvrstitev v polfi-
nalno skupino.
»Bonus spoznavamo prek
video posnetka povratne tek-
me v Moskvi. Imajo tri dobre
zunanje igralce, ki so zelo na-
tančni pri metih za tri točke.
Centra sta nekoliko starejša in
izkušena, boljša pa v obrambi,
kjer se je težko prebiti prek
njunih blokad. Igrajo zelo
agresivno, letos so se močno
okrepili in s štirimi reprezen-
tanti Latvije očitno veliko pri-
čakujejo od Evrope,« pravi
polzelski trener Boris Zrinski.
Kovinotehna se bo na svojo
prvo tekmo v evropskih poka-
lih najverjetneje odpravila na
dan tekme s čarterjem. Cilj je
seveda uvrstitev v naslednji
krog kvalifikacij, v katerega se
bodo vključili poraženci poka-
la prvakov in Polzelani so za-
radi velike razlike med sloven-
sko in latvijsko košarko vsaj
na papirju favoriti.
»Imeli smo srečo pri žrebu,»
je že pred časom trdil Zrinski
in seveda mislil na neposredno
uvrstitev v 2. krog. »Takšna
priložnost se nam zlepa ne bo
več ponudila. Na povratni tek-
mi bi lahko nadomestili more-
bitni zaostanek največ desetih
točk, o zmagi v Latviji pa ne
razmišljamo.«
Zaradi natrpanega prven-
stvenega štarta se na tekmo
z Bonusom ne bodo posebej
pripravljali. V Rigi bo najbolj
pomembna disciplinirana igra
na dolge napade, paziti pa bo-
do morali predvsem na proti-
napade. »V Kopru nam to ni
uspevalo, proti Bonusu pa bo
ključnega pomena razmerje
moči pod košem. Če bomo
vzpostavili ravnotežje, imamo
možnosti za skupen uspeh,
v nasprotnem pa ne bo nič do-
brega,« napoveduje Zrinski, ki
je zaskrbljen tudi zaradi po-
manjkanja mednarodnih izku-
šenj svojih igralcev.
ŽELJKO ZULE
Za drugega tujca so se napo-
sled odločili za Larrya Tiller-
ja, drugi ameriški kandidat pa
je odpadel zaradi zdravstvenih
težav.
[ NA KRATKO j
Državno prvenstvo v stre-
ljanju z vojaško pištolo: 6. D.
Poženel, 36. Konjice, 39. Ka-
nja (Ce); posamezno: 15. La-
vrinc, 17. Tkalec, 25. Kotnik
(vsi DP), 36. Voler (Konj); žen-
ske: 1. Lavrinc (DP).
Končno je državno prven-
stvo v kartingu, v najmočnej-
šem razredu do 125 ccm (for-
mula C) pa je novi šampion
komaj 16-letni Alen Pevec iz
Štor.
Slovenske Konjice: medna-
rodni troboj reprezentanc Av-
strije, Hrvaške in Slovenije
v judu, zmaga Petelinška (do
95 kg), drugi Eisenbacher - oba
bosta v soboto v Salzburgu po-
skušala izpolniti normo za
MSP in MEP - in tretji Mlina-
revič (oba do 78 kg).
V Slovenskih Konjicah in
Zrečah že ves teden poteka
kvalifikacijski turnir EP ka-
detskih nogometnih reprezen-
tanc do 16 let. Poleg Slovenije
nastopata še Armenija in Gru-
zija, v izbrani ekipi pa so tudi
Sire, Vodopivec (oba Dravi-
nja) ter Sankovič (Publikum).
Št. 38 - 22. september 1994
18
Oškodovanka sodišču očita zavlačevanje
Sojenje Marjanu Šošteriču iz Celja se je, tri leta po krvavem dogodku, vnovič začelo
Zgodilo se je 17. julija leta
1991 v ulici Zagata v Celju, ko
je v večernem času prišlo do
vznemirljivih dogodkov, ki so
se končali s streljanjem. Mar-
jan Šošterič je takrat s pištolo
streljal proti zakoncema Ro-
landu in Jolandi Koella. Ro-
land, ki je bil švicarski držav-
ljan, je tri tedne po tem dogod-
ku v celjski bolnišnici umrl,
njegova žena Jolanda pa je na
veliko srečo preživela.
Kot smo že nekajkrat poro-
čali, je bil ta tragični dogodek
posledica do skrajnosti nape-
tih in na koncu že kar sovraž-
nih odnosov med zakonci Ko-
ella — Šošterič, jedro spora pa
je bil denar oziroma nečisti ra-
čuni v zvezi z bistrojem Obuti
maček, ki sta ga Roland in Jo-
landa Koella najela pri lastni-
ku Marjanu Šošteriču.
Obtožnica Temeljnega jav-
nega tožilstva v Celju zoper
Marjana Šošteriča je bila vlo-
žena 12. maja 1992, po treh
obravnavah na celjski enoti
Temeljnega sodišča Celje pa se
je minuli ponedeljek sojenje
ponovno začelo. Predsednik
prejšnjega senata, sodnik Mi-
ran Pritekelj, je namreč odšel
s kazenskega oddelka tega so-
dišča, to dejstvo pa je, kot do-
loča zakon, terjalo nov posto-
pek in nov petčlanski sodni se-
nat, ki mu zdaj predseduje
sodnica Jožica Arh.
Potem, ko je javna tožilka
Alenka Mežnar prebrala ob-
tožnico, se je obtoženi Marjan
Šošterič (ponovno) odločil, da
se bo sam zagovarjal, seveda
ob pomoči zagovornika mag.
Draga Demšarja iz Ljubljane.
Njegov zagovor oziroma opis
dogajanj v zvezi z umorom Ro-
landa Koella je bil skladen
s tistim, ki ga je dal že v po-
stopku preiskave in pred
prejšnjim senatom, enako kot
pričevanje oškodovanke Jo-
lande Koella, ki pa je sodišču
očitala zavlačevanje postopka
in zato od senata jasno in glas-
no zahtevala, da še isti dan
zaključi sodni proces. »Jaz
imam tega dovolj, to je krimi-
nal, da se zadeva, tri leta po
dogodku, še vedno ni rešila,«
je poudarila v obupu. Kot je
mogoče razbrati iz zagovora
obtoženega Šošteriča, je bil le-
ta pod nenehnim psihičnim
pritiskom in strahom zaradi
najrazličnejših groženj fizično
močnejšega Rolanda Koella, ki
se, kot trdi, ni držal pogodbe
o najemu lokala. Zato je imel
pištolo ves čas pri sebi ali v av-
tomobilu, usodnega večera pa
je, v spletu okoliščin, streljal
v stanju šoka, ne da bi imel pri
tem v mislih ubiti Jolando ali
Rolanda, je poudaril, in dodal:
»Šele kasneje sem izvedel, da
je bil Roland Koella ena velika
baraba in da so ga izgnali iz
države.«
O grožnjah, tokrat s strani
zakoncev Šošterič, pa je govo-
rila tudi oškodovanka Jolanda
Koella, ki je očitke naslovila
tudi na celjsko policijo, ki po
njenem ni ukrepala takrat, ko
bi bilo še mogoče preprečiti
najhujše. »Če bo do česa pri-
šlo, boste vi krivi,« naj bi Jo-
landa tik pred krvavim julij-
skim dogodkom izpred treh let
opozorila policijo.
Kot priča je nastopil Zoran
Šišmanovič iz Celja, sprva
skupaj z zakoncema Koella so-
najemnik lokala Obuti maček
in soinvestitor ter nekakšen
redar v bistroju, kasneje pa se
je postavil na Šošteričevo
stran, ker »sem ugotovil, da se
družabništvo z zakoncema
Koella ne splača, saj ni bilo
dogovorjenega dobička,« je
povedal na ponedeljkovem so-
jenju, sicer pa je na večino
vprašanj, ki mu jih je postav-
ljal senat, odgovarjal dvomlji-
vo, sploh pa se ne spominja,
kaj se je dogajalo 12. junija
leta 1991, ko naj bi pred loka-
lom Obuti maček, skupaj z Ro-
landom Koella in še štirimi
možmi, grozil obtoženemu
Marjanu Šošteriču.
Priča Vojko Amon iz Celja je
o usodnem dogajanju, ki mu je
bil (naključna) priča, povedal,
da se podrobnosti tega dogod-
ka ne spominja več, ker »sem
ga je izbrisal iz spomina in ker
se takšnih dogodkov sploh ne-
rad spominjam, sicer pa imam
veliko drugih stvari za razmi-
šljat,« je povedal na sojenju.
Še bolj je spomin zapustil
pričo Franca Jančiča, lastnika
okrepčevalnice Zagata, ki je
dal v preiskavi dokaj obširno
izjavo v zvezi z dogajanjem 17.
julija 1991, na ponedeljkovem
sojenju pa se ni ničesar spom-
nil, obenem pa zatrdil, da izja-
ve, kot jo je lastnoročno pod-
pisal pri preiskovalnem sodni-
ku, sploh ni dal on. »Od takrat
dalje, ko me je znerviral prei-
skovalni sodnik, se ničesar več
ne spomnim, zato ne morem
govoriti nekaj, kar ne vem,« je
rekel senatu.
Priča Zlatka Šošterič, obto-
ženčeva žena, je natančno
(enako kot v predhodnih po-
stopkih) opisala dogodke in
odnose z zakoncema Koella,
kar je pripeljalo do hudega
kaznivega dejanja, ki ga je za-
grešil njen soprog. Poudarila
je njuna prizadevanja, da bi
spor z zakoncema Koella reši-
la na miren način, kot tudi ne-
nehne grožnje, ki sta jih bila
deležna. Roland Koella naj bi
(posredno) grozil tudi njenemu
bratu v Žalcu in njegovi druži-
ni, ko se je nekega dne oglasil
v lokalu v Žalcu. Se pa izpo-
ved priče Zlatke Šošterič pre-
cej razlikuje od pričevanja
oškodovanke Jolande Koella
v tistem delu, ki se nanaša na
dogajanje tik prd usodnim
streljanjem. Po izjavi Šošteri-
čeve je šlo za fizični napad Jo-
lande Koella, ta pa trdi, da se
Šošteričeve še dotaknila ni.
Zadnja priča, Vojko Grčar,
ki je videl Šošteriča streljati,
je o drugih okoliščinah tistega
večera kaj malo povedal, je pa
izjavil, da je slišal, kako je Šo-
šterič, preden je streljal, opo-
zoril Rolanda Koella, naj neha
napadati njegovo ženo Zlatko.
Sojenje v ponedeljek ni bilo
končano, saj je zagovornik ob-
toženega Marjana Šošteriča
predlagal zaslišanje vseh prič,
ki so bile zaslišane v preiskavi
in ki se tokratne obravnave ni-
so udeležile. Obtoženi Šošterič
je še predlagal zaslišanje prič
Hermana Merkla in Franca
Mihelina, zagovornik Demšar
pa je ponovno namignil na
možnost nevestnega zdravlje-
nja Rolanda Koella v celjski
bolnišnici. Sprašuje se na-
mreč, ali bi bil Koella preživel,
če bi specialisti v Celju ravnali
tako, kot je treba. Zato je na
sojenju predlagal neposredno
zaslišanje sodnega izvedenca
dr. Lovšina, o tej njegovi dile-
mi pa naj pove svoje tudi ko-
misija za izvedeniška mnenja
pri Medicinski fakulteti
v Ljubljani. Na ta predlog je
reagirala tožilka Mežnarjeva
in Demšarju očitala, da se
sklicuje na nevestno zdravlje-
nje v času in v luči znanih in
aktualnih dogodkov. Šošteri-
čev zagovornik je še predlagal,
da sodišče pridobi dokumen-
tacijo UNZ Celje, ki je poveza-
na s prijavami obtoženega Šo-
šteriča in njegove družine, ko
je šlo za grožnje in ogrožanja
s strani zakoncev Koella. Soje-
nje se bo nadaljevalo 17. ok-
tobra.
MARJELA AGREŽ
•	Prejšnji četrtek popold-
ne je poklicala obupana
ženska in povedala, da jo
njen izvenzakonski part-
ner, s katerim ima dvelet-
nega otroka, meče iz stano-
vanja in sploh z njo grdo
ravna. Iz stanovanja meče
tudi njunega sinka, saj je
morala prejšnjo noč z otro-
kom prespati zunaj, še huje
pa bo, ko bo v kratkem ro-
dila še drugega otroka.
Okrutni partner in očka
naj bi bil Mirko Š. iz Celja.
•	V četrtek zvečer je Vilko
prijavil, da ga je popoldne
v gozdu v Košnici med na-
biranjem gob napadel in
ugriznil pes. Ker Vilko psa
pozna, pozna pa tudi last-
nika, se je odpravil na nje-
gov dom, tam pa naj bi ga
pasji lastnik napadel s se-
kiro. Kakršen gospodar,
takšen pes.
•	V petek popoldne je Jo-
žica prijavila, da jo njen
Andrej nima več goreče
rad. Tokrat jo je namlatil
kar sredi mesta.
•	Gospa iz Gubčeve ulice
je v petek zvečer prijavila,
da ji je nekdo po telefonu
grozil zaradi neporavnane-
ga dolga. Še bolj pa jo je
v obup spravil listek z gro-
zilno vsebino, ki ga je kas-
neje našla pred vrati. Kako
zanesljivo	stopamo
v Evropo!
•	V novopečenem bistroju
Lev na Ljubljanski cesti
sta Branko J. in Adi K.
v soboto popoldne razbija-
la čisto nove kozarce in bo-
sta čisto zagotovo stopila
pred sodnika za prekrške.
•	V soboto zvečer so šli
policisti intervenirat v go-
stilno Miklavžin v Celju,
tam naj bi gostje nadlego-
vali lastnika in tepli njego-
vega sina. Neprijetnih go-
stov pa ob prihodu patrulje
ni bilo več, so se pa v go-
stilno čez kratek čas vrnili.
Glavni razgrajač je bil
menda Jože T., ki bo moral
k sodniku za prekrške,
enako pa se bo zgodilo tudi
lastniku lokala, ki je Jožeta
udaril. Ostale člane vesele
druščine so policisti opozo-
rili in jih napotili na do-
move.
M.A.
mini KRIMIĆI	1
Pobral denar, kolo
pustil
Ko se je 13. septembra Greta
D. iz Velenja peljala s kolesom
po Jenkovi cesti v Velenju in
pred cestno oviro zmanjšala
hitrost, jo je, prav tako na ko-
lesu, dohitel neznan mlajši
moški in ji s prtljažnika smu-
knil torbico z denarnico in jo
naglo ucvrl dalje. Greta pa se
ni pustila zmotiti; sledila mu
je, pri glasbeni šoli pa videla,
kako je možakar padel s kole-
sa. Je pa imel še ravno toliko
časa, da je iz Gretine denarni-
ce vzel 15 tisočakov in pobeg-
nil. V dir se je pognal peš, bi-
cikl pa pustil ležati kar na ce-
sti. Kaj je Greta storila s tem
kolesom, nam ni znano.
Kradla pokrove
Vili Š. (21) iz Vojnika in
Branko L. (23) iz Celja sta se
prejšnji teden spravila nad
platiščne pokrove renaultove-
ga clia, ki je bil parkiran na
Prežihovi ulici v Žalcu. S ko-
lesnih platišč sta pobrala vse
tri pokrove, še preden sta jih
spravila v svoj avtomobil, pa
sta doživela neprijetno sreča-
nje z žalskimi policisti. Zdenki
K. so okrasne pokrove vrnili,
zoper osumljena storilca pa
napisali kazensko prijavo.
Vrnil li |e denarnico
Ko je Nevena K. iz Žalca
prejšnji teden kupovala na ob-
močju celjske tržnice, se ji je
neopazno približal neznanec,
izkoristil njeno nepazljivost
ter ji iz torbice izmaknil de-
narnico s 70 tisočaki gotovine.
Tat se je potem malce odstra-
nil, izpraznil denarnico in jo
odložil pri stojnici, kjer je Ne-
vena kupovala.
Ukradel računalnike
V noči na 14. september je
neznani storilec vlomil v viso-
kopritlično stavbo na Savinj-
skem nabrežju v Laškem. Iz
tamkajšnjih poslovnih prosto-
rov je odnesel tri računalnike,
laserski tiskalnik in telefaks.
S tem je Obrtno združenje La-
ško oškodoval za okoli 600 ti-
soč tolarjev, Andreja K. iz La-
škega pa za okoli 160 tisoč to-
larjev.
Sejemski tat
Minuli četrtek dopoldne je
neznani obiskovalec MOS
v Celju izkoristil kratko odsot-
nost prodajalca in z njegovega
pulta ukradel štiri zimske
budne italijanske proizvodnje.
Viljem H. iz Domžal je oško-
dovan za 49 tisoč tolarjev.
Najdena denarnica
Prejšnji petek dopoldne je
Suzana iz Pariželj nakupovala
v prodajalnah v Celju in naen-
krat ostala brez denarnice, ko
jo je imela spravljeno v zuna-
njem žepu vetrovke. V denar-
nici so bili njeni dokumenti,
4 tisoč tolarjev in 550 mark.
Suzanino denarnico z doku-
menti so kasneje našli v pro-
dajalni Planika na Stanetovi
ulici, a kaj ko v njej ni bilo ne
mark in ne tolarjev.
Odpeljana petka
S parkirišča na Šaleški cesti
v Velenju je 16. septembra po-
poldne izginil osebni avtomo-
bil renault 5, rdeče barve, reg.
št. CE A2-081. V avtomobilu je
bil avtoradio znamke golds tar
in mobitel, v prtljažniku pa
precej elektro materiala. Last-
nica vozila, Marija F. iz Vele-
nja, je bila istega dne spet do-
bre volje, saj so ji sporočili, da
je bil njen avtomobil, z opremo
vred vreden 1 milijon 800 tisoč
tolarjev, najden v Arji vasi.
Mulca odpirala
buteljke
Kristjan iz Sergej sta si mi-
nulo soboto okrog štirih zju-
traj privoščila avanturo, ko sta
na silo odprla okno vikend hi-
šice v Migojnicah in vstopila
vanjo. Tam sta odprla in spila
več buteljk žlahtnega vina in
pri tem pozabila, da ju v to
hišo ni nihče povabil. Naz-
dravljala sta tako dolgo, do-
kler ju ni presenetil sam last-
nik vikenda, Ludvik P.
Prevrnili katro
Ko vinček govori, se res lah-
ko marsikaj zgodi. Tako si je
razgreta druščina v nedeljo
okrog dveh zjutraj privoščila
svojevrstno zabavo na parki-
rišču blizu diskoteke Petelin-
ček v Gorici pri Šmartnem.
Možakarji so se spravili nad
osamljeno katrco in jo podirali
tako dolgo, dokler se reva ni
vdala in se prevrnila na bok.
Lastniku poškodovanega vozi-
la, Robertu M. iz Velenja, so
zlikovci povzročili za okoli 50
tisočakov škode.
AMD brez UKV
V	nedeljo ponoči je neznani
storilec vlomil v prostore
AMD na Ljubljanski cesti
v Celju. Ko si je temeljito ogle-
dal prostore, se je odločil za
UKV postajo z akumulatorji
ter s tem oškodoval lastnika za
približno 100 tisoč tolarjev.
Avtovlomi
V	noči na 17. september je
nekdo vlomil v osebni avtomo-
bil, ki je bil parkiran pred go-
stiščem Terme v Rimskih To-
plicah. Ukradel je avtoradio
znamke blaupunkt Herbert L.
pa je s tem oškodovan za okoli
25 tisoč tolarjev.
Isto noč je bilo vlomljeno
v dva osebna avtomobila, ki
sta stala na parkirišču na Ki-
dričevi ulici v Žalcu. Neznani
storilec je iz avtomobila Petra
Z. ukradel avtoradiokasetofon
znamke blaupunkt, vreden
okoli 20 tisoč tolarjev. Vlomil
je še v vozilo Jožeta K., a iz
njega ni odnesel prav ničesar.
V	ponedeljek, 19. septembra
zvečer pa je neznani storilec
vlomil v osebni avtomobil ju-
go, ki je bil parkiran v Spo-
minski ulici v Celju. Ukradel
je žensko torbico v kateri je
bilo 20 tisoč tolarjev, zlat pr-
stan, zapestnica in verižica.
Lastnica Ika je oškodovana za
približno 70 tisoč tolarjev. Ika
je svojo torbico pustila na tako
vidnem mestu, da se ji storilec
res ni mogel upreti.
Kremne rezine na
steni
V	noči na ponedeljek je nek-
do vlomil v gostilno Kolar
v Obrtniški ulici na Ljubečni.
Odnesel je 520 zavojčkov ra-
zličnih vrst cigaret in več ste-
klenic alkoholnih pijač. Stori-
lec si je med delom tudi po-
stregel s hrano, ni pa znano,
kaj so mu storile slastne krem-
ne rezine, da jih je metal v ste-
ne. Lastnik lokala je oškodo-
van za okoli 100 tisoč tolarjev.
M.A.
Brat sestro, sestra
brata
Prejšnji teden sta se v doma-
či hiši v Dramljah sprla brat in
sestra, 45-letni Jože in pet let
mlajša Zlatka. Prepir je posta-
jal vse bolj buren in bučen, pa
je Jože zgrabil za napravo za
puljenje korenja in z njo za-
mahnil proti sestrini glavi. Ta
je bratov udarec prestregla,
mu napravo iztrgala iz rok ter
ga, na tleh ležečega, nekajkrat
udarila po glavi in telesu ter
mu s tem povzročila lahke te-
lesne poškodbe.
Slovenika spet krvava
Ena najhujših letošnjih nesreč v prometu se je zgodila
v torek, 20. septembra ob 15.45 uri na hitri cesti Arja
vas-Hoče v kraju Ostrožno pri Celju. Nesreča je terjala tri
človeška življenja.
Zgodila se je, ko je 70-letni Jožef G. iz Ljubljane vozil
osebni avtomobil zastava 128 iz smeri Maribora proti
izstopni postaji Arja vas. Ko je pripeljal zunaj naselja
Ostrožno, je iz neznanega vzroka zapeljal na nasprotni
vozni pas. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal
•voznik osebnega avtomobila, ki je imel priključen lahki
priklopnik, 22-letni Dejan P. iz Maribora. Voznik Dejan
se je nasproti vozečemu vozilu sicer umikal, a nesreče ni
mogel preprečiti. V silovitem bočnem trčenju je voznik
Jožef G. poškodbam na kraju podlegel, smrtno pa sta se
poškodovala tudi njegova sopotnika, 60-letna Pija S. in 5-
letni Ivan M., oba hrvaška državljana, doma iz Reke.
TEMELJNO SODIŠČE CELJE
Enota v Celju
v stečajnem postopku nad dolžnikom AVTOPREVOZ,
p. o. Šempeter v Savinjski dolini, po sklepu senata
z dne 13. 9. 1994 pod opr. št. 8/94 objavlja
1. JAVNO DRAŽBO
za prodajo nepremičnega premoženja, ki obsega
industrijsko halo, lesene lope, ograjo in zemljišče
v izmeri 24.445 m , pare. št. 1350/1 in pare. št. 381 vi.
št. 895 k.o. Latkova vas po izklicni ceni 1.200,000
DEM.
Kupnina je plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem
tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Na dražbi lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v R Slo-
veniji in fizične osebe, državljani R Slovenije, ki pred dražbo
vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun
AVTOPREVOZ, p. o. Šempeter - v stečaju št. 50750-690-
801 pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informi-
ranje Žalec, z namenom »varščina za javno dražbo«. S potr-
jenim prenosnim nalogom se mora ponudnik izkazati pred
začetkom dražbe. Pooblaščenci pravnih oseb morajo predlo-
žiti pisno pooblastilo in izpisek iz registra o zastopanju.
Varščina se uspelemu ponudniku všteje v kupnino, drugim pa
se vrne takoj po končani javni dražbi.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti
najkasneje v 8-ih dneh po končani dražbi in plačati celotno
kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v 15 dneh po
sklenitvi pogodbe. Uspelemu ponudniku, ki ne izpolni katere-
ga od navedenih pogojev, se pogodba razveljavi, varščina pa
obdrži kot odstopnina.
Prodaja se opravi po načelu »videno - kupljeno«.
Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom
lastništva mora plačati kupec.
Javna dražba bo 18. 10. 1994 ob 13.30 uri v sobi št. 106
tukajšnjega sodišča.
Informacije so na voljo pri stečajnem upravitelju Lojzetu
Posedelu, telefon: (063) 715-313 int. 271.
Št. 38 - 22. september 1994
19
PROMETNE NfZGODE
Avto na streho
Na magistralni cesti Celje-
jjogatec, zunaj naselja Pod-
plat, se je, v torek, 13. septem-
bra zvečer, pripetila nezgoda
v kateri je ena oseba utrpela
bude telesne poškodbe. Na vo-
zilu je škode za približno 150
tisoč tolarjev.
Bojan K. (25) iz Šmarja pri
Jelšah je vozil osebni avtomo-
bil iz smeri Mestinja proti
podplatu. Ko se v Podplatu
pripeljal v oster desni ovinek,
je zapeljal na nasprotni vozni
pas, vozil nekaj časa po banki-
ni in nato sunkovito zavil proti
sredini vozišča, zaradi česar se
je vozilo prevrnilo na streho.
V nezgodi se je hudo poškodo-
val sopotnik, 23-letni Gregor
B. iz Šmarja pri Jelšah.
padel s kolesom
Na lokalni cesti v naselju
Griže se je, v sredo, 14. sep-
tembra popoldne, zgodila ne-
sreča v kateri je bil hudo ra-
njen voznik kolesa.
Karel V. (70) iz Migojnic je
vozil kolo v smeri mesnice Je-
žovnik. Ko je pripeljal po
klancu navzdol, je v ostrem
desnem ovinku pričel zavirati.
Zaradi mokrega in spolzkega
vozišča ga je potem zaneslo
proti sredini ceste, tam je pa-
del in se hudo poškodoval.
Čelno trčenje
Na magistralni cesti v Rim-
skih Toplicah se je, v četrtek,
15. septembra popoldne, pri-
petila nezgoda v kateri sta bila
dva udeleženca hudo ranjena,
en udeleženec pa je utrpel laž-
je poškodbe. Nastala škoda
znaša okoli 860 tisoč tolarjev.
Edvard E. (28) iz Trbovelj je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Zidanega Mosta proti Šmar-
jeti. V bližini Term v Rimskih
Toplicah je v levem ostrem
ovinku zapeljal na levo polovi-
co ceste in tam oplazil osebni
avtomobil, ki ga je iz nasprot-
ne smeri vozil 49-letni Jožef B.
iz Črnomlja. Po trčenju je Ed-
varda E. zaneslo nazaj na des-
no polovico ceste in spet na
nasprotni vozni pas po kate-
rem pa je pripeljal še en voz-
nik osebnega avtomobila, 25-
letni Valentin U. iz Sevnice.
Vsa tri vozila so silovito čelno
trčila, pri tem pa sta se hudo
poškodovala voznika Edvard
E. in Valentin U. Lažje poško-
dovana je bila sopotnica v vo-
zilu Valentina U., 20-letna Re-
nata P. iz Sevnice.
Podrl mopedista
Na Cesti na Ostrožno v Ce-
lju se je, v petek, 16. septem-
bra popoldne, pripetila nezgo-
da v kateri je bila ena oseba
hudo ranjena, na vozilih pa je
škode za okoli 165 tisoč to-
larjev.
Andrej C. (15) iz Celja je vo-
zil kolo z motorjem po kole-
sarski stezi iz smeri Čopove
ulice. Ko je pripeljal v nepo-
sredno bližino križišča s Puco-
vo ulico, je zavil levo in pri
prehodu za pešce prečkal vo-
zišče v smeri Pucove ulice.
V	tem trenutku je je po Cesti
na Ostrožno (iz smeri Dečkove
ceste) pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 44-letni Dušan
M. iz Celja. Pri trčenju je voz-
nik kolesa z motorjem utrpel
hude poškodbe.
Pet ranjenih
Na regionalni cesti v kraju
Lokovica se je, v soboto, 17.
septembra zjutraj, pripetila
nezgoda v kateri je bil en ude-
leženec hudo ranjen, pet pa jih
je utrpelo lažje telesne po-
škodbe. Na vozilih je škode za
okoli 250 tisoč tolarjev.
Boris V. (33) iz Paške vasi je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Gorenja proti Velenju. Ko je
pripeljal v neposredno bližino
odcepa za gostišče Komprej, je
v blagem desnem ovinku zape-
ljal na nasprotni vozni pas.
V	tem trenutku je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 20-letni Daniel
A. iz Škal pri Velenju. Vozili
sta trčili, za avtomobilom Bo-
risa V. pa je iz smeri Gorenja
pripeljal še voznik osebnega
avtomobila, 24-letni Evgen R.
iz Gave, ki ga je pri zaviranju
zaneslo v desno in je zato trčil
v drsno zaščitno ograjo in po-
tem še v vozilo Borisa V.
V	nezgodi se je voznik Daniel
A. hudo telesno poškodoval,
lažje ranjeni pa so bili voznik
Evgen R. in sopotniki v vozi-
lih: Enisa D.(20) iz Velenja,
Andreja K. (21), prav tako iz
Velenja ter Jože L. (24) iz Lo-
kovice.
Trčil v pešca
V Rogaški Slatini se je, v so-
boto, 17. septembra zvečer,
pripetila nezgoda v kateri je
bila ena oseba hudo ranjena,
škode pa je za okoli 30 tisoč
tolarjev.
Borut G. (27) iz Rogaške
Slatine je vozil osebni avtomo-
bil iz smeri Brezovca proti Ro-
gaški Slatini. Ko je vozil po
Kidričevi ulici, je pred njim
prečkal vozišče 50-letni Maks
F. iz Rogaške Slatine. Voznik
je sicer zaviral, a trčenja s peš-
cem ni mogel preprečiti.
Smrtna na
Konjiškem
Na lokalni cesti v Zbelovski
Gori se je, v soboto, 17. sep-
tembra zvečer, pripetila nez-
goda v kateri je ena oseba po-
škodbam podlegla, dva udele-
ženca pa sta bila lažje ranjena.
Jožef K. (54) iz Zbelovske
Gore je vozil osebni avtomobil
iz smeri Zbelove proti Zbelov-
ski Gori. Ko je peljal po str-
mem klancu navzgor in v desni
ovinek, je zapeljal v levo izven
vozišča, tam pa se je vozilo
prevračalo po strmem gozd-
nem pobočju in se ustavilo na
strehi ob drevesu. Med prevra-
čanjem je voznik padel iz av-
tomobila in na kraju nesreče
poškodbam podlegel. Sopotni-
ci, 26-letna Greta E. in 3-letna
Alenka E., sta utrpeli lažje te-
lesne poškodbe.
Nesreča na
Sloveniki
Na cesti rezervirani za mo-
torna vozila v kraju Žepina se
je, v nedeljo, 18. septembra
popoldne, pripetila nezgoda
v kateri sta bili dve osebi hudo
ranjeni, tri pa so utrpele hude
telesne poškodbe. Na vozilih je
škode za okoli 550 tisoč to-
larjev.
Dušan K. (26) iz Ljubljane je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Dramelj proti Celju, za njim
pa je, prav tako osebni avto-
mobil, vozil 46-letni Edvard T.
iz Žalca. Ko je Dušan K. zape-
ljal čez viadukt Žepina, mu je
iz nasprotne smeri pripeljala
voznica osebnega avtomobila,
27-letna Helena Š. s Ptuja, ki
je iz neznanega vzroka zape-
ljala na nasprotni vozni pas.
Dušan K. in Helena Š. sta, da
bi preprečila trčenja, zavirala,
a je do silovitega čelnega trče-
nja kljub temu prišlo. Za tem
je v vozilo Helene Š. trčil še
voznik Edvard T. V nesreči sta
hude telesne poškodbe utrpeli
voznica Helena Š. in njena so-
potnica, 29-letna Olga P.
s Ptuja, lažje ranjeni pa so bili
voznik Dušan K. in njegova
sopotnika, 4-letni David K. in
25-letna Simona K.
Štirje hudo ranjeni
Na magistralni cesti Celje-
Ljubljana zunaj naselja Brode
pri Vranskem se je, v ponede-
ljek, 19. septembra dopoldne,
pripetila nesreča v kateri so
bili štirje udeleženci hudo ra-
njeni, ena oseba pa je utrpela
lažje telesne poškodbe.
Sandor L. (23), državljan
Madžarske, je vozil osebni av-
tomobil iz smeri Gomilskega
proti Vranskem. Ko je pripe-
ljal zunaj naselja Brode, je na
ravnem delu ceste iz neznane-
ga vzroka zapeljal na levi voz-
ni pas. V tem trenutku je iz
nasprotne smeri pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, 47-
letni Marjan P. z Vranskega in
vozili sta trčili. V nesreči sta
bila oba voznika hudo telesno
poškodovana, hude poškodbe
pa sta utrpeli tudi sopotnica
v vozilu Marjana P., 44-letna
Ana P. ter sopotnica v vozilu
Sandorja L., 35-letna Sandor-
ne L., madžarska državljanka.
Pobegli voznik
Na Cesti Kozjanskega odre-
da v Črnolici se je, v torek, 20.
septembra ob 6.15 uri, pripeti-
la nezgoda v kateri je hude te-
lesne poškodbe utrpela peška.
Alenka K. (17) je hodila po
omenjeni cesti v smeri avto-
busnega postajališča v Črnoli-
ci, ko ji je nasproti pripeljal
neznani voznik belega avto-
mobila, menda znamke jugo,
ki je peško zbil po cestišču ter
po nesreči peljal dalje. Zato
v UNZ Celje naprošajo očivid-
ce nesreče, da morebitne ko-
ristne podatke in informacije
sporočijo na telefonsko števil-
ko 92.	M.A.
Umrl v bolnišnici
Za posledicami promet-
ne nesreče, ki se je pripetila
12. septembra v Laškem, je
v ponedeljek zvečer v celj-
ski bolnišnici umrl 44-letni
Pavo Č. iz Laškega.
GORELO JE...
Udarila strela
Med večernim neurjem
(15.septembra) je strela udari -
la v mizarsko delavnico Rajka
Č. iz Prihove pri Mozirju. De-
lavca, ki sta bila takrat v de-
lavnici, sta sicer slišala močan
pok, ognja in doma pa nist;
zaznala. Ob 21.50 uri pa sU
opazila dim in ogenj na opaži
zunanje stene. Takoj sta priče-
la gasiti, ob 22. uri pa so požar
povsem pogasili gasilci iz Na-
zarij. Škoda, ki je nastala za-
radi požara, znaša okoli 100
tisoč tolarjev.
Samovžig
Prejšnji petek zvečer je iz-
bruhnil požar na gospoda -
skem poslopju Ludvika K
v kraju Plešivec pri Šoštanju.
Zgorel je ves leseni del poslop
ja ter 25 nakladalk sena, kosi
nica, nakladalka, skobel
stroj, plug, trosilec za gn<
1500 kg krompirja, puhaln;
in večja količina rezanega k
sa. Gmotna škoda znaša okoi
7 milijonov tolarjev, vzrok po-
žara pa je najverjetneje sa-
movžig sena.	' M.A.
Policiste napadajo,
ustrahujejo
Prejšnji petek ponoči je 38-
ktni Jože S. iz Velenja napa-
del 41-letnega Toneta R. iz So-
stanja ter ga telesno poškodo-
val. Ob prihodu policijske pa-
hulje pa je Jože zgrabil za več-
J1 kuhinjski nož in policistom
Éfrozil, da jih bo vse pobil, če
jfr ne bodo pustili pri miru. Da
"i grožnja še bolj zalegla, jih je
opozoril, da je Toneta že »za-
*lal«. Potem je z nožem v roku
°dšel iz hiše in zbežal v temno
j}°č. Policisti so zoper Jožeta
k- napisali kazensko ovadbo
kaznivo dejanje preprečitve
j^adnega dejanja pooblaščeni
* V soboto zvečer pa je na PP
^ntjur poklicala ženska, ki se
bala šentjurčana Rolanda,
Sai naj bi ji možakar grozil
z nožem. Ko sta prišla posre-
dovat dva šentjurska policista,
se je vrli Rolando polil s petro-
lejem in zagrozil, da se bo zaž-
gal. Pa si je premislil in se
v nadaljevanju »pogajanj«
s policistoma domislil, da jima
z nožem prereže gume na služ-
benem vozilu. Pa si je spet pre-
mislil. Skočil je na policista
Dušana L. ter mu na vrat na-
stavil noževo konico, da »mu
že pokaže, kako se koljejo po-
licisti ...« Končno sta ga poli-
cista le obvladala, ga pripelja-
la na šentjursko policijsko po-
stajo, od tam pa, na zdravni-
ško priporočilo, v bolnišnico
v Vojnik. Osumljenega Rolan-
da bodo ovadili za kaznivo de-
janje napada na pooblaščeno
uradno osebo.
M.A.
Št. 38 - 22. september 1994
Učenje z vsemi čutili
Herma Groznik, učiteljica iz Velenja, je avtorica vaj iz slovenskega Jezika za tretješolce — Ilustracija ima izjemno
motivacijsko moč pri pouku
»Če bi moja učiteljica ne napisala tega fan-
tastičnega učbenika, bi bil slovenski jezik za-
me najbolj osovražen predmet,« je menila tret-
ješolka Nika, lanskoletna učenka Herme Groz-
nik. Srečno naključje je hotelo, da je mati
zavrtela pero, sin pa risarski svinčnik. Tako so
nastale Vaje iz slovenskega jezika za 3. razred,
ki jih z letošnjim šolskim letom kot dopolnilno
gradivo že uporabljajo v večini slovenskih šol.
Vaje razveseljujejo otroke, učitelje in stro-
kovnjake. Njihova skrivnost je ravno v tem, da
so otrokom blizu. Herma Groznik je vsa leta
poučevala z velikim srcem, dovolj prostornim
za njen temperament, iskrivi humor in ljube-
zen do otrok. Da bi se v razredu dolgočasila?
Niti za trenutek!
»Izkoristila sem nekaj,« pravi, »česar se ni-
sem naučila, ampak mi je bilo preprosto dano
- sposobnost vživljanja v otroke.« Poučuje že
štiriintrideseto leto, trideset let tretješolce.
Prav zato je vrednost vaj iz slovenskega jezika
tako velika, zakaj izšle so iz praktičnega dela.
Le redkokdaj napiše učitelj razrednega pouka
gradivo v takem obsegu; če pa se prenašanja
prakse na papir vendarle loti, kar je učiteljici
iz Velenja docela uspelo, je rezultat toliko bolj
dragocen. Zato, ker je v razredu že neštetokrat
preizkušen. »Pred leti smo imeli le učni načrt
in tretje berilo,« pravi Herma Groznik, »a zase
mislim, da je bilo to celo dobro. Zanesti sem se
morala na svojo kreativnost. Ker sem po toliko
letih dodobra spoznala otroka v tretjem razre-
du, sem pač poskušala sestavljati naloge, ki bi
bile zanj privlačne, s katerimi bi lahko dife-
rencirala in individualizirala pouk.« Se pose-
bej si je prizadevala, da bi bila motivacijska
moč nalog dovolj velika. Na tem mestu pa ji je
na pomoč priskočil sin Peter. Že kot osnovno-
šolec je za njene učence risal ilustracije, ki jih
je učinkovito uporabljala pri pouku in se mar-
sikdaj tudi čudila njihovi motivacijski moči:
»Ugotavljala sem, da je tak način risanja za to
starostno stopnjo nadvse privlačen. Risba je
otroke spodbujala k delu, še lepše pa je bilo to,
da jih je že pogled na naloge razveselil in
miselno aktiviral.« Menda so kar tekmovali,
komu bo risba povedala več. Otroci so včasih
med delom celo nehote zapeli.
Igraje do znanja
Leta so minevala, izkušnje so se kopičile in
njen način dela ni ostal neopažen. Tudi ko so
pred nekaj leti dobili prvi učbenik za slovenski
jezik, vaj ni opustila, pač pa so postale obučbe-
niško gradivo. Vera Zužej, svetovalka s celj-
skega zavoda za šolstvo, ji je predlagala, naj
ponudi svoje vaje otrokom po vsej Sloveniji.
Nakar sta se Herma in Peter Groznik-Peč loti-
la dela. Prva verzija je bila po letu dni priprav-
ljena, da jo strokovnjaki spustijo skozi svoja
sita. Vaje je pregledala recenzentska skupina,
ki so jo sestavljali mag. Martina Križaj, prof.
Vera Zužej, prof. Ivo Mršnik ter učiteljica Ani-
ca Bregar, lektorirala pa jih je prof. Milena
Ivšek. Strokovnjake so vaje prepričale. Pa ven-
dar bi bila najbrž njihova vrednost manjša, če
jih ne bi avtorica učiteljem po vsej Sloveniji
sama predstavljala. Namreč, zelo je prepričlji-
va. Učitelji so vajeni, da jim nova gradiva
predstavljajo svetovalci, ne pa avtorji sami.
Tudi to je bil korak do uspeha.
Učitelji so jih zelo toplo sprejeli in večinoma
so se nad takim načinom dela, sicer drugačnim
od tistega, kakršnega so vajeni, kar navduše-
vali. »Posredovala sem jim osebne izkušnje
o delu in odzivu učencev, predvsem sem jih
seznanjala z večplastnostjo vaj. Največja vred-
nost je v tem, da zna učitelj otroka motivirati
in ga igraje pripeljati do rezultata. Vaje pa
omogočajo vse oblike pouka, tako delo v sku-
pinah kot individualiziran pouk. Tudi diferen-
ciacija pri delu je tako enostavna, kajti otroci
z manjšimi sposobnostmi pač napišejo, deni-
mo, bolj skromno poved. Najlepše je to, da
v vseh teh letih ni bilo naloge, na katero ne bi
dobila odgovora. Razlike so bile v kvaliteti in
obsegu, nikdar pa mi niso porekli, da ne zna-
jo,« pravi avtorica in dodaja, da vidi največjo
vrednost vaj ravno v tem, da lahko ilustracija
motivira, torej spravi otroke v pozitivno raz-
položenje. To pa prispeva k njihovi ustvarjal-
nosti. Recenzentka Vera Žužej je menila, da je
pri načinu dela, ki ga uporablja Herma Groz-
nik, še posebej pohvalno to, da ji je uspelo
doseči celostni pristop k otroku, ki zajema ne
samo intelektualno, ampak tudi čustveno sfe-
ro: »Z njenim pristopom je učenje slovenskega
jezika neprisiljeno, otroci tudi zelo zapletena
slovnična pravila osvojijo skozi igro. Slabo
znanje materinščine je v našem prostoru spro-
žilo zahteve po prenovi slovenskega jezika.
Danes svetujejo strokovnjaki podobne, celost-
ne pristope. Herma Groznik je bila že korak
pred njimi, ko je pravzaprav nevede delala po
metodi naravnega učenja, v svetu znani kot
>Active Creative Teaching«;. Prednost njenega
dela je v tem, da nudi otroku prijetno okolje,
v katerem ni sledu o kakih grožnjah ali prisili,
ki jo lahko predstavlja že kontrolka. Otroci
želijo še in še reševati naloge, saj imajo veliko
motivacijsko moč. Pri tem pa je znanje, ki ga
uspejo osvojiti, izjemno visoko.«
Od čarobne vrečke do zavrženih
rokavic
Da bi bile vaje kar najbolj učinkovite, bi
moral tudi učitelj spremeniti svoj način pouče-
vanja, je še menila Vera Žužej. S spremenje-
nim, bolj sproščenim načinom dela so ilustri-
rane naloge za otroke še posebej vabljive. Ob
delovnem zvezku je Herma Groznik napisala
še priročnik za učitelje, v katerem vsako vajo
natančno pojasni, prav tako tudi način, kako
motivirati učence in kako posamezne vaje
uresničevati. Iz te drobne knjižice veje razi-
gran učiteljski duh, ki se z otroki poigra in jih
gnete kot voljno glino. Pri pouku je uporablja-
la najrazličnejše pripomočke, s katerimi je
učence spravljala v smeh in začudenje. Čarob-
na vrečka, v kateri se dogajajo same čudne
reči, je njen stalni pripomoček. Včasih si po-
maga z elastiko, trakovi, s svojo torbico in še
kakšnimi drugimi, pozornost zbujajočimi reč-
mi. Največkrat pa jih zapelje z besedo in igro,
pravim gledališčem. Pri različnih učnih temah
nastopi v vlogi babice, ki največkrat zaide
v težave, rešujejo pa jo vnuki. Ona sede na
pručko, vnuki postanejo njeni učenci in učna
ura se začne.
Takole je zapisala učiteljem v priročniku, da
bi jim predstavila primer, kako je svoje učence
uvedla v vajo, namenjeno pisanju zgodbe:
»Zgodbo o šalu, kapi in rokavicah sem uvedla
tako, da sem prinesla v šolo že zdavnaj odslu-
žene rokavice, preluknjano kapo in strgan šal.
Dala sem jih v našo čarobno vrečko in rekla:
>Joj, otroci, tole vrečko sem našla pred svojimi
vrati. Slišala sem neke čudne glasove in sem
takoj pomislila na vas. Bi mi kdo pomagal
razvozlati to stvar?< Seveda so bili takoj pri-
pravljeni. Nekdo je segel v vrečko in privlekel
iz nje rokavico. Vsi so nestrpno pričakovali
kaj bo. Čisto tiho sem jim dejala: >Kaj nič ђ,
slišite?< Učenci so začeli prisluškovati. ReÊ
sem jim: >Ja, uboga rokavička, nekaj bi naj
rada povedala.* Rokavico sem obrnila tako, dj
je bil palec obrnjen proti vrečki. Otroci so ž,
bili moji. Nekdo je rekel: >Poglejte, rokavici^
vam kaže, da je še nekaj v vrečki.< Izvlekli stnt
še kapo in šal. Učencem sem dejala, da kaj
vidim, kako bi nam vsi trije radi povedali svojt
zgodbo. Ker pa ne morem dati vsakemu učen.
cu predmetov in ne bodo slišali, ker govorijt
zelo tiho, naj poiščejo v vajah risbico. Tako ^
imel vsak svojo kapo, šal in rokavico. Dobu
naj prisluhne in zapiše, kaj so jim ti trije pove.
dali. Ob koncu ure smo prebrali nekaj zgodbic
Bile so imenitne. Vsi zaključki so bili srečni
Lastniki so se poboljšali in lepo skrbeli za
svoje stvari. Čisto nazadnje smo od veselja, da
se je vse srečno končalo, zapeli pesem Roka-
vička.«
Učenci pomagajo Boštjanu
Vaje pri pouku slovenščine je Herma Grozn
nik vrsto let, ko delovnega zvezka še ni bik
vpeljevala z lutko, ki so jo učenci imenoval
Boštjan. Od tod tudi zamisel, da učence v nata
gah vodi in usmerja deček, tretješolec Boštjan
ki je včasih len in neseznanjen z učnimi vsebi-
nami, zato pa naprosi učence, da mu to in on«
pomagajo. Včasih pove tudi kakšno pikro
o svoji učiteljici: »Moja učiteljica je čisto pri-
smojena, kakšno nalogo mi je dala... Mi bosts
pomagali, da jo rešim?« »Nikar se ne bojte za
svojo avtoriteto,« svetuje učiteljem Herma
Groznik. »Odnosi med učiteljico in učenci po-
stanejo tako še pristnejši.«
Boštjan je zapeljal otroke v svet domišljije
že ničkolikokrat. V otroškem svetu je vse mo-
goče, zato ga imajo za svojega prijatelja, neka-
teri za najboljšega. Takole je po letu dni druže
nj a z Boštjanom v pismu zapisala tretješolka
Katja: »Spoznala sem te, ko sem dobila knjig«
v roke. Odprla sem jo na prvi strani, kjer a
čepel ti. Všeč si mi bil že na prvi pogled,
Prebrala sem vse, kar je pisalo v oblačkih.
Vem, da si zelo radoveden in da te zanima tis«1
in ena stvar. Ker nikoli nisi sledil pouku, sa
ti morala pomagati. To sem rada počela. Rad«
sem pisala: pisma, opravičila, čestitke, navodi-
la, opozorila in razglednice ter rada reševala
naloge za utrjevanje snovi. Hodim v prijazno
šolo, vendar sledim tudi pouku. Boštjan, ni
šole, v kateri bi se samo igral ! Večkrat tako kot
ti zbežim v svet domišljije. Škoda, da me ne
boš spremljal v četrtem razredu. Tudi jaz ti
želim vesele počitnice. Na svidenje!«
Boštjan je učence skupaj z učiteljico prav
zvito pretental. Najprej se jim predstavi v obli-
ki stripa, pove, da je tretješolec, kar bister
tretješolec, ki hoče vse videti, slišati, potipati,
povonjati. Pa tudi v šolo hodi zelo rad. Malok-
»Žal nekateri starši in tudi nekateri učitelji izkazujejo >ljubezen< do otrok s popuščanjem,« meni
Herma Groznik. »Pa ni prav tako, kajti življenje je boj in nanj se je treba resnično čim bolj
pripraviti. Naučimo otroke delati, ustvarjati, se prilagajati, premagovati težave, sprejemati
drugačne ljudi od sebe. Naučimo jih uporabljati čustva.«
Takole k pisanju zgodbe pozivajo kapa, šal in rokavica. Vsaka izmed vaj ima skrbno premišljen
cilj. Včasih postanejo ure slovenskega jezika zaradi volje do reševanja nalog čisto prekratke.
»Otroci doživljajo ilustracijo povsem drugače kot odrasliugotavlja avtorica Vaj iz slovenskega
jezika za tretji razred. »Iz risbice lahko razberejo bistveno več kot odrasli. Pri reševanju
nekaterih nalog se včasih kar nisem mogla načuditi njihovemu natančnemu opazovanju, iznajd-
ljivosti in domišljiji.«
Alterna
Pri priznanih bioenergetikili
Na pravkar minulem med-
narodnem obrtnem sejmu
v Celju je bil poseben prostor
namenjen tako imenovani
alternativi, ki si počasi,
a vztrajno utira poti v zdra-
vilstvu in tudi že v našem
uradno priznanem zdrav-
stvu, medicinski znanosti in
njenih ustanovah.
Eden najbolj vztrajnih za-
govornikov alternativnih
ved pri nas, Vili Poznik iz
Celja, je bil tisti, ki je na svoj
razstavni prostor (Medicin-
ska oprema Poznik) povabil
nekaj najbolj priznanih slo-
venskih in hrvaških radie-
stezistov in bioenergetikov,
ki so imeli na sejmu svoje
»dneve«, povabil pa je tudi
Aleša Muleja iz Medvod, ki
je s kirlianovim aparatom
slikal telesno energijo obi-
skovalcev sejma in s tem do-
kazoval obstoj aure, člove-
kovega energijskega polja.
Gre torej za neke vrste mate-
rialni dokaz o obstoju neče-
sa, kar na Zahodu (tudi
v zdravstvenih ustanovah) že
lep čas s pridom uporabljajo.
Izkazalo sel
Kirlianovo
uspešno upd
nostiki, pri
membno zlaj1
grafija zab«
preden se F
ski znaki.
Na maji
v hali A so «
obiskovalce'
svetovali >>a
so Slavko ^
ne, Slavica'
ljane, Drag(
greba, Štefi
žic, Ratkol
ba, Ludvik
drugi. Po nf
li njih bi bil'
ti, da smo S'
hen narod,1
di so začel«'
»mejne« ^
tivne terap1'1
je, ki verja*
bežni, du)iä
misli, v m^
naravne p1*
nasploh.
da so za
stres, jeza-
Št. 38 - 22. september 1994
20,21
posreči, razloži takoj na začetku,
Slušati ravno tisto, o čemer pripo-
va učiteljica. In to je glavni vzrok,
^ »Potrebujem te, res,« nagovori
\ jih zaprosi za pomoč, obenem pa
ja jih bo imel vse leto rad, da jim
agal. Prijateljstvo je sklenjeno. Da
jtelji dogajajo same lepe reči, pa
,vedo.
otroka dojemati svet
jgc naj bi se uril v ustnem in piš-
aju. Obojega pa ni, če ni zraven
ñ in slovničnega znanja. Umetnost
a v tretjem razredu,« pove Herma
L je ravno v posredovanju teh
•posredovati otroku slovnična in
juanja skozi igro.« Vse življenje se
vala in vnašala novosti v pouk,
„osti za vsako ceno. Je pač znala
od plev: »Marsikaj sem preizkusila,
gtalo del mene, sem hitro zavrgla,
sein, da ne bo pravega uspeha. Da
t učitelj v primerni meri zajemati
џ ga je treba naučiti pri izobraže-
i po končanem šolanju mora biti
spoznati tisto, kar mu ne leži, in
akšen drug način.« »Ne poneum-
k kajti te pravice nimamo,« pravi
in obenem izrazi bojazen, da je pri
iju učiteljev še vedno premalo po-
metodah praktičnega dela. Tudi
izpita ne moreš narediti s petdese-
teoretičnega pouka in uro praktič-
»Tako pa zaupamo trideset otrok,«
[erma Groznik, »učitelju s premalo
ga nastopa. Nujno je, da bi narav-
;evanje učiteljev v taki smeri, ki bi
praktičnih izkušenj.« Na starem
pred več kot tridesetimi leti je že
e pravice so postale z leti okrnjene,
ateri učitelji. Učenca še pošteno
moreš, saj je bolj zaščiten kot ko-
red. Starši bi seveda želeli otroka
rijazno, drugačno šolo. A kakšno
tole pravi učiteljica, ki ima šolo in
lembe v malem prstu: »Šola je šola.
dobja ji dajejo različne pridevnike,
irijazna, marsikdaj dobi pridevnik
mnogi porečejo, da je res super...
¡taja šola institucija z zakoličenim
ki ima svoje zahteve in potreben
vni šoli naj bi učenec pridobil os-
ja, ta pa niso le v pisanju, računa-
evanju, ampak tudi v dojemanju
i sebe. Za to pa so na voljo vsa
Це lahko tudi prijazna... Sama
totaka, da bo spodbujala ustvarjal-
a bosta v njej zadovoljna učitelj in
la /e del otrokovega življenja, ki pa
epo: »Marsikomu je edino zatočišče
a.kar doživlja doma. Hudo mi je, ko
i da je otrok, ki potrebujejo toplo
skreno prijateljstvo, čedalje več. Vse
m prepričana, da je učiteljski po-
želo odgovoren. Pa zame najlepši.«
iji razred tretješolcev na Osnovni
'a Šiliha zadnji, ki ga bo Herma
spremila v življenje? Že zdaj trepe-
imdnem, ko bo svoje otroke zadnji-
ca v garderobo.
KSENIJA LE KIČ
Sejm bil je živ,
prodal i on je par volov
Jutri bo v Celovcu sej m,
tja ga bom peljala.
Tam ga bom zataušala,
al' ga bom prodala.
(Ljudska pesem)
Kako pomembna zadeva
so bili svoje dni sejmi, doka-
zujejo stare listine o trških in
mestnih pravicah, ki so jih
podeljevali najprej deželni
knezi, pozneje pa kar kralji
in cesarji. Habsburžan Fri-
derik III., rimsko-nemški ce-
sar (1452-1493), je na slo-
venskih tleh podelil sejem-
ske pravice kar celi vrsti
krajev, ki so na ta način po-
stali trgi in sčasoma tudi me-
sta. Prav zavoljo trgovanja
so bili tržani svobodnejši, ni-
so bili, kot kmetje, lastnina
zemljiških gospodov z zem-
ljo vred. Seveda so tudi od
obrtnikov imeli oblastniki
dohodek, predvsem mitnino,
ki so jo pobirali ob vhodih
v trge in mesta. Če kaj, po-
tem so gotovo najprej uvedli
trške pristojbine in dajatve
ob tržnih dneh, zato so obrt
in trgovino spodbujali. V ta
splet trgovanja so bili vklju-
čeni s svojimi pridelki tudi
kmetje, zlasti potem, ko je
bilo zemljiškim gospodom
ljubše, da so jim zakupnino
plačevali v denarju.
Tržni dnevi so bili navad-
no ob praznikih farnega pa-
trona ali ob godovih drugih
imenitnejših svetnikov v pri-
mernem zaporedju letnih ča-
sov in ustreznih časovnih za-
poredjih. Večja središča in
razvitejši kraji ter mesta so
imeli sejme pogosteje, manj-
ši po enega ali, ko bi rekli
- vsake kvatre kakšnega.
Mestne in trške tržnice, na-
menjene za vsakodnevno
oskrbo, niso veljale za sejme.
Sejmi so bili nekoč hkrati
narodni zbori. Oblast jih je
izkoristila tudi za sojenja,
kjer se je na svoj način zbira-
lo občinstvo, kot se je po
drugi strani ob nastopih po-
tujočih komedijantov. Po
sejmu in sodnem dnevu sta
dobila svoji imeni Podčetr-
tek in Podsreda, daleč na se-
veru med Poljaki pa je sejm
od začetkov parlamentarne-
ga življenja - ime za narodno
skupščino.
Sejme v starem pomenu
besede je odpravil sodobni
promet, predvsem železnica
in motorna cesta vozila. Vse
to je omogočilo tudi sodobno
trgovino, krona razvoja pa je
zračni tovorni promet, ki
omogoča, da na vsakem kon-
cu sveta z dovolj razvito tr-
govino kupiš vse, karkoli na
širnem svetu raste in kar
ustvarita človeška roka in
um. Tako moderna industrij-
ska doba je ustvarila velesej-
me, celo svetovne razstave.
Prva takšna je bila leta 1851
v Londonu, v nekdanji črno-
žolti monarhiji pa 1873 na
Dunaju, katero so si lahko
ogledali tudi naši pradedje
in babice — če so bili pri de-
narju, seveda. Razvili, pom-
nožili in približali so se nam
tudi specializirani sejmi, ka-
kršen je recimo celjski, ka-
mor lahko gremo, če drugega
ne, za male solde past firbec.
Precej drugačni so bili sta-
ri sejmi kot tržišča zaokrože-
nih območij, kamor so zmo-
gli obiskovalci peš in z vpre-
go priti in se vrniti v enem
dnevu. Sejem v starem po-
menu besede je bil kraj me-
njave, v davnih časih celo
neposredne - blago za blago.
Trampa, so ji rekli. Stoletja
nazaj je bil nakup največ-
krat odvisen od lastne pro-
daje, zato so bili najpogoste-
je v navadi mešani sejmi. Tu-
di na izrazito živinske sejme
(pri nas so bili zelo znani
v Šentjurju,- na Planini,
v Laškem, v trgih pod Po-
horjem in po Savinjski doli-
ni) so privreli kramarji in tr-
govci z obrtniškim blagom,
ki so si obetali kar največ
deleža pri iztržku od proda-
ne živine.
Na živinskih sejmiščih so
bili postavljeni privezi. Na
Planini je bilo tako sejmišče
veliko kot nogometno igrišče
— s privezi za tisoč in več ži-
vali. Ločeno so prodajali go-
vedo, svinje, drobnico, pe-
rutnino. Ponekod so pripe-
ljali cele trope gosi in pura-
nov, predvsem na jesen pred
božičnimi prazniki. Tudi če-
belarji so pripeljali na pro-
daj čebelne panje. Kako je
potekala njihova prodaja, mi
je uganka. So jih tehtali?
Šteli čebel gotovo niso ali
preverjali, če je med njimi
matica.
Po živinskem sejmišču so
krožili ljudje posebnega,
zdaj skoraj že izumrlega po-
klica - mešetarji. Za razliko
od prav tako z vsemi žavba-
mi namazanih nakupovalcev
so mešetarji bili spretni za
prodajo, nakup in menjavo.
Hitro so pogruntali cincave-
ga kmetica, ki se ni znal do-
volj čvrsto postaviti v svoji
vlogi. Na vrsto so prišli zlasti
v drugi polovici dneva, ko so
trgovanja vajeni prodajalci
in kupci že sklenili posel.
Z vajenim očesom in tankim
sluhom so zaznali, kje so za-
drege in caganja. Kljub te-
mu, da so poznali želje ku-
pcev in prodajalcev, so znali
ves potek napeti kot lok, da
bi bila njih zasluga pri poslu
videti čim večja — in s tem
njihov zaslužek. Nekateri
zviteži so si znali nagrado
dobiti kar pri obeh - pri ku-
pcu in prodajalcu. Ravno
pretiravati niso smeli, ker bi
se lahko zgodilo kot tistemu,
ki je žival tako vneto in sli-
kovito hvalil, da je prodaja-
lec ni hotel več prodati in je
ostal brez napitnine.
Tudi na kramarskem sej-
mu so se kupci pogajali za
nižjo ceno, čemur se je reklo
»glihati«, ker se je kupnina
zaustavila nekje v sredini
med zahtevano ceno in po-
nujeno kupnino. Vendar je
bil pri kupoprodaji živine
v navadi pravcati magični
ceremonial. Za zadnje vinar-
je, ko sta bila prodajalec in
kupec že blizu sklenitve
kupčije, sta si vzajemno
udarjala v dlani in ko je pri
enem od njiju številka posta-
la sprejemljiva, sta se roki
zgrabili v stisk, mahala sta
z njimi gor in dol, dokler ni-
sta mešetar ali kakšna druga
priča s svojo dlanjo stisk
presekala. Tako je bila kup-
čija sklenjena, razdrl jo je
lahko samo trški sodnik, če
se je kdo pozneje čutil ogo-
ljufanega. Vendar je malone
vsak raje molčal in pogoltnil
izgubo, kot bi se dal v zobe,
češ, kaj pa, bedak, hodi na
sejem.
Prevaro je vsekakor vsak
spregledal, če ne prej, čez
čas, ko je spoznal, da je kra-
va jalova, da so voli strašno
nerodni za vleko, ko se je ži-
vahen konjič spre vrgel v le-
no kljuse, ker mu je poprej
prodajalec skrivaj dajal v vi-
no namočen kruh. Nakupo-
valci klavne živine niso ni-
koli kupili takoj zjutraj, ko
so jo prodajalci šele pripelja-
li. Na veliko razočaranje
kmetica, ki je želel dobiti
kak vinar več in je žival nap-
hal z deteljo, so se prišli po-
gajat šele, ko se je živinče
pošteno »zlajdralo«.
Pesnik balad, Anton
Aškerc, je semanji dan upo-
rabil za okvir svojemu ime-
nitnemu svarilu pred pre-
stavljanjem mejnikov. Preti-
lo pa je še več pasti. Prene-
kateri kmet je potem zavil
v gostilno. Nameravana
kratka proslavitev kupčije se
je spremenila v opitost in ba-
haško zapravljanje. Na takš-
ne so čakali prevarantski
kvartopirci, kradljive nami-
guše in kje na samotni poti,
ko je v temi prirožvenketal
z izkupičkom, celo privriskal
ali pripel, je prežal tudi kak
zavratni ropar in žrtev olaj-
šal za večletni trud, včasih
tudi za življenje.
Na sejem so rokodelci pri-
peljali najrazličnejše izdel-
ke, ki so se jih nadejali pro-
dati meščanom in kmetom.
Najbolj so bili oblegani tisti,
ki so pripeljali novotarije,
tako kot dandanes. Ni iz trte
zvit ljudski rek, da če imajo
otroci denar, imajo kramarji
praznik. In glasno je bilo ne-
koč na sejmih, da ni nič čud-
nega, če je prišel v rabo tudi
rek: kaj kričiš, saj nisi na
sejmu.
Da bi prodajali ljudi, kot
poje ljudska pesem z za-
četka?!
Ta šaljivi verz je morda
nasledek bridke izkušnje iz
davne preteklosti, ko so bili
tudi naši ljudje nesrečno se-
jemsko blago na bazarjih za
sužnje. Tako je nastalo pre-
pričanje, da svet ne premore
ničesar takega, česar na sej-
mu ni. A je tudi to prepriča-
nje preseženo?
Foto: EDI MASNEC
з na pohodu
HOS 94 vsak dan dolge vrste
Tale postelja je naprava, ki vam kar hitro vrne energijo, ki ste jo iztrošili, voljo za delo, pa
notranji mir in sproščenost. V Medicinski opremi Poznik jo priporočajo zlasti tistim, ki so
izpostavljeni daljšim in trajnejšim psihofizičnim naporom. Na sejmu je bila neprestano zasedena.
Tudi obisk sejma je napor.	Foto: SHERPA
sovraštvo, zanikanje samega
sebe. Kar koli se dogaja
v človekovem duhu in ču-
stvih, se odrazi na njegovem
telesu. Že Platon je rekel:
Največja napaka, ki jo delajo
zdravniki pri zdravljenju
človeškega telesa, je ta, da ne
upoštevajo celote. Kajti del
nikoli ne more biti zdrav, če
ni zdrava celota. In prav
zdravljenje celote je tisto po-
dročje, ki je (tudi) v domeni
tistih posameznikov, ki
zdravijo s pomočjo bio (koz-
mične) energije, makrobioti-
ke, akupunkture in akupre-
sure, masaže, glasbe itd.
Na sejmu v Celju smo
v »alternativnem kotičku«
lahko srečali tudi zdravstve-
ne delavce, doktorje medi-
cinskih znanosti, ki so si
z zanimanjem ogledovali de-
lo bioenergetikov in najra-
zličnejše radiestezijske pri-
pomočke ter aparate, ki po-
magajo človeku pri napaja-
nju z zdravo energijo in ki
zaznavajo ter odklanjajo ti-
ste energije, ki so človeku
nevarne, škodljive, tudi zanj
pogubne. To so bili v glav-
nem tisti zdravniki, ki raz-
mišljajo, kako medicinsko
znanost »ojačati« s pomočjo
alternative in kako sodelo-
vati za čim hitrejše in čim
manj boleče bolnikovo
zdravljenje ter ozdravitev.
MARJELA AGREŽ
Št. 38 - 22. september 1994
22
PREJELI
SMO
Odprto pismo
g. Urošu Koržetu, direktorju
Sklada za razvoj Republike
Slovenije
V	Zvezi šoferjev in avtome-
hanikov Slovenije smo zelo za-
skrbljeni nad dejstvom, da je
nekdaj ugledno prevozniško
podjetje »Spedtrans« iz Mari-
bora, katero je imelo v voznem
parku skoraj 300 tovornih av-
tomobilov, danes tik pred ste-
čajem.
Sprašujemo se, kaj je nare-
dilo novo vodstvo podjetja od
meseca marca naprej za sani-
ranje podjetja? Situacija se je
poslabšala tako daleč, da da-
nes vozi le še nekaj tovornih
avtomobilov in da so neporav-
nane obveznosti narasle na 15
milijonov mark.
Pripomniti moramo, da je
pri šoferjih Spedtransa prisot-
na velika politična zrelost, če-
prav so bili vseskozi priče vrsti
nepravilnosti, niso nikdar
stavkali, ker niso hoteli s tem
še poslabšati svojega položaja.
S tem se postavlja vprašanje
ali lahko delavci v takšnih te-
žavah sploh računajo na po-
moč države ah pa je edini na-
čin klica države na pomoč sa-
mo »stavka«. Sklad za razvoj
Republike Slovenije je po izja-
vah šoferjev, zaposlenih
v Špedtransu, samo od daleč
opazoval agonijo podjetja
Špedtrans. Sedaj, ko ni dinge
rešitve, pa naj gre podjetje
v stečaj, ne oziraje se na usodo
stotine delavcev. Okoli 240 za-
poslenih delavcev bo prepuš-
čeno samo sebi, Zavodu za za-
poslovanje, ki mu že tako pri-
manjkuje sredstev za reševa-
nje gmotne situacije nezapo-
slenih.
V	Špedtransu vseskozi delu-
je tudi zelo uspešno Združenje
šoferjev in avtomehanikov, ki
je v lanskem letu praznovalo
40-letnico obstoja in v kate-
rem so včlanjeni skoraj vsi za-
posleni v podjetju. Sedaj je tu-
di pod vprašanjem nadaljnji
obstoj tega zelo uspešnega
združenja, ki je odigralo po-
membno poslanstvo v šoferski
solidarnosti.
Od vas, gospod direktor
Sklada za razvoj Republike
Slovenije, čimprej pričakuje-
mo jasne in konkretne odgovo-
re o nadaljnji perspektivi in
usodi tega zelo uspešnega po-
djetja, predvsem pa zaščito
delavcev v tem podjetju.
Srečno vožnjo!
Zveza združenj šoferjev
in avtomehanikov
Slovenije,
Predsednik IO,
dipl. inž. ALOJZ SELIC
Še se bomo
srečali
V mesecu septembru so po
naših krajih dnevi upokojen-
cev. Vrstijo se številne priredi-
tve, srečanja in...
Člani društva upokojencev
iz Sedraža pa ne čakajo samo
na to priložnost, čeprav je tudi
ne izpustijo iz rok, temveč se
srečujejo skoraj vsak mesec.
Se zgodi, da kakšen mesec na
srečanje pozabijo, se pa zato
v naslednjem srečajo dvakrat.
Sonce, jasno modro nebo, ki
ga je le tu in tam prekrila bela
tančica kopastega oblaka, je
bilo kot naročeno za zadnjo
avtustovsko nedeljo, ko so se
sedraški upokojenci na različ-
ne načine podah na piknik
k lovski koči v Govcah.
Kar lepo število se jih je
zbralo, zadišalo je po jedeh na
žaru, v Miranovih rokah je za-
pela harmonika, zažvenketali
so kozarci, oglasila se je ubra-
na pesem, ki se ji niso mogli
odreči tudi naključni obisko-
valci lovske koče, pomerili so
se v vlečenju vrvi in...
Prizadevni organizatorki,
Marica in Pavla, pa sta prijet-
no presenetili eno izmed naj-
starejših udeleženk, gospo
Tončko, ki se redno udeležuje
vseh srečanj kljub osmim kri-
žem, ki si jih je nadela letos.
Prijetno razpoloženje j« bilo
tudi primeren trenutek za
obujanje spominov na letošnjo
prvo avgustovsko nedeljo, ko
so se podali, kot pravijo, na
potep po naši domovini. To-
krat jih je pot zanesla proti
Koroški - najprej so si dobro
ogledah Velenje z gradom na
čelu, nato se odpeljali v turi-
stično vas Šentanel in od tam
nadaljevali pot v »dolino smr-
ti«, tja do Črne in od tam
v Koti je, pa do Rimskega vrel-
ca in Iverčkega jezera. In za
piko na i so na koncu svojega
potepanja obiskali še cerkev
sv. Duha v Novi vasi, kjer jih
je prijazno sprejel gospod
Drago, za kar se mu najlepše
zahvaljujejo.
Pa še nekaj je treba dodati
— upokojenci znajo reči hvala
vsem, ki z njimi delajo, ki jim
pomagajo tako ali drugače in
ki se trudijo, da bi njihova sre-
čanja dosegla svoj namen.
In ko se je začel na zemljo
spuščati mrak, so si upokojen-
ci obljubili: Še se bomo sreča-
li. Po besedah njihove vodje
izletov — nekje na Martino-
vanju.
M. D.,
Laško
Odprto pismo
o savinjskem
hmelju
Hmeljarski starešine, ki so
ob prevzemu častne dolžnosti
podaU obljubo, da bodo skrbe-
li za ugled savinjskega hmelja,
so z Odprtim pismom (Novi
tednik, 23.5.1991) opozorili
širšo javnost, da se tuji hmelji
najslabše kakovosti mešajo
v podjetju Hmezad Export Im-
port — Žalec s kvalitetnim sa-
vinjskim hmeljem ter nato
prodajajo kot hmelj z blagov-
no znamko uveljavljenega sa-
vinjskega hmelja.
Po navedbah hmeljarskih
starešin se je v podjetju Hme-
zad Export Import mešanje
uvoženega hmelja najslabše
kakovosti z visokokvalitetnim
savinjskim hmeljem in proda-
ja te mešanice kot hmelja
z blagovno znamko uveljavlje-
nega savinjskega hmelja nada-
ljevalo tudi v letih 1992, 1993
in 1994. Tovrstne manipulaci-
je s savinjskim hmeljem, ki so
dobro poznane hmeljarskim
proizvajalcem in trgovcem,
naj bi bile po mnenju hmeljar-
skih starešin absolutno dokaz-
ljive, saj so neposredno raz-
vidne iz poslovne dokumenta-
cije, ki se nahaja v podjetju
Hmezad Export Import.
Hmeljarski starešine so za-
radi navedenih dejstev v letu
1994 podali kazensko ovadbo
zoper odgovorne osebe Hme-
zad Export Import zaradi ute-
meljenega suma manipulacij
s kvaliteto savinjskega hmelja.
V tej ovadbi so utemeljili neu-
streznost oziroma nezakoni-
tost zavrnitve tozadevne ovad-
be iz leta 1991 in predvsem
izpostaviti dejstvo, da se neza-
konite in izredno škodljive
manipulacije s savinjskim
hmeljem nadaljujejo tudi v le-
tih 1992, 1993 in 1994.
Na osnovi navedb in doku-
mentacije, ki so mi jo dostavili
hmeljarski starešine, naslav-
ljam organom pregona odprto
vprašanje: »Zakaj se ne pre-
preči oziroma ne kaznuje ne-
zakonito in izredno škodljivo
mešanje tujih, nekvalitetnih
hmeljev z uveljavljenim sa-
vinjskim hmeljem in zakaj to
mešanico podjetje Hmezad
Export Import prodaja pod
blagovno znamko uveljavlje-
nega savinjskega hmelja?«
MARJAN PODOBNIK,
predsednik SLS
izbirno gasilsko
tekmovanje
mladink in
mladincev za
evropsko
tekmovanje
V soboto, 27.8.1994 je bilo
v Štorah izbirno tekmovanje
mladink in mladincev za
evropsko tekmovanje. Sodelo-
vale so ekipe OGZ Celje in si-
cer šest moških in tri ženske
enote. Pri tako velikem številu
udeležencev komisija »B« ni
bila sposobna izračunati re-
zultatov takoj, zato so prišli
uradni pisni rezultati na dru-
štva 7. septembra.
Po teh rezultatih je ekipa
mladink GD Vojnik osvojila
prvo mesto in se tako uvrstila
na izbirno državno tekmova-
nje. Mladinke, ki so vseskozi
intenzivno trenirale, so z nav-
dušenjem sprejele to vest. Na-
slednji dan je društvo dobilo
telefonsko sporočilo gasilske-
ga sodnika, gospoda Ivana Je-
zernika, da so uradni rezultati
nepravilni, in da so se na prvo
mesto uvrstile mladinke Pro-
žinske vasi in s tem so ostale
Vojničanke brez uvrstitve na
državnem tekmovanju. Po te-
lefonski intervenciji GD Voj-
nik so na OGZ izjavili, da je
naredil napako na tekmovanju
sodnik, gospod Ivan Jezernik,
ker je zamenjal ocenjevalni
poli, gospod Ivan Pasero pa te-
ga ni opazil in je seštel napač-
ne podatke. S tem so mladinke
GD Vojnik, ne po svoji krivdi
zavajane, njihovo vodstvo pa
postavljeno na laž pred njimi
in starši. Vsekakor so prizade-
te tudi mladinke Prožinske
vasi.
Čudimo se, da v času moč-
nega razvoja računalništva
OGZ Celje ni sposobna sešte-
vati rezultatov takoj. Na mar-
sikaterem društvenem tekmo-
vanju izračunajo rezultate
sproti in z njimi takoj sezna-
njajo vse nastopajoče, OGZ
Celje pa deset dni po tekmo-
vanju.
Bliža se občinsko tekmova-
nje. Sprašujemo se, ah bomo
na tem tekmovanju, kjer bo
tekmovalo najmanj petdeset
ekip, sploh dobili pravilne re-
zultate.
In še nekaj, kdo se bo opra-
vičil prizadetim mladinkam?
GD Vojnik
Referendum
o državljanstvu
V sredo, 14. septembra je bi-
la v DZ R Slovenije vložena
pobuda za zbiranje 40.000
overovljenih podpisov za raz-
pis zakonodajnega referendu-
ma o odvzemu državljanstev,
pridobljenih na podlagi 40.
člena zakona o državljanstvu
R Slovenije. Vložila sta ga g.
Marjan Polšak, član naše
stranke ter poslanec SLS g.
Štefan Matuš.
Ker gre tokrat zares in je
vložen po zakonu o referendu-
mu in ljudski iniciativi, ni bilo
to dejanje deležno velike me-
dijske pozornosti. Vsi doseda-
nji poskusi zbiranja so bih star
udbaški trik, da bi drugim
vzeli voljo, da ne bi to začeli
zares.
Gospod Gerlanc je sicer bil
z neko potovalko, v kateri naj
bi bih podpisi, pri g. Rigelni-
ku, vendar iz tega ni bilo nič,
kot tudi ne bo nič z ovadbo
proti njemu zaradi razpisane-
ga referenduma.
Podpise je tudi zbirala SNS,
vendar jih je njen predsednik,
tudi ljubitelj LDS-a, spravil
neznano kje. Mogoče na udbo.
Sicer pa, kako verjeti človeku,
ki je bil leta 1975 obsojen na
5 let in pol zapora zaradi kraje
pištol iz Narodnega muzeja
v Ljubljani. Zadevo je zaklju-
čil Scotland Yard in mogoče so
to bili njegovi parapsihološki
izleti v Anglijo. Vsaj tako se je
pred volitvami leta 1992 hva-
lil. Rekel je tudi, da država ni
znala izkoristiti teh njegovih
sposobnosti.
O poteku referenduma bo
javnost še obveščena.
OO SND Celje,
MIRAN ŠNEBERGER
Amanita
muscaria L____
... je zelo znana goba in ima
v slovenskem jeziku več imen
(muhomorka, rdeča mušnica,
rdeča norica, rdečka, škratov-
ka), raste pa v času od julija do
novembra, zlasti v jeseni, na-
vadno v bližini jurčkov ali pa
skupaj z njimi. Rdeče mušnice
rastejo posamezno in v večjih
skupinah in to povsod po Slo-
veniji (J. Grom, Naše gobe,
Mohorjeva družba Celje, 1973,
str. 48).
Sicer pa letos zelo dobro
uspevajo tudi v slovenskem
parlamentu, vrhunec letošnje
gobarske sezone pa je bil ned-
vomno prejšnji teden za vse
bivše in sedanje gobarje, kate-
rih konjiček so predvsem rde-
če mušnice. Vendar so nekate-
ri odšli žal s praznimi vrečka-
mi, drugi pa s polnimi, med-
tem ko »velikemu« gobarju iz
Martuljka sploh ni bilo dano,
da bi kaj »užitnega« nabral,
saj so vrli slovenski poslanci
(beri: trosonosci rdečih muš-
nic) neprestano zasedah in še-
le v tretje »vzklili« novega
predsednika, tovariša J. Školj-
ča (imenovanega: »Jes se bo-
jim ...«). In slednji je že takoj
jel zatrjevati, da nima nič
skupnega z nekdanjimi slo-
venskimi gobarji, še manj pa
z rdečimi mušnicami. In ven-
dar se bo moral tov. J. Školjč
za svojo izvolitev zahvaliti
predvsem znanemu slovenske-
mu »saprofitskemu« politiku
(Jelinčiču), ki je znova doka-
zal, da obvladuje med drugimi
vedami tudi mikologijo.
Vsekakor bodo znaki naro-
dove zastrupitve z letošnjimi
rdečimi mušnicami kaj kmalu
opazni (čez dobra dva meseca),
posledice pa bodo vsestranske,
vendar bo vrh slovenski narod
tudi tokrat prestal (kot že več-
krat) podtaknjeno zastrupitev
z rdečimi mušnicami. Vpraša-
nje je le, kako dolgo bo te za-
strupitve še prenašal narodov
»organizem«?
GREGOR URANIČ,
Vojnik
Železarna Štore
na kocki
V času, ko so Slovenske že-
lezarne vodili direktorji g- Ce-
tinski (v.d.), g. Aplenc in g.
Ocvirk, sem bil predsednik
sindikata v Tovilu, enem od
podjetij SŽ, obenem pa tudi
član koordinacije sindikatov
SŽ. Kot član koordinacije sem
večkrat sodeloval na skupnih
sestankih z vodstvom SŽ in
zgoraj omenjenimi direktorji
na katerih smo obravnavali,
ali bolj natančno, na katerih
smo bili seznanjeni s poslovno
uspešnostjo (neuspešnostjo)
ter projekcijo prihodnosti Š2
v celoti in vsakega podjetja
v sklopu SŽ posebej. Merilo
uspešnosti posameznega po-
djetja iz SŽ v celoti je bila
»bilanca uspeha«, ki je po isti
metodologiji bila narejena za
Št. 38 - 22. september 1994
23
vSako podjetje posebej za vsak
cartai. Za projekcijo prihod-
p0Sti so ob bilanci bile po-
jjjernbne še študije tujih in do-
mačih strokovnjakov. Po bese-
dah zgoraj naštetih direktor-
ov, so različna podjetja
sklopu SŽ bila v različno
težkem položaju in gotovo no-
ђепо brez podpore države ni
jjjjelo realne možnosti za pre-
živetje.
Zanimivo je to, da se je slika
ogroženosti neprestano spre-
minjala. Včeraj perspektivno
podjetje je jutri bilo brez vsa-
ke možnosti in obratno. Kako
je bilo možno sliko tako hitro
spreminjati, vam bom skušal
razložiti na primeru Tovila.
Leta 1991 je vodstvo (beri
glavni direktor) Tovila na
predlog zunanje svetovalne
organizacije, po neuspešnem
prvem polletju in po izgubi
v letu 1990, v enem mesecu
dvignilo cene naših izdelkov
za cca 100 odstotkov. To je bi-
lo mogoče zato, ker smo večino
naših izdelkov prodajali stal-
nim kupcem, s katerimi smo
imeli sklenjene letne pogodbe,
v katerih je med ostalim bilo
zapisano, da veljajo cene na
dan dobave. Prej, kot so kupci
dojeli kako nesramno smo (so)
dvignili cene (vse se je dogaja-
lo v času visoke inflacije) je bil
3. kvartal za nami. Ker so se
vhodni stroški v tem 3. kvarta-
lu zvišali za cca 30 odstotkov
in realizacija za cca 100 od-
stotkov so bili rezultati fanta-
stični. Ne glede na to, da sem
upravni odbor in takratnega
direktorja SŽ g. Aplenca opo-
zarjal na to, kako so rezultati
doseženi in na mogoče posle-
dice takega ravnanja, je g.
Aplenc za vzgled drugim po-
djetjem v sklopu SŽ predstav-
ljal uspeh Tovila in Tovil-ove-
ga direktorja.
Najbrž ne boste preseneče-
ni, ko vam povem, da se je pro-
izvodnja v 4. kvartalu več kot
prepolovila, še bolj pa se je
zmanjšala prodaja. Bilanca za
leto 1991 je bila porazna. Ne-
hteri naši kupci so začeli vi-
jake uvažati ali kupovati pri
moznikih. Tako smo ob izgubi
jugoslovanskih trgov dobili še
konkurenco v Sloveniji.
G. Aplenc je za streznitev
potreboval približno pol leta
in je upravnemu odboru pred-
lagal zamenjavo prej toliko
hvaljenega in »uspešnega« di-
rektorja, To vil pa spet uvrstil
med brezperspektivna podjet-
ja SŽ.
V treh letih in pol, kolikor
sem bil zaposlen v Tovilu, se je
Tovil nekajkrat vzpenjal in
povzpel prav do vrha lestvice
»uspešnih« podjetij SŽ. Zato
razumem ogorčenje delavcev
in sindikata Železarne Štore
ob izjavi g. Hujša, predsednika
upravnega odbora Koncema
SZ, da »je treba štorsko žele-
zarno takoj zapreti«. Razu-
mem tudi zakaj ne verjamejo
oceni glede perspektivnosti
Štor. Več analiz prinese več
različnih rezultatov, skoraj
vsaka pa skuša ugoditi naroč-
nikom.
Predvsem pa si želim, da bi
recesijo preživele vse tri žele-
zarne in ne, da bi eno reševali
na račun druge.
JOŽE VUK,
Ljubljana
Kmetje proti
izmikanju
vračanja zemlje
V zadnjem času je zopet oži-
vela polemika v zvezi z razlago
1. odstavka 72. člena Zakona
o denacionalizaciji. Tu gre
predvsem za zemljo, k je bila
kmetom nasilno odvzeta med
leti 1945 in 1953. Ministrstvo
za kmetijstvo in gozdarstvo je
namreč že pred slabim letom
prekoračilo svoja pooblastila
in z dopisom, v katerem ni na-
vedeno, da gre za neobvezna
splošna navodila, poučilo se-
kretariat za kmetijstvo občine
Brežice, kako naj izračunava
izplačane odškodnine za po
vojni nacionalizirane kmetij-
ske površine. Po njihovi razla-
gi naj se izplačane odškodnine
ugotavljajo tako, da se jih pri-
merja s takratno prometno
vrednostjo. Po njihovi razlagi
bi sledilo, da so bile odškodni-
ne korektno in pošteno izpla-
čane, saj naj bi dosegale od 70
do prek 100 odstotkov takrat-
ne vrednosti, to pa bi pomeni-
lo, da je bila po vojni nasilno
odvzeta zemlja pošteno kup-
ljena in plačana, kmetje, ki po
denacionalizacij skem zakonu
terjajo svojo zemljo nazaj, pa
bi jo s soglasjem zavezanca,
torej lahko le kupili.
Ta razlaga je v popolnem
nasprotju z duhom zakona
o denacionalizaciji, ki postav-
lja načelo, da se vrednost po-
državljenega premoženja do-
loči po stanju premoženja
v času podržavljenja, toda ob
upoštevanju njegove sedanje
vrednosti. Tako se izkaže, da
odškodnine niso dosegale 30
odstotkov realne vrednosti in
imajo zato upravičenci pravi-
co pridobiti zemljo nazaj.
Na predlog Ministrstva za
kmetijstvo in gozdarstvo RS
(usklajeno še z nekaterimi mi-
nistrstvi) je vlada RS sprejela
predlog obvezne razlage 72.
člena Zakona o denacionaliza-
ciji in ga predložila v obravna-
vo Državnemu zboru RS. To
pomeni, da bi v tem razmerju
političnih sil, ki danes vladajo
v parlamentu, bilo mogoče iz-
glasovati razlago, ki bi pome-
nila, da zemlja praktično ne bi
bila vrnjena, kmetijski kombi-
nati pa bi ostali neokrnjeni in
na razpolago predvsem vodil-
nim za lastninjenje.
Na to temo je potekal 5. sep-
tembra letos v Križevcih pri
Ljutomeru sestanek predstav-
nikov podružnic ZLRP (Or-
mož, Ptuj, Ljutomer, Gornja
Radgona, Murska Sobota,
Lendava, Lenart in Šentjer-
nej), nekaterih predstavnikov
občin, ministra za kmetijstvo
in gozdarstvo RS gospoda dr.
Osterca s svetovalko gospo M.
Lipajevo, direktorico sklada
gospo Lukačičevo in predstav-
nico Ministrstva za pravosodje
RS. Zbrani predstavniki kme-
tov so odločno zahtevali, da
Ministrstvo za kmetijstvo in
gozdarstvo RS posreduje, da
vlada RS takoj umakne svoj
predlog obvezne razlage 1. od-
stavka 72. člena Zakona o de-
nacionalizaciji; revizijo ka-
drovske zasedbe delovnih
mest v Ministrstvu za kmetij-
stvo in gozdarstvo RS in od-
stop ministra, v kolikor pred-
log ne bo umaknjen; odgovor
o zahtevah do 15.9.94, ki mora
biti pozitiven, sicer bodo ra-
zlaščeni kmetje pričeli z orga-
niziranim jesenskim oranjem
svoje nacionalizirane zemlje.
ZLRP Slovenije ugotavlja,
da zaradi vedno močnejših po-
skusov izničenja Zakona o de-
nacionalizaciji in kratenja
pravic državljanov, k iz zako-
na izhajajo, ne more več zadr-
ževati pritiska kmetov, ki so
odločeni vzeti pravico v svoje
roke sami.
Predsedstvo ZLRP
Slovenije,
podpredsednik :
dipl. inž. TINE JAKLIČ
Moja služba pri
Smrekarju
Zaposlena sem pri Silvu
Smrekarju v Celju. Službo sem
dobila preko Zavoda za zapo-
slovanje.
Ko sem nastopila z delom,
mi je g. Smrekar obljubil
30.000 SIT plače (osnovne),
poleg tega še polovico potnih
stroškov in polovico denarja
za malico. Vendar je veliko te-
ga zanikal.
Ko je prišel datum nakazila
plače - te ni bilo. Nato je denar
končno nakazal - v dveh obro-
kih, vendar še za to je bilo po-
trebno »kreganje«.
Ker sem zaposlena kot po-
možna delavka, sem delala
5 ur na zelenicah, gredah, pod-
hodi itd., ter 4 ure kot čistilka
v stari tehnični šoli. Kot de-
lavka na zelenicah sem oprav-
ljala dela z vrtno in nahrbtno
kosilnico, grabljami, motiko,
lopato, itd. Vsekakor to delo ni
lahko, predvsem za žensko ne.
G. Smrekar ima več zapo-
slenih, vendar nihče ni uradno
prijavljen. Ker sem morala za-
radi poškodbe noge k zdravni-
ku, sem tam izvedela, da nisem
prijavljena, čeprav sem pri
njem delala štiri mesece.
Po informacijah pri inšpek-
torju (za zasebne obrtnike) in
sodišču (sindikat) sem dosegla,
da me je prijavil.
Želim, da to pismo objavite
in sporočam vsem delavcem,
ki se zaposlujejo pri zasebni-
kih, da se prepričajo o pravi-
cah in dolžnostih.
Naslov v uredništvu
Anarhija na
področju varsta
živali pred
mučenjem
Žal obstoj in delovanje
DPMŽ v diaspori onemogoča
javno izražanje skupnih sta-
lišč društev na druge načine,
denimo na »tiskovnih konfe-
rencah«. Razumljivo, da si kaj
takega najlažje omislijo ljub-
ljanska tovrstna društva, ki
imajo v ta namen »vse pri
roki«.
Glede na negativne dogod-
ke, polemike in natolcevanja
na področju varstva živali
pred mučenjem (humanitarno-
karitativna dejavnost volon-
terjev različnih poklicnih pro-
filov), lahko le nemočno ugo-
tavljamo, da je država končno
uspela spreti delujoče na tem
področju, h katerim je prišteti
tudi nekatera društva PMŽ.
Nekaj društev PMŽ, ki pri
»merjenju moči« niso sodelo-
vala, pa se je »samozaščitno«
zaprlo vase. Navsezadnje lah-
ko mirno zapišemo, da so nas
dogajanja dvomljive moralne
vrednosti v zadnjem času - hu-
do prizadela. Kot krona vsega
nečednega, k takšnim deja-
njem zagotovo spada ne-»de-
mokratično« manipuliranje
nekaterih politikov in to celo
s predlogom osnutka Zakona
o varstvu živali pred muče-
njem RS, ki je večletna kreaci-
ja vseh društev PMŽ in ne sa-
mo (ali morda celo največ)
ljubljanskega.
Razlaga, zakaj je za to
skrajno negativno stanje na
tem področju kriva država, je
na dlani: na področju človeko-
vega odnosa do živali že od
nekdaj vlada popolna anarhi-
ja. Tovrstna društva in posa-
mezniki, ki do tega vprašanja
niso brezbrižni, so prepuščeni
zgolj svoji iznajdljivosti in
lastnim prizadevanjem. Prav-
no urejena država si namreč
nikakor ne bi smela dovoliti,
da se s tem področjem, poseb-
no pa s perečo problematiko
zavrženih živali in s spremlja-
jočimi težavami - ukvarjajo či-
sto volonterska društva ter po-
samezne fizične osebe in da se
zategadelj (zaradi pasivnosti
državnih institucij) prizadeva-
nja le-teh sprevračajo v pravo
farso, nad katero se naslaja
vesoljna slovenska javnost,
hkrati pa še škoduje vsem dru-
štvom PMŽ ! Prav in razumlji-
vo je, da so tovrstna društva
lahko zgolj animatorji oziro-
ma pobudniki, nikakor pa ne
nosilci projekta in celo inve-
stitorji teh »blažilcev« (zave-
tišč) vsedržavne sramote - ne-
obstoja zavetišč za zavržene
živali. Naj pri tem ne pozabi-
mo, da nam je lahko v vseslo-
venski ponos edino zavetišče
za zavržene živali v Mariboru,
ki ga skozi več let, z vsestran-
sko podporo mariborske obči-
ne (dodelitev zemljišča in dr.),
s prostovoljnim delom članov,
zgradilo in ga sedaj upravlja
mariborsko DPMŽ.
Društvo za varstvo
živali Koper,
METKA KOVAČ,
Št. 38 - 22. september 1994
24
VW polo III, oktobra v Sloveniji
Polo, najmanjši avtomobil
nemškega in wolfsburškega
Volkswagna, tretja generacija,
je končno rojen. Že prihodnji
mesec bo stekla prodaja tega
avtomobila tudi na sloven-
skem trgu; če pa se bodo ures-
ničile napovedi uradnega za-
stopnika korporacije VW za
slovenski trg, ljubljanskega
podjetja Porsche Inter Auto,
naj bi bil novi polo tudi dovolj
cenovno konkurenčen.
V tem je tudi bistvo, kajti
vse doslej — polo je na svetu že
vse od leta 1975, izdelali pa so
skoraj 3,8 milijona avtomobi-
lov — je bil avtomobil v globoki
in pregloboki senci izjemno
uspešnega golfa. Odslej bo to-
rej na voljo v dveh karoserij-
skih izvedenkah (s tremi in pe-
timi vrati), pa s tremi bencin-
skimi motorji (dizelski pride
na vrsto prihodnje leto), roč-
nim petstopenjskim menjalni-
kom in napovedjo o uvedbi
prestavne avtomatike. Ko gre
za vrsto opreme, je zadeva po-
vsem nova in raznolika.
Volkswagen bo pri polu pr-
vič uporabil takoimenovani
modularni sistem izbire opre-
me, karoserije, motorjev, barv
ipd. Polo naj bi bil na voljo kar
v 60 tisoč različicah, kar se zdi
obetavna in morda težko ures-
ničljiva napoved. Sicer pa je
polo sodoben avtomobil, ki se-
veda ne more skriti karoserij-
skih potez, značilnih za golfa
in druge Volkswagnove avto-
mobile. Od tod tudi oznaka, ki
prihaja iz VW, da gre za mlaj-
šega golfovega brata. V vsa-
kem primeru je novi polo
predvsem mestni avtomobil ali
vozilo krajših poti, drugače pa
povsem resen in dostojen kon-
kurent avtomobilom, kot so fi-
at uno, ford fiesta, renault elio
ipd. Motorji so torej ta hip tri-
je: 1,0-litrski bencinski agre-
gat z močjo 33 kW/45 KM, pa
1,3-litrski motor (za katerega
menijo, da bo pri kupcih naj-
bolj priljubljen), ki zmore 40
kW/55 KM, in 1,6-litrski mo-
tor z močjo 55 kW/75 KM. Pri
Volkswagnu računajo na pro-
dajo do 350 tisoč avtomobilov
v letu 1995, s tem pa naj bi
postal polo eden najuspešnej-
ših avtomobilov nižjega razre-
da na evropskih trgih. Tovar-
na je za razvoj pola tretje ge-
neracije porabila 1,8 milijarde
mark in zato ne more ostati
zgolj pri upanju, pač pa je
uspešnost avtomobila tržna
nuja. Na sliki: polo s tremi in
petimi vrati.
Kup novosti v letošnji jeseni
Letošnja jesen in kasneje zi-
ma se napovedujeta s številni-
mi avtomobilskimi novostmi,
ki jih bo (vsaj nekatere) moč
videti tudi na bližnjem okto-
brskem avtomobilskem salonu
v Parizu.
Audi A4, pa VW polo, novi
ford scorpio, hyundai accent,
lancia zeta (velikoprostorski
kombi) so novosti, o katerih se
ve že skoraj vse. Morda je malo
manj znano, da bo Daihatsu
začel ponujati charade v limu-
zinski izvedbi (torej s štirimi
vrati) in 1,5-litrskim bencin-
skim motorjem. Pri Jaguarju
so letos obnovili limuzino, ki
bo naprodaj v izvedenki ХЈ6/
XJ12, pri Oplu bo oktobra ste-
kla prodaja malega kupe j a na
osnovi corse in z imenom tigra.
Pri Alfa Romeo, tovarni, ki ji
kljub vsemu letos ne gre prav
posebej dobro, bodo po alfi
145,	trivratni kombi limuzini,
ponudili še štirivratno alfo
146,	medtem ko bo Nissanov
športnik z oznako 300 ZX do-
živel manjšo karoserijsko po-
mladitev. Lancia bo prav v Pa-
rizu prvič javno prikazala lan-
cio kappa, zamenjavo za že de-
set let staro themo, omislili pa
so si tudi lancio dedro station
wagon (karavan). Po sedanjih
napovedih naj bi bilo novih ali
obnovljenih vsaj 50 avtomobi-
lov, kar pa je številka, ki doka-
zuje prizadevno delo v avto-
mobilskih tovarnah. Na sliki:
daihatsu charade limuzina.
Denar za španski Seat
Španski Seat, sestavni del
nemškega avtomobilskega
koncema Volkswagen, je bil
lani v izjemno velikih težavah,
saj je k skupni izgubi koncer-
na (skoraj dve milijardi nem-
ških mark) prispeval najmanj
polovico.
Prav zaradi tega je bilo v ne-
varnosti skoraj 15 tisoč delav-
cev, ki so zaposleni v Seatovi
tovarni Zona Franca v Barce-
loni, kajti v centrali VW so bili
prepričani, da je treba tovarno
zapreti in večino delavcev od-
pustiti. V reševanje krize sta se
vključili tako španska kot ka-
talonska vlada. Pred nedav-
nim so tako predstavniki kata-
lonske vlade in koncema VW
(prisoten je bil tudi prvi človek
VW dr. Ferdinand Piech) pod-
pisali pogodbo, s katero je Se-
at dobil osem milijard pezet
pomoči. Ta denar bo tovarna
namenila izobraževanju in
razvoju, hkrati pa seveda upa,
da bo finančna injekcija pri-
pomogla k nekaj ugodnejšim
časom. Sicer pa letošnji pro-
dajni rezultati kažejo, da se
Seat počasi pobira, kar pa je
med drugim tudi posledica
ugodnejše prodaje avtomobi-
lov v Španiji.
Ferarri 355 za bogati svet
Maranellski Ferarri svojega
novega avtomobila z oznako
355 ni predstavil s kakšnim
posebnim pompom. Morda je
to dokaz nekoliko slabših ča-
sov te avtomobilske tovarne,
a vseeno drži, da gre za avto-
mobil, ki ga večina ne bo spre-
gledala.
To je seveda dvosedežnik, ki
ga poganja bencinski osem-
valjnik, nameščen pred zadnjo
premo, kar pripomore k boljši
legi. Motor ima gibno prostor-
nino 3496-kubičnih centime-
trov in zmore največ 280 kW/
380 KM pri 8250 vrtljajih
v minuti (1), medtem ko navor
doseže 363 Nm pri 6000 vrtlja-
jih v minuti. Avtomobil je se-
rijsko opremljen s šeststopenj-
skim ročnim menjalnikom, ni-
ma pa zračne varnostne blazi-
ne, kar se nekaterim zdi na-
ravnost nemogoče. S takim
agregatom zmore ferarri 355
pospešiti do 100 km/h v pičlih
4,7 sekunde, kazalec na meril-
niku hitrosti pa se ustavi nekje
pri 300 km/h. Motor ima po
pet ventilov na valj (tri sesalne
in dva izpušna), ob tem pa se je
razvila zanimiva polemika.
Večina namreč meni, naj bi to
precej povečalo porabo, po-
datki o tem, koliko bencina tu-
di v resnici porabi, pa so sko-
raj tovarniška skrivnost. Ven-
dar se zdi vse skupaj nekoliko
nesmiselno, celo smešno, kajti
tistemu, ki zmore odšteti za
avtomobil 208 tisoč mark, po-
raba goriva ne more prav po-
sebej do živega. Na sliki: fe-
rarri 355.
Mercedes benz A in anketa
Kot je bolj ali manj znano,
se stuttgartski Mercedes
Benz resno ukvarja z načrti
o serijski izdelavi mercedesa
A, ki je bil kot prototip raz-
stavljen na lanskem frank-
furtskem avtomobilskem sa-
lonu.
Sedaj Mercedes Benz ob-
javlja ne le tehnične podatke
o tem avtomobilu, ki bo pri-
nesel nekaj obetavnih in
s tem zanimivih tehničnih
novosti (med drugim bo mo-
tor s pogonskim prenosnim
sistemom spravljen pod se-
deži, s čimer so dosegli viso-
ko in varno sedenje potni-
kov, poleg tega pa v primeru
čelnega trčenja motor z m6
njalnikom ni nevaren za ¿J
nike ipd.), pač pa tudi rezu;
tate ankete. To so opravji
med 1800 obiskovalci trt
zelo znanih avtomobilski!
prireditev oziroma salon®
(v Frankfurtu, v Los Angele
su in Tokiu) in skoraj 80 od
stotkov jih je bilo mnenja, d
je mercedes benz A avto, \
bi se moral v prihodnosti p0
javiti na cestah. Očitno je bi
lo takšno spraševanje p
svoje pomembno tudi pri do
končni odločitvi o serijski ц
delavi mercedesa A, ki naj I
ga začeli izdelovati v nem
škem Rastattu leta 1997. N
sliki: mercedes benz A.
BMW 750i in satelitska navigacija
BMW že ponuja naj zmog-
ljivejšo izvedenko v seriji
7 z oznako 750i. Avtomobil
opremljajo z nekoliko poso-
dobljenimi in prostorninsko
ter zmogljivostno povečanim
dvanajstvaljnim bencinskim
motorjem. Tako zmore pri
gibni prostornini 5,4-li tra
326 KM (prej 300 KM), dru-
gačni pa so tudi podatki
o motornem navoru. Slednji
je večji za 40 Nm pri komaj
3900 vrtljajih v minuti (prej
pri 4100 vrtljajih).
S tem so dosegli večjo ela-
stičnost, po drugi strani pa je
največja hitrost elektronsko
omejena na 250 km/h (kar je
dogovor nemških avtomobil-
skih tovarn, kajti motorji
oziroma avtomobili zmorejo
sicer precej več). Do 100 km/
h pospeši v 6,6 sekunde, pri
vsem tem pa so za 11 odstot-
kov zmanjšali povprečno po-
rabo goriva (11,9 litra).
BMW pa pri novem 750i kot
prva evropska avtomobilska
tovarna ponuja (za doplači-
lo) poseben navigacijski si-
stem, ki uporablja tudi sate-
litsko navigacijo (tako ime-
novani GPS). S tem siste-
mom si voznik pomaga pri
izbiri najkrajše in tudi naj-
hitrejše poti do vnaprej do-
ločenega cilja, vse podatke
pa lahko vidi oziroma razbe
re na posebnem zaslonu, sre
di armature. Zaslon je lahk
tedaj, ko avtomobil stoji, tu
di televizijski sprejemni!
tako da je ponudba skora
popolna. Ljubljanski Tehno
union, zastopnik BMW pi
nas, že sprejema naročila t
750i, pri čemer bodo malo
prodajne cene v razponu oi
180 do 212 tisoč mark. N
sliki: zaslon s podatki o naj
krajši vožnji do cilja.
25
Praznični razmislek
praznik Radia Celje - 40 let-
nica, ki smo jo od ponedeljka,
}9. septembra do naslednjega
dne obeležili predvsem s 24-
urno programsko ponudbo, je
2a celjske radijce, pa tudi hišo
tfT&RC poseben dan.
Bil je in še vedno je poseben
dan tudi za vse naše zveste po-
slušalke in poslušalce. Števil-
ka 40 pomeni, da smo druga
najstarejša lokalna oziroma
regionalna radijska postaja na
Slovenskem. To pomeni, da
imamo tradicijo in imamo
opraviti z minulim delom, ki
nas lahko navdaja ne samo
s spomini, ampak tudi s pono-
som nad prehojeno potjo raz-
voja radijskega medija. Števil-
ka 40 pa hkrati pomeni, da
smo vstopili v tisto življenjsko
obdobje, za katerega je značil-
na zrelost in to v delavnosti,
ustvarjalnosti, inventivnosti
in poslovnosti.
Ob vseh teh lastnostih in
vrednotah hkrati pa se zave-
damo, da je pristen kontakt
s poslušalci tista srčna vez, ki
nam dovoljuje biti tudi — po-
gojno zapisano »brezčasni«
oziroma ne poznamo časovnih
okvirjev, ne glede na bolj ali
manj prave ali žametne revo-
lucije. Ostajati in ostati profe-
sionalni in dovolj ljudski brez
prehudih primesi ideologij, ni
majhna stvar in za to si more-
mo upihniti vsaj eno izmed 40
svečk na rojstnodnevni jubi-
lejni radijski torti.
Sedanji radijski jubilej še
zdaleč ni v lasti radijske ekipe,
ki trenutno vodi in oblikuje
radijski program, pa naj gre za
redno zaposlene ali honorarne
sodelavce. Tudi ga na silo ne
umeščamo v ideološki naboj
dogodka - množičnega zboro-
vanja na Ostrožnem, čeprav ne
verjamemo, da se ne bi našli
posamezniki, ki bi nam celo
utegnili »ideološko« zamazati
dejstva, kot je rojstvo Radia
Celje.
Jubilej Radia Celje je prilož-
nost, da se spomnimo obotav-
ljivih začetkov rojstva in raz-
voja radijskega medija v me-
stu ob Savinji in da damo priz-
nanje vsakomur, ki je kdajkoli
v minulih letih namenil del
svojega življenja, svojega po-
klica, svojih sposobnosti, svo-
jih upov, pričakovanj in misli
celjskemu radijskemu mediju.
Tudi 40-letne zgodovine in
uspehov Radia Celje na bi bilo
brez predhodno storjenih ko-
rakov, deležev množice ljudi,
od katerih jih žal mnogo ni več
živih med nami. Njihov delež
je »brezčasno« vtkan v našem
radiu - za vedno.
Radio ni radio, če nima svo-
jih poslušalcev, za katere je
ustvarjen, za katere živi in de-
la. Zato naj zapišemo in pono-
vimo čestitko za radijski jubi-
lej vsem našim poslušalcem in
izrazimo zahvalo za zvestobo
in zato, da smo od njih črpali
moč za obstoj in razvoj medija,
ki je naša služba, pa hkrati
mnogo več. Je naša ljubezen, je
tudi naša obsedenost, je naše
upanje in naš način življenja.
V bistvu smo srečni, da lah-
ko delamo radio za ljudi, da
smo jim ob strani ob stiskah,
naravnih nesrečah in v veselju.
Da smo z njimi vsak dan.
MITJA UMNIK
Četrtek, 22. septembra, 13.05
Domačih 5
Po enotedenskem premoru boste spet lahko izbirali svojo
priljubljeno domačo medlodijo tedna in jo potem poslušali
vsako jutro ob 5.40.
Petek, 23. septembra, 17.30
Celjski magazin
Po krajšem premoru zaradi mednarodnega obrtnega sejma se
v program vrača Celjski magazin, aktualno-kontaktna oddaja,
ki jo pripravlja Nada Kumer. V minulih 14 dneh se je nabralo
veliko dogodkov, ki jih je potrebno dati pod drobnogled.
Sobota, 24. septembra, 17.30
Izola - Biostart Publikum, prenos 2. polčasa
Izola je daleč od nekdanje slave, vendar želi znova v vrh
slovenskega nogometa, Biostart Publikum pa je poleg SCT
Olimpije še edino neporaženo moštvo v državnem prvenstvu.
Obeta se razburljivo srečanje, 2. polčas pa boste lahko nepo-
sredno spremljali tudi na Radiu Celje.
Ponedeljek, 26. septembra, 20.00
Vrtiljak polk in valčkov
Tokrat bodo gostje Mladi prijatelji iz Pesnice pri Mariboru, ki
so na letošnjem ptujskem festivalu domače glasbe osvojili zla-
tega Orfeja, izdali pa so tudi novo kaseto, ki jo bodo predstavili
v Vrtiljaku. V oddaji bo gost tudi Franc Špegel z Vinske gore, ki
bo predstavil televizijsko oddajo Pod vinskimi trsi, ki jo pri-
pravljajo 8. oktobra. Voditelj oddaje bo Tone Vrabl.
Sreda, 28. septembra, 9.05
Odkrivamo, predstavljamo: Kompole
Tokrat bomo obiskali Kompole, zanimiv kraj nad Štorami, ki
ima pestro zgodovino in kljub odmaknjenosti razgibano življe-
nje. Kraj premalo poznamo, zato velja prisluhniti oddaji,
v kateri ga bomo predstavili in skupaj s poslušalci tudi odkri-
vali skriti predmet. Na terenu bo Tone Vrabl.
Sreda, 28. septembra, 10.30
Osebnost meseca
Mesec je naokrog in spet bomo izbirali najbolj priljubljeno
osebnost. Leto se bliža koncu in počasi se že oblikuje krog
naj resnejših kandidatov za osebnost leta 1994.
Oto Pestner - slovenski slavček
Sobotna oddaja Glasba je
življenje bo tokrat še bolj glas-
beno obarvana kot sicer. Go-
stila bom našega najboljšega
pevca zabavne glasbe Ota
Pestnerja.
Če bi hoteli Ota nekoliko
bolj predstaviti, bi potrebovali
celodnevno, ne le polurne od-
daje. Zaupal mi je, da je kot
nosilec projekta zapisan na
več kot 60 ploščah, sodeloval
pa je pri več kot dvestotih.
Malo pevcev je, ki bi z enako
ljubeznijo in profesionalnostjo
obvladovali popevko, narod-
no-zabavno zvrst, jazz... Otu
glasba nedvomno pomeni živ-
ljenje. Pravi pa, da bi se lahko
postavil ob bok Pavarottuju,
Carrerasu in Domingu — a le po
teži...
Kot ste verjetno že opazili,
se gremo novo nagradno igro,
katere pokrovitelj je Emona
Merkur. Vsak teden bomo iz-
žrebali tri sodelujoče, med ka-
tere bomo razdelili dve majici
in bon v vrednosti 5000 tolar-
jev. Seveda pa pripravljamo
tudi finalno žrebanje, ki bo
decembra za vse sodelujoče,
nagrade pa naj ostanejo skrite.
Odpiramo pa tudi šolo glas-
benega pouka, v kateri vam
bomo razjasnili nekatere glas-
bene izraze, ki so vam morda
že pobegnili iz spomina.
Kaj je sopran?
Sopran je najvišji ženski
glas. Sopranistka menda ne
sme hujšati, ker bi v tem pri-
meru zdržala le nekaj sezon.
Brala sem, da je Mozart poma-
gal neki sopranistki doseči že-
ljeno višino tako, da jo je izza
zavese vščipnil v zadnjico.
Vendar najvišje tone poskuša-
jo doseči kar same, saj z viši-
nami dobijo vse najboljše
operne vloge - to pa je seveda
povezano z visokimi honorarji.
Denar je sveta vladar - tudi
v umetnosti! SIMONA H20
RADIJSKI SPORED
od 22. do 28. septembra
RADIO CELJE
Četrtek, 22.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronik?
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročik
OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.2(
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.0t
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 13.45 Turističn
kažipot, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.01
Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express, 17.00 Kronika
18.00 Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche
Welle, 20.00 Zaključek programa.
Petek, 23.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kroniki
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročil«
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica,
13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05
Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00
Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Sejemski program Radia Celje,
17.00 Kronika, 17.45 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00 Večerna
poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Sobota, 249.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska,
8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.05 Predstavitev pro-
grama, 10.00 Novice, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Novice,
14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.30 Izola - biostart Publikum, prenos 2. polčasa, 18.15 Vročih
20, 19.30 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaključek programa.
Nedelja, 25.9.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05
Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, Pribl. 18.00 Zaklju-
ček programa.
Ponedeljek, 26.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev
programa, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz,
12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 17.00 Kronika,
18.00 Podalpski pop, 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche Welle, 19.30
Večerni program, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek pro-
grama
Torek, 27.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 9.00 Predstavitev programa, 8.45 Kam danes, 10.00
Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, III. & AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečaj-
nica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack
pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski
biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Sreda, 28.9.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Odkrivamo, spoznavamo, 10.00 Novice, 10.30 Izbira osebnosti meseca,
12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik,
13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00
Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00 Večerna poročila, 19.05
Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek programa.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah
95,1. 95.9 in 100.3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, fax: 441-032,
Studio: 441-310, 441-510.
Št. 38 - 22. september 1994
26
Malo maščevanje
užaljenega glasbenika
Gregor Strniša je Ali Capone slovenske neklasične klasične glasbe
Violinist Mirko Vičentič Po-
lič, violisi Bojan Cvetrežnik in
čelist Ivan Šoštarič, zbrani
v zasedbi Ali Capone Štrajh
Trio, so se pod taktirko idejne-
ga vodje in avtorja Gregorja
Strniše včeraj v Pokrajinskem
muzeju prvič predstavili knež-
jemu mestu. Prisotni so se naj-
brž, tako kot na večini njiho-
vih dosedanjih koncertov po
Sloveniji, dobro zabavali, sam
pa bom svojo »neupravičeno«
odsotnost poskusil popraviti
s krajšim zapisom o delu Str-
niše in njegove godalne trojice.
Gregor je Celjan, vsaj bil je
do poznih najstniških let, ko je
odšel v belo Ljubljano za glas-
benega prfoksa študirat. Not-
nih zapisov se je učil vzpored-
no z abecedo in poštevanko,
vendar ne s prevelikim vese-
ljem. V tistih letih se je raje
ukvarjal z atletiko pri celj-
skem Kladivarju, kjer pa ga je
redno premagoval Rok Kopi-
tar, ki ima zato nemalo zaslug,
da se je Gregor sredi gimnazij-
skih let odločil, da postane
muzikant. Najprej v rock ben-
dili, ki pa niso razumeli njego-
vega nagnjenja do avtorske
glasbe, precej lažje je bilo se-
veda preigravati tuje, v ušesih
mladine že znane komade. Do
konca gimnazije in pedagoške
fakultete se ni zgodilo nič pre-
tresljivega, z vpisom na Aka-
demijo za glasbo pa je Strniša
začel igrati v triu Jezz. Ta se je
kmalu pridružil skupini Srp,
ki je v začetku osemdesetih
z mešanico ročka, jazza in hu-
morja igrala eno izmed vodil-
nih vlog na slovenski avant-
gardni glasbeni sceni. Leta
1983 je Strniša skupaj s Srpi
prvič napisal glasbo za teater,
za predstavo »Jaz nisem jaz«
v Mladinskem gledališču. Še
preden pa se je predal teatru,
se je Gregor pridružil legen-
darnim Pankrtom in z njimi
odigral vse koncerte na zadnji
jugo-turneji »Sexpok«.
Po končani akademiji je bil
spet njegov glasbeni poligon
gledališče. Skupaj z režiserjem
Janežem Pipanom sta naredila
skoraj dvajset predstav, obe-
nem pa je sodeloval s skoraj
vsemi slovenskimi gledališči,
vključno z lutkovnim. Za svoje
delo je prejel dve visoki nagra-
di; za predstavo »Viktor ali
Dan mladosti« na Sterijevem
pozorju in za predstavo »Jaz
nisem jaz« na sarajevskem
MES.
Pred dobrima dvema letoma
pa je, skupaj z v uvodu ome-
njeno trojico, ustanovil Ali
Capone Štrajh Trio. Kmalu
zatem je izšel CD, ki ga je Str-
niša produciral in založil sam,
na ministrstvu pač niso imeli
posluha za tovrstno glasbeno
ustvarjanje. Za kazen na ploš-
či ni napisano Made in Slove-
nia. »Malo maščevanje užalje-
nega glasbenika,« ob izidu iz-
javi Gregor in z izredno hu-
mornimi verzijami rock klasik
»Satisfaction«, »Smoke On
The Water«, igrivimi prired-
bami skladb Beatlov, Sinatre,
Mozarta, Schumanna in seve-
da z avtorskimi stvaritvami,
vedno bolj navdušuje sloven-
ske ljubitelje drugačne godbe.
Še pred koncem leta name-
rava Ali Capone posneti »Več-
no zelene melodije Pankrtov«,
tokrat z gostom. Stari Strnišev
prijatelj še iz časa Srpov in
odličen gledališki igralec Goj-
mir Lešnjak Gojc bo s svojim
grlom poskrbel, da bodo pri-
redbe godalnega tria zvenele
še bolj zanimivo in preprič-
ljivo
STANE ŠPEGEL
Idol izgubljene
generacije
»I'm a loser baby, so why
don't you kill me,« je refren
skladbe »Loser«, ki je 23-let-
nega Becka iz anonimnega
klubskega glasbenika povz-
dignila med trenutno najbolj
iskane in v medijih največkrat
omenjene osebe. Izgubljena
generacija ameriških mladcev
je s tem komadom končno do-
bila svojo himno. Beck pa
kljub vedno zajetnejšemu
bančnemu računu ostaja isti
dolgolasi blondinec v kratkih
hlačah in poliestrski srajci,
brez pravega življenjskega ci-
lja in ambicij, za denar mu ni
mar (zaenkrat), prava zguba
- loser.
Beck Hansen se je z glasbo
srečeval, še preden je shodil.
Njegov oče je bil ulični glasbe-
nik, mati pa je delala kot sce-
naristka pri nekaterih projek-
tih pop artista Andyja Warho-
la. Družinsko okolje je bilo to-
rej ravno pravšnje, da se je
sredi osemdesetih Beck razvil
v prvovrstnega punkerja.
Punk scena je bila na vzhodni
ameriški obali zmeraj močnej-
ša, zato se je mladi Hansen
s kitaro, culico in osmimi do-
larji iz Kalifornije odpravil
v New York. Ker mu ni uspelo
zbrati denarja za nakup elek-
trične kitare, so ga kot za sta-
vo metali iz raznih punk in
hard-core zasedb. Po krajši
epizodi z newyorškimi alter-
native! se je Beck razočaran
vrnil domov v Los Angeles.
Tam se je že začelo prebujati
popolnoma novo gibanje
- grunge, njegoviprijateljiTom
Rothrock, Rob Schnapf in
Brad Lambert pa so ravno
v tem času osnovali majhno
založbo Bongload. Prvi, ki je
zanjo snemal, je bil Beck,
skladba je seveda imela naslov
»Loser«, vse ostalo pa je tako
in tako že zgodovina.
Da Beck ni muha enodnev-
nica, je dokazal z albumom
»Mellow Gold«, ki se odlično
prodaja, podobno se godi tudi
skladbi »Beercan«, drugemu
singlu s tega albuma. Pred
oboževalkami se mu sicer še ni
treba skrivati, večje težave mu
povzročajo agenti velikih za-
ložb, ki bodo na vsak način
hotele za čim manj vloženega
denarja na hitro iztisniti iz
Becka kar največ. To jim bo na
koncu seveda tudi uspelo,
vprašanje je le, če bo zdržal
vse pritiske ah pa bo končal
podobno kot Kurt Cobain,
s katerim ga največkrat tudi
primerjajo.
SŠ
S koncertom v Helsinkih sta
švedska hit-makerja ROXET-
TE pričela veliko svetovno
turnejo. Na njej bosta Per in
Marie s spremljevalno skupino
promovirala zadnji album
»Crash! Boom! Bang!«, s kate-
rega je pravkar izšel že tretji
single. Gre za skladbo »Fire-
works«, videospot zanjo pa je
bil posnet v Londonu in na
plažah Brightona.
17-letni LIV TYLER, hčerki
frontmana skupine Aerosmith
Stevena Tylerya, so se po na-
stopu v videospotu skladbe
»Crazy« na široko odprla vrata
v svet filma. Ponudbe kar de-
žujejo, trenutno pa lepa Liv
snema film »Upside Story«
skupaj s pevcem skupine Le-
monheads Evanom Dandom.
Kar četrt milijarde gledal-
cev si je ogledalo podelitev
MTV AWARDS. Po pričako-
vanju so bili najuspešnješi
Aerosmith, ki so dobili tri na-
grade, med ostalimi nagrajen-
ci pa velja omeniti še Salt-
&Pepa, ki so s spotom za
skladbo »Whatta Man« zma-
gale v kategoriji plesnih za-
sedb. Med metalci so bili naj-
boljši Soundgarden z »Black
Hole Sun«, pri alternativcih je
seveda zmagala Nirvana in
»Heart-Shaped Box«, Janet
Jackson pa je z »If« premočno
zmagala v kategoriji »ženskih«
spotov.
Pevec in frontman skupine
RED HOT CHILI PEPPERS
Anthony Keidis je po mnenju
predvsem ženskega dela MTV
avditorija najlepši in najboljši
glasbenik leta.
BON JOVI so preložili sne-
manje materiala za svoj šesti
studijski album. Pri založbi
Phonogram so se namreč odlo-
čili, da bodo sredi jeseni izdali
kompilacijski album z njihovi-
mi največjimi uspešnicami,
med katerimi bodo tudi dve ali
tri nove skladbe. Eno izmed
njih so fantje že posneli, gre pa
za komad »Good Guys Don't
Always Wear White«.
Večno pijanemu SHANU
MacGOWANU nikakor ne
uspe ponoviti uspeha iz časov,
ko je še nastopal z legendarni-
mi POGUES. Mu bo tu uspelo
s skladbo »That Woman's Got
Me Drinking Again« in video-
spotom, v katerem bo pijanega
potepuha odigral hollywood-
ski zvezdnik Johhny Deep?
Na veliko presenečenje vseh
se je kompilacija »Trans Slo-
venija Express« že prvi teden
uvrstila na sedmo (7) mesto
angleške lestvice najbolje pro-
dajanih plošč neodvisnih za-
ložb.
PRINCE je s ploščo »Come«
že tretji teden prvi na lestvici
velikih plošč v Veliki Britaniji,
z lestvice malih plošč pa je
prejšnji teden izginila skladba
»Love Is All Around« škotske
skupine WET WET WET. Gre
seveda za reklamno potezo za-
ložbe Polydor, ki je omenjeno
pesem po petnajstih tednih
vladavine umaknila iz prodaje
in s tem skladbi prihranila ne-
časten umik po lestvici
navzdol.
Včeraj je bila v ljubljanskem
studiu Akademik prva promo-
cija nove CD plošče in kasete
skupine PANKRTI z naslovom
»Zbrana dela 2«. Na CD razli-
čici tega albuma je kar 22
skladb, večina izmed njih pa je
bila posneta na koncertu v Do-
mu Svobode Šentvid leta 1982.
STANE ŠPEGEL
Najnovejšo londonsko atrakcijo, teen pop skupino WORLD APART, je zapustil italijanski Anglež
Dan Bowyer. Čeprav so World Apart na sceni šele dobrega pol leta in so do sedaj posneli »samo«
dve uspešnici »Everlasting Love« in »Could It Be I'm Falling In Love« je Dan že ugotovil, da ni
rojen za pop zvezdnika. Vrniti se namerava h karieri fotomodela.
Št. 38 - 22. september 1994
271
Krški Celjan
Z Dušanom Vodlanom iz
Krškega že več let aktivno so-
delujemo, tako v ansamblu kot
v duu Spidi&Gogi, a šele pred
kratkim sem izvedel, da je Du-
šan Celjan.
Dušan letos praznuje 20-let-
nico ukvarjanja s plesom. Za-
čel je v celjski plesni skupini
za sodobni ples Isidora Dun-
can, nato pa se je vključil
v folklorno skupino ZPD
France Prešeren, s katero je
aktivno sodeloval enajst let.
S samostojnim delom je začel
leta 1979, najprej kot vodja in
mentor mlajše skupine pri
celjski folklorni skupini, leto
kasneje je bil strokovni vodja
FS Anton Tane v Laškem, nato
pa je leta 1982 prevzel stro-
kovno vodstvo FS D KD Seno-
vo. Ta skupina je začela od za-
četka ter ob strokovnem in
predanem vodstvu dosegla ve-
like uspehe. Zato je bilo med
občani slišati veliko pobud,
naj se Dušan Vodlan prične
s svojo dejavnostjo profesi-
onalno ukvarjati. Tako je v le-
tu 1985 pričel z delom z učenci
na osnovnih šolah v celi po-
savski in delno v celjski regiji,
hkrati pa je bil pobudnik usta-
novitve Združenja folklornih
skupin za Posavje in Do-
lenjsko.
Med mlajšimi člani folklor-
nih skupin se je pojavljalo vse
več zanimanja za sodobne ple-
se, zato je Dušan leta 1986
ustanovil plesno skupino Lu-
na, začel pa je delati tudi
v plesnem vrtcu, ki so ga obi-
skovali otroci med 4. in 7. le-
tom. Nekako v tem času se je
Dušan odločil, da se bo prese-
lil v Krško, kjer je pred štirimi
leti ustanovil Društvo za ples-
no dejavnost.
To društvo iz Krškega šteje
danes več kot 90 članov, delu-
jejo pa v sekciji za športni ples
s 25-imi tekmovalnimi pari, ki
v Sloveniji in zunaj njenih me-
ja dosegajo prav zavidljive
uspehe. Poleg te sekcije imajo
tudi sekcijo za show dance,
v kateri je izredno uspešna
skupina DiVi's Formation. Ta
skupina je lani na državnem
prvenstvu zmagala v stepu, iz
Krškega pa sta po zaslugi Du-
šana Vodlana tudi lanska in
letošnja državna prvakinja,
Josipa Fink in Vesna Vučajnk.
Poleg teh dejavnosti se v Dru-
štvu za plesno dejavnost Kr-
ško ukvarjajo še z maneken-
stvom in klasičnim baletom.
Neumorni Dušan je poskr-
bel tudi za spoznavanje dru-
žabnih plesov - v Plesnem stu-
diu so plesne veščine spozna-
vali osnovnošolci, dijaki in
odrasli. Poleg plesa se Dušan
ukvarja tudi z drugimi kultur-
nimi zvrstmi, tako na primer
organizira otroške živ-žave,
poletne plesne šole in kulturno
zabavne prireditve, sodeloval
pa je tudi pri izdaji kasete To-
nija Sotoška in prvega maxi
singla s house-rap glasbo na
Slovenskem Abrams. Ob vsem
naštetem nas ne sme začuditi,
da je Dušan Vodlan že dvakrat
prejel Prešernovo nagrado za
zasluge pri ohranjanju in šir-
jenju ljubiteljske kulture, lani
pa Zlati znak ZPM Slovenije
kot najvišje priznanje za
uspešno delo z in za otroke.
SLA VC L. KOVAČIČ
Dušan Vodlan s svojim najbolj uspešnim mini plesnim parom.
Pop loto
Pravilen vrstni red
skladb je napovedala
Astrid Hatlik, Jenkova 15,
Velenje, in si s tem prislu-
žila nagrado, vredno
15.000 SIT. Za skladbe, ki
jih je izbral Stane Špegel,
lahko glasujete v sredo, 28.
septembra. Nagrada, ki jo
podaja sponzor oddaje Pop
loto, trgovina Oris MASH,
je spet vredna 3000 SIT.
Kupone na dopisnicah
pošljite na naslov: Radio
Celje, Prešernova 19, Celje.
Mlokill polivinil
Še dobro, da nisem sam,
saj bi me lahko bilo pošteno
strah takole tavati po svetu,
golorok in golouh, praktično
napol nag. Najbolj zoprno je
potem tisto butanje s prete-
klostjo. Durh na furt se na-
mreč zaletavamo v nekakšne
vitrine v katere smo vklenili
naše spomine, če že drugače
ne, pa takrat, ko potrkamo
na tapetnajsta vrata in že
skozi prvih štirinajst prismr-
di po čvekah, da se človeku
ja pririgne in če je vsaj malo
fìegma, potem ob prvi priliki
stegne jezik in stvar se raz-
bohoti tudi v vseh ostalih
agregatnih stanjih. In ravno
govorice, ta najbolj razširje-
ni pokazatelj izrojenosti de-
kadence malomeščanstva, so
tudi v tem času in kraju kul-
turno-umetniško koprive
par exellence, od katerih
smo že celi mehurjasti, da še
sami ne vemo od kod. Ljudje
pač po nekakšni sili razmer
morajo bivati skupaj, kot
morajo v Verbincovem slo-
varju tujk skupaj, druga ob
drugi, vztrajati besede peni-
cilin, penis in penitenca, ozi-
roma karierist, karies in ka-
rikatura, medtem ko se kari-
ran bolj nagiba h karmi, či-
sto na koncu, na strani 770
(sedma izdaja Cankarjeve
založbe s štampiljko defekt-
na knjiga) pa vrag si ga vedi
po kakšnem ključu obvisi
beseda žurnalizem. Pa smo
tam.
Ja in čisto prav imate, če
mi tu in tam očitate mojo
nepopolno informiranost,
s katero utegnem nategniti
javnost, kar bi bilo pravza-
prav še najlažje, a mi prav
zaradi tega še na misel ne
pride. Kljub temu pa se mo-
ram zamisliti nad dejstvom,
da so odboju svetlobe na tej
strani časopisa izpostavljeni
tudi nevedni, ki jim je tisto
kar jaz naklempam, praktič-
no (in na žalost) edina infor-
macija o dogajanju v tem ali
onem segmentu družbice, da
ne rečem njene kulture. In
ravno tu, glejte, se prav lepo
vidi zakaj nikoli ne bom mo-
gel, niti si ne bi želel postati
novinar, kaj šele, da bi si
umišljal kako je moj pogled
na svet objektiven. Če se že
trudim napisati po resnici in
pravici, pa je svobodna izbi-
ra bralca ali bode nemara
verjel ali ne. Stvar zaupanja,
seveda, zakaj ljudje verja-
mejo vsemu kar preberejo
v časopisih, pa je že druga
pesem, ki jo nerada posluša
predvsem novinarska mrgo-
lazen, katere načela me spo-
minjajo na tisto staro šalo
o Ižanski protipožarni
obrambi, ki pravi: »Ne briga
nas kaj, kje, kdaj, zakaj in
kako govori! Mi pridemo pa
pogasimo!« Ja, saj je vse
skupaj eno samo blebetanje
in preseravanje, vendar je
pri vsem skupaj treba imeti
v mislih, da nekateri od tega
tudi prav lepo živijo in zato
ne bi smeli o tem govoriti
tako površno, kajneda.
Saj..., pa pustimo to.
Nikoli ni tako lepo, da ne
bi moglo biti še lepše, zato bi
se veljalo malo bolj potrudi-
ti, ne glede na to ali se to
komu ljubi in izplača, že za-
to, da ljudje ne bi mislili sa-
mo na to, kaj bo kdo rekel, če
ne celo napisal v kak časo-
pis. Prav groteskno je videti
to nelagodnost na obrazih, še
posebej, če imajo kaj za bre-
gom. Bingljajte v miru, vse
na tem svetu je baje min-
ljivo!
Št. 38 - 22. september 1994
128
Strah?!?
Ste kdaj imeli koga radi
tako, da ste se tega v bistvu
bali? Vas je že bilo kdaj
strah, da bi se na koga na-
vezali, ga vzljubili preveč,
on pa bi vas potem razo-
čaral?
Kaj ste storili? Ste odnos
vseeno nadaljevali ali ste se
iz strahu pred izgubo, ra-
zočaranjem, umaknili, pri-
čeli oddaljevati? Kako ve-
deti, kaj je najbolje storiti
takrat, ko do nekoga tako
čutiš? Vse skupaj pustiti, se
delati hladnega, ali eno-
stavno povedati, poskusiti?
Če je namreč dvema člove-
koma lepo, ko sta eden
z drugim, najbrž nima smi-
sla vsega na silo zadrže-
vati.
Živeti je namreč vredno
predvsem za trenutke. Tre-
nutki so tisti, ki si jih za-
pomniš. Tisti najlepši, naj-
bolj nepozabljeni, so vred-
ni tudi tveganja. Sploh pa:
kdo pravi, da se vsak odnos
konča z izgubo, s trplje-
njem? In: ali je vredno za-
radi enega razočaranja po-
tem vreči v nič vse ostalo?
Ali pa je, ko spet začutiš
nekaj »več«, kljub vsemu
bolje poskusiti znova?
NINA M.
Hubert!
Tvoje pismo sem zelo ne-
strpno pričakovala; menila
sem namreč, da si name že po-
zabil. Saj veš, takšni bikci, kot
si ti, potem ponavadi najdejo
kakšno drugo kravo, ki je pri-
pravljena tudi na molzenje...
Hja, moje življenje ima tre-
nutno globji smisel. Že veš, da
imam domačo žival? Malo pi-
sano bolho z rumenim rilč-
kom, ki se cele noči sprehaja
po meni! Zadnjič je padla
z mojega repa, ampak, ker me
ima tako neverjetno rada, je
čez dva dni prišla nazaj! Ah,
Hubi, kako sem srečna ! Z bol-
hico (ki nima imena po kom
z Aljaske), se vsak večer pogo-
varjava, gledava Govejo TV in
poslušava najine najljubše
bikce »sa one strane grane«.
Sicer pa, moram ti povedati,
da sem ugotovila, da se je dosti
bolje pogovarjati s kom majh-
nim in ljubečim kot s kakšnim
velikim, tečnim, zateženim bi-
kom, ki ga kar naprej zanima,
kje si in kaj počenjaš. Takšno
življenje ni zame; vsaj zaen-
krat še ne! Ampak, ti si druga-
čen in fino bi bilo, če bi še
naprej ostala prijatelja! Če te,
seveda, ne bo motilo, da sem
soustanoviteljica SNSFN
(Stranke neodvisnih, samo-
stojnih, feministično nastroje-
nih krav). Lep pozdrav; v pri-
čakovanju tvojega pisma!
Za nas!
DARKA VON AVARK
Ko si enkrat v moji glavi, ni
poti nazaj.
(Ace Ventura)
Piše: Simona
Toliko let, pa
spet...
Petra se je sprehajala ob le-
vem bregu Savinje in premi-
šljevala o počitnicah, pa o..
AKTUALNO
Oldtimerji.
Razbite stene.
Naenkrat, kot strela z jasnega,
ji je na misel padel Andrej,
fant iz petega razreda. Da,
v petem razredu ga je nazad-
nje videla, potem pa se je pre-
selil in že tri leta ni o njem ne
duha ne sluha. Bil je njena pr-
va ljubezen.
»Gotovo se je zelo spreme-
nil,« je premišljevala.
Odšla je proti domu in sonce
je z vso močjo pripekalo. Do-
ma si je oblekla kopalke in od-
šla proti gozdu. Ko je prišla do
konca gozda in zabredla v je-
zero, so se spet »prikradli«
spomini na dan, ko ji je Andrej
tu, na tem mestu, povedal, da
jo ima rad in hkrati, da gre
stran, da se bo preselil.
Sredi razmišljanja jo je ne-
nadoma spreletel občutek, da
jo nekdo opazuje. Na bregu je
opazila fanta. Odplavala je tja
in od začudenja ostrmela.
Izrezan odrasel Andrej! Res
nenavadna podoba. Te modre
oči, črni lasje in temna polt.
Je mogoče, da je to Andrej?
Ne, ali pa...
Petra se je približala fantu
in končno le vprašala: »Ali se
midva že poznava?« »Mislim,
da zelo dobro!« »Andrej?!«
»Dobro sklepanje, Petra!« Pe-
tro so nenadoma navdali spo-
mini, spomini na rosno mla-
dost, in nenadoma je začutila
tisto staro zaljubljenost, ki se
v bistvu sploh še ni končala.
Andrej se je slekel in zabre-
del v vodo. Plaval je proti sre-
dini jezera, se potopil in izgi-
nil. Petro je zgrabila panika.
Tako dolgo niti Andrej ne mo-
re ostati pod vodo! Kje je?
Potem pa je na rami začutila
roko. Ozrla se je in zagledala
tisti nasmeh... Seveda, spet se
šali z njo, kot ponoavadi! Pre-
živela sta čudovit dan, te ču-
dovite dneve pa nadaljevala
skozi cele počitnice. Zadnji te-
den počitnic pa je Andrej pri-
čel govoriti o njuni prihodno-
sti. »Petra, zdaj sva končala
osemletko, na katero šolo
greš?« »Na gimnazijo. Ti tudi,
kajne?« »Ne, jaz grem v Mari-
bor!« »Saj to ni res! Zakaj si
potem sploh prišel sem? Samo
staro bolečino si obudil! Pre-
pričana sem bila, da bova sku-
paj, tako pa...« »Saj bova, ko
končava šolanje!« Petra ga je
z jokom prekinila: »Zakaj ved-
no govoriš: bova?! Nikoli ne
misliš na sedanjost, govoriš le
o prihodnosti, ki ni mogoča!
Spet boš izginil, jaz pa naj ča-
kam, da se boš nekoč mogoče
vendarle prikazal?!« »Ne bo
uspelo?« je potrt vprašal.
»Ne!« je med hlipanjem zakri-
čala Petra in stekla domov.
(Se bo nadaljevalo)
Hay, Vrtiljak!
»Tukaj je še ena zgodba!
Upam, da ti bo všeč, sicer jo
vrzi stran. Veš, tudi mene je
razžalostila obtožba, da pre-
pisujemo svoje zgodbe iz La-
dy. Zase vem, da jih ne pre-
pisujem, temveč si ob nede-
ljah popoldne ponavadi vza-
mem čas in napišem zgodbo
po ideji, ki jo ponavadi do-
bim pri uri slovenskega jezi-
ka (ki je zelo dolgočasna ura,
če mene vprašaš). Tu je še
nekaj verzov, sicer pa uživaj
in BYE!«
Tako je v pismu zapisala
naša redna sodelavka Simo-
na iz Šentjurja. Simona,
hvala ti za pismo, zgodbice
in verze, piši seveda še na-
prej, kar predlagam tudi
vsem ostalim bralkam/cem.
Torej: pišite, rišite, izpove-
dujte se in sodelujte v naših
akcijah in rubrikah! Vendar
pa, srčki, pazite, da zaradi
tega ne bo trpela šola ! V Vr-
tiljaku namreč ne pišemo
opravičil ! ! !
Čav!
NINA M.
Živalski svet...
V soboto vas pravzaprav
ni bilo ničesar strah. Je pa
vedno bolj strah našega teh-
nika Mateja; boji se namreč,
da bomo vse njegove obože-
valke enkrat povabili v stu-
dio. Samo pomislite, kaj bi
se zgodilo potem!!!
In, kot smo to storili že
v soboto; napovedujemo te-
mo naslednje oddaje: govori-
li bomo o mucah in psih. In
morskih prašičkih, zlatih tj4
bicah, krokodilih in татц.
tih... Skratka, sobotna od.
daja Teen-vala bo usmerjena
na male živali. Pripravite se
v oddaji boste lahko med
drugim tudi oglaševali (s¡
kaj od naštetega želite, bi ra.
di koga od vaših najboljši^
prijateljev morda oddali?)
Sicer pa: ali morda opažate
da kje s kakšno živaljo slabo
ravnajo, kaj menite o mucah
in psih, spomini na vaše ži.
vali, želje v zvezi s tem..
Oddaja bo zanimiva, zato: ne
pozabite se zbuditi pravo-
časno !
NINAM
Z NT&RC v Gardaland
8. oktobra se boste (med zadnjimi letošnjimi vzdihljaji)
v slavnem italijanskem zabaviščnem parku vrteli tudi: Urška
Potrata, Gorica 92, Gorica pri Slivnici, Slavci Drobnak, Okrog
9, Ponikva, in Tadeja Filipič, Šmiklavž 2/a, Škofja vas. Lepo se
imejte!
Memory
Midnight not a sound from the pavement
Has the moon lost her memory.
She is smiling alone
In the lamplight the withered leaves collect at my feet
And the wind begins to moan
Memory all alone in the moonlight
I can smile at the old days
I was beautiful then
I remember the time I knew what happiness was.
Let the memory live again
Every street lamp seems to beat a fatalistic warning
Someone mutters the street lamp gutters.
And soon it will me morning
Daylight I must wait for the sunrise
I must think of a new life
And I mustn't give in.
When the dawn comes tonight will be a memory too
And a new day will begin
Burnt out ends of smokey days. The stale cold smell of
morning. A street lamp dies. Another night is over. Anot-
her day is dawning
Touch me, it's so easy to leave me
All alone with the memory
Of my days in the sun.
If you touch e you'll understand what happiness is
Look, the new day has begun.
Št. 38 - 22. september 1994
29
Whisky
Letošnji maj je bil v Britani-
ji očitno naklonjen okroglim
obletnicam - dobra dva tedna
po praznovanju londonskih
taksistov so trčili s kozarci
proizvajalci viskija. Svečana
obletnica je bila 28. maja, na
dan, ki so ga proglasili za »dan
Škotskega viskija«, toda praz-
novali je niso samo na Škot-
skem in seveda ne samo tistega
dne.
»Uisge Beatha«
Izraz za viski izvira iz kelt-
skega imena »uisge beatha«, ki
pomeni »voda življenja«. Kelti
niso niti najmanj dvomili
v upravičenost takega imena
- bili so prepričani, da poživlja
utrujeno dušo in telo, izganja
iz telesa prehlad in druga obo-
lenja, preprečuje razpadanje
kosti in vliva upanje. Camp-
bell Evans, predstavnik Zveze
škotskega viskija je prepričan,
da je viáki več kot samo pijača:
»Viski je del škotske kulture,
del škotskega gospodarstva in
škotskega podeželskega življe-
nja. Kljub temu pa ni samo
škotski. V gospodarskem smi-
slu gre za enega izmed petih
najpomembnejših izvoznih ar-
tiklov Združenega kraljestva,
ki je dobrodošel na kar 200
tržiščih po vsem svetu. Viski je
mednarodna žgana pijača šte-
vilka ena, s seboj pa prinaša
veliko tistega pravega škot-
skega duha.«
Umetniki in
davkarija
Viski je navdihoval pevce,
pesnike in pisatelje, med njimi
tudi angleškega romanopisca
G.K. Chestertona, ki je v enem
izmed svojih del zapisal na-
slednje: »Če vam nebeški an-
gel ponudi kako drugo pijačo,
se mu zahvalite za njegovo
prijazno namero in jo zlijte
stran.« Poleg mojstrov peresa
pa so vrhne te pijače kaj kma-
lu zaznali tudi v vladi in viski
temu primerno obdavčili. Vo-
da življenja je stara pol tiso-
čletja in prav toliko časa je
tudi obdavčena - prvi zapis
pridelovanja viskija na Škot-
skem, ki je star 500 let, je prav
v vladnem seznamu stvari, ki
jih je treba obdavčiti.
Spet večje
povpraševanje
Poleg davkov je priljublje-
nosti viskija hudo škodilo tudi
ameriško gibanje za zdravo
življenje in pa dejstvo, da se je
mladina začela navduševati za
druge pijače. Toda v Zvezi
škotskega viskija so prepriča-
ni, da se razmere izboljšujejo
in da zlasti Evropa postaja vi-
skiju prijazno okolje. Italija
zagotavlja največje tržišče za
viski na svetu, prav tako sta
viskiju naklonjeni Grčija in
Španija. V Grčiji zdaj popijejo
več viskija kot tradicionalnega
ouza, in celo v Franciji je viski
prehitel domači konjak. Proiz-
vajalci viskija se zdaj ozirajo
še proti možnim tržiščem
v vzhodni Evropi, Indiji, na
Kitajskem in v Južni Ameriki.
Kot zatrjujejo v Zvezi za škot-
ski viski, na svetu prodajo 30
steklenic viskija vsako sekun-
do in če bi vseh 995 milijonov
steklenic, ki jih prodajo vsako
leto, postavili drugo za drugo,
bi lahko to neprekinjeno ste-
kleno navezo kar sedemkrat
ovili okrog zemeljske oble.
Praznovanje 500. obletnice
viskija kot škotske nacionalne
pijače ima seveda predvsem
tržni namen. Proizvajalci »vo-
de življenja« potujejo po vsem
svetu, še posebej po državah,
kjer pričakujejo več povpraše-
vanja, in s posebnimi živahni-
mi prireditvami opozarjajo na
svoj izdelek. Prepričani so (ali
raje, dajejo videz, da so pre-
pričani), da zmerna količina
viskija nikomur ne škodi in da
lahko samo podaljša življenje.
Pri tem navdušeno navajajo
primer starega Daveya Bella,
ki si je lepšal življenje s po
enim dvojnim viskijem na dan.
Zdravnik mu je rekel, da ima
raka, on pa je kar živel in pil.
Dočakal je 95 let in umrl od
starosti.
Piše: Mojca Belak
Vsak dan je prinesel kaj novega, a treba
se je bilo posloviti od hladne Sutjeske in
prijaznih gostiteljev.
Pot domov je bila naporna. V Sarajevo
smo prispeli ob eni uri zjutraj. Vsi so spali
in komaj sem jih spravila k budnosti. Zabi-
čala sem jim:
»Ko greste iz vlaka na vlak za Zagreb, se
morate strogo držati za roke, da se kdo ne
zgubi. Kar tule na vlaku se primite za roke.
Ce bo vez pretrgana, kliči, dokler se spet ne
držimo vsi za roke.«
To je bilo padanja in spotikanja, preden
smo prišli na pravi vlak.
Razporedili smo se po kupejih. Zora, ki
seje na steklovini močno porezala, je imela
srečo, da je dobila prostor poleg nekega
medi ein ca. Pobral ji je šive in previl nogo
kot v ambulanti. Do Zagreba smo spali kot
mrtvi, tam sem z zadnjimi dinarji kupila
sok za žejne MČ.
Posedemo se v vlak za Rogaško Slatino.
Vse se nam je zdelo tako domače, ko so
govorili zagorsko - hrvaško. Ob petju in
smehu smo se pripeljali v Slatino. Pričakali
so nas starši. Na kratko smo se pogovorili
o problemih in se razšli srečni v srcih, ker
smo doživeli mnogo lepega, spoznali del
težke bitke na Sutjeski, del naše domovine
in spletli mnoga nova prijateljstva.
Neustrašni Nič
Pripravljali smo se na republiško tekmo-
vanje MČ v Muti, Razgovor je stekel o spa-
nju v šotoru, dežurstvu in sploh o življenju
v taboru, saj so se večina prvič odločili za
življenje pod šotori.
»Če bo katerega strah ponoči, naj me kar
Pokliče, da strah skupno preženemo.«
Amadeja se prva oglasi: »Mene pa že ne
bo strah. Boste videli, da vas ne bom bu-
dila.«
»Amadeja, ne hvali jutra pred večerom!
Nisi še spala čez noč v šotoru. Postavljanje
šotora čez dan in bivanje v njem je čisto
nekaj drugega, kot spati v njem ponoči.
Veselilo pa me bo, če bom eno tekmovanje
preživela brez preganjanja strahov.«
»Boste videli, kako bomo mi pogumni!«
so se hvalili.
Sprejem v Muti je bil slavnosten. Ob pri-
hodu nam je zaigrala godba na pihala. Niso
bili presenečeni samo MČ, ampak tudi vod-
niki z mano, kajti tako še nas na tekmova-
nju niso sprejeli.
Hiteli smo postavljati šotore. Vsi so bili
vešči tega dela. Doma sem s štoparico ugo-
tovila, kateri je najbolj spreten pri postav-
ljanju palic, metanju platna čez palice in
zabijanju klinov. Vse je šlo kot po tekočem
traku. Ležišča so bila kmalu pripravljena.
Anita je spravila spat punčko, ki jo je pri-
nesla s seboj, kar je vzbudilo mnogo smeha.
Prijetno smo poklepetali po večerji. Beli
medved je še pokazal trikratni salto bolhe
Maksimiljane in legli smo k počitku.
Zoblačilo se je. Začelo je strahotno bli-
skati in grmeti. V trenutku sva imela z mo-
žem poln šotor otrok.
»Kaj se je tako strašnega zgodilo?« jih
nagajivo vprašam.
»Kaj ne slišite, kako grmi?« se preplašeno
oglasijo v zboru.
»In kaj potem, saj smo pod streho. Deže-
valo bo, mi pa bomo spali.«
»Jaz ne grem v svoj šotor!« se prva oglasi
Amadeja.
»O, ti moji junaki! Strela sploh ne more
udariti v naše platnene strehe. Če bi že, bi
v kakšno drevo. Mi pa smo popolnoma na
varnem,« jih opogumljam. Amadeja se sti-
ska k meni in trepeta: »Naj bom še malo pri
vas!«
»Veste kaj, da preženemo strah in ne sli-
šimo grmenja, zapojmo nekaj pesmi, ki jih
imate najrajši.«
Ni bilo treba dvakrat reči in že je donelo
»Janez krajnski Janez...«. Nevihta je bila
že davno mimo, a MČ bi še peli, da ne bi
bilo treba v svoj šotor.
»Nisem vedela, da ste tako krasen pevski
zbor. A zdaj je treba k počitku. Jutri nas
čaka naporen dan tekmovanja.«
Pospremila sem jih v šotore, vsakega po-
sebej pokrila, pobožala po laseh, voščila
lahko noč in tabor je utihnil.
Drugi dan ni nihče govoril o grmenju,
kajti preveč napet čas je bil za tekmovanje.
Na vrsti smo imeli tekmovanje v izdelova-
nju zmajev. Imeli smo vse potrebno, le lepi-
la ne, da bi lepili. Vodnica Vitka jelka je
žvečila žvečilni gumi.
»Jaz pa imam lepilo!« vzklikne.
»Kje si ga dobila?« vprašam.
»Žvečilni gumi! Poskusite, kako imenit-
no drži!«
»Bravo, Vitka jelka, rešila si nas iz za-
gate.«
MČ so pobrskali po svojih »shrambah,«
žvečili in lepili zmaje, ki so kar dobro
uspeli.
Naše urjenje v postavljanju šotorov se je
izkazalo odlično. Bili smo prvi. V prostem
času smo MČ peljali na rob gozda, da smo
obnovili znanje o drevju, nato pa se razkro-
pili po njivah in ugotavljali, kaj vse raste na
njih. Tisti MČ, ki je najbolje znal, je bil
določen za vodjo.
Na orientaciji seje zgodilo, da so napisali
več rastlin, kot jih je komisija poiskala,
česar se nekateri iz komisije niso veselili,
saj so si morali še enkrat ogledati pot.
Precej razburljiv je bil republiški mnogo-
boj v Poljčah. Naši medvedki so bili drobi-
ži, žreb pa je določil, da bodo med dvema
ognjema igrali s koprskimi medvedki. Ti so
bili vsi po vrsti pravi hrusti in da bi doka-
zali, kako so nepremagljivi, so se junačili:
»Reve, boste videli, kako vas bomo zmle-
li. Ste taki revčki, da še žoge ne spravite čez
polje!«
Sin Lakotnik, ki je bil v naši ekipi, me
potreplja po rami: »Mami, Milan joče in
pravi, da ne bo tekmoval.« Bilo je le nekaj
minut pred tekmo, zato preplašena skočim
k Milanu, kaj mu je.
»Ne bom igral, ker nas bodo premagali!«
A, zaradi tega tak jok! In ga brž opo-
gumim:
»Milan, fantje zato tako govorijo, ker jih
je strah. Ti strah kažeš s solzami, oni pa
z jezikom. Še nikoli nismo imeli tako do-
brih igralcev, kot ste letos v ekipi, vas pa je
strah. Tako bom držala pesti, da bodo kar
počepali iz polja. Obriši si solze in se brž
-•"pripravi za tekmo!«
Potolažil se je, jaz pa sem bila v skrbeh,
katera ekipa bo izžrebala žogo. Imeli smo
srečo:
»Hura, fantje, žoga je vaša! Sedaj pa le
pogum!« vzkliknem od veselja.
Mariborski taborniki, ki jih niti poznala
nisem, so začeli navijati za nas: »Slatina na
igrišče, Koper na stranišče!«
To je naše podžgalo. Koprčani so se dota-
knili samo dvakrat žoge, in to takrat, ko sta
bila dva medvedka zadeta. Slavili smo
zmago. Vodnik iz Kopra je besnel in rohnel
nad nami, češ da smo podkupili Mariborča-
ne, ki so tako nesramno navijali za nas.
Temperatura je tako narasla, da smo ta
primer obravnavali na sestanku za okroglo
mizo. Niso se dali veljati, da so Mariborčani
spontano začeli navijati za nas. Detektiv-
sko smo poiskali navijače. Ti so priznali, da
so navijali pač na lepe oči za Štajerce in
prepir se je pomiril. Sedaj je našim med-
vedkom resnično rasel pogum. Zmagali so
tudi v lokostrelstvu. Vsi smo čutili močno
zavist, ki so jo izbili na dan vodniki poraže-
nih MČ.
Nima časa za pogovor
Vsako leto so bile težave za pridobivanje
primernega tabornega prostora ob morju.
V Kopru so nam obljubili taborni prostor
na Debelem rtiču pri Ankaranu, le s pred-
stavniki vojske je bil še potreben zadnji
pogovor, ker ta prostor koristijo za vojaške
vaje. Tega »predstavnika« pa nikakor ni
bilo mogoče dobiti. Predhodnica je odpelja-
la taborno opremo in postavila tabor. Nalo-
go je imela, da se pogovori s predstavniki
vojske.
Št. 38 - 22. september 1994
30
Št. 38 - 22. september 1994
311
Št. 38 - 22. september 1994
|32
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Nagrajenca prejšnjega me-
seca Marija Bernjali iz Sloven-
skih Konjic in Vlado Drobne iz
Šmarja pri Jelšah lahko pride-
ta po svoji nagradi - pulover in
kravato — v uredništvo Novega
tednika, saj je naša modna
svetovalka Vlasta Cah-Žerov-
nik oba unikatna izdelka za-
nju že pripravila.
Do ene od nagrad bo mogoče
priti tudi v soboto, 24. septem-
bra, ko bo na Radiu Celje red-
na mesečna oddaja o modi.
Vlasta obljublja, da bo kon-
taktni del še posebej zanimiv.
Gotovo bodo prisluhnili vsi ti-
sti, ki jih je jesenski mraz te
dni prisilil, da so dokončno
pospravili poletno garderobo.
Nekaj koristnih smernic lahko
razberete tudi iz današnjega
nasveta naše modne sveto-
valke.
Uredništvo
Jesenske »School girls<
Morda bi letošnji jesensko-
zimski modi kakšen stereoti-
pen spodrsljajček le lahko na-
prtili, nikakor pa ji ne smemo
očitati nostalgije, s katero je
zakorakala po hodnikih sred-
njih, višjih in visokih šol.
Pravzaprav je v teh hramih
učenosti poiskala le navdih za
svoj s taro-novi stil, imenovan
»college« ali »school girls«.
Modni oblikovalci so se zno-
va zazrli v 60. leta, ko je svet
prvič šokirala moda mini krilc
oziroma dolgih vitkih nog
v njih. Obrnili so še nekaj po-
rumenelih listov iz zgodovine
oblačenja, dodali ščepec dina-
mike sedanjosti in pred nami
je nov svež videz, ki je »na
kožo pisan« ne le šolarkam in
študentkam, temveč vsem ra-
zigrano razpoloženim mladim
damam.
Glavna značilnost tega slo-
ga je seveda kratko: kratka so
v gube položena krilca v bar-
vah in v vzorcu škotske narod-
ne figuralike, kratke so oble-
kice zvončastega kroja. Poleg
sodijo oprijete, v rustikalnih
vzorcih pletene jopice in mi-
kro puliji, kakršne je nekoč
nosila nepozabna Marlyn
Monroe. Za ves adrenalinast
videz, kakor nekateri pravijo
tej opravi, bodo poskrbeli še
nizki škorenjčki ali mokasini
oziroma športni čevlji z obvez-
nimi dokolenkami. Ko se bo
v zraku začutil vonj po zimi,
jih bodo nadomestile tople
platnene nogavice. Velike ba-
rété - modeloine v stilu gang-
st rskih ljubic iz 30. let ali spo-
dobnih šolark iz 70. pa seveda
lahko nosite že sedaj. Ne le
v primeru, če se nameravate
s pomočjo letošnje mode prele-
viti v pridno šolarko — moda jih
toplo priporoča tudi vsem
ostalim!	VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca septembra:
KATERI MODNI MATERIAL SEZONE JESEN-ZIMA 94/95
VAM JE NAJBOLJ VŠEČ?
a)	Volna,
b)	žamet,
c)	tvid,
d)	umetno krzno.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:.....................................
Točen naslov:......................................
.....................................Tel. št:.......
Starost:..........Teža:..........Konfekcijska št.:
Najljubše barve:...................................
KMETIJSKI NASVET
Stroški pridelovania
koruzne silaže
Po izračunu Kmetijskega
inštituta znašajo stroški pri-
delave silažne koruze 130.000
SIT na hektar. V tej vrednosti
so zajeti vsi stroški pridelave
koruze — vključno z delom, pri-
spevki za zavarovanje, dav-
kom in obračunano amortiza-
cijo za stroje.
Tem stroškom lahko prište-
jemo še stroške spravila — sili-
ranja, ki prav tako vsebuje
strošek dela, davka, prispev-
kov in amortizacije. Skupni
stroški pridelovanja silaže bi
tako znašali 185.000 SIT na
hektar. Če to vrednost delimo
s povprečnim pridelkom 42
ton silaže na hektar, dobimo
lastno ceno silaže, ki znaša
4,41 SIT/kg.
Mehanizacija postaja vse
dražja. Vedno več kmetov ugo-
tavlja, da bi bil nakup silo-
kombajna za spravilo manjše
količine koruzne silaže pre-
drag. Zanje je torej ceneje, če
uporabijo storitev (siliranje)
tistih kmetov, ki ustrezno me-
hanizacijo že imajo. Tako je
obstoječa mehanizacija bolje
izkoriščena, to pa zniža stro-
ške. To je tudi glavno vodilo
strojnih krožkov, ki se sedaj
ustanavljajo.
Za informacijo posredujemo
cenik strojnih krožkov za sili-
ranje koruze s silokombajnom.
Predvidena zmogljivost silo-
kombajna je 7 ur/ha:
Stroški na uro (stroški na
hektar)
Stroški silokombajna zna-
šajo: 1.481 SIT (10.367 SIT);
stroški »traktorja znašajo:
1.061 SIT (7.427 SIT); stroški
dela znašajo: 530 SIT (3.710
SIT).
dipl. inž. kmet.
DARKO SIMONČIČ
ZDRAVILNE RASTLINE
Cimetovec
Cimetovec (Cinnamomum
zeylanicum BI) je aromatično
drevo tropskih krajev. Rod
ima 250 vrst, ki so razširjene
na jugovzhodu Azije, v vzhod-
ni Aziji in na Pacifiku. Nekoč
v starejših zemeljskih obdob-
jih so bile razširjene tudi na
severu Evrope, kar pričajo
majhni fosilni cvetovi cime-
tovcev, katere so našli v jan-
tarju z obal Baltika.
Cimetovec je do 9 metrov vi-
soko drevo. Njegovi listi, skor-
ja, cvetovi, plodovi, les in ko-
renine vsebujejo aromatične
snovi, ki so mešanica eteričnih
olj in drugih dišav. Pogosto so
dišave v listih drugačne kot
v koreninah. Veje nosijo us-
njate, do 20 cm dolge ovalne
liste z značilnimi žilami. Diši-
jo po nageljnih. Neznatni, do
0,5 cm veliki zelenkasti cveto-
vi so združeni v latastih so-
cvetjih.
Iz mladih vej pridobivajo ci-
metovo skorjo, ki je posušena
v značilnih zvitkih. Iz listov
destilirajo cimetovo eterično
olje, ki ga uporabljamo za pri-
pravo parfumov. S stiskanjem
cimetovih plodov pridobivajo
maščobo, iz katere izdelujejo
posebne dišavne sveče.
V cimetovi skorji je nekaj
eteričnega olja, katerega glav-
ne sestavine so cimtaldehid,
eugenol in cimetova kislina,
nato še razni terpeni, grenčine,
čreslovine, sluzi in tudi kuma-
rin v sledovih.
Cimetova skorja se uporab-
lja v kombinaciji z drugimi
drogami kot stomahik in kar-
minativ, sama pa za izboljša-
nje okusa in kot začimba.
V ljudskem zdravilstvu pa že
od nekdaj uporabljajo cimeto-
vo olje kot zdravilo pri men-
struacijskih težavah in lajša
bolečine pri zobobolu. Eterič-
no olje ima antimikrobno in
fungicidno delovanje.
PonekSd si kuhajo iz cime-
tove skorje čajni napitek, ki ga
pijejo pri želodčnih težavah,
pri bolečem napenjanju in sla-
bi prebavi. Za čaj potrebujemo
žličko zdrobljene cimetove
skorje in jo prelijemo s skode-
lico vrele vode. Pokrijemo in
pustimo, da se čaj popolnoma
ohladi. Ce ni drugače predpi-
sano, čaj pijemo po požirkih
pred jedjo. Čaj razkužuje pre-
bavila, pospešuje izločanje
prebavnih sokov, lajša težave
pri krčevitem bruhanju in kr-
vavih driskah. Zelo se obnese
pri takoimenovanih popotnih
driskah, ki mučijo ljudi, ko
potujejo iz ene dežele v drugo.
Tudi čisto cimetovo olje lahko
uporabljamo v podobne name-
ne. V malih količinah spodbu-
ja delovanje prebavil in ledvic,
če pa zaužijemo preveliko ko-
ličino lahko pride do motenj
v vazomotornem centru, srč-
nih težav, do povečanega delo-
vanja črevesja in do slinjenja
in potenja. Cimetovo olje po-
mešano s čistim alkoholom od-
vrača nadležne žuželke in to
izkoriščajo tudi čebelarji, da
jih čebele ne pičijo.
Cimetovo skorjo lahko na-
močimo v vinu in sicer potre-
bujemo 100 g skorje na liter
vina. Dobro zaprto steklenico
pustimo na toplem teden dni,
nato pa precedimo. Vsak dan
popijemo žlico dišavnega vina
pred jedjo pri slabi prebavi,
slabokrvnosti, obolelih živcih
in tudi jača telesno moč po
prebolelih boleznih. Cimetovo
skorjo lahko mešamo z drugi-
mi zdravilnimi zelišči.
Šifra: Drugo
poletje
Imam že skoraj trideset let,
vendar se še nisem odločil gle-
de nekaterih bistvenih stvari
v življenju. Notranje pa čutim,
da se mi bo v kratkem v življe-
nju marsikaj spremenilo, zato
me zanima predvsem dvoje: ali
mi astrološko kaže, da sem
primeren tip za družinsko živ-
ljenje, ali je bolje, da živim
sam. Drugo vprašanje pa je:
naj si uredim življenje v doma-
čem kraju ali kje v tujini? Za-
nima me tudi, na katerem po-
dročju naj se v življenju pazim
in česa. Hvala za odgovor.
Ivana: Vaš občutek vas ne
vara, kajti povratek Saturna
na njegovo pozicijo v natal-
nem (rojstnem) horoskopu
običajno prinese večje živ-
ljenjske spremembe in pomeni
začetek novega obdobja.
Astrologija pravi, da postane
človek ob prvem saturnovem
povratku odrasel, pri drugem
— to je približno v 60.1etu — pa-
meten, pri tretjem, to je okrog
90.1eta, pa se jih večina že na-
haja v večnih loviščih. Ob Sa-
turnovih povratkih se torej
resnično spremenimo, posta-
nemo zrelejši in si drugače za-
črtamo življenje. Pri vas so te
spremembe prišle do izraza že
lani, vendar se bodo zaradi so-
delovanja in povezave z vplivi
drugih planetov realizirale do
konca v naslednjem letu. Vi
nikakor niste človek za klasič-
no družinsko življenje, morda
bi se vam kaj takega lahko pri-
poročalo po 50. letu. Do takrat
pa bodite čim bolj delovni,
morda boste živeli na dveh
krajih — nikakor ne le v tujini
in sploh ne samo doma. Pripo-
ročljivo bi bilo, da si poskusite
življenje organizirati tako, da
ste poleti in jeseni tukaj, drugo
polovico leta pa drugje. Skozi
potovanja, kontakte s tujino
pa vam bo pritekel tudi denar.
Ce se odločate ustanoviti novo
podjetje, potem to storite v ča-
su od 23. do 27. novembra na-
slednje leto. Paziti pa morate
na naslednjih področjih:
v kontaktih s sorodniki — iz te
smeri lahko prihajajo težave,
morda še posebej izražene
z očetom, zato bodite čim bolj
samostojni, nikar ne povezujte
denarnih ah delovnih odnosov
z družinskimi — utegnete po-
tegniti kratko! Doma ne
spravljajte dragocenosti ah in-
timnih stvari, ki vam veliko
pomenijo, kdo nepričakovan
bi lahko dobil vpogled v to,
česar ne želite. Bolj morate pa-
ziti v kontaktih s škorpijoni
ter v začetku leta — še posebej
na zdravje, pa tudi glede dela
in denarja to obdobje ni ugod-
no, zato je bolje v tem času le
počivati in razmišljati.
Šifra: Zdravje in
glasba
Nekje sem prebrala, da ob-
staja glasba, ki ugodno vpliva
na določene bolezni. Sama
imam že leta težave z glavobo-
li, pa mi nič ne pomaga, zato
me zanima, kje se te kasete
dobijo, pa tudi, ali bi mi glede
na moj horoskop to pomagalo.
Hvala za vaš odgovor.
Ivana: V starih spisih o du-
hovnosti in zdravju je zapisa-
no, da imajo glasba, zvok ali
vibracija resnično veliko moč.
Človeško uho sicer ni tako
pretanjeno kot sluh kake živa-
li, vendar so znanstvene razi-
skave pokazale, da se podobno
odzivamo na prijetne ali ne-
prijetne vibracije. Tibetanski
spisi pravijo, da je z visokimi
vibracijami mogoče obvlado-
vati materijo - npr. počiti ste-
klo, z nizkimi toni pa laže ob-
vladujemo duha. Da pa bi se
prijetno počutili, mora biti ce-
lotna glasbena skala v harmo-
niji. Obstaja veliko raziskav
o vplivu različne glasbe na
človeka, živali in rastline, še
posebej so se temu posvetili
Rusi in Američani, žal pa v vo-
jaške namene. Vendar pa na
nekaterih posestvih in nasadih
zelenjave in sadja vrtijo tako
zdravilno glasbo po zvočnikih,
tako da odmeva čez polja. Re-
zultati so presenetljivi: večji in
bolj zdravi plodovi, manjša
poraba škropiv in gnojil. Več
o tem si lahko preberete
v knjigi Skrivnostni svet rast-
lin. Torej — zvok in vibracija
vplivata na vse. V vedskih spi-
sih je zapisano, da je vse na-
stalo iz prazvoka OM, zato je
še danes povsod najbolj ope-
vana mantra, tako na vzhodu
kot pri nas. Tudi stara kitajska
medicina pozna zdravilne zvo-
ke, ki lajšajo težave, če jih ob
pomoči drugih terapij redno
pojemo — več o tem pa lahko
najdete v knjigah odličnega
strokovnjaka Mantak Chie.
Obstajata torej dve vrsti zdra-
vilne glasbe ali zvokov: tista,
ki jo sami proizvajamo - poje-
mo, ter tista, ki jo zbrano po-
slušamo. Morda je na začetku
dobro poslušati, da se pravilno
naučimo, kasneje pa sam dela-
ti. Indijska medicina pa pozna
glasbo, ki je napisana za vseh
24 ur dneva in deluje zelo har-
monično na psihofizično po-
čutje, saj je napisana na osnovi
energij, ki vladajo čez dan.
Lahko jo poslušamo čez dan
ali ponoči, lahko jo poslušamo
med manj zahtevnim delom ah
med meditacijo, pač po želji.
Nekateri jo vrtijo doma,
v službi namesto radia (pove-
čuje storilnost), drugi jo poslu-
šajo na walkmanu... Ta glas-
ba se imenuje Glandarva vede,
naročite pa jo lahko v Društvu
za naravni zakon. V ljubljan-
skih knjigarnah in trgovinicah
z naravno hrano pa je mogoče
dobiti še drugo zdravilno glas-
bo — poskusite, zagotovo vam
bo kaj od vsega naštetega
ustrezalo. Astrološko gledano
pa ste zelo občutljivi na elek-
trično in magnetno sevanje,
zato najprej prestavite smer
spanja, bodite pa bolj pozorni
tudi na morebitne daljnovode
ali drugo večjo napeljavo — tudi
to vas lahko moti. Vendar pa
vam proti koncu naslednjega
leta kaže veliko spremembo
tudi na zdravstvenem področ-
ju, kar bo povezano tudi z me-
njavo delovnega mesta, pa tu-
di z bolj zdravim načinom živ-
ljenja — prehrana, gibanje,
splošno prečiščenje ter okrepi-
tev telesa in duha.
Št. 38 - 22. september 1994
331
Št. 38 - 22. september 1994
Št. 38 - 22. september 1994
35!
ROJSTVA
[Се1Је
Г v celjski porodnišnici so ro-
Г9.9.: Sonja PUNGARTNIK
L Celja - deklico, Andreja
rgŠNIK iz Žalca - deklico,
gadmila JEKNIČ iz Celja - de-
vico in Andreja VIDOVIČ iz
Rogaške Slatine - deklico;
10.9.: Borka LAZIČ iz Štor
„ dečka, Jasmina PEPEL iz
falca - deklico in dečka in Ba-
fica BUBNJAR iz Žalca
„ dečka;
11.9.: Andreja MIKŠA iz
gentjurja - deklico, Erna PE-
TEK iz Laškega - dečka, Irena
ftOVAČ iz Štor - deklico, Va-
lentina SKAZA iz Celja - deč-
ka, Zdenka RUPNIK iz Pod-
plata - dečka, Simona SEDOV-
SEK iz Mozirja - deklico in
Majda STUP AN iz Loč - de-
klico;
12.9.: Slavica ŽUNTER iz
Celja — dečka, Romana TAJ-
NIK iz Šoštanja - deklico,
Slavka MAČEK iz Vranskega
-	deklico, Majda BREZNIK iz
Celja - dečka, Marija POVH iz
Slovenskih Konjic - dečka,
Vesna SLATINJEK iz Prebol-
da - deklico, Ivana ROTAR iz
Tabora — deklico in Andreja
MASTNAKiz Sevnice - dečka;
13.9.: Januša JAMŠEK iz
Celja - deklico, Marjetka NE-
MET iz Laškega - deklico in
Tanja TUŠ iz Šmartnega ob
Paki - deklico;
14.9.: Marija CUGMAS iz
Slovenskih Konjic - deklico,
Marija POZNIC iz Prebolda
-	deklico, Danica FIJAVŽ iz
Stranic - deklico, Karolina
PILDEK iz Rogatca - dečka,
Marina MARINČEK iz Pe-
trove - dečka, Mirjana SOPIČ
iz Škofje vasi - deklico in Mar-
jeta VASLE s Polzele - dečka;
15.9.: Alenka GRADIČ iz
Šentjurja — dečka, Gordana
MARINOVIČ iz Zreč - dečka,
Emira ČAUŠEVIČ iz Teharij
-	deklico, Martina LIPOVŠEK
iz Zreč - dečka, Mojca HRN-
tlČ iz Šempetra - deklico,
Karmen PUSNIK iz Planine
pri Sevnici — deklico, Ali j ana
ШС iz Celja - dečka in An-
dreja MALGAJ iz Celja
-	dečka.	_
LViMNJ
Celje
Poročila sta se dva para, od
teh Dušan ANTLEJ iz Podvina
in Darja LESKOVŠEK iz
Celja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Martin JU-
NEŽ in Marija FUHRER iz
Topol in Henrik VERK iz Bo-
dreža ter Zdenka FIDLER iz
Šmarja pri Jelšah.
Velenje
Poročili so se: Branko PO-
LOVŠAK iz Paškega Kozjaka
in Raza DARIFOVIĆ iz Plešiv-
ca, Janez KENDA in Natalija
SIVKA oba iz Velenja ter Mi-
lan URBANC in Andreja
STROŽIČ oba iz Gaberk.
Žalec
Poročila sta se Jakob ŽOL-
NIR iz Gorice pri Šmartnem in
Anita VIDENSEK iz Galicije.
Celje
Umrli so: Marija KRAMER,
80 let iz Šentjanža, Matija RA-
TAJC, 45 let iz Rifnika, Ivan
TISEL, 64 let iz Vrenske Gor-
če, Anton KOTNIK, 64 let iz
Velenja, Anica HOHLER, 47
let iz Tepanja, Karolina ZU-
PANČIČ, 53 let iz Celja, Da-
rinka MAHMUTOVIČ, 42 let
iz Celja, Jožef VRTAČNIK, 85
let iz Celja, Alojz KRISTAN,
86 let iz Dvora, Terezija KA-
PEL, 79 let iz Svetlega dola,
Ivana KUKEC, 89 let iz Radeč,
Franc ROTAR, 74 let iz Kaple
in Roza KOLAR, 74 let iz Zi-
bike.
Šentjur pri Celju
Umrl je Frančišek SLAP-
ŠAK, 64 let iz Šibenika.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija FERLIN,
93 let iz Veternika, Jakob BO-
ŽIČNIK, 71 let iz Buč, Marija
VEHOVAR, 88 let iz Šmaria
pri Jelšah, Frančišek VENIS-
NIK, 69 let iz Rogaške Slatine,
Kristina FAJS, 84 let iz Kam-
ne Gorce in Karol BUNŠEK,
37 let iz Polja ob Sotli.
Velenje
Umrli so: Franc MEŽA, 71
let iz Velenja, Janez VERTAČ-
NIK, 72 let iz Poljan, Ajša SA-
DIKOVIČ, 63 let iz Kruševice
in Frančišek BERLAK, 62 let
iz Velenja.
Žalec
Umrli so: Ivan PADER, 65
let iz Studene, Antonija PO-
GAČAR, 69 let iz Levca, Franc
ZUPANC, 81 let iz Brega pri
Polzeli, Karol PODVRSNIK,
75 let iz Založ, Terezija LE-
SAR, 85 let iz Črnega Vrha in
Krista ANTONIĆ, 29 let iz
Prebolda.
ZAPOSLIMO
DELAVCA ZA VODENJE
TRGOVINE,
DELAVCA ZA DELO
V BISTROJU
IN DELAVCA ZA
VODENJE POSLOVNE
DOKUMENTACIJE.
TEL.: 063/461-230, 461-207
AVTO BRANCE
LAŠKO
zaposli
sposobnega in
ambicioznega
KOMERCIALISTA
Pogoji:
-	višja ali srednja izobrazba
-	zaželeno znanje tujega je-
zika (nemškega ali angle-
škega)
-	smisel za organizacija in
prodajo vozil iz tovornega
programa
-	najmanj 5 let delovnih iz-*
kušenj, po možnosti iz av-
tostroke
Nastop službe je možen ta-
koj, po predhodnem dogovo-
ru. Ponudbe pričakujemo
v 8 dneh po objavi v časo-
pisu.
Popravek:
V razpisu podjetja
AVTO BRANCE je v prejšnji št.
NT - 15. 9. 94. prišlo do neljube
napake. Pomotoma je bilo natis-
njeno, da iščejo komercialista za
prodajo Fordovega programa,
namesto komercialista za proda-
jo tovornega programa.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE КОШ1СЕ: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi-
rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem
delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-
786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob
nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do
17. ure.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte-
vilko mobitela 0609 618-772.
BORZA DELA
Št. 38 - 22. september 1994
136
Št. 38 - 22. september 1994
37
Št. 38 - 22. september 1994
138
Št. 38 - 22. september 1994
39
Št. 38 - 22. september 1994
40
Igre brez meja
Lojze Peterle, zunanji minister v odstopu, očitno nima
dovolj političnih iger brez meja, zato si je tiste prave prišel
ogledat še v Podčetrtek. Prireditev je izkoristil za družinski
izlet in ob tem nekoliko užaljeno izjavil, da ni nikakršen ex
zunanji minister, kot so ga nagovorili nepoučeni, pač pa bo
to funkcijo opravljal še vse do konca meseca. Potem pa, kdo
ve...
Nirvana nI za vsakega
Takole kislo seje držal predsednik vlade dr. Janez Drnov-
šek, komu je na sejmu v Celju direktor Klasja Edi Stepišnik
ponudil novost za bolj zdravo prehrano - vegetarijanski
sendvič z imenom Nirvana.
»Midva z Arturjem pa že
raje jeva meso,« si je rekel
premier in Nirvano splahnil
s požirkom rujnega.
Zakaj petelin tako veselo poje?
Ne veste? To je eno od vprašanj, ki smo jih
zastavili našemu bralcu v najnovejši Petici,
ki izide kot priloga Novega tednika v okto-
bru, prejmejo pa jo le naši zvesti naročniki.
Odgovor je zapisan na najbolj brani zadnji
strani v rubriki Stranka šaljivcev, skupaj
z imeni novih potnikov, ki bodo kot sode-
lavci potovali na veseli izlet.
Tedensko nagrado pa si je tokrat pribori-
la Vera Debelak iz Smrekarjeve v Celju s ša-
lo Zakonska, kateri ste namenili največ gla-
sov. Med kuponi pa smo izžrebali še Tjašo
Lotrič iz ulice Toneta Melive 12, 63210 Slo-
venske Konjice.
Šala tetina
Zakonska
»Bojim se, draga, da ti bo џ&у ff
tisti ptiček, ki ga nosiš na Wjf ||§пШ
klobuku, pojedel vso pa- !|
met,« je zlobno dejal mož, ko |g|
je zagledal ženo z novim klo-	Ш
bukom.
»Pustiga, revčka. Če biga nosil ti, bi umrl
od lakote.«
Kratkovidnost
Zelo kratkovidna ženska se je poročila in
z možem odšla na poročno potovanje. Ko se
je vrnila, je njena mama takoj poklicala
zdravnika za očesne bolezni: »Doktor, pri-
dite takoj! Moja hčerka nikoli ni hotela
nositi očal, čeprav je zelo kratkovidna. Malo
prej pa se je vrnila s poročnega poto-
vanja ...«
»Nič hudega, naj pride jutri k meni,« od-
vrne zdravnik.
»Kako, nič hudega?! Moški, s katerim se
je vrnila, ni moški, s katerim seje poročila!«
Indijanci in zima
Indijanci so se odpravili k svojemu vraču,
da bi ga povprašali, kakšno bo vreme pozi-
mi. Vrač je dejal: »Zima bo zelo huda, mrzlo
bo!«
Indijanci so hiteli nabirat drva, da bi ime-
li dovolj kurjave za mrzlo zimo. Toda vrače-
va napoved se ni uresničila. Zima je bila
zelo mila, niti sledu ni bilo o snegu.
Indijanci so se naslednje leto zopet odpra-
vili k vraču z istim nazlogom kot prejšnje
leto. Vrač malo razmišlja: »Če sem se zmotil
prejšnje leto, se letos zagotovo ne bom.«
Zato glasno poreče: »Zima bo res zelo huda
in veliko snega bo zapadlo!« Indijanci so
mu verjeli in spet so hiteli nabirat drva.
Toda vračeva napoved o hudi zimi se spet ni
uresničila.
Da bi izvedeli, kakšno bo vreme prihod-
njo zimo, so se vztrajni Indijanci zopet od-
pravili k vraču. Ta pa jih je tokrat odslovil
z besedami, naj pridejo čez tri dni, da bo
lahko v miru premislil o vremenu prihajajo-
če zime. Vrač se je skrivaj odpravil v mesto
k meteorologom, da bi njih, učene može,
povprašal, kakšna zima bo. Meteorologi pa
mu odgovorijo: »Zima bo zelo huda, saj In-
dijanci že dve leti nabirajo drva!«
Najboljše ceste
Rus, Nemec in Američan so se bahali
s svojimi cestami.
Rus pravi: »Mi imamo tako široke ceste,
da lahko na njih pristane vsako letalo.«
Nemec reče: »Naše ceste pa niso samo
široke, ampak tudi asfaltirane.«
Američan pa: »Mi pa imamo ceste, ki so
pokrite z gumo in >napumpane.< Pred krat-
kim je moral zaradi okvare letala izskočiti
pilot. Ker pa je padalo zatajilo, je skočil na
cesto. Tri dni ga je v luft metalo, da smo ga
morali ustreliti, da ni bil od lakote hin.«
Ropot
»Kaj pa je sinoči tako ropotalo po stop-
nicah ?«
»Ah, stari je padel, ko je nesel rum.«
»Ali ga je polil?«
»Ne, je imel usta zaprta.«
Na pokopališču
Micki je umrl mož Francelj. Skoraj vsak
dan je šla na pokopališče in presedela nekaj
časa ob njegovem grobu.
Ko je nekega dne plela grob, jo je zel
požgečkala pod krilom.
Micka je poskočila in rekla: »Ja, Francelj,
kaj si še vedno tako nagajiv, kot si bü
včasih!«
Šale so prispevali: Marjana MAJCEN iz Vrb-
nega, Tatjana KRAŠOVEC iz Prebolda, Stane
ŠUMEJ iz Šentjurja, Ana POLŠAK iz Loke pri
Žusmu in Marija SKORJANC iz Laškega.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:_
Mami, en stric je pred vrati
»To napisal Boris je Terglav, ki v slovenš-
čini skoraj bi zaostal.«
Takšen verz si je zamislil navihani krat-
kohlačnik iz Zg. Grušovelj in ga pokazal
svoji profesorici Meti Rainer, ki ga je imela
v nižji gimnaziji kar precej na trdo. Kasne-
je, ko je videla, da je fant talentiran muzi-
kant, da zna tudi lepo obračat besede, je
priznala, da se mu je morda godila krivica.
Ali pa tudi ne.
»Lepa dekleta ljubijo muzikante,« sem si
mislil v tistih časih in se tudi sam >spodsto-
pil< najprej saksofona in nato šj klarineta.
Pa ni bilo čisto tako, saj so vse po vrsti
rekle: >Ti ga vzem, jaz ga nočem.<
Pravzaprav me je za inštrument navdušil
pri nas poznani glasbeni pegagog Kasesnik,
ki mi je pokazal prve glasbene korake. Ne-
kaj časa smo tudi skupaj igrali po zabavah,
kasneje sem se odločil za svoj ansambel.
Beatli so ravno v tistem času prišli na po-
vršje in novi >sound< je premamil tudi nas.
Prvi smo igrali s tremi kitarami in vsa Sa-
vinjska je takrat norela skupaj z ansam-
blom Trowa, kot smo se takrat imenovali.
Brez harmonike ni nič, fant moj, sem si
dejal, ko sem videl, da ljudje vendarle hoče-
jo še valčke in polke. Tudi ime ansambla je
bilo tuje in ker pač ni bilo druge ideje, smo
bili kar ansambel Borisa Terglava.
V slovenski filharmoniji je bil festival do-
mačih melodij s prvim TV prenosom in ta-
krat nas je širša javnost obširneje spoznala,
saj smo zmagali. Špilov je bilo veliko in
najobičajnejše prevozno sredstvo so bili ko-
lesa, pa tudi v >šajtrgo< smo kdaj naložili
instrumente in jih peljali na >špil<. Ko smo
nekoč igrali na Grobli in se s >šajtrgo< vrača-
li proti Šempetru se je >voznik< le-te na
mostu čez Savinjo nenadoma spomnil in
prevozno sredstvo enostavno vrgel v vodo.
Nič drugega nam ni preostalo, kot da smo
vse skupaj na ramah odnesli v dom Svobo-
de, kjer smo imeli sedež.
Sredi vasi v Šempetru, pred kulturnim
domom še danes stoji velika lipa in naš
basist je ob prihodu >domov< vendarle sple-
zal nanjo in oznanil >krajanom<, da smo se
vrnili. Nisem bil velik humorist, vendar pa
sem znal vzpostaviti stik z občinstvom.
O organizatorjih sem vedno kaj lepega po-
vedal, da so se čutili bolj pomembne. Pa saj
včasih, ko je bilo največ gasilskih veselic,
niti ni bilo pomembno kako si igral, najvaž-
nejše je bilo vreme. Vsi so samo v >luft<
gledali in veselica je uspela, če je sijalo
sonce.
V spomin na tiste čase imam posnetih šest
plošč in štiri samostojne TV oddaje, ki so se
žal v arhivu slovenske TV že izgubile. Sedaj
predvsem pišem glasbo za druge ansamble.
Z aktivnim igranjem sem se poslovil pred
leti, ko so me na pragu pričakali moji otroci
in poklicali: >Mami, mami, en stric je pred
vrati.«
EDI MASNEC
Ena Iz Borisovega rokava
Srečata se prijatelja in prvi vpraša druge-
ga: »Ti, a veš, da je naš prijatelj Pepe postal
tako velik ljubitelj pijače, da si je dal prste
na nogah porezati?«
»Ha ! Prste na nogah, zaradi pijače...
Zakaj?«
»Zato, da zdaj lahko stoji bliže šanku!«
Št. 38 - 22. september 1994