Celje, marec 195*1 - L. IX., št. 2 Izdaja hmeljarski Hmeljar izhaja po potrebi — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik Debič Boris — Tiska Celjska tiskarna — Številka 8 din — Za hmeljarje brezplačno — Poštnina plačana v gotovini odbor pri OZZ Celje-okolica 0 značilnostih nove zadružne uredite Že nekaj časa je predmet žive razprave nova uredba o kmetijskem zadružništvu. Zato je prav, da o tej uredbi razmišljajo tudi naši hmeljarji, ki so do zadnjega vključeni v kmetijske zadruge na svojih področjih. Glavni cilj te uredbe je, da se postavi pravni red v naši zadružni dejavnosti. Neskladnost, ki danes vlada v zadružništvu, je več ali manj plod preživelega zadružnega zakona in ne odgovarja več današnjemu razvoju našega gospodarstva. Gre za to, da se zadružništvo uvrsti v enakopravni položaj v odnosu do družbe, da se odpravijo nesoglasja in vzpostavi red v življenju kmetijskega zadružništva. Največ razprav je okrog dobička, ki ga zadruga ustvari v teku poslovne dobe. Nova uredba določa, da pripada dobiček zadružnik podjetij, obrti in samostojnih obratov kmetijskim zadrugam, potem ko so le-ta odvedla zvezne in republiške davčne obveze in obdržala na podlagi odločbe okraj, ljudskega odbora sredstva za plačilni sklad in normalno razvijanje gospodarske dejavnosti. Od dobička, ki ga zadruga prejme od svojih obratov, pa se odbije delež okraju za splošne potrebe, v kolikor pa bo okrajni ljudski odbor uvidel potrebo in smotrnost, bo lahko za ta delež oprostil kmetijsko zadrugo. Uredba določa tudi to, da se lahko daje kmetijskim zadrugam določene olajšave. Te olajšave bodo verjetno v znižanju amortizacije na osnovna sredstva, kot je to že urejeno na državnih kmetijskih posestvih. Govori se, da bi znižanje amortizacije znašalo ca. 40% od postavljenih stopenj, ki veljajo za vse gospodarske organizacije. Obstojajo pa zagotovila, da bodo kmetijske zadruge in njeni samostojni obrati v celoti oproščeni davka od dobička, in sicer od dejavnosti, ki izvirajo iz trgovine s kmetijskimi proizvodi, iz predelave kmečkih proizvodov in uslug v kmetijstvu, pod pogojem, da bodo kmetijske zadruge uporabile ta dobiček za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Zato ni razloga za bojazen, da ne bi imele tudi v bodoče kmetijske zadruge sredstva ali bolje rečeno materialne osnove za uspešno delo pospeševalnih odsekov. Glede članstva bo možno, da se bodo v kmetijske zadruge lahko poleg kmetovalcev vključili tudi n. pr. učitelji, sadjarji, upokojenci, skratka vsi, ki žive na vasi in bi lahko kakor koli pomagali in sodelovali pri kmetijski zadrugi. Uredba postavlja tudi to, da si vsak delavec in uslužbenec, ki stopi v trajno delovno razmerje s kmetijsko zadrugo, pridobi pravico do članstva v kmetijski zadrugi. Po uredbi je sicer zadružno premoženje družbena lastnina, pri čemer pa se stanje prav nič ne spremeni. Tudi doslej je bilo tako, da si zadružnega premoženja zadružniki niso mogli razdeliti, temveč je bilo zaščiteno kot splošno ljudsko premoženje. Obresti pa, ki jih po novem zadruga plača od osnovnih sredstev, plača iste tudi državno podjetje, ne glede na to ali je uredba predvidela zadružno premoženje kot družbeno lastnino ali ne. Uredba nadalje predvideva osamosvojitev zadružnih obratov oz. podjetij, s tem, da se tudi v tej dejavnosti postavi delavsko samoupravljanje. Brez dvoma, da je tudi delavce v zadružnih obratih treba uvrstiti v enakopravni položaj z delavci v industriji in ostalih sektorjih našega gospodarstva. Težava pa je v tem, da posamezni obrati zaposlujejo le malo število ljudi, tako da se delavsko samoupravljanje v pravem smislu niti ne more za sedaj postaviti. Zato bo n. pr. v našem okraju le malo takšnih primerov, kjer bi se zadružno podjetje osamosvojilo, ampak bo v glavnem ostalo na istem kot sedaj, pod neposrednim vodstvom upravnih odborov, kar omogoča sedaj boljše zadružno poslovanje kot pa sicer. Z gotovostjo pa lahko računamo, da se bodo osamosvojile vse zadružne gostilne in obrati industrijskega značaja, kot so večji mlini, žage, lesno-predelovalni obrati itd. Velika je bila razprava okrog zadružnih svetov, ki naj bi zamenjali sedanje zadružne zbore. Toda praksa kaže, da zadružniki z interesom sodelujejo na zborih, kjer rešujejo številna gospodarska vprašanja. Zato kaže, da ostanemo pri zadružnih zborih in upravnih odborih kot doslej, kar uredba tuda predvideva. Če pa bo potreba pokazala zaradi velikega števila članstva, kot je na primer na Vranskem, Laškem in še kje, bo možno za uspešnejše delo zadrug izvoliti zadružni svet kot najvišji organ kmetijske zadruge. Ni torej nobenega razloga, da bi ukinili zadružne zbore, ki so se že v praksi pokazali kot dobra oblika upravljanja zadružnega gospodarstva. Tudi nadzorni odbori ostanejo naprej, kot zvest pomočnik upravnim odborom, s to razliko, da se temeljiteje posvetijo svoji odgovorni nalogi. Primer, kako naj dela nadzorni odbor, je na našem področju delo nadzornega odbora KZ Šempeter, ki je bil živo povezan v teku poslovne dobe z vso dejavnostjo kmetijske zadruge in je le tako lahko podal na nedavnem občnem zboru realno sliko o celotnem poslovanju kmetijske zadruge. Nova uredba predvideva tudi nekatere obveznosti zadruge do okraja oziroma obratno. Če razumemo odgovornost okraja kot komuno, ki je odgovorna za vso dejavnost, pa tudi za zadružno dejavnost na svojem področju, je razumljivo, da je potrebno z novo uredbo zagotoviti večjo ingerenco (vpliv) okraja do kmetijskih zadrug. Okrajni ljudski odbor ima pravico nadzora nad delom kmetijskih zadrug, katere bo nadziral s svojimi revizijskimi organi in inšpekcijsko službo s tem, da se najmanj enkrat letno v vsaki kmetijski zadrugi izvede popolna revizija. Dalje bo imel pravico do dela dobička, ki ga zadruga ustvari. Namreč, kot vsi drugi, tudi zadruga uporablja družbena sredstva. s katerimi upravlja okrpj in je zato razumljivo, da bodo morale kmetijske 'zadruge del dobička nameniti okraju za skupne potrebe. Lahko pa bo OLO zadrugo teh dajatev oprostil, če vidi, da je smotrno in potrebno. OLO bo tudi v bodoče odločal o združevanju šibkejših KZ, o postavitvi in razformiranju KZ in odločal o postavitvi •zadružnih upravnikov na predlog posebne komisije, ki bo te zadeve reševala pri OZZ. Odnosi med KZ in OZZ se v ničemer ne spremenijo. Tudi v bodoče ostanejo kmetijske zadruge članice Okrajne zadružne zveze, kateri bodo morale odvajati določeno članarino. OZZ pa bo še v večji mera morala skrbeti za kmetijske zadruge in pomagati z nasveti upravnim odborom. Na koncu še nekaj o odnosih do privatnega kmeta. Povsem jasno je, da je država globoko zainteresirana na dvigu kmetijske proizvodnje, zato bo nedvomno podprla tudi v bodoče zasebnega kmeta. To se trenutno že zrcali v tem, da je določeno ca. 2,400.000.000 dinarjev iz splošnih sredstev za posojila kmetom za izboljšanja njihovega gospodarstva. Ta sredstva se bodo dajala v obliki kreditov oz. posojil, ki bodo S sestanka zastopnikov Po sklepu hmeljarskega odbora je bil 3. februarja sklican sestanek predsednikov UO in predsednikov hmeljarskih odsekov KZ; direktorjev državnih posestev in predsednikov KDZ. Namen sestanka je bil, da se v širšem krogu reši vprašanje nadaljnjega dela hmeljarskega inštituta, vprašanje kmetijskega posestva in hmeljarske šole ter še nekateri drugi problemi. Zelo živahna razprava je pokazala vsestransko zanimanje za delo in naloge, ki jih ima hmeljarski inštitut. Predvsem pa je bilo živahno okrog bodočega finansiranja te znanstvene ustanove. Dosedaj je dobival inštitut podporo v obliki dotacije od OZZ oz. hmeljarskega odbora iz sredstev, ki so mu bila na razpolago od trgovine s hmeljem. Ker pa bodo morala tudi zadružna podjetja v bodoče poslovati po principih, ki so postavljeni enotno za vse gospodarske organizacije, nastaja vprašanje, koliko bo HMEZAD kot trgovsko podjetje še v bodoče moglo odvajati hmeljarskemu odboru sredstva kot do sedaj. O tem vprašanju je govoril tov. Lubej, predsednik OZZ. Dejal je, da je treba inštitutu zagotoviti sredstva, da bo lahko služil svojemu namenu, za katerega je bil postavljen in za kar se je vložilo precejšnja sredstva. Smatra pa, da je rešitev finansiranja v sedanjih pogojih možna na dva načina: Prvič, da kmetijske zadruge in v njih včlanjdni hmeljarji sprejmejo obveznost vzdrževati inštitut ali pa, da se inštitut določi kot proračunska ustanova okrajnega ljudskega odbora. Živahna razprava je pokazala nujnost rešitve tega vprašanja, obenem pa osvetlila bojazen hmeljarjev, češ, da bo inštitut kot proračunska ustanova podržavljen in ne bi na ta način bil v bodoče tako dostopen hmeljarjem, kot do sedaj. Za to ni razloga, kot je pojasnil tov. Lubej, ker mora biti naša prva skrb, da inštitut služi vsestransko svojemu namenu, poleg tega pa nova zadružna uredba jasno govori, da se zadružno premoženje ne more odtujiti. Vsi so bili mnenja, da je finansiranje inštituta s strani hmeljarjev neizvedljivo iz razloga, ker so trenutno nesigurni izgledi glede trgovine s hmeljem, zato so se sporazumeli za drugi predlog, to je, da postane proračunska ustanova. Tov. Lubej je pojasnil, da se bo o tem razpravljalo pri sestavljanju okrajnega proračuna, v kolikor pa bi razpoložljiva sredstva okraja tega ne dopuščala, dosegljiva preko KZ in bodo namenjena predvsem za obnovo nasadov, nabavo umetnih gnojil, za gnojnične jame, silose itd. Zaželjeno je, da se temu pridružijo tudi kmetijske zadruge, katere lahko potom svojih kreditnih odsekov dajo primerna posojila, seveda v okviru kmetove gospodarske zmogljivosti. Nepravilna bi bila namreč brezglava zadolžitev kmeta in takšna politika, ki bi vodila v čase, ko so šla kmetska gospodarstva zaradi zadolžitve na boben. V pomoč kmetijskim gospodarstvom pa namerava tudi OZZ formirati kreditni sklad za potrebe kmetijskih zadrug in zasebnih kmetov v višini 5 milijonov dinarjev. Zaželjeno je, da v ta sklad vlagajo tudi KZ tista sredstva, ki bi jih namenile za kreditne namene. KZ oz. OZZ pa bo nato preko njih dajala posojila v te svrhe. Nova uredba bo brez dvoma močan korak naprej, s katero se bo vloga kmetijskega zadružništva še bolj ojačila kot doslej. Zato hmeljarji, krepimo gospodarsko moč zadružnih organizacij, sodelujmo pri njihovem delu, saj so one porok napredku našega kmetijstva sploh. Kač Karel KZ, KDZ in drž. posestev bo treba za tekoče leto rešiti finansiranje inštituta na drug zadovoljiv način. V nadaljnji razpravi se je govorilo o odcepitvi sedanjega posestva od inštituta in združitvi posestva s kmetijsko-hmeljarsko šolo v Vrbju pri Žalcu. To narekujejo razni momenti, o katerih je naš list že poročal, predvsem pa nas navaja k temu potreba, da zagotovimo učencem hmeljarske šole nemoten praktičen pouk na posestvu. Zato je smotrno brez odlašanja izvršiti to reorganizacijo, ki bo v dobro posestvu, prav pa tudi hmeljarski šoli. S to reorganizacijo pa je treba zagotoviti inštitutu potrebno zemljišče, upoštevajoč potrebe kolobarja za njegove poizkuse in selekcijsko službo. Navzoči so se s tem v celoti strinjali in podprli končni sklep, da se opravi omenjena združitev, obenem pa se naroči hmeljarskemu odboru, da napravi tozadevni predlog na OLO. ki bo izdal potrebne odločbe. Tudi vprašanje razširitve sedanjega hmeljarskega odbora OZZ je bilo rešeno, o čemer je naš list že poročal. Potrebno je sedanji odbor razširiti, da bo v jljem sodeloval širši krog ljudi. V odbor naj bi se vključili zastopniki hmeljarskih odsekov vseli kmetijskih zadrug na hmeljarskem področju našega in šoštanjskega okraja. Najprikladnejše je. da zadruge imenujejo ali določijo v odbor predsednike hmeljarskih odsekov, kateri bi bili -neposredno povezani s hmel Tarskim odborom, na ta način bi potom svoiih odsekov tudi lažie reševali hmeljarske probleme. Odbor se bo sestajal 4—5'krat letno ter sklepal o najvažnejših problemih, za redno tekoče poslovanje pa bo imel ožji odbor, ki naj ga sestavljalo ljudje iz sedamela našega in šoštanjskega hmeljarskega odbora. Tudi za ta predlog so se navzoči soglasno odločili. Sklenjeno je bilo opozoriti kmetii=ke zadruge, da pri letnih občnih zborih KZ, kjer bodo volili nove ljudi v hmeljarske odseke, določijo ljudi oz. da računajo s svojim zastopnikom v hmeljarskem odboru. Končno smo se pogovorili še o bodočem zavarovanju hmelja, kar obravnava članek v današnjem listu. Smatramo, da je bil sestanek zelo ploden in kaže, da se v bodoče večkrat sestanemo zaradi boljšega reševanja perečih hmeljarskih in ostalih problemov. Hmeljarski odbor Zavarujmo h meljske nasade proti toči Toča povzroča vsako leto v splošnem veliko gospodarsko škodo. Hmeljarji to posebino občutijo, saj jih skoraj vsako leto v večjem ali manjšem obsegu obišče im ogroža vložen trud. Zato niso neutemeljene težnje za solidno zavarovanje nasadov, ampak nasprotno upravičene želje slehernega hmeljarja. Drugo pa je vprašanje pogojev, ki jih imamo za to obrambo na razpolago. Spoznali smo, da je samopomoč zelo nesolidna stvar, ki ne daje garancije za povračilo škod manjšega, kaj šele večjega obsega. Zato res ni mnogo razmišljati ob državnem zavarovanju hmeljskih nasadov, kateremu ismo pristopili preteklo leto. DOZ je predpisal že lansko leto 4% prispevka za zavarovanje, kar se je hmeljarjem zdelo dokaj visoko. Toda DOZ, ki izkušenj o hmeljskem zavarovanju še ni imel je upravičeno pogledal, kako izgleda zavarovanje v ostalih deželah. V Nemčiji n. pr. znaša zavarovalni prispevek 6%, v Čehoslovašlci pa 4—8%. To potrjuje, da je premija pri DOZ napram ostalim razvitejšim državam relativno nizka. Za takšen odstotek premije se je DOZ odločil delno iz pričakovanja, da bodo k zavarovanju res pristopili kolektivno vsi hmeljarji, s čim bi se znatno pocenili stroški zavarovalne akcije. K zavarovanju je pristopila že v prvem letu večina hmeljarjev, pri čemer se je zavarovalo okrog 70% vseh hmeljskih površin, kar znaša 4,300.000 sadik oz. 1,011.500 kg pričakovanega pridelka. V preteklem letu je toča napravila v hmeljiščih sicer manjšo škodo in znaša približno eno tretjino od škode v letu 1952. Vseeno pa je bilo prizadeto 265 zavarovanih na področju 11 kmetijskih zadrug. Pri tem je bilo uničeno 21.000 kg hmelja, za katerega so hmeljarji prejeli od DOZ 7 milijonov dinarjev odškodnine. Res, da je DOZ ostalo okrog 40% plačane premije. Vedeti pa moramo to, da mora vsako solidno zavarovanje skrbeti za rezervo in to za leta s katastrofalnimi elementarnimi nezgodami, ki niso izključena. 'Pako res ni takšnemu načinu oporekati, ker ne gre za zaslužek oz. za zbiranje dobička na račun hmeljarjev, temveč za zbiranje sredstev, ki naj bi zadoščala za plačilo škod po toči v prihodnjih letih. Že lansko leto so se hmeljarji mogli prepričati o solidnem jamstvu DOZ, kar nas prepričuje, da bodo tudi v bodoče oškodovanci prejeli polno odškodnino jff pa naj jih zadene še tako katastrofalna nezgoda. Hmeljarski odbor je že nekaj časa ponovno v pregovorih z DOZ glede postavitve sprejemljivejših pogojev zavarovanja. Vendar mu je to le delno uspelo. Novi pogoji namreč postavljajo 4% premijski stavek pri polnem zavarovanju, začetek jamstva pa se je prestavil od 1. junija na 15. maj pod pogojem, da bo v posamezni KZ zajeto najman 80% vseh površin sta: rih hmeljskih nasadov. Takšni so sedaj pogoji, ki se za to leto ne bodo spremenili. Zato priporočamo vsem hmeljarjem, da resno premislijo in da pristopijo k zavarovanju. Nihče namreč nè ve, kakšno bo letošnje poletje, boljše pa je v miru pričakovati plačila, kot pa v strahu opazovati sleherno nevihto preko leta. Kmetijske zadruge so o novih pogojih že obveščene. Večina njih je o tem že razpravljala na letnih občnih zborih. Odvisno pa je končno od posameznega hmeljarja, kako bo rešen problem v posamezni zadrugi. Pozivamo zato hmeljarje, da prijavijo površine in število sadik, kot lansko leto, kmetijski zadrugi, katera bo nato sklenila kolektivno pogodbo s poslovalnico DOZ. Na ta način se bomo otresli nepotrebnih stroškov individualnega zajetja, ki samo bremenijo skupni zavarovalni fond pri DOZ. Zadnji rok za prijave je 10. maj. Naša želja pa je, da to uredimo poprej, da se bodo nato lahko pravočasno uredili visi tehnični posli, hmeljarjem pa bo odvzeta skrb za letošnjo sezono, v kateri bodo imeli itak dovolj drugih skrbi v sami proizvodnji. Kač Karel Delo hmeljarskega Inštitut s poskusnimi nasadi Inštitut za hmeljarstvo si bo skoraj opomogel po prestanih porod niti bolečinah in prehaja polagoma na svoje redno delovanje. Prav je, da seznanimo širšo hmeljarsko javnost z njegovim delom in njegovimi načrti, da bo postal svojina slehernega hmeljarja, da se bodo vsi naši kmetovalci iz zaupanjem obračali »ainj in bo postal nepogrešljiv svetovalec pri vseh problemih produkcije na terenu. Marsikdo si bo mislil, saj inštitut vendar že precej časa deluje. Da. botanični tn kemični oddelek sedanjega inštituta delujeta že nekaj let. Vendar je bilo njihovo delo zaradi pomanjkanja prostorov, aparatov, ljudi in zaradi priprav za današnji inštitut omejeno le na analize hmelja, poskuse impregnacije, zbiranje materiala za preskušanje tujih .sort, križanje in selekcijo hmelja z namenom vzgojiti nove odporne, rodne in kvalitetne sorte in nekaj manjših gnojilnih in hormonskih poskusov in proučevanje vpliva prezgodnje rezi na višino pridelka. Nekatere praktične rezultate teh poskusov smo v obliki poljudnih člankov objavili v »Hmeljarju«, drugi poskusi pa se še nadaljujejo. Ko pa si je v letošnjem letu inštitut uredil svoje prostore, zlasti laboratorij, in izpopolnil osebje, pričenja z delom, ki ga ima na celotnem hmeljarskem področju. Naloge inštituta so, da proučuje in usmerja gospodarsko dejavnost Savinjske doline, daje direktive za proizvodnjo v celoti in svetuje v posameznih primerili. Da bi te svoje naloge čim bolje reševal, si je inštitut zamislil svoje delo razdeljeno na 6 oddelkov, in sicer: 1. Selekcijski oddelek. 2. Agroekoiloški oddelek. 3. Agrokemiijski oddelek. 4. A g r o ekon omski oddelek. 5. Oddelek za zaščito rastlin. 6. Propagandni oddelek. Z ureditvijo in delom teh oddelkov bi lahko zajeli vse naloge, ki si jih je institut postavil. Oglejmo si prav na kratko kakšen delokrog imajo posamezni oddelki. Selekcijski oddelek bi skrbel v prvi vrsti za produkcijo prvorazrednih selekcionarnih sadik, s katerimi bi se v bodoče zasadila nova hmeljišča. Samo sadike prvovrstnih sadežev so sposobna dajati čim večje in čim boljše pridelke. Visakomur je dobro znano dejstvo. da se rastline s časom izrode, zlasti take. ki jih razmnožujemo vegetativno. Ta pojav je najbolj viden in znam pri krompirju. In prav tako,'kot si pri krompirju pomagamo s pozitivno in negativno selekcijo, bi tudi pri hmelju morali vršiti isto in samo z odbranimi sadikami zasuj aiti nove površine, če hočemo proizvodnjo dvigniti. Pri enoletnih rastlinah je ta postopek enostaven in cenejši; pri večletnicah pa je to delo za-mudnejše, ker izbranke lahko ocenjujemo šele od 3. leta dalje. Inštitut sedaj zopet nima svojega posestva in zato bo moral organizirati to selektivno delo prvenstveno na državnih posestvih in pri naprednih hmeljarjih. Pri tem bo seveda to delo treba razdeliti po hmeljskih okoliših, ki se razlikujejo med seboj v pridelovalnih pogojih. V teh okoliših bi morali organizirati razen poskusnih nasadov tudi razsadnike, ki bodo nudili hmeljarjem dobre sadike za obnovo hmeljišč. Poleg te najvažnejše naloge, ho selekcijski oddelek še naprej s križanjem in selekcijo iskal nove sorte, ki bi našim razmeram vsestransko odgovarjale in preizkušal tuje sorte v naših prilikah, zaradi morebitnega razširjenja. Agroekoiloški oddelek proučuje pogoje, v katerih žive naše kulturne rastline in medsebojne odnose teh pogojev. Eden najvažnejših faktorjev, ki ima odločujoč vpliv pri proizvodnosti, je gotovo podnebje. Proučevanje klimatskih pogojev vsakega okoliša, dobro poznavanje njihovih odločujočih vplivov na rastline, je ena glavnih nalog agroekologov. Prav tako je potrebno poznavanje lastnosti zemlje, njeno reagiranje na klimatske prilike, obdelavo, kolobar, melioracije. Poleg tega moramo vedeti, kakšne zahteve ima hmeljna rastlina, pa ne samo ona, ampak tudi vse kulture, ki so z njo v kolobarju in vsti’ pleveli, ki ovirajo njen razvoj. Zanima pa nas tudi vpliv raznih faktorjev na kvaliteto pridelka, njegovo koniserviranje in spravljanje. Naloga ekološkega oddelka bo, zbrati dragocene izkušnje hmeljarjev praktikov, ki so si jih priborili i- svojem dolgoletnem praktičnem delu, zbrati podatke o našem hmeljarstvu in graditi na teh temeljih naprej. Jasno je, da bo ta oddelek, kakor tudi ostali, najbolje prosperira! tedaj, ko bo s prakso trdno povezan, to se pravi, ko bo vzpostavil trdne stike z najnaprednejšimi gospodarji in skupaj z njimi reševal pereče probleme in zbiral strokovna in praktična izkustva iz hmeljarstva in kmetijstva sploh. Proizvodni pogoji, zlasti podnebje in s tem v zvezi tudi ostali, se iz leta v leto spreminjajo. Dolžnost ekološkega oddelka je, da stalno opominja pridelovalce na agrotehnične ukrepe, ki jih moramo iz leta v leto, zaradi sprememb, izpreniinjati. Tretji odsek, agro ekon črnski, ima za svojo g'laArno nalogo proučevanje produkcijskih stroškov in možnost njihovega znižanja z nadaljnjo uvedbo mehanizacije, izboljšanjem organizacije, na boljši način izvedenimi agrotehničnimi ukrepi itd. Tudi ta oddelek bo svojo nalogo zadovoljivo rešil samo na anketni način. se pravi ob sodelovanju čim večjega števila naprednih hmeljarjev. Proučevanje stroškov v proizvodnji hmelja pa mora biti vskladeno s proučevanjem vse ostale kmetijske proizvodnje na savinjskem področju. Ne moremo si zamisliti uspešnega dela na ekonomskem področju, če jemljemo probleme hmeljarstva ločeno od ostalih panog. Natančna knjigovodska analiza čim več posestev v hmeljarskem področju nam bo šele dala jasno sliko o stroških in donosnosti hmeljar jen ja. Kemični oddelek se bavi s kemičnimi problemi v hmeljarski proizvodnji. V njegovo delovanje spada prizadevanje za izboljšanje dosedanjih metod za analizo hmelja in primerjave raznih metod med seboj. V letošnji program si je zadal kemični oddelek proučevanje metodike za določevanje arome kemičnim potom, kajti dosedanje določanje z nosom je precej subjektivno. Poleg tega raziskuje humulon in lupulon in njegovo strupeno delovanje na bakterije, kar bi eventualno omogočilo uporabo hipu Iona in humulona v zdravilstvu. Na kemičnem oddelku izvršujejo vse analize hmelja v znanstvene, kakor tudi v trgovske namene. Zelo važnu je pomoč, ki jo mudi kemijski oddelek ekološkemu, selekcijskemu im zaščitnemu, in sicer z izvrševanjem zemeljskih analiz, analiz zaščitnih sredstev in analiz hmeljne rastline. Brez tega oddelka si uspešno delo na inštitutu težko zamislimo. Laboratorij je z vsakim dnem popolneje urejen in vedno manj je v njem pomamjikljivosti, ki bi ga ovirale pni delu. Opozoriti moramo hmeljarje, da poleg zemeljskih analiz, analiz škropiv in umetnega gnoja, izvršuje kemični oddelek analize krmil, fclajneiga apna. sèna, isiilaže in drugih sinovi. Naloga oddelka za zaščito rastlin je proučevanje biologije škodljivcev in bolezni in način uspešne borbe proti njim. Pri tem mora posvetiti posebno pozornost vplivom zunanjih pogojev na razvoj bolezni, da bo lahko že vnaprej opozarjal in pravočasno obveščal teren na nevarnost napada. Nemogoče si je zamisliti uspešno delo tega oddelka brez povezave s hmeljarji, ki bi morali pravočasno obveščati inštitut o pojavu in gibanju škodljivcev. Da bo pa obveščevalna služba s terena čim popolnejša, mora inštitut živo sodelovati pri strokovnem izobraževanju organizatorjev škropljenja na terenu s tečaji in navodili, ki jih pošilja zadrugam ali pa objavlja v Hmeljarju. Za letošnje leto si je zaščitni oddelek zadal naslednje naloge: preiizkuševainje sredstev proti ušem in rdečemu pajku, s čimer bo pravzaprav nadaljeval orientacijske poskuse prejšnjega leta. Ce jih bomo uspeli nabaviti, bomo preizkušali tudi organska škropiva proti peronospori, ki delujejo tudi še nekaj dni po okužbi. V letošnjem letu bo oddelek za zaščito začel tudi s proučevanjem biologije hmeljnega molja in načine zatiranja. Zelo važno bi bilo preizkušanje modernih škropilnic, molekulatorjev in atomizaiorjev v hmeljiščih in koncentracije škropiv zanje. Vprašanje je samo, če bomo uspeli poleg molekidatorja, ki ga imamo pri inštitutu, nabaviti še kakšnega primernejšega. Opozorili bi naše kmetovalce, da daje oddelek za zaščito navodila in nasvete za vse panoge kmetijstva, in ne samo za hmeljarstvo. Zato se obračajte na inšti- tut tudi v vprašanju iz zaščite iz sadjarstva in poljedelstva. Naloga propagandnega oddelka obstoja v tem, da vzdržuje čim tesnejše stike s terenom in vse izkušnje inštituta, ki imajo praktični pomen;' propagira med hmeljarji. Na koncu hi napisali še nekaj besed o zemeljskih analizah, ki jih pravkar začenja delati inštitut za široko prakso. Vprašanje plodnosti naših hmeljišč je eno izmed najbolj perečih vprašanj kmetijske proizvodnje; Plodnost zemljišč polagoma pada, ker jim ne nadomeščamo v zadostni meri tega, kar odnašajo kulturne rastline iz zemlje. Če hočemo zemlji dvigniti rodnost, moramo to našo drago grudo tudi dobro poznati. Rodnost zemlje ni odvisna samo od količine hranljivih snovi, ki se v njej nahajajo, ampak še od mnogih drugih faktorjev, ki samo drug z drugim vsk laden i, lahko nudijo kmetovalcu garancijo za uspeh. Poleg hranljivih snovi v zemlji, je za kmetovalce važen procent humusa, fizikalna svojstva, propustnost za vodo,, zrak, reakcija tal in drugi. Piri gnojenju moraino vse te faktorje upoštevati, sicer v mnogih primerih lahko naredimo več škode kot haska. Do sedaj smo v glavnem obravnavali umetna gnojila samo z ozirom na njihove hranilne sinovi, vpliv umetnih gnojil na strukturo, zakiisljevanje pa podcenjevali. Prav tako smo premalo upoštevali lastnosti zemlje in njeno delovanje na umetna gnojila. Če hočemo ekonomično uporabljati umetna gnojila, moramo gnojiti ne samo po količinah hranila, ki ga rabi rastlina, ampak po zalogi hranila, ki se v zemlji nahaja. Na vsa ta vprašanja pa nam lahko odgovori samo analiza naše zemlje in le tedaj bomo dosegli ekonomsko najboljše uspehe, če bomo gnojila izbirali, odnosno dozi- rali na podlagi spoznavanja stanja v naših tleh. Prav tako je veliko zanimanje za apinenje v kislih tleh ne samo v hmeljsikem področju, ampak še v večji meri na Kozjanskem, na konjiškem sektorju in šoštanjskein okraju. Inštitut je že pristopil k analizam apnenca, ki naj bi se zato uporabljal in je dal poleg analiz tudi svoje pripombe, opozarjamo pa pri tem tudi kmetovalce, ki hočejo apniti, naj ne pristopajo k trošenju apna, odnosno peska, brez predhodne analize zemlje, kajti samo na podlagi te bodo lahko apnili tako, da bo dosežen najboljši uspeh. Če apnimo samo po občutku, se nam lahko zgodi, da potrosimo premalo ali pa preveč apna, kar je oboje škodljivo za naše zemljišče. Začnimo tore j čimprej in pošljimo svoje zemlje v analizo. Kot so naši očetje spočetka z nezaupanjem kupovali umetna gnojila in so se kaisneje prepričali, da brez njih ne morejo občutno zvišati pridelka, tako se bomo tudi mi v kratkem prepričali, da brez analize zemljišč ni racionalnega izkoriščanja umetnih gnojil in hlevskega gnoja. . Inštitut bo.svoje analize opremil z nas veli, odnosno z natančnimi navodili za gnojenje, tako da si bo z njimi lahko vsakdo pomagal. Ob tej priliki bi vas še 'opozorili, da se prav tako obračajte na analitski oddelek z vsemi škropivi, ki se vam zde sumljiva. Začnimo torej novo gospodarsko leto s tesnim sodelovanjem inštituta s terenom. Inštitut bo iskal pri vas izkustva, ki ste jih pridobili pri vašem praktičnem delu ali pa jih sprejeli od svojih prednikov, vi pa se obračajte k nam po strokovne nasvete v vseh panogah poljedelstva, zlasti pa hmeljarstva. Ing. K. L. Kaj je za hmeljarje novega in zanimivega po svetu Lahko bi rekli, da smo prodajo hmelja letnika 1953 v glavnem zaključili, vendar so ostale še večje količine hmelja po svetu neprodane. Kar se tiče prodaje savinjskega hmelja, si lahko čestitamo, da smo uspeli celotno količino hmelja, razen nekaj četrto-vrjstnega, prodati, kar je bilo pri takšni letini, ne samo pri nais, ampak povsod v Evropi, kjer ga pridelujejo, letos zelo težko. Gotovo nas vse zanimaj kaj v zvezi s tem poročajo po svetu. Ustavili bi se pri poročilih iz Nemčije, saj je Nemčija eden največjih producentov hmelja. Pa poglejmo najprej, kaj pišejo v Nemčiji glede pridelka in glede cen letošnjemu hmelju. Sami trdijo, da je bilo leto 1953-54 za njih »črno leto«. Da so se Nemci prilagodili cenam, ki vladajo ma svetovnem trgu, tega ni treba niti misliti, da pa bodo šli s cenami tako nizko, da bo nemški hmelj eden majcenej-ših na tržišču, tega pa zdaleka ni nihče pričakoval. Na tem mestu bi lahko navedli samo en primer: Mnogo truda in naporov, premišljevanj in računov nas je stalo, predno smo uspeli dokončno zaključiti posel z Argentino. V ta del sveta so tudi Nemci z vso silo poskušali prodreti s svojim hmeljem. V času, ko smo bili v razgovorih s tamkajšnjo tvrdko, smo bili stalno informirani o cenah, po katerih nudijo Nemci svoj hmelj ter so v zadnjem času bili celih 40 dolarjev pri 50 kg cenejši od našega hmelja. To je vsekakor vidna razlika. Zato se ni čuditi, da med drugim pišejo, da marsikateri nemški producent s prodajo hmelja ni kril niti svojih pridelovalnih stroškov. Trenutna situacija, ki vlada na nemškem trgu, se je v zadnjem času precej poslabšala, saj so cene ponovno znatno padle, tako da nemški kmetje prodajajo hmelj med din 144.— do 156.— za kg, kar je več kot polovico manj, kakor so ga prodajali v začetku sezone. To bi veljalo predvsem za področje Hallertau, kjer so cene za hmelj najmižje. V drugih predelih Nemčije, kjer tudi pridelujejo hmelj, pa so cene nekoliko višje. Odkupne cene, katere smo zigoraj omenili, pa nikakor ne bodo pozitivno vplivale na prodajne cene raznim pivovarnam, ter je računati, da bodo tudi prodajne cene znatno padle. Vse kaže, da Nemci žele za vsako ceno prodreti s svojim hmeljem in si na tak način zagotoviti tržišča. Zanimivo je to. da s tem trgovci niso ničesar izgubili, ker oni so svoj zaslužek tako ali tako pospravili v žep, vprašanje pa je producentov, ki bodo z izkupičkom ža hmelj to pot prav gotovo prikrajšani. Pri vsem tem pa si Nemci sami me morejo odpustiti tega, kako je konkurenčnim deželam, h katerim prištevajo nas in Češko, uspelo, prodati hmelj v Južno Ameriko skoraj za dvojno njihovo ceno. Tudi to je za kakovost našega hmelja zelo pohvalno, saj pravi star pregovor, da se blago samo hvali in nam je prav zaradi tega uspelo na tem tržišču zaključiti kupčijo. Pri tem pa ne smemo pozabiti še na naslednje: Kakor se je izvedelo, so ameriške pivovarne, kjer je hmeljski trg, lahko bi rekli, najbolj živahen, bile pripravljene plačati, oziroma so računale, da ise bo cena hmelju letnika 1953 gibala med 600.— do 660.— din za kg. Zakaj so Nemci tako blazno znižali cene? Nastane vprašanje, ali iso si s tem hoteli zagotoviti prodajo celotnih količin hmelja, ki so bile, kakor smo že omenili, zelo velike, ali so pa s tem imeli kakšen drug namen — izpodriniti s trga druge prodajalce žlaht- nega hmelja. Vendar jim to drugo ni šlo po «reci, saj smo mi letos uspeli izvoziti v ZDA največje količine v povojnih letih. Poleg vsega tega smo zasledili v inozemskih časopisih tudi to. da so Nemci imeli okrog 1.000 ha nasadov, katere niso imeli prijavljene. Na takšnih površinah se že pridela hmelja skoraj toliko, kolikor ga pridela cela Savinjska dolina. To je, razumljivo, produkcijo še povečalo, s katero pa pred pričetkom sezone nikakor niso računali. Proti temu so pristojni organi strogo nastopili in bodo morali te nasade izo-rati. Lahko sodimo, da so takšne stvari vodile k padcu cen, s katerimi so si hoteli zagotoviti prodajo. Vprašanje pa je, kako dolgo bodo njihovi producenti zadovoljni s takšnim odkupom. Kako pa kaj na drugih tržiščih in drugod po svetu, kjer je za nas kot prodajalce tudi zanimivo? V Franciji, kakor tudi v Belgiji, je trg trenutno miren. O Belgiji sami bi bilo marsikaj povedati, saj smo bili tamkaj z našim blagom vedno zaželjeni in tudi odjemalci so bili vedno zadovoljni. Tudi letois smo prodali manjše količine v Belgijo, vendar trgovina z našim hmeljem ni bila tako na višku, kot smo bili tega navajeni prejšnja leta. Kaj je temu vzrok? Tu je odgovor kaj lahek — uvozna dovoljenja. Pristojne oblasti niso izdale dovoljenja za savinjski hmelj, čeprav so kupci poskušali na vse načine, da bi uspeli dobiti dovoljenja za uvoz našega hmelja. Pripomniti moramo, da je Belgija za nas zelo soliden trg, kamor pošiljamo naše blago že vsa povojna leta. Izvedeli pa smo, da so kupci prejeli dovoljenja za nemški hmelj, kar pa nas nič ne čudi, saj je cena njihovega hmelja mnogo nižja, Gnojenje hmelja s Hmeljarji smo že mnogokrat slišali in čitali, pa tudi iz lastne izkušnje dobro vemo, da je gnojenje vseh zemljišč, posebno pa še hmeljišč s hlevskim gnojem, temelj vsemu gnojenju. Gnojenje z umetnimi gnojili pa je le dodatek ali dopolnilo pravilnega gnojenja. Vemo, da je gnojenje nekakšno zalaganje naših kultur z živežem. Gnojenje z umetnimi gnojili bo v primeri s prehrano ljudi podobno kozarcu dobrega vina, katerega smo popili po izdatnem kosilu. Kajti le v tem primeru nam bo merica vina izdatno zalegla, ako smo ga pa popili na prazen in sestradan želodec, nam bo pa več škodovalo kot koristilo. Če bi se, kot vedo nekateri napovedovati, uvoz umetnih gnojil močno omejil, bomo itak prisiljeni zateči se k gnojenju s hlevskim gnojem, ako nočemo naših hmeljišč sestradati. Vemo pa, da je gnojenje le z uležanim hlevskim gnojem izdatno, zato bomo preko zime pripravili gnoj po najmodernejših navodilih, t. j. nalagali ga bomo na gnojiščih na kupe drug poleg drugega in ga dobro stlačili, da se ne bo paril in prsne! ali kakor navadno pravimo, da nam ne bo gorel. Ko pa bo nastopila pomlad, bomo gledali, da ga bomo spravili v hmeljišča in zemljo kar najbolj ekonomično, H ‘Teža 100 storžkov Teža 100 vretenc 1 % vretenc v teži storžkov Povprečna dolžini vretenc v mm Povprečno število kolenc na vreten Gostota Relativna teža storžka Pravilnost loma vretenc Število semen v 100 storžkih Barva Točke meh. an. Točke trg. ocene Skupaj točk 1. Goršek Marija, Migojuice 15.22 1.04 7.84 10.28 8.26 8.05 1.28 8 5 38 80 118 2. Novak Avgust, Orova vas 15.77 1.15 8.20 10.38 8.17 7 84 1.32 8 - 4 37 81 lip 5. Kvartič Jože, Velenje 14'.84 0.88 7.43 9.39 7.35 7.82 1.26 7 - 5 37 79 116 4. Oset Franc I, Drešinja vas 12 79 1.08 8.49 11.17 8.02 7.17 1.14 8 - 4 34 80 114 5. Marši? Riko, Braslovče 10.99 0.86 7.82' 9.21 6.91 7.50 1.19 7. - 4 35 78 113 6. Sedovnik Jože, Drešinja vas 11.76 1,00 8.50 9.69 7.59 7.62 1.21 7 1 4 35 77 112 7. Gomilšek Matija, Ostrožno 9.44 0.80 8.47 9.78 7.48 7.64 0.95 7 - 4 35 78 lil 8. Oset Franc II, Drešinja vas 12.17 0.99 8 13 9.87 7.52 7.61 1.23 8 4 37 74 111 9. Podgoršek Jože, Rečica 14.98 1.19 7.94 11.16 7.90 7.06 1.34 8 1 4 35 76 111 .10. Lukner Ferdo, Rečica 12.77 1.05 8.22 9.84 7.11 7.55 1.29 6 - 4 55 74 109 11 Čremošnik Franc, Sp. Grušovlje 15.09 1.08 8.25 10.75 8.48 7.90 1 21 8 - 3 36 72 KB 12. Vranič Katarina, Prekopa 11 07 0.99 8.94 9.95 7.65 7.68 1.11 8 - 4 35, 73 108 15. Grah Franc, Braslovče 14.75 1.23 8.35 10.58 8.05 7.58 1.59 8 - 3 56 72 108 14. Baš Jakob, Spod. Gorče ' 11.97 1.00 8.55 9.72 7.55 7.74 1.23 8 - 4 37 70 107 15. Kral j Marija, Polzela 14.72 1.27 8,62 10.52 7.89 7.50 1.59 6 - 4 34 73 107 16. Jelovšek Stanko, Petrovče 7.90 0.89 11.20 8,48 6.30 7.42 0.93 8 - 4 29 78 107 17. Lončar Štefan, Grajska vas ti.91 0.96 8.06 9.40 7.26 7,72 1.26 8 - 3 • 36 70 106 18. Otavnik Ivan, Laikova vas 1 1.45 0.98 8.55 9.66 7.36 7.61 1.18 8 - 4 35 71 106 19. Božič Ivan, Gomilsko 14 59 1.24 8.61 10.53 8.15 7.73 1.56 7 - 4 55 71 106 20. Podgoršek Franc, Grajska vas 15.05 1.09 8.56 10.75 .7,94 7 65 1.21 8 - 4 37 68 105 21. Kač Jožefa, Sv. Lovrenc 12.0! 0.97 8.07 10.04 7.64 7.60 1.19 9 - 3 56 69 105 22. Omladič Albin, Poljče 11.68 1.04 8.90 10.51 8.20 7.80 1.11 9 - 3 35 70 105 23. Kok Ferdo. Grajska vas (2.51 1.10 8 79 10.68 7.77 7.27 1.17 8 - 4 34 71 105 24. Plauštajner Franc, Dob riša vas 11.27 0.95 8.42 9.88 7.48 7.57 1.14 7 3 34 7! 105 25. Vranič Avgust, Prekopa 9.97 0.99 10.11 8.44 6.36 7.53 1.15 8 4 4 31 74 105 26. Žolnir Henrik, Orla vas 14.85 1.57 9.22 11.78 8.19 6.95 1.26 7 - 4 31 73 104 27. Siter Rudolf, šešče 12 50 1,07 8.55 9.92 7.72 7.78 1.02 8 - 4 34 69 103 28. Šerdoner Peter, Parižlje 10.92 0.94 8.60 9.11 7. IS 7. SS 1.19 7 r 2 52 71 103 29. Breznik Ivan, Kasaze 12.00 1.08 9.00 10.23 7.82 7.64 1 17 8 - 5 54 68 102 30. Razboršek Ivan, Arja vas 11.45 0.99 8.66 9.39 7.20 7.77 1.21 7 - 3 34 68 102 31. Četina Jože, Sp. Grušovlje 11.45 1.03 8 99 10.17 7.97 7.85 1.12 7 - 5 33 68 101 32. Žličar Elizabeta, Kaplja vas 12.58 1.26 10.01 9.48 7,39 7.79 1.32 J - 3 51 69 100 33. Delakorda Franc, Petrovče 11.44 1.08 9.44 10.21 7.65 7.49 1.12 8 - 3 33 65 98 34. Skočir Anton, Strmec 12.77 1.18 9.24 10.59 7.75 7.31 1.20 '7 - 4 33 65 98 55. Antloga Franc, Gotovi je 1 1 78 1.09 9.25 10.74 7.90 7.36 1.09 8 - 2 50 68 98 56. Terglav Adolf, Zg. Grušovlje 11.20 1.03 9.19 ! 0.22 8.01 7.83 1.09 8 - 4 35 64 97 57. Cvenk Štefan, Šempeter 9.99 0.97 9.70 9.68 7.20 7.43 1.03 8 - 3 50 67 97 58. Ocvirk Terezija, Orla vas 10.05 0.93 9.25 9.15 7.29 7 96 1.09 7 - 3 31 66 . 97 59. Mahor Vinko, Zakl 10.40 1.18 1 1 34 10.27 7.35 7.13 1.01 7 - 4 28 68 96 40. Lesar Franc, Lopata 15.18 1.16 8.80 10.29 7.58 7.56 1.28 8 1 3 34 61 95 41. Zagoričnik Vinko, Podvin 15.67 0.99 ■ 7.24 10.20 7.65 7.50 1.33 6 - 5 34 61 95 42. Jezovšek Ana, Teharje 11.55 1.09 9.43 9.76 7.65 7.83 1.18 8. - 5 33 62 95 45. Mutec Ignac, Levec 12 56 1.10 8.75 10.60 . 8.18 7.71 1.18 7 3 5 35 61 94 44. J rečko Helena, Ardili 15.89 1.26 7.92 12.60 9.09 7.21 1,26 7 - 2 32 59 91 45. Rebec Anton, Gorica 10.58 1.04 10.01 9.40 7.36 7.82 1.10 7 - 3 50 61 91 46. Bizjak Ivan, Paška vas 9.14 0.77 7.33 7.31 5.88 8.04 1.25 9 - 2 36 54 90 47. Stcžir Karl, Šmartno v R. d. 8.82 0.76 861 7.74 6.29 8.12 1 12 7 5 5 35 56 89 48. Bizjak Ivan, Gotovlje 11.72 1.15 9.81 9.93 7.49 7.54 i.18 7 - 2 30 59 89 49. Mahne Anton, Trnovlje 10.50 0.85 8.09 8.82 7.00 7.95 1.19 8 - 2 34 54 88 50. Pečnik Martin, V. Pirešica 9.47 0.84 8.87 8.51 6.41 7.53 1.11 7 i • 3 33 54 87