Iiiasilo socialistične zveze delovnega 1 j u lovo mesto Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZ DL Novo mesto. — Izhaja vsako sredo. Posamezna Številka 10 din, — Letna naročnina 480 din. polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir 3 ameriške iolarje. — Tek. račun pri Komunalni banki v Novem mestu, fit. 80-KB-16-2-24 Stev. 29 (393) Leto VITI NOVO MESTO, 17. JULIJA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta SO PoŠt pred Nm/o mesto 89 Telefon uredništva in uprav«: it 127 Rokopisov ne vračamo Tiska Casep'sno-založniško podjetja »Slov poročevalec« v LJubljani. Za tlak odgovarja V. ""evel POZDRAVLJAJO 22. JULIJ * DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA Letošnji Trdinovi na V nedeljo, 14, julija, — na obletnico smrti pisatelja Trdine — je bila v Novem mestu podelt&v Trdinovih nagrad za leto 1957. Nagrajenca Jakob SavinSek In Ivan Mlakar (Franček Sa-j- t« Vlasta Tavčar sta bila odsotna) ter povabljeni zastopniki organizacij in ustanov so se zbrali v dvoranici Dolenjskega muzeja. O namenu in pomenu Trdinovih nagrad in o letošnjih nagrajencih je spregovorit predsednik sveta zveze Svobod in prosvetnih društev OLO Novo mesto Tone Bele, nato pa prisotnima nagrajencema in zastopnikoma odsotnih Francka Sajeta in Vlaste Tavčarjeve podelil nagrade in diplome. Letošnje Trdinove na.grade so prejeli: FRANČEK SAJE, publicist, za zbiranje zgodovinskega gradiva iz NOB, zlasti za knjigo Belogardi2em. JAKA SAVINSEK, akademski kipar, za svoje kiparske Z razširjenega plenuma 0SS Novo mesto Več žena, mladine in delavcev v ljudske odbore VITO GLOBOCNIK: Kolona v dežju (CrmoSnjice 1044) S posvetovanja predstavnikov komunalnih bank in hranilnic iz LKS Zakaj je naš okraj brez komunalne banke? 9. lullja dopoldne Je tillo v Dolenjskih Toplicah posvetovanje zastopnikov komunalnih bank in hranilnic \t. vse Slovenije, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki okrajnih ljudskih odborov ter nekaterih občin. Navzoča •ta bila tudi zastopnika podružnice Narodne banke za Slovenijo in Zveze komunalnih bank in hranilnic IXRJ. Prad posvetovanjem Je imet upravni odbor Zveze komunalnih bank In hranilnic Slovenije sejo, po Končanem posvetovanju pa so udeleženci obiskal! Rog. Zastopniki komunalnih bank In hranilnic so obravnavali vrsto vprašan.) s področja svoje dejavnosti. Dotaknili so se težav ■ strokovnim kadrom, ki ga imajo premalo, odnosov z Narodno banko, težav z rezervnimi skladi, pretirane administracije, stalnega spreminjanja predpisov In navodil, kar prekomerno obremenjuje poslovanje — nekateri teh predpisov veljajo celo za nazaj — Ter kopice drugih problemov. Ugotovili »o, da se družbeno upravljanje v teh denarnih zavodih krepi in kaže dobre zaključke. Ponovno so poudarili predlog skupščine Zveze komunalnih bank in hranilnic, da je potrebna nadalina decentralizacija bančništva v državi In da so komunalne VREME ZA CAS OD 17. — 27. JULIJA Sprva jasno, Se s silno vroči, no. Nekako med 23. in 24. julijem izdatne nevihtne padavine K neurjem, hkrati močna ohladitev. V nadaljnjem poteku povečini jasno in vroče vreme, vendar so možne krajevne neviht«. banke osnovni denarni zavodi našega gospodarstva. V posebni točki so obravnavali vprašanje osnovanja okrajne komunalne banke v Novem mestu. V tem pogledu je novomeški okraj Izjema. V Novem mestu sicer obstaja komunalna banka, je pa občinska in ne okrajna. Prav tako ima svojo komunalno banko Črnomelj. To je v nasprotju a organizacijo komunalnih bank v drugih okrajih, tako stanje v okraju pa povzroča težave v finančnem poslovanju. Ker nimamo okrajne komunalne banke, izgubi okraj letno znatne milijone iz dohodkov komunalne banke. Vsota gre v precej desetin milijonov! Tako Imajo Stirl občine v na-Sem okraju svoj tekočI račun pri podružnici Narodne banke, ostale pa pri komunalni bankil Okraj Ima svoj tekoči račun pri Narodni banki, več finančno samostojnih zavodov pa spet pri komunalni banki. Tekoče račune vseh večjih podjetij v okraju Ima podružnica Narodne banke v Novem mestu. Mnoga izmed teh podjetij so hotela prenesti svoje račune na komunalno banko, pa Jim to ni bilo odobreno. Na posvetovanju v Dolenjskih Toplicah so priporočili okrajnemu ljudskemu odboru, da zadevo z organizacijo okrajne komunalne banke čimprej uredi, ker Je to predvsem v interesu okrajnega gospodarstva. Upravni odbor Zveze komunalnih bank in hranilnic zastopa stališče, naj obstajajo samostojne komunalne banke le pri okrajih, te pa imajo lahko svoje podružnice v občinah. Nadalje so poudarili, da so komunalne banke najboljša oblika denarnega poslovanja v našem komunalnem gospodarstvu In sposobne v najvišji meri mobilizirati lokalna sredstva za gospodarski napredek komun. necc-ntrallzaci la bančnega poslovanja pa mora Iti vzporedno z decentralizacijo ostalih družbenih poslov. Kot povsod Je treba krepiti in Siriti družbeno upravljanje tudi v finančnih zavodih, »ružbeno upravljanje daje najboljše jamstvo za pravimo razpolaganje z družbenimi skladi, tako so med »stalim poudarili na posvetovanju v Dolenjskih Toplicah. Pričakujemo, da bo okrajna komunalna banka za naš okraj ustanovljena v najkrajšem času. To narekujejo čisto gospodarski razlogi. Razgovorov o ustanovitvi okrajne komunalne banke v Novem mestu je bilo Se veliko, toda doslej so bili vsi brezuspešni. Upamo, da bodo tisti, ki so do-sedaj zavirali ustanovitev okrajnega komunalnega denarnega zavoda, tako stališče opustili in S« pomagali odstraniti vse ostale težave, ki bi se Se lahko pojavile. V soboto, 13. Julija, je bil v Novem mestu razširjeni plenum Okrajnega sindikalnega sveta. Udeležili «o «o ga delegati, ki so zastopali novomeški okraj na Kongresu delavskih svetov v Beogradu, člani industrijske skupine »bora proizvajalcev OLO W zastopniki občinskih sindikalnih »vetov in predstavniki delavskih »vetov večjih podjetij. Prisostvovali »o mu tudi predstavniki Glavnega odbora Zvecte sindikatov Slovenije ter ljudskih odborov. Najprej so razpravljali o resoluciji Kongresa delavskih svetov ter o nalogah, W Jih je naložil kongres sindikalnim organizacijam. Sklenili so. da bodo občinski sindikalni sveti sklicali vse delegate delavskih svetov, ki so volili delegate za kongres. Potrebno J*, da a« najprej ti, Žrtev višine V Beli krajini se je v najbolj vročih dneh živo srebro dvignilo celo na 38 stopinj Celzija v senci. Huda vročina je zahtevala tudi Človeško žrtev. 9. Julija Je umrla zaradi vročine pri žetvi pAenice Ana Petek iz Tribuč. A. s. pozmeje pa vsi delavski sveti, upravni odbori in celotni kolektivi seznanijo z delom in zaključki kongresa. Občinski sindikalni Sveti morajo tudi pripraviti vse potrebno za volitve odbornikov za občinske zbore proizvajalcev. Udeleženci so pozdravili zakon, po katerem bodo tudi pri občinah zbori proizvajalcev. Druga točka plenuma je bila namenjena pripravam za volitve občinskih ljudskih odborov. Pri tem so posebej poudarili, da je treba v ljudske odbore kandidirati več delavcev, žena tn mladine. Proslavi 22» julija na Mirni gori in Občicah Organizacija Zveze borcev v Črnomlju bo počastila 22. julij — Dan vstaje slovenskega ljudstva s promenadnim koncertom, ki bo v soboto, 20. julija zvečer ob 20. uri v Črnomlju, Sodelovala bo godba lz Hrastnika, ki Je bila med vojno godba VII. Korpusa NOV. 22. julija bo ob devetih dopoldne odkritje spominske plošče Blagodejni dež Po večtedenski vročini In suši, ki je resno ogrozila polja In travnike, je v sredo, l0. Julija, ponoči in naslednji četrtek Izdatno deževalo. Ozračje se Je prijetno ohladilo in vse je po živeto zadihalo. Dež je izredno koristil, čeprav je v mnogih hribovitih področjih Se vedno pomanjkanje vode. na Mirni gori, kjer Je deloval leta 1942 štab Belokranjskega odreda. Zveza borcev vabi vse borce enot odreda, da se zanesljivo udeležijo slavja na Mirni gori, kamor vabi seveda tudi vse ostale člane Zveze borcev. 21.. julija zvečer bo na Kolpi pod Vinico pri Črnomlju »Beneška noč na Kolpi« -— pridite, udeležite «e lepe prireditve! 21. julija dopoldne ob 10. uri pa se bodo zbrali tUdI kurirji TV stanic na Občicah, kjer bodo odkrili spominsko ploščo. Občinski odbor ZB v Črnomlju vabi vse kurirje, da se odkritja plošče udeležijo. Na Občicah bo hkrati Se eno slavje: občinski odbor ZB Stra-ža-Toplice bo prav tam razvil prapor ZB. Sledilo bo veselo partizansko rajanje. Vabljeni vsi borci in aktivisti! Da bo več belega kruha Iz Metlike se je pred 15 leti razširila kvalitetna pšenica »taiijanka« Zagrebški »Gospodarski Ust« Je 26. junija prinesel obširno reportažo o pšenici »talljanki«, ki jo že 15 let se jejo v okolici Metlike in Ozlja in daje dva do trikmat večji pridelek kot običajna pšenica »ovsenka«. Iz te reportaže posnemamo, da uspeva taiijanka na zelo različnih tleh, tako v kisli dolinski zemlji, po bregovih, na pli- tvih kamnitih tleh, kjer je mogoče obdelati zemljo komaj j globino 20 cm. Najdemo Jo tudi na tleh z visoko talno vodo, na pobočjih v neposrednem sosedstvu vinogradov, po vlažnih globačah in Se drugod. Talijanko sejejo na njivah za koruzo, deteljo al: krompirjem, zahteva p« močno pognojeno zemljo. Ta pšenica nikoli ne Notranjepolitični tedenski pregled Pomembni novi zakoni Prišle so počitnice. Ljudska skupščina LR Slovenije je imela pretekli teden svoje zadnje zasedanje pred jesenjo. Na tem zasedanju so sprejeli zakon o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov. Dve pomembni novosti prinaša spremenjeni zakon: Uveden je delegatski sistem volitev v okrajne ljudske odbore. To pomeni, da bodo volilci izbirali poslej le občinske ljudske odbore, le ti pa bodo izbrati iz tvoje srede odbornike okrajnih ljudskih odborov. To bo vsekakor izboljšalo delo okrajnih ljudskih odborov in ustvarilo boljši stik med občinskimi in okrajnimi ljudskimi odbori. Z uvedbo delegatskega sistema volitev v okrajne ljudske odbore so neposreden demokratičen vpliv voliicev na gospodarjenje v okrajni celoti ne bo prav nič zmanjšal. Narobe, odgovornost odbornikov bo poslej še večja, saj bodo za svoje delo odgovorni osnovni gospodarsko politični enoti — občini. Druga pomembna novost zakona pa je uvedba zborov proizvajalcev po občinah. Bralcem je poznano, da smo o tem že dalj časa razpravljali in zakon je to uveljavil. Zbori proizvajalcev na občinah bodo omogočili proizvajalcem neposredno usmerjanje gospodarske in komunalne politike na področju občine. Okrajni, republiški in zvezni zbori proizvajalcev bodo lahko poslej preko teh organov veliko boljše povezani z •bčinami. Tudi na kmetijskih, področ- jih bodo ebori proizvajalcev pomembni organi, ki bodo lahko veliko prispevali k pospeševanju kmetijske proizvodnje. Skupščina je sprejela tudi spremembe zakona o območjih okraja in občin. Spremenjeni zakon združuje dosedanji ptujski okraj z mariborskim in kočevski z ljubljanskim okrajem. Ker že govorimo o pomembnih zakonih in odlokih, ki so jih sprejeli oblastveni in izvršni organi, ne moremo mimo sklepov zadnje seje Zveznega izvršnega sveta. Ker obeta'letošnja žitna letina izredno velik pridelek, mimogrede naj omenimo, da pričakujejo v Vojvodini povpreč?io 21.5 meterskih stotov žita na hektar, je Zvezni izvršni svet sprejel ukrepe, ki še bolj sproščajo promet z žitom. Prizadevanja za napredek kmetijske proizvodnje so nam prinesla letos zlasti lepe donose pri pšenici. Nekateri strokovnjaki pričakujejo, da bo-^ mo pridelali okoli 3 milijone ton pšenice. Kot rečeno je Zvezni Izvršni svet sprejel ukrepe, ki sproščajo promet z žirom 'in istočasno spodbujajo k še večji proizvodnji. Med drupim gre za sklep o vplačevanju prispevka za pospeševanje proizvodnje in prometa z žitom in sklep o minimalnih odkupnih cenah. S temi ukrepi prehajamo na prost promet z vsemi vrstami žita. Poslej bodo lahko vm proizvajalne organiza- cije, ki se ukvarjajo z nakupom tn prodajo žita, lahko trgovale same. Zadruge, ki naj bi skrbele za povečanje kmetijske proizvodnje, bodo morale poslej plačevati v investicijski sklad za pospeševanje titne proizvodnje najmanj dva dinarja in pot od vsakega prodanega kilograma žita. Ti prispevki v omenjeni sklad bodo neposredno koristili proizvajalcem, saj bo poraba teh sredstev vplivala na večji donos žita na njihovih površinah in zato prispevek v resnici ne zmanjšuje odkupne cene. Kot zadruge bodo morata tudi podjetja, ki prodajajo žita, vplačevati Štiri dinarje za omenjene sklade. Se celo pa je pomemben sklep s katerim drža lijanska pšenica zmerom bolje prezimila kot domača ovsenka. Talijanka je v primeri z domačo pšenico veliko boi] odporna proti žitni nji, odporna je proti mefili :n tudi sušo prenaša veliko laže kot ovsenka. Prednost talijanke je vidna zlasti v deževnih letih, ko je pridelek domače pšenica močno ogrožen zaradii rje. Nova pšenica — velik pridelek Sami kmetje so bili spočetka precej nezaupru do talijanke, toda ob žetvi so spoznali njeno veliko prednost. Tako j> hrvatski kmet Kuzrna Mihičinac svojo parcelo razdelil na dva' enaka dela: na prvem je posejal talijanko, na drugem pa kvalitetno pšenično serne sorte U-l. Sorta U-l mu je dala 212 kg, taiijanka pa 463 kg ali izraženo v odstotkih: sorta U-l je dala 100 odstotkov, taiijanka pa 22f odstotkov. Slične poizkuse z enako dobrimi aH se boljšimi rezultati so naredili tudi mnogi drugi kmetovalci. Talijanko so zaželi sejati najprej v Metliki Dopisnik >Gospodarskega 1'-sta je ugotovil, da se je *.a vrsta pšenice po Beli krajini in Hrvartski pričela širiti iz Metlike tn sicer sta bila tu pobudnika Džuka Smiljanič in Janko Bračika. Smiljanič }e baje leta 1942 dobil iz Italije 12 litrov te pšenice, Jo posojal v dobro zemljo in naslednje leto od nje dobil 350 kg žita. Hkrati z njim je pričel sejati to pšenico tudi .Tanko Bračika. Raj pravi Janko Bračika iz Metlike V želji, da bi kaj več poizve-deli o tej vrsti visokorodne italijanske pšenice, smo se v Metliki obrnili na Janka Bračika, razgledanega in naprednega poljedelca in gospodarja. (Nadaljevanje na 2. strani) umetnine v Novem mestu (kip Talca, »Pojmo, bratje pesem o svobodi«, doprsne kipe Staneta Rozmana, Borisa Kidriča, Trdine, Ketteja, Mirana Jarca) in drugod po Do-lenjskem. VLASTA TAVČARJEVA, učiteljica v Šentjerneju, za svoje neumorno, požrtvovalno in uspešno delo, ki mu posveča ves svoj prosti čas. TVAN MLAKAR, krojač te Kostanjevice, za dolgoletno delo v dramatiki. Mlakar je od' ličen igralec-amater, pruak gledališča v Kostanjevici, igralec vseh ptavnih vtop in zna* tudi daleč izven Kostanjevice. Literarna nagrada za leto 1957 ni bila podeljena. KRI ZA ŽIVLJENJE 3. julija so oddali kri na Transfuzijski postaji v Novem mestu naslednji uslužbenci ObLO Novo mesto: Bogo Lilija, Alojz Tesar, Frano Zoran* Frano Mirtič, Franc Slak, Slavka Janežif, Fepca Goršak, Vinko Plut, Jožefa Žagar in Frano Klemenčič: usluib. okrajnega sodišča Pavla Skoda, gospodu nja Julka Kastelic, uslužbenci ZTP Novo mesto Anton Somrak. Slavka Pekolj in Ciril Jarnovič, šivilji Jožica Tek-stor in Brigita Lovrenčič ter gospodinja Nežka Klančar iz 7rče vasi. V sredo 10. julija pa so oddali kri: uslužbenci »ELEK-TRO* Novo mesto Lojze Ter-glav, Milan ZnidarSife, Milan Breščak, Ivan Mežan, David Žagar, Peter Slapničar, Dan« RifelJ, Zvonko Campa, Rudi Avber, Dušan ZuniČ, Jože Po-držaj, Ljubo Hunih, Frano Kotnik, Frano Jeraj tn Frano Lemovec; krojač Alojz Prijatelj iz Zadružnega krojaštva v Novem mestu, ki je doslej oddal kri na te.i postaj) že trikrat, Marinka Smalc, delavka Industrije obutve, in Franc Kožar, uslužbenec podjetja »Kremen* v Novem mestu. Uprava Transfuzijske postaje v novomeški bolnišnici se v imenu bolnikov zahvaljuje za plemenita dejanje vsem krvodajalcem. Posebej izreka zahvalo tudi kolektivu Revirne-ga nadzorstva Gozdne uprave v Novem mestu, v katerem so vsi delavci in uslužbenci že oddali kri za bolnike in ponesrečence. Proglašene so prve udarne brigade v Novem mestu V preteklem tednu je itab sekcije mladinskih brigad v Novem mestu proglasil prve udarne brigade. Za najboljše delovne uspehe v prvi delovni dekadi in za najuspešnejše urejeno notranje življenje v brigadah so dobile častne nazive udarnih brigad: I. ljubljanska MDB Majde Sile, 3. ljubljanska MDB Staneta Rozmana in I. mariborska MDB Slave Klavora. Brigade, ki delajo na cesti Novo mesto—Mačko vec, »o napovedale tekmovanje vsem mladinskim delovnim brigadam ▼ Sloveniji. Na Številnih razstavah in sejmih, zlasti pa na zagrebških velesejmih je v zadnjih petih letih postalo NOVOTEKSOVO blago pojem kvalitete in solidnosti. — Dno 21. julija ho kolektiv požrtvovalnih dolenjskih tekstilcev slavil desetletnico obstoj« tovarne NOVOTEKS. K jubileju zaslužnega podjetje Vkmc Čestitamo! I Stran »DOLENJSKI LIST« Stev- 29 Strela Je razsajala 10. juldiJ« ob 13.30 uri Je udarila strela v kozolec last Franca Ilnifcarjis ta Luže pri Doberm-ou, ki se je vigal in zgorel do kraja. Od tega. kozolca m Js vžgal te kotsotec last Franca Prosenca is iste vasi, katerega so pa gasdlai delno pogasili, da ni zgorel. Škodi© je za 500.000 din. Isti dan ob 17.45 url je strela udarila v hlev Jožeta Matjažiča iz Dob j a št, 8 pri Kostanjevici. Povejmo takoj! Otočec na Krki je najlepši naravni biser Dolenjske, Ko bo obnovljen grad in v njem urejeno sodobno gostišče, ves otok po urejen kot ima za to pogoje, bo Otočec izredno privlačna točka za domačine in tujce. Potrebno pa je, -da takoj ob pričetku onemogočimo vse, kar bi kvarilo lepoto otoka in prineslo slab glas gostišču! Tik otoka taborijo celjski taborniki. Nadvse so zadovoljni tu z vsem in pravijo, V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvet rdeče deteljice (100 din), fraana (50 din), lipe (220 din). List ajbeža (40 din), breze (22 din), slezenovca (200 din), šmar-nlce (120 din) volej© ftre5nje-be-ladona (180 din), lapuha (vino-fradnieki) (60 din), melise (150 din), ozkolistnega trpotca (80 din), hribske rese brez pecljev (500 din), pekoče koprive (41 din). Rastlin« kopitnika a korenino (70 din), hribske rese (360 din), giadišnika (40 din), rmana (36 din), ptičje kaše (200 din), Seniki ja (140 din), črnobine (60 din), jetičnika d1*) din), vodne kreše (140 din). Korenine baldrijana (260 din), ženiklja (250 din), šmarniee (300 din), gladeča (58 din), regrata (116 din). Seme jesenskega podleska (300 din). Suhe borovnice (600 din). Obvestilo! Lista beladone, ki je mešan z Ustom male beladone, ne odkupujemo. List male beladone odkupujejo v letošnjem letu izjemoma KZ po 80 din. da si boljšega kraja ne bi mogli najti. Tudi z odnosom domačinov do tabornikov in z oskrbo so zadovoljni, najbolj pa z vodo v Krki in z lepim, čudovitim mirom v naravi. Ta mir in počitek pa so jim enkrat že pošteno motili — pijanci. V nedeljo 7. julija zvečer so na otoku neki pijani ljudje razgrajali in tulili pozno v noč, skoraj do polnoči. Mislimo, da je to grdo one-čaščenje idiličnega kotička in mu lahko samo škoduje. Zato je treba tako obnašanje že takoj ob pričetku z vsemi sredstvi onemogočiti in poskrbeti, da bo Otočec res kraj oddiha za mlado in staro ne pa zbirališče pijandur! Tržno poročilo V ponedeljek, 15. juFija, Je bil novomeški živilski trg bolj slabo založen. Cene so bile sledeče: jajca 16 din, kolerabica 10 din komad, rdeča pesa 20 din šopek, korenjček 30 din kg, sa-lala 60 din kg, karfiijolica 40 dm kg, krompir 35 din kg, Čebula 60 din kg, špinača 20 Sn krožnik, paprika 6 din komad, pregreta smetana 60 din skodelica, sirček 5 din komad, sadike en-divje solate po 1 din. Meso: govedina 240 din, teletina 280 din, svinina 350 din kilogram. S sejmišča 15. Julij« Je bilo pripeljanih na sejem 434 prašičkov, od katerih je bilo 353 prodanih. Od šest do deset tednov stari so bili od 2-000 do 3-500 din, od tri do šest mesecev stari pa od 4.000 do 11.000 din. Povprečna cena prašičkov je bila od 2.500 do 3.500 din. Kako upravljamo 3 socialno zavarovanje veliko Število invalidskih upokojencev Število upokojencev in invalidov dela v okraju narašča iz leta v leto. V začetku leta 1055 Je bilo vseh upokojencev v okraju 2.832, konec leta 2.452, konec leta 1956 pa 2.481, med njimi je 99 Invalidov II, skupine, 144 invalidov III. skupine, 700 invalidskih upokojencev, 779 starostnih upokojencev in 771 družinskih upokojencev. Izredno visoko je število invalidskih upokojencev, ki jih je le malo manj kot starostnih upokojencev. S tem vprašanjem so v tesni zvezi številni drugi problemi: zaščita delavca pri delu, vzgoja in izobraževanje delavcev, zlasti vseh mladih ljudi, ki stopajo prvič v službo, skrb kolektivov in sindikatov za zdravje in varstvo delavcev in uslužbencev iftd. Odgovorna in težka je tudi skrb zavoda, Id mora skupno s podjetji ln posiredovalnicami za delo poiskati takim invalidom nova delovna mesta, spremljati vpliv novega dela na zavarovančevo zdravje in pod. Komisija za zopetno usposobitev invalidov dela ima pri okrajnem zavodu hvaležno področje dela. Podatki povedo, da narašča tudi znesek pokojnin in invalidnin, ki jih izplačuje zavod. Leta 1955 je bilo izplačanih (brez otročkih dodatkov) pnibl. 158 milijonov din pokojnin in invalidnin iz sredstev okr. zavoda, lani pa 168 milijonov din. Tu so všteta tudi plačila za bivši okraj Črnomelj. Mesečni povprečni zneski pokojnin in invalidnin pa so sorazmerno nizki oz. nižji, kot jih zahteva dostojno človekovo življenje. To velja seveda za povprečje, ker je znano, da je višina pokojnin odvisna od delovne dobe, kvalifikacije, premoženjskega stanja in drugih okolnosti posameznih upokojencev. Lani je znašala povprečna mesečna invalidnina invalida II. stopnje 1-486 din, invalidnina III. stopnje 3.396 din, invalidska pokojnina 6.027 din, povprečna starostna mesečna pokojnina 7.725 din in povprečna družinska pokojnina 3.932 din. Svoječasna ukinitev minimalnih pokojnin je bila za upokojence na Dolenjskem zelo občutna, saj je bilo v okraju skoraj 52% invalidskih upokojencev z minimalnimi pokojninami, upokojencev s takimi pokojninami pa 63 °/oI Varstveni dodatek prejemajo zdaj le tisti upokojenci, ki nimajo več kot 50 din cjavka od kmetijstva na družinskega člana. Premoženje većine upokojencev je pa največkrat le hiiša in košček zemlje, za kar plačujejo nekaj sto dinarjev davkov. Iz leta v leto narašča tudi število zahtevkov za priznanje pokojnin, spremembo kvalifikacije, za dodatno delovno dobo itd. Takih zahtev je bilo predlanskim 647, lani pa 836. Konec lanskega leta je bilo na zavodu še 45 nerešenih zahtevkov, ugodno pa je bilo lani rešenih 507 prošenj. Ker je bilo tudi 300 prošenj odklonjenih, se vida, da se za pokojnino potegujejo dostikrat tudi ljudje, ki takih pravic nimajo. Na 300 odklonjenih zahtevkov je bilo le 73 pritožb. lani 188,000.000 pin za otkoske dodatke Lani je v okraju povprečno dobivalo otroške dodatke 3,389 upravičencev za 6769 otrok. Izplačanih je bilo 188,708.370 din, vštevši tudi dodatke za upokojence, začasno nezaposlene in za tiste otroke, katerih očetje služijo kadrovski rok. Ker so se predpisi glede pravic do prejemanja otroških dodatkov pogostokrat spreminjali, ima zavod težko delo z ugotavljanjem teh pra/vic. Gospodarsko stanje upravtičencev se dostikrat izpreminja. Težko je določiti gospodarsko oziroma gospodinjsko skupnost, še teže pa je ugotoviti, koliko koristi kna upravičenec, če živi pri starših ali sorodnikih, ki imajo premoženje. Nemogoče je, da bi uslužbenci socialnega zavarovanja stikali po raznih shrambah, kuhinjah in kleteh in ugotavljali, ali živi v skupnem gospodinjstvu 4, 5 ali 6 ljudi. Spuščanje v ugibanja, ali je nekdo, ki zaradi pomanjkanja stanovanj živi pri starših, dobil od njih kakšen zaboj jabolk, košaro krompirja ali steklenico mleka, ie nemogoče in nečloveško. Res bi bilo treba predpise o pravici do otroških dodatkov spremeniti. 1 Hlev je popolnoma zgorel. Strela Je v hlevu ubila kravo ter delno telesno poškodovala Dragico Zadnik, da je v novomeški bolnišnici iskala zdravniško pomoč. Škodo cenijo na 400.000 din. Ob 17. uri je strela udarila v zidanico v vinogradu pri Suhor. ju nad Metliko, last Jožeta Pe-trica iz Ravnacev št. 5. Pri zt-oanioi je zgorelo ostrešje s streho v skupni vrednosti 100.000 din. Ponoči istega dne je strela udarila v kozolec Janeza Grgo- viča iz Gor. Stare vasi št. 15 in v kocolec Alojza Volčjaka iz iistte vasi. Pogorela sta oba kozolca, ki sta bila založena z žitom in senom. Pri tem je nastala Skoda za 800.000 din. Ob 17. uri je udarila strela v barako na Cviblu, v kateri sta vedrila Sergej Petruša in njegova žena iz Žužemberka. Strela Je oba poškodovala tako da sta iskala zdravniško pomoč. V baraki Je bilo 5 ljudi, kd pa so ostali nepoškodovani. V noči od 10. na 11. julifl Je udaril« strela še v napeljavo za vključevanje javnih siren na Grmu. Zaradi tega je nastal kratek stik, da so sirene začele delovati dokler niso toka pre-krnidli. Novomeški gasilci so bili hitro skupaj, vendar ni bila intervencija potrebna. \.S. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Spet je Ciper na dnevnem redu. Grška vlada se je pravkar odločila, da bo vso zadevo spet predložila Združenim narodom. Zahtevala je, naj ciprsko vprašanje postavijo na dnevni red prihodnjega zasedanja generalne skupščine OZN. To trnovo vprašanje, ki je postalo še bolj zapleteno zaradi lanskega sueškega zapleta in vključitve Turčije v spor. je že obravnavala generalna skupščina OZN. Letos februarja je izmed dveh načrtov resolucije — britanske in grške — sprejela tretjo resolucijo, ki jo je predlagal takratni indijski delettat Križna Me-non. Ta resolucija, ki je v bistvn pobožno izražena želja po spravi med obema oziroma trema strankama, poudarja nujno potrebo pn »ori-jfiteljski. demokraMrni in pravični rešitvi« in izraža željo, da se bodo pogajanja nadaljevala. Pogajanja se niso nadaljevala, pač pa je izpnstitev nadškofa Makarinsa s Sejšelskih otokov vzbudila upanje da bodo Angleži popustili in da utei-ne priti do kakega sporazuma. Toda — kakor rečeno — spor zapleta navzočnost trelje si Novomeška MDB Majde Silo bo konec tega tedna v LJubljani zaključila enomesečno delo. Doslej so bili naši brigadirji enkrat pohvaljeni, domov se pa hočejo vrniti kot udarna brigada. V nedeljo »o bili na Izletu v Bohinju, obiskali so pa tudi *e Muzej NOB v Ljubljani in Litostroj. Napreden poljedelec ln dober gospodar Janko Bračika lz lastnih izkušenj ve, kaj pomeni dobro seme talijanko za njihovo ovsenko. Vsepovsod je bil pridelek drugo leto odličen, tak0 da je na 100 do 130 kg pridelka ovsenke prišlo zdaj 300 do 400 kg talijanke. Nova pšenica se je naglo Sirila Po okolici Metlike, saj so kmetje zamenjavali svoje žito za mojo talijanko celo v mlmu pri Štuparju, kamor sem io vozil mlet. Razširila s« je po vs«j Beli krajini ln tud' na Hrvatsko tja do Karlovca, .Taske in v Zumbenak. Zdaj naglo prod.ra v nove kraje, saj je. kot vidite, zanimanje zanjo seglo Se doli v Srbijo. V metliški občini odpade danes na talranko že 95 odstotkov vseh njiv posejanih s pšenico pa tudi v ostali Beli krajini je ovsenka že v velik; manjšini«. Izkušnje Janka Bračika »V splošnem se z vsem, kar 1e pisano v »Gospodarskem li- stu* o talijanki, ne bi mogel strinjati. Zlasti ne tam, kjtT piše, da Je za to aorto pšenice dobra vsaka zemlja. Iz svojih Izkušenj vem, da potrebuje taiijanka. če hočemo, da bo pridelek res dober in obilen, čimbolj zjrahljano zemljo, ki mora biti hkrati dobro pognojena s hlevskim gnojem pa tudi t umetnimi gnojili. Na krompi-riščih uspeva taiijanka veliko bolje kot na deteljiščih Bil ko-rinliščih. Prj klilbju potrebuje zelo veliko vlage, zato jo je najbolje sejati pv.-d dežjem aH tik po njem. Kasneje pa ji bolj prija suša kot deževna letina. Je več sort italijanske pšenice, vendar Je sorta Produittore pri nas najbolj uspešna, ker je zelo odporna proti rji, hkrati pa ima kratko, močno steblo in je tako kaj primerna za Žetev s strojem. V vseh teh 'letih mi ni še nikoh polegla. Škoduje pa ji pozeba in bo prav zato letos ponekod pridelek bolj pičel«. Zanimanje za talijanko raste »Name se je v zadnjih dveh tednih obrnila že cela vrsta kmetijskh zadrug in tudi privatnikov, naj jim prodam talijanko za seme. Te dni bomo mlatili ln bom ve> odvisni pridelek oddal metliški Kmetijski zadrugi, ki bo potem pšenico — kolikor jo seveda bo — prodala interesentom. Pripominjam pa da je to komisijsko priznana semenska pšenica. Hkraiti mislim, da bodo tudi ostali kmeta-valci v Metliki in okolici, ki imajo dobro semensko pšenico, oddali svoje viSke Kmetijski zadrugi, da bi tako že prihodnje leto Čimveč zadrug in kmetovalcev prišlo do obilnega in (tudi kvalitetnega pridelka. Ce *e metliška občina po zaslugi talijanke z belim kruhom prišla takorekoč na zeleno vejo, Čemu se ne bi to zgodilo tudi po drugih krrajih našex države«. Poslovili smo se od Janka Bračike, ki je ravno pripravljal za mlačev pšenice. Vsekakor je njegovo pionirsko delo, s katerim je razširil novo kvalitetno torto pšenice p© B»U krajini in Hrvatski, vredno vsega priznanja. —*»r KRATKE IZ RAZNIH STRANI • Podpredsednika zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksander Rankovl« ■ spremitvom sta med oddihom v Sovjetski zvezi obiskala republiko Gruzijo. • Konec tega tedna se bodo začela v Moskvi nemško-so-vjet&ka pogajanja o trgovini In vrnitvi preostalih vojnih ujetnikov iz Sovjetske zveze. • Z veliko vojaško parado so v Parizu praznovali obletnico francoske revolucijo — — francoski narodni praznik 14. Julij. Ob tej prilosnetti so pripeljali iz Alžira v Parla okrog 4.MI0 padalcev ln pripadnikov tujske legije. Tako Jo praznovanje potekalo v znamenju boja za ohranitev Alžira. • Po podatkih ameriških sanitetnih organov so v ZDA doslej cepili proti otroški paralizi veC kot 20 milijonov ljudi. Za otroško paraliz« je zbolelo v ZDA samo 42 ljudi, zaznamovali pa so same dva smrtna primera. • Generalni sekretar alžirskega nacionalnega gibanja je poslal ameriškemu zunanjemu ministru Dullesu spomenteo, v kateri razlaga nafrt za pomiritev v Alžiru. Na£rt predvideva med drugim pogajanja ■ Francijo, Izjavo o enakopravnosti franra^ke manjSIn« v Alžiru ln potrebo po sprejetja Alžira v Združene narode. 0 Pakistanski ministrski »f isednlk Suhravardl. ki je končal uradni obisk V ZDA, je Izjavil, da Je voljan posredovati v sporu med Izraelom in arabskimi državami. Ameriški državniki so ponovno podprli staliSče Pakistana do Kalmira tn njegovo zahtevo po plebiscitu na tem spornem ozemlju. • V LR Romuniji so razrešili dolžnosti dosedanjega podpredsednika ministrskega sveta Mlrona Constantlnescu-1a In zunanjega ministra Grl* gora Preoteasa. To spravljajo v zvezo z nedavnimi spremembami v sovjetski partiji. • V Londonu sodijo, da utegne priti v razorolltvenemu pododboru OZN do sporazuma o ustanovitvi jedrskih po* skusov za dobo U meseeav. Ljudski škodljivci pred sodiščem V Titovem užicu se Je priCela sodna obravnava proti nekaterim vodilnim uslužbencem tovarna avtomobilov v Priboju, ki »o oškodovali skupnost za težke milijune. Glavna obtoženca sta direktor Radmilo Lavrenčič in komercialni direktor Marko Batdič. Ta dva, zlasti pa direktor, sta večkrat potovala v inozemstvo ln si na račun višje uvozne cene ca vozila ustvarila črni fond aH tajni račun, ki Je znašal baje skupno okoli 125 milijonov dinarjev. Za razpravo proti škodljivcem najtežjega tipa, je seveda veliko zanimanje. Štefan Slmončič, predsednik okrožnega sodišča: 2 0 razvezah zakonskih zvez 1. ) el. 40: če Je bila sklenjena ob času, ko je še trajala zakonska zveza katerega izmed zakoncev. Kazenski zakonik našteva v svojem 17. poigilavju celo kazniva dejanj« zoper zakonsko zvazo tn rodbino. Tako je kaznovan po čl. 190 KZ, kdor sklene nov zakon, čeprav Je že v zakonu in kdor sklene zakon t osebo, z.a katero ve, da Je že pomočena, ali ipo čl. 191 KZ, kdor prikrije tistemu ,s katerim sklene zakon okoliščino, zaradi katere je zakon neveljaven ali pa ga spravi v tako zrmoto, al) po Čl. 192 KZ član ljudskega odbora aH matičar, ki s svojim uradnim dejanjem omogoči, da s« sklene zakon .ki je po zakonu prepovedan, neveljaven an za katerega velja, da ga sploh nI. Kazenske sankcije so za dvojen zakon zapor od treh mesecev do 3 let, za sklenitev neveljavnega zakona zapor do dveh let dn *a omogočenje nedovoljene zakonske zveze zapor do treh let. 2. ) čl. 41: če je sklenila zakonsko zveao umobolna ali za razsojanje nesposobna oseba. 3. ) čl. 42: če Je zakonska zveza sklenjena med krvnimi so- rodniki in med sorodniki po svaštvu, med katerimi zakon ne dovoljuje zakonske zveze. Sodišče pa srne dati posebno dovoljenje za sklenitev zakonske zveze med otroki bratov in sester in med otroki polbratov m polsester in sorodniki po sva-štvu. Omeniti je, da je nezakonsko sorodstvo za zakonsko zvezo prav taiko zadržek kakor za zakonsko. 4. čl. 43: Ce pri sklenitvi nista bila navzoča oba zakonca ali en zakonec in pooblaščenec drugega. V posebno opravičenih primerih sme namreč ljudski odbor dovoliti enemu izmed zakoncev, da sklene zakonsko zvezo po pooblaščencu. 5. čl. 44: Ce je zakonec privolil v sklenitev zakonske zveze iz strahu, povzročenega * resno grožnjo. 8. čl. 45: Ce Je zakonska zveza sklenjena v zmoti glede osebe zakonca. Trajna nevarna ali težka bolezen, protinaravne navade, spolna nesposobnost, prejšnja obsodba zaradi nečastnega dejanja, nosečnost žene z drugim, nečasten poklic, imajo tudi za posledico neveljavnost zakonske zveze, če je bil drugi zakonec glede njih v zmoti. 7, čl. 46: Ce ni bLla zakonska zveza sklenjena t namenom skupnega življenja zakoncev. Ce je tedaj podan katerikoli od zgoraj navedenih razlogov, ki delajo zakonsko zvezo za neveljavno, je šteti kort da te sploh ni bilo. II 2e zvezna in republiške ustave predpisujejo, da spadajo vsi zakonski spori v pristojnost ljudskih sodišč. Temeljni zakon o zakonski zvezi pa obravnava v posebnem poglavju o pristojnosti, tožbah in začasnih odredbah v zakonskih sporih. Tako Je na podlagi "tega zakona v zvezi s sedaj veljavnim Zako-hofn o pravdnem poetopku pristojno za tožbe o ugotovitvi obstoja ali neobstoja zakonsko zvere, za tožbe za razveljavljeni« zakonske zveze in za tožoe 7.7k razvezo zakonske zveze Postojno okrožno sodišče TTa-čeloma je krajevno pr.latofna tisto okrožno sodišče na čigar območju: a) :va predilnica 402 toni preje za vse slovenske tovarne, ki delajo * volno. Ponavljamo: čeprav Je po mnenju tekstilnih strokovnjakov vzpostavitev nove predilnice v Me-tMki najugodnejša investicija, zadeva zaradi zbirokratlzirane-ga postopka še vedno ni rešena. In Dolenjska še daleč nt razvita tako kot so mnoga druga področja pa tudi vsega tega, kar Ji je bilo obljubljeno za njen dejež pri ustvarjanju naše nove domovine, še ni dobil al Zavlačevanje pomoči »Novo-teksu«, ki bo tako vrnjena skupnosti, Je nerazumljivo, za mladino, ki Išče v Beli krajini in na Dolenjskem zaposlitve, pa tudi boleče. Čestitke k desetletnemu jubileju 65 tovarišev in tovarišic dela v »Novoteksu« vseh deset let, odkar obstaja tovarna. V nedeljo, 21, julija bo kolektiv proslavil njihov in svoj jubilej, pregledal bo dosedanje uspehe v proizvodnji, delavskem samoupravljanju, sindikatu in športu, gradnjah in Bkrbi za dvig življenjske ravnil, nato pa bo še z večjo voljo šel na delo za nadaljnji dvig gospodarske moči Dolenjske. Brez posebne tradicije, ki jo zahteva tekst'ilna stroka, so novomeški tkalci in predice zagotovili delu svojih rok velHk in pomemben ugled, ki ga »Novoteks« upravičeno uživa. Dosegli so ga zaradit velike ljubezni do dela, zaradi požrtvovalnih de. lavcev in delavk, tehnikov in mojstrov, uslužbencev in vodstva podjetja, ki mu ob njegevt prvi desetletnici toplo česvtajo vsi dolenjski kolekflvi ?. ž<°Ho za novimi, še večjimi uspehi razvojem! Tg. ZAHVALA Ob zaključku gostovanja Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta se dolenjskemu ln belokranjskemu občinstvu najtopleje zahvaljujemo za prijateljski sprejem in vse gostoljubje, ki so ga naši člani, Izvajalci Steinbeckove drame •Živi plamen«, doživeli na Dolenjskem. Prav posebno pa se zahvaljujemo vsem kulturno-pro-svetnim, upravnim in političnim orpanom in vsem tovarišem, ki »o nam omogočili to naJe prvo srečanje z dolenjskim in belokranjskim občinstvom. bng TRST e^iOioiOioioioiOiOiOiaiaioeo U M 0 KOLEKTIV OPEKARNE PREČNA čestita za 22, julij — Dan vstaje slovenskega ljudstva vsem delovnim ljudem naše re-publikel 0 NAJ ŽIVE BORCI, AKTIVISTI IN VODITELJI NASE Q REVOLUCIJE! NAJ 2IV1 USTVARJALNO "**ITJE VSEH NARODOV ■ SVETAt j ^loioioioioBoioitni&ioioioioi Stran 4 »DOLENJSKI LIST« Štev. 29 (333) Nova postojanka na Gorjancih Se le spominjale? laninsfco društvo Iz Kosta- đilo. Na potu« Kostanjevice do toliko iz Kostanjevice. Pes je našega prvega uspeha, Prijave . , . .., , j, ul . n ..... . ...... vloe na Krki bo odprlo 4. Poloma se nudi obiskovalcem nnt**. trn H»iin. *~ »„i.™. iMtavi v vn. Bilo je jasno nedeljsko Jutro so takoj pritekli domov. Dob-hč- šli smo do križišča na ovi Planinsko društvo iz Kosta Djevice na Krki bo odprlo 4. avgusta samostojno postojanko na Poloma v Opatovi gori. Dom na Polomu je 725 m visoko in stoji v gorskem zatišju Trdinovih Gorjancev. Dostopen Je z vsemi motornimi vozili preko Kostanjevice in je na dilo. Na poti iz Kostanjevice do Poloma se nudi obiskovalcem vec prekrasnih razgledov na celotno Krško in Sentjernejsko polje, v ozadju pa celo na Kamniške planine ln še dalj. Od planinske postojanke lahko narede turisti več lepih izletov, kakor k Pogani jami in na Ječ-menišče, od koder se nudi lep razgled vse do Zagreba in Karlovca. Lep izlet Je tudi k Mir-čevemu križu ali pa celo do Miklavža, Trdinovega vrha in Gospodične, kjer je Paderšlčeva toliko Iz Kostanjevice. Peš je Potem Iz doline do planinske Postojanke najmanj dve in največ tri ure, povečini po gorskem hladu. Posebnost te gorske postojanke bodo pečeni janjčki in dobra dolenjska kapljica -— cviček. K otvoritvi se Je doslej prijavilo že precej gostov, med njimi več uglednih osebnosti, ki bodo s svojim prihodom počastili napore kostanjevi škeljenjtf — saj ima samo gliste! Ko je pa bolezen dosegla vrhunec in je oirok cele dneve bdel v vročini, je vendar pristala, da se otroka prepelje v bolniSnico, toda bilo je prepozno. Tudi po otrokovi smrti ni dal hiše nihče razkužiti, čeprav bi bilo to že spričo ve- likega števila otrok, ki se gibljejo vsak dan v bližini hiše, nujno potrebno. Razen obeh staršev stanuje v okuženi hiši še devet članov družine s tremi malimi otroki. Eden od njih je nekaj mesecev star dojenček. Poleg tega pa zahaja v hišo več ljudi, ker gospodinja prodaja razne pridelke. Sedaj kajpak tarnat Otroka so mi ubili... Zraven pa pozablja, da je bila otrokove smrti kriva le njena, skoraj netitnlji-va malomarnost za otrokovo zdravje. Ljubljanski upokojenci na novomeškem odru Obiskovalci kulturno prosvetnih prireditev v Domn ljudske presvete v Novem mestu, so Mit v soboto 13. julija prijetno presenečeni. Mešani pevski zbor Društvi upokojencev 17. Ljubljane Je nastopil s spevoigrama »Kovačev StUde-nt« ln »Zeulll p* bomo« ter Z vrsto domačih narodnih pesmi. Celotna prireditev Je uspela v zadovoljstvo poslušalcev, kar so potrdili z dolgotrajnim aplavzom. Se prav posebno Je gledalce in poslušalce navduSIl pevski zbor. Videti Je, da pevce vodi Izvrsten pevovodja. V zboru Je bilo neka.! pevcev že zelo v letih. Ena med njimi Je stara skoraj sn let. Ta Jo zelo občuteno zapela »Rdeči sara-fan« ne kot solistka pri klavirju, tn slcerr dramatizirano, z malo deklico poleg sebe. Ta točka Je bila Izmed vseh nemara najlepša. Goste Je v Imenu novomeškega Društva upokojencev pozdravil Jo*e Morettl. Hedi Malovičeva pa Je pevcem Izročila lep šopek. Član zbora se Je v Imenu društva upokojencev v LJubljani zahvalil za tolikšno pozornost ln ob kratkem opisal delo tega druStva oziroma zbora. -r- Gasilska zabava na VeL Cirniku Predzadnjo nedeljo je POD Veliki Cirnik priredilo vrtno veselico s plesom in sreč olovom, pred zabavo pa sta društvi Jesenice in Veliki Cirnik priredili verižne vaj«, ki so lepo uspele. G. Lamovšek j O 2 E MI K E C : Vojne zvezde se pokaže prvi plamen. To napetost Je zmotM šum v sosednjem gozdičku. Bile &o ženske iz Jerneje vasi, ki so v eni sapi začele pripovedovati strasno zgodbo: »Zjutraj so prišli v vas Italijani Vodij jih je Jure. Jure ie bil cigan. Sprva je bil partizan, nato pa je odšel k Italijanom ln postal Izdajalec. Pokazal jim je vsako hi'šo, katere oče ali sin sta bila v partizanih. Nas ženske pa so odpeljali s seboj. Pri- Vaščani so s« pomirili in popoldne odšli na svoje domova. Vas je bila vsa razdejana-pra-zna. Po hišah so gospodarile svinje, kokoši, psi in mačke. Sredi vasi pa je stal sosedov očka in se nam smejal. Edino on je ostal v vasi, ko smo zjutraj odhajali. Rekel je: »Jaz ne grem nikamor. Če me bodo ubili, bom umrl na lastnem pragu-VI le pojdite, jaz pa bom čuval vas». In res. Bil je dober čuvaj. -k-a Iz Suhorja pri Metliki Zairadi hude vročine se je pšenica bolj posušila kot dozorela. Ljudlje «o se bali hudega vremen«, ki irado sledi taki vročini. In ne zaman. Ko je bila pšenica že pospravljena, to je 10. julija, Je ziadivjela nevilhrta. Popoldne okoli 8. ure jo hudo zaglrmelo. Strela je udarila v vinsko klet Jožeta Petrica iz Ravnac in jo • V VSAKO HIŠO • DOLENJSKI LIST! 300.000 km z rešilnim avtomobilom Ob 13. JuUju — dnevu Šoferjev — se mnogi bolniki v Bell krajini spominjajo tudi vestnega In marljivega šoferja rešilne postaje Zdravstvenega doma v Črnomlju tovariša BRUNA VUKOSE, ki zasluži javno pohvalo ln priznanje. Vnkoša Je po rodu DalmaMnei Iz okolice Zadra, Po odsluženju vojaškega roka v TrnomlJu Je leta 1950 dobil zaposlitev kot Šofer rešilnega avtomobila prt Zdravstvenem domu. Pet let je bil edini šofer postaje. Vsak čas podnevi ali ponoči Je hitel z avtomobilom kamor Je bilo potrebno in Je bil vedno na razpolago bolnikom, porodnicam, ponesrečencem ln drugim, ki Jih Je bilo treba prepeljati v bolnišnico ali nazaj. Pri tem Je polna tri leta vozil s 6tariml avtomobili, ki so potrebovali stalna popravila. Sele leta 1953 Jo rešilna postaja dobila nov avto, drugega Šoferja pa je dobila iole lani. Vnkoša je v tem času prevozil več kot 300.000 kml Dosedaj ni Imel niti najmanjše prometne nezgode, niti ni poškodoval vozila, čeprav Je bilo treba skoraj vedno voziti selo hitro, ne glede na vreme ali stanje na cestah. Ves čas nI Imel niti enega primera smrti ali poroda v avtomobilu. Za njegovo požrtvovalnost, vestnost in marljivost mu je dal posebno pohvalo upravni odbor Zdravstvenega doma, vso priznanje pa mu dajejo tudi številni bolniki, ponesrečenci In porodnice iz Bele krajine, katere jc h.tro ln varno pripeljal ter s tem marsikateremu rešil življenje. M. Ti zažgala. Domači gasilci, čeprav raztreseni po vaseh, so hitro pritekli na pomoč in ogenj omejili. Ostrešja, pokritega s slamo, niso mogli rešiiti, pač pa so obvarovali pred požarom orodje in posodo, vredno okoli 400.000 din. Na p**rnoe so "prth&toH tudi ga«a-ci iz Dragomije vasi, za njimi ■ pa še gasilci iz Lokvice, vendar slednjim ni bilo treba pomagati, ker je bil požar že udušen. Motorna škropilnica domačih gasilcem se j« dobro obnesla. Med nalivom tn pozneje je padlo tudi nekaj zrn toče, vendar ni povzročila pomembnejše škode. g. Sotev ajde Komaj jo težko pričakovani dež za silo namočil zemljo, so kmetje pustila začasno košnjo in se lotili oranja za ajdo in repo. 11 julija to je drugi dan po izdatnejšem dežju, so skoraj po vsej Dolenjski pričeli voziti gnoj in orati. Zemlja je bifla toliko namočena, da se je dalo za silo orati. Ker je naslednjo noč spet deževalo, so najbolj napravili tasti, ki so že 11. julija orali, ker preorana zemlja zadrži več vode. Ce ajda obrodi, je važno dbpolnilo prehrani na Dolenjskem. Letos, ko kmetovalci že na veliko segajo po umetnih gnojilih - za ajdo je to še posebno važno -, lahko upamo da bo tudi ajda obrodila. Vre-menoslovci nam obetajo lepo jesen. o ^11 naj nas preselijo ali pa ogradijo,« so ie neštetokrat rekli prebivalci sredi —» lovskega področja ležeče vasice Bre-aove rebri. »AH ml ali divjačina« je odločna beaeda ljudi, ki ne vedo, kaj naj bi ie sicer rekli, da bi se stvari izboljiale. Navzllo temu pa življenje teče ln hladna vojna med prebivalci In lovstvom oz. med prebivalci ln lovskimi varovanci traja dalje. z nenapisanim zakonom prisilno sožitje ljudi in škodljive divjadi pa Ima vse polno neprijetnih dogodivščin. Lahko bi jih Imenovali drobne tragedije ali vsaj tekme z negotovim izidom. Ljudje sadijo krompir ln koruzo, ker jim je to osnovno živilo. Potem se vsako leto znova prične zagrizena borba: Čigav bo pridelek? Ali tistega, ki orje in aeje ln trdo životari, aH tistega, ki ne orje ln ne seje, pa se redi v ponos in veselje ter zabavo ne vem koga. Vsa borba se v glavnem razvija pod okriljem noči, zato je še bolj dramatična in naporna za branilce, ki dnevni čas porabijo za trdo delo, napadalci pa za prebavo nočnega plena. Skoraj pri vsaki hiši v teh vaseh sredi aH ob robu lovskih revirjev je čez dan prive-tano vsaj eno ftčene. Njegova vrednost se ocenjuje po lajanju. Bolj laja, več je vredno. Preden bo mrak, se bo ščene na verigi preselilo na najbolj Izpostavljen del njivice pri gozdu. Tu naj hevska in odganja nočne škodljivce. Gospodar ali drug član družine pa bosta zavzela »položaj« na drugI njivi Tam že stoji čuvajnica in pred njo nekaj polen za ogenj. Cez noč se bo oglašalo različno ropotanje, piskanje in trobljenje, pa še parfje bevskanje vmes. Če Je ponoči dež ali Hevfhta, se to vse bore malo sliši. Nešteto- krat so varovale! polja po taki noči ugotovili, da so črni gostje pojedli ln pomandrali koruzo vse do samega vhoda v čuvajnico ln manj kot tri metre stran od trepetajočega ščeneta. Bilo je že več primerov, da je z gosti aH s kom drugim izginilo tudi ščene z verigo vred. Branilci pridelkov se poslužujejo tudi nočnih obhodov. V eni roki gorjačo, v drugi psa na verigi in hajd od njive do njive. Poslušaj, tuhtaj, ugibaj, kriči In tuli, da ugotoviš, če je že kakšen gost v koruzi in ga čimprej odženeš. Pes je zraven, da bo prej odkril divjad tn deloma tudi za varnost. Ce kaj pride, bo gotovo prej planilo na psa kot na človeka, je neizgovorjeno, a vendar trdno upanje vsakega nočnega branilca. Lojze je šel lansko jesen v taki patroli a psom do njivice, posejane s koruzo. Noč je bila temna, a mirna. V koruzi je zaslišal lomastenje in čudno pihanje. Spustil jc psa toda ta jo je zadensko ucvrl z njive In proti domu! Kaj je hotel, tudi Lojze jo je mahnil hitro proti domu. V koruzi niso bili ščeti narji, tam je bil kosmatinec, ki se za gospo darja s psom ni zmenil. Branilec Lojze j< takih umikov pred gostom na njivi napravi1 še več. Pa ne samo on, tudi drugI. Pravijo tla kosmatinec ni nevaren, toda kdo naj to preizkusi in še ponoči? Sčetlnarsklm škodljivcem so se radni: leta pridružili še kosmalinci. Nova nadleg? za lastnike njivic v teh krajih. Njih število na tem območju cenijo na 40 živali, vendar točnega števila menda ne ve nihče. Žival jc žival. Njen cilj je borba za hrano in raz-plod. S pridelki zasejana njiva je zanjo pogrnjena miza. Čuta odgovornosti nima, zavest strahu pred človekom pa Je različna. Manj jo človek preganja, manjši je sirah pred njim. Merilo za to je tudi glad In skrb za naraščaj. Od slednjega Je v veliki meri odvisno, kakšne bodo posledice srečanja, smeine ali tragične. Neznosno vročino julijskega dne je proti večeru nekoliko omilil rahel vetrič, ki je zapihaj nad dolino Krke. »Pojdlva pogledat polje, ko že dolgo nisi bil tam,« je tisto nedeljo popoldne rekla gospodinja možu, ki se je malo prej vrnil z zdravljenja. Sla sta zakonca med njivice, kjer se je le občntno poznala suša. »Če le ne bi bilo teh gozdnih škodljivcev, bi Se nekam šlo, čeprav bo prl-iclek zaradi suše manjši,« sta med potjo hesedovala. Njivice na dolnjem koncu vasi so tik '.ozcla. Zavila sta še v gozd, da vidita, če so lozorele maline, od tam pa bosta šla po >li*iijlcl domov. Spotoma sta nabrala še ne- aj zdravilnih zelišč, ki jih odkupuje zadruga Preden sta se spustila na bližnjico proti donu, sta zaslišala za bližnjim grmom prav ob lezi neko rjovenje ln vekanje. Skočila sta pogledat, kaj je. »Medved!« je zakričal on, oba pa sta v Istem trenutku zagledala pri- zor, kakršnega le nista videla: stara medvedka je stala na mladi srnici in jo trgala. Nedaleč stran sta videla mladega medvedka. Potem se Je vse zvrstilo s filmsko naglico. Na krik človeka je medvedka spoznala dvojno nevarnost: za plen In za mladiče. Z neverjetno spretnim skokom se je pognala proti motllcema. Se preden sta ta dva mogla pomisliti na beg, Je bila že pri njima. S prvim udarcem šape je podrla na tla ženo. Ker Je mož vpil, pa se je medvedka takoj vrgla na njega. »Po tleh ga Je vrtela kot žogo,« Je pripovedovala drugI dan o tem dogodku žena, »Nisem vedela, kaj naj počnem, pa sem pričela klicati na pomoč In s palico, ki sem jo imela v roki, tolčl medvedko, ki Je po travi valila mojega moža. Na vpitje ga Je končno le pustila In odšla v gozd. Mož je bil ves krvav In opraskan!« In kaj Je bilo potem? »Prestrašena sva bila tako, da so se nama tresle noge. Kaj je bilo s srnico, ne vem. Za nič na svetu ne bi sla več v gozd sama. Nikoli še nisem videla medveda nikoli si ga ne želim več videti. Kdo se bo še upal ponoči na njivo? Jaz že ne, pa moj mož tudi ne! To je nekaj nemogočega, kako se moramo boriti s to požrešno divjadjo za pridelke, sedaj pa smo ie v življenjski nevarnosti!« Tako je zaključila pripovedovanje Marija Jarc iz Brezove rebri. Lojzeta Jarca so v ponedeljek, 8. julija letos, obvezali in zašili v ambulanti novomeški! bolnišnice. Na glavi mu je medvedka t zobmi prizadejala večjo prasko, na levem stegnu pa a šapo iztrgala kos mesa. Marija Jaro razen strahu od tega srečanja nima drugih posledic. Morda se je vea dogodek odvijal malce drugače, kot je povedala Jarčeva, tuda bistva to ne spremeni. Potrdil je domnevo ln sum starih lovcev, da medvedje uničijo mlado srnjad. Ce to ne bi bilo res, bi bil staleš srnjad! v tem sicer dobrem lovišču mnogo večji. Napad medvedke na človeka je mogoče razlagati s tem, da je bila motena pri plenu In da je Imela v bližini mladiče. Toda to bi lahko Imelo za posledico smrt človeka! Dogodek j« le ie prilil olja hudemu ognja razburjanja v Suhi krajini spričo škode, ki jo povzroča divjad na polju, ki pa žal skoraj nikoli nI v celoti plačana. Vmes je precej zapleten birokratski postopek pri ugotavljanju povzročitelja škode in nepoznavanje oškodovancev o njihovih pravicah v takih primerih. Tudi postopek za prenehanje zaičite posamezne škodljive divjadi je dolg ln dokaj zapleten. Tisti, ki ima dolžnosl plačati škodo, nima pravice sam odločati o prenehanju zaičite. Vendar ne gre za nničenje živega dela naših gozdov, kot ml bo morda spet kdo očital Iz lovskih vrst. To Se daleč ne! Proti temu smo vsi! Gre samo za pravilen odnos do kmeta ln njegove Škode, gre za znosen stalež ŠKODLJIVE divjadi, GRE ZA ZAŠČITO LJUDI IN KORISTNIH ŽIVALI. NIČ ne pomaga, TUDI V ODNOSE MFD KMETOVANJE IN LOVSTVO BO TREBA VNESTI EKONOMSKI RAČUNI P. Romanifi §tev. S6 (MS) »DOLENJSKI LIST« Stran 8 Morje, sonce, veselie, mladost... V Bakru Je kolonija Zveze borcev novomeškega okraja za 70 otrok padlih borcev »Rajko, pobitlftel Se nekaj pogradov je treba dokončati, napolniti ftlarnarice, počistiti vse prostore!« Rajko je eden od stilnih tabornikov, hi so prišli v Bakar že pred dnevi, da postavijo šotore in pripravijo vse potrebno za taborjenje 70 otrok prve izmene kolonije ZB novomeškega o-kraja. Vročina narašča, štirje fantje pa so pridni, da jih je veselje pogledati; brez besed hite im dlokortičnjejo zadnja dela. Nimajo časa nomisliti na kopanje v morjTi, sa se lahko ohlade pod prhami v umival- V Kolpi so ujeli 63 kg težkega soma Hrvatski ribiči so v Kolpi pri Metliki ujeli v nedeljo, 14. julija 63 kg težkega soma. Ne pomnijo, d« bi že kdaj ujeli tako težko ribo v Kolpi. Ribiči ■o imeli s somom precej dela, predno so ga ukrotili in spravili na suho. Pripeljali so ga v Metliko, kjer so meso razprodali. % V VSAKO HISO • DOLENJSKI LIST! nioi. Slame primanjkuje; no bodo pa slarrmjače nad zimnicama bolj tanke, da bo ostalo več za one na pogradih. V torek zvečer pripelje vlak s precejšno zamudo. 70 otrok, pravzaprav fantov in deklet se drenja iz edinega vagona vlaka, ki Je pripeljal v Bakar. Pozdravim se z vzgojitelji in že moram na čelo kolone. Ne. strpni so, kar pohiteli! hi v svoj počitniški dom! Pa pade nekomu kovček in že je vsa njegova skromna vsebina na tleh. Smeh. Nekdo se spotakne pade, vse pa hiti. V«i bi radi v šotore na vrtu poleg stavbe. »Nismo lačni, radi bi spali«, vendar jim vso tekne in obilna večerja izgine v lačne želodee. Odhajajo v šotore; še prej se umAjejo in že pričakujemo, da bo vse takoj vza®palo. Toda ura je že pol enajste, z vseh strani pa Se slišiš klepet, smeh, pa tudi petje. Kje je prej Sna zaspanost? Komaj jih umirimo. Drugo jutro se začne taborno življenje. Tehtanje, popis plavalcev in neplavalcev in že smo v morju. Ze smo znanci z domačini. Začno se treningi v odbojki in rokometu. V nedeljo bodo prve javne tekme z domačo mladino. Tudj v pl*" vanju se bomo pomerili. Naj- Domov bo treba pisati, kako Je na taboru lepo ... (Prlzorček a tabora celjskih tabornikov na Otočcu boljši šahlsrti, ki pridno igrajo v senci, bodo povabili na dvoboj bakarske šahiste. Sodelovali smo že na akademiji ob proslavi Dneva borca. Brat in sestra Lasič sta zapela dVe pesmi in doživela največji aplavz; ostali so napolnili dvorano kot gledalci. 3. julifja zvečer smo peli ob harmoniki, ki Jo je igral tovariš Plan tam. Kolonisti so si levoM taborno vodstvo, ki vodi celotno življenje v naselju pod nad-2wrstvom vzgojiteljev. Naši načrti? Razen tekmovanj velik taborni ogenj v proslavo 22. julija - Dneva vsif^je slovenskega ljudstva, kamor bomo povabili tudi domačine. Ogled Bakra, Reke, izleta z motornim čolnom na Krk, v Kralj cviro in morda še kam. Uredili bomo do kraja naše kopališče in še nekaj del pri stavbi. Kaj pa hrana? Na krožnikih ne ostaja! Vsaj tretjima jih pride po »repete«; kalorij i-marjo med 3500 do 4100 na dan. Vsi pošiljajo mnogo lepih pozdravov svojcem, prijateljem in znancem. V.J. H. Gvmnaestrada v Zagrebu SPEKTAKEL BREZ PRIMERJAVE Na II. Grmnaestradi v Zagrebn Je sodelovalo 14 držav, članic mednarodne telovadne organizacije — FIG s preko 6000 udeleženci, vključno Jugoslavija. Najštevilnejša so bila predstavništva Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske in seveda Jugoslavije. Težko je Izbrati najboljše nastope, kajti celoten spored 27 prireditev (vsaka čez tri ure!) Je bil Izredno kvaliteten. Največ zanimanja je bilo za ruske umetnike na orodju, za izredno ljubke sestave simpatičnih Svedinj, Poljakinj, Brazlljank ln za nastope Cehov, Madžarov, Fincev ter obojih Nemcev, vzhodnih in zahodnih. Tudi naši telovadci so nas presenetili z nekaterimi zelo dobrimi sestavami. V množičnem nastopu članic s žogami je sodelovalo tudi devet telovadk iz Novega mesta. Ocene II. Gymnaestrade so enotne: to j« bil spektatel, ki ne bo šel tako hitro v pozabo. Preteklo sredo so topovske salsJsW »Krka« — Novo mesto; od 19 2. 7. ameriški film »Strah«. 23. do 25. 7. ameriški film razpotju*. Dom JLA — Novo mesto: od 18. djp 19. 7. ameriški film »Marti«. Od 19. do 22. 7, ameriški film »Do pekla in nazaj«. Od 23. do 25. 7. ameriški film »Bobni preko reke«. »Jadran« Kočevje: 17. ln 18, 7. nemški barvni film »Piroška«. Od 19. do 21. 7. francoski barvni film »Rdeče ln črno« — II. del. Črnomelj: 16. in 17. 7. francoski film »Umor«. Od 19. do 21. 7. Italijanski barvni film »Verdi«. Metlika: 17. 7. ameriški film »Tarzanova Jeza«. 20. in HI. 7. angleški film »Razdvojeno srce«. Kostanjevica: 17. 7. nemški film »Lažni Adam«. 31. 7. ameriški film »Džipsi«. Žužemberk: 21. 7. ameriški barvni film »Lidija Bally«. Dol. Toplice: 20. ln 21. 7. ameriški barvni film »Steza slonov«. 22. 7. Jugoslovanski film »Slab de- StTaŽa: 20. 1n 21. 7. jugoslovanski film »Zasledovanje«. Trebnje: 20. in 21. 7. ameriški film »Žrtvovan«. ln Jermeni ter dvanajst metrov kabla. Pavle Jevnikar, Otočec 21. STAREJŠO žensko osebo za pomoč v gospodinjstvu k dvema zakoncema Iščemo. Naslov v upravi lista. ELEKTROMOTORJE IS Hp, 7 Hp, l Hp, luščllnl stroj Reinta-bel It 1. mlinske kamne bele kompletne, psiho z ogledalom, vrata, okna, vse v odličnem stanju proda Kovačič — mlin Novo mesto. Zaradi državnega praznika 28. Julija sejma na živinskem sejmišču v Novem mestu v ponedeljek ne bo. Bo pa sejem za prašiče v torek 23. julija 1957. Uprava sejmišča OBVESTILO Dijaški dom »Majde Sllčeve« v Smkhelu pri Novem mestu daje navodila za sprejem v dom vsem dijakom, ki se zanimajo za sprejem v šol. letu 1957-58. Prosilec mora poslati upravi »Vprašamo polo za sprejem gojenca« (obr« 1,74), dobite Jo v vseh knjigarnah, kolekovano s 30 din drž. takse ln 10 din v gotovini. Prvenstveno bodo sprejeti v dom otroci padlih borcev ln socialno šibki. Za odgovor priložite znamko za 15 din« Lanski dolžniki, ki ne bodo poravnali dolgov do konca Julija t. L, ne bodo sprejeti v dom. Rok za vlaganje prošenj Je 30. julij. NOVO MESTO V času od 6. 7. dO 18. 7. Je bilo rojenih 11 dečkov ln 20 deklic. Poročili so se: Miklič Zvonimir, mizarski pomočnik in Zupančič Veronika, šiviljska pomočnica oba iz Novega mesta. Kraševec Franc, delavec lz Ponjkev in Barbo Jožefa, delavka iz Gor. Kameno. Umrli sot Plrh Ana, gospodinja, 68 let, lz Cegelnice. Marenče Frančiška, 73 let, lz Gotne vasi. Hrovat Janez, užltkar, 73 let, iz Novega mesta. Cimerman Jože, krojaški mojster, 62 let, lz Trebnjega. Bradač Franc, sin posestnika, 24 let, iz Sellšč. Bojane Ana, gospodinja, «1 let, lz Novega mesta Bakšlč Marjan, sin invalidske upokojenke. 10 let. iz Gorenj. GOTNA VAS Rojen je bil en deček. PRODAM radioaparat ali zamenjam za rabljeno žensko kolo. Naslov v upravi Usta. (350-57) PRODAM kravo tn tellco, obs pet mesecev breji, sivorjavl, rodovniški. Naslov v upravi lista. (358-57) PRODAM mlatilnico ■ trosllcl ln reto, opremljeno z motorjem Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Sukovič Amalija iz Mirne peči — deklico, Saše* Tončka lz Dol. Suhadola — deklico, Kozlevčar Danica iz Male Cikave — deklico, Strmec Justina iz Sel pri Sumberku — deklico, Vesel Marija lz ftmihela — dečka, Jerič Ana z Malega vrha — dečka, Kogoj Štefka iz Kočevja — dečka, Zupančič Jožefa lz Soteske — dečka, Crv Lojzka iz Semiča — deklico, Slmonič Zivka lz Metlike — deklico, Vodnik Ivanka lz Novega mesta — deklico, Zečevič Milka lz Črnomlja — deklico, Gorenc Ana iz Družinske vasi — deklico, Murn Ivanka \z Poljan — dečka, Moretl Olga U Korinja — dečka, Planinšek Rezali j a z Dol. Kamene — dečka, Koncilja Terezija z Vinkovega vrha — dečka, Turk Frančiška a Kamene — deklico, Papič Marija iz Gribelj — dečka, Malenšek Tončka iz Malin — dečka, Pore-doš Angela lz Strug — deklico, Bučinel Albina iz Krmelja — dečka, Cesar Pepca lz Šentjerneja — dečka, 2agar Danica iz Gor. Loiln — deklico. Majcen Antonija s Polja — dečka, Rebzelj Tončka lz Zameškega — dečka, Srna« le Jožefa iz Praprotnice — dekli* oo. l KRONIKAONESRCC Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Gorše Jože, posestnik iS Podturna, Je skočil z voza in al poškodoval levo nogo. Brate Jože. strojni ključavničar lz Brine vasi, Je padel • kolesa in si poškodoval desno nogo ln prsni koš. LušiČ Anka, gospodinja iz Semiča, se je pri sončenju opekla po telesu. Na Rukšeta Martina, zeli-ščarja iz Brusnice, se je prevrnil voz in mu poškodoval glavo in prsni koš. Zalokar Jože, sin kovača lz Raven, je nadel z voza in si poškodoval levo roko. Finka Ivana, voznika lz Podturna, j« ponesreči nekdo obstrelll in mu poškodoval levo stran prsnega koša. Te dni praznujeta petdesetletnico iivljenja dva vodilna uslužbenca Trgovskega podjetja Trebnje, Ignac Sila in Gu-stclj Slavlnec. Ignac Sila je bil rojen 15. julija 1907 v Pristavi pri Trebnjem. V mladosti se je izučil za trgovskega pomočnika v Trebnjem. Takoj ob pričetku okupacije se je pridružil Osvobodilni fronti in postal njen zvesti član in aktivist. Ob zlomu Italije je vstopil v partizanske vrste in kmalu postal intendant topovske baterije, pozneje pa intendant Cankarjeve brigade. Decembra 1944 je bil imenovan za pomočnika intendanta XV. divizije, ob koncu vojne pa je prevzel me- Gustelj Slavlnea je zagledal luč sveta v prijaznih ljutomerskih poricah 25. julija 1907. S tovarišem Silo sta se skupaj učila trgovske stroke, kjer sta se tudi spoznala in se v času okupacije skupaj pridružila OF. Po njuni zaslugi je mnogo blaga iz Groskove trgovine v Trebnjem našlo pot v gozdove za partizane. Tudi Slavinec je vstopil v partizanske vrste po italijanski kapitulaciji. Bil je v raznih enotah, tako v železniški brigadi, v XVIII. diviziji in Belokranjskem odredu, kjer je bil vodja veterinarske službe. Po vojni opravlja le ves Čas odgovorne funkcije pri raznih trgovskih organizacijah. Ze v&č let je poslovodja glavne poslovalnice Trgovskega podjetja v Trebnjem. Vedno in povsod se tudi udejstvuje v družbenem in političnem življenju. Bil je ie Več let predsednik KLO Trebnj«, član OLO je tudi sedaj, aktivno dela tudi v drugih organizacijah in organih družbenega upravljanja. Obema slavljencema želijo njuni tovariši in prijatelji še mnogo let zdravja in zadovoljstva ter veliko uspehov pri delu! Iz Črnomlja sto Šefa oblačilnega oddelka KNOJ v Beogradu. Po demobilizaciji 1946 še je vključil v organe ljudske oblasti ter je bil leta 1947 nekaj časa predsednik OLO Trebnje, potem predsednik kontrolne komisije, nato v službi pri oblastnem ljudskem odboru, potem pa poverjenik za komunalo in promet pri OLO Trebnje. Po združitvi bivSega OLO Trebnje z OLO Novo mesto je prevzel posle direktorja Trgovskega podjetja Trebnje, ki jih opravlja še danes. Ze v Blhaču so Partizanovi mladinci pokazali enostavne, a učinkovite vaje ■ lestvami, a katerimi so nastopili tudi na gym-nsestradi V soboto, 18. julija, na praznik šoferjev, so tudi črnomalj-ski šoferji paiaznovali. V Loki pri Crnomljai so «e zbrali po- Bojanci pri Črnomlju Di/vtjad hudo uničuje pridelke. V Vefiiitkd Lahinoi in Bojancihso divji prašiči povziročilli že prece|j škode na pšenici. Bojainčaml se noč ln dan otepajo te Škodljive divjadi. Kurijo ogmje, prlveau-jevjo na mjtiive ps« ln na druge način« preganjano divjad, vendar je ve&kirait vse zaman. Mimo vseh teh ukrepov s« zapodi trop divjih prašičev na njivo in v trenutek uinj&i pridelek. BojamČaml se resno aprašujeijo, ali res m mogoče pregnatd te škodljive divjadi? AM lovcj res ne moretje omejiti Stevdilo divjadi, da ne bi bili ogtožen sdeheir-ni pridelek? Tudi krompir že nitjejo. potem bo pa prišla na vrsto še kioruza. »Kar je ostalo po suši, toči dn si and, nam bodo uničili diivfjl pra&ii&i,«. pravijo Botjančani in želijo, da i&m pridejo lovci na pomoč in preženejo Škodljivce. j. 8. Gozdni požar no Rogu 5. Julija je Izbruhnil v Rogu v revirju Resa podtalni gozdni požar. Logar, ki opravlja službo na tem območju, je takoj ukrenil vse potrebno tn požar preprečil. H. Julija pa je na Istem mestu zopet zagorelo. Ogorek, ki je ostal od prvega požara, je med skalami ln koreninami zopet povzročil podtalni požar. Logar je takoj obvestil gozdni obrat, ki Je poslal ljudi tn vodo in so požar spet ustavili. i'oseimo v vročih poletnih mesecih je treba posvečati gozdu veliko pažnjo zaradi gozdnih požarov. Delavci, zaposleni v gozdu, in kmetje, ki Imajo delo v gozdu, naj pazijo da ogenj, pri katerem si kuhajo ali podobno, predno gredo na delo ali domov do kraja pogasijo kajti v nasprotnem primeru lahko nastane ogromna škoda po požaru, GO CrniioijUloe poldne skoraj val šoferji v svojimi vozili. Med igranjem godbe se je usmerila kolona vozil v mesto, kjer je bilo nato na Glavnem trgu zborovanje. Povorko vozil so prebivalci toplo pozdravili jn hkrati čestitali šoferjem ln avtomehanikom 1« njihovemu prazniku. V Črnomlju je že kak meseo na letovanju skupina otrok la Nove gorice. Spijo v dijaškem internatu Borisa Kidriča v Crnomljai, ves dan pa prežive ▼ naravi. Mladi gostje s Primorske so v Beli Krajini zelo za. dovoljni in pravijo, da bi najraje ostali kar tu. Želimo Jim prijetno bivanje; naj odneso li zibelke partizanstva najboljša vtise. RAZPIS Komisija za podeljevanje štipendij pri občinskem ljudskem odboru Žužemberk razpisuje na podlagi 7. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, Št. 32-343-55) za šolsko leto 1957-50 naslednje pogodbene štipendije: 2 štipendiji za studij na medicin« skl fakulteti; 1 štipendiji za študij na Srednji kmetijski šoli v Mariboru; 4 štipendije za študij na ekonomski srednji šoli. Prošnje, taksirane s 180 din državne ln s 95 din občinske takse pošljite po pošti do l. avgusta na občino Žužemberk. Prcinjl je treba priložiti: 1. Kratek življenjepis; 2. potrdilo o vpisu na šolo; 3. potrdilo o Imovinskem stanju prosilca in staršev; 4. potrdilo o višini mesečnega zaslužka staršev ter o višini otroških doklad. ' Prednost imajo prosilci z območja občine Žužemberk ln otroci padlih borcev NOV — Razen pogodbenih štipendij bo občina tudi letos nudila potrebnim dijakom srednjih in visokih šol Študijske podpore. Prošnje za podpore je treba vložiti in taksirati kot navajamo zgoraj. Komisija I ta podeljevanje štipendij pet \ ObLO Žužemberk 0 Stu-an »DOLENJSKI LIST« Štev. 29 (883) MARJAN KOZINA fllefca} doieni&ikifi Birčenski krotilec kač Dolenjska je prelepa dežela. Leži na obeh bregovih Krke, in če vzamemo zraven še Belo krajino, tudi na obeh straneh Gorjancev. Tam živijo veseli ljudje, ki jim ni nikdar dolgčas pri svojem garanju, ki ga imajo s svojo skopo zemljo. Ni čuda, če je dolenjska zemlja rodila dosti imenitnih mož, ki so že veliko o njih pisali, ali pa takih, ki so sami veliko napisali. Ampak premalo je bilo še napisanega o takih imenitnih ljudeh, kakor soAkandijski župan Stembur, .trebanjski korenfifU Poradelj, mogočni Bojane iz Kro-novega in še toliko drugih mož, ki bi res veljalo, da bi jih kdo opisal in kaj povedal o njih. Najti moramo — in ni vrag, da bi ga ne našli — pisatelja, ki bo nadaljeval to, kar je začel ranjki Trdina. Ne da mislil, da bi jaz to zmogel, temveč samo zato, da se to čisto ne pozabi in da bi se nekdo spomnil, da je treba nadaljevati zgodbe o Petru in Pavlu, o Barabašu in Gospodični in drugih, bom povedal nekaj vzpodbudnih in kratkočasnih o Stemburju. skočil pokonci Zmahov, »če bi kaj pomagalo, bi še vodo pil.« »Poslušaj Tine: če ti je do zdravja, me bogajl Vzemi tole me ne ščiplje po trebuhu, je ie moral rak crkniti. Le kako ti to veš?« »To ni težko,« je resno odgovoril Stembur, »še vsi raki so v Krki pocrkali, ni hudič, da tudi tvoj ne bi!* Ho$e£ Slak Ta popoldne je Zmahov Tine prav sam sedel v Stem-burjevi oštariji. Bil je naza-rensko pobit: pravkar so mu patri dohtarji v kandijskem ipitalu povedali, da ima raka. Vedel je, da je to huda bolezen. Sicer vse do danes ni čutil kakih posebnih bolečin, odkar pa ve, da ima raka, ga je začelo grdo ščipati v želodcu in kar čutil je, kako se mu prekleti rak sprehaja v trebuhu. »Kaj se pa danes tako kislo držiš«? ga je pozdravil Stembur, ki je zmerom pozdravil vsakega gosta. »Po meni je,* je zajavkal Tine. »Stembur, ti znaš zdraviti živino in prašiče, nemara bi še za mene kaj vedel, tudi Če sem človek? Dohtarji mi niso vedeli nič pravega povedati.« »Kaj ti fali?* »Fali mi nič,« je bil skoraj hud Tine, »narobe, še preveč imam. Raka imam. V trebuhu, so rekli dohtarji. Ali ti' veš za kakšno reč zoper tega hu-dika?« Stembur se je globoko zamislil in je čez nekaj časa. resno dejal: »Vem za tako reč*, samo ne vem, ali me boš bopal.« »Vse bom požrl, kar bo.* rekel, samo da mi crkne ta ži-» vina v trebuhu«. »Reci mi Tine,« ga je pomembno prašal Stembur, »bi ti pil vodo?« »To pa ne,« se je razhudil Tine, »je še nisem in je ne bom.« »No, saj sem vedel,« je žalostno ugotovil Stembur, »tebi ni pomagati. Bo rak - tebe, ko ti njega nočeš.« »Saj nisem mislil tako,« je Pride v Stemburjevo ošta-rijo v Kandiji Slakov Johan. Na semanji dan je bilo, v ponedeljek. V težke misli pogreznjen je sedel pri fraklju zelenega in Stembur ga je sočutno vprašal: »Kaj ti ne gre prav, Johan?« »Kozla bi rad kupU, pa *o na Loki tako dragi, da res ne vem, kaj bi.« Loki, kakor bi imel preveč denarja, mene pa ne vprašaš. Pomagal ti bom.. Pojdi lepo V klošter, k flečkajnarjem, tam imajo poceni kozle. Izbral si boš lahko najlepšega, in za majhne denarje.« Johan je ubogal. Plačal je frakelj, premeril tistih dve sto, tri sto korakov do samostana in pozvonil na porti. »Kaj bi radi oče,« ga je prijazno vprašal pater Ambrož, ki je bil tisti dan za vratarja. »Kozla bi rad kupil,« ie Johan zadevo pojasnil ljubeznivemu patru. »So mi rekli, da jih pri vas imate dosti in za dobro ceno.« Pater Ambroi je vzkipel: »Kaj, mi da prodajamo kozle? Le kdo ti je to natvezil?« »Gospod župan Stembur so ml tako svetovali.« »Aha,« se je Ambrožu razjasnilo razjarjeno lice, »ta je ravno pravi. Pojdi lepo nazaj k Stemburju ln mu povej, da mi svoje kozle rabimo ta/mi, ti ga pa kupi, kjer že moreš.« Johan je še tisti dan zvedel, kam ga je posTal Stembur in da pravijo bodočim frančiškanom »kozel«. Celo leto ga ni bilo več v Stembur jevo ošta-rijo, tako ga je bilo sram. OglaSujte v domačem listu, ki ga prebere vsak teden nad 45.000 ljudi I Tudi sada in modrasa se da prijeti, je 4. julija pokazal na Rupe rč vrhu tov. BartolJ, (Foto: Albin Božič, Kočevje) Kjer se prepirata dva... V tem primeru se jih je sicer prepiralo več, zaključek pa je isti. Od nastopa sueške krize dalj so se zvišale vloge raznih arabskih dežel in Izraela v Švicarskih banka/h za 50 milijard frankov. Posrečena reklama Za nekega mladega častilca čevljev v Hollivoodu, ki je v kratkem času zelo razširil svojo uslužnostno obrt, pravijo, da se ima z« uspeh zahvalit j reklami. Nad svojo stojnico J« napisal: »Ali imate lepe čevlje? Leveg,a vam očistim zastonj!« IZIDOR MOLE: S periiča na Krki zelenko in stopi dol in jo iz Krke zvrhano napolni.« Tine je skrušen odšel tistih dvajset korakov in na točil zelenko zelene Krke. Ko je prišel nazaj v oštarijo, mu je dejal Stembur: »Vidi.? Tine, zdaj greš lepo domov in vsak dan popij za frakelj Krke. Cez teden dni boš pa prišel povedati, da si spet zdrav.« Tine je poslušal župana in je čez teden dni t smehom stopil v oštarijo. »No, kako je?« ga je pozdravil Stembur. »Vidim, da ti je odleglo.« »Stembur,« je ves srečen hitel Tine, »ti pa znaš! Nič več V Stemburju se je tisti hip Utrnila hudomušna misel. »Seveda Johan, neroden si, prav ti je! Kupuješ kozla na NOVI NAROČNIKI NAŠEGA LISTA Cotartč Alojz — Savink Nečemer Anton — Bord (Podbočje). Radovan Jožica — Dol. Mokropolje Jakoi Silvester — Dol. Jesenice Fabjančlč Jože — Radov-lJa rakofčič Miko — Brza Talanka Košir Ivanka — Rakek Lampe Andrej — Han Pje. sak SercelJ Anton — LJubljana Polje Rajfel Jože — Brčko Strumbelj Anton — Cleve-land, USA 8trumbly Frank E. — Ole-veiand, USA »MoJemu Radfslava Je postalo dolgčas na vasi, pa se je odločil za itudlj agronomije ...« (Karikatura :'vana Lučeva na razstavi JEŽEVIH karikatur v Novem mestu) MEDVEDJA SAMOZAVEST »Le za njim, le po njem!« pravi v Suhi krajini kosmatinec sosedu kosmatincu, ko zagledata lovca. »Nič se ne boj, saj te mrhe zakon ne včiti kot nas!* DIJAKOV USPEH Profesor sreča Zabušantovi-ča, ki ga je lani imel v razredu, pa ga vpraša: »No, kako kaj napreduješ z angleščino?« »O, kar dobro, tovariš profesor. Sedaj že znam reči po angleško .hvala' in ,prosim'.« »Ali res?« se začudi profesor. »Saj to je skoraj več, kakor znaš v svojem materinem jeziku.« OGOLJUFANI SKOT Skot Mac Leon je na dobrodelni loteriji zadel za pet penijev kra&en voz in konja. Vsi mu zavidajo, Mac Leon pa hodi okrog voza in konja in godrnja: »Saj sem vedel: pri loteriji človeka vedno ogoljufajo. Le poglejte: biča sploh ni!* SEDAJ MU JE JASNO »Veš,« potoži Sime prijatelju, »imam toliko dela in skrbi v pisarni, da sploh ne vem, kje imam glavo.« »Aha! Sedaj mi je vsaj jasno, zakaj vedno nosiš klobuk v roki!* V počastitev Dneva borca Je bila od 4.-7. Julija v Domu JLA odprta razstava karikatur znanega beograjskega humorističnoga lista »Jesa«. Po uspelih rasstavah v vseh večjih krajih ljudskih republik Je razstava delno prišla tudi v Novo mesto. Na tej potujoči razstavi razstavljajo svoja dela naši najbolj poznani karikaturisti kot so Pjer Križanić, Sabahodin llodjić, Desa Glišlć, Ivan l.učev, Milorad Cirić, Feri Pavlovi ć ln drugi. Razstava Je Imela dva dela: karikature in pa Ilustracije »Ošišanoga ježa« iz leta 1938. Prav tega dela so bili obiskovalci posebno veseli, ker so bili razstavljeni tudi predmeti, ki jih Je »Ošišani Jel« razstavljal na posebni razstavi pred vojno. Prav zato Je Imela razstava tudi globlji politični pomen. 250 razstavljenih karikatur J* Jasno pokazalo vlogo vseh naših humorističnih listov, ki sedaj izhajajo v državi (Jež, Pavlina, Kerempuh itd.), katerih glavni namen Je, da z ljudskim humorjem opozarjajo ln razkrivajo- na nekau-rc napaka na vseli področjih našega družbenega življenja. Razstave take vrste so precej redke; če so pa prirejene, so le v raznih republiških središčih aH drugih večjih krajih. Potujoče razstave so pa še redkejše. Brez ozira na velike materialne stroške je uredništvo »Ježa« organi-zlralo to potujočo razstavo na odlični umetniški in tehnični višini. Če bi imele tudi druge ustanove ln umetniške IStltucije več razumevanja, bi take razstave lahko večkrat videli tudi v manjim Krajih. Potujoča razstava »Ježa« sicer nI bila namenjena za Slovenijo, ker ni bila tehniško opremljena • slovenskimi napisi, vendar pa so Jo prireditelji na prošnjo uprave noma JLA radi poslali v Novo mesto. Skoda, da Je bil obisk Novome- šfanov slab, kajti priložnosti za ogled take -zanimive ln svojevrstne razstave zlepa ne bo spet. D. BOJANU Model modnega podjetja »KRIK VRISKOV«: Televizijsko krilo (Karikatura Dese Glišlć) Šotor pri šotoru — idila z Otočca, kjer tabonl 90 tabornikov in tabornic iz Celja, nedaleč stran od njih pa 40 tržaških tabornikov. Oboji ne morejo prehvaliti Krke in lepot dolenjske zemlje. <8, Jože Dular » * * j«* ♦ i Te uredbe seveda niso bile po godu oficirjem in generalom. Tudi bivši žandar j i in policaji so z negodovanjem sprejeli novo nastali položaj; pozneje so bili v vseh formacijah, ki so se borile proti delavsko kmetski vladi. Disciplina ruske vojske je bila močno zrahljana. Na mnogih mestih je prišlo do bratenja z avstrijskimi vojaki, kar je rusko časopisje ostro obsojalo. Ofenzivna sposobnost ruske vojske je prenehala. V juniju leta 1017 je Kerenski ukazal napad na Avstrijce pri Zbo-rovu. Navzlic dpori čeških polkov pri tem napije prišlo do umika s težkimi izgubami. V juliju leta 1917 se je vsa ruska fronta iz Karpatov morala umakniti, z njo vred pa tudi mi, ki srno bili v njenem bližnjem zaledju. Ko smo se umikali z Rusi vred skozi Cernovtice, se prebivalci mesta, pretežno Zidje in Nemci, niso mogli dovolj načuditi nam ujetnikom, ki smo nezastraženi marširali po mestu v isti smeri kot ruski vojaki. Prigovarjali so nam, naj se skrijemo na kakšno vežo, češ »jutri bodo naši že tu.« Mi pa: »Hvala, noče mot« Zopet smo prešli staro avstrijsko-rusko mejo ter se ustavili na reki Prut pri rusko-romunski meji. Bali smo brez dela, imeli smo dovolj časa za opazovanje dogodkov in za branje časopisov raznih strank. April" ska ofenziva se je tudi ustavila, na fronti je nastalo zatišje. Ruski vojaki so začeli množično dezertirati v zaledje in domov. Agitacija boljševikov je vse bolj uspevala. Kerenski, ki je bil sprva zaradi svoje govorno? ti zelo priljubljen, je zgubljal simpatije ruskega ljudstva vsak dan boi j. Vrstili so se mitingi, na katerih so vselej boljseviki igrali glavno vlogo. Želel sem priti v kako večje rusko mesto dn sem dosegel, da so me kot bolnega v sanitetnem vagonu pripeljali v Kijev. Kot revmatični bolnik sem prišel v veliko vojaško bolnišnico v Pečerski Lavri, Ko sem prebil tam štiri dni, je prišel med nas bolne Avstrijce ruski vojak ter vprašal, kdo hoče v bolnišnici delati. Takoj sem se prijavil. Vprašal me je po narodnosti ter če znam rusko pisati in brati. Ko sem pritrdil, me je odpeljal s seboj. Pokazal mi je, kje bom spal, moje delo pa bo predvsem v tem, da bom na razpolago dežurnemu zdravniku, kot komisiji, ki je določala sposobnost odpuščenih vojakov iz bolnišnice. Bližal se je 20. oktober in splošno se je širila govorica, da se bo ta dan začela revolucija. Toda ostalo je vse mirno, ker se je vlada preveč prrpravila. Mesec oktober 1917. leta je bil v Ukrajini dokaj lep in suh. Prihajal je h koncu in tedaj se je začelo, kar je balo pripravljeno — obračun z vsemi tisočletnimi krivicami in s povzročitelji težkega stanja ruskega delavca, kmeta, pa tudi ruskih šolanih ljudi, ki so z besedo in knjigo opozarjali vladajoči sloj, da je človek tudi nepismeni ruski mužik. Najprej so šli v borbo delavci in boljševikom naklonjeni vojaki v Petrogradu, naslednje dni pa tudi v Moskvi Ln Kijevu, ki je po veLikosti tretje mesto, nekoč je pa bilo glavno mesto Rusije. Borba je trajala več dni; na strani vladnih čet Korenskega so se borili donski kozaki, češki polki, oficirska šola in razni pobegli generali ter oficirji s fronte. Proti njim so šli vojaki iz raznih polkov, ki so bili na strani revolucije. Njim so se pridružili tudi ukrajinski separatisti, takozvani »eamostojniki«, ki ao hotela ustvariti neodvisno Ukrajino, vendar pod me-ščansko-buržoazno vladavino. Zmagali so slednji, toda med zmagovalci je nastal gpor za oblast. Pod vodstvom ukrajinskega generala Petljure so zavladali po umiku vladnih čet zastopniki gibanja za samostojno Ukrajino. Boljševiki, ki so jim priborili zmago, so se morali umakniti iz Kijeva. Toda odšli so z obljubo, ki ni ukrajinski buržoaziji obetala nič dobrega: »Vrnemo se kmalu k Ze po dveh in pol mesecih so se res vrnili. Proti koncu januarja 1918 mi je zjutraj naročil dežurni zdravnik, ki je stanoval sredi mesta v ulici Kreščatik, naj mu prinesem iz stanovanja neke stvari, gredoč pa naj kupim še časopise. Toda tramvaj ni vozil, po mestu je bilo vse prazno, na ulicah nikjer ljudi, tudi prodajalcev časopisov ni bilo. Ko sem se po vrnitvi opravičil zdravniku, da sem tako dolgo hodil, je dejal, da molk v mestu ne pomeni nič dobrega. In že je zagrmelo z levega brega Dnjepra, kakor da se je pekel odprl. Med pokanje pušk in strojnic se je vmešavalo grmenje topov vseh kalibrov. Tudi do nas v vojaško bolnišnico so padali posamezni izstrelki, vendar je bil glavni udar boljševikov usmerjen na sedež ukrajinske vlade in njenih zaščitnikov, takozvanih »hajdamakov«. Borba je bila še hujša kot oktobra. Po večdnevnem obstreljevanju so poslali boljševiki parlamentarce z ultimatom: Ali predaja, ali bo pa poslopje za poslopjem ruševina! Petljura se je udal s pogojem, da mu z njegovimi vred pustijo umik z orožjem v jugozapadno smer. To so mu boljševiki tudi dovolili. po severnem Jadranu (Listi iz dnevnike) Ravenna, 21. maja V Portu Candiano je zasidrana »Burja«. 28 metrov dolga, na novo prepleskana motorna jahta z dvema jamboroma, na katerih se lahko v dobrem vetru razpno jadra. Motor 110 KS, dva rešilna čolna in rešilni pasovi, sedem kabin e šestindvajsetimi ležišči za potnike. Dva manjša salona, prhe in na krovu ležalni stoli. Tokrat je na njej še dobrodušni kapitan in deset mož posadke. Zraven pa dvaindvajset polnikov, ki so muzealci in kon-servatorji, ljudje po strokovni liniji, potniki, turisti, radovedneži. .. Vse hkrati. Voda v pristanišču, ki J* pravzaprav samo zaključek deset kilometrov dolgega kanala, ki loči Ravenno od pravega morja, je temnosiva, umazana. Toda nebo je modro; popoldansko snee še čemi nad mestom ln zrak jo topel, skoraj duši j Iv. Spet sedimo na krovu ln v mislih zbiramo velikansko bogastvo stavb, mozaikov, stebrov, platen, skulptur, ki so so čez dan razgrnile pred našimi očmi. Teodorikov mavzolej, San Vi tale z Ga U a Placidio, katedrala in baptiste rij, akademija Sant Apollinare Nuovo, Sant Apollinare in Classe, Dantejev mavzolej, Rocoa Brancaleone in še in še. To je Ravenna, mesto, ki je v vrtincu stoletij bilo sedež zahodnorimskih cesarjev, prestolnica Odoakerja in vzhod-nogotskega vladarja Teodorikj, mesto ki mu je gospodovali Bizanc ln ki j« imelo kasneje svoj eksarhat ki je bilo samostojna republika pa spet kasneje tri sto let podložno papežem. Zgodovina Ravenne je hkrati zgodovina imperija, zgodovina moči, bogastva, bleska, zmag, bo Jev in propada, ki pa mestu vendar ni mogel vzeti lepot >n nesmrtnih dragotin, ki dane« privablja-jo na tisoče in deset tisoče domačinov in tujcev. Največje bogastvo Ravenne so mozaiki. T[ mozaiki, ki amo Jih v kopijah lahko videli tudi v LJubljani na razstavi, so ta dan v mehki svetlobi aiabastrskih oken zaživeli v neponarejeni i ciničnosti: skoti mirne ovalne oči Teodore in despota Justinl-jana so zrla na nas stoletja. + Trideset' korakov od »Burje« natovarjajo italijansko tovorno barko. Dva delavca stojita na kamionu in dvigujeta polne vreče, druga dva, prava orjaka, si Jih deva'ja na rame in mečeta na nizek podij. Po šea* vreč skupaj zadrgneta z vrvjo, nakar vsakokrat prepun jivo zacvili žerjav, zgrabi tovor 1» ga odnese v trebuh ladje. »Kaj ne bomo odpeljali?« vpraša nekdo. nlška poslopja onkraLi ceste ln poslušamo vpitje .m hrup okoli nas. Delavci, karabinjerji, obalni stražarji, ženske, bosopeti paglavci: val vprek govore, mahajo z rokami, kriče, požvižgavajo. Prav ob pomolu potiska kamion nekaj železnvškin vagonov po tračnicah. Po cesti drve vespe, mopedi in neki duhovnik v črnem, vihrajočem talarju vneto pritiska na pedale svojega kolesa. Iz naše ladijske, kuhirole prijetno diši. Sonce se sklanja nad Ravenno. Takrat nenadoma Motorna jahta Burja, ki ima matično luko v Piranu. »Pol ure še ne,« pravi kapi- vstane od nekod veter ln zavrtan. »KanaJ je zaprt. Ladja pri- Unči prah in smeti na pomolu, haja v pristanišče.« Visoka drevesa zadaj za hišami In tako imamo še čas, da si za šume. ogledujemo dolgočasna r*is.U* Potem le odrinemo. Enako- merno brni ladu/jski vijak. »Burja« drsi po kanalu Mimo dveh čezmorskih ladij, ki sta se kot grozeči črni gmoti zasidrali ob pomoL mimo ribiških' čolnov, mimo velike rafinerije petroleja, miimo zelenih bregov s celimi eaplataimd rdečega maka. Dva zeijubllenoa sedita v travi pod cesto in se ne zmenita za nič okoh sebe. Lastavice se v celih rojih obešajo nad gnezdi, ki so jih zvrtaiLe v muljasto obrežno zemljo. *+ Natakar že delt večerjo, rra pa stojimo na krovu in gledamo dvignjene ribiške mreže, ki jih njihovi lastniki zvečer in pono. li na vzvodih pomakarjo v temno vodo kanale. In gledamo pinije, cele gozdove pinig na ravnem obzorju. Pravzaprav se je začeio že, ko smo izplull iz kanal*.. Okoli bokov »Burje« je zašumelo vznemirjeno morje, potem pa se j« ladja stresla, se zazibaia s kljunom v mehko vodo ,i,n nato spet sedla s krmo v penečo se brazdo, ki jo je delal veseli ladijski vijak. Začelo se je rahlo, uspa-tjspavajoče zibanje, ravno pravo, takšno ki človeka čisto počasi zaziblje v kropljen spanec. Na morje je legla noč in na naši desni so gorele luči na dveh velikih petrolejskih ladjah, ki sta daleč od obal* vrgiU sidro in sedaj po podmorskem naftovodu točM: dragoceno tekočino v ravennske r«» (Nadaljevanje prihodnUfll