-----    103    ------
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Cesar je veliki četrtek umival dvanajstim starčkom noge. Navzočni so bili pri tem pobožnim opravilu tudi nadvojvode Karol Ludovik, Ferdinand, Friderik, Evgen in Viljem. Veliki petek so se udeležili pasijona in polaganja v grob v dvorni cerkvi: cesar, nadvojvode,   ministri  in dvorni   dostojanstveniki.
Dunajski listfpišejo, da je vlada zaradi tega zopet želela grota Hohenwarta v državni zbor, ker je grof Hohenwart ob sedanjih okolnostih edini mož iz centra, kateremu bi se utegnilo posrečiti, različne elemente na desnici združiti. Knez Lichtenstein, o katerem se je prej kot o nasledniku Hohenwartovem govorilo, ne more več v poštev hoditi.
Pretekli teden je bil na Dunaji tretji srednješolski shod nemško-avstrijski. Udeležilo se ga je 372 odposlancev, ki so zastopali 46 mest in 78 šol. Prof. dr. Alojz Hofler z Dunaja je govoril o višem pouku ter dejal med drugim, da je Avstrijsko srednje šolstvo za štirideset let pred nemškim. Posebno važen je bil referat o zdravstveni preiskavi gimnazij in realk. Govornik je priporočal* da bi profesorji enkrat v zdravstvenem oziru pregledali šolska poslopja in njih uredbo, potem da bi s pomočjo staršev ovedeli, po koliko ur delajo učenci doma in po koliko časa spe, zdravniki pa da bi otroke preiskali. Zdravniške ovedbe bi bile posebno važne. Na ta način bi oblastva dobila tehtno in trdno podlogo za presojo obstoječih šolskih načrtov in za njih popravo, učitelji in starši pa bi vedeli otroke vzgajati zdravju primerno.
Prva seja novega državnega zbora bode dne 9. aprila, 11. aprila pa pozdravi cesar obe zbornici državnega zbora s prestolnim govorom.
Umrl je profesor dr. Karol vitez Braun, učitelj teoretičnega in praktičnega porodoslovja na Dunajskem vseučilišči.
Dalmacija. — Dalmatinska mesta so izvolila v državni zbor Šupuka in Borčica, kandidata hrvatske narodne stranke. Volikem posestvu dalmatinskem pa je bil izvoljen grof Bonda, kandidat italijansko-srbske kompromisne stranke. Kandidat hrvatske narodne stranke je bil Katnič, ki je pa propadel s častno manjšino.
Zastopalo bode Dalmacijo po tem takem v državnem zboru 7 Hrvatov, 1 Srb in 1 Italijan.
Rim. — Umrla je za mrtvoudom soproga dr. Kiegra, hči slavnega zgodovinarja in domoljuba češkega Palac-kega. Truplo bodo pripeljali iz Rima v Lobkovic na Češkem in je položili v družinsko rakev.
Italijanska vlada je poslala do vlade severnoameriških držav formalen poziv, naj kaznuje začetnike umorstva v Novem Orleanu in da odškodnino obitelim umorjenih Italijanov. Ves dogodek sedaj preiskuje veliko sodišče, katero je uže stavilo pod obtožbo nekatere porotnike, ki so umorjene Italijane rešili krivde.
Kralj Humbert je daroval za zgradnjo nove bolnice za nalezljive bolezni v Turinu na severnem Laškem 160.000 lir. Za ta zavod so začeli nabirati uže lani po smrti kraljevega brata nadvojvode Amadeja iz Aoste njemu v pobožen spomin ter so nabrali 170.000 lir. Ali prvotna namera ni bila vsem po godi, nekateri bi rajši, da bi se postavil kak krasen, umetalen spomenik. Dotični odbor se je obrnil zaradi tega do kralja. Kralj pa je odgovoril, da ga veseli, da hočejo
104    ------
velikodušnega in darežljivega princa, ki je bil poln čuta za lepoto ter za čast in slavo domovine častiti tudi z umetnostjo. Ker je pa najodličnejša lastnost pokojnikova bila dobrodelnost, katera mu je naklonila ljubezen in spoštovanje tudi najubožnejših ljudij, zato želi kralj, da se pokloni tej kreposti njegovi javen spomenik, in v ta namen prilaga on v njegovem imenu za zgradnjo bolnice za zdravljenje nalezljivih bolezni 160.000 lir.
Italijanska poslanska zbornica je imela 21. p. m. jako burno sejo. Na razpravi je bil namreč dopolnilni proračun. Nekateri poslanci, posebno prejšnji ministri, so ostro pobijali finančno politiko ministerstva. Nameravani prihranki se jim zde ne le prepičli, ampak oni bodo škodovali tudi državni politiki in deželnim interesom. Ministerski predsednik je branil vladno postopanje in naposled zahteval zaupnico ne le za financijelni, ampak tudi za politični in gospodarski program vladni. Zaupnico je izreklo 256 poslancev proti 96. Radikalci so nekateri glasovali za zaupnico, drugi pa so se vzdržali glasovanja. Ko bi ministerstvo ne bilo dobilo zaupnice, bilo bi odstopilo. Zbornica bode praznovala do 14. april*.
Sofija. — V petek zvečer proti osmi uri, ko sta se ministra Stambulov in Belčov vračala domov, ustrelil je nekdo trikrat proti njima. Finančni minister Belčov se je takoj zgrudil mrtev. Napastnik je ubežal. Bolgarski listi pišejo, da napad ni političen, ampak se je zgodil gotovo iz osebnega maščevanja in bil namenjen mini-sterskemu predsedniku Stambulovu.
Oporto. — Vojaško sodišče je obsodilo glavne krivce zadnjega vstanka na štiriletno posamično ječo in na preselitev v Afriko, nekatere pa na osemnajstmesečen zapor. Vojakov je bilo obsojenih 266, oproščenih pa 240, civilnih oseb obsojenih 17, oproščenih 18.
Atene. — Naša cesarica Elizabeta je dospela v spremstvu nadvojvode Frana Salvatorja in nadvojvodinje Marije Valerije 24. sušca iz Korinta v Atene. Avstrijski poslanik Kozjek je vzprejel cesarico na kolodvoru. Cesarica je še tist dan obiskala kraljevo obitelj.
Atenski listi so pozdravljali prav prisrčno cesarico.
Črna Gora. — S Cetinja, prestolnice Črnogorskega kneza, javljajo, da je kneginja Milena hudo zbolela.
Francosko. — Ruski car je podelil predsedniku francoske republike Carnotu red sv. Andreja. Ta red, ki ga nosijo car in carske obiteli člani, podeli car včasi tudi inozemskim vladarjem, ki postanejo ob enem ime-telji vseh drugih ruskih redov. Ta največi red je ustanovil Peter Veliki leta 1698.
London 23. marca. „Standardu javlja iz Sofije, da je srbska vlada pretrgala obravnave za uravnavo mej z Bolgarsko, in to malo prej, ko bi se bili imeli končni sklepi storiti. Za vzrok se je navedlo, da hoče novo ministerstvo poprej pretresovati navodila, katera je prejšnje ministerstvo dalo svojim posredovalcem.
Ruska* — Nedavno je umrla na Ruskem varuhinja (njanje) sedanjega carja Aleksandra IIL, Angiičanka gospa Strutten. Pred 46 leti je vstopila v službo za varuško novorojenemu velikemu knezu Aleksandru. Ker je prav izvrstno opravljala svoj posel, pi idržali sojo, da ja pestovala in varovala tudi carjeve brate, velike kneze Vladimira, Alekseja, Sergeja in Pavla, katerim se je vsem nenavadno omilila. Posebno pa je bil car naklonjen stari gospe ter jo velikokrat obiskal v zimski palači, kjer je imela lepo stanovanje in vse ugodaosti ter živela ob carjevih stroških. Pokopali so jo jako častno. Za pogrebom so šli car in bratje njegovi pešr carica in velike kneginje pa so se peljale.
V nekoliko dneh pride v Petrograu zastopnik Črnogorske vlade, da se z rusko vlado domeui o uredbi trgovskih razmer med obema državama.
Iz Amerike. — V Ameriki so uže dalje časa počenjale grozodejstva skrivne družbe italijanske, kater© se imenujejo mafije! V kratkem času so zavratno pomorili ti Italijani 40 oseb v Novem Orleanu iz maščevalnosti. Zato je mestno oblastvo sklenilo, iztrebiti to krvoločno druhal. Policijski ravnatelj je spravil pet Sicilijancev na zatožbo, pa je bil umorjen on sam in glavne priče. Potem je župan osnoval posebno policijo, zaprl več Italijanov, ki so se zdeli sumni, in jih 15> postavil pred sodišče. Devet jih je prišlo pred porotnice. Raznesel se je pa glas, da so porotniki podkupljeni od „mafije". In ko jih je bilo res šest oproščenih, glede drugih treh zatožencev pa se sodišče ni moglo odločiti, brati je bilo po vseh časnikih poziv, naj se zbero vsi pošteni meščanje, da rešijo pravico. Prišlo jih je na tisoče. Trije prvi odvetniki so govorili in klicali na maščevanje. Potem je ljudstvo šlo do ječe. Med potoma so se oborožili s puškami in pištolami. Vrata od ječe so ulomili in postrelili šest Lahov. Dva pa so iz ječe ven pritirali. Enega so obesili na drevo in prestreljali, drugega pa nateknili na svetilnico, s katere je padel, a so ga zopet obesili na njo. Odvetnik Pakerson pa je naposled še govoril in dejal: „Zgodila se je pravica, morilci so mrtvi, odgovorno za to pa je podkupljeno sodišče. Ljudstvo je zahtevalo smrt, mi smo izpolnili voljo njegovo. Sedaj pa idimo domov*. Množica zbrana je na to ukala in nesla govornika Pakersona  na ramenih okoli.
Novi Jork. — Hripa ali influencija gre močno po ljudeh. Na dan jih umerje po 150. Tudi mnogo zdravnikov je zbolelo.