Published monthly by Slovenian National Fedtration of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising
1 column x 1" $2.10
FOR A FREE SLOVE NIA
Bodočnost pripada onim ki verujejo, ne pa skeptikom in dvomljivcem. Bodočnost pripada onim, ki ljubijo, in ne onim, ki sovražijo.
PIJ XII.
LETNIK XIII. — VOLUME XIII.
TORONTO 1. NOVEMBER 1962
ŠTEVILKA TI. — NUMBER 11
29. OKTOBER
Ponovno je šel mimo nas 29. oktober. Več ali manj smo se spominjali in praznovali ta dan kot slovenski narodni praznik, vsaj v lastni notranjosti.
Slovenci praznujemo 29. oktober kot svoj narodni praznik, ker čutimo, da je pomembnost tega zgodovinskega dne še najbližja idealu slovenske svobode in sa-mouveljavljanja. V moderni slovenski zgodovini je 29. oktober 1918. prav gotovo najpomembnejši in najdalekosežnejši dan, narodnostno in politično. Na ta dan smo se osvobodili nemške nadvlade po tisoč letih. Želeti bi bilo, da bi večkrat razmišljali sami zase o pomembnosti takšnega zgodovinskega trenutka in njegovih posledic, pa tudi o stremjenjih, naporih, bojih in žrtvah, ki so vodili do njegovega uresničenja.
V teh časih praznujemo slovenski narodni praznik v izrednih okoliščinah za nas same in za slovenski narod. Ta ugotovitev nas vodi k spoznanju, da to ni čas in da to niso prilike za šablonsko praznovanje narodnega praznika, za zgolj obujanje spominov na pretečene dni, za zgrešeno idealiziranje odtrgano od stvarnosti. Prilike časa naj nas vodijo do globljih spoznanj in gledanj.
Pomembnost 29. oktobra 1918. je v osvoboditvi od nemštva in njega veličina v dejanju slovenske narodne volje. Velike so bile pridobitve tega dne in dejanja aako v narodno-poltičnem, kot v kulturnem gospodarskem in socialnem smislu za slovenstvo. Pomislimo na vsestransko utrditev slovenstva in velik napredek na vseh področjih, kot posledico zagona in dejanja tega dne.
Ta dan je dozorel kot plod slovenskega stremljenja in prizadevanj, boja in žrtev za svobodo od časa, ko smo se v takozvani spomladi evropskih narodov, Slovenci prebudili tudi politično. Osnova vseh teh prizadevanj, to kar je bilo podlaga političnemu delu, pa je bilo dejstvo, da smo Slovenci narod, samobiten narod. To dejstvo pa na žalost, ni bilo mnogim političnim delavcem povsem jasno, posebno od časa, ko je jugoslovanska misel postala močnejša od misli na Zedinjeno Slovenijo.
Talko nam 29. oktober ni prinesel polne uresničitve slovenskega narodno-političnega ideala, niti ne svobode vsem Slovencem. 29. oktobra 1918. nismo oklicali slovenske države, niti v dnevih in mesecih, ki so sledili, utrjevali temelje za lastno državnost v okviru nove jugoslovanske skupnosti, čeprav smo imeli priliko.
29. oktober nam je praznik in opomin. Opomin, da moramo imeti jasen narodno-političen program, ki temelji na slovenski samobitnosti. Opomin, da se moramo zanašati predvsem sami nase. Opomin, da se moramo na velike dogodke pripravljati.
Verjetno bi bila naša zgodovina po 29. oktobru 1918. drugačna, če bi več odločujočih ljudi delilo globoka spoznanja Ivana Cankarja, ki je v znamenitem govoru "Slovenci in Jugoslovani" 1. 1913. vprašanje jugoslovanstva vsaj za Slovence jasno aniliziral. Ivan Cankar je jasno povedal, da je vprašanje jugoslovanstva zgolj politično vprašanje, ki ga je treba ločiti od kulturnega in jezikovnega. Na osnovi tega stvarnega razločevanja je pokazal tudi na pravilno politično rešitve, namreč: federativno republiko enakopravnih narodov. Cankarjeve besede so naletele na gluha ušesa. Zidealizirana misel zedinjenja na osnovi nerealno pojmovanega jugoslovanstva je odločujočim slovenskim ljudem zameglila pogled in niso spoznali slovenske narodnonpoli-
VIDNA IN NEVIDNA FRONTA
Narava jc opremila nekatere živali z zelo praktično sposobnostjo, da se morejo znebiti svoje kože z levitvijo, kadar jo prerastejo.
Človeška družba na žalost nima pobodne ustanove, čeprav oi bila mnogokrat potrebna. Razmere v družbi se sčasoma temeljito spremene, običaji in zakoni pa ostanejo dolgo nespremenjeni, ko razmere že dolgo več niso Jnake kot so bile takrat, ko so šili zakoni oz. razne medna -odne pogodbe sprejete.
En tak primer so ženevske konvencije, ki zadevajo usodo vojnih ujetnikov po končanih jovražnostih. V dobi, ko so bile v'oj ne pretežno gospodarskega /.načaja, so zmagovalci zavlačevali vrnitev vojnih ujetnikov, ker so jih lahko koristno izrabili za ponovno izgraditev svojega narodnega gospodarstva. V teh okoliščinah je bilo vsekakor hvalevredno prizadevanje, da so se države obvezale, da bodo vrnile ujetnike kar se da kmalu po končanju sovražnosti njihovim lastnim državam. Ko pa so postale vojne v najnovejši dobi predvsem nasilno sredstvo urejanja ideoloških nasprotij, so se razmere bistveno spremenile. Komunisti so spretno izrabljali določila ženevskih konvecij in žapadni formalisti, ki se ali niso zavedali spremenjenega položaja ali pa so zavestno hoteli pomagati 'komunizmu, so vestno izpolnjevali določila ženevskih konvencij ter vračali ujetnike in ubežnike komunističnim državam, če je bilo potrebno tudi ob uporabi laži in nasilja. Komunisti vrnjenih ubežnikov in ujetnikov seveda niso vrnili na njihove domove, marveč so jih podvrgli krutemu mučenju, ki se je v mnogih primerih končalo končno z usmrtitvijo in v primerih zelo mladih s temeljito "prevzgojo".
Sodobna mednarodna kriza ponovno priča, da je mnogo določil mednarodnega prava preživelo dobo svoje koristnosti. Načela priostrenega pojma državne suverenosti, svobode odprtega morja in podobno komunisti pridno izrabljajo — in mnogi naivneži jim, nasedajo—, kadar jim to služi za razširjenje svoje nadvlade nad ostalim človeštvom, ko so se nasilno polastili oblasti v kaki državici kot n. pr. Kubi. Ista načela seveda nimajo nobene veljave, kadar bi jih bilo treba uporabiti za one države, ki so jih — na žalost v veliki meri po krivdi zagovornikov demokracije-komunisti povsem nedemokratično osvojili in jih ne samo politično, marveč tudi gospodarsko temeljito izkoriščajo-
Nove dimenzije mrzle in vroče vojne in nove dimenzije modernega orožja so izpraznile vsebino mnogih preteklih pravnih norm mednarodnega sožitja^ Kot v primeru vrnitve vojnih ujetnikov se na mnogih področjih spreminja sumu ius v su-mam iniuriam. Kot na mnogih drugih področjih življenja doživljamo v časih velikih in hit-
tične problematike v polnem obsegu in luči, še manj pa iskali rešitve.
29. oktober je zgodovinski dan, ker nam je dal dogodke, ki po svoji pomembnosti presegajo dan, leto in dobo. Je pa tudi dan v zgodovini, dan ki je minil in minila sta tudi leto in doba. Ne smemo torej stremeti za ponovitvijo 29. oktobra, niti današnjega položaja presojati po tedanjih prilikah in merilih. Tudi na to nas opominja 29. oktober 1918.
Mate Resman
rih sprememb, da črka ubija. Dokler bodo reševali državniki probleme druge polovice dvajsetega stoletja v legalističnih oblikah devetnajstega stoletja, bomo slišali mnogo duhovitih govorov, ko bodo govorniki skušali dokazati pravilnost svojih diametralno nasprotnih stališč z istimi legalističnimi razlogi. Sporazuma tako seveda dosegli ne bodo, množice bodo zmedene in pritrjevale vedno zadnjemu govorniku, in izpostavljeni bomo vedno večji nevarnosti, da bo končno brutalna sila in tehnolo-gična premoč odločila, katera oblika življenja bo prevladala med temi, ki bodo morda še ostali pri življenju po veliki moriji (ki pa utegne pomoriti kot nepreračunano posledico njih potomstvo): sovzkladenje osebnostnega razvoja v družbi, ki povdarja duhovne dobrine in odreja snovnim značaj sredstva, ali pa splošno usužnenje človeštva ne samo v nekaterih gospodarskih in političnih področjih, marveč v vsej totalnosti njegove eksistence od duhovnega, verskega, družbenega do gospodarskega področja.
Na žalost ločilnica teh dveh svetov ne poteka vzporedno z ločinico med komunističnim in demokratičnim blokom, kakor mnogokrat slišimo ali celo sami verjamemo. Razmejitev bi morda držala še vsaj do neke mere, če se oziramo na oba bloka zgolj v okviru čiste ideologije.-Resnično družbeno življenje pa nam priča, da sta oba vidika zastopana tako v komunističnem kot v demokratičnem bloku in tudi med nevtralci. Tudi med komunisti, zlasti med poedinci in narodi, Iki so prisiljeni živeti pod komunističnim jarmom, imamo mnoge, ki so se načelno in, kolikor jim je to mogoče, tudi v dejanjih oddaljili od ma-terializma; enako imamo seveda v takozvanem demokratičnem taboru polno praktičnih maliko-valcev. Slika sodobnosti je bistveno enalka kot jo je slikal sv. Avguštin v svojem delu "O božji državi". Na zemeljski obli živita pomešani med seboj dve družbi: življenjsko počelo ene je ljubezen, življenjsko počelo druge sebičnost. Kot so Avguštinov! komentatorji pogrešno enačili Cerkev z božjo državo in civilno družbo s pozemsko državo, ponavljajo mnogi isto napako tudi danes, ko enačijo vse dobro z demokratičnim taborom, in vse slabo s komunističnim, oziroma obratno. Na žalost je res, da smo zaradi politične realnosti navezani do neke mere na zmago demokratičnega tabora. Ce bi se komunizmu posrečilo, da si zagotovi kontrolo nad vsem člo veštvom, sicer ni nujno, da bi samo zaradi tega moralo izgubiti človeštvo vse upanje na povratek svobode duha in osebnosti, vsekakor pa bi bila pot obnove mnogo daljše in združena z večjimi problemi. Kljub vsem spoznanim in nepriznanim slabostim 'sodobnega demokratičnega reda je v njem vsekakor mnogo lažja in krajša pot do resnične obnove družbenega življenja, ker zavisi v glavnem od reaktiviranja poedincev, ki morejo preobraziti celotno usmerjenost dužbe in njenih ustanov. Napačno pa bi bilo pričakovati, da bi samo politična ali vojaška zmaga demokratskega bloka rešila tudi bistveni problem sodobne družbe. Povsem možno je, da bi politični ali vojaški zmagi demokratičnega bloka še vedno sledil družbeni razfkroj, če se sedanji razkrojevalni proces pravočasno ne ustavi. Nobena družba, ki šteje letno nad 400.000 registriranih razporok (in nihče ne ve točnega števila, koliko jih
zapusti drugega zakonca) kot v ZDA ali kjer četrtina vseh otrok živi samo z enim staršem, ali kjer stremljenje za večjim materialnim užitkom žene mnogokrat brez potrebe matere z majhnimi otroci v službe ter omejuje rojstvo otrok, ne bo dolgo obstojala, četudi je ne bo nihče ogrožal s silo.
V tem obdobju zelo delikatne-ga ravnotežja vojaških sil med dvema blokoma, ki sta—kljub vsem dodatkom raznih sekundarnih značilnosti — vcndarla bistveno ideološko nasprotna, zagovorniki vrednosti človekove osebnosti in svobode nimajo mnogo izbire v svoji opredelitvi. Ker eden taborov priznava samo realnost snovnosti — surove vojaške sile in premoči—Stalin je posmehljivo vprašal, koliko divizij ima papež —, ki pa ima na drugi strani le predobro sliko notranje slabosti nasprotnega tabora in število tistih, ki jim je postalo geslo "raje rdeč kot mrtev" življenjska filosofija, je mnogokrat potrebno, da pokaže demokratski tabor (na žalost je bilo že mnogo takih potrebnih prilik zamujenih in vsaka naslednja je bliže nevarnosti, da se nova svetovna vojna v vsej ne-sluteni strahoti resnično sproži), da se je pripravljen za ohranitev svojih vrednot tudi boriti.
Toda ta pripravlejnost sprejeti nase tudi potrebne žrtve za ohranitev bistvenih vrednost, ki se ne . ahegati-s	pri inf-
lacijo juristične terminologije mednarodnega prava, ki ne odgovarja več realnosti sodobnega mednarodnega sožitja, predstavlja šele del odgovora na vprašanje ogroženega obstoja človeške družbe. Dopolnjen mora biti s pozitivnim delom za preusmeritev poedincev in družb od precenjevanja snovnih dobrin in z njimi združenimi razkroj evalni-mi družbenimi procesi k ponovnemu priznanju prednosti duhovnih dobrin, čemur bo sledilo samo po sebi povečanje družbenih procesov, ki povezujejo člane med sabo k večji storilnosti, ne da bi zato utesnjevali upravičene aspiraoije poedindh osebnosti, zlasti sodelovanja. Ta del odgovora pa ne iščemo samo v t. zv. demokratičnem taboru. Na razpolago imamo mnogo dokazov, da izgublja materializem na svoji moči tudi v komunističnem taboru.
Združitev obeh gradilnih tokov v obeh taborih in med t. zv. nevtraloi nudi vsaj nekaj upanja, da se bo človeštvo končno le preborilo Skozi sedanje težave in nastopilo dobo, ki bo omogočala nekoliko bolj človeka vredno življenje brez strahu, da more pomeniti prihodnji trenutek začetek medsebojnega uničenja človeštva.
dreš
•Sitiv; • iif**
Natančna kopija kolumbove ladje, ki ga je pripeljala v Ameriko. (C.S.)
+ LUBEN DIMITROFF
14. septembra je umrl v India-nopolisu, Ind. glavni urednik tednika "Macedonska Tribuna" g. Luben Dimitroff. Vršil je obenem tudi posle glavnega tajnika Macedonske Politične Organizacije za USA in Kanado.
Pokojnik je bil poznana osebnost v borbi za dosego cilja Svobodna Macedonska Država. Bil je izredno delaven in je v glasilu Macedonska Tribuna zagovarjal cilje svobodoljubnih Macedon-cev ter se boril proti komunizmu in proti velesrbskemu šovinizmu. Slišal sem ga govoriti na čtevil-nih zborovanjih, zlasti na raznih konvencijah, tako n. pr. v Gary, Ind., kjer sem ga prvič spoznal v Ohicagu potem pa lansko leto v Clevelandu, Ohio.
Ko sva bila zadnjič skupaj, mi je dejal: "Slovenci, Hrvati In
Hrvatsko narodno viječe — ustanovljeno
Zadnje dni avgusta in prve dni septebmra je bilv New Yorku v hotelu Cornmodore sestanek skoraj vseh pomembnejših hrvatskih organizacij iz Amerike, Kanade in ostalega svobodnega sveta. Namen tega sestanka je bil ustvariti narodni forum, ki naj pred javnostjo enotno zastopa izseljeno Hrvatsko v dosego liija" — suvci etru Hi-vaisks Država. Pobudo za to so dali Ujedi njeni Ameriški Hrvati, organizacija, ki ima svoj sedež v Chicagu, in svoje odseke po drugih delih Amerike in Kanade. Skoraj leto dni so trajale priprave. Iskali so zvez z vsemi, ki hočejo dobro Hrvatski in pozabiti osebne in strankarske interese ter se podrediti občemu do bru—Svobodna Hrvastka.
Na kongresu so bile zastopane številne organizacije iz Amerike, Kanade; prišli so tudi zastopniki iz Evrope (Avstrija, Nemčija, Španija, Italija, Anglija, Avstralije, Argentine, Brazilije, iz drugih držav užne Amerike. Pisana družba, toda edina v cilju — Svobodna Hrvatska! Kljub mno gim spornim točma je bil cilj dosežen. Osnovano je bilo rhvat-sko narodno prestatavhištvo v svobodnem zvetu — Hrvatsko Naronod Viječe. Na čelu tega odbora je poznani hrvatski javni delavec iz Chicaga dr. Ibrahim Beg Džinič, drugi važnešji člani so: Miroslav Gal kot podprdsed nik prof. Ivan Oršanič, Srečko Rover, dr. Branko Jelič, dr. Jurt Petričevič, dr. Milan Blazkovič dr. Milan Mostovac in še drugi,— Odprta je pot še drugim hrvatskim organizacijam, da tako pride do popolnega narodnega edinstva v dosego skupnega cilja-Hrvatska Država. Na konvenciji so bili odlični gostje iz ameriške ga javnega življenja, tako kot go vorniki kakor zastopniki. Zboro vanje je pozdravil tudi pomožni škof iž New Yorka Swanstrom.— Bog daj uspeh akciji in delu za zbližanje vseh konstruktivnih sil v dosego lepega cilja, kateraga se vesele tudi Slovenci in ga iz srca podpirajo.	M.G.
Macedonci moramo roko v roki sodelovati. Isti cilji nas vežejo. Moramo najti pot, kako to zvezo še bolj utrdimo". Imel je polno razumevanje za slovenske težnje po državni samostojnosti ter je bil vedno izredno vesel, ko je lahko na macedonskih prire-ditva pozdravil slovenskega zastopnika. Pokopali so ga z velikimi slovesnostmi v Torontu, Kanada.
Naše sožalje odboru MPO! Ohranimo mu lep spomin!
M.G.
ov/ce iz
Slovenije
(Postno iz zasebnih pisem in poročil)
•	Iz Dolenjske.... le v Sloveniji je revščina in sicer taka, da Bog pomagaj. Najbolj je udarjena Dolenjska, to pa verjetno ri3.flj t«*ga, ker nima skoro nič industrije. V Uužemberku se n. pr. skoro hi nič izpramenilo. Edino, kar jim je Titovina prinesla, je elektrika, toda to bi verjetno sedaj že imeli tudi pod kakim drugim režimom....
Dolenjska je res uboga, vsaka hiša ima dovolj mrtvih, od partizanov pobitih. Otroci so reveži, niti čevljev nimajo. Davki so strašni in vse požrejo, kako naj si potem kaj privoščijo. Saj pri nekaterih hišah nimajo niti toliko, da bi kupili znamko za v Ameriko....
•	Kako je na štajerskem in Gorenjskem? Na Štajerskem in Gorenjskem je bolje in več tujcev in več tovarn je, kjer najdejo ljudje zaposlitev. Pa kljub temu je revščina velika. Davki tudi ogromni. Vse sili v tovarne, kjer so bolje plačani kot na deželi. Na splošno pa je vse mrtvo. V osmih dneh mojega bivanja v Sloveniji nisem slišal ^nega človeka, ki bi hvalil režim in današnjo ureditev. Celo partijci sami so zmerjali.... Na Brezjah so cesto do cerkve asfaltirali. So tudi stojnice, le pravih ipominčkov ni, je vse primitivno, proletarsko.
Ceste so pa boljše kot so bile. Nekaj so jih sicer naredili Nemci in sedanji režim jih samo
vzdržuje. Avstostrada Ljubljana - Zagreb je lepa, toda preozka sicer je pa dobro izpeljana. Precej je tudi novih stavb, stanovanja v njih so tako draga, da si jih samo partijci lahko privoščijo, za ostale ljudi je to nemogoče. Imajo pa vst .kopalnice ■ in. so zelo okusne zgradbe.
•	Iz Maribora. Maribor, ki je bil • vedno živ, je danes mrtev. Niti Avstrijci, ki pridejo zopet "žret" v Slovenijo, ne morejo mesta poživeti. Vse jih gleda po strani ko vidijo, kako "žrejo" in se jim smejejo. Nekdanji premaganci — danes zopet gospodje....' Na Pohorje pelje danes vzpenjača. Ta mi je še najbolj imponirala. Dobro zgrajena in po ameriškem sistemu. Luštne so tudi 'majhne enodružinske oziroma enosobne hišice kot jih pri nas poznamo pod imenom motel. Vsaka drugačne barve, vsaka svoj napis ali Sneguljčica ali Rdeča kapica itd. Niso daleč od končne postaje na Pohorju.
•	In postrežba? Resnično, toda žalostno. Postrežba obupna, celo na Bledu nič bolje. Ako pa vidijo, da si j tujec, zlasti Amerikanec, je obraz takoj drugačen, takoj odlična postrežba. Za domačine nimajo, ker dajo premalo ali pa nič napitnine. Ni kdo nima interesa, da bi komu hitro postregel, ker pač plačo ravnotako dobi, ostalo ni važno. Za tujce ni skoraj nič pripravljeno, a vendar vabijo tujce. Niti spominov ne moreš dobiti, moraš iskati kot neumen, predno kaj stakneš....
Dvokolo s čolni, ki so ga zgradili v čikagu.
PRAZNOVANJE 500-LETNICE LJUBLJANSKE ŠKOFIJE IN POVIŠANJA V NADSKOFIJO
Na to važno praznovanje so merodajni krogi mislili že več let nazaj. Saj se spominjamo, da je dr. F. Lukman pripravljal posebni zgodovinski zbornik, ki naj bi izšel za to priliko. Za obletnico pa so si merodajni krogi naložili še tele naloge: obnovitev stolnice in škofijske palače, obnovitev notranjščine stolnice, i.t.d. Več ali manj je to bilo napravljeno, le pločnik okrog stolnice je ostal neporavnan, baje po krivdi ljubljanskih uradnih necerkvenih krogov.
Za obnovitev stolnice in ško-i
fijske palače, sama po sebi draga zadeva- je bila organizirana posebna nabirka na miklavževo nedeljo leta 1960 po cerkvah škofije. Verniki so se velikodušno odzvali celo oblast je milostno dovolila, da ta zbirka ni bila obdacčena, ker je obnovitev stolnice pač v ponos mestu Ljubljani.
Dela v stolnici so se pričela leta 1961. Naslednje novosti oziroma olepšanja lahko zdaj občudujemo v stolnici: Oltar Brez-janske Marije je dobil pozlačen izrezljan baročni okvir, škofov prestol je dobil novo obliko po zamisli arhitekta Plečnika. Obnovljena je bila kapela Sv. Križa, kjer je zdaj krstilnica. Nove so marmornate stopnice do oltarja, krstilnice in na prižnico. Nova je osvetljava stolnice in zelo dobra je ozvočitev cerkve.
Priznati moramo tudi, da se je versko življenje v stolnici zelo poživilo. Spored maš je naslednji: zgodnje maše ob pol petih in polšestih, zborna maša ob šestih, ob sedmih farna maša s petjem in pridigo, ob osmih mladinska maša s pridigo, petjem ali pa recitirana, ob devetih velika maša s petjem in pridigo. Popoldne ob štirih tiha maša s pridigo, ob šestih krščanski nauk, ob pol sedmih tiha maša z ljudskim petjem in pridigo, po maši pa pete litanije Matere Božje pri Marijinem oltarju. Pobožnosti se torej v stolnici zaključijo okrog osmih zvečer. Torej so nedelje v stolnici zelo zaposlene, če se prav spominjam se je stolnica v starih časih zaprla že ob štirih popoldne.
Kot posebna duhovna priprava na 500-letnico je bil za vse mesto Ljubljano sv. misijon pred veliko nočjo 1962. Tudi po deželi so mlsijoni v ta namen zelo dobro uspeli. Mnogo ljudi je uredilo svoje skrivi j ene račune z Bogom. Udeležba sv. misijona v Ljubljani je bila sicer nekoliko nižja kot na deželi, toda vsekakor je ta misijon bolje uspel kot pa zadnji pred vojsko. V jubilejnem letu, ki je bilo razglašeno za vso škofijo od 6. decembra 1961 pa do 6. septembra 1962, naj bi verniki še prav posebno veliko molili za škofijo ter razmišljali o pomenu in dolžnostih do nje.
Pred nekako 30 leti, po predlaganem konkordatu, naj bi Ljubljana postala nadškofi j a, jugo-slovenarska in srbska nestrpnost sta tedaj namen predprečili. Tokrat pa je akcija, ki so jo podprli, vsi jugoslovanski katoliški škofje, zlasti pa zagrebški metropo-lit dr. F. šeper, imela hiter, skoraj nepričakovan uspeh. Za Božič 1961, je Ljubljana zvedela, da je postala nadškofija, meseca februarja 1962 je dospela uradna listina, 4. marca 1962 pa je bila v ljubljanski stolnici velika slovesnost ustoličenja prvega nadškofa dr. Antona Vovka. Zagrebški metropolit je ta dan novico slovesno razglasil v stolnici ter čestital Slovencem in Ljubljani. On je tudi opravil obred ustoličenja. Povedal je tudi, da je bil Rim takoj zelo naklonjen ideji ter da se mu je zdelo popolnoma narano, da je Ljubljana, ki je politično enakopravna ob Zagrebu in Belgradu kot središče naroda, tudi v cerkvenem pogledu na isti stopnji.... Na veliko noč, 1962, pa je bel-grajski pomožni nadškof dr. Gabrijel Bukatko izvršil obrede podelitve palija prevz. nadškofu dr. Antonu Vovku.
V okvir proslav so spadale tudi posebne šmarnice, ki jih je sestavil dr. Maks Miklavčič, obravnavajo zgodovino ljubljanske škofije s posebnim povdar-kom na Marijino češčenje. Imele so velik uspeh. Tudi po deka-
nijah so bile skozi vse leto primerne proslave za petstoletnico škofije.
Kot krona pa naj bi bila proslava v Ljubljani 8. in 9. septembra 1962. To se pravi na mali šmaren. šenklavški cerkveni zbor, je za to priliko naštudiral poseben koncert, ki naj bi v prerezu pokazal slovensko cerkveno glazbo v zadnjih stoletjih. Zbor vodi kanonik Venčeslav Snoj, pomaga pa mu dr. M. Cuderman. Na koncertu je sodeloval tudi solist ter slavni tenorist dunajske opere Anton Dermota, ki je svojo glazbeno karijero začel prav na šenklavškem koru. Stolnica je bila za koncert slovesno razsvetljena. Mnogo je bilo gostov. Stolni župnik kanonik Franc GMnšek je s primerno razlago povezaval posamezne pevske točke.
Izvajali so dela Jakoba Gallusa, Gabrijela Plavca, Janeza Krstnika Dolarja, Jakoba Zupana, Gregorja Riharja, Antona Foersterja, patra Hugolina Satt-nerja, dr. Franca Kimovca, Stanka Premrla, Matije Tomca, Alojzija Mava ter Klemenčiča. Solo točke je pel Anton Dermota. Udeleženci so koncertu pazljivo sledili, učinkoval je nanje tudi vsebinsko. Za zaključek je ljubljanski nadškof dr. Anton Vovk podelil vsem zbranim blagoslov. Pred koncertom pa je prevzvi-šeni nadškof priredil sprejem za vse goste in zastopnike. Med zastopnike so bili tudi oni od mesta Ljubljane in LRS. Nadškof jih je posebno nagovoril z željo, da bi bilo razmerje med cerkveno in svetno oblastjo zmeraj dobro.... Odgovoril mu je predsednik verske komisije B. Kocijančič, ki je ponovil željo
po dobrih medsebojnih odnoših. Po sprejemu so se gostje udeležili slavnostne večerje, po večerji pa zgoraj omenjenega koncerta.
Med udeleženci so bili naslednji gostje od doma oziroma iz tujine: Biseromašnik belgrajski nadškof dr. Josip Ujčič, predsednik škofovskih konferenc zagrebški metropolit dr. Franjo Šeper, križevski grško-katoliški administrator in belgrajski pomožni nadškof dr. Gabrijel Bukatko, škof dr. Jos. Srebrnič z otoka Krka, dr. Viktor Buric iz Senja, dr. Maksimilijan Deržeč-nik iz Maribora, msgr. Štefan Baeuerlein iz Djakova, pomožni škof dr. Josip Lach iz Zagreba, msgr. Josip Pavlišič iz Senja pomožni naškod, dr. Bezmarino-vič c Hrava, pomožni nadškof, apostolski protonotar dr. Janez Jeniko iz Belgrada, Rudolf Šverer iz Djakova. Iz tujine so bili navzoči: Slavko Bavdaž iz Rima, msgr. Alojzij Baznik iz Oleve-landa, Ferdinand Demšar, kurat Us Forces v Nemčiji, ta dva sta bila kot zastopnika slovenskih amerikancev. Iz Nemčije je prišel zlatomašnik in duhovni vodja slovenskih rudarjev, na Westfal-skem župnik Božidar Tensun-dern. Iz Trsta je bil kanonik dr, K. Muzizza, prošt Leopold Jurca pa je zastopal zadržanega pore-ško-puljskega administratorja dr. Nežiča. Kanonik France Hra-stelj pa je zastopal stolni kapi-telj iz Maribora.
Razstava teoloških knjih iz let 1462 do 1962, ki jo je smotrno pripravil g. M. Smolik in pa razstava sakralne umetnosti sta bile odprte tudi ob priliki proslav. Obe sta doživeli velik uspeh.
DRUŽBENI NAPREDEK
IN OBČA BLAGINJA
(Nadaljevanje in konec)
OBČA BLAGINJA - MERILO DRUŽBENEGA NAPREDKA
Zanesljivo merilo družbenega napredka je obča blaginja in njena vsakokratna realizacija v določeni družbi in v določenem času.
Obča blaginja je navišja naravna dobrina. Leon XIII. je zapisal v okrožnici francoskim katoličanom Au milieu des solici-tudes (1892): "obča blaginja je za Bogom prvi in zadnji zakon". Papež Janez XXIII. uporablja izraz bonum commune v okrožnici Mati in učiteljica narodov, ki so ji v Severni Ameriki spremenili naslov v "Krščanstvo in družbeni napredek", vasj šestnajstkrat in nekajkrat še podobne izraze. Že to dejstvo dokazuje, da je pojem obče blaginje zelo važen in zanesljiv kažipot v družbinem spremljenju po napredku.
■Na žalost je združenih s pojmom obče blaginje več težav, ki napravljajo naše merilo težje opredeljivo in zato tudi težje uporabno.	\
Glavne težave so: 1) Družbeno življenje nikdar ne miruje; če bi že ne bilo nobene druge spremembe, predstavljajo odmiranje in rojstva članov družbe spremenjene okoliščine.
2)	Ker je družbena blaginja zvezana z družbo in je družba plod človekove družne narave, človekova narava pa je enota več elementov, tudi obča blaginja ni nekaj enostavnega, marveč je sestavljena ter ima določeno zgrajenost.
3)	Naše spoznavne sposobnosti so omejene in kulturno pogojene, tako da le s težavo vidimo v družbeni stvarnosti enoto in ;eloto.
4)	K slabemu nagnjena človekova narava vnaša neprestano nepopolnosti, ki ogražajo tudi najboljše načrte in najplemeni-tejše namene.
DRUŽBENO ŽIVLJENJE SE NEPRESTANO SPREMINJA. Menja generacij vnaša vedno kaj novega v družbo. Kljub vsemu vplivu, ki ga izvajajo družine in celotna družba na doraščajoči rod in kljub bistveni kontinuiteti kulture bo nova generacija gradila svoj svet vedno za spoznanje drugače kot so ga njeni
starši. Tok sprememb bo včasih počasnejši in včasih hitrejši, toda izostal ne bo nikoli. Zato si ne moremo zamisliti obče bi a-/ ginje kot nekaj statičnega, kar bi mogli izraza ti v določenem številu snovnih in duhovnih dobrin (v kolikor je duhovnost sploh moči izraziti s količinskimi merili), Iker bi tudi morebiti doseženi uspeh prihodnji trenutek ne odgovarjal več dejanskim potrebam, še najbolje moremo razumeti občo blaginjo. kot neke vrste dinamično ravnotežje v zadovoljevanju vseh potreb družbe v njihove relativni pomembnosti z ozirom na določeno vrednostno lestvico in na časovno valovanje povdarkov določenega trenutka.
OBCA BLAGINJA JE SESTAVLJENA IN ZGRAJENA ENOTA. Ker je človek sestavljena enota večih hierarhično zgrajenih stopenj bivanja, se odraža to tudi v obči blaginji. Zato vsebuje duhovne in nravne dobrine, družbene odnose in snovne dobrine. Njih pomembnost je hierarhično urejena z ozirom na njihovo bistvo. Kljub temu dovoljuje ta hierarhični red mnogo enačic, M se izražajo v različnih kulturah (Boga moremo častiti bodisi kleče bodisi stoje — hrano moremo uživati bodisi z nožem in vilicami bodisi s palčkami, itd). Kljub temu postavlja narava stvari določene meje, ki jih morajo upoštevati tudi kulturne variadije, če hočejo služiti obči blaginji (življenjskega standarda ni mogoče dvigniti v pravilnem redu z izvajanjem tega, kar je nekdo pravilno označil "kontrola rojstev brez kontrole samega sebe").
DUHOVNA TEŽAVA RAZUMETI STVARNOST KOT ENOTO. Kot posredni dediči grške kulture smo deležni tudi njene značilnosti, da skuša razumeti stvarnost tako, da postavi miselno dvoje nasprotij, ki se izključujeta (del in celota, poedi-nec in družba, statika in dinamika, itd). Ker je mišljenje podlaga našega ravnanja, kaže celotna zgodovina zapadne civilizacije znake dialektike, borbe dveh nasproti, ki gresta v vedno večje ekstreme. Danes sta globina in obseg teh nasprotij v duhovnem in družbenem življen-
•	Hans Kueng, The Councll
and Reunion, Sheed & Ward, London and New York 1962, Stagbooks; Letos je izšla že tretja izdaja angleškega prevoda (prevedla Cecily Hastings) knjige nemškega teologa dr. Hansa Kuenga, ki je izšla tudi že v več izdajah pri Herderju pod naslovom: Konzil und Wiederve-reinigung. Knjiga je vzbudila mnogo pozornosti ne samo med katoličani, marveč tudi med protestanti. Anglikanski nadškof lord Fisher je o njej izjavil "Take knjige še nisem bral v vsem svojem življejnu". Glavna misel knjige, ki je ni mogoče na kratko oceniti v nekaj vrsticah, je, da je pogoj za realistično upanje na zedinjenje kristjanov prejšnja reforma Cerkve. Ta reforma je v Cerkvi vedno potrebna, ker je človeški element njen bistveni sestavni del. Reforme pa ne smemo pojmovati ozko kot odstranitev vsega, kar kaže znake gnilobe in okvare, marveč pozitivno kot prilagoditev božjega elementa v Cerkvi vsakokratnim novim kulturnim in družbenim razmeram. Sedanji papež Janez XXIII je omenil kot enega glavnih namenov sedanjega cerkvenega zbora "aggiornamento"— izraziti večnostno vsebino krščanstva na način in v jeziku, ki ga sodobnost razume, študij te knjige, ki je dostopna poleg nemškega originala že v mnogih prevodih, je po mojem mnenju minimalna dolžnost vsakega pismenega katoličana v dobi zasedanja sedanjega zbora.
•	Proceedlng, Rural and In-dustrial Conference, Antigonish, June 24, 25, 26, 1962. Extension Department univerze sv. Frančiška Ksaverija v Antigonishu jc izdal kot razmnoženino (cena. $1.—) na 76 straneh govore in referate konference, ki je bila posvečena vprašanju konzumne-ga zadružništva. Posebne pozor-
//?	J CH
nosti sta vredna referata dr. R.J. MacSvveena, ki je govoril o mnenju, češ da so konzumne Zadruge potrebne v zaostalem gospodarstvu, da pa so nepotrebne danes, in pa referat Jerryja Voorhisa (Executive director, Co-operative League of the USA), ki je naglasil med drugim: zadružna proizvodnja lahko zopet vzpostavi pravilni odnos med potrebami in zadostitvijo potreb (v nasprotju z vzujanjem potreb,) kar bo praktični odgovor na probleme tehnološke brezposelnosti, stalno naraščajoče zadolžitve potrošnikov in gospodarskih recesij; uveljavl-jenje zdravih gospodarskih interesov vsega prebivalstva s pomočjo zadrug bo onemogočilo uveljavljanje sebičnih koristi poedincev ali poedinih skupin; zagotovitev lastništva krajevne trgovine an industrije v rokah domačinov bo preprečilo pretirano koncentracijo v kontroli sodobnega gospodarskega življenja. Mary T. Lynch iz Sydneya je pročala o rezultatu več študij, ki so za Sydney dokazala da je neresnična mnogokrat ponavljana trditev, da so cene v konzum-nih zadrugah višje kot v ostalih trgovinah. Poročilo vsebuje tudi kratek referat dr. R. čuješa pod naslovom: Members speak up, v katerem opozarja, da je celotno zadružništvo postavljeno pred zgodovinsko nalogo: rešiti sodobno družbo pred gospodarskim in političnim totalitarianiz-mom ter vzpostaviti pravilno mesto konzumenta v gospodarstvu kot izhodiščno točko gospodarske dejavnosti kot jo je nakazal Heinrich Pesch, S.J.
dreš
• Proceedings of the Sympo-
sium on Mater et Magistra (Christianity and Social Pro-gress) by Pope John XXIII, Not-re Dame, Indiana (Department of Economics University of
Notre Dame, 89 strani, $1.25). Simpozium, ki ga je priredila univerza 5. maja 1962, je obravnaval okrožnico pod dvema glavnima vidikoma: Družbeni odnosi in vprašanje neravnotežja ter Sodobni poskusi gospodarskega napredka. Poleg domačih profesorjev univerze so se udeležili kot govorniki in kot disku-santi tudi znani ameriški komentatorji okrožnice kot sou-rednik jezuitskega tednika America Benajmin L. Masse, S.J., ter zastopniki industrije, delavstva ter državne uprave. Poleg referatov obsega knjiživa tudi stavljena vprašanja, ki so prišla iz občinstva ter odgovore nanje. Poedini rerefenti navajajo tudi mnogo literature, ki je izšla v zvezi z okrožnico.
dreš
•	The Consumer Co-operative
Movement, Problems of Educa-tion and Culture. Alexander F. Laidlavv. James Peter VVarbasse Memorial Library Association v New YoPrku je izdala v majhni brošuri predavanje, ki ga je imel tajnik Cooperatives Union of Canada dr. A.F. Laidlaw 1. maja 1962 v okviru tečaja o konzumni h zadrugah v New Yorku, ki ga je priredila the New School For Social Research. Predavanje zaključuje: "Zadruga so edina ustanova, ki more nuditi oboje —ekonomski mehanizem in družbene vrednote, ki jih zahteva doba, v katero smo pravkar za-, čeli stopati".
•	THE OTHER AMERICA, Poverty in the United States, Michael Harrington, The Mac-Millan Co„ New York, 1962. Prebivalci ZDA uživajo najvišji življenski standard na svetu. Eden njenih ekonomov J.K. Gal-braith jo je naslovil The Affluent Society — Dežela obilja. Avtor Michael Harrington, nekdaj pomožni urednik lista The Catholic VVorker, prikaže v tem delu drugo stran ameriške družbe, ki je za mnoge nevidna — 40 do 50 milijonov oseb, ki žive v veliki revščini in ki z redkimi izjemami
nimajo upanja da bi se njihov položaj izboljšal. Mnogi navidez socialni ukrepi države kot podpora cenam kmečkih pridelkov, brezposelno zavarovanje in pdb. tem ljudem ne koristijo, ker ali ne pridelajo dovolj, da bi mogli prodajati na trgu, ali pa so njihovi prejemki tako nizki, da jih razne oblike zavarovanj ne dosežejo. V velikem številu opravljajo tudi delo, ki je najslabše plačano in take vrste, da je v njem težko organizirati delavske organizacije.
Reveži v ZDA zavzemajo kako četrtino celotnega prebivalstva. Večinoma so belci, vendar trpijo barvne manjšine revščino v koncentrirani meri. Poleg barvnih manjšin trpe revščino zlasti naslednje skupine: sezonski delavci na farmah, starčki, industrijski delavci, ki so izgubili delo zaradi avtomacije, otroci, družine, kjer služi kruh žena, ljudje z malo izobrazbe. Težava je toliko večja, ker je revščina kot začarani krog, iz katerega se je skoraj nemogoče izkopati: revščina ima za posledico slaba stanovanja, slabo prehrano, povečano potrebo po zdravniški pomoči, za katero ni denarja, prez-zgodnji koneč obiskovanja šol itd. Statistike kažejo, da je v revnih krajih otroška umrljivost največja, da je večji odstotek otrok duhovno zaostalih, in da je večji odstotek kot v drugih predelih duševno bolan. Kar je najbolj žalostno, je to, da v večini teh primerov ni več volje do izboljšanja položaja, marveč resignacija, ker se je že toliko individualnih poizkusov izjalovilo. Potrebna je velika in načrtna pomoč družbe, predvsem federalne vlade, če nočemo, da bo ta odstotek te druge družbe v ZDA še naraščal.
Knjiga uporablja izsledke mnogih socioloških raziskovanj in prikaže mnoge važne vidike, ki jih mnogi preradi prezro, ko razpravljajo o sodobnih družbenih vprašanjih.	dresš
ju dosegli taka dimenzije, da je obstoj človeštva resno ogrožen. Pomanjkanje enotnosti v mišljenju je dopolnjevala vera s svojim izrazitim povdarkom celote in povezave (povezava z Bogom je bila vedno tudi najtr-dnješa povezava med ljudmi. Družbena nasprotja so bila zato vedno ostrejša v dobah, ko je vera izgubila na svoji moči, da bi preoblikovala družbo po svojih idealih.)
Problematika dialektike je že od nekdaj zanimala mislece, ki so vsaj slutuli usodnost dialektičnega načina mišljenja za družbeno življenje in vsaj v nekaterih primerih uvidevali, da ne pride do dna vseh stvarnosti (Plato, pitagorejci, coinsidencia oppositorum v Bogu Nikolaja iz Kuze, kontrarna nasprotja pri sv. Tomažu, itd). Več sistematičnega preučevanja tega problema in morda več upanja na za-dovoljivejšo rešitev opažamo v zadnjih desetletjih. Romano Guardini je že pred prvo svetovno vojno skupno s Karlom Neundoerferjem zamislil svojo "filozofija konkretnega", ki nadaljuje sholastično teorijo o kontrarnih nasprotjih. Svoje ideje je objavil v knjigi Der Ge-gensatz (Nasprotje. Poizkusi filozofije življenjsko konkretnega), ki je izšal 1. 1925 (1. 1955 druga izdaja). Številne njegove knjige, ki so našle širok krog bralcev zlasti med intelektualci, uporabljajo v veliki meri temeljne ideje, ki jih je izrazil v, tem svojem filozofskem delu. Ista problematika je postala glavni interes dunajskega profesorja filozofije Leona Gabriela, ki je poleg člankov v raznih revijah naptisal 3 knjige: pri Her-redju sta izšli "Von Brahma zu Exinstenz" (1949), ki ji je dal podnaslov: "Temeljne oblike mišljenja in enotnost filozofije", ter "Mensch und Welt in der Entsheidung" (1961), pri Puste-tu pa "Logik der VVeltanscha-uug" (1949). Letos je izšlo delo jezuitskega duhovnika, profesorja na Georgetovvn University v Washingtonu Williama F, Lyncha "The Integrating Mind" (Sheed and Ward, New York, 1962), v kateri izraža mnenje, da nas stvarnost sili k iznajdbi boljšena miselnega orodja, ki bo bolj ustrezalo strukturi realnosti in bo vodilo tudi do znos-
i nejšega dnižbenega življenja, ker bo dialektiko zamenjal dialog.
Poleg teh strokovnih del, ki načenjajo srčiko problema samega, se pojavljajo klici po novi sintezi razmetanih atomov na vseh področjih človekovega udej-stvovanja. S tem samo potrjujejo, da smo danes ne samo sredi kake površinske zgodovinske prelomnice, marveč da sega današnja kriza prav do našega načina mišljenja in dojemanja stvarnosti.
K SLABEMU NAGNJENA ČLOVEKOVA NARAVA. Nauk o izvirnem grehu je razodeta verska resnica, toda posledice greha so tudi empirično dokazljive. Pri realizaciji še tako dobro zamišljenega programa za družbeni napredek in ob še toliki meri dobre volje moramo realistično pričakovati, da izvedba ne bo nikdar popolna. Delo za uresničenje obče blaginje bo torej zaradi narave stvari vedno nekončano delo, pa kljub temu naloga, ki se ji moramo bližati, kolikor le dopuščajo naše sile.
OPREDELITEV OBČE BLAGINJE
Obča blaginja ni vsota blaginj poedinih članov družbe. Tako pojmovanje predpostavlja individualistično družbeno filozofijo, ki ne zdrži kritike. Družba je stvarnost, ki je več kot zgolj vsota poedincev — in isto velja tudi za občo blaginjo.
Obča blaginja tudi ni blaginja zase obstoječe celote. Tako je mišljenje vseh totalitarnih režimov, ki ne priznajo vrednosti o-sebe in poedinca podrede kot sredstvo brez lastnih neodsvojlji-vih pravic kolektivu: rasi, naciji, proleteariatu ali čemu drugemu.
Obča blaginja tudi ni največja stopnja blaginje največjega števila članov družbe. To je samo enačica prvega, individualističnega pojmovanja družbe, in je enako zgrešeno. Predstavlja mehanični poizkus poličinskega nadomestka za potrebno kakovost.
Obča blaginja je trajna realizacija vseh tistih pogojev v družbi, ki omogočajo članom družbe, da izrazijo v občestveni kulturi polnost svoje osebnosti in družbenosti.
V božični poslanici 1. 1942 je Pij XII. označil občo blaginjo kot nepretrgano ostvarjanje "...tistih
zunanjih pogojev, ki jih vsi državljani potrebujejo za razvoj svojih sposobnosti, svojih opra-. vil in za svoje snovno, duhovno ter versko življenje", Znani nemški jezuit Oswald von Nell-Breuning jo opredeljuje takole: "Stanje družbe, ki na prvem mestu nudi vsakemu svoje pravo mesto v družbi, kjer more razviti vse od Boga sprejete sposobnosti in sile, da doseže telesno, duhovno in nravno popolnost, in da obogati v svoji službi družbi ističasno sebe na zunanjih in notranjih dobrinah" (prevedeno iz nemščine iz sestavka v Philoso-phisches Woerterbuch, urednik W. Brugger S.J., Herder, Wien, 1948, str. 120).
V današnji družbi, ki jo označuje "porast družbenih odnosov" ali "socializacija" (Janez XXIII v okrožnici Mati in učiteljica narodov), si je treba še posebej prizadevati, da naraščajoča in do neke mere potrebna birokratizacija življenja ne bo zadušila življenjskega prostora osebnosti. Danes bolj kot kedaj je treba povdarja-ti, da je bogato družbeno življenje nemogoče brez močnih osebnosti, kakor tudi na drugi strani, da se morejo močne osebnosti razviti le v dobro urejeni družbi.
SREDSTVA ZA DOSEGANJE OBČE BLAGINJE
Obča blaginja je tako kažipot, ki nam pomaga usmerjati družbene spremembe v smer resničnega družbenega napredka. Praktični sredstvi, ki nam moreta v vsadkanjih odločitvah pomagati do uresničevanja obče blaginje, pa sta dosledno uveljavljanje družbene ljubezni.
R. Ču ješ
pridigal pa v angleščini. Hotit je delegate, naj posvete vse sile v to, da se bo atomska energija porabljaja izključno v dobrobit človeštva, ne pa za uničevanje. Pozval ijh je tudi, naj ne pozabijo na vezi, ki obstojajo med prirodoslovnimi vedami in vero.
• Kanadčan FIoyd F. Griesbach
iz Barrieja, Ontario, je odšel v Pakistan za eno leto, kjer bo pomagal pakistanski vladi organizirati vzgojo zadružništva.
DRUŽINSKI DOHODKI V ZDA
Po najnovejših podatkih Urada za ljudsko štetje v ZDA so se celotni dohodki družin v ZDA (pred odtegljajem za davke) dvignili od povprečja $5,620 v 1. 1960 na $5,737 v 1. 1961. L. 1950 je bil povprečni skupni dohodek družin $3,319. V tem obdobju od 1950 do 1961 so se dohodki povečali za 73%. Ker pa so narasli tudi življenjski stroški za 24%, se je kupna moč povprečne družine povečala samo za 49%.
Po starostnih skupinah glavnega zaslužkarja so dosegle najvišje dohodke družine, katerih glavni zaslužkar je bil star med 45 in 54 leti, med zaposlitvami pa so izkazovale najvišje dohodke družine, katerih zasluškarji so pripadali profesorinalnim ali tehničnim poklicem.
ZASTOPNIKI 75 DRŽAV MOLIJO ZA MIR
V času šestega zasedanja mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA—International Atomic Energy Agency) na Dunaju je daroval dunajski nadškof, kardinal Franziskus Koe-nig, sv. mašo za delegate. Med udeleženci je bil tudi glavni delegat SSSR profesor V.S. Emelja-nov z ženo in hčerko. Kardinal je bral evangelij v ruščini, španščini, francoščini ter angleščini,
llllllllll@llllllllllll@llllllllllll@IU
Leto se bliža koncu! Prosimo, poravnajte naročnino za "Slovensko Državo"!
(SIIIIHHIIIIIWIIIIIIIIIIIIWIIIHIIHH
EVER HAPPEN TO YOU?
tfjhftojLOlSEA/C/
Toronto
• Torontske javne knjižnice
so pomnožile svoj oddelek slovenskih knjig z naslednjimi knjigami. Knjige lahko dobite pri najbližnji knjižnici, če jo izrecno naročite, ker jih imajo redno v osrednji knjižnici. Bevk, France
Izbrani spisi. v. 2. C.lazarova, Jarmila, pseud.
Advent. Huxley, A.L.
Kontrapunkt življenja. Lawrence, D.H.
Zaljubljene žene. Le Sage, A.R.
Zgodbe Gila Blasa de Santilla-na. v
Milčinski, Fran.
Zbrani spisi. v. 2. Moberg, Vilhelm
V novi domovini; švedska kronika.
Plievier, Theodor
Berlin. Grafenauer, Bogo
Zgodovina slovenskega naroda. 1954-56. 3v. Meško, Ksaver Izbrano delo.
Chicago
kor tudi pri Ženski Zvezi in pri KSKJ. Njen sin Frank Pichman je postal žrtev raka. Umrl je v bolnišnici dne 23. septembra. Njehovo mamo go. Pichman, ki je bila letos delegatinja na KSKJ konvenciji v Stelton, Pa. je smrt njenega sina, ki je bil star komaj nekaj nad 40 let, tako pretresla, da je umria komaj 10 minut za njim. —Naj počivata v miru.
• Prostovoljni prispevki za
"restavracijo" presbiterija in stranskih oltarjev v farni cerkvi sv Štefana so prinesli lepo vsoto 17.638.00.
l
Cleveland
•	Novi oltarji — blagoslovljeni. Kratko smo že poročali, da smo nepričakovano naglo dobili nove oltarje. Glavnega in dva stranska. Obenem tudi novo ob-hajilno mizo in pa—križev pot. Zadnjo nedeljo v septembru ob pričetku 40 urne pobožnosti v čast Sv. Rešnjemu Telesu je oltarje slovesno blagoslovil p. Alojzij Madic, OFM, iz Lemonta, ki je bil rojen v slovenski fari sv. Štefana in je letos obhajal 25 letnico mašništva. — Sodba o novin oltarjih je dokaj različna. Mladina po svoje, stari tudi po svoje. Dokaz, da novotarija vedno ne vleče. Glavni oltar je še ddkaj lep, dasi ne doseže po lepoti starega, dočim sta stranska oltarja manj lepa. Kipa Presv. Srca Jezusovega in Preč. Srca Marijinega sta znatno manjša od prvotnih. Slikarija nad glavnim oltarjem je le površna imitacija prvotne, ki ne odgovarja ne po barvi in ne po učinkovitosti. Izginili so tudi vsi kipi iz prejšnjega glavega oltarja. Stari križev pot je bil prav lep in ni potreboval razlage; o novem tega ne moremo reči. Manjka napisov. Prejšnji so bili — slovenski. Neokusno štrlijo žeblji iz stene, na katere je bil pripet stasi križev pot. Nekdo, ki ne verjame, da bi bile sedanje sličice stalne, je dejal: "Upam, da je šel stari križev pot le v čiščenje...." Ni to kritika, temveč le izraz tega, kar je dopisnik slišal od faranov. —mg.—
•	Za božjim klicem.... Na god Male Cvetke Deteta Jezusa se je poslovila od starišev, sorodnikov in prijateljev gdč. Martina Pe-charič. Odšla je v samostan kar-meličank v Terra Haute, Ind., kjer se bo posvetila v strogi samostanski tišini le Bogu in molitvi. Kdor je poznal gdč. Martino, ki je bila povsod na mestu, kjer smo jo potrebovali, ji želi vztrajnosti in neodnehljive gorečnosti v cilju, katerega si je zastavila.
•	Še enkrat — slovenska vinska trgatev! Kar v navado je prišla, ker je to lep domači slovenski običaj za konec leta, ko slovenski kmet pospravi svoje pridelke. Poveseli se in da duška temu veselju na svojstven način. —Slov. Narodna Zveza ohranja te lepe narodne običaje. Zato vabi slovenske rojake iz Chicaga in okolice na Martinovanje ali vinsko trgatev, ki bo v soboto, 17. novembra, v poznani Tomazinovi dvorani. Igral bo Roman Posse-dijev orekster. Da bodo tudi gosi na razpolago, se razume. In pa grozdja ne pretek, policajev nič koliko ter seveda strogi sodnik, ki bo kaznoval vsakega za nekaj minut zapore, če bo "kradel" grozdje. Seveda, če se ne bo odkupil. Pridite, to je naše vabilo!
•	Mati ln sin umrla — Isto
uro... Ga. Karolina Pichman je bila v vsej slovenski naselbini poznana kot izredno požrtvovalna javna delavka na vseh področjih, pri cerkvenih ustanovah ka-
VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM SE
PRIPOROČA RESTAVRACIJA
HOUSE
•	Prireditev Z.S.P.B.
V	soboto zvečer 13. dktobra je krajevna organizacija Z.S.P.B. v Clevelandu priredila v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. sedaj že tradicionalni je senski zabavni večer z namenom, da z dohodkom podpre invalidski sklad Zveze, v katerega doprina-ša levji delež. Večer je dobro uspel.
•	Petdesetlentica slovenske šole pri Sv. Vidu in gostovanje
iz Toronto.
V	nedeljo popoldan 14. oktobra je Slovenska šola pri sv. Vidu proslavila petdestletnico ustanovitve šole pri fari sv. Vida. Napis na kamnu vzidanem v šolsko poslopje opominja na ustanovno leto šole, ki se je začela kot slovenska šola. Njeno tradicijo nadaljuje sedanja Slovenska šola pri sv. Vidu, ki je za to priliko povabila na gostovanje mladino slovenske šole iz Toronta. V novi dvorani pri sv. Vidu nam je ta mladina zaigrala pod igralskim vodstvom g. Vilka Cekute in pevskim vodstvom č. g. Toneta Zrneca. C.M., pravljično igro s petjem v štirih slikah: "Zvezdica Zaspanka". Igro je napisal znani mladinski pisatelj » Frane Milčinski, uglasbil pa Tone Zrnec, C.M. Zelo lepo igranje torontskih otrok je navdušilo polno dvorano gledalcev.
•	Koncert "Slavčka".
V	nedeljo popoldan 21. oktobra je v šentviški dvorani nastopilo pevsko društvo "Slavček" s svojim letošnjim jesenskim koncertom. Za nastop so se mladi pevci pod vodstvom svojega dirigenta g. Miodraga Savernika lepo pripravili, tako pevsko kot organizacijsko. Peli so narodne v priredbah in umetne pesmi •slovenskih skladateljev. Prvo, Sattnerjevo "Na planine", so posvetili spominu pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana. Spored je obsegal dvanjast pesmi. Pri Ferjančičevi "Planinarica" je pela solo gčna. Diana Žagar s polnim in barvitim glasom.
Petdesetletniča "Lire"
V	nedeljo 28. oktobra je praznoval svojo petdesetletnico slovenski pevski zbor "Lira", ki že vseh petdeset let svojega obstoja nastopa kot slovenski cerkveni zbor v cerkvi sv. Vida. Obletnico je proslavil s koncertom, ki se je začel ob štirih popoldan v cerkvi sv. Vida. Spored je obsegal skladbe sodobnih slovenskih skladateljev za posamezne dobe cerkvenega leta. Zbor je vodil pevovodja in organist g. Martin Košnik. Kot gost je spremljal zbor z orgijami in igral vmesne orgeljske skladbe g. Lado Lempl. Po koncertu je bila slavnostna večerja v šentviški dvorani, katere so se udeležili tudi pomem-ni gostje. Med njimi senator Franlk J. Lausohe, župan Ralph Looher, starešina mestnega sodišča Avgust Prijatel, predstojnik carinskega urada John J. Kovacic, ud mestnega sveta Edmond Tur.k in drugi, ki so pozdravili in čestitali zboru z nagovori.
•	Poroka
V	soboto 20. oktobra sta se ,v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. poročila g. Zdravko M. Novak sin Zdravka in Milke Novak, znanih prosvetnih in društvenih delavcev in gdčna. Andreja Stanonik, hčerka Franca in Jožefe Stanonik. Mnogo sreče in blagoslova!
•	Smrt č. g. Milana Slajeta
V	sobto 27. oktobra je umrl v Lorainu č. g. Milan Slaje, župnik
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
AMERICAN EXPRESS
CARDS	t <£i
Honored
tamkajšnje slovenske župnije sv. Cirila in Metoda. Č. g. Slaje je bil posvečen v duhovnika 1. 1916. v Mariboru. L. 1922. je prišel v Ameriko, v Cleveland, kjer je do leta 1934 kaplanoval pri fari Marije Vnebovznete v Colin-woodu. Od tedaj naprej pa do zadnje bolezni, pa je vodil faro v Lorainu. Naj počiva v miru!
Naslov:
LTz zaupanjem otaieU Z ANTON YAMBROŽIČ novega slovenskega odvetnika ^mster, ^otajyPubl|C
111 notaria-	Telefon: LE. 1-0715
Opozorilo o vašem
Onlarijskem zdravstvenem zavarovanju
19.
rojstni dan?
Ohrani zavarovanje!
Ddslej je potrebno posebno plačilo premije. Prijavne formu-larje dobite v banki, v bolnici ali naravnost od zavarovalne družbe ("commission").
*
Ali se poročite?
Ohrani zavarovanje!
Družinska premija mora biti plačana za zavarovanje moža in zene. Sporočite vaši grupi, ALI, če vplačujete vašo zavarovalno premijo naravnost v urad, obvestite "commission"._
*
Boste
zamenjali delo?
Ohrani zavarovanje!
Drži se natančno navodil na tadnji strani listine za vplačevanja — formular štv. 104., katero vam mora dati vaš delodajalec.	__
Imej svojo polico bol-n i š k e g a zavarovanja vedno pri roki.
ONTARIO HOSPITAL SERVICES COMMISSION
2195 Yonge Street, Toronto 7, Ontario
Etnični svetovalec Ontario Hospital Services Commission g. Ray D. Despotovich kaže na kraj, kjer žive v večini novi državljani znjim sta še na levi vodja commission g. D.W. Ogilvije in vodja oddelka za ljudske odnose g. A.G. Ferchati.
za vse...
HON. W. A. GOODFELLOVV
Navdušenje, s katerih novi kanadčani raziskujejo svojo novo posvojeno deželo, ko potujejo po cestah in deželnih poteh Ontaria, nas srčno dviga.
Dobre ceste, iki so vsem brezplačno na razpolago, so del demokratičnega življenja. One povsod zbližujejo ljudi ter tako ustvarjajo možnosti za razumevanje in skupno dobro voljo na širšem področju.
Za letošnje poslovno leto pričakujemo, da bo Oddelek za ceste v Ontario (Department of Highways of Ontario) izdal $264,300,000, ki je blizu vsoti, katero smo porabili v preteklem letu. Vsaka izmed mnogih cestnih gradb, ki so bile predvidevane za 1962. leto, je bila uvrščena v program po popolnem in telhtnem prevdarku, kjer smo upoštevali takojšnje potrebe, kakor tudi potrebe v bodočnosti. To dela naš oddelek vedno. Najmodernejše tehnične možnosti in ekonomski pogled, ki so nam na rezpolago, so vodilo pri našem načrtnem delu.
Osnovna podlaga ali verovanje Oddelka za ceste v Ontario je: ceste, pota in ulice obstojajo samo zato, da jim ijudje uporabljajo. In če te uspešno nudijo to uslužnost, te posredno povspešuje do razvoja in blagostanje v Ontario na splošno.
ONTARIO
PROVINCE 0F0PP0RTUN1TY
PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU
HRANILNICA IN POSOJILNICA . JANEZA E. KREKA
VAM NUDI
višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti,
Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746
CARL VIPAVEC
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	IN NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4. Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
POZOR I	Prenočišče, hrana, ogled
_____._L_	Rima itd, vse te skrbi bodo
POTUJETE v RIM - ITALIJO? odveč, če se boste obrnili
na:
Hotel ■ Penzion BLED
% ■
Via Statilia, 19 — Telefon 777-102 • Roma
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte!
Vsem Slovencem in Slovenkam se priporoča
J0E DERMASTJA
MESAR IN IZDELOVALEC KLOBAS
Pristne krajnske klobase, kislo zelje in druge delikatese stalno na zalogi 194 Augusta Ave., Toronto, Ontario Telefon: EM. 8—0830
Lnxoi Radio Hi-Fi TV Electronics Co.
624 Bloor St. W., Toronto, LE. 1-3085
Zast. PHILIPS
•i
,!■! -f
• ll
MAGNETOFONI
; - i!
T-V. SPREJEMNIKI RADIO APARATI
PHIL SHAVE
elekt. brivski aparati in vsakovrstne hišne električne potrebščine.
GRAMOFONI IN PLOŠČE IZ STARE DOMOVINE
Si lahko nabavite pod zelo ugodnimi pogoji, na odplačilo, proti garanciji, in strokovno popravljanje.
Postrežemo vas v domačen jeziku.
PHILIPS -- PHILIPS - PHILIPS
HON.JOHN ROBARTS Prime Minister
HON. W. A. GOODFELLOVV Minister of Highways
Canada Savings Bonds — najboljša denarna naložba za bodočnost
Novi Canadian Savings Bonds, ki so prišli v prodajo so 17 izdaja varnih denarnih naložb in so postali važno denarno podvzetje zveznega financiranja. Čeprav je bil prvotni njihov namen le štednja, so se postali polagoma važni denarni faktor, ki ga upo rablja zvezna vlada. '4 bilione do-carjev imajo danes kanadčani naloženih v Canadian Savings Bonds, kar predstavlja 31.8% vsega denarja, ki ga ima vlada "naloženega" v rokah ljudstva. Bližamo se trenutku, ko bomo lahko rekli, da posedovati Canadian Savings Bonds pomeni že del kanadskega državljanstva.
Istočasno so ti bondi prinesli 2 miljonoma mož, žena in otrok občutek varnost, pomagali so pri vzgoji, pokojninah, potovanjih in nakupih, povzročili so tudi porast
trgovine in produkcije, ker so dali kapital za nakup potrošniš-tkSi in naložbenih dobrin.
Uspehi Canadan Savings Bonds so bili dobri za posameznike kot tudi za narod kot celoto.
Povprečni odstotek obresti je za dobo 14 let 5.11%. ta nastane v razčlembi iz tega: obresti prvih treh let so 4H%, naslednje tri leta 5% in zadnjih osem let 5%%. tako je bond ob dozoritvi vreden $172.50, če je bila nakupna vrednost bonda $100:-.
Kupite jih lahko po $50:-, $100, $500, $1,000. in $5.000. Vsak kanadski prebivalec si jih lahko nabavi do višine $10.000, tudi otroci in zapuščine (Estates). Vsak denarni zavod vam jih odkupi vsak hip za polno vrednost in dobiček, ki so ga pridobili tekom let. Naba vite si jih lahko preko denarnih zavodov (vseh oblik) in tudi s pomočjo mesečnih odtegljajev od plače. Segajte po njih!
DR LAMBERT EHRLICH
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA IN SLOVENCI
KOROŠKO VPRAŠANJE
(Nadaljevanje)
Razni koraki naše delegacije
Delegati j a je izvdela za točno vsebino sklopa teritorijalne komisije šele 27. majniika. V marcu je povzela iz raznih interview-jev z eksperti entente samo toliko, da je zahodna Koroška za nas izgubljena in da je nameravan za celovški basin neke vrste plebiscit. Vsled tega se je naša Akcija osredotočila posebno na ti dve točki.
Že generalu Albujy je dr. Žolger 19. marca obrazložil naše stališče glede plebiscita ter opozarjali na sporazum med Italijani in Nemci glede proge Trbiž—Beljak.
Istega dne je imel razgovor z La Rochc v ministerstvu des alfa ires etrangeres. Dr. Žolger ga je opozarjal, da zasleduje sporazum med Italijani in Nemci imperialistične težnje, 'ker hoče unonopolizirati vse prometne ceste iz Srednje Evrope do Jadrana. Gelede plebiscita je omenil, da smo sicer pripravljeni ga sprejeti, a le na celi črti, ne pa samo na Koroškem, kjer je nam očividno v kvar. La Roche je pojasnil v odgovoru stališče Francozov: glede severne meje, 'kjer je prebivalstvo mešano, so se Francozi vprašali, kaj je za Jugoslovane važnejše, Maribor ali Celovec. Prišli so do zaključka, da Maribor, in zato so se Francozi zavzeli, da Maribor ostane nam. Žolger je posnel iz tega, da tudi Francozi računajo z izgubo Celovca za nas.
Skici Belj'ak in Celovec
Ker smo opazili, da se mero-daijni krogi velesil niso popolnoma zavedali važnosti Beljaka kot glavnega križišča v alpskih deželah (tako na pr. Žolger v nekem razgovoru z Leeperjem) je sestavil minister Žolger posebno skico o Beljaku Ta spis navaja:
Beljak v laških ali nemških r6kah pomeni kolaboracijo in zvezo med Italijan in Nemci na ta način, da bi imeli monopol trgovine med Srednjo Evropo in južnim morjem, in bi lahko izključili' francosko-angleški im-port iz tega predela.
Beljak v jugoslovanskih rokah bi fca pomenil: 1. Branik proti vsenemštvu, ki ne bi moglo več stremiti proti Jadranu. 2. Nadalje bi v tem slučaju bili varovani tudi francosko-angleški trgovski interesi, ker bi se Jugoslavija čisto naravno naslanjala na zapadne države, da bi ne podlegla ncmško-dlalijanskcmu izkoriščanju.
Spis o Beljaku je bil poslan Johnsonu, Dayu, Seymouru, Lee-
perju, in mnogim drugim osebam. Spis o Celovcu, ki ga je priredil dr. Ehriich, naj bi dokazal, da ima naša država paavi-co terjati to mesto za Jugoslavijo. Ravno mesto Celovec je dalo vsled informacij Milesa, ki ga je slikal kot pristno nemško, velesilam povod, da so sklenile plebiscit oz. kosultacijo za ves basin.
Spih opravičuje našo terjatev iz etnografskega stališča, ker leži mesto na slovenskem ozemlju in je tudi jezikovno mešano. Nadalje je opravičena iz geograf-sko-ekonomskega stališča, ker je Celovec po svoji legi prometno-ekonomsko središče slovenskega Korotana. V zvezi s tem je tudi dejstvo, da je Celovec glede aprovizacije in industrije nujno navezan na Jugoslavijo. Ta spis se je poslal kot oficielni memoiri od 19. aprila naprej terotorialni komisiji in vsem merodajnim krogom mirovne konference.
Meseca aprila in majnika so minister Žolger in slovenski eksperti skušali neprestano vplivati na amerikanske, angleške in francoske eksperte, da bi se sklep teritorialne komisije revidiral. Pri teh razgovorih smo začeli posebno povdarjati katastrofalne posledice za celokupni slovenski narod, ako se prideli primorske Slovence Italiji, koroške Slovence Avstriji in Prekmurje Madžarom. Narod bi izgubil s tem tretjino celega ozemlja in prišlo bi najmanj pol milijona našega naroda pod tujo nadvlado, a kar bi bilo najhujše, slovenski narod bi se razkosal na štiri dele, tako, da bi prišel en del pod Lahe, en del pod Avstrijo, en del pod Madžare, en del pa v Jugoslavijo. Velesile so namreč obravnavale jadransko, koroško, prekmursko, štarjerško vprašanje vsako zase, kot bi bil slovenski narod konglomerat neskladnih delov.
Posebno na Amerikance se je skušalo vplivati v označenem srmislu| Tako je po posredovanju Johnsana minister Žolger dobil priliko za razgovor z amerikan-skim delegatom White-om. Ta razgovor se je vršil 1. aprila in navzoči so bili poleg ministra žolgcrja še gospodje Rybar, Gre-gorin, Shvegel in Ehriich. Dr. Žolger je pojasnil negotov položaj slovenskega naroda, ki zna postati žrtev nove razdelitve in sicer vsled Sklepov mirovne konference. To je očividno napravilo vtis na White-a. Dr. Gregorin je obrazložil jadransko vprašanje, dr. Shvegel vprašanje Reke, dr.
Ehriich pa vprašanje Beljaka in Celovca.	i i i
Iz istih motivov je 16. aprila priredil dr. Žolger slovesen apel na amerikanskega državnega tajnika Lansinga. Apel sicer iz raznih razlogov ni bil poslan, a ker se zrcali iz njega naša tedanja situacija, ga je treba omeniti. Ta apel izvaja: V vseh krogih entente naletimo na neugodno dispozicijo glede naših koroških zahtev in razlog je povsod" isti — Milesovo poročilo. Vsled tega poročila nameravajo velesile prirediti tudi plebiscit na Koroškem, toda ta plebiscit ne pomeni drugega, kot, da se nam na prikrit način hoče vzeti Koroška in da se s tem odobri zločin stoletnega nasilnega po-nomčevanja. Prekmurje se nam pa satno zato odreka, ker leži to ozmelje nekako izven pota, namreč onstran Mure. Slovenski narod je videl ravno v Wilsonu osvoboditelja stoletnega suženjstva, zato apeliramo ravno na Amerikance, da naj ne pripuste takega atentata na slovenski narod.	i i
Žolger je hotel stopili v osebni stik tudi s tretjim amerikan-skim delegatom, Housom. Prosil ga je pismeno 23. aprila za razgovor, da mu oriše obupen položaj Slovencev. House pa mu je odgovoril po Frazerju, da ga zdaj vsled pomanjkanja časa ne more sprejeti, da je pa sicer popolnoma informiran o koroškem vprašanju.
Z VVilsonom je imel v isti zadevi razgovor Pašič 15. ali 16. aprila, kjer ga je odločno opozarjal na krivice, ki pretijo slovenskemu narodu.
Nadalje so imeli dr. Žolger in slovenski eksperti Pitaimic, Vošn-jak, Shvegel, Stalvič, Ehriich pogovore z amerikanskimi eksperti Day, Seymour, Johnson, Kerner, z Angleži Crovve. Nicolson, Lee-per, s Francozi Tardieu, Marton-ne, Aubert, De Lanux. Predmet je bil vedno isti, predočil se je vsem neznosni položaj Slovencev, podajale so se stvarne informacije o koroških Slovencih, da se paralizira vpliv Milesovega poročila, in Skušalo se je doseči, da bi teritorialna komisija revidirala svoje sklepe.
Sestavili so se tudi tozadevni
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja
prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 40., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Fran cijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
spisi; tako sta Pitamic in Shvegel sestavila posebno za Amerikance kratek memoire, ki v elementarnih potezah utemeljuje naše zahteve iz etnografskega, geografskega in ekonomskega stališča.
Ehriich je zbral razne motive in vidike, ki so bili že ustmeno povdarjeni napram ekspertom entente, v spisu: L'effondrement de la nation slovene Ta spis navaja, da bo vsled velikih izgub (644.306 Slovencev) slovenskemu narodu samostojno narodno življenje onemogočeno in da se posebno zaradi izgub na zapadni meji vzame Slovencem stoletna zgodovinska misija, ki je bila zanj doslej raison d'etre, to je, zadržati vsonemško ekspansi-vnost proti Jadranu. Vseld tega bo preostalo našemu narodu samo dvoje: pesimizem in ireden-ta. Ta spis je poslal predsednik delegacije Pašič VVilsonu, Lloyd George-u in Clemenceau-u, a minister Žolger ga je razposlal na vse merodajne osebe konference (od. 10. do 15. maja).
Sredi maja je izšla v 1000 izvodih brošura La Carinthie. Pri brošuri so sodelovali min. Žolger, dr. Brezigar in dr. Ehriich. Priloženo karto so na podlagi cerkvenih sematizmov krške škofije iz leta 1870 in 1910 risala inženir Mačkovšek in prof. De Rocco. Poslala se je takoj na vse merodajne kroge konference.
V prvi polovici maja je sestavil dr. Rybar kratek spis proti plebiscitu na Koroškem, v katerem povdarja, da bodo Nemci napeli vse sile, da pridejo s pomočjo plebiscita na Karavanke. To bo tem lažje, ker je nemško nasilje pred in med vojsko in po vojski slovensko ljudstvo popolnoma zbegalo. Iz vseslovenskega stališča povdarja, da se drugi narodi po svetovni vojni konsolidirajo in združujejo, dočim se Slovenci razkosavajo, kajti prej je bilo združeno v Avstriji 97% vseh Slovencev, dočim obstaja sedaj nevarnost, da se 40% odtrga od narodnega telesa.
Min. Žolgerj je v ponovnih ustnih razgovorih zainsteresiral nam naklonjene novinarje Be-gouen-a in Gauvain-a. Tega je 10. majnika pismeno prosil, naj se v Journal des Debats toplo zavzame za nas narod v tem trenutku, ko mu preti tako kastra-tofalno razkosanje. V informacijo mu je poslal skico L'effond rement de la nation slovene in druge dokumente.
Hvaležno moramo posebno omeniti delovanje dveh srbskih vseučiliških profesorjev Cvijiča in Pupina.
Gvijiš, načelnik etnografske sekcije v naši delegaciji, je bil med vojno izredni profesor na Sorbonni ni je kot znanstvenik užival velik ugled v strokovnih krogih entente. V geografskih je veljal kot kapaciteta. Bil je v stalnem stiku z Martonne-om, Johnsonom, Day-em in je zagovarjal z isto vnemo Koroško, Štajersko, Prekmurje kakor Baranjo, Bačko in Banat. Sestavil je pregledni spis o celi naši severni meji in je priredil posebno etnografično karto. Na tej karti, kakor , tudi že na zemljevidih, ki so bili priloženi spisom Baranja, Bačka in Banat, se je moglo spoznati, da je Cvi-jič podal popolnoma stvarno sliko o naselbinah Jugoslovanov. V Bački, Baranji in Banatu so namreč po teh zemljevidih srbo-hrvatske vasi in mesta pomešan; z madžarskimi in nemškimi, dočim je iz zemljevidov severnega slovenskega ozemlja razvidno, da je narodnostna meja taka, da loči kompaktno nemško ozemlje od kompaktno slovenskega.
Profesor Pupin je vžival velik ugled ker je bil amerikanSki državljan in Srb. Ker je bil profesor na istem vseučilišču kot Johnson (na Columbiji v New Yorku), ga je Johnson kot starejšega kolego zelo vpošteval. Pupin je imel svoboden pristop k Amerikancem in se je o naših vprašanjih, posebno o Koroški, o Celovcu, Beljaku ponovno raz-govarjal s House-om in White-om. Prej pa se je dal točno informirati, posebno od dr. Žolgerja, o vseh podrobnostih našega vprašanja.
Vse to informativno delo se je vršilo v času od 20. marca do 11. majnika, ko je pri konferenci pavziralo vprašanje naše se-
verne meje. Konferenca je bila namreč popolnoma absorbirana s pripravo načrta nemške pogodbe. Ko se 7. maja besedilo te pogodbe izročilo Nemcem, je takoj prišlo v razpravo naše vprašanje.	j. j j | j
Teritorijalna komisija je od 9. do 11. maja redigirala defini-tivni predlog glede naše severne meje za Conseil des Dix. Glede Prekmurja je komisija spremenila svoje stališče ter je šla čez Muro kakor je Johnson povedal profesorju Cvijiču 11. majnika.
Glede Koroške pa kljub opisanemu intenzivnemu delovanju od naše strani, ni bilo mogoče doseči take spremembe. Dne 11. majnika je francoski expert De Lanux sporočil min. Žolgerju, da je teritorijalna komisija predložila Conseil des Dix glede Koroške sklep, ki predvideva neke vrste plebiscit za korošk basin. Želel je, da mu naša delegacija do 5. ure popolne formu lira predloge glede modalitel plebiscita, da bi Tardieu mogel uveljaviti v Conseil des Dix vsaj v tem oziru naše želje. Ker nam ni bilo mogoče sestaviti tozadevne predloge v tako kratkem času, ga je minister žolger obvestil, da mu bo izročil tozadevni spis drugi dan.
Dne 12. majnika popoldne ob 4. uri je napravil Conseil des Dix prvi usodepolni sklep glede Koroške. Člani Conseil des Dix so bili sledeči: 4 predsedniki vlad velesil (Wilson, Lloyd Geor-ge, Clemenceau, Orlando), 4 zunanji ministri (Lansing, Balfour, Pichon, Sonnino), Japonec baron Mackino, Tardieu. Sklep ni bil objavljen v Temps in smo za njegovo vsebino zvedeli točno šele 27. majnika, ko smo dobili epreuves od clauses politiques in frontiere d'Autriche.
Omeniti je treba, da so se Francozi v teritorijalni komisiji zelo potrudili za nas. Oni so bili edini, ki so se postavili na naše stališče. Tardieu, Aubert, De Lanuz so nam šli zelo na roko in min Žolger je vžival pri njih velike simpatije. Imel je vedno dostop k Tardieu-ju in njegovim sodelavcem. De Lanux je neprestano posredoval med Žolger-jem in Tardieujem, nas informiral o trenutnem položaju, o pretečih nevarnostih, nam sugeriral korake za protipoteze, itd. To prijateljsko razmerje je izviralo
iz privatnih vezi, ki jih je imel dr. Žolger z odlično francosko družino Marquis de Crequi Mon-fort de CourtivrOn. Ta družina ima posestva na slovenskih tleh, pozna naše ljudstvo in ga ljubi, govori naš jezik. Ta družina pa je obenem imela tesne stike s Tardieujem in De Lanuxom. Informirala je v ugodnem smislu te merodajne Francoze o naših razmerah, kar je tem bolj vplivalo, ker se je lahko sklicevala na skušnjo na licu mesta.
Da Francozi pri najboljši volji niso mogli prodreti, je razumljivo, ker so bili osamljeni. Amerikanci so stali prej klo slej pod vplivom Milesovega poročila. Angleži in Japonci so šli za njimi, Italijani so pa itak nače-
loma bili na celi črti proti nam.
Teza Amerikancev se je glasila: Trst—Trbiž Italijanom, Re-ka-Jesenice Jugoslovanom, Beljak Nemcem.
Italijani so pa okrog 10. majnika spravili v teritorijalni komisiji v ospredje debato o Gorenjski, da bi na ta način preprečili kako spremembo prejšnjega sklepa v naš prilog. Začeli so namreč javljati čisto resno pretenzije na bohinjsko kotlino in nam kontestirati ves radovljiški okraj, o nam zaupno sporočil De Lanux 10. majnika. Za zavrnitev teh pretenzij je zahteval od nas natančne statistične podatke narodnosti v radovljiškem okraju.
(nadaljevanje sledi)
Časopisni papir je največji kanadski izvoz mnogo časnikov po vsem svetu je tiskanih na kanadskem papirju. (C.S.),
Na razpolago je zelo malo podatkov zgodovine Vikingov v Kanadi. Slika predstavlja repliko njihovega čolna v Varbergu na švedskem.