(Posamezna Številka 8 vinarjev.) Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškcija -t. 20, 5. nadstr. - Y>i dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nctrarik.r^na pisma ne sprejemajo in rokopisi se ne vrača ji. 17 da j a tel i in odgovorni urednik Šteian Godina. Lastnik konsorcij lista Edinost* — Tisk tiskarne Edinostivpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega st. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 31 20 Za pol leta................. za tri mesece................' za nedeljsko izdajo za ce!o leto.......620 za pol leta.................3-60 ft Trstu. w imtrffc, 81. aprila 1»17 Letnik XIII. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta............. 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. Sklicanje zbornice za 30. maja. Vladni program za delovanje parlamenta. Dl \ a I 25. (Kor.) Mada je >klenila. da skli e državni zbor za dan 3%. majnika ter ea zaposli predvsem z vprašanjem prehrs*»e ter z gospodarskimi, na vojno se nanašajočimi vprašanji, zlasti tudi s socijaln m> državno-finančnimi vprasa-nji: nadtfe predloži vlada državnemu 7boru ne samo za sedanje zasedanje, ampak tudi za nadalino driavne£| /hora dciočen delovni program. Med tem časom stopi vlada o tej^do^vore J „„„ti«.: »«■ pr^np obenem omiljevati cenzuro, Vlada meni. da najde v parlamentu podporo za svoje prizadevanje, da v času najvišje politične napetosti in največjih naporov državnih in ljudskih si! ukren^ ne samo vse potrebno za sedanjost. ampak ustvari tudi za bodočnost ;>odlage za složno žitje in bitje narodov. Vlada vztraja neomajno pri cilju, ki si ga je r stavila, zlasti pa pri potrebe države in njene uprave upoštevajoči ureditvi jezikovnih razmer, pri ureditvi jezikovne uporabe ter pri uvedbi odgovarjajočih upravnih ustanov v deželah, v kolikor se to pokaže potrebno. Mada bo vsem tem zadevam nemudoma posvetila vso svojo pozornost, (ilede zadev, k- spadajo v delokrog državnega zbora, se bo vlada s strankami in skupinami posvetovala o 5^»dlagi najdaljnega postopanja ter državnemu zb10. glede kraljevine Galicije se lm vlada zavzela z vso resnostjo ter se bo pri tem samoposebi umevno prizadevala. da doseže zbližanie obeh v deželi bi-vaiočih narodov. OficUozna izjava povodom mednarodnega mirovnega Kongresa socijollstou. 1 >L NAJ. 25. (Kor.) Pod naslovom Odgovor socijalni demokraciji objavlja iutranji Eremdenblatt uvodni članek sledeče vsebine: Kakor je razvidno iz listov. .i avstrijske, ogrske m nemške socijaliste želja, da bi prispevali h končanju strahovite svetovne vojne in se sešli iz lastnega nagiba, da razpravljajo o vprašanju. ali bi se z mednarodnim socialističnim posvetovanjem zamogla pospeševati "tvar miru in pripravljati jm>t za sklenitev miru. V zvezi s temi berolinskimi konferencami je stavila nemška socijalna demokracija v Internazionale Korrespon-denz vprašanje na vlado, ali je pripravljena javno izjaviti, da se odpoveduje vsem aneksijsm. In v resoluciji, ki je bila sklenjena v Berolinu s privoljenjem zastopnikov iz Avstrije in Ogrske, je bila označena kot najvažnejša dolžnost stranke, da m: pripravi vlade, da se jasno odpovedo vsaki osvoje valni politiki. Izjava o tej točki bi biia pravzaprav odveč, ker so že razne izjave avstro-ogrske vlade vsebovale za žel je ni odgovor. Ako pa zahteva javnost novo izjavo, ji lahko povemo, da nitna naša monarhija absolutno nobenih agresivnih načrtov proti Rusiji in da tudi ne namerava razširiti svojega ozemlja na njene stroške. Socijalisti in tudi drugi bodo gotovo priznali, da je govorila av stro-ogrska vlada s tem poix>Inoma jasno i vi brez ovinkov. Inozemstvo ne sme smatrati tega stališča avstro-ogrske vlade kot znamenje slabosti, kar naj bo tu izrecno konstatirano, ker ima sovražno časopisje, da prekriža učinek naše mirov- ne manifestacije in potvori njen smisel,[ navado, da govori prebivalstvu ententnih j držav o zmanjševanju naše odporne sile. Proti nam se bojujoči narodi bi bili, ako bi verovali takim vestem, v usodepolni zmoti. Naglašali smo vedno, da vojujerno obrambeno vojno in da jo bomo vojevali toliko časa. dokler ne dosežemo svojega namena, ki obstoja v tem. 'da si ustvarimo sigurnost za bodoči obstoj. S krepkimi, prepričevalnimi besedami izvaja list. da nismo samo odk)čeni vztrajati, ampak da se smatramo vojaški in gospodarski dovoli močne, da izvojujemo boj in da porazimo sovražnike, ki nas silijo h temu. Ako smo izrazili pripravljenost za mirovno ponudbo, se je zgodilo to radi tega, ker smo Hfftčli uMuvIti iicix~»troHrto "klailJČ človeštva in zastaviti vse sile, da ohranimo dragocena človeška življenja, ki bi jih sicer uničilo nadaljevanje vojne. Mi nismo ovirali socijalistov, da razpravljajo na mednarodnem strankinem kongresu o miru. Nasprotno, mi smo še gladili pot za take razprave. Monarhična in dozdevno reakcijonama Avstro - Ogrska in politično dozdevno tako zaostala nemška država ste dovolili svojim socijalistom, da se odpeljejo in razpravljajo o miru. dočim ie dosedaj št vedno vprašanje,, ali bo moderna svobodna Rusija dovolila zastopnikom svojih socijalistov. da pridejo isto-tako. in še večje vprašanje, ali bosta za to Anglija, ki se izdaja kot vrhovna repre-zentantinja vseh demokratičnih načel, in pa republikanska Francija. PODI ISTEK. Avstrijsko uradno poročila. DUNAJ, 25. (Kor.I Uradno se razglaša: 25. apriia 1917. Položaj povsou neiz premen jen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fini. Nemiko uratino urotila. BLROL1N, 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. aprila 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Rupretita: Na bojišču pri Arrasu se od včeraj zjutraj vrši boj za vas Ga-vrelle. Severno Scarpe sovražnik sicer ni obnovil napadov. Južno nižine Scarpe se je popoldne na obeh straneh ceste Arras— Cambrai razvnel boj znova. Angleške divizije so napadle v globokih vrstah na široki fronti preko Monchy—Vancourta. V ognju in hudem boiu iz bližine se je angleški naval razbil povsod ob najtežjih izgubah. Posadke jarkov in pehotni letalci poročajo glede 23. aprila, da je število pred fronto ležečih mrtvih in ranjenih Angležev nenavadno veliko. Pri protisunkih je ujela naša pehota 660 mož. Več oklopnih avtomobilov je bilo uničenih. — Blizu obale so 23. t. m. po uspešni pripravi naše napadne čete prodrle v sovražno postojanko, ujele 23 Francozov in uplenile 4 strojnice. Dne 23. in 24. t. m. je prišlo v pred-ozemlju naše bojne črte severozapadno St. Ouentina do več bojev, pri katerih je izgubil sovražnik poleg žrtev tudi na ujetnikih. — Armada nemškega prestolonaslednika: V nekaterih odsekih fronte ob Aisni in Šaupanji je postal topovski boj zopet iačji. Francoski sunki pri Hurtebise Fer m i, pri Brimontu in zapadno Suippesa so bili brezuspešni. Za sovražnimi črtami je bil opažen živahen promet, ki smo ga uspešno obstreljevali. — Armada vojvode Albrehta Virtemberškega: Položaj je ne-izpremenjen. Dne 23. t. m. so izgubili Angleži in Francozi v zračnih bojih 20 le-t H in 1 pri vezni balon; dne 24. aprila 19 letal. Poročnik Bernert je sestrelil 20.. 21. in 22. nasprotnika. Pri enem prot»sunkov pri Gavrellu je stotnik Zorer. voditelj bojne letalske skupine, posegel pred napada-iočo pehoto iz višine 150 m v boj in obstreljeval iz svojega letala angleške črte s strojnicami. V zhodno bojišče. — Naša artiljerija je krepko odgovarjala na ogenj ruskih baterij, ki so bile živahnejše posebno pri Jakobovu, Postavili in ob železnici Zlo-čov—Tarnopol. Macedonska fronta — Že več dni močnemu angleškemu obstreljevanju naših postojank med Vardar jem in Dojran-skim jezerom so sledKi včeraj napadi, ki jih je bolgarska pehota povsod odbila. Prvi generalni fcvartirmojster: pl. Ludendorff. O GIGANTSKIH BO/IH PRI ARRASU. BEROLIN, 24. (Kor.) Woltfov urad poroča: V novi bitki pri Arrasu dne 23. t. m. so doživeli Angleži krvav poraz in najtežje izgube tekom vojne. Njihova namera, da bi prebili nemške črte na obeh straneh Scarpe in ceste A-ras —Cambrai, se je izjalovila vsled priznane hrabrosti nemških čet in sijajnega skupnega postopanja topov, pehote in letalcev. Na vsej 30 km dolgi fronti do Lensa in Bullecourta leže oa granat in krogelj pofnedetii kupi Angležev. Dopoldne, po večurnein najhujšem ognju, se je pričela bit*a na široki fronti. Zapadno in jugozapadno Lensa so se izjalovili vsi napadi ob najtežjih izgubah za nasprotnika, deloma p;> bojih iz bližine. Pri Avionu, kjer se je sovražniku posrečilo, da je začasno uspel, pa je bil takoj s silovitim protisunkom z:>pet pregnan, ostavivši ujetnike v naših lokah. Med Gav-rellom in Scarpo je bilo ozemlje vsled silne topovske priprave popolnoma zavito v dim in prah. V oblakih dima so zamogli Angleži s pomočjo Tankov prodreti v naše črte. Protinapadi so bili zastavljeni še dopoldne. Južno Scarpe stno obdržali vse postojanke, pa naj jih je sovražnik naska-koval še tako srdito. Kjer so Angleži uspeli, so sledili takoj za nas ugodni protinapadi. Tako je bil sovražnik ob težkih izgubah vržen iz črte Heuinel—Vis nen Ar-tois lir je bila tamkajšnja črta zopet osvojena. Vrše se boji za razvaline tik ob cesti Arras—Cambrai se nahajajoče vasi Guemappe. Proti zapadno Fontaina pro-drlemu nasprotniku je uveden protinapad. BEROLIN, 25. (Kor.) VVoliiov urad poroča: Bitka se vsled junaškega zadržanja naših čet razvija ugodno. Popoldne je obnovil sovražnik napad na Avion, ki se je izgubonosno razbil v našem ognju. Zapadno Lensa je narastel sovražni ogenj zopet do najhujšega bobnajočega ognja. Vzhodn: b takih prilikah tekmovali v prijaznosti napram posetnikom. ki so tako io- bivali vtisk. da vežejo soprogo in hčer pogrešanega bivšega odvetnika najiskrenej-še prijateljske vezi. Toda zato. ker ste obe gospodarici palače živeli vsaka zase v svojem tihem kotičku, se ne sme misliti, da so bili raz-sežni prostori v palači žalostni in zapuščeni. Ravno nasprotno. Hiša je bila zelo živahna vsled hrupnega življenja in veselih gostij neke osebe, katere doslej še nismo predstavili našim bralkam. . Po svoji drugi ženitvi je Brichet zopet dobil tasta. Po nesreči pa je bil drugi tast veliko manj skromen kot prvi. in se je dal opažati mnogo bolj. kot pa svoječasno črevljar Pigeot. Gospod Hanibal Fouquier, kapitan lahke konjiče, kateri je zaljubljenemu Brichetu tako hitro dovolil roko svoje hčere Avro-re. je bil zelo sirov človek. Visok šest čevljev, močan kot biR, bra- dat, neumoren pivec, strasten igralec, vnet in kar najsrečnejši dvobojevnik. in takih moralnih kakovosti, da so ga odpustili iz vojaške službe in mu odvzeli vojaški čin; tako je združeval v svoji osebi vse najnevarnejše lastnosti popolnega vojaka tedanjih pokvarjenih časov. Ker je bil vedno na lovu za denarjem, ki pa ga je zopet vedno izgubljal v igri, si je mogoče misliti, s kakšnim veseljem je pristal na ženitev, po kateri je dobil za zeta milijonarja, to se pravi, ovco, ki bi se dala pošteno striči. Ko se je njegova hči uprla proti temu dovoljenju, ki jo je izročalo tako staremu soprogu, je vzklikni! častivredni kapitan: — Tem bolje! Potem boš preje vdova, mala norica! — Pa saj vendar vešt, oče, da sem si izvolila drugega'J — je odgovorila Avrora. — Povod več, da se omožiš z br.gatiin Brichetom. Bolgarsko uradno poročilo, j SOFIJA, 24. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Med Vardarjem , in Dojranskim jezerom ves dan živahen sovražen topovski ogenj, ki je bil precej močnejši posebno južno Dojrana. Proti večeru so napredovale sovražne čete vzhodno Mačokova, a so bile odbite. Na ostali fronti slab topovski ogenj. — Romunska fronta: Sovražen monitor, ki je iz rokava Sv. Jurija obstreljeval nase postojanke vzhodno Mahmudije, je bil pregnan z ognjem. TuriRo uradno poročilo. CARIGRAD. 24. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Na desnem bregu Tigrisa je prišlo 22. t. m. do zopet-nesra boja. Tudi ta dan se nam je posrečilo zadržati sovražno napredovanje in prizadejati sovražniku zelo občutne izgube. — Kjer se je sovražniku posrečilo prodreti v naše postojanke, je bil v protinapadih z bajoneti takoj zopet pregnan iz njih. Potem ko so bili tako odbiti vsi napadi sovražnika, so bile naše čete po načrtu umaknjene v nove postojanke severno Šumare. Na ostalih delih fronte ni bilo bojnih dejanj. Kavkaska fronta: Lahko bojno delovanje je vladalo le na levem krilu. — Sim/ska fronta: Topovski ogenj pri Gazi. — Dne 24. t. m. so se pojavili pred Akabo: ena križarka, ena topničarka in ena prevozna ladja. Po srditem obstreljevanju, deloma tudi s strupenimi plini, so se poizkušr.1! Angleži, cenjeni na 2.000 mož, šestkrat zaman izkrcati. Sovražni ogenj je porušil mošejo v Akabi. Naše izgube vsled obstreljevanja znašajo 7 mož, izmed katerih sta dva padla. — Na ostalih frontah nobenih posebnih dogodkov. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 24. aprila. — V dolini Lagarine je bil včeraj intenziven topovski ogenj. Iz su-ganske doline se poroča o živahnem premikanju čet za sovražnimi črtami. Na Cordevoli je v noči od 22. na 23. t. m. poizkušal sovražen oddelek prodreti v našo postojanko pri Campovedilu. Izvršili smo piotinapaJ in ga razpršili. Sovražnik je ostavil orožje in municijo. Enaka usoda je zadela sovražen napad na naše črte pri Gabriah, severozapadno Tolmina. Sovražnik je imel občutne izgube. Na julijski fronti od Gorice do morja precej živahno topovsko delovanje. Na Krasu so vdrli oddelki naših čet v sovražne postojanke, napravile presenetljiv napad in zasedle prđdnjo postojanko pri Kostanjevici; branilci so bili ujeti. Uspehi nemških podvodnikov. BEROLIN. 24. (Kor.) Wolffov urad poroča: Po poročilih, došlih od 19. do 24. t. m.,- so naši podvodniki potopili zopet 143.500 registriranih ton sovražnih in nevtralnih ladij in sicer v Angleškem kanalu, v Atlantskem in Severnem morju. KOPENHAGEN. 24. (Kor.) »Exfrabla-ded« piše o učinkih podvodniške vojne: Sedaj ni več nobena fraza, ampak že dejstvo, da Anglija ni več gospodarica na morju. Anglija je dokazala, da ne more biti kos podvodnikom. Protinemško gibanje v Braziliji. BERN. 24. (Kor.) Agenzia Američana poroča iz Rio de Janeira, da je prebivalstvo lepake mednarodne mirovne lige, ki poživljajo Brazilijo, naj ne napove Nemčiji vojne, raztrgalo. Kavni kralj Schmidt je pozval vlado in prebivalstvo s posebnim manifestom, naj se napove Nemčiji vojna. Prebivalstvo je priredilo manifestacije pred poslaništvom in konzulatom republike Uruguay, Ja izrazi svoje veselje radi vojaškega sodelovanja države Urugua.v. ____ Srbija ne misli skleniti miru. HAAG, 25. (Kor.) Tukajšnje srbsko poslaništvo odločno dementira povodom bivanja bivšega srbskega ministrskega predsednika Protića nastalo vest, češ da namerava skleniti Srbija mir. Prihod francoske misije v Ameriko. \VASHINCiTON, 24. (Kor.) Državni oddelek poroča, da je francosko odposlanstvo prispelo v Ameriko. Seja desnice gosposke zbornice. DUNAJ, 25. (Kor.) Pod predsedstvom namestnika načelnika gn>fa Goluchov-skega se je vršila danes dopoldne seja desnice gosposke zbornice. Za načelnika je bil mesto grofa Clam Martinica, ki je vsled imenovanja za ministrskega predsednika odložil svoje mesto, izvoljen grol Sv Iva Ta rou ca. t Oskar Blumenthal. BEROLIN. 25. (Kor.) Pesnik Oskar Blumenthal je včeraj zvečer v 65. letu starosti umrl. Danski kralj v Stockholmu. STOCKHOLM, 25. (Kor.) Danski kralj je prispel v Stockholm. Razredna loterija. DUNAJ, 25. (Kor.) 300.000 K je zadela št. 106.42b. 10.000 K št. 61.472. 5.000 K št. 2265. Pomanjkanje živil v Angliji. BERN. 24. (Kor.) V svojem govoru v Oxfordu, tekom katerega je označil živilski problem kot za Anglijo izredno resen, je parlamentarni tajnik angleškega prehranjevalnega ministra Bathurst izjavil, da je sedanja poraba kruha za 50rć višja, kakor znašajo zaloge žita. Premožneji ljudje se morajo odpovedati pšeničnemu kruliti. Glavni ravnatelj za prihranke živil, Jones, jc priporočal uvedbo obedov brez kruha. V spodnji zbornici je bilo naznanjeno, da je le še za 4 tedne krompirja, vsled česar ga vojni ujetniki ne smejo več dobivati. Vpeljava metrskega sistema na Kitajskem. BERN. 24. (Kor.) »Temps« poroča iz Pekinga: Od 15. februarja dalje so trgovine v Pekingu uvedle metrski sistem. — Saj s: mi vendar dovolil, da smem ljubiti onega mladeniča. — To ti dovoljujem tudi še sedaj, dete moje; toda to ni nikakršna ovira, da ne bi se omožila z Brichetom, — je odgovoril prizanesljivi oče hčeri kot odločen -apostol razrahljane morale onih časov. Ker pa je Avrora vztrajala v svojem odporu, se je kapitan začel bati, da bi se mu izmuznila zlata ribica, ki bi s celo povodu Ho tolarjev mogla zadovoljevati njegove strasti. Zato si je v silni jezi zavihtel brke in z grozečim glasom, oznanjevalcem prihajajoče nevihte, vprašal hčer: — Ali naj morda, da te spravim do pameti, tvojega golobradca pošljem na oni svet? Ker je Avrora poznala očetovo spretnost iz dvajseterih prejšnjih dvobojev, se je končno vdala, boječ se za življenje svojega ljubimca. (Dalje.) Proti uradniškemu absolutizmu je priobčil poslanec Zenker v dunajskem tedniku »Die \Vage« znamenit članek povodom senzacijonelnega procesa proti bančnemu ravnatelju Kranzu in tovarišem radi nečuvenih v milijone segajočih zlorab pri dobavljanjili za vojsko v lastne privatne dobičke. Zločini bančnega ravnatelja Kranza — pravi Zenker — bodo kmalu pozabljeni in se potope v besnečem jezeru novih, orjaških dogodkov. Ostane pa pretresljivi vtis vsporednih pojavov tega procesa na vse ljudske kroge, najviše in najniže. — Brezsramni lovci za vojnimi dobički so izročeni javnemu zaničevanju. Doseženega je pa še nekaj drugega: široka javnost naše države je zadobila prepričanje, da glavne krivde na takih izrastkih družabnega življenja ni iskati samo v ne-vrednosti človeške naravi, marveč istotako tudi v posebnosti naših družabnih naprav. Blino v Avstriji — med vsemi vojskujočimi državami — ostajajo trdovratno pri tem, da se vojne ne more voditi pod kontrolo parlamenta; ne morejo se povzpeti do izpoznanja, da kontrola parlamenta ni samo ščit za nadležno kritiko, marveč tudi zaščita za državno upravo in vojno upravo ter za vse pri njej sodelujoče častivredno sebe; da svoboda časopisja ni samo svobodnica za obrekovalnost in demagogijo, marveč še v večji meri orožje in orodje za pobijanje umazanega, belega dneva boječega se početja škodljivcev javne blaginje, ki jih je slučaj priplavil na mesta moči. Poslanec Zenker naglaša, da je daleč od njega proč misel, da bi hotel visoke funkcijonarje, ki so povodom gori omenjenega procesa šli mimo nas na odru dunajskega deželnega sodišča, obdolževati ka-kršnjihkoli nečistih dejanj; niti razlogov za to si ne domneva pri njih. Vsi so-verjeli in verujejo, da so na ta način najbolje služili domovini. Menili so, da najbolje varujejo Avstrijo pred hudobnimi opravljanji sovražnega inozemstva s tem, da so listu, ki je prvi pogumno in nesebično opozarjal na ono počenjanje, enostavno zamašili usta s pestjo; menili so, da služijo .domovini s tem, da so posegali v potek preiskave in v vodstvo procesa, s tem, da so podrli strogo potegnene meje med justico in upravo, in da so si postavili znamenit cilj, da enega ministrskih kolegov — obvarujejo pred demisijo! v Hotel i so — pravi Zenker doslovno — zločin, ki je bil možen le vsled pomanjkljivosti brezkontrolne uprave, enostavno postaviti na klop sodne osamljenosti, upravo samo pa obvarovati pred vsakim sumom moralične sokrivde na izrastkih kupčijskega življenja. Da-si so (ti funkcionarji) osebno čisti, je na njih vendar viša krivda v tem, da niso razumeli, da so vse naprave in pojavi državnega življenja neločljivo spojeni in zveriženi med seboj ter da so bolnim pojavam na enem mestu vedno vzrok motenja v centralnih organih, ali pa narobe: da so ta motenja posledica onih bolnih pojavov.« Dalje pravi Zenker: »Znanosti in DOŠte- Stran H. M EDINOST* štev. 115. V Trstu, dne 26. aprila 1917. nju vodilnih oseb vso čast! Ali ni ga v velikem in širokem svetu duševnega in nravstvenega orjaka — atlasa. — ki bi mogel sam in na lastno odgovornost nosit: na svoji rami neznansko breme vseh upravnih poslov vojskujoče velesile. — Najmanjša mera skromnosti, ki jo more nejasnosti glede smeri, ki jo končno ubere ■meti človek — bi morala govoriti vsake-1 nemška politika. Zato je tudi ves notranji hitro beseda, ki pomenja poklon pred — radikalizmom! Kjer je v nemškem taboru iskrenosti in odkritosti, tam ni volje za pravičnost; kjer pa bi bilo morda te volje. pa nedostaje poguma k iskrenosti in od-!< čnosti! Nemški tabor nudi sliko popolne mu ministru, da se odrejanje o milijonih človeških življenj, o milijardah in milijardah denarja in o vseh materijalnih in duševnih zaščitah skupnega ljudstva, ne more izročati posameznim osebam! Sekciiski politični položaj trajno v megli nejasnosti in utegne politična kriza še čakati na rešitev. To nas ne preseneča, ker izhaja iz psihe nemškega političnega človeka v teli izsiliti kako nasilje na dejanjskih razmerah! Saj to je njih stališče: mi moremo in zmoremo vse; če pa vendar ne moremo, pa opravi ti — vlada, ti država! Siri, stiskaj, natezaj in zožaj, da se bo končno prilagalo našim — zahtevam! Po Dalmacifi in IstrI se jim neprestano delajo skomine itafijanskim politikom vseh barv, izvzemši morda edino le ortodoksne socijalne demokrate. Tudi na sedanjem kongresu intervencijonističnih reformnih socijalistov so stezali — jezik po teh dveh Avstriji. Zato se tudi ne uiajamo iluzijam j naših pokrajinah in se pri tem kregali in načel": k. vv>/.i katerega roke ie šlo v ne glede bodočih dni. Vemo, da bomo imelii prepirali. To pa zato. ker je bil med njimi treh letih nakazovanje na najmanje j še težkih dni. Vendar smo in pozdravlja- tudi Mondaini, ki je bil toliko pameten, 5« milijard, ie v naših očeh nesrečnež, žr- j mo tudi danes prevrat v Avstriji« velikim da je proti in korporaciji Dalmacije, ker ta :ev -sistema. In če >e mu je dogodila kaka zadoščenjem. Toda. ne pozdravljamo ga da tu-i geografieno ne spada k liliji. Se- nez^oda, ^a ie le obžalovati v najvišji me ri. Ce ie pravosodni minister kaj storil, kar vsak MhJrii praktikant izpoznava kot nedopustno. gotovo ni storil tega iz nevednosti. ne iz krivičnosti. marveč le zato, ker je b;f po vladajočem zistemu postavljen v stisko. i/ katere po njegovem mnenju ni bilo nobenega drugega izhoda. \ > t; mogočneži, bogati na vplivu, te osebe. ki domnevno vol! i jo državo, so v resni-ujetniki zistema in žrtve svojega zaslepljenega mnennia. da more nekoliko izvoljeni!- oseb r > lastnem izpoznavanju odločali u »drejaii nad vsem irugim ljudstvom, nad podaniki, o njih imetju in življenju!« ZaMjuCi!' odstavek globoko pieuiiStjc-nili Zenkerjevih izvajanj se glasi: Začetkom procesa je bila brezvestna finančna bistroumnost dra. Kranza v središču zanimannia. Na zadnje pa je mesto nje sedela na zatožni klopi brezkontrolna uprava, uradniški absolutizem: in še pre-dno je sodišče izreklo svojo soUbo o na-vijalcih cen. je že javno mnenje izreklo svojo obsodbo nad brezkontrolno državno Će bi gospoda \Voli in Pacher, ta najvneteia advokata brezparlamentar-nosti, hotela danes prisluškovati, kaj pravi nemško ljudstvo, izpoznala bi v Svojo grozo, kaj sta prav za prav provzročila s svoio pregrešno spletkarsko igro! Ni se zastonj. iz muhavosti, ali trme. povsod na svetu in vsem sovražnikom na klubaj uveljavila parlameutarična vladna oblika. In če kaka posamezna država, posebno pa v tako iežkili časih kot so sejanji, poizkuša, da bi izhajala brez parlamenta, potem ie to ceniti približno tako. kakor če bi kaka država hotela vojevati sedanjo vojno s starimi puškami s sprednim nabojem! — Proces Kranz je pri kraju; proces proti brezkontrolni upravi ie začel in ne more se zaključiti drugače, nego s takojšnjo; vzpostavo ustave in sklicanjem državnega zbora!! kot -ogodek. ki bi ob njem že jubilirali. I veda so Mondainija takoj proglasil' za marveč kot tolažliiv dogodek, ker nam je izdajalca, da-si ie to. kar je trdil, lc gola douesel vere. da je moč na naši strani zadostna tudi za bodoče preprečanje za nas pogubnih nakan! Aprovizacilske stvari. Guljaževe konserve in koruzna moka. Aprovizacijska komisija se je v zadnjem času bavila posebno z vprašanjem, kako bi se manj imovitim krogom prebivalstva priskrbeli, cenejše meso. ter je v tej zadevi ukrenila razne korake, tako da se je v doglednem času nadejati znatnega At.t>fjSarrjCT iiut>a\i mesa. Zaenkrat se bodo že prihodnji teden poleg običajnega' odmerka svinjine in govedine po znižanih cenah oddajale tudi guljaževe konserve IM) bistveno znižani ceni 2 K za škatljo i1 - kg). Te konserve se bodo oddajale na podlagi izkaznice za živila. — Da se razen tega po možnosti olajšajo težkoče. ki se, kakor znano, pojavljajo ravno v sedanjih, s stališča aprovizacije povsod najbolj neugodnih tednih, se bodo prihodnji teden razdeljevale tudi večje količine koruzne moke in sicer po J kg na osebo. Domače vesti. Razne politKne vesti. Otvoritev slovenskega in nemškega otroškega vrtca. Cesarski komisar naznanja: V sredo, 9. majnika t. 1., se otvorita v novem občinskem šolskem poslopju pri Sv. Vitu (ulica Calvola) slovenski in nemški otroški vrtec. V ta dva občinska zavoda se bodo sprejemali otroci obeh spolov, ki so dopolnili tretje, a še niso prekoračili šestega leta. — Vpisovanja se bodo vršila pri vodstvih obeh zavodov 5.. 7., S. in 9. majnika od 9 dop. do 12. op. Pri vpisovanju je treba predložiti krstni list otroka, izpričevalo o cepljenih kozah ter zdravniško izpričevalo o zdravih očeh. I)a se olajša pristop onih otrok, ki bodisi radi nezadostne starosti ali iz kakega -rugega vzroka ne bi mogli biti sprejeti tekom gori omenjenega roka, se bodo vršila vpisovanja tudi prve tri dni vsakega meseca od 9 dop. do 12. opoldne. Učiteljice, ki so vsposobljene za poučevanje na otroških vrtcih s slovenskim in nemškim učnim jezikom in bi hotele biti nastavljene na omenjenih dveh občinskih zavodih, naj se tekom 4. majnika t. I. predstavijo predstojniku šolskega otJdelka Votranie politični položaj v Avstriji je šq£e v razvoju in sedanji stadij ne dopušča še nikake. le količkaj zanesljive sodbe o smereh, ki jih končno ubere naša notranja pnlitika. Vse je šele v razvoju, v razpletanju. Ja ni opažati niti še kontur bodoče politične uredbe. Nu. z zadoščenjem moremo reči. da je nejasnost, kole-banie in omahovanie na nemški strani ve- k.. več i c. da ie razpletanje tamkaj mno- na tukajšnjem magistratu ter prinesejo s go kompltciraneje, nego pa na slovanski | seM šolska izpričevala in druge potreb-strani. Tu s< mnenja in sodbe med ne dokumente. strankami o potrebah in zahtevah bližnjih Nakupovanje volne. C. kr. namestm-v zbistrile in so medsebojni dogovori štveni svetnik razglasa: Prihodnje naku-prinesli že |injimjrnh « stalnosti. Na . (»vanje volne se bo vršilo potom nakupo-nemški strani pa vrvi. vre in se mota. valea \. armadnega poveljstva, dne 30. .r da gledaš sprego več konj. od ka- aprila 1917 trd 8—12 dopoldne in od terih poteza sedaj dien, sedaj drugi, a ka- 21-—6 popoldne v skladiščih špedicijske k< i r Mitro ie zastavil eden. odjemlje drugi, delniške družbe »A<-!natica. (Sylos). Profili i so brezpogofn > za radikalne zahteve, -!ati se mora vsa volna, ki jo imajo trgovca če ima iti pri tem vse na kose. Drugi ci v svojih zalogah. Odškodovalo se bo v ifiiaio sicer iste želje, ali ne upaio si prav.1 <-kvirju najvišje določenih OOL Pri tej pri-ker s- ii7u zd;. da ne pojde. Tretji so uver-i liki je možno oddati tudi volno, ki je še jeni l matematično gotovostjo, da bi iz-i zasebna lastnina. vedba onih zahtev izzvala najhuje pre-t res baje držav, organizma, ali strah pred rad i k ali zrn m jim ne daje. ia bi nastopili odkrito in odločno. — Tipičen zgled politike enega koraka naprej in nazaj nam daje te dni izdani program srednje stranke v gosposki zbornici. Klasičen dokument ie t » zares. Najvišja cilja avstrijske države sta pravi program — gojitev avstrijske državne misli in pa najdaleko-sc/ne;e elo za ljudsko blaginjo. K av-stiijski državni misli spada v prvi vrsti enakopravnost vseh plemen v smislu svobodnega razvoja njihovega narodneg"; bistva, ki naj mu gre država na roko le s to omejitvijo, da se državna celota ne izpostavlja slabljenju. Tej omejitvi pa se nK'rajo prilagoditi vse narodnosti na enak način, samoobsebi umevno — to na--^la- 343> 344> 346. 347. 356, 357, .558, 359, 360, 361, 362, 363, 364, 366, 367, 369, 370, 372 3'3/ ?74, 3/0 376, 377, 378. 380, 381, 382, 383, 3&V386, 387, 388, 390, 391 39> 393, 394, 395, 398, 399, 401. 403 408, 409. 420. 421. 428, 430, 441, 442, 500, 508, 405, 415, 425, 436. 4-»(>. 514. 522. 605, 623, 633, 64(», 406, 417, 426, 437, 448, 515, 523, 608, 624. 636. 647, šiljk blagovnih Ijeno tudi na 407. 418. 427, 440. 456. 516. 524. 611, 625, 637, 648, 404, 413. 424. 434. 445. 512. 521, 600, 622, 632, (>45, 411, 412, 422, 423. 431. 432. 443. 444, 510, 511, 517, 518, 519, 520, 525, 526. 52S. 529, 612, 613. 617, 620, 627, 628, 629, 631, 64( I. 641, 643, 644, 649. 2). Razpošiljanje po-vzorcev je nadalje dovo-vojnopostne, oz. etapne postne urade, katerih številke imajo kak pristavek n. pr. rimsko podštevilko ali črko, kakor »Vojnopoštni urad 117/11,« »Yoj-nopoštni urad 76/r« itd. in sicer tedaj, če so vojnopoštni. oz. etapni poštni uradi dotičnih številk brez pristavka (torej glavnih številk) pod točko 1) zgoraj pri-puščeni prometu blagovnih vzorcev. — Pošiljanje blagovnih vzorcev pod obstoječimi pogoji ie v btfdoee dovoljeno na voj-nopoštne urade in etapne poštne urade s ruuuulana ».«■ [t<»r"!o»ii PCKilHlllU ; dalje tudi na vojnopoštne naslove, pri katerih so dani predpogoji točke 2) seznama. \'si drugi vojnopoštni uradi in etapni poštni uradi, ki niso navedeni v gornjem seznamu, so za promet blagovnih vzorcev zaprti. Glede pripustitve pošiljk blagovnih vzorcev v sedanjem obsegu na c. in kr. etapne poštne uraL'e z označbo kraja ni nikake spremembe. Promet vojnopoštnih zasebnih zavitkov je pod obstoječimi pogoni dovoljen tudi na vojnopoštna urada št. 500 in 524. Pri voj-nopoštnem uradu št. 512 se vojnopoštni zasebni zavitki za monarhijo lahko predajajo pod enakimi pogoji, kakor pri vojnopoštnih uradih št. 11, 39, 51, 239, 511, 516 in 623. VABILO na redni občni zbor Kmečke posojilnice in hranilnice v Dekanih — registrovane zadruge z neomejeno zav^/.o — ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. maja 1917 ob 2 uri pop. v zadružni pisarni v Dekanih s sledečim sporedom: ! 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobrenje računskih zaključkov za leta 1914, 1915 in 1916. 3. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. f DEKANI, dne 24. aprila 1917. f nacelstvo. P r i p o ni b a: V slučaju nesklepčnosti prvega, vrši se pol ure pozneje na istem prostoru s prvotnim sporedom dtSugi občni zbor v smislu § 35 pravil, ki skleda brezpogojno. Ogalsi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — DAROVI. Za magdalensko C M podružnico se je v družbi, ki se ie zbrala po njenem občnem zboru pri Tirolcu, vršila dražba smotk in svalčic in sicer se je prodala Kodričeva brazilka za K 3'46, svalčica g. Miloša Vekjeta za K 1128, nemška, od g. Godniča prinesena a oli g. Ivana Tavčarja darovana sinodka za K 1602, svalčica dr. Abrama za K 1, Šornova viržinka za K 572, viržinka z starimi užigalicami C M družbe, ki j;h je daroval g. Miloš Vekjet, za K 1*30; nekadilec g. Anton Barič »Cajk pa je, ker ni mogel priti na občni zbor magdalenske podružnice in k na to se vršeči dražbi, daroval podružnici K 5. Vsem ponudnikom srčna hvala, dostat-nikoni pa dober tek. Emflia Ceregato Trst Campo S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino plsnrnliklh in šolskih potrebščin Prodaja razglednic in igrač vseh vrst* Prodajajo se tudi mejitveniki v slov. jczflnr. lete II Trst - Via Stadion 10 - Trst Ođprt ođ 8 ^ zuečer naprej Cena: i. vrste K 2. II. ursteKl. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Oalatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. MALI OGLASI:: i m raftunajo po 4 «tot. b«t«do. Maštao tiskana baaeds m raia-1 uj« enkrat T«i — Maj«anjia 1 : pristojbina aaaša 40 stetiak. . EP □□ roških vsenemcev v Beljaku, kjer se je kraljevič otroška igra s petjem v dveh /rekel za združenje Primorske in Kranjske. Seveda je imel pošten nemški cilj )red očmi: odprto pot do južnih vrat. Kakor pomenja Hamburg severna — je raz-agal Angerer — tako pomenja Trst južna vrata za svetovni pomen nemštva. To pot pa zagraja Kranjska z nje deželno avtonomijo. Zato naj se ustanovi nova provinca /. imenom Južna Avstrija . v kateri naj i>i bilo Nemcem zagotovljeno, da bodo mogli vzdržati ravnotežje z Nenemci . Na .a izvajanja pripominja »Straža : »Misel d južni Avstriji je povzeta po načelih, ki iili je postavil za preosnovo monarhije publicist dr. Albert Ritter. Koroški vse-iiL'inci bi torej radi odločevali o usodi slovenskega naroda, ne da bi slovenski narod dejanjih. Začetek točno ob 6 uri. Predpro-L'aja vstopnic pri vratarici Narodnega doma. Cene navadne. Odškodnina za oddane kovine. Ana-grafični urad (ul. Sariita št. 25. III. nadstr., vrata 5N) bo izplačeval danes od 3 do 5 pop. odškodnino za vse komisije in vsa potrdila 'Jo št. 2450. »Hrvatska« — ustavljena. Kakor smo že poročali pred par dnevi, so oblasti na Hrvatskem zaustavile izhajanje tega glasila Frankovcev. Neposredni povod je tej odredbi utegnila dati ova'Juška kampanja mailjarskega poslanca Szmrecsa-ny-ja — člana katoliške ljudske stranke — v skupnem saboru v Pesti. Kajti udarci so sicer padali po poslancih Rajačiću in Odda «H meblirana soba, na razpolago je tudi MS kuhinja. Via Commerciale štev. 14. 1. nad, desno_ B NfCVHfVItiffHf plačujem cunje od 70—80 v. MUlIUlIJUm in žaklje po najvišjih cenah. Ulica Molino grande H8, Morosinovič. (10,9 Blflbfi" /a ve/anJe trl se dobijo v zalogi ffOJent oglja in drugih stvari v ul. & Ana stas o št. 9 (križali^če ulica Roroevi<\ poprej l>el veđere). 1071 tam šrev. 42. po K 2.00. cementne po K t na debelo in na drobno kupuje Coen ulica Ti'vo 1075 Sode vsaki množini železne, lesene, petroljeve. oljeve, silika-tove ter mineralnega olja. — Kupujem v ložini. Kure t, Settefontane št. 1. 1071 takile vsake vrste kupuje Jakob >fargon. Via Solitario 21 (primestni bolnišnici). 1001 fiflfnnHifnfl zmožna hrvatske, italijanske in UUjpUUlUlIl nemške korespondence ter je izvrstna stenografinja išče primerno službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod .»t. I051a. ISnfimillftin s naobrazbo, govori in UU&PUUIUIU piše slovensko, nemško in fr.č do i rsta. Kljub temu |)a je in ><»nlasia z živimi siljini. ki tvorijo državo in jej aieio m >č in veljavo. Ali le en korak, ki mu neposredno že sledi korak nazaj! 1'rogram srednje stranke v «o-vj »ski zbornici iz\aja čarodejstvo s trditvijo. da so ravno — ta ravno naglasa v tc^a stališča opravičene nemške zahteve po pri\ile?iiii nemškega državnega jezika! Program meni sicer šegavo. da bi se moglo to imenovati tudi državni jezik . ali v resnici Ja bi imelo dati le ga-ruuc'jo za enotnost v javni upravi in v militarični slu/bi in da ne bi imelo torej značaja politične, marveč le svrbam Zcirii7enje vseh Slovencev!« To je in to aiora biti za vsakega Slovenca couditio sine ona non. Le če je to zasigurano, bi mogli reči dru. Angererju, ali kateremukoli nemškemu politiku: sedimo za mizo in pogajajmo se o obliki Južne Avstrije«! zistem na Hrvatskem. Materijal za to kampanjo pa so dali ljudje, v katerih imenu je pisala »Hrvatska«! Tudi mi smo naj-oJločneji nasprotniki teh političnih klati-vitezev iu smo z gnjevom v srcu obsojali tisto ostudno kampanjo brata proti bratu iz same politično-taktične spekulacije brez vsakega ozira, koliko more trpeti. Ali nasprotniki smo tudi vsakega političnega preganjanja, prvič iz principa, a potem tudi iz izkustva, da ne koristijo dobri stvari. Zato ne aplavdiramo tej odred- l?hnv>fin malinovec, iz čiste a ».idu. v sodčkih lZIJUren po lito k^ prodam oo zmernih cenah še par dni. i'arčina, sk'adišče ui. Gelsi št. 10 od it—12 in od 4—5. 3067 Priporočljiva tvrdka. JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa di Risparmio 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 8,890.000.— FILIJALE K : Dunaj Tegethofstrasse 7-9. Dubrovnik. Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zada'. VLOGE NA KNJIŽICE — : 3*2 O : od dneva vloge do dneva vzdiga. 1'entni »lavek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru - Akredetivi. čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. KLJPUJK IX PRODAJA : vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete. delnice, srečke itd — VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSITS PR0MESE. — — I'rod;.ja sr^čk razredne lote rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, renib*»urs krediti. Por/na naročila. — Inkaso. MENJALNICA.----ESKOMT MENIC. TeleFoni; 1403, 1793 in 26TG. Uradne ure: od 9 do 1 popoldne« Brzojavi: JADRANSKA. GAMBRINUS vsaki veier g u ob 9 Va l velika varieletoa predstava. HT Vstopnina K 1- *9G ^Jj £ a. n — Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVO LATO Trst, Lesni trg (Piazza della Legna) štev. L — Bogata i/h^ra mauufakturaega blaga. — Cene 194 zmerne. Dokler pa se nemški politiki ne streznijo, mislec, da bodo oni sami odločevali o pre-; h> hrvatskih oblasti. ustroju Avstrije, vstanejo njihovi progra- K prometu Masovnih vzorcev so 1.) primi neizvedljive nemške sanje. — Priponi-! puščeni vojnopoštni uradi in etapni poštni ha uredništva »Edinosti«: Mi smo le ra-|ura^i s številko: 2, 3, 4, 11, 39, 51, 55, liko fraz. ki»l ke muke s Mitizacijo je stalo dovedni, kako bi mogli upravo sedanjega ^ ^5, 115, 117, \24, 13?^. 142, 145, ti>te «osrxHle. dii bi maskirali svoj skok Primorja, Kranjske in Koroške tako raz-;lf'. 150, 161. 166, 167, 16h, 170. 171, od iu;z<»ra. da k avstrijski državni misli I deliti v okrožja, da bi »Nemci z ozirom na '175. 176. 17S, 180, US,?. 1N4. 1H5, si^ada enakopravnost vseh plemen, pa na število prebivalstva vzdržavali ravnotežje! 197, 198, 199, i03, 205, stran zahtev nemškega radikalizma! In z Nenemci?! Tu nam oficijelna statistika to v hipu, ko bi hotel ta zadati odločilni j o ljudskem štetju napravlja iz Angerer>eve udarec principu —■ enakopravnosti, torej zahteve pravo zagonetko. Res je sicer, da isli! l ako se mota in jc Angerer nekaj namigaval o »razširjenju te province kot »upravnega telesa . — Beseda je sicer dovolj — temna, da moremo le slutiti, da bi vsenemci tudi tu ho- ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermšk v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez m bolečine. Plombiranje. UMETNI ZOBJE Sirov gumi tudi v najmanjših množinah kupi »OLLA« tovarna gumija, Dunaj II, Praterstrasse 57. vsebini državne misli! Tako se mota m vrvi v nemškem taboru. Barve zmernih in umerjenih se prelivajo v one skrajne že v. Vsaki besedi treznega izpoznanja sledi 209. 23*, 244. 25b. 2()\ 2* K 211, 212. 232, 234. 245. 246. 25», 259, 269. 272, 282; 2M. 291, 292, 2!h, 235. 247, 261, 274, 254, 293, 220, 238, 249, 262, 275. 295, 295. 221, 239, 250, 264, 276, 287, 296, 223, 224, 240, 241, 254, 255. 265. 266. 277. 279, 2&S, 2X9,! 297. 29«,1 ZDRAVNIK Mei Dr, Koral Pernlčlč stanuje v Trstu, uL Giulia 76111. n. (zraven Prefaeijevc pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za I«, mtvmm in •trolk« bo* (blizu cerkve sv. Antona novega.) Zlatarnico 9 <3. Pino v Trstu se je preselila na Corso št. 15 v bivSo zlatarnico G. Zercowitz & Figllo. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne.