290. številka
Ljubljana, v sredo 16. decembra 1903.
XXXVI. leto
m
lilija ; ?es* dao avsoer, bizn&i sodelje in pravnike, ter volja po posti prejeman ca av»trc-c-gf6fc« Jahala e* na lato » K, atg^cl teta 13 K. am Četrt leta 9 K 50 h, n eden mesec 8 K 80 h. Za Ljubljano a posiQan)aa i& dom ai vse leto 84 K, aa pol leta IS K, m Satrt leta 6K,n eden mesec 8 K. Kdor bodi sam pot& vs2)a as oalo leto C K, n pol leta 11 K; »a četrt leta b K BO h, am eden meaae 1 K BO h. — Za tuje dežele toHkt rec, kolikor anasa poštnina, *- Na naroćbo brea istodobne vpoailjatve i aroAnlne ae no ostra. ----- Ea eaamnlla pE-ctrje bb od peteroatopne petitrvrste po 19 h, os ee osnanilo enkrat tlaka, po 10 ta, oa ea dvakrat, In po 8 ta, 0t ii trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj bb tevole* frankovati. — Bokopiai ae na vračajo. — Ursdslatva Ni aaraviilslvo Jb na Kofigrsanem trga tt. 18. — Opravniltvn naj aa blagovolilo   pošiljati naroOntne, reklamacije, oananii;
t. j. administrativne itvari — Vhod v orednlMvo !s <H Vegove obče it. 8, vhod v apravniitve pa a Kongresnega trga it. 18.
„Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamešn« Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon it. 85.
K shoda v Ribnici.
Nedosežue laži, katere trosi „Slovencev" poročevalec iz Ribnice, smo že igosali. Veliko se je že lagalo v .^ioveneu", a krono v tem oziru zasluži l a ž n j i v a podlasica iz ribni ske^a farovža. Sedanji župnik Brešan v Velesovem je prouzročii mnogo zla v ribniškem okraju, a priznati moramo, da tako nesramno in trdovratno pa vendar ni lagal, kakor laže njegov naslednik mali Traven iz Ribnice. Ž njim -kusa konkurirati samo še svetogregor-ski župnik Krumpestar, ki pa nima toliko zmožnosti. Ribničanoni bi svetovali, da bi po vseh občinah dali plakatirati kaplanove laži, da bode ljudstvo moglo spoznati svoje dušne pastirje.
Da ga je impozanten shod v Rib niči spravil iz ravnotežja, je umevno. Ko je po svoje obdelal dr. Tavčarja in župana Rusa, se spravi nad uradnike in učitelje. Dopisnik trdi, da je o priliki, ko se je pri sodišču obravnavalo z člani ribniškega konsuma, nekdo v predsobi agitiral za shod, ter podtika to sodnemu svetniku. Kakor se nam poroča, je bilo takrat nad 200 ljudi pri sodišču. Ob sebi je umevno, da je sodniku, ki mora razpravljati s toliko strankami, nemogoče vedeti, kaj se govori v predsobi ali v kakem drugem kotu zunaj sodne dvorane. Sicer je dr. Su-siersiču prosto denuncirati in interpeli-:uti v parlamentu, saj je vajen blamaž 2 interpelacijami.
„ Slovenec" pripoveduje, da sta dr. Tavčar in Rus na shodu poštene slišala. „Ker je bilo obilno število klerikalnih (sic!) poslušalcev, so jima gorke belili, tako da sta se nam zdela kakor dva medveda na razbeljeni plošči. Ko je Tavčar dejal, da klerikalni poslanci ne bodo ničesar dosegli z obstrukcijo, so navzoči na vse srrlo zagrmeli: „Bodo, morajo"! In vsa gospoda je prebledela, dr. Šifrerju so se roke tresle in je lepo prosil ljudi, da naj bodo tiho, itd." Ako je bila opozicija res tako strašna, da je vsa gospoda prebledela, kako je
Javno mnenje.
Spisal Anton Trstenjak.
Ž d je posodil ubcžnemu kmetu trideset žakljev denarjev. Kmet de nar porab'. Ž d pa ga terja in naposled — toži. Žid je terjal pol kmetovega jezika za vračilo. Kmetova žena si je izmislila zvijačo. Sla je k sodniku in ga poprosila, da bi smela ona soditi. Sodnik jej to obljubi. Kmetica poproBi sodnika, da jej tale posodi svojo obleko. Sodnik to stori. LUn tožbe pride; kmet in Žid sto pita pred sodnika. Žid zahteva od kmeta pol jezika, sodnik (žena) pa pravi, da naj mu ga odreže, pa ne več nego pol. Ako ga bode več ali manj, bode ga on tudi Židu. Zid se zboji in da Se trideset žakljev denarjev raje, nego da bi kmetu jezik rezal.')
Kaj hočemo s to pravljico ? Pravljica je prastara, sega v ono dobo naših pradedov, ko je upnik smel z dolžnikom vse Btoriti, tudi ga razrezati,  ako  mu  tale o določenem
pa mogel razgrajalce, kakor piavi „Slovence", g. rs. sam ven metati ? Razgrajalo je samo par nezrelih paglavcev, katere je vodstvo „Marijine družbe" nalašč za to poslalo k shodu, da delajo škandale. Ker je ogromna večina glasno protestirala zoper poskus zborovanje motiti in ker sta predrzna fantalina navzlic odločnemu opominu mirovati hotela še razgrajati, sta se pravilno ckspedirala iz dvorane. Vsa ta ekspedicija je pa trajala samo par minut. Pozneje ni nihče več motil zborovanja, ki se je vršilo v najlepšem redu in ob velikem navdušenju navzočih.
„Slovenec" pripoveduje tudi, da je dr. Tavčar doživel na shodu mačjo godbo, ki so mu jo priredili (kdo?) na ulici. Ta godba Marijine družbe, katero je insceuiral kaplan Traven pred Slemeučevo gostilno, je zborovanje v Arkotovih dvorauah in zabavo po shodu toliko motilo, kakor so n. pr. pijanci v Pihlerjevi kleti kedaj motili predstave v ljubljanskem gledališču ali pa v „Na-rodnem domu". Eno pa naj bode pribito kot znamenje časa: Popoludne pred polit, shodom skličeta kaplana Marijine device in devičarje potem, ko so bili zjutraj pri spovedi. Device seveda prevzame prvi kaplan. Proti večeru se zberejo pred Slemenčevo gostilno na ulicah s piščalkami, ker se je, kakor poroča „ Slovenec", žvižgalo in piskalo. Nežne Marijine device so bile tedaj zjutraj pri spovedi in sv. obhajila, popoludne v družbi kaplana, zvečer so pa pod poveljstvom istega dušnega pastirja žvižgale in piskale. O Marija, prosi za nje! Ta scenerija kaplana Travna se je zdela prehuda celo dvema tovarišema, katera sta rajši izginila tja, kjer se gospodje poslovati uče. Marijine igralke pa se niso bile dovolj priučile svojih vlog, kajti ko je na nasprotni strani nekdo nagajal devicam z „Živio Tavčar", so se začuli med njimi klici: „Pereat Šusteršič! Zivio Plantan!" To je v resnici smola in vprašanje je, kdo bode dal odvezo dotičnim punicam? Poleg par pobov je tudi nekaj Marijinih devic v temi in
po blatu capljalo s piščalkami na kolodvor, pa ni bilo prave korajže. Samo mlad devičar, kateremu baje posebno diše vipavske pomaranče, je moral na postaji bežati, druga nezgoda se ni pripetila. Za telesno varnost dr. Tavčarja, katerega ni uibče napadal ali motil, je bilo muogo bolje skrbljeuo, kakor za Marijine device, katere so pod varstvom kaplana Travna. Upamo, da knezoškoi Bonaventura ne pozabi nanj in da mu j kmalu poplača njegove obilne zasluge na polju ljudske korupcije.
Idrija.
JDopis.j
Stanovanjska beda v Idriji je tako grozna, da je postala v resnici že ne-; znosna. Naša stranka je premotrivala i že vse načine, kako bi se dalo odpo-| moči tej kalamiteti. Zahtevalo se je od c. kr. rudu. erarja, ki je v prvi vrsti poklican, da preskrbi človeštva vredna bivališča idrijskemu rudarju, ki mu je izžel in izmozgal vse življenjske moči. Toda ta c. kr. rudn. erar, kije spravil v svojo nenasitno malho že miljone in miljone, ki je ugonobil že toliko ekzi-stenc, ta erar je že milostno storil svojo dolžnost, saj je zopet postavil par kur-nikov, v katere ne najdejo poti dobro-dejni solnčni žarki! Ha, ha! C. kr. rudniški erar! Kdo pa je vendar ta c. kr. rudniški erar, ki nima srca za svoje uslužbence, ki ga ne ganejo niti solze, niti prošnje, ki ga ne ostraše in oplaše niti grožnje? ! I no, to je Že nekaj mrtvega, to je ... c. kr. rudu. erar. Gospodje pa, ki opravljajo in predstavljajo ta si. c. kr. rudn. erar, ti gospodje se smejejo in si manejo roke: sicer pa imajo mehko srce, njim se smili ta ubogi rudar, o, oni bi dali vse v rove zakletemu trpinu, ali c. kr. rudn. erar ... ta je trd, neizprosen. In navzlic temu, da se gospodje kar I tope same dobrote iu bodo najbrže tudi > umrli na tej bolezni, mora idrijski rudar stradati po mokrotnih, brezsonČuih ter zaduhlih luknjah in brlogih, ko bi se še žival obotavljala gojiti v njih svoje mlade . . .
Ker torej erar ne da ničesar, je bilo treba misliti na kak drug odpo-moček in g. županu se je rodila ideja, ali bi se ne dalo dobiti kaj za Idrijo iz melioracijskega zaklada. Toda v ta namen bi bilo treba natančne iu podrobne statistike. Zato je nekaj naših dijakov prevzelo velikansko nalogo, sestaviti to statistiko in svetu pokazati, v kakih hlevih in jazbinah mora prebivati naš rudar. Ali vse delo je tako ogromno, da ga ni moči zmagati v enih počitnicah, zato se bo nadaljevalo prihodnje leto.
Med tem pa mineva čas in stanovanjska beda raste od dne do dne; zato je bilo treba zateči se k samopomoči. Ker se erar ne zmeni za nobene prošnje in sam od sebe ne ukrene ničesar obče koristnega, ali bi se morda ne dalo kaj izsiliti iz njega? In g. župan se je oprijel misli, ki mu je že davno rojila po glavi, katere se pa preje ni upal uresničiti, boje se priznane nepoštenosti svojih političnih nasprotnikov (glej povišanje doklad in realka!) Slučaj je namreč hotel, da je neki klerikalni dopisnik razvijal v „S1. Listu" iste misli: naj se povišajo do-klade in naj občina s temi dohodki zida delavske domove. (Znano je, da plača c. kr. rudniški erar 90% vseh davkov.) Seveda se temu dopisniku ni niti sanjalo, da bode njegov Članek postal voda, na katero se bodo vjeli klerikalni občinski odborniki. Kajti kdor pozna naše klerikalce, ta bo vedel, da dotičnega dopisa niso smatrali za resnega, ampak so se hoteli le zavarovati za prihodnjost, češ, glejte jih liberalce, niso znali uporabiti ugodne prilike, mi bi bili delali vse drugače,-kakor dokazuje „Slov. List" z dne tega in tega. Iu da je ta naša trditev da so namreč klerikalci s svojim nasvetom v „Slov. Listu" le javnost sle-parili), se je moral prepričati vsakdo, kdor je gledal začudene in konster-nirane obraze klerikalnih obč. odbornikov, ko je g. župan pri zadnji obč. seji izvlekel iz žepa dotično številko „Slov. Lista" in prišel na dan s svo-
jimi načrti. Bili so kar — »paf. Ko so malo prišli k sebi, je najprvo g. Kos svečano zatajil oficialnost in praktično vrednost dotičnega dopisa, češ, da je v njem izraženo le privatno mnenje, ne pa mnenje stranke, g. Goli (za erarjem prvi davkoplačevalec) pa se je repenČil, da to vender ne gre, da bi se že itak visoke doklade še povišale. (Smeh na galeriji. Klici: Goli se boji za svoj žep!) Ali g. župan je razpravljal dalje in njegovo pametno razmotrivanje je prepričalo skoro vse narodno-napredne, dalje pa tudi par klerikalnih odbornikov in galerijo, da se da edino potom povišanja doklad izsiliti iz erarja kak vinar. In ko je g. Val. Lapajne županova izvajanja spravil v obliko konkretnega predloga: naj se povišajo doklade na 100° 0 in s tem denarjem zidajo delavski domovi, sta g. Goli in Kos uvidela, da bo ta predlog postal popularen, da se mu torej ni upirati ter sta dvignila roki — in predlog je bil sprejet.
Klerikalcem je bilo zelo neljubo, da so naprednjaki zopet ukrenili nekaj koristnega in to vsled svoje premetenosti celo s pomočjo klerikalnih odbornikov. Kako bi se dal ta vspeh zmanjšati in — klerikalcem obrniti v korist ? Ali ne z natolcevanjem in sumničenjem t Spomnili so se svojih navideznih nasprotnikov, ki so jim pa dragi zavezniki v boju zoper — narodno-napredno stranko. In kakor jo ni tako svete stvari, katere bi klerikalci ne porabili v svoje umazane politične namene, tako so se po vzgledu dr. ŠusteršiČa, ki si je z vseučiliškim vprašanjem hotel oprati svoje ožlindrane roke in rehabilitirati v državni zbornici, poslužili te prilike ter kakor „ zvesti čuvarji ljudskih pravic" stopili pred ljudstvo na javnem shodu. Značilno za klerikalno politiko je pač dejstvo, da se ti junaki, razen vjetih odbornikov, ki so pa tudi nekako plašno prišli na ta shod, niso upali izreči za predlog niti proti njemu, dokler niso izvohali, kakšno stališče zavzema večina bivših soc. demokratov. — Dasi so klerikalci pri-
*) Dr. Gregor Krek: Listki IV., 1873.
času ni doigov plačal. Pravljica torej priča o tem, kakšno pravico je ime! nekdaj upnik, ko je še narod stal na primitivni stopinji prosvete. O tem se nahajajo sledovi tudi pri drugih narodih. Prosveta se je širila od stoletja do stoletja; ljudje so začeli misliti blaže, prosvetonosoi so začeli smatrati za krivično, da bi upnik imel tako pravo. V naši stari prav Ijici je izraženo staro pravno načelo, proti kateremu se je tekom vekov, ko je narod dosegel višjo stopnjo prosvete, začelo glasno upirati takozvano javno mnenje. Zmagovale so blažje, lepše navade. Dasi je upnik imel formalno pravo razpolagati z dolžnikom po svoji volji, glas javnega mnenja začel se je upirati temu nazoru, lepše navade izpodrivale so stare, blažje mišljenje izpodbijalo je staro pravo, tradicijo, in tako je napočila doba, ko se je Žid s svojo prirojeno pravico moral umakniti.
Sploh je znano, da ae je pri narodih vse pravo razvilo iz navad, iz običajev. Narod si je vstvaril neka pravila, red, po katerem je bilo ži veti vsem članom iste skupine; vstvaril si je običaje, ki bo bili za vse čiane enako obvezni. Slovansko pravo
ima svoje korenine v prastarih običajih, katere je sprejela in odobrila tradicija kot merodavne in obvezne za vse člane iste skupine, in naša beseda »zakon« pomenja prvotro to, kar beseda, »navad a«, »ver a«, ter je šele tekom časa dobila današnji pomen: zakon, lex, Gesetz. *) Potemtakem je jasn^, kolikega pomena so vobČe običaji, katere  si je
*) Štefan Fuchek, Plebanuss Kra-pinzki: >Historie z kratkemDuhov nem Razgovorom od poszlednyeh Du-govany . . . Štampare vu Zagrebu 1736", malo znani kajkavski pisatelj, rabi na mnog'h mestih besedo zakon v pomenu navada, način; n. pr. stran 40: „zato vrag takmu ie gerlo nevigvenem zakonom zvezal, da nikai ne mogel posreti" . . ., stran 221: „tak jedi nem zakonom szve-doche navuchiteli Sz. Matere Czirkve" ..., stran 231: ,,S z u p r o t i v o e m zakonom, kojaazu dobra i vam potrebna1'. . ., stran 2>tt: „Takai oszebuinem zakonom muke purgatoriumzke moremoszi pomens-sati'; stran 260: „Ovak jedinom z ako* no m vucbe vazi Navuchiteli"; stran 360: „Treitich, da nezrechenem aakonom na veke Boga budu lvubili oberh vszega": stran 414: „kak je Q. Bogu draga . . . chiztocha, zbog koje nai vech Đass ide vu nebo, kakti szuprotivnem zakonom zbog nechiztoche nai vech vu pekel ide".
Sicer pa še čitaj Nestora v Levstikovem prevodu.
ustvaril in si jih ustvarja narod. Ker pa so ti običaji obče koristni in potrebni ra-ii reda, postali so sčasoma trad c j a, zakon.
T&ko ima že od nekdaj tudi društveno življenje svoja pravila, ki niso sicer tiskana, pa so vendar splošno veljavna. Društvo, svet briga se za vsakega posamičnega člana svojega; nadzoruje vsak korak in kretaj; pazi, kako živimo in ali ae ravnamo po teh društvenih pravilih. Vsakdo je že doživel, da ga je svet pograjal, ako je kaj storil, kar se ne strinja z veljavnimi pravili, običaji, in da ga je zopet pohvali!, ako se je pokoril pravilom lepe navade. Na stotine jezikov se peča z našim javnim, kakor tudi z zasobnim Življenjem. Takozvani »zlobnijeziki« ne mirujo nikoli; »čenče« širijo se bliskoma, ako se zgodi kaj nerodnega: »javno mnenje« spremlja nas od zore do mraka, od mraka do dne. In tako nismo nikjer in nikdar sami, nikdar varni, nikdar brez nadzorstva.
Ali je to prav? Ali so v društvu upravičeni zlobnijeziki? Ali je prav, da nas nadzoruje javno mnenje?
To vprašanje je najzanimljivejše in  najvažnejše  v  društvenem Živ-
ljenju. Mi vsi, modroalovci, pravniki in umetniki, uživeli smo se v to, da so »zlobni jeziki« slaba stran naroda, ter obsojamo vse ljudi, kateri trosijo »čenče« med nami; zaničujemo in preziramo zlobne jezike, kateri nas nadzorujo v javnem in zasobnem življenju; zametujemo »govoričenje«, ali kakor to Franozzove »medisans«, »on d it«, ter amo vobče mislili in mislimo, da je vse to, kar nahajamo v socialni uredbi, da ao vse male in malostne formalitete vsakdanjega življenja, da je vse to, kar zovemo v društvu »lepo navad o«, v življenju nepotrebno in da je vse to treba iztrebiti iz društva. Najbistroumnejši pisatelji, romanopisci in dramatiki mislili bo tako; tudi pravniki so zavzemali isto stališče, dokler se ni pojavil I h e r i n g s svojo razpravo, a ka tero je razrušil našo teorijo. Istodobno ae je oglasil pesnik don J o s e" Kchegarav z dramo »E 1 gran Galeot o«*) in je ž njo razpršil naše starikave nazore.
*> Dr. Alex. Qrawein: Galeoto vor den Schranken der VVissenschaft Pavel Lind&u je preložil dramo na nemški jezik in jo bistveno predrugačil.
(DjUjs prib.)
vlekli s seboj kar leze ino grede, so vendar ostali v manjšini, — vodstvo shoda so prevzeli Kristanovi pristaši.
Shod je otvoril sklicatelj, klerikalni občinski odbornik Kavčič, ki je izjavil, da je on proti predlogu, ker ne veruje županu, da bi res hotel delavcem pomagati, — da pa sicer prepušča odločitev javnemu shodu.   Za njim se je oglasil  k  besedi   ^socialist" Kristau (ker je izključen iz jugoslov. soc. dem. stranke, se sam imenuje samo ..socialist", kot dober gospodar varčuje torej celo s črkami.). Razvijal je Čisto pametne nazore, ker drugače sploh ni mogel govoriti, ter — sumničil prav po klerikalnem receptu. In vi, g. Kristan, še mislite,  da se bo  hodil g. župan prepirat z ljudmi, ki so jim dobra vsa sredstva, da so le nepoštena!? „Gorje občini, ki nima nič premoženja; stroški so   vedno   večji,   pokritja   pa nikjer. Mi se  moramo  vprašati: kaj bode!" Pii zadnjih besedah se nam je nehote vrinilo vprašanje, kaj g. Kristana tako skrbi bodočnost,  ali se neki boji, da bo občina brez denarja, ko  bo on žu pan, ali pa,  da bodo   davki tako veliki, ko se bo potegoval za kako gostilno?   Povedal je tudi klerikalcem, da se zelo motijo, ako mislijo, da se bo današnji shod izrekel proti povišanju doklad,  in zahteval, naj bi se sestavila   nekaka  kontrolna komisija, ki bi upravljala dotični denar in pazila, da bi se isti porabil  le za delavske domove. Sest Članov te komisije naj bi izvolilo delavstvo po svojih organizacijah,  dragih  šest pa občinski svet.  Mi dvomimo, da se bo g. župan kaj zmenil za resolucijo, ki ima v prvi vrsti namen njemu izreči nezaupnico mesto zahvale in le obžalujemo, da g. Kristanu ne   pripušča strast biti nepristranski.
Nato je dobil besedo g. Jul. Novak ter se najprvo v imenu polit, društva „Jednakopravnost" izrekel za predlog, naj se doklade povišajo na 100° 0 in s tem zneskom zidajo delavske hiše. Dokazoval je na podlagi statistike, da obcinarji s tem povišanjem ne bodo toliko prizadeti, ker bo moral skoro vse plačati erar. Povdarjal je eminentno gospodarsko stran današnjega vprašanja, ki bi moralo izključevati vsako politiko in njegov mirni nastop je vpričo neumestnih napadov od nasprotne strani prav ublaževalno uplival na poslušalce. G. Novak je nadalje dokazoval, da plačuje Idrija za Ljubljano največ deželnega davka, da pa ne dobi od dežele niti vinarja, da se dežela ne zmeni za idrijsko šolstvo — in predlagal resolucijo na deželni odbor, naj tudi dežela kaj prispeva idrijskemu mestu.
Za njim so stopili na oder g. katehet Osvald. Mislili smo si: „Aha, to bo glavni klerikalni govornik!" In pripravljeni smo bili na dolgo pridigo; ali bili smo v zmoti, — pridiga je bila kratka. G. katehet so se zadovoljili z glasnim (skoro vnebovpijočim) protestom proti „natolcevanju" 1.) da so klerikalci sklicali shod v znamenju protesta, 2.) da hočejo klerikalci to gospodarsko vprašanje izrabiti v politične namene. Pa g. katehet si tudi niso mogli kaj, da ne bi bili prišli na dan s svojo najnovejšo iznajdbo, na katero bodo vzeli vsekakor patent: da župan s povišanimi dokladami ne namerava zidati delavskih domov, ampak da hoče samo pokriti že naprej prekoračen proračun; (kakor so g. katehet izračunali, je bilo v proračunu deficita nekaj nad 100 K). In g. katehet so bili prepričani, da jim bo javni shod izrekel zahvalo za strašanski trud, da so „račune pregledali in ne v redu našli" in tako prišli na velikansko liberalno sleparstvo, toda usmilil se jih je samo prijatelj Kristan z opazko: „Pri takem velikem gospodarstvu ne igra 100 K nikake vloge". Razočarani nad toli grdo nehvaležnostjo so zapustili g. katehet govorniško tribuno.
C Na to je govorilo še več mož; med njimi tudi g. Kos, ki se je hvalil, da je on tudi glasoval za povišanje doklad, ne sicer na županove besede, pač pa ker je stavil omenjeni predlog g. Val. Lapajne (Kosov šef). Sklenilo se je tudi več resolucij, kakor je že navada na takih shodih. Na nas je napravil ta shod vtis, da se naši politični nasprotniki še niso prav nič aboljšali, da so le vedno vse prej nego
pošteni in to je, kar dobri stvari vedno
Škoduje in je kar naj najbolj obžalovanja vredno. G.
Delegaoijsko zasedanje.
V avstrijski    delegaciji je predsednik baron Gautsoh povdarjal, da se delovanje delegacij začenja v resnem in odločilnem času. Opominjal pa je k pogumu in patrijo-tični požrtvovalnosti. — Potem se je predložil skupni proračun, ki izkazuje   za   leto   1904   potrebščin, za 374975 389 K, pokritja 6 965 471 K, potemtakem   nepokritih potrebščin 368,009.918 K, t j. za 1957 546 K več  kot  lani.   Naknadni  kredit za leto 1903 je znašal 2124150 K, sa novo gorsko topništvo  se zahteva nadaljevanje vsakoletnega izvenred-nega kredita 15,000000 K.   Med po trebŠČinami ministrstva zunanjih zi dev je 32 600 K za ustanovitev no vega konzulata v M.trovici, 70000 K pa  za ustanovitev konzulata v Jo-hannesburgu. Med zvišanimi potrebščinami je omeniti tudi 106 849 K za 12 stotnikov avd torjev in 70 ad jut za avditorake aspirante;  ta po množitev je  potrebna vsled novega vojaškega    kazenskega pravdnega reda.   Delegat Dobernig je inter peliral vojnega ministra zaradi ukaza, da se naj častniki  uče kateri slovanski jezik in zaradi znanega vojaškega pohoda iz Trebinja v Bilek.
V ogrski delegaciji je vprizoril delegat Ugron malo obstrukcijo. Predsednik S zeli se je spominjal smrti nadvojvodinje Klotilde, a Ugron je izjavil, da je vkljub ljubezni in privrženosti napram nadvojvodu Jožefu mnenja, da delegacija ni poklicana za kondoliranje, to bu že storil državni zbor. Ko je predsednik na-svetoval volitve v odseke, se je Ugron pritožil, da se v odsekih govori nemško, kar je posebno odurno sedaj, ko centralistična stremljenja nastopajo tako predrzno. — Delegat Szemere je vprašal, ali se je ob priliki bivanja grškega kralja na Dunaju rea sklenila avstrijsko-grška vojna konvencija proti Albaniji. Skupni finančni minister baron Burian je odgovoril, da so vse tozadevne časniške vesti neresnične.
Hrvatski sabor.
Včeraj se je sešel prvikrat po spomladanskih nemirih sabor hrvatski in prvič, odkar banuje troedini kraljevini Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji grof Božidar Pejačević. Zato je z napeto pozornostjo pričakovala oela hrvatska javnost to saborovo zasedanje.
Sejo je otvoril ob pol 12. uri do-poludne predsednik Vasa G,ur^jević. Navzoči so bili vsi opozicijonaini poslanci razen treh, ki so is sabora še izključeni. Na vladni klopi je ban Pejačević s sekcijskimi načelniki, Sumanovićem,Pavićemin Mar j a n o v i ć e m.
Vlada je predložila zakonski načrt, s katerim se imsjo spremeniti neke točke saborakega volilnega reda Pob'. Ru betic je vložil nujni pr^d log, da se naj ovrže izključitev posl. Harambašića, Vinkovićt in Tuškana, posl. dr. Frank pa zakonski načrt, da se razveljavi zakon glede porotnih aoiičč v tiskovnih zadevah. Nato se je Eglasil za besedo ban Pejačević.  Ko je prevzel v resnem času, je rekel ban, svoje častno mesto, vodila ga je samo ena misel, da posveti vse svoje sile narodu. Ljubezen  do  naroda  mu bo spopoln j eval a sposobnost in domoljubje mu  bo kazalo pravo pot. Za svojo prvo dolžnost smatra, da brani nerazrušljivo zvezo Hrvatske z Ogrsko in Ščiti temeljni zskon  proti vsakemu napadu. Za glavni pogoj vsakega napredka srna tra mir in red, ustavne svobode on ne bode omejeval. Glede uprave je naglaŠal, da mora biti dobra in poštena; pod dobro in pošteno upravo pa on razumeva nepristransko, vestno in natančno manipulacijo in kontrolo. Predvsem pa se bode trudil, da bo
pravoaodstvo nepristransko in moderno. Glede razmerja med Hrvati in Srbi bode zastavil vae sile, da ae isto kolikor mogoče z boljša Ob koncu svojega govora je ban ie nsglašal da stoji kot ban nad strankami, toda samo, kar se tiče uprave, vpolitičnem osiru pa je veren pristaš narodne (ma gjaronske) stranke. Za banom je govoril predsednik opozioije, posl. dr. Aleks. Đresztvenskv. Vrlo lepo je, je rekel govornik, da je bil motiv, da je grof Pejačević sprejel bansko čast, ljubezen do nsroda in Čustvo dolžnosti. Kot svojo največjo dolžnost smatra ban, da čuva državnopravno razmerje Hrvatske z Og.sko in brani ustavo. Ako je to banovo sveto prepričanje, potem bo moral braniti v prvi vrsti ustavo proti Ogrski. Govornik zahteva od bana, da razveljavi vse one zakone, ki za branjujejo hrvatskemu narodu, da se ne more prosto razvijati. Banova izjava glede ustavne svobode ne more nikogar zadovoljiti; o volilni reformi, ki je za Hrvatsko tako pereča, ni ban črhnil niti besedice; takisto se tudi ni izjavil o velevažnem armad-nem vprašanju, ni navedel, v kakem duhu bo vcdil upravo, ali v »prokle-tem« centralističnem, ali v napredno avtonomnem duhu, tudi se ni niti spomnil zedinjenja Dalmacije s Hrvatsko. To mora vzbuditi v hrvatskem narodu nezaupanje proti banu Govornik končno izjavlja, da se bo z banom strinjal v vsem, kar bo na korist naroda, nasprotoval pa bo odločno vsemu, kar bi moglo škodovati narodu. Posl. dr. Frank je napram banu naglašal, da mora ban priti na svoje mesto vsled zaupanja hrvat skega naroda, ne pa, kakor je Pejačević trdil, vsled poverenja ogrskega ministrskega predsed ;ika. Nagodba z Ogrsko ni za Hrvatsko modus vi-vendi, marveč modus moriundi, lato jo je treba odpraviti, ker je ista kriva, da je Hrvatska že na robu fioancijelntga propada, ker jo Ogrska izsesava. V imenu svojih sem žitnikov je nato dr. Frank izjavil, da banu ne taupa in da odklanja vsako zvezo ž njim. Kot pooblaščenec narodne (magjarske) stranke je govoril dr. S p e v ec, ki je, braneč bana pred napadi opozicije, izrazil grefu Peja-čev.ća popolno zau anje saborske večine. Potem se je razpravljalo o gori navedenemu nuji emu predlogu posl. Rubetći, kateremu se je sicer nujnost priznala, meritum pa od klo nil, kar je izvalo veliko razburjenost med opozicijonalci. Druga seja je bila danes ob 10. uri dopoludoe.
Poljaki na Pruskem.
Ni treba ponavljati vsa nasilja, ki jih prizadeta pruska vlsda Poljakom saj se je dovolj pisalo o tferah v Poznanju, o državnih milijonih za odkupovanje poljskih posestev (naselbinska komisija), o posebnih d -kladah uradaikom-agitatorjem v poljskem dt lu dežele itd. V proračunski debati pruskega državnega zbora je dal poljski poslanec SkarzjnBki v imenu vseh žaljenih in zatiranih Poljakov duška z nevstrašenimi besedami. Posebno je napadal doki do uradnikom v poljski pokrajini Na dalje je rekel, da o kaki vsepoljski ideji ne more biti n.ti govera. Obstoj nemštva vendar ne zahteva uničenja druge narodnosti. Da si hočejo Poljaki svoj jezik in svoje običaje ohraniti, zaradi tega ni treba tako brezvspešnih poskusov in tako drakoničnih sredstev, kakršna so se rabila zadnja leta preti Poljakom na Pruskem. Vprašati se je treba, ali ae Poljaki še sploh smatrajo za enakopravne državljane. Poljaki so že nekaj let sem pravcati predmet za vivisekcije. Toda kakor so vsled svoje jakosti prestali te vivisekcije, tako bodo prestali tudi poljsko ko lero, o kateri so videti že prav vidni znaki. »Dokler storimo svojo dolžnost kot pruski podložoiki in nemški državljani, nima nihče praviee, nas proglašati za sovražnike države. Nasprotno pa imamo pravico zahtevati, da ee naša narodnost spoštuje in da ae nas priinava aa enakopravne dr
lavljane. Dok'er se to ne zgodi, ostanemo v opoziciji ter se moramo omejiti na to, da posežemo le tam, kjer se gre tudi za naše tako zelo v nevarnosti se nshsjajoče poljske interese«. — Neobčutna so ostala srca pruskih pos'ancev proti tem pritožbam in prošnjam; edino po slanoi južnonemške ljudske stranke še čutijo človeške ter je poslanec Payer v njih imenu izjavil, da njegova stranka ne bo nikdar glasovala za bojna sredstva zoper Poljake.
Politične vesti.
— Pri cesarju v avdijenci so bili včeraj predsednik državnega zbora P e r c z e I, oba podpredsednika Jakah H'\ in baron Feilitzsch ter ministrski predsednik grof Ti-sza, ki je poročal cesarju o tekočih zadevah.
— Za konceptneuradnike v politični upravni službi je izdal ministrski predsednik posebno naredb v kateri ee naroča, da mo rajo mladi uradniki po več let služiti pri okrajnih glavarstvih, da se priuČe razmeram dežele in prebi valstva.
— O nalogi avstrijskih Nemcev je pisal prof. M o m m s e n kratko pred svojo smrtjo moravskomu pisatelju dr. Fischerju, da je vsenemštvo prazna iluzija, beseda brez vsebine. Na ta način se ne določa politična bodočnost. V državnem in Booialnem oziru manjka vsako sredbt7o, da bi se nemške dežele pridobile za kakšno skupno akcijo. Nemoi v Avstriji si morajo ohraniti prvenstvo (?), ki jim prietoja(r) po pravu [?) in zgodovini (?) ter ustanoviti poleg zapadne tudi vzhodno državo, kakor nekdaj v cesarskem Rimu.
— Odpust ogrskih tretje letnikov.   Z naredbo vojnega ministrstva se odpuste z 20. t. m. vo jaki-tretjeletniki pri vseh pehotnih oddelkih, razun tistih, ki so v Bosni, Hercegovini in v južni Dalmaciji.
— General G algotz) je ukazal vsem podrejenim poveljnikom v 10 voju, da morajo vojakom prepovedati vsako občevanje s civilisti, ker le na ta način prihajajo vsi dogodki (samomori in trpinčenja) v javnost.
— Turška že reformira! Turški minister zunanjih zadev je povabil avstro Ogrske g* in ruskega poslanika k sebi na — večerjo, pri kateri se je baje govorilo tudi o podrobnosti reformnih načrtov.
— Pruski državni zbor se je bavil včeraj le s social nimi demokrati. Grof Lin c-burgin pl. Ti e d ema nn sta pozivala vlado, naj začne neizprosni boj proti socialni demokraciji, tuii vse državljanske stranke se naj v ta namen organizirajo. Tudi državni kancelar grof Bulo w je govoril zelo strupeno proti socialnim demokratom
Dopisi
Iz Mirne peći. V »Slovencu« s dne 7. grudna t 1. štv. 283. čenča nekdo, (gosp. kaplan Majdid je dal častno besedo, da on ni tega pisal) da shod v Mirni peči ne da spati »Slovenskemu Narodu«, da je bilo veliko ljudstva, da se nabori čistije; da pred 2 leti ni smel Šusteršič v Mirni peči govoriti, da je bil 2. svečana t. 1. pri Košaku po § 2. shod, da je »Narod« en teden vpil, da s > se zborovaloi skrili itd., letos pa da so do malega bili vsi možje cele Župnije vkup in pritrjevali Gostin carju, ki jim je govoril o naravnih pojavih — menda jih je tiščalo — in da to liberalce jezi. »Zora puca, bit' če dana!« Potem zahruli na učitelja Požarja , da svojo modrost stresa v »Narodu« in upa, da mu bo ondi bolj uspelo, kakor na shodu, da je kričal, da ni večine, a da se je pri dvakratnem glasovanju pokazalo, da so se vzdignile vse roke, (gospoda kaplana obe), za njih za hteve; na shodu da je zvedel prav gorke. Potem je nevoščljivo povdarjal, da ima več plačo nego g. Župnik in da bi rad, da bi se mu i l*ča zvišala na ta način, da bi pri tem ne trpela gospoda, pač pa, da bi ae zvišale kmetu deželne doklade. Zato pa tudi nihče ni proti resolucijam ugovarjal, nego on. Sicer se bo pa tega
»prijatelja kmeta« temeljito razkrin kalo. Joj'   Gospod   ured ni a, gotovo imate treaalieo radi tega poročila in učitelja PoŽarja pa kar strah mrcvari in ne more  niti spati od časa tega resničnega (?) poročila; Mirna peč je vsa v zastavah od trenutka, ko je ta dopis izšel in je tega grdega »libe ra'ca«  v  prah zdrobil.   No, lintverr je uničen   in   srečna   Mirna peč je vsega davka prosta! Podpisani bi izpisal niti Črkice, da ga ni »Slovenec« ali morda  »obrambno    društve« ali Gostinčar   sam,   tako   nesramno in lažnjivo napadel.  Gospodu dopisunu bodi  prv č  povedano,  da  Požar m niti ene črkice v »Narod« pisal, kai naj slavno  uredništvo »Narodb« po trditi blagovoli; drugič naj zve, da Požar, kakor tudi Gostinčar o plačah učiteljskih  ni  niti  besedice Črhnil, kar bo tudi g. kaplan,  kakor je dne 12   t m.  sam  povedal, »Slovencu t i -»a 1   da ni Požar v »Narod« pisal Tretjič  ni Požar proti katoliško na rodnim poslancem niti ene b sjdet črhnil,  nego to je rekel,  da ker je Gostinčar Čez »kurnike«, grajščake, in poslance mest in trgjv zabavljal in da mora kmet iz svoje sreda poslance »kmete« imeti, da se niti tem pa  tudi katoliško narodnim poslan cem za sedaj ne more zaupnica iz reči; pač pa se  bode   zaupnica izrekla bodočim, iz kmečke srede iz voljenim   poslancem,   ko   bodo k več za kmeta storili, kakor dosedanji To je resnica, in te resnice ne bo še tako fulminantno psani članek »Slo venca«, naj ga piše kdorkoli, izbrisa! ali ovrgel.   Dali ima gospod župnik manjšo ali večjo plačo   nego učite to dopisun dobro ve, kakor se vidi Požar ni gospodu župniku nevoščljiv tako, kakor dopisun učitelju. Morda bi pa dopisun  imel  rad plače obeh naju? Požar mu tega veselja ne bo storil, gospod župnik pa menda tudi ne. Končno pa še enkrat povdarjam, da je dopis v »Slovenskem Narodu« z dne 30. novembra  t. 1. štev. 277 popolnoma    resničen,   akoprav ga učitelj Požar ni pisal. »Slovenec« pa naj se podviza, da bo Požarja teme ljito razkrinkal, a gleda naj, da se tudi njemu kritika raz obraz ne po tegne. S tem končam.
Anton Poiar, nadučitelj. Iz Skocijana na Dolenjskem. Odkar je odšel od nas Ma tevi Kos, tukajšnji kaplan blaženega spomina, ki zdaj tam nekje na Go renjskem   prodaja   ljubim backom svojo modrost in norost, je svet le malo slišal o Škocijanu. Dasi se sem tertje primeri kaj spomina vrednega, je ostalo vendar vedno tiho; to pa po modri politiki župnika g. P. Bohinjca, kateri je s svojo nečskinjo osrečil kot z boljšo zakonsko polovioo prej najliberalnejšega tukajšnjega gostil ničarja in posestnika, ga spremenil kar čez noč v odločnega farškega podrepnika in tako zamašil luknjo, iz katere so hodili v svet zanimivi dogodljaji tukajšnjih višjih glav. S. cer niso bili dopisi od osreČenega Savla Pavla (za toliko zmožnega ga niti kak vaški pastir ne smatra), tem več od   njegovega  brata, sedanjega pravnega praktikanta, ki je pa tudi omolknil,  menda  očaran od visoke »ilahte«. Kakor rečeno, ostalo je več zanimivih stvari tajnih, katere morda sčasoma pridejo na vrsto; toda dne 29. pr. m. »pogruntali« so tukajšnj> klerikalci v zvezi z »gospodi« tako ki je vredna, da jo izve širji svet Imenovani dan se je vršil občni zbor podružnice kmetijske družbe. Med drugimi točkami bila je tudi volitev »načelnika« (ne odbora!) Podružnico vodi par let sem tukajšnji kaplan g Abram. Možu sicer vsa čast, a o vod stvu  kmetijske podružnice razume toliko, kot zajec na boben. Najboljši dokaz temu sta podružnični vinograd in matičnjak, kakor tudi podružnična drevesnica. Vse to se je pod njego vim načelstvom zanemarilo tako, da bi bilo lahko vzor, kako se ne sme obdelovati, ne pa nasprotno, kar je gotovo namen takih podružnic Z ozi rom na navedeno se je delovalo na to, da dobi načelstvo mol, ki j* ve ščak v trto- iu sadjereji, bod iti isti potem liberalec ali klerikalec. Name podružnic mora biti vendar edino-le gospodarski, nikakor pa ne političen Po  mnenju  nas večine  je  bil teb misli  tudi  načelnik sam,  ker se |e pred volitvi|o odločno izjavil, d« ne prevzame načelstva na noben način več.   (Pozneje se je pokazalo, da je bilo to le navidezno) Občnega zbora se je udeležilo izmed nad 50 udov nekaj nad 20. Če je občni zbor stlep čen, se ni konstatiralo.  V mirni de bati se je pogovarjalo o volitfi ne samo načelnika, kakor je bilo piaano v sporedu, temveč oelega odbora Stavilo ae je v tej zadevi več pred logov, ki naj bi ae dali na glasovanja Toda mi smo obračali, Zaman je p» obrnil.   Da se ve,  kdo je ta Zaman, treba ga je nekoliko opisati. — Zaman je največji posestnik is one vasi,
Dalje v prilogi, ^sag
Priloga „Slovenskomu Narodu" žt 290f dn6 16 decembra ggg
0 kateri ae je izrazil g. župnik na pri ž niči, da je Sodoma in Gomora; ta vas je danes edina opora župni kova ▼ občini, zato se je oklepa s Teo dušo. Kakor se tedaj vidi, sprijaznijo ee gg. duhovni tudi a prebivalci Sodome in Gomore, ssmo da tuh|0 isti i njimi v en rog. Je sioer tudi v tej vasi nekaj mož, ki so vse gesti vredni, toda glava klerikaleev je imenovani Zaman. — Mož je bogat, gostilničar, precej širok v postavi, s še bolj Širok v govorjenju. Njegova bi morala veljati, če je še tako neumna, — (kaj pametnega sicer tako nibče ne pričakuje od njega) —. Pri vsaki seji, bodisi  občinski ali kraj-nega šolskega sveta, mož je v vseh feorporacijab, ker je bogat —, je prepir ž njim, ker je strasten nasprotnik gole in VBega napredka, toda k sreči vedno propade.  Skratka: Zaman je »ta mali Šusteršič«. — Ker ima v svoji gostilni dobro »pupioo« in »papico«, — (včasih se dobi tudi kak gams — seveda napravljen iz prist nega hrvatskega koštruna) in ker »gospodje« l|ubijo posebno divjačino, zahajajo kaj radi k njemu V zahvalo ga podpirajo pri vseh njegovih predlogih, če bi  bili tudi neumni kot noč.   In ta Zaman nam je zmešal vse, — v našo največjo radost, vsaj se je pokazalo zopet, da klerikalci brez »kozlov« in »gamsov« ne morejo živeti.   Ko se je bližala debata o volitvi koncu, prihrumi Zaman in dvoje njegovih podrepnikov v sobo in meni nič tebi nič začne razgrajati  in kričati, a njegova trabanta glasno in odločno pritrjevati njegovim surovostim.  Bil je menda navdahnjen — a ne s sv. Duhom dr. Susteršiča. Kakor on, sta bila sladko ginjena tudi pristaša, katera sta bila baje samo enkrat pijana v svojem življenju.  Na vse njihove surovosti ni odgovarjal  nihče,  ker si  je pač vsak mislil, da se z bikom ni varno bosti.   Ko se le nihče ni hotel prepirati, izbruhne Zaman končno pred log, da naj se izvoli načelnik — nam reč Btari — in eden njegov pomagač!  — za poč't! kaj?! — kar zadostuje!?! In zdaj glejte čudo! Načelnik, ki med vsem časom razgrajanja ni niti enkrat opozoril Zamana in njegovih trabantov na nedostojno njihovo obnašanje, je pozabil vse prej stavljene predloge in dal na glasovanje le Zamanov predlog. — Mi, v svesti si neumnosti, ki jo store klerikalci, mirni. — In res je glasovalo za ta predlog z vzdignjenimi rokami nekaj navzočih, — štelo se ni, če je večina — med njimi tudi g. župnik, ki se je  preje najbolj potegoval za odbor petih članov, in — predlog je bil sprejet! Izvoljen je bil stari načelnik g. kaplan  Abram, ki je iz volitev z veseljem sprejel, — vsaj je vendar-le prijetno gospodariti popolnoma svojevoljno s tujim premoženjem!— in eden njegov »pomagač«!  In to je celi odbor, ki naj upravlja s precejšnim premoženjem eamovlastno! Gospodom je seveda to všeč;  vsaj  jih  poznamo,  da je vse njihovo stremljenje obrnjeno na to, kolikor mogoče več občinskega premoženja spraviti v svoje roke. Toda ne bo šlo tako lahko; vsaj je, hvala Bogu, že vsaj dve tretjini občanov izprevidelo, kake dobičke bi imeli, ko bi se »gospodom« to posrečilo. Na to, kar se je govorilo po shodu pri pitju podružničnega vina, ne bomo odgovarjali. Le Vi, Zaman, zapomnite si toliko, da mi  dobro vemo, kje je zrnje in kje so pleve. Čo je bilo med vami res kako zrno,  mislimo si, da je popolnoma nevede zašlo med vas, a večma da je bila le slama, in sicer prava pravcat* »ajdovica«. — Vam, g. župnik, pa moremo le čettitati na takih pnsti.ših. Le tako naprej -— in kmalu boste sami s »ta malim ^u-steršičem«, njegovima trabaotoma in Vašo »žlahto«!  kar n*s do  iz srca veselilo.   Kuučno  si  upamo vprašati slavno vodstvo c. kr kmetijske družbe v Ljubljani: Aii res ni nikakih pravil, po katerih naj bi s« ravnale podružnice in ali res nima družba toliko moči, da bi zabranila take zlorabe pri podružnicah?
Eden v imenu večine.
Petrova skala.
V. K. Iz Rima, 6. dec. XV.
Obnovitev papeževe posvetne države je ena prvih zahtev rimskega klerikalizma. Seveda se poteguje zanjo tudi de Luca in zdi se mu, da se obnovitev papeške države, ki je bila najzanikrnejša država, kar jih je svet kdaj videl, tudi res doseže. Siromaki! Mož je menda slep, ker ne vidi, kaj se po svetu g^di. V najbolj katoliški državi, v Španiji, se razširja protestantizem in nasprot-stvo proti katoliški cerkvi rase od dne do dne tako, da varuje cerkev pravzaprav le še država s svojim vojaštvom, na Francoskem izganjajo menihe in nune, zapirajo samostane
in duhovniki odpadajo od cerkve; Nemčija izkorišča pač rimsko cerkev, ali katolicizem vilic temu hira in mora hirati, ker je v protestantizmu večja kulturna moč. Ali naj ta uboga, do kosti bolna Avstrija pomore pa-peštvu? Mar jo šegeče, da izgubi ie Trst in Primorje?
Sicer pa naj bodo duhovniki Bogu hvaležni, da so Lahi papežu vzeli njegovo državo, saj je bilo v njej več bede, več gnoja in več grdo bi j kakor v največji posvetni državi. In zdaj papež in njegovi duhovniki lahko sami porabijo Petrov novčič — sedem milijonov nese na leto — in donodke iz drugih fondov, ki so jih tekom stoletij nagrabili.
Dalje uči de Luca, da ima papež kot poglavar najpopolnejše združitve tudi pravico, nakladati katoli čanom davke. V srednjem veku se je to tudi dogajalo in cerkev je bila: mater peounianum. Finančne operacije papeštva so bile take, da se je cerkev polastila skoraj polovice vse obdelane zemlje in silno mnogo, mnogo gotovega premoženja. Koliko milijonov je cerkev dobila samo iz premoženja na grmadi sežganih »krivovercev«. Prav dostikrat se je zgodilo, da so biii sežgani popol noma nedolžni ljudje, samo da je »camera apostolica« pobasala njih piemoženje. Tudi Slovenci smo dali sveti materi cerkvi že mnogo de narja. Ko bi st razdelil tisti denar, kar ga je cerkev tekom stoletij že izprešala iz našega naroda, bi bil lahko vsak posamezni Slovenec milijonar. Posebno mnogo je cerkev na Slovenskem pobrala v onih časih, ko so izganjali slovenske protestante iz domovine. Takrat je cerkev pobrala polovico vsega premoženja iz-tiranih rojakov, polovioo pa so snedii njeni prijatelji v državni vladi.
Naši popje bi tudi dandanes radi kar po svoji volji nakladali davke, toda liberalcem gre zahvala, da se je cerkvi ta pravica vzela. Vzlio temu izmolzejo iz naroda z dovoljenjem in brez dovoljenja vlade Še vedno ogromne svote. Revščina na Sloven skem je od dne do dne večja, cerkvena bisaga pa je od dne do dne debelejša. Duhovniki se pri tem drže nauka, ki se uči v germanskem kolegiju, da ima duhovnik še vedno pravico nalagati davke, četudi mu je država to pravico vzela, in zato tako pridno strižejo tiste ovce, ki se puste striči.
Dalje uči de Luca, da nobena država nima pravice, nalagati na cerkve, na cerkvena in duhovska posestva, premoženja in dohodke kakršnihkoli davkov. Farji hočejo biti vseh davkov prosti. Njim se zdi, da naj davke plačujejo le tisti, ki delajo, ne pa tudi duhovniki, ki so rojeni za to, da samo vživajo. Pri nas v Avstriji bomo kmalu tako daleč, kajti cerkev in duhovniki že sedaj skoro ničesar ne plačujejo.
Seveda je v očeh teh »germanistov« vse hudičevo, kar diši po svo bodi. Samo katoliški duhovniki naj imajo svobodo, govoriti in pisati, kakor hočejo, drugi pa naj bomo kakor mutasti psi. Od sebi se razume, da smatrajo ti norci tudi tolerantnost aa hudičevo seme.
Take in enake nauke uče bodoče kanonike, škofe in kardinalna germanskem kolegiju, kamor pra pridno pošiljajo tudi naše bogoslovce. Missia je s tem pošiljanjem začel in cd teg» časa datira pri nas klerika 1'zem. Kdo se je prej pri nas zmenil za težnje rimske cerkve? Nihče! Duhovniki so b li mirni ljudje, zadovoljni, da so mogli v miru živeti. Zdaj je cerkveni orkester drugače uglašen. Ako poslušamo pazljivo, čujemo glasove, ki so jih uglazbiti de Luca in njegovi Rokrivci Dobro, da je do tega pnalo. Ti glasovi bodo vzbudil; tudi najpokornejso slovensko dušico.
Obč. svet ljubljanski.
V Ljubljani, 15. decembra.
Predsedoval je župan Ivan Hribar, kije imenoval za zapisnikarja dr. Kuša rja in L en četa ter pre-čital sledeča dva dopisa:
L Dopis železniškega ministrstva o sedanjem stanju kolodvorskega vprašanja v Ljubljani. Ministrstvo obeča primerno vplivati na vrhovno ravnateljstvo južne železnice glede izvršitve tozadevnega vprašanja.
II. Dopis divizijskega poveljstva ljubljanskega v zadevi preiskave tistega narednika-trobentača 27. polka, ki je psoval nekega Slovenca s „Krainischer Hundu. Poveljstvo imenuje ta dogodek navadno gostilniško rabuko ter navaja, da se je zatoženi zagovarjal, da se je tudi njega psovalo s „Steirischer Hundu (česar pa nobena priča ni slišala !) Trobentač je bil obsojen v lOdnevni sobni zapor.
Zapisnik zadnje seje, ki ga je prečital novi zapisnikar mag. koncipist Fran G o vek ar, seje odobril.
Obč. svetnik dr. Trillcr je prijavil sledeči nujni predlog: . Slavni obč. svet skleni:
1. ) Glede na vsestransko priznano nujnost razširja ve deželne domobranske vojašnice v Ljubljani in glede na to, da bi zavlačenje te zgradbe utegnilo provzročiti Ljubljani občutno in trajno Škodo, naproša se visoki deželni odbor, da izposluje soglasje strank večine deželnega zbora in na lastno odgovornost nemudoma izvrši to zgradbo v okviru sklepov deželnega zbora z dne
1. maja 1900 in 17. julija 1901 ter niegovega lastnega poročila z dne 16. septembra 1903, št. 4300.
2. ) 0 tem sklepu obvešča se tadi vis. c. kr. domobransko ministrstvo.
3. ) Za izvršitev sklepov ad 1.) in
2. ) naproša se župan.
V utemeljevanje svojega nujnega predloga je navajal predlagatelj, potem ko se je nujnost soglasno priznala, da je prinesel uradni list „Laib Zeitung" članek, ki izvira vsekakor od vojaškega strokovnjaka, in v katerem Članku se grozi z rekriminacijami, ki bi za-mogle škodovati mestu. Baš v sedanjem Času ne kaže disgustirati vojne uprave, ko se potegujemo za kadetno šolo, za namestitev kavalerije in kakega slovanskega polka v Ljubljani. Mestna občina je izpolnila glede zgradbe domobranske vojašnice vse pogoje, razun zahtevanega letnega prispevka 8000 K. Ker pa je ponudila mestna občina dajati vojašnici za ves Čas pogodbe vodo po lastni eeni, kar znaša na leto 1000 K je to celo bolje, kakor zahtevani prispevek le za gotovo vrsto let. Govornik je ostro prijemal popolnoma neutemeljeno klerikalno obstrukcijo v deželnem zboru. Mesto Ljubljana je po obstrukciji že itak preveč prizadeto, ker je obstrukcija zvalila s kmetskih davkoplačevalcev vso podporo za gledališče na mestne rame. (Klici razburjenja.) Klerikalno obstrukcijo je nazi-val prosto hlimbo (Pritrjevanje) ter označil obstrukcioniste prav dobro z italijanskim rekom: „Con arte ed in-ganno, si vive mezzo V anno — ma con inganno e con arte si vive V altra parte — Z umetnostjo in prevaro se živi pol leta, a s prevaro in umetnostjo pa ostalo polovico. Obstrukcija se raz-krinkuje sama, posebno jasno pri ravno zgradbi imenovane vojašnice. Tukaj se gre za dobre prostore domačraV Ži-novom, tedaj za sinove tistega ljudstva, za katero trdijo klerikalci, da jim tako vroče bije srce (Pritrjevanje.). Predlagatelj prosi dež. odbor, naj v tej stvari napravi izjemo ter izpolni sklep dež. zbora iz prejšnjih let, ker je razlika med dovoljenim in sedanjo zahtevo minimalna. Posebno apeluje na navzočega člana dež. odbora (dr. Tavčarja). Predlog je bil soglasno sprejet.
Obč. svetnik dr. Stare je poročal o prošnji hišne posestnice Josipine Ronnerjeve za odstop prednosti hranilničnemu posojilu pred 3% drž. posojilom. Se dovoli pod pogojem, da ne smejo drugi dolgovi znašati nad 30.000 K.
Obč. svetnik dr. Kušar je poročalo spremembi pravil „Prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani" z ozi-rom na to, da je društvo prevzelo tudi posle rešilne postaje. Pravila so se odobrila s popravili iu dostavki župana.
Obč. svetnik Senekovič je poročal o proračunu mestnega loterijskega posojila in njega amortizačnega zaklada za L 1904. Amortizacijski zaklad izkazuje potrebščine 1.012.373 K. pokritje z raznimi zastavnimi pismi, hipotekami itd., v hranilnici je naloženega 222.S£.~> K, primankljaj znaša 3.003 K ">7 h, kar mora plačati loterijsko posojilo. — Mestno loterijsko posojilo izkazuje dohodkov (razne glavnice, klavnica, vodovod itd.) 1S9.0:>3K 04 h, potrebščin 134.558 K, Čisti dobiček znaša 54.474 K GO h. Poročevalec predlaga, naj se proračun odobri, obenem se naroČi mestnemu magistrata, da za prihodnji proračun poskrbi za novo nalaganje amortizacijskega zaklada za vojašnice, ker bo v doglednem času treba večjih popravil. Se je odobrilo, oziroma sprejelo.
Isti poročevalec je poročal o proračunu zaklada meščanske imovine. Stroški znašajo 51.197 K, dohodki pa 52.004 K, prebitek 907 K. Odobreno.
Končno je poročal isti poročevalec o proračunu splošnih ustanov za leto 1904. Pokritje (iz svojih ustanov in vlog) znaša 18.190 K, potrebščina pa 16.523 K, prebitek 1.667 K. Odobreno.
Obč. svetnik Žužek je poročalo napravi hodnikov na Bregu in na levi strani Sv. Petra ceste med Prečnimi ulicami in Radeckega cesto. Naprava hodnika na Bregu bi stala 7919 K, na Sv. Petra cesti pa 4242 K, tedaj skupno 12.161 K. Eno tretjino stroškov bi nosili posestniki hiš v dotičnih ulicah. Se je sprejelo ter se naročilu magistratu, postaviti v ta namen v proračun za leto 1905 znesek 9300 K.
Isti poročevalec je poročal o prizivu Andreja TrŠkana proti magi-stratnemu naroČilu, da mora odstraniti samovlastno postavljeno kolarnico v Cegnarjevih ulicah št. 4. Trškan prosi v prizivu, naj se mu pusti kolarnica vsaj do srede prihodnjega leta. Priziv se je odklonil.
Isti poročevalec je poročal tudi o pr zivu Marije Kramarjeve na Dolenjski cesti za odpust komisijskih stroškov v zneska 10 K. Se ji je milostnim potom odpustilo.
Končno je poročal isti poročevalec o oddaji dimnikarskih del za mestna poslopja za leta 1904, 1905 in 1906. Dela so se oddala dosedanjima podjetnikoma, dimnikarskima mojstroma Iv. Vrhoven in Lud. S trie Iju za 2275 kron, od katerega zneska plača vojni erar 763 kron.
Podžupan dr. vitez Bleivreis je poročal o prošnji „ Prostovoljnega gasilnega društva" v Ljubljani za zvišanje letnega prispevka. Omenjeno društvo navaja, da preskrbuje tudi rešilno postajo, ki je letos posredovala v 425. slučajih. Dosedaj dobiva razun drugih bonifikacij letne podpore 2580 K. Odsek priznava hvaležno delovanje, a ne more priporočati zvišanja podpore, temuč le 560 K za nabavo novih cevij. Poročevalec je tudi omenjal pomanjkanje zvedenca rešilni postaji, ker se pripeljejo v bolnišnico tudi pijane in omed-levše osebe, katere je treba kmalu zopet izpustiti. Navedel je slučaj, da so pripeljali v bolnišnico nekega mladeniča iz Most v spremstvu njegove matere, ki je pravil, da ga v spodnjem delu telesa hudo grize, a izkazalo se je, da je imel le običajno spolno bolezen.
Obč. svetnik Turk je toplo priporočal zvišati podporo vsaj za 420 K, t. j. na letnih 3000 K, češ, da je to društvo podpore bolj potrebno kot društvena godba. Njegov predlog je bil sprejet, ravnotako poročevalcev glede kredita za nove cevi.
Isti poročevalec je poročal o nasvetu mestnega magistrata glede spremembe pri odvažanjn smeti. Dosedanji podjetnik Andrej Vrhove se ne drži podpisanih pogojev, ker vozovi ne prihajajo redno, posebno na periferijo mesta Tudi ne izvaža smeti na določene mu prostore, temuč deloma na svoje dvorišče, kjer dela iz njih kompost, deloma na njive drugih posestnikov proti odškodnini. Vsled tega je predlagal, naj se mu podjetje odvzame ter razpiše ponudba za leto 1904, ker pozneje magistrat v tem oziru itak nekaj posebnega ukrene. Magistratu se tudi naroča, da se obrne na dunajski magistrat glede načrtov za novi zistem izpraznjevanja smetišnih voz.
Obč. svetnik Pred ovi ć je branil Vrhovca ter nasvetoval, naj se ga za nerednosti kaznuje, v ostalem pa se mu še pripusti za dve leti mestna pri-prega. — Poročevalec se je čudil, zakaj se predgovornik zavzema za Vrhovca, dasi je med pritožbami zoper Vrhovca tudi njegova pritožba.
Obč. svetnik Turk je priporočal drug bližnji prostor za odkladanje smeti ter 5. voz, ker je v tem času nastalo mnogo novih hiš. Sprejeta sta bila od-sekova predloga.
Obč. svetnik dr. Krek je poročal o uravnavi prispevkov za kurjavo na c. kr. višji realki. Kranjska hranilnica je priznala, da centralna kurjava greje tudi šulferaj'nske prostore ter je pripravljena prevzeti stroškov. Ta razdelitev se je odobrila s pogojem, da prevzame polovico deželni odbor.
Isti poročevalec je poročal o napravi novega kemičnega ognjišča na c. kr. višji realki. Naprava se je dovolila ter se določil kredit 500 K s pogojem, da sprevzame polovico deželni odbor.
Ostale točke dnevnega reda so se rešile v tajui seji.
Gg. upravičencem
za dne 21. t. m. vršečo se volitev volilne komisije za osobno dohodnino
priporoča se naslednja kandidatna listina:
Za I. volilno skupino,
ki voli od 9. do 10 dopoludn* enega
namestnika:
Vrt**O PctrlČIe9 .posestnik,, trgovec, predsednik »Mestne hranilnice
ljubljanske« itd. Za II. volilno skupino,
ki voli od 10 do 12. dopoludne enega uda:
*I<H. sLavreilčlČ, blagajnik mestnega užitmnskega zakupa. Za III. volilno skupino,
ki voli od 10. do 12. dva ud* in dva namestnika, kot uda:
Ivan Sušillk., stolni kanonik. Josip Turk.« posestnik in občinski svetnik;
kot namestnika:
Ivan l!elic>  posestnik in gostilničar,
Ivan Plantan9 c. kr. notar, državni poslanec itd.
V Ljubljani, dne 16 dec. 1903.
Narodni volilni odbor.
Dnevne vesti
V Ljubljani. 16. decembra.
— Osebno vesti. Notarjem t Cerknici je imenovan notarski sub-štitut g. Josip Rohrmann, notarjem v Radečah pa notarski kandidat g. Alojzij P e c? a n.
— Klerikalci proti „Slov. Narodu". Bliža se Novo leto, čas, so si ljudje naročajo Časopise. Redno vsako leto začno klerikalci v tem času velikansko gonjo proti našemu hsto, saj dobro vedo, da je prav »Slov. Narod« najmogočnejši jez proti Klerikalizmu na Slovenskem. Ko bi zahtevali milijon kron za »Slovenski Narod«, dali bi nam klerikalci z veseljem ta milijon, in če bi morali izprazniti vse svoje posojilnice. Toda »Slov. Naroda« ne dobe, pa če bi nam zanj ponujali deset milijonov. Zato se pehajo, da bi nam vsaj od-jedli kar mogoče naročnikov. Za letošnjo gonjo je »Slovenec« že dal znamenje. V članku, ki ga je »Slovenec« posvetil izjavi narodno-naprednih in nemških dež. poslancev se je jako malo pečal s to izjavo, toliko več pa z naši m listom in se povspel do trditve: Vsak, ki kakorkoli podpira »Slov. Narod« in mu s tem daje možnost eksiBtirati, je izdajica svojega naroda?! Za poč t! »Slovenec« naj si ne dela preveč skrbi! Dokler bo na Slovenskem še kaj zavednih narodnjakov, ki stoje na stališču svobodomiselnosti in n a c i j o n a lizma, dotlej ne bo koneo »Slovenskega Narod a«. »Slovenec« je tudi povedal, zakaj mu leži naš list tako v želodcu. Študije, kakor »Rimski klerikalizem«, »Katoliški vzori« in »Petrova skala« ga bole. Ni čuda! V teh člankih se razkrinkuje klerikalizem in sicer tako, da vsi katoliški bogo-slovci, da škof, vsi njegovi kanoniki in vsi bogoslovBki profesorji ne morejo niti besedice odgovoriti. Molče morajo gledati to raz-krinkanje — narod pa spoznava bistvo klerikalizma, njegovo pogubnost in propaloBt! »Slovenec« pravi, da se s tem narod korumpira, da se s tem zastruplja in da se mu jemlje moralno moč za samoobrambo. Od kdaj pa se pravi narod korumpirati in zastrupljati, Če se mu največje lopovstvo na svetu pokaže v pravi luči, če se mu natoči čistega vina, če se mu razkrije resnica? To je koristno, to je eminentno narodno plemenito delo, to je nepoplačljiva zasluga za vse slovenstvo, na katero smo ponosni. In narodu se vzame moč samoobrambe, če se mu pomaga, da zlomi verige, v katere so ga vkovali hlapci rimskega klerikalizmi, ljudje, ki so v tuji službi? Narod bo zmožen za samoobrambo šele tedaj, ko bo imel proste roke, ko bo osvobojen iz klerikalne suž-r.osti, ko mu klerikalizem ne ho več itpival srčne krvi. Na to delamo mi. In v tem boju ne bomo odnehali, v boju za slovenske nacijonalne pravice in eksistenčne pogoje in za osvobojenje cd Nemcev, Rimcev in Lahov in nič nas ni 9trah, da bi nas zapustili zavedni narodnjaki.
— Imenovanja v davkar-ski službi. Davkarski praktikantje gg. Karol Briifach, Jo s. Perne, K aro l Šiška, Fran F a lesk i ni, Tomo Tavčar, Fran Kratner in Ivan Kil ar so imenovani za provizorične davkarske adjunkte.
— V zdravstveno zastopstvo v Litiji sta voljena gospod Ivan Damjan za predsednika in g. Luka Sve teo za njegovega namestnika.
— Vipavski klerikalci kar ne morejo pozabiti velikega ilaska ki so ga doživeli pri zadnjih občinskih volitvah. Pred tremi leti, ko smo Vipavo trikrat očistili klerikalnega smradu, ki je pretil pokončati našo občino, tolažili so se, češ, liberalci so doživeli še Pvrovo zmago, po treh letih pa nam je vspeh zagotovljen in naprednjaki ne bodo nikdar več naši gospodarji. — Pa so se zmotili ▼ svojih nadah. Baš pri todobnih občinskih volitvah so pogoreli tako, ka-
kor ie nikdar, kar traja naS pravični boj proti fardkemu nasilstvu. — To zlasti »poklicanemu« dekanu Erjavcu ne gre pa ne gre v glavo. Razkoračil se je v sobotnem »Slovencu« ter ob ljublia 500 K tistemu, ki dokaže, da je klerikalna posojilnica klicala ob volitvah kakega svojega dolžnika s pismom na pomoč. — Oh, gospod dekan, nostra culpa, nostra culpa, nostra maxima culpa. Obžalujemo do solz, da smo Vašo lepo posojilnico tako »obrekovali«. Liberalci oelega sveta poslušajte! Tehantova posojilnica v Vipavi je na tem božjem svetu najboljša posojilnica, ki ni še »nikdar« izdala vinarja v ag tacijske svrhe. — Velikodušna izjava! Večjega zado ščenja Vam ne moremo dati g. dekan, Mi smo Vam pravični, upamo, da se boste sedaj tudi Vi, ki vedno radt daste velike svote v narodne namene, skazaii ter darovali vsaj polovico ob ljubljenih kronic družbi sv. Cirila in Metoda. — Gotovo boste storili s tem bolj dobro in narodno delo, kakor da ste privolili za novi hram »pitjo-tarskega društva«, ki nič nima, okrog 15000 K (reci petnajst tisoč kron) posojila. S.
— Šola na — bobnu. Kje? za Boga ! V deželi neverjetnosti — na Kranjskem! Stvar je taka: Neki šoli na Dolenjskem je c. kr. pristojbino-odmerni urad v Ljubljani naložil velik davek. Krajni Šolski svet se je pritožil; a zaman. Na to je vložil predsednik kr. Šol. sveta priziv na finančno ravnateljstvo. Toda davkarija je poslala »Opomin« zastran gori omenjenega davka. Predsednik krajnega šolskega sveta je na to pismeno prosil g. davkarjs, naj potrpi, ker vloženi rekurz še m rešen in sedaj krajni šolski svet nima novcev. C. kr. davčni urad pa je na javni uradni dopisnici naznanil krajnemu šolskemu svetu, »da se bode vršila ru bežen naslednjega dne, ako krajni šolski svet do 30 dec. ne plača dolžnega zneska u a pr istoj b i n s k e m namestku«.— Ker pa krajni šolski svet proti koncu leta nima denarja in je občina sploh silno ubožna, pričakovati je torej 31. t. m. — rube ž ni. Torej — šola na bobnu! Kaj takega je mogoče le na Kranjskem!
— Lažnjivi Kljukec iz Ribnice še vedno laže v »Slovencu« ter ceni svoje patentirane laži na 400 kron.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes ob polu 1. popoldne se je pripeljala gdč. Vela Nigrinova iz Belegagrada v Ljubljano ter bila na kolodvoru sprejeta. V petek nastopi v ulogi Magde v »Domu«, v nedeljo v ulogi K a tarine v »Madame sans Gene«. Z* gostovanje vlada med občinstom že zanes največje zanimanje.
— Slovensko gledališče.
„Pot okoli zemlje v 80 dneh" ima tudi pri nas tisto privlačno silo, kakor drugod. Naval na gledališče je bil tudi pri sinočni predstavi jako velik in ploskanje gromovito. Vsestransko se priznava, da je insceniranje te igre za naše razmere res tako sijajno, da bolj ne more biti. Ves obsežni aparat, ki ga je treba za uprizoritev te igre, je funkcijoniral točno in dobro. Tudi igra sama na sebi s svojimi čudežnimi pripetljaji, romantičnimi dogodki in humorističnimi prizori ugaja občinstvu vseskoz. Tudi včerajšnja predstava je bila vobče vse hvale vredna. »Sploh je „Pot okoli zemlje v 80 dneh" taka igra, da je pač vredno, da si to predstavo vsakdo ogleda.
— Gostovanje Vele Nigri-nove v Osjeku. Naša rojakinja, gdč. Vela Nigrinova, ki nastopi v petek tudi na slovenskem odru, gostovala je sedaj v Oiieku. Nastopila je v ulogi Klare v Ohnetovi drami »Fniiparc. Kritika o njeni umetniški igri je naravnost oduševljena. Osječka »Narodna Obranaa piša: »Vela Nigrinova je pokazala, da ima svojo ulogo v popolni oblasti; njeni ekonomiji, s katero obvladuje umetnica svoje Bile, smo se naravnost divili... Ne po pisateljevih besedah, katere v ustih Vele Nigrinove prenehajo biti avtorjeve, nego po drhtenju svojega glasu, kateri je sedaj tih in umerjen, a nato obupen in pretresljiv, po govoru svojih lepih oči, polnih duševne sile, po živahni kretnji, po svojem bitju je ustvarila Vela Nigrinova umetniški tip Ohnetove Klare. V tretjem dejanju je pokazala najbolj svojo umetniško moč. V prvih dveh
dejanjih je občinstvo osvojila, v tretjem pa ga je navdušila in pri silila, da t njo trpi, plaka in upa. Igra gdč. Vele N grinove je globoki tolmač bolesti, koja izvira iz dna duše, katera je izražena na vsaki črti lica, na zvoku glasu in na blesku oči. Vela Nigrinova je umetnica, ki prodira v pojave ljudske duše, da se vglobi v nje in jih potem predoči verno, rtsnično in krepko. Ljubezen in ljubosumnost, radost in obup: vse to diha iz nje, da gltdaleo niti tre notek ne premišljuj*, da je ona kdo drugi, kakor trpeča Klara.« »Narodna Obrana« pripominja, da je Vela Ni grmova Slovenka in izraža željo, da bi umetnea nastopil* v ka&i moderni tragediji, kjer bi se ji brez dvoma nudila še sijajnejSa prilika, pokazati bogastvo svojih sposobnosti
— Dva mrliča. Iz Novega mesta se nam piše: Te dni sta umrla dva stebra klerikalne stranke v Novem mestu: v Ljubljani je umrl g. K :i> lj a n, v Novem mestu g. Anton Kašteli c. Poslednji je Šele na stare dni prišel v preljubeznivo klerikalno družbo. Ne vemo, kaj ga je premotilo, da se je tako zavrgel. Prej je bil dober narodnjak. Kot brat sodnika Kastelica, ki je skoraj prvi začel v našem mestu gojiti domoljubno stvar, tudi drugače ni mogel. Pri zadujih državnozborskih volitvah je pa izgubil pravi kurs. Težko je Šel k volitvi, ali šel je vendar. Bil je sicer poštena duša, skrben oče in dober gospodar. Ž njim se je dalo govoriti, saj so ga vezali spomini na našo družbo. Klerikalstvo ga ni moglo popolnoma okužiti. Dobička ni imel od klerikalstva. Žalil ni nikogar in tudi ko je zašel s poti pravega narodnjaka med klerikalno nesnago, je ostal stari Novo-meščan, ki je v svoje mesto zaljubljen. — Gosp. Kušljanje bil podobar. Izde-laval je altarje, svetnike s tumpastimi obrazi in jetične svetnice — tisto neokusno robo, ki jo vidimo po naših cerkvah. Modele je jemal iz knjige „Življenje svetnikov44, svoje izdelke pa je pošiljal celo v dalnjo Dalmacijo. Umetnost, ki jo je gojil umrli Kušljan, redi na Slovenskem „umetnika". Kušljan je bil vodja naših posvetnih klerikalcev, podpredsednik našega kat. političnega društva in katoliškega rokodelskega društva, ki pa hado hira, odkar ni več dosti sodčkov puntigam-skega ali steinfeldskega piva. Tudi je bil mož stalni gost pri vseh farovških pojedinah. Znal je ceniti dobro kapljico in po vonju od daleč uganil, če nesejo na mizo purana ali gosko. Pri procesijah je hodil za nebom, ker je bil lep, impozanten človek. Mož se je pač ravnal po načelu: s trebuhom za kruhom. Našemu hofratu, umirovljeuemu centralnemu ravnatelju iu dež. poslancu je bil Kušljan na poti. Zdaj preidejo vse reprezentativne pravice pokojnega Ku.š-Ijana brez ugovora na g. Franca Suk-ljeja. Gosp. Kušljana pa naj v svetlih nebesih protežirajo vsi svetniki in svetnice, kar ji je mož kdaj vpodobil.
— Slučaj Bratuša. W ući l(3ki pri fes r v Gradcu, dr. Ha-berda, ki je kot sodni psihiater priznana kapaciteta, je izrekel uničujočo obsodbo o postopanu v znanem slučaju Bf^tusa. Ta obsodba je hud i zadela mariborskega državni ga pravdnika dr. Noma iča in izpostov&i je, da so dobili urarlne popravke vsi listi, ki so citirali izrek prof. dr. Haberde. Tudi mi smo dobili tak popravek in ga včeraj priobčili. Ta uradni popravek ne sjre-mmja čiBto nič na sodbi prof dr. Haberde. Ce so Bratušo res preiskali zdravniki in izrekli o njem, da je duševno zdrav, potem so to taki zdravniki, kakor tisti, ki so v tem latem slučaju svini^ko kosti proglasili za človt-ške kosti.
— Božičnica I. in II. mestnega  slov. šolskega vrtca
vrši se v četrtek dne 17. t. m. v veliki dvorani »Mestnega doma« točno ob 4 popoldne Prijatelji otrok se k isti najuhudneje vabijo.
— Nasilen mož je posestnik Andrej Vidergar v Zgornjem Kašlju. Ker je velik zapravljivec, mu je sodišče odtegnilo oskrbovanje premoženja in je poverilo njegovi ženi. To je Vi-dergarja hudo ujezilo, da je jel 14 t. m. svojo ženo, katera je po njegovem prepričanju zakrivila sodnijsko odredbo, surovo pretepati in bil bi jo gotovo udušil, ako bi mu ne bila ušla v klet. Nato je razbil vse v svojem stanovanju in glasno kričal, da bo svojo ženo, ako mu pride v roke zadavil, župana Ignaca Merciuo pa ustrelil. Ker le ni hotel mirovati, je prišla orožniška straža, da bi ga aretovala. Ko jo je Vidergar zagledal, se je vrgel na tla, da so ga morali s silo spraviti v voz in ga odvesti v zapor.
— Narodna čitalnica v Kamniku ima svoj XXXVII. redni občni zbor v nedeljo, dne 20. grudna t. 1. ob 6. uri zvečer v društveni dvorani z običajnim dnevnim redom.
— Šolska vest iz Štajerske. Učitelj-voditelj na enoraz-rednioi v Črešnovcu pri Vojniku je postal Ivan Ravbar, dosedaj vodja enorazrednioe v Škrbini pri Sežani.
Štirirazrednica pri Sv. Daha v Ločah se razširi v. petrazrednieOv
— V gostilni akraden. Mi*
zarju in posestnika F i arijami L. iz Radeč, je bila včeraj popoludne v gostilni na Franoovem nabrežju ukra* dena denarnica s 40 K. Policija je zaprla natakarico E S, katera »e pri L u. sedela in je na sumu, da mu je denarnioo izmaknila iz žepa. Ukradeno denarnico so našli v pepelu na hodniku, kamor jo je bila natakarica najbrže skrila Manjkal je v denarnici bankovee za 20 K.        o<|uJ sifrafc
— V električni voz zadel je včeraj popoludne na Starem trgu hlapec Jernej Grošelj iz Doba s svo-|im vozom in ubil eno šipo. Ker je vozntk Ivan Fornder električni voz takoj ustavil, se je preprečila večja nesreča.
— Palec odsekal. Tesar Jos. G^rar, stanujoč Pred Prulatni št 23, je včeraj dopoludne na MUhleisnovem skladišču tesal bruno, in si pri tem na levi roki odsekal p^lec.
— Roko zlomil. Ivan Kolar, sobni slikar v Iiovai štev. 1, občina Prrdoslje, je dne 14. t. m. ponoči na potu domov se v gozdu spotaknil na korenini in tako nesrečno padel, da si je zlom l levo roko nad komolcem.
— Okraden Amerikanec. Janez Tomš č, delaveo iz Knežaka, je prišel dne 11. t. m. iz Amerike in dal svoj kovčeg spraviti v neki gostilni v Ljubljani. Ko je včeraj prišel po kovčeg, je opazil, da mu manjka sledeče: revolver, dve srebrni veri-žioi in amerikanska ura, v vrednosti 89 kron.
— Zaprli so delavčevo ženo Terezijo Paudurjevo, stanujoč3 v Ko-njušmh ulicah št. 13, ker je pokradla služkinji Mariji H ičevarjevi, stanujoči ravn -tam, več obleke in jo prodala pri starinarjih.
— Dva agenta aretovana.
Agenta Ivan 11 tu  iz Mjat in Ludo vik Perko iz Ljubljane, ki sta po Do lenj-kem na goljufiv način prodajala šivalne stroje, ure in podobe z godbo, sta bila pri  Novem   mestu po orožnikih prneta in sodnifi izmčena
— V kaznilnico v Begunje so danes Zjutraj odpeljali 6 žensk iz Dalmacije.
— V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 22 izseljencev.
— Zatekel se je mlad lovski pes, rumen in belo-pikčast. Lastnik naj se oglasi na Tržaški cesti št. 20
— Izgubljene reči. Na poti od Ble»weisove ceste, -.o Erjavčevi cesti, skozi Gradišče, čez Kongresni trg in po Šelenbur»<ovih ulicah do Franca Jožef* ceste je izgubila vče raj neka dama brožo iz koral, okovano z zlatem, vredno 70 K.
— Hrvaške novice« — Za „Vienac". Do 40 hrvaških književnikov in umetnikov vseh strok se je zbralo predvčerajšnjim v društvu hrv. književnikov, da se dogovore kaj naj se ukrene glede „Vienca". Sklenili so naprositi „Matico" naj v svrho izdajanja list denarno podpira in v ta namen izvolili odbor treh članov. — Neza-upni co pripravljajo volilci v Koprivnici svojemu poslancu dr. Scb\varzu. — Stranka p r a v a je sklenila dati Članom na prosto, da za ta ali oni slučaj postopajo skupno s poslanci stranke „čistih-. V časuiški odbor (za „Obzor") so izvolili dr. Derenčina, Tuškaua in Zagorca. — Grof Khuen — je jokal, kakor poročajo listi na banketu svoje 201etnice, ko je odgovarjal na neko napitnico. Seveda je bilo to pri — sedmi kupici šampanjca. — V Zagrebu sta se mudila predvčerajšnjim avstr. drž. poslanca dr. Ferri in Spinčić.
* Najnovejše   novice. —
Talar za odvetnike namerava uvesti dr. Korber s posebno naredbo, kakor je povedal predsedniku nižje-avstrijske odvetniške zbornice. — Dijaški štrajk olomuške nemške g i m n a z i j e se je končal s tem, da so vsi dijaki dobili po 5—12 ur karcerja in slabe rede v nravnosti. — Med češkimi in nemškimi bogoslovci v Pragi je nastal konflikt, ker so nemški bogoslovji češke dražili s „servus Brezina!" Češki bogoslovci so poslali k nadškofu deputacijo s pritožbo. — Princa Arenberga so prepeljali iz opazovalnice nazaj v ječo, ker so zdravniki konstatirali, da je duševno normalen. — 0 italijanski k ral ji ci-vdovi Margheriti poroča list „11 resto di Carlino" skoraj neverjetno vest, da se je na svojem potovanju v severne dežele poročila z lepim 301et-nim inženerjem. — Na smrt obsojenega M al asa, ki je ušel iz zaporov v Plznju, so zopet vjeli. — Prelata Karla eha je praško državno pravdništvo baje dalo zapreti, ker je krivo pričal proti obsojenim v sv. vaclavski aferi. — Doktor — čevljarski vajenec. Koncipist pri ogrskih državnih železnicah dr. Geza Boier je vstopil pri nekem čevljarju za vajenca, češ, da je uvidel, da z duševnim delom ne pride naprej. — Ozkosrč-nost na pruskem dvoru. Neki
princ cesarske hiše se je udeležil častniške konjske dirke. Zaradi tega je bil kaznovan s tridnevnim sobnim zaporom. — Najmlajši sin srbskega k r a lja, princ Aleksij, vstopi z jutrš-njem dnevom v armado.
* * Menihi   in   nune med seboj. Pri sodišču v Grenobleju se vrši že več dni zanimiva  pravda. Obtoženi so Štirje kartnzijanski menihi, da so po razpusta njihovega reda živeli skriti v samostanu — n n n kar-tnzijank. Klerikalno časopisje se je močno zavzelo za „obrekovane" nune, Češ, da so  vršile  le svojo krščansko dolžnost, ker so po Kristovem nauku sprejele „sveteu može, ki so  bili brez bivališča, pod svojo gostoljubno streho. Državni pravdnik seveda ni hotel imeti takih krščanskih ozirov. Navajal je, da so   kartuzijanci   dosedaj   živeli  le za svojimi zidovi ter so se jim ženske naravnost gnusile — navidezno namreč; ako so prišli iz svojega samostana ter srečali žensko, obračati so se  v stran ter si zakrivali obraz. Toda sestre kar-tuzijanke se jim menda niso zdele tako nevarne ženske. Saj v samostanu nun, kamor so se skrili,   niso ostali niti v svojem oddelku, temuč kakor je hišna preiskava dognala,   našli   so njihovo obleko po vseh sobah, tudi v celicah „svetih" sester in celo  v  kapeli. Najbolj interesantna najdba pa je bila korespondenca nunskega vikarja in spovednika, kartuzijanskega meniha Pail-1 o n a. Brezbožni  državni  pravdnik ni namreč imel  usmiljenja niti s kutarje-vimi srčnimi zadevami,  temuč je vsa pisma preČital. Dne 12. aprila 1895. je pisal Paillonu prednik njegovega samostana,  don   Mihael:   „ B o d i t e previdni  s  sestrami . . . Spomin jajte  se,  da  so kartuzijanke žgoča   rana   našega   reda." V prihodnjem pismu ga je svaril, naj nne zabrede  v   žalostne  zmote" ter se   naj  »ustavlja  vabilom teh žensk, pri katerih  živahna domišljija in eksaltirana razburljivo s t  prevladujeta  razum" V prihodnjem pisma ma je  pisal: „Vaše zdravje ni posebno  krepko  in  zdi se mi potrebno, da se ne zadržujete predolgo    v    sprejemni sobi. Vaša soba je v samostanu na slabem   glasu,   da   preveč izmuči duhovnika. Stokrat se mi je reklo: v nunskem   samostanu v Beauregardu u b i j a j o vikarje z z 1 o-rabo  govorilnice. Ako bi tudi vi, moj   ljubi,  zboleli,  premislite, kakšno luč bi to vrglo na ta  ubogi samostan, katerega   dobri  glas  je v tem oziru že  itak k o m p r o m i t o v a n. Vzanaprejnesmete dalje kot eno uro z vsako nuno ostati v govorilnici!" Leto pozneje mu je pisal prior: „Ne ostajte dalje kot pol ure z vsako nuno v govorilnici z ozi-rom na vaše zdravje. Mislite na to, da je vaš prednik štiri- ali petkrat na dan    sprejemal   nune    ter je zbolel."   — Nadalje je  pričital državni pravdnik tudi  pisma,  ki  so jih pisale vikarju  zaljubljene nune. Neka kartuzijanka je pisala:   „Moj precastiti dobri oče!  Vi  ne pridete, no, dobro, pridem pa jaz . . . Jaz  sem pametna, zelo pametna, še bolj kot navadno, kar je  vendar   superlativ.   Nimam ničesar priznavati, ali to ni izborno? Vendar trpim  zelo po noči...zapla-čilo mi prinesite, dobri oče, iz Švice „bazeljskih sladčic". . .Ko bi vedeli?? To je res preveč! O ta mati (prednica)! Ali ne uganete?  No,  vam  pa povem, daje ljubosumna." — In res seje našlo pri  njem  tudi pismo „matere~-prednice, ki se  glasi:   „Moj   dobri in dragi   oče!   Vendar   enkrat  dobre in ljube vesti o vas. (Je bil menda šel po „sladČice" v Švico!)   Ali veste, da je dolgo, zelo  dolgo  čakati   štiri   dni in povrhu  Še štiri  noči.   Saj nam vendar ne pošljejo novega vikarja. Pazite! To bi pomenilo obup  celega samostana, priznam vam brez ovinkov. In tudi vem, da bi nihče ne bil bolj obupan kot vaša mala sestra (prva zaljubljenka.) Dobro jo poznam, kajti odprla mi je srce." Kakor se vidi, ni v   samostanih   preveč dolgočasno. Predsednik sodišču se zove — B o c-cacci o.
Vrhunec potrpežljivosti. Požarna bramba v Limbaohu ob Ini je priredila veliko vajo, pri kateri naj bi prvič nastopil tudi sanitetni oddelek požarne br&mbe. Seveda se je vse markiralo. Neki og-njegasec, po poklicu sobni slikar, je bil določen, da navidezno pade z iestve ob goreči hiši ter si pri tem zlomi nogo ter si težko p »škoduje glavo. Sanitetni oddelek priskoči, mu pravilno obveže glavo ter ga naglo odpolje v bolnišnico. Vse je šlo trladko, kakor je bilo dogovorjeno. Ko so pravilno obvezanega pripeljali v bolnišnico, kjer je že čakal pri vratih o vsem poučeni zdravnik, da pregleda obveze, če so prav napravljene, je tudi bil popolnoma zadovoljen. Le cbveza z glave se nikakor ni dala odstraniti. In tedaj bs je pokazalo, da so v naglioi obvezo navideznemu ranjencu pripeli z iglo skozi uho, tako da je bilo uho zraven pripeto. Zdravnik je ves začuden
r
sedaj v resnioi ranjenega vprašal Za Boga, ali niste nič čutili?« — »Čutil sem pač. čutil, toda mislil sem, da to tudi spada k skušnji« je bi nedolžen odorovnr.
* Cenjenim čitateljem, L, rabijo konjak bodisi kot zdravilo, ali kot pijačo in okrepilo, se priporoči domač proizvod, katerega so merodajot faktorji vsestransko preizkusili in se q njem izrekli kar najbolj laskavo. T« proizvod je „Cognac Medicinal", zajam Čeno pristen vinski destilat iz tvornice C a m i s & Stock v Barkovljah pri Trstu, ki je pod stalno kontrol od ministrstva za notranje zadeve odo brenega preskuševališča na Dunaja. Ta konjak se proizvaja po francoskem načinu s pomočjo destilacije iz najprimer nejših vinskih vrst; odlikuje se po svoji izvanredno naravni aromi in izbornem ukusu in se lahko kosa z najboljšimi francoskimi vzorci.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 16. decembra. Cesar je danes opoldne sprejel ogrsko delegacijo, ob 1 uri pa avstrijsko delegacijo. Na ogo vor Szella in Gautscha je cesar čital obširen prestoli, govor. Spominjajoč se najprej smrti papeža Leona XIII. se je cesar dotaknil zunanjega položaja monarhije. Rekel je, da je ta položaj vseskoz jak ugoden. Z obnovitvijo trozveze v lanskem letu je ustavljena glavna podlaga zunanji politiki in vlada bo skrbela, da se ta podlaga ohrani tudi za prihodnost. Monarhija ima tesno zvezo z Rusijo, kar je na korist mirni reš tvi na Balkanu se pojavljajočih vprafianj. Macedonska vstaja je dala Avstriji in Rusiji nalogo, ohraniti mir in skrbeti, da se ne premeni status quo na Ba kanu. S podporo vseh velesil in v interesu evropskega miru sta Avstrija in Rusija delali na Bal kanu, da pripravita Turčijo, da zboljša položaj prebivalstva, in Bolgarsko, da ne gre na pomoč ustašem Spo-razumljenje s posameznimi državami so pospeš li o b i s k i, ki so jih cesarju naredili nemški cesar, ruski car in angleški kralj. V Srbiji se je zgodila premembavdinastiji. Želeti je, da učaka ta država svoje mo-raličao in gospodarsko prerojenje. Kar se tiče proračuna vojnega ministrstva, pravi pre-stolni ogovor, da se drži istih meia kakor lansko leto, samo za nove topove se zahteva večja svota. Končno povdarja prestolni ogovor še kulturni napredek v Bosni in v Hercegovini.
Dunaj 16. decembra. Po pre-stolnem govoru je bil cercle. Cesar je ogovoril vse delegate in opetovano jako rezko obsojal obstrukcijo. Tudi dr. Šuster-šiča je cesar ogovoril in grajal obstrukcijo klerikalcev v kranjskem dež. zboru. Dr. Šusteršič je vso krivdo zavračal na barona Heina. Opravičeval se je, da se je njegova stranka silno težko (!) odločila za obstrukcijo in da je večina dež. zbora majhna. Z P raž a ko m je cesar govoril o spravni akciji na Moravskem in obsojal obstrukcijo, s profesorjem Fiedlerjem je govoril o čeških vseučiliških razmerah , z dr. Rybo in s Kaftanom o češki obstrukciji. Veliko senzacijo je vzbudil cesarjev razgovor z dr. Kramafem. Trajal je skoro četrt uro in bil jako živahen. Slišalo se je, ko je dr. Kramar z veliko odločnostjo zaklicali Veličanstvo, to ni resnično! Veličanstvo so slabo informirani! Jaz jamčim, da bo konec obstrukcije, če se dovoli češko vseučilišče na Moravskem.
Dunaj 16. decembra. Prestolni ogovor ni nikakega posebnega vtisa napravil. Povdarja se, da je po šabloni sestavljen in brezbarven.
Jarše-Mengeš 16. dec. Danes je tu umrla gospa Marija Majdič. Pogreb bo v petek.
r
o
Rim 16. decembra. V parlamentu je bila velika debata o razmerju med Avstrijo in Italijo in o dogodkih v Inomostu. Opozicija je Avstrijo strastno napadala, vlada ie zavzela kcrektno stališče.
Za prebivalce  mest, uradnike t. t. d.
Proti težko tam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitr-pra»ek4\ ker vpliva na prebav ljenje trajno ]n uravnovalno ter ima olajševalen in topUen nčinek. Skatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak daa :ekar A.. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, ca DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom, 3 (10—17;
j,£e Grifton*
najboljši cigaretni papir.
41     Dobiva »e povsod. 705
11 o s ii ti u o Je, da ima Tellova čokolada dobro ime v najvišjih krogih in da jo je radi sicer dobiti v vsaki družini le vsled nje dobrih lastnosti: prerine mletve, ljubkega, prijetnega in finega okusa. Jako pri-IjnBijeno je tudi firme tUrtwig & Vogel mlečna Čokolada (znamka Rigi) m Mocca-čokolada (paket stane 40 vin. > ter čokolad« za vkubanje. Posebna znamenitost so pa te firme obeski za božična drevesa iz raznovrstnih prekrasno izdelanih predmetov iz jestvin v izberi za razne cene. Omeniti bi bili še različni okusno izdelani Marcipanovi in Čokoladni predmeti, dalje desertni bonboni, polnjene atrape, strdenine, najfinejše čajno pecivo itd., in se dobiva vso to blago ;ukaj5njih trgovinah, kjer imajo izobešene plakate firme Bartwig & Vogel.
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom.
De stile rij a
Caiis JI Stock
Trst-Barkovlje.
Vi steklenica K 5'—, »/i steklenice K 260. — Na prodaj v boljših trgovinah. 8
Borzna poročila.
Ljubljanska
.Kreditna banka" v L|ubljani.
Uradni kursd dunaj. bone 16. decembra 1903
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
B-
lionnra
tatera okrcpeuje Inaltiee, od^tra-|uje lu*ke in preprečuje Izpadanje Iu«.
1 steklenica z navodom 1 14.
pazposilja se z obratno pcsto ne manj kot dve steklenici.
laloga vseh preizkušenih zdravil, ledic. mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih ">bvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
lež. lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Pran Jožefevega
jubiL mosta (204—48 j
Darila.
UpravniStvu nafeega tista so posU:i : Za družbo sv. Cirila In Metoda. Častita odbina Orožen-ova iz Kamnika 10 K, ker e ni udeležila ondotne veselice družbe sv. irila in Metoda   — Koprski slovenski in vataki uCiteljišCniki 7 K 66 vin., kot pretanek k vencu na grob g. ravnatelju J. farkelju,  —  Gospa  Terezija Karolink v amniku 220 K kot Cisti preostaaek drastične predstave , .Materin blagoslov", piljene dne 8. t. m od ženske in moške po-užnice sv. Cirila in Metoda v Kamniku. Rodoljubi in rodoljubke v Litiji 51 K vm. kot odkupnino od vošCil za prazne in novo leto ter prosijo, naj se na-Ijni darovi v ta namen blagovolijo vroCiti MDej Terezini Svetec v Lit ji. — Skupaj K 86 vin. — Živeli zavedni prirejevalci arovalci!
Za Prešernov spomenik. Gosp. Jakob ccetto; stavbeni mojster v Ljubljani, na-al 3 K. — Živel!
Za pogorelce v Srednjivasi v Bohinju. °sp. Buriš ZarniK v \Viirzburgu na Nemem, ZoologiSki zavod, 10 nemških mark, 1 kar smo prejeli 11 K 71 vin. naSega de-^ja. — SrCna zahvala rojaku, ki se spo-lc>ja tudi v tujini nesrečnih domačinov. Svoto smo poslali pomožnemu odboru Srednjivasi v Bohinja.
I
Slovenci in Slovenke I Ne zšbite družbe sv. Cirila Ir. Metoda I
T
Naloibenl papirji.	Denar	BUgo
{%.*!„ majeva renta  .  . . t$°/0 srebrna renta . . .	100 75	100 95
	100 60	100 80
9 avstr. kronska renta .	100 80	101 —
l<70    u   zlata „ !•/# ogrska kronska „	12070	120*90
	99 05	99 25
i*/«     „ alata	119 -	119 20
••/• posojilo dežele Kranjske i > posojilo mesta Spljeta	100 —	100-60
	100 -	100-
*V/o     H        »• *****	100-	100- -
tvgJ/« boo.-herc. žel.'poe. 1902	101 —	101-85
i o Češka dež. banka k. o.	99 70	10070
ia o   »    .,    ,,    a. o.	99'76	10075
■'/••/• east. pis.gai. d. hip. b.	1G2-	102^6
I1 \° a P®61- kom. k. o. b 10°/0 pr.....		
	10710	10810
!Vt*/o ssast. pis. Innerst. hr.	101 —	il02 -
V ••/•    m     •>   ogr. centr.		
CeSolne hranilnice	100 30	101'30
1'/,% zast. pis, ogr. hip. b.	100 20	10120
>' „c , o bi. ogr. lokalne So-		
loznice đ. dr.  .   . .	100 —	101-—
IV/.      ftefike m J. banko i°U Prior. TratrPoreC lok. žel.	100-25	101-25
	98 50	
■"o   it dolenjskih železnic	99 50	100 50
ia/o    i.    joa. Sel. kup. */i Vi	906 50	308 50
't1 t - . av. po s. aa žel. p. o.	100 60	101 50
a>a lUm.		
trafike od »eta 1864 .   . .	168 -	171*—
ti     f*   ••   1860Vi . •	185 —	187-50
m     n   n   1864 •  * •	261 -	264-
tissake......	164 85	166 85
se ml j. kred. I. emisije	292 -	296 —
c grške hip. banke .	288 —	29250
	279 —	283 —
ii   srbske a tre. 100 —	93 -	90.50
„     turake  . ...	139 —	140 —
Basilika         srečke    . .	19 15	20 16
Kreditne          » ...	475 —	483 —
inomofike         ,      . .	82-	86-
Krakovske         m ...	83 -	87 —
Ljubljanske       .      . .	70 —	77-50
\vstr, rud. križa ,    .   . (	6350	54 50
JjffBm          a           t.           g        .      • • iudolfove          H    .  . .	26 75	27 75
	68-	60-—
Saicborfike ....	78*—	82 —
dunajske kom.   fl   . . .	600-	518-
Delnic«,		
/ožne železnice    •      . .	89'-	90-
Državne železnica ....	67H50	679*60
ivstra-ogrske  bančne del.	1619*	1624 50
\v9tr. kreditne banke . .	685 25	688 25
Zivnostenske        a     . . ^remogokopvMosta (Brnz)	773-	774' —
	2£3 25	255*25
	689 —	69 V-
alpinske montan ,  ,  . , Praske želez. ind. dr.   . ,	410 50	41160
	1878- -	3888 —
	601 —	602 —
Trboveljske prem. družbe. |	393*-	396 -
ivstr. orožne tovr. družbe j)	412 —	414-
vefike sladkorne družbe .	156 —	160-
V »late		
	1135	11*39
	19 06	19*09
	2343	2351
	2392	24 —
tf&rke........	117.15	11725
	9630	95 60
sablji........	253	253
Dolarji........	484	5 —
2itne cene v Budimpešti.
dne 15. decembra 1903. Termin.
P&enica za april . . . za 50 kg K 7*70 Rž || april . . . „ 60 „ „ 657 Koruza „ maj 1904 . . 50 „ „ 616 Oves      , maj     .   .  .   „ 50 B   „ 548
Gr«k«lv.
Nespremenjeno.
Meteorologično poročilo.
Vtlln« nad morjem 808'9. Srednji «r»<ml t'.ak 73fi0 mm
o
Čas
opazc
Stanje  g P
v mm.I ^ 3
barometra
Ve*rovi
Nebo
15. 16.
9. zv.
7. zj. 2. pop.
7328
732 4
732 3
14
11
29
brezvetr.
si. jzahGd si. jug
oblačno
dež dež
Srednja včerajšnja temperatura: 2 4°, jormale: —1-6°. Mokrina v 24 urah : 114 m m •
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14 decembra: Anton Benedik, posestnik, 77 let, Hradeckega vas štev. 25, ostarelost
V hiralnici:
Dne 7. decembra: Marija Sile, delavčeva žena, 66 let, Carcinoma.
Dne 9. decembra: Viljem Brence, delavec. 36 let, Tabe8. — Anton Kafilan, po-dobar, 73 let, Apoplexia cerebri.
Dne 11. decembra: Albina Gradisar, delavka, 49 let, Apoplexia cerebri.
Dne 12 decembra: Ana Zyka, slroje-vodjeva vdova, 73 let, kap.
V d eželni bolnici:
Dne 1. decembra: Anton Udovič, delavec, 22 let, jetika. — Tomaž Sertič, delavec, 23 let, Anaemia acuta
Dne 4. decembra: Ivan Vončina, rudokop, 22 let, Epilepsia status epilepticua — Fran Jerorne dninar, 51 let, pljučnica — Lovrenc Teršan kaj žar, 62 let, srčna hiba. — Martin Kohlbacher, zasebni uradnik, 51 let, mrtvoud. Fran Zemljan, delavec, 57 let, Oedema pulm.
Dne 5. decembra: Valentin Prestopnik, delavec, 42 let, Stenosis mitralis. — Jožefa Heine, zasebnega uradnika žena, 31 let, Peritonitis tubercul.
Dne 7. decembra: Ivana Glivar, sirota, 11 let, jetika.
Dne 10 decembra: Ivan Dolenc, dninar, 52 let, Gangraema intest. — Jernej Žvokelj, delavec 63 let, kap. — Liza Hudo vernik, črevljarjeva vdova, 31 let, pljučnica. - Reza Grošelj, kajžarjeva vdova, 52 let, srčna hiba. — Ivan Dulzer, kajžar, 75 let, Delirium acutum.
Dne 12. decembra: Jera Hajnricher, delavka, 52 let, Dementia epileptica.
Dne 18. decembra: Marija Bečaj, delavka, 70 let, ostarelost.
Trgovskega učenca
iz bo!|6e rodovine, kateri je dovršil vsaj prvi gimnazijski razred in je slovenskega in nem&kega jezika zmožen, sprejme tvrdfea
A £. Rooss v pranju
trgovina a  deželnimi pridelki na debelo, špecerijskim blagom itd 3237-3
Kontoristinja
ali blagajničarka
katera ima vso trgovsko naobrazbo in nekoliko prakse, Uer službe.
Cenjene ponudbe pod št. 20, poštno ležeče, Ljubljana. 0281-1)
Suhegobe, orehe, prediY0, želod, vsake vrste fižol, vsakovrstno žito in sadje
sploh vse deželne pridelke
kupi (2964 -10)
Anton Koleno v Celju.
Lokal
za
(3282-1)
.se odrta s fcl>ruvarjeni
na Sv. Petra cesti 2.
Natančneje v lekarni Mayr*.
Srajce, ovratnike in manšete. VolnatefX. ^ ^   /perilne, glape inusnjate >v ^ ^t^/rokavice. Vse vrste Jagro-^s/% / vega perila za dame, gospode in
otroke. Nogavice za gospode in dame S Žepni robci. Moderci moderne franc faso.. N
/ Največja izbera kožuhovinastega blaga.
ERNESTSARK-m«,.
Ces. kr. avstrijske   ^   državne železnice.
Zavod ia veiatga roda.
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol PROGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 2i m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pranzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v AuBsee, Solnograd, čez Klein-Reiflmg v Steyr, v Lnc na Dunaj via Amstetteo - Ob 7. uri 6 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Puntabel, Beljak, Celovec, Franzen9feste, Ljubno, Duoaj. čez Selztbal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Mona-kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez KleiD-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj ČVz Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monako»o »direktni vozovi L in II razreda Tret-Monakovo). - PROGA V N0V0MEST0 IN V KOČEVJE Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje ob 1 uri 5 m popoldne ietotako, ob 7. uri 8 m zvečer v No?omesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Iuomost, Franzensfeste, Solnograd, Line. Steyr, Isl, Adseee, Ljubno, celovec, Beljak direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7 uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II razr). Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Cur b, Bregenc, Inomost, Zeli uh jezeru, Lend-Ga»tein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. - Ob 4 uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala. Beljaka, Ce-lovca, Monako vega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 82 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega
mesta, Kočevja in ob H. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 2H m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7 uri Ki m in ob io uri 4 5 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol IZ KAMNIKA. Me&ani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri t5 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 65 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Čas pri in odhoda je označen po srednjeevrepejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719)
Karel Tambornino
Kongresni trg št. 6
Vsled smrti lastnika oblastveno dovoljena
popolna razprodaja
dragotin, zlatnine in srebrnine
daleč pod nakupno ceno.
Obenem se opozarjajo p. n. naročniki! ki imajo v delu popravila, da pošljejo najkasneje do 10. januarja 1904 ponje, ker se za pozneje ne more jamčiti. (3229-3)
t^r* «4*        «#* »¥■* *#+ *+* *M+ «Jf* «4« «J¥* mU        Jf* Jt* *a* **• «Jv-« rZ~~»
(3178-3)
ožuhovino
stole, koljerji, mufi in otroške garniture prodaja po najnižjih cenah
KAROL RECKNAGEL
===== Mestni trg št. 24-. =====
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala.
Ljubljana
Kongresni trg
M. Drenik
Kongresni trg
Ljubljana
Različne veznine in tamburna tehnika se na perilo itd. najhitrejše izvršu-
j e j o.
Risarski atelije in predtiskarija!!
Zunanjim naročilom se točno ustreza!!
CQ^B
Drsalke
smi*J*»«»lJ*<
roia slavnemu obfiintt.u po imernih cenan
rOCO    BW*UW<H    v- w~------->
N. Hoffmanna nasled.
Mestni trg štev. 12.
13200-2)
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PDOSVETO
LETNIK XXIII. (1903). Izhaja po 4 pole obsešen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K 20 h,  pol leta 4*K 60 h, četrt
leta a K 30 h. Za vse neavatrijske dežele 11 K ao h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„N4rodna Tiskarna** v Ljubljani.
Naznanilo.
Uljudno naznanjam, da sem ■
T ©podaji SiSfci štev. 300 Q
novo vinsko trgovino Q
6 O
z istrijanskim črnim in belim vinom.
OCena 16 gld. ara hektoliter. Da je vino naravno, jamčim z zneskom 10CO kron, ako se mi dokaže,
Oda ni rtu. Za mnogobrojni obisk ae priporoča z vsem spoštovanjem
(3280   U    FranC   Zohil,   Spodnja Šiška št. 200.
Poslano.
Domoljubni rojaki!
Družba sv. Cirila in Metoda je izdala
koledar za leto 1904.
Koledar je ob enem »Vestnik« za družb no XVI. in XVII to leto. Cena koledsr u ie kron 120- Vod stvo družbe sv. Cirila in Metoda Vas vljudno prosi, da kupuiete ta družbeni koledar ter zahtevate odločno, da ime) vs*ka slovenska knj-gotržnica, trgovina s papirjem in vsaka trafika ta ko'edar na prodaj. Tem potom olajšujete težavno breme, ki ga ima družbino vodstvo. Bratje Čt-bi toliko žrtvuiejo za obrambo svojega naroda — Slovenci, manji narod, bi mora'j torej primeroma več žrtvc-vati cd Cehov.
Trgovci naj se zglašajo direktno pri vodstvu. Za trgovce stane koledar K 1 20 z 20u 0 popuste m ob naprej vplačani svoti. (3220—2)
Lovski in gozdni
čuvaji '
»o iščejo.
Vstop takoj; gotov in stalen zaslužek in visoka strelna nagrada, stalna služba. — Zelo dobra priporočila, prepisi izpričeval in prošnje naj se pošljejo na upravo vlastelinstva Lo-vrečina pri Vrbovcu na HrvaŠkem.
rimerna darila
kakor
drsalke
tičniki mesoreznice
svečniki in
različne kasete
masm
JIM ^
ms
i    Mi 2*iWi-^
kakor
posode za premog
pmlpečniki
JJsamovarji
brzovrelci
sploh
kompletne
5 kuhinjske
g§| oprave
Karola Kavšeka naslednikih -   — -
Schneider & Verovšek
Ejubljana, dunajska cesta 16.
S 1. januvarjem 1904 odda se v najem za moli arij o pripravna
prodajalna v Ribnici
na Dolenjskem. (3277-2) Pojasnila daje A. Juvanc, Ribnica.
Izvrstna fina (U_287
vina v buteljal!
«I«c»l»«f~ m- trgovini
Edmund 3(avčtć
Ljubljana, Prešernove ulice.
Deklica
ali
(3264-
gospica
ki se želi učiti trgovinske stroke v prodajalni z mešanim biserom na; vlrži ponudbo pnd šifro M. D. št. 99 poste restante, Ajdovščina.
Žaga na turbino
se proda pod jako ugodrimi p goji   blizu  Loke   na Gorenjskem«   Zaga   ima   zraven vodne žage za deske tudi crkularno Žaer in etroj za trenje lubja.   — Vedm dosti rezanja!! — Vedno dosti vodt?! — Vse v jako dobrem stanju.
Kupci naj se zglase do konc: tega leta; kje? pove upravnidtv | »Slov. Naroda«. (3247—1
Najumestnejše darilo za gospodinjstvo je slavnoznani
PFAFF-ov šivalni stroj
b*™* -.b. umetno vezenje.
[oznanile.
in je jako pripraven tmli za
V zalogi jih ima:
F. TSCHINKEI
(307.—7)
^■<S)l^l^)l©l©l®l€)l€)l©l©l®t€)i®
H. Zalaznlk v finnfaiiarii
preskrbuje že več let vinskim trgovcem in gostilničarjem nakup vina in pošilja tudi malim odjemalcem   naravna istrijanska vina po nizki ceni.  —   Stvarna pojasnila daje brezplačno. IWa ■-«»dna gostilna in prenočišče v lastni hiši, nasproti železniške postaje. (3052—8)
Les za kolarje
kolarsko orodje, delavnica, kompletna hišna oprava, se iz proste roke pi*oda: eventuelno nova hiša, obstoječa iz 6 sob, 5 kuhinj in kleti. (3279-1) Pojasnila pri •■»tl4ol» Pr^b-u, po domače „pn Nagelčku11, v Ši«l*i.
Naročajte izborno
(1384-61) m
®
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©i®
K bližajoči se bož čnim pranikom
priporoča
EMA VVUTSCHER
lastnica slovečih vinskih goric v Drči, vinska veletrgovina ter prva in najstarejša kranjska destilacija konjaka po francoskem načinu
©
©
ljubljansko delniško pivo
iz pivovaren [j
v Žalcu in Laškem trgu. |f
I Naročila sprejema |- |j
Centralna pisarna i LJubljani, Sodnijske ulioe št. 4.
L
mm pošta St. Jernej
V   BreZOVICI Dolenjsko
svojo lB«*oa*«*
fejsnli aell iu rdeči vin siarib in norih lastnega pridelka.
Nadalje opozarja na
k o n j a k
lastne destilacije, popolnoma enak francoskemu, kateri se priporoča posebno za okrepčanje želodca, zakaj izdeluje se iz najboljših domačih starih vin. (3232 -2)
Steklenica konjaka iz I. 1893. stane   4 K 80 h
^c 4 K 30 h
„ u      u n 1895- "
Pošilja se po pošti in po železnici. — Ceniki franko
----.
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
C3
r3 t£
Na najvišji ukaz Njegoega ^Jj? c. in kr, apostol. Veličanstva
XXIII. c. kr. državna loterija
za »kupite vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
iita  v  Avstriji postavno dot hijena
<d
c3
ca
z ima ll>.:i*^^J dobitKo>   ^ polovini v skupnem znesku 512.88O kron.
Glavni dobitek znač
200.000 uron v gotovini.
Žrebanje bo iieprekliono dne 17. decembra 1903. Ena srečka velja 4 krone.
tu —
Sreflke se dobijo pri oddelku za državne loterije n» Dunaju 111., Vordere Zollamtstraase 7, v loterijah, tratUah, pn davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni nacrti za odjemaice srečk zastonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
(2918—10) Oddelek za državne loterije.
!!Potniki v Ameriko!!
l!\AWI) I^IP«E>
prevaža potnike naravnost
=  iz Trsi a v ^ovi-Vork =====
z brzim parnikom ^+AMJRAMIJl^ z 1200 meati III razreda in a 300 saMi-mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom MCARPJUi TTJW!M.A>fc z 2l00 mesti lil razreda in s 4UU salon-meati 11. iazreda s kabinami.
hrano z vinom in vso postrežbo u Trsta v Novi-York III. razred za osebo 180 kron. (3.47-6>
Odhod iz Trsta:
»CARPATlUAc. 15 d> c roba 1903. »CARPATHIA« 2. f*bru*. 1904. »AURA NI A«      29 decen.br* 1903   »AURAN1A«      16 februv. 1904.
NataočnejSa razjašnjenja, vozne bilete. ceno, prevoze v druge postranske luke in železaiške postajo iz \oveicsi-Yurkii  v notranja mesta 2£e«llnjriiili <!■•#.&•%
Severne Amerike daje in preskrbljuje
Avstrijski domaČi glavni zastop Schroder & Co, Trst
Via Carlo Gheg*a št. 8, I- nadstr.
Naslov za brzojave: SCHRODERCO - TRST.
Potniki n;ij se zdasijo prare'asna ia precej p^meno ali brzojavno /.a vozu* klet«!
erce!
najnovejše f asone po silno znižanih cenah priporoča
RAROL RECKNAGEL
=== Mestni trg št. 24.
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obšivkom, par
gld. 2-SO.
Izvrstni
moški
čevlji 11
za zavezovati par
gld. 3*—
Močni, gladki
moški
čižmi
(štifleti) par
gld. 2-80
I
Trpežni
ženski
čevlji
za vsakdanjo rabo par
gld. 2-50.
Zelo močni	
ženski	
čevlji	
za zavezovati	
par	
gld. 2-80.	
BHftaavHSBHi	
Izvrstni
ženski
čevlji
z gumbi par
gld. 3-—-
Elegantni, barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 3-50.
Priročni	I
moški	
čevlji	
iz jadrovine,	
par	
gld. 1—.	
	
Barvani	
moški	
usnjati	
sandali	
par	■
gld. 2-75.	1
H llHH H	
Priročni
ženski
čevlji
za na ulico, par
gld. 1-30.
Elegantni
ženski
salonski čevlji
par
gld. 1-50.
V
Ženski
čevlji
z navskrižnimi zaponami, črni in barvani, par
gld. 2-—.
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutaia.
Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo.
Alfred Frankel
kom. družba prej:
jtiodlinška tovarna za čevlje
me-9, v Ljubljani
£5pitale»lc© %alio© šfe. 9.
Zastopnik: A. Preatoni.
Izucen vrtnar j m ^ m ^ obsega «
IZm Miužhr.  Vstnni Uhto takni »h «    ^ ravnokar v c. kr. dvorni in državni  tiskarni W
lice Mlužltr. Vstopi lahko takoj ali a 1. januvarjem 1904. (.-1265—3)
Naslov se sve v upravniStvu ,S1. Nar,'.
Za neko trgovino na^Gorenjakem •e išče (3240-2)
gospodična
iz boljSe hiše kot kontoristinja,
za takoj.  Zmoina mora biti bIo venskega in nemškega jezika. Pred nost imajo gospodične, vajene hrvat skemu jeziku. — Kje? pove uprav-ništvo »Slov. Naroda«.
Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg ;
tar 1 <   «1«~    i -pai
Povodenj
na Gor. Koroškem septembra 1903. ^
Vino
co
to
bizeljsko, pristno
28 liter 28
! flosliloi jri Florjanu"
v Šiški poleg cerkve. Garantirano dobro
vino m žganje
podvrženo r.rogledu kemiiske presku štvaine postaje na Dunaju,
dobiva se pri
2596-32
bratih Giaconi & Co.
Uis (£issa) v Dalmaciji.
Pariška svetovna razstava 1900.
VENTIFBlCE ?lB0CTEUR P1EBBE
^: PARIŠ Jg^JJ
Sveiovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod.   (2105—35>
---
1     Bluze !
i damski pasovi !
j srajce in pasovi !
za hribolazce
. in (1671-60/
,J otroške obleke
se i adi pozne sezone
i prodajajo po znatno i znižanih cenah. !
I
i
j V.pl.Gerhauser
I   Stari trg št. 13.
! Zadnje novosti
1 v modercih *-sSE~
I
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
Avstrijsko
-*■ -*- ^.-A-A -«-^^
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo :
Vse protokolirane in neprotokollrane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja.
Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. (3182-4)
V vsakem zvezku v c. kr.  vojaško-g^ograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg;, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    VI. PRIM I. DALM.   . K 6.6O Zv.  VII. TIR. i PREDARL. . „ 12 — Zv. VIII. ČEŠKO (dva dela) „ 32. — Zv.   IX. MOR     slezija   h 25 Zv.    X  GAL I. BUKOV.   . „ 27. —
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu.
Zv.    I. DUNAJ.....K 13- —
Zv.   II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60
Zv. III  G.AVST. I. SLCB. „ ti 80
Zv. IV. ŠTAJERSKO    .   . „ 10. —
Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „ 8. —
Po ustanovitvi kranjske hranilnice
prvi v L 1856 na Kranjskem ustanovljeni denarni zavod
obrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od ,9. do 1 JO. ure dopoldne in od vt5. do 6. ure popoldne ter jih obrestuje po 41/t%l izplačuje pa obresti brez odbitka rentnega davka, katerega društvo samo plačuje
za vlagatelje.
Za varnost vlog jamči znatni rezervni zaklad, ki znaša 1 09.832 K in je lastno društveno premoženje.
— Sedež družtva:---
Židovske ulice št. 8, v
111 nota larili
Otvoritev nove velike trgovine.
Vsaka konkurenca izključena.
Priporočam jako okusno, bogato zalogo Stenskih UT s krasnim bitjem (novost) v lepih, moderno zrezljanih omaricah, dalje Brebrillno, zlatnino, noža in vilice in druge krasne izdelke iz kina - srebra.
Posebno priporočam krasne, živo se lesketajoče brlljante, po sreri jako ugodno v večji partiji nakupljene in raznovrstno vdelane.
Nasprotno imam v zalogi vsled konkurence imenitne imitacije brJljantOV (steklo) skoro nerazločljive od pravih.
POZOr ' Ve(*no sem Sl prizadeval slavno občinstvo seznaniti 8 svojo " bogato zalogo, kakor tudi prepričati je, da ni treba nikomur naročevati te vrste blaga pri tujih, zunanjih tvrdkah, kakor n. pr. z lhumja ali od drugod, kajti mnogi slučaji so me prepričali, da morem z boljšim iu mnogo cenejšim blagom ravno tako postreči.
Držim se strogo principa, svoje cenj. odjemalce zadovoljevati vedno le s pristnim in poštenim blagom.
Omeniti moram, da nakupujem blago vedno le v večjih partijah osebno, direktno v tovarnah, ker bi drugače ne mogel nastaviti tako nizkih cen.
Priporoča se in vabi na obilni obisk (?*159—4)
Franc Čuden
Prešernove Ulice Št. 2, nasproti franč.samostanu. Filialka: Mestni trg Št 25, nasproti rotovža.
Ceniki zasloni in poštnine prosto!
lignji.;;;. ih^omu
iu m.!;., M.iilllllKtili
UlUHIIIItUllillUUlItlfH
Cenj. svojim odjemale
Splošne gospodarske razmere so v zvezi s krajevnimi okolščinami prouzročile, da se je stanje špecerijskih trgovin tekom časa znatno poslabšalo. Z oziroin na to so podpisani trgovci sklenili, da odslej ustavijo popolnoma običajna novoletna in velikonočna darila cenjenim svojim odjemalcem, zato pa bodo primerno svoto darovali za dobrodelne namene. Vsak trgovec se je zavezal besedo in je tudi položil visoko jamščino, da se bode strogo držal tega sklepa.
To naznanjamo cenjenim svojim odjemalcem v blagohotno u važe vanje.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1903.
(3283—1)
Ljubljana,
F. Babic, Jos. Bahovec, Iv. Bahovec, J. Bizjak, Fr. Brajar, V. Cantoni, L. Oešnovar, J. Dolinar, J. Fojkar, J. Fridrich, F. Grošelj, H. Hieng, C. C. Holzer, Iv. Jebačin, Jos. Jebačin, A. Ječminek, M. Jčmec, L. Jeran, A. Jerančič, A. Ješe, M. Kastner, E. Kavčič, M. Kavčič, A. Klnn, A. Korbar,
J. Kordin, A. Krisper, A. Kregar, P. Lassnik, M. Lehnert, A. Lilleg, J. Lončar, J. Marelice, T. Medic, . J. Medved, J. Mehle, T.^Mencinger, jjfaole, J. Murnik, M. Ojstriš, J. Perdan, K. Planinšek, M. Podvomi k, J. C. Praunseiss, J. Semrajc, M. Soklič, M. E. Supan, V. Schiffer, 0. Sckmidt, J. Skofizh, M. Spreizer, A. Stacnl,
A. Steiner, F. Strkovič, J. Stritar, F. Stupica, A. Šarabon, P. Šterk, F. Terdina, J. Tome, J. Tonich, A. Verhovc, A. Zorman, A. Zore.
Spod. in Zgor. Šiška,
M. Bergant, M. Bitenc, M. Deu, J. Glavič, M. Koniotar, M. Kotar, J. Kreuzer, M. Lavrenčič, J. Maurer, J. Povše, M. Škander, A. Tonich, T. Tušar,
J. Vodnik,
V. \Vinkelliofer,
J. Zorman.
Glince in Vič.
F. Javornik, 31. Jereb, A. Mani, A. Novak, J. Pirnat, J. Bobežnik, J. Traun, M. Vijol.
Štepanja vas in Vodmat.
A. Gerjol, J. Jebačin, F. Lisjak, A. Pečar, J. Oražem, A. Sušnik, J. Zorič.
Ježca, Mala vas, Stožce,
A. Aubel, M. Snoj, J. Smerke.
ii ■ ii rf'tnani
BnrtwniiHfmt!inrir
amimu umrnani!
iiniimircniiiHiiiiii
uiMiiiiiniMimftNnKm
lillllltillllll
iiHtiHMiiiniinmiiiuiii
LE
bdajatolj is odgovorni artdnik: Dr. Ivan Ta?*at.
IiMtnina in tiik „Narodne uakarue".