Po pošti prejeman: ta celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — , Četrt , , 6,50, rae3ec , 2,20, Vupravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10 » — „ i6trt " * i * TO * mesec , i » r»'jl' . f-dnevu ostal večno — v peklu. Ker je kameleonske narave, se prikazuje sedaj v tej, sedaj zopet v drugačni barvi in obliki. Bistvo liberalizma pa je upor zoper red, katerega je Bog v na ravi ustanovil. Zato je liberalizem vedno destruktiven, povsodi, kjer se pokaže, podira. On je kriv vsega nereda, vseh zme šnjav v človeški družbi, kriv vse nesreče na zemlji. Zato jo liberalizem v svojem bistvu greh, ki obsega oziroma ima v svojem spremstvu vso druge grehe. Podlago za liberalizem nosi v sebi vsak človek. Liberalizem izvira iz napuha, in napuh je žalostna dedščina naših prvih stari-šev, napuh duha in napuh mesa. Zato ni nikogar, niti posameznika niti naroda, ki bi no mogel biti liberalen. Kaka zmota jo torej bila, ko je trdil ta in oni, da slovenski narod ne more biti liberalen, zato ker je slovenski narod, kakor bi ne bili vsi ljudje otroci enega očeta in ene matere. In med tem ko smo se prepirali, je li že liberalizem na Slovenskem ali ni, je li »vera v nevarnosti« ali ni, se je liberalizem mirno zajedal v slovenski narod, kakor rak v človeško telo. Bili so možje, ki so še o pravem času hoteli izrezati tega raka iz telesa narodovega, pa so se jim nasproti postavili drugi, žal da tudi možje v črni suknji, in so jim s silo 'zvili zdravilni nož iz njihovih rok. In sedaj bo težava, rano ozdraviti. Liberalizem se kaže sedaj povsodi po Slovenskem, kaže so na vseh poljih. Kaže so v boju zoper katoliško cerkev. Od Boga postavljeni red jo ta, da se le po katoliški cerkvi moro človek zveličati. Liberalizem je upor zoper red. Zato kliče: Proč s katoliško cerkvijo! Čo na mesto »katoliška cerkev« sedaj pravijo še »klerikalizem«, že vedo, zakaj tako delajo. Toda ni več daleč čas, ko so bo tudi pri nas zagnal klic : »Proč od Rima!« In kam? »V pravoslavje«, reete »v brezverstvo«. Skrbimo, da nas ta klic najde pripravljene. Pravoslavje bo ravno tako samo pretveza našim liberalcem, kakor je tudi nemškim radikalcem vso eno, ali od- i— i.t....,u>,u ttu u »Etaroi/atoliSan- stvu« — da le odpadejo ! Od Boga postavljeni red jo ta, da je vzgoja mladine pravica in dolžnost katoliške cerkve Ta red se mora podreti. Zato proč s cerkvijo, brezverska šola! Če govorimo o brezverski šoli, so naši liberalni učitelji kar vsi po koncu, čutijo se razžaljene. Kako so čudni! Njihovo glasilo zahteva odločno, naj se celo verouk izloči iz vrste šolskih predmetov, če jim pa vržeš v obraz brezversko šolo, so razžaljeni. To je vendar sramotno: sami ne vedo, kaj hočejo. Vojsko hočejo imeti, pa no vedo, zakaj se gre. Povej jim vendar ti, »Učiteljski Tovariš«, da v liberalni program spad1 šola brez vere, da bodo tvoji ljudje, ki so vsi ponižni služabniki liberalne misli, enkrat na jasnem. — Poslušal sem LISTEK. Med Slovenci ob Renu. (Piše Luka Aih.) Marzloh. Po miinsterskem šematizmu jo imela župnija Ilamborn leta 1898 katoličanov blizu 18 tisoč (17.979), protestantov 15.458 in 19 Abrahamovih potomcev. Zato ni čudno, da je bilo župniku v pomoč osem (sedaj devet) kaplanov. Slovenskih delavcev je v župniji nad 1000. Marxloh je podružnica homberške župnije. Precej velika podružnica! Šteje namreč do 7000 katoličanov in 4—5000 protestantov. Dva kaplana opravljata dušno pastirstvo. Pred dobrimi 30 leti ni bilo na kraju, kjer stoji sedaj Marxloh, nič druzega nego par kmečkih hiš. Ko so pa naredili premo-gokop, začele so hiše kar iz tal rasti. Delavci so prihajali iz vseh krajev, ki so morali imeti kaj stanovanja. Hiše so zidane zelo neredno ; tu ti stoji kolonija (naselbina) — kakih deset hiš —, potem jo pa kak travnik, in na drugi strani travnika zopet nekaj rudečih delavskih stanovanj. Ker ni 'amenja, zidajo vso z opeko. Marxloh nima še svoje zidane cerkve. Nabirajo pa že par let zanjo. Za prvo silo so najeli od nekega gostilničarja veliko dvorano (dolga jo 36 in široka 16 m), in jo spremenili v hram božji. Tam, kjer je oltar, je bil prejo gledališčni oder. Spovednica, kjer sem spovedoval, stoji na mestu prejšnjega kegljišča. V malem zvoniku je samo en zvonček. Letne najemnine plačuje cerkev tisoč mark (600 gld.); za kar pa imata tudi oba kaplana prosto stanovanje. Ko bo sezidana nova cerkev, postane Marxloh samostojna župnija. Tu je bil torej moj prvi delokrog. Po načrtu župnika (pastorja) Laakmanna sem imel ostati do 27. dec. v Marxlohu. Prijazna gg. kaplana sta skrbela že pred mojim prihodom, da so zvedeli Slovenci, da pride o praznikih slovenski duhovnik, pri katerem lahko opravijo verske dolžnosti. Ko sem prišel, sem napisal hitro več vabil, katere jo razdelil kaplan Janez Ev. Ostrop slovenskim otrokom v šoli z naročilom, da naj jih razdele po hišah, kjer bivajo Slovenci. Tudi sam sem hodil po hišah in vabil rojake, da naj so pridno udeležujejo slovenskih pridig in litanij. Za obveščenje jo bilo torej dobro preskrbljeno. V nedeljo, 23. dec. smo imeli popoldne ob 4. uri pridigo in pete litanije. Pred nami so imeli Nemci svojo popoldansko božjo službo. Zanimala mo je posebno kateheza. Kaplan Panhoff je razlagal otrokom (odra-ščenih ni bilo ravno preveč) apostolsko vero, in sicer o predpeklu. Vmes je pa vpraševal otroke, ki so dokaj dobro odgovarjali. Zdi se mi, da je ta način krščanskega nauka mnogo bolji nego oni, ki je pri nas v na vadi. čo že druzega vspeha ni, imajo vsaj otroci nekaj od tega, ker se navadijo hoditi tudi popoldne ob nedeljah v cerkev. In marsikateri oče ali mati pride v cerkev poslušat, kako se bo odrezal njih Janezek. Pri tem pa, ko posluša, kako odgovarja »naš«, nehote sam ponavlja katekizem. Dvojno korist ima torej ta način krščanskega nauka, med tem ko pri našem maloštevilni odrasli navadno dremljejo, otroci pa šepetajo. Slovencev je zelo mnogo prišlo k pridigi in litanijam. Kako milo so je čul odgovor : „Zapojmo na glas Mariji na čast 1 . . . Marija Devica Nebeška kraljica Oj prosi za nas!« Popolnoma sem pozabil, da sem ob Renu, nemškem Renu. Menil sem ob zvokih domačo ljudske pesmi, da sem doma na Kranjskem. To so je poznalo tudi na od-pevanju. V začetku so pele večinoma le žensko, tu in tam jo pač malo boječe poskušal »pritisniti« kak možak. A zbor je pri vsaki kitici naraščal. Navdušenje se nas je vseh prijelo, tako da ga ob koncu menda ni bilo, ki bi ne bil pel. Kaplana sta petje zelo pohvalila. Tudi več drugih Nemcev je prišlo poslušat slovenske litanije. Slovenska pridiga in litanije na Pruskem, v obljubljeni deželi naših Tevtonov in Germanov ! In vendar še stoji Prusija, ni so porušila in razpadla. Duhovniki in ljudstvo nemško je res katoliško. Pozna se, da so so učili v katekizmu tudi poglavja o krščanski pravičnosti, ki da vsakemu, kar mu gre. Slovencem dati priložnost, opraviti versko dolžnosti v maternom jeziku in prepustiti jim cerkev za slovensko popoldansko službo božjo, to so jim zdi čisto naravno. In pri nas v Avstriji? Koliko tisoč Čehov in Slovencev v Gradcu in na Dunaju nima prilike slišati pridige v maternem jeziku ! Rad bi marsikdo šel k spovedi, a nima prilike. Nemškega no zna mnogo, da bi se pa duhovni pobrigali kaj za nje, o tem ni govora. O tem bi marsikaj veuel povedati z Dunaja. Zdi se, kakor da bi bili naši Nemci prepričani, da nihčo nc moro na Dunaju ali v Gradcu priti v nebesa, kdor no zna nem- »klerikalca«, ki je pri neki slavnosti hvalil navzoče liberalne učitelje, da so pijoairji omike na Slovenskem. Hotel jim je menda le reči, da bi morali biti. Kdor liberalizem razširja, je pijonir podivjanosti. Najplemenitejša vseh rastlin je vinska trta. Ta rastlina pa prinaša svoj žlahten sad le tedaj, če je privezana na trden kol ali sploh na trdno oporo. Drugače se niti od tal vzdigniti ne more. Najplemenitejše bitje na zemlji jo človek. Tudi zanj morajo biti trdni koli, drugače se bo, trti podoben, valjal po blatu. Taki koli so božje in corkvene zapovedi. Te zapovedi vzdržujejo od Boga postavljeni red. Liberalizem pa ga podira in kliče: »Človek je prost, zanj ni zapovedi.« Naša liberalna literatura so je popolnoma odtrgala od svoje opore, ki so božje in cerkvene zapovedi, in se sedaj — valja po blatu In življenje narodov brez zapovedi? Malo -podobo tega življenja ti daje pogled v rojstne knjige. Kmalu pa tudi te knjige ne bodo več nič spričale, zakaj ideal naših liberalcev je — Francoska. S tem je povedano vse. Tako liberalizem povsodi podira od Boga postavljeni moralni red, povsodi, tudi na gospodarskem polju. Liberalizem je med nas zanesel kapitalizem. Da kapitalizem kratko označimo, recimo : Kapitalizem je kopičenje bogastva v rokah nekaternikov. Da je premoženje na svetu tako neenako razdeljeno, kriv je liberalizem s svojim sinčkom kapitalizmom. Nauk o prosti konkurenci, kdo drugi ga je iznašel, kdo mu je dal življenje, če ne liberalizem? Če je dr. Tavčar v tistem govoru, v katerem se je priporočal za poslanca, rekel, da je njegova stranka proti prosti konkurenci, se mi zdi ravno tako, kakor če nezakonski oče taji svojega otroka, ali kakor otroci, če so materi skledo ubili, vsak trdi, da je ni on. Prosta konkurenca je sad liberalizma, in tudi naši liberalci so za njo. Proti njej so le tedaj, če spada podjetnik ali obrtnik v katoliško stranko. d» —«-ria irHn -zavrne z uerovorom: »Kako je mogoče na Slovenskem govoriti o kapitalizmu, ko vendar Slovenci nimamo kapitalistov.« Res nimamo Slovenci nobenega Rothschilda, kapitalizem pa vendar imamo. Pred vsem povdarjamo to, da so naši liberalci vedni podporniki in zagovorniki nemškega kapitala na Slovenskem. Dobro se še spominjamo, kako je »Slov. Narod« vabil tuje kapitaliste v deželo, in se ni nič zmenil za očitanje »Slo venca«, da s tem izdaje svoj narod. Sicer pa hočemo tudi brez ozira na to dejstvo dokazati, da imamo v deželi kapitalizem in vse njega zle posledice. Le poglejmo, če se zahteve kapitalizma ne vjemajo z zahtevami naših liberalcev. Kapitalizem zahteva v verskem oziru absolutno brezversko državo, ločitev države od cerkve, pokončanje krščanstva in še posebno katoliške cerkve. škega jezika. In pri tej brezbrižnosti se izgubljajo duše slovanskih delavcev. Nihče se ne briga zanje. Če pa kdo hoče kaj storiti, se mu namigne, da ni varno in umestno, v teh razburjenih narodnostnih bojih kaj začeti, otvar lahko čaka mirnejših časov! Tako je pri nas. O katoliška ideja, kje si? Kako osramotijo tukajšni duhovni, ki so pa vrli narodnjaki — Nemci od nog do glave — (toda le »Nemci«, »Prusi« nočejo biti) naše nemško duhovne po krajih, kjer biva več narodnostij. Poljsko zna skoro vsak kaplan, kar sem jih spoznal. »Potrebno je«, mi je rekel kaplan Ostrop, »ker nobene noči ne bi mogel mirno prespati, ako bi mi vest očitala, da je po moji krivdi umrl kak Poljak nepreviden«. S kako unemo in pridnostjo je čital vsak večer slovenske molitve iz molitvenika za bolnike, ki je spisan v 10. jezikih! Vedno me je poprašoval, kako ae naglaša ta ali ona beseda itd. »Vsaj toliko bi se rad naučil, da bi mogel slovenskim bolnikom brati pravilno molitve; pri spovedi si bom pomagal s poljščino in nemščino in s slovenskim spovednim kazalom«. S kakim veseljem sem poslušal navdušenega nemškega duhovnika, ko je bral slovensko molitve 1 Da, pravi katoliški duhoven se Vse to zahtevajo tudi slovenski liberalci. V gospodarskem oziru zahteva kapitalizem ločitev političnega življenja od socijal-nega življenja glede na pridobivanje premoženja. Država naj ravna po znanem pravilu: »Laisser faire, laisser passer; le monde va de lui - môme«, in naj pusti vsakemu prosto roko, da skrbi za se, kakor more. To more koristiti le kapitalizmu. Kapitalizmu je država nasproti proletarijatu le varuhinja kapitala, glede na liberalce pa je država le vsemogočnost kapitala. S krivičnimi postavami o volitvah je preskrbljeno, da dobiva vedno le liberalni kapitalizem državne va-jete v roke. V dokaz naj nam služi število državnih in deželnih poslancev v našem vele-posestvu Vrhu tega so države tudi radi svojih velikih dolgov odvime od kapitala. Poglejmo sedaj naše liberalce. Kolikokrat so že stavili zahtevo, naj se država ne vtika v socijalno življenje! Kako strašen krik je bil v liberalnem taboru, ko je vlada dala nekaj stotakov v podporo naši kmetski in obitni organizaciji! Zakaj je liberalna stranka na Slovenskem nasprotna splošni volivni pravici, nasprotna podržavljenju pre-mogokopov itd.? Zakaj je proti deželni zavarovalnici ? Zakaj je naša liberalna stranka v deželnem zboru zvezana z lib. nemškimi veleposestniki ? Slovenska liberalna stranka je kapitalistična stranka. Tega nihče utajiti ne more. Gorje narodu, če ta stranka v njem dobi nadvlado, Tisti dan, ko se bo reklo: »Slovenski narod je v svoji večini liberalen«, tisti dan je on nehal bivati. Zakaj povsodi, kjer zavlada liberalizem, zginejo, skoro bi rekel, vsi stanovi, in se ljudstvo deli le še v dva stanova; na eni strani stoji proletari-jat, na drugi buržoazija, to so tisti, ki imajo denar. Proletarijat je zaradi svoje bede nesposoben za kaj idealnega, buržoazija pa sploh ne pozna domovinske ljubezni. Če pride slovenski narod tako daleč, kje je kdo, ki bi ga rešil pogina ? Zato je boj zoper liberalizem sedaj naj-—-----j.— ima še kaj domovinske ljubezni ! Kina in velevlasti. Pred Božičem so velevlasti storile prvi odločivni korak v kineškem vprašanju. Ameriške Zjedinjene države so konečno pritrdile pogojem ostalih držav, da se voditelji vstaie ne »smrtno«, ampak le »ostro« kaznujejo, in da države zasedejo Čili. Isti dan je starosta diplomatov v Pekinu princu Čingu izročil skupno noto. Konec bo glasi: »Dokler kineška vlada ne ugodi vsem pogojem, tako dolgo podpisani no morejo umakniti svojih posadk iz Pekina in Cilija«. Nenavadno hitro je odgovoril kineški cesar. Že pred novim letom je princ čing naznanil italijanskemu poslaniku, da je kineški cesar vsprejel pogoje. S tem pa nikakor ni še zagotovljen mir v Kini. Obravnave so šele prično, kajti ozira le na dušo, ne pa na narodnost vernikov ! 24. decembra sta bila kaplana cel dan. v cerkvi. Postavljala sta jaslice. Pri kosilu smo se pogovarjali o božičnem drevesu in o jaslicah. Vsi smo obsojali božično drevesce. Izrodek je novodobne naprednosti, ki pa nima z vero nič opraviti. Novošegni ljudje v svojem materijalizmu ne morejo pojmiti kaj idealnega. Zato mora tudi novorojeni Jezušček prinesti otrokom igrač, sladkarij itd. Značilno je, da so Jezuščka že odstavili, in le božični možiček (Weihnachts mann) prinaša raznim protestantom in ju-dom darila. Le radi daril naj bi se veselili otroci Jezuščka? Torej tudi tu hočete upe-Ijati načelo, da človek toliko velja, kar plača?« Ne, ne. Tega ne smemo pustiti! Sv. Miklavž prinese pridnim otrokom, božje dete jih pa razveseljuje s svojim prihodom na zemljo. Jezus ni prinesel na zemljo nič materialnega; pastirčki se mu prinesli darov. To nam pravijo jaslice. M i moramo darovati Sinu božjemu. „Podati hočem Ti srce Preljubi Jezus moj", to nam kličejo jaslice. »Kaj si mi prinesel?«, praša otrok božično drcvesce. To je pač velik razloček ! kineška politika je znana. Le časa hočejo dobiti v ntdi, da se spr6 velevlasti. Vprašanje pa je tudi, kdo je podpisal cesarjev odgovor. Ali jo Kvang su sploh še vladar? Nedavno jo krožila vest, da je cesarica-vdova nekega mladiča proglasila cesarjem. Preteklo je nad pet mesecev, preden so se diplomatje v načelu zjedinili o pogojih miru. In kineškega cesarja odgovor ima mnogo kljuk. Vsi kineški zastopniki pri vna njih velesilah so dobili ob enem povelje, da izposlujejo posebne ugodnosti. Tako naj 8 3 število straž pri poslaništvih v Pekinu omeji, istotako naj se skrčijo straže ob železnicah, trdnjave naj se pač razoroži, a ne razrušijo itd. To so vprašinja, o katerih morejo velevlasti imeti različna mnenja in se posvetovati še tedne in mesece. Kineška vlada ni odklonila skupne noto iz strahu pred tujimi topovi in brodovi, a tudi ni dala poroštva, da ugodi vsem pogojem. Kaj stor^ sedaj velevlasti? Vsa mejnarodna politika je prešla v svetovno politiko. Ker Avstrija, Italija in Španija v istini ne zasledujejo svetovne politike, pri tem uprašanju tudi ne pridejo v poštev. Vsa novejša svetovna politika se suče okoli nadvlade na morju in novih pridobitvah v Aziji in Alriki. In tu se križajo koristi Anglije, Rusije, Francije, Nemčije Amerike in Japana. To velevlasti igrajo prve uloge na svetovnem odru. Kjer pa je več tekmecev, nastanejo hitro nasprotja in osnove interesovanih skupin. Zgodovina zadnjih dasetletij pa kaže, da si Rusija in Francija segata v roke, a na drugi strani vsporedno hodita Nemčija in Anglija. Trodržavna zveza se ne razteza na svetovno politiko. Jeziček na tehtnici sta sedaj Japan in Amerika. Ali pojdeta z Nemčijo in Anglijo, ali z Rusijo in Francijo? Li Hung-Čang in Čmg si maneta roke, ker računata na razpor mej državami. Vsprejela sta skupno noto, da ob ugodnem trenotku pričneta mešeta-riti s posameznimi vladami. Kitajec obljubi, da zopet prekliče. To je znak kineškega značaja, umetnost kineške politike. Sreča ie še, da se evropske države iz-ogibljejo resni vojski. Angleži imajo skrbi čez glavo z Buri. Rusija ima sicer ogromno armado, a pot do Kine je dolga in draga. Kina je danes druga Turčija, ki jo vzdržuje le nezaupnost in škodoželjnost velesil. Glavno vprašanje glede Kine je: ali naj so razdeli ali ustanovi močna kitajska vlada. Kakor mačka okoli vrele kaše, hodijo diplomatje okoli kitajskega vprašanja. Govori in piše se vedno o koristih posameznih držav v Aziji. A nekatere države še danes niso na jasnem o svojih koristih. Oficielna Nemčija trdi, da ne išče novih naselbin, temveč hoče le Kino odpreti svetovni trgovini. Angleško časopisje pa neti ogenj, da bi Nemčija zadela ob ruski odpor v Aziji. A ne glede na težkoče je že vprašanje o kitajski odškodnini malone nerešljivo. Jasno je, da ima Kina plačati odškodnino, a ravno tako jasno, da nima s čim. Rusija v tem slučaju zavzema posebno stališče. »Novoje Vremja« pravi, da se mora povračilo prave škode ločiti od vojne odškodnine. Povračilo škode mora Kina izplačati, glede vojne od škodnine pa se bodo Rusi s Kitajci pobotali na svoj način. Rusija ne preži po kitajski zemlji, a svojih mest ob Amuru ne more pustiti brez obrambe. Sicer ni jasno, ali imenovani list govori v imenu ruske vlade, vendar kriči angleško časopisje, da hoče Rusija izrabiti zamotani položaj. Tudi v Nemčiji so neza-upni, ker kitajski poslanik v Peterburgu često obišče ruskega carja in njegovega mi nistra za vnanje posle. Vse to kaže, da kitajsko vprašanje ni še rešeno, ampak šele v začetku razvoja. Politični pregled. V Ljubljani, 11. januvarija. Baron Dipauli odklonil izvolitev. Poročali smo, da je baron Dipauli na vprašanje, sprejme li kandidaturo v bolzansko-meranski kmečki skupini, odgovoril brzojavno v Bolzan in Meran, da z ozirom na oddano izjavo ne more ustreči želji svojih s •mišljcnikov. Vkljub temu je bil izvoljen v tej skupini z lepo večino. Izid volitve mu je vodstvo naznanilo brzojavno, a dobilo je iz Monakovcga, kjer biva sedaj radi neke očesne bolezni, naslednjo brzojavko: »Mo-nakovo, 9. januv. ob 6. uri 30 min. — Že včeraj sem brzojavil iz avoje bolniške sobe v Meran in Bolzan, da sem sklenil, sedaj ne vsprejeti nobenega drugega mandata. Na naznanilo, da sem bil vkljub temu izvoljen, sem takoj odgovoril: Mož-beseda. Žrtv ujem vse za svojo stranko, Ie ne svoje časti. Odklanjam brezpogojno m a n d a t v kmečkih občinah. To je moj nepreklicni sklep. Prosim takojšnje objave. Josip baron D i p a u 1 i«. — Ta sklep sicer ni nikogar presenetil, komur jo v spominu Dipaulijeva prva izjava, vendar je bil marsikdo mnenja, da se mož uda volji naroda. Dipauli ni hotel prelomiti dane besedo, tembolj ker so ga krSč. soo. listi naravnost pozivali, da no sme drugače postopati, kakor je obljubil. — Sedaj preostaja le še veleposestniška skupina, ker je Dipauli tedaj izjavil, da ne vsprejme mandata v kmečki in mestni skupini, ni pa omenil veleposestniške skupine in je torej še nekoliko nade, da se da konečno vendarle preprositi. Državnombornke volitve. Včeraj so se vršile volitve v kmečki skupini na K o-roškem, kjer je zmagal nemško-nacijo-nalni terorizem in o katerih govorimo na drugem mestu, dalje v mestni skupini na Češkem in M o r a v s k e m, v trg. zbornici v Galiciji in B u k o v i n i in dalmatinsko veleposestvo. Izvoljeni so dr. S t r a n s k y, nemški liberalec Klein, Mladočeh Kulp, nem. liberalec dr. Menge r, Mladočeh dr. H e r o 1 d, nem. radikalec dr. B a r e u t h e r, Mladočeh S p i n d 1 e r, kandidat nem. ljudske stranke dr. P r a d e, nemški liberalec dr. Funke, Mladočeha Schwarz in B e 1 s k y, dalje nem. liberalec dr. Gross, nemški radikalec pl. P a c h e r, Mladočeha Pantuček in dr. R y b a, nem. liberalec H i» t n e r, Mladočeh dr. K r a m a f, nemški liberalec dr. Kinde rman, Mladočehi H o f i C a, dr. Kurz, dr. S 1 a m a in Mas talka, nemški radikalec H o f e r, Mladočeh dr. Hruby, kandidat nemške ljudske stranke dr. K. C h i a r i, nem. libcralcc dr. Götz, Mladočeha dr. Z a c z e k in dr. K a i z 1, nem. radikalec K. H. Wolf, Mladočeh vitez P1 a c z e k, nem. radikalec B e r g e r, nem. liberalec dr. Pergelt, Mladočeh dr. F o I-1 proti dr. Baxi, nemški radikalec dr. E i s e n k o 1 b, nem. liber, dr. N i t s c h e, Mladočeh Kaftan, nemška liberalca d' Elvert in dr. Lecher, Mladočeh S o -kol, konservativni Čeh princ Friderik Schwarzenberg, nemški radikalec A1 b r e c h t. — Ožje volitve se vrše v Ž a t c u mej liberalcem Schückerjem in nem. radikalcem H e r o 1 d o m in v T e š i n u mej nemškim radikalcem dr. Tschann-om in nem. liberalcem prof. Fournierom, obe 14. t. m., ter v okraju M že danes mej nem. liberalcem Svobodo in nem. radikalcem dr. S c h a 1 k o m. — V Z a d r u so izvolili veleposestniki deželnega poslanca dr. Z a f f r o n - a, odvetnika v K o r č u 1 i, somišljenika hrvatsko-narodne stranke. — VČrnovicah je prodrl v trg. zbornici Rosenzweig. — Lvovska trg. zbornica je izvolila dosedanjega poslanca Piepes-Poratynskega, krakovska dosedanjega poslanca dr. R a p o p o r t a in zborn. v B r o d y j u dr. K o 1 1 i s c h e r j a. — Danes je volivni dan druge vrste. Voli namreč največ mestnih skupin, mej temi tudi na Štajerskem, Goriškem, v Istri in Trstu. Dosedanji izid državnoaborskih volitev. Do sinočnjega večera je bilo izvoljenih 2 3 5 poslancev in sicer: 30 Mlado-čehov, 39 Poljakov, 24 članov katol. ljudske stranke, 20 članov nem. ljudske stranke, 14 kršč. socijalcev, 14 Schönererjancev, 11 katoliško narodnih Slovencev, 9 Hrvatov, 9 opozic. Poljakov, 9 soc. demokratov, 9 nem. liberalcev, 9 Italijanov, 6 čeških agrarcev, 5 Staro , 5 Mladorusinov, 5 čeških socijalceV, 4 liber. Slovenci, ter po dva »bauernbünd-lerja«, lib. veleposestnika, češka katolika, Srba in divjaka m 3 Rumuni. Vojaka v Južni Afriki Število Burov v kapski kuloniji so znatno množi z vsakim dnem. Skupno s llolandci, ki so prestopili že v burski tabor, štejejo okoli 13 000 mož. Z vojnimi potrebščinami so dobro preskrbljeni, posebno pa imajo na razpolago zadostno število konj. Zahodni oddelek je že zasedel Clanwilliam, HerUogov oddelek pa prodira proti Ceresu, kjer se oba združita in nadaljujeta prodiranje proti Kapstadtu. Dewet je na potu proti jugu in prevzame bržkone vrhovno vodstvo. Prvo delo bo pri kapstadskih vodovodnih napravah na vrhu Tafelberga. Za ta načrt so sicer že zvedela oblastva in stražijo sedaj omenjeno napravo, a popolno varni le niso Angleži pred bur-ekim naskokom. V Transvalu se general De-larey s 5000 možmi uspešno ustavlja na padom Clementsa in Pageta. Iz vsega, po sebno pa iz najnovejih bojev, o katerih poroča Kitchener (glej brzojavko) in v katerih imajo Angleži tako občutne izgube, se razvidi, da se o Burih še ne more tako prezirljivo pisati, kakor store to neki podkup-ljlni listi. »opisi. Iz Idrije, 10. jan. Lažnivost »Slovenskega Naroda«, oziroma njegovih dopisnikov se je zopet pokazala Da ni bilo v Idriji štrajka — Čujte — kdo je kriv ? Zopet klerikalci ! Ako bi pa bil štrajk, in bi ne bilo uspehov, kaj mislite, kdo bi jo bil zopet zasul? Pač klerikalci ! Poslušajte, kako modruje o vzrokih, da ni bilo štrajka! »Zikaj to? Ali je bil mari štrajk samo agitacijsko sredstvo za »socijaliete« pri volitvah ? Ali so se mari zbali tistih 100 klerikalcev, katere je dekan par ur pred štrajkom, po naročilu direkcije in vlade, odgovarjal od štrajka ? Socijalisti bi bili pač lahko vedeli, da klerikalec je vedno bil in bo vladni pod-repnik, da direkciji podložni dekan, katehet e tutti quanti ne morejo, ne smejo delavcem svetovati kaj vladi nekoristnega, zlasti sedaj ne, ko jih je v 1 a d a p r i v o 1 i t v a h z vsem aparatom podpirala! Pa kaj stori teh 100—200 klerikalnih mamelukov ?« Treba pojasniti zgodovino tega dopisa. Ali bode štrajk, ali ga ne bo, razmotrivalo se je neprenehoma v raznih družbah skozi dalj časa. Da ne bo povoljnega uspeha imel mogoči štrajk, je bilo splošno prepričanje, bodisi »klerikalcev« kakor tudi »narodnih naprednjakov«. Neki napredni trgovec je želel, da bi delavci štrajkali, češ, «z mo-kratstvom je potem pri kraju, prvo, kar propade, bode pa konsum. Radoveden sem le«, dejal je, »kdo prevzame dedščino, — namreč delavstvo, ali se bodo oklenilo kat. stranke, ali naprednjakov ?• »Kdo bode nastopil dedščino po soc. dem«, to so sedaj splošno študirali naši liberalci. To je tudi vzrok nesramnega in neumnega dopisa v »Narodu«. Od kedaj je dekan direkciji podložen, s kakim aparatom je vlada podpirala katol.-narodno stranko v Idriji ? Mari niso uradniki prosto volili tudi d<\ Ferjančiča ? Kar so voditelji socijalistov govorili zadnji večer, ko so preje pripravili delavce na štrajk, to ie dekan — ne po naročilu direkcije, ne po naročilu vlade, marveč ker ima vest — govoril ves čas, ko so se delavci pripravljali na štrajk. Pritiskal na delavce ni nihče — poučiti ga je krščanska dolžnost, slepiti ga, zapeljanega potem zlorabiti v strankarske namene, to pa je, kakor se vidi iz »Slov. Naroda«, narodno-napredno. Sicer pa prilagam nepristranski popis shoda dne 6. t. m., kakor ga je sestavil rudar, ki je bil navzoč : Javni shod pri achmeilerju za hišo dne 6. jan. 1901. Predsednik Jereb. Č o b a 1 : Štrajk ni nikoli prepozno. Sedaj je posebno težko štrajkati ; ministerstvo je dobro pripravljeno ; utegnili bi odtegniti tudi drva, in tako bi ljudje tudi zmrzovali, ker je sredi zime. Svetuje deputacijo sestoječo iz delavcev, podpirali bi jo tudi soc. poslanci (klici : Nič več). Sklicuje se na svojo skušnjo ; pravi, kako težko je potovati z odgon-skim vozom, reče, da je to vžo sam poskusil. (Nekateri se smejejo, sam pa prosi miru.) Pravi, da ministri ne gledajo na to, ali imajo ljudje jesti, ali ne. Pošljimo deputacijo, ker potem vidimo, ali ministerstvo nima resne volje pomagati. Kedor pa garantira za uspeh štrajka, naj nastopi, jaz ne. Podobnik: Če nič nimamo, no bomo nič izgubili. Č o b a 1 : V nekem društvu tukaj (del. bralnem) so jo menda sklenilo ne štrajkati. Zakaj jih nočo tukaj nobeden vprašati po tem ? Zgoditi so zna tukaj, kakor drugodi ; tudi krščanski socijalci dero za kapitalom ; a z glavo skozi zid se ne moro, odgovorna za n e u s p e h n e b o d e t u-kajšnja organizacija. Androj Kovač: Zadnjič (1. jan.) nas je bilo tukaj več, ko danes. R i n a 1 d o : Slišim o omahljivosti delavcev ; g. dekan je rekel, da ovčice ne bodo štrajkale. Pivk: Naj vsak dobro premisli tu kajšuji položaj ! (Govori zoziromna gornjebesedeRinaldove.) Nekdo pripoveduje, kako se v »Abendpost« hvali stanje tukajšnjih delavcev ; našteva se mnogo večja plača, nigo jo v resnici. Čobal zopet svetuje, odbrati tri može, kateri bi se v sporazumu s socijalistiškirai poslanci pri niinisterstvu potegovali za delavce, ker govorjena beseda več izda, kakor pisana prošnja, na katero so minister posebno ne ozira. (Klici: Nič več prcšenj!) Večkrat se jo dal predlog za deputacijo na glasovanje, pa je bil vselej, včasih enoglasno odklonjen. R i n a 1 d o : Dobro premislite, kaj delate ! Čobal svetuje, naj se štrajk predlaga iz vrste delavcev. Reven svetuje štrajk. Predsednik da štrajk na glasovanje. Roko dvigne velika večina, skoraj vsi. Čobal izrazi, da je bilo glasovanje ne premišljeno, ker so se nekateri smejali, po sebno žene se ne bodo smejale, ako ne bodo imele kaj v lonec devati ; ob enem odklada odgovornost za morebitne slabe nasledke štrajka. Ivana Tuš ar: Vem za nekoga, ki je enkrat za štrajk hotel dvigniti roke in noge, v neki gostilni pa jo izrazil, da je tudi za štrajk vpisan, pa štrajkal ne bode I Ali je to mož ! Ne, baba, pri moji veri ! (Ljudje ugovarjajo, drugi ji pritrjujejo, predsednik jo pa podi) Bonča Janez izjavlja, da del. bralno društvo ni sklenilo, da njega člani ne bodo štrajkali. Rinaldo in čobal svttujeta glasovanje za štrajk po listih, tudi Grablovic je za to, delavci pa kličejo : Saj smo že zapisani ! Neki govornik je opozarjal, da je le 900 delavcev vpisanih, kaj pa onih 300? »Se jih ne bojimo!« mu kličejo. Zunanji govorniki so zatrjevali, da nimajo nikakega dobička, ali jo štrajk, ali ga ni. Vendar pa bodo pomagali, kar je v njih moči, da se srečno izide. Opozarja so tudi delavstvo, naj se drži discipline, naj uboga nasvete svojih voditeljev, naj nikar ne pre stopa zakona itd. Primerjajte to poročilo rudarja in podlo notico v «Slov. Narodu«, za katero je vsaj vedel idrijski župan Lapajne, ker je bil v Ljubljani 8. januvarija, ko je »Narod« ta napad prinesel. Brez ozira na onih 300 »mamelukov« so sklenili štrajk, kako pa, da vendar ni bilo stavke? Pozno v noč so so-cijalistiški voditelji sklicali zaupno može v dvorano pri Schmeilerju in tam so jih prepričali, da jo štrajk brezvspešen. Kdor jo zvedel pravočasno, šel je zjutraj že na delo, popoludne pa vsi. Ilekana, kateheta e tutti quanti nihče ni vprašal. Sram vas bodi pri »Narodu« ! Da bi naprednjaki sploh ne zvedeli nikdar več resnico, so izbacnili »Slovenca« iz č talnice, v kateri so udje tudi c. kr. uradniki. Tako nam vlada pomaga ! S Štajerskega, 9. jan. Minole volitve, ki so se tako ugodno vršile na Štajerskem, da je vsak narodnjak lahko vesel, vzbujajo vendarle v glavi nekega „naprednjaka", ki niti naših sedanjih razmer ne pozna, mnogo nespametnih mislij, katere objavlja v 6. št. „Slov. Naroda." Dotičnemu pisaču ni le dovolj, da po Kranjskem plaši in straši s svojim klerikalizmom, ampak ga vidi delati razpor tudi po Štajerskem. „Proti volji duhovnikov, se ne sme ničesar zgoditi", to načelo je tako neumno, da ga na Štajerskem sploh še nihče ni imel v mislih. Tako globoko še štajerski Slovenci niso padli, kakor pisač sam pravi, da bi pustili veljati tako načelo, ker je grozna budalost, ki jo bodo verjeli samo nekateri bralci „Slovenskega Naroda." Kar dotični pisač nadalje kvasi o volitvi za peto kurijo Maribor-Feldbah, kaže, da ie popolnoma slep za politične dogodke, ali pa tako neumen, da danes ne ve, kar se je pred kratkim zgodilo in pisalo. On pravi: „Tam je duhovščina postavila slovenskega kandidata, da je ljudstvo varala..., slovenski kmetski kandidat je moral odstopiti..., ne da bi se bil M o r s e y kakorkoli zavezal. Duhov-ništvo je komandiralo slovenske kmete, da morajo voliti njim sovražnega poslane a." Vse to je debela laž, kakoršno more pisati lc „Slov. Narod", ki ravno o štajerskih zadevah nič ne ve, pa mnogo kvasi in laže, da bi pošteno štajersko duhovščino spravil ob dobro ime. Dokazi: Kandidat za peto kurijo Maribor-Feldbah se je postavil na zaupnem shodu, katerega so sklicali in vodili izvrstni slovenski politiki posvetnega stanu. Kandidat M 1 a k a r se je z baronom Morsejem z vednostjo odličnih posvetnih politikov pogodil v korist Slovencev, da ne zmaga nemški nacijonalec, naš zagrizen nasprotnik. O kaki duhovniški komandi tedaj niti govora ni, to je liberalna oprav-Ijivost. Mi Štajerci imamo mnogo inteligence posvetnega stanu, ki v lepem sporazumljenju z duhovništvom rešuje tukajšnja volivna in druga politična vprašanja. Zato ne potrebujemo lažnjivih sanjarij pisačev „Slov. Naroda", ki hoče dajati nauke, pa sam nič ne ve, nič ne razume. Naj torej te vrste politiki ne iščejo še na Štajerskem blamaže, ker jo imajo že na Kranjskem dovolj! Dnevne novice. V Ljubljani, 11 januvarija. Mariborski knezoikof bode imel 13. t. m slavnostni govor pri slovesni in-tronizaciji novoimenovanega kneza in nadškofa v Solnogradu, kamor se je premilostni danes odpeljal. „Pranger". Na »pranger« je dejal »Učiteljski Tovariš« gospoda Frana Jur-koviča, nadučitelja v Šmarju na Štajerskem. Njegovi največji pregrehi sta, da je razobesil papeževo zastavo in da ni liberalno volil! Čast.tamo, g. nadučitelj ! Če Vas pes na cesti oblaja, pojdite mirno dalje ! Pametna beseda proti njemu ne izda nič. Učitelje, ki imajo pogum prenašati napade katilina-ričnih eksistenc, spoštujemo izredno. Lukov „Pranger" pomOtno kam-nal. „SI. Narod" je v dopisu, datiranem s praznikom sv. Štefana, kamnal dva učitelja. Eden, čigar čevljem Luka ni vreden odve-zavati jermen, iz stanovskega ponosa in iz ljubezni do sostanovnika niti ni volil somišljenika Šusteršiča. Drugi je oddal glasovnico, na katero je z višnjevim svinčnikom prav lepo zapisal Lukovo ime! — — Luka, kje je vaša hvaležnost! ? Zakaj prezirate nje, ki se zavolj vas izpostavljajo posmehu? Ali hočete še več izgubiti? Župnijo v Trbonjah na Štajarskem je dobil č. gospod žetalski kaplan Fr. Salo v e n. Umrl je v Livku tamošnji poštar in posestnik Andrej Hrast. Slab apostol je bil ob volitvi ilolon-dar iz Dvorsko vasi. Gelo pot proti volišču je hvalil Jelenca; pred volitvijo je prišel še v volišču najbližjo gostilno misijonarit. Uspeh je bil tolik, da je užaljen svoja volivna listka raztrgal pred volitvijo v čast Luku. Ali liberalec sme biti mož beseda ? Marsikdo vpraša, zakaj je cerkev na Brezijah brez klopi. Čest. predstojništvo je klopi že davno naročilo. Liberalni mizar iz Ljubnoga je dal častno besedo, da delo izvrši do cerkvenega pos«ečenja. To je žo davno minulo. Klopi so pa še vedno v Ljubnem. Ljubenčani, vaš podžupanski stolec mora biti res prijeten, ker vaš podžupan ne more toliko raz njega, da bi še trudnim romarjem na Brezijah pripravil sedežev. Volitve na Koroškem. Pri volitvi v kmečkih občinah celovškega okraja je bilo oddanih 223 veljavnih glasov. Od teh je dobil 141 Anton Tscharre, predsednik kmetijske družbe in pristaš nemške ljudske stranke. Slovenski kandidat Fr. Grafe n auor je dobil 82 glasov. V beljaškem okraju je bilo oddanih 122 glasov. Iivoljen jo s 76 glasovi Mat.'j Orasch; kandidat nemške ljudske stranke Gregor Janich jo dobil 4*3 glasov. V šentviškem okraju je izvoljen dosedanji poslanec Tschernigg s 155 glasovi. S špitalskem okraju je pri prvi volitvi dobil A. W e r n i s c h 64 glasov, R. P i r k e r 62 in dr. Jos. \V a 1 d n e r 22. Pri ožji volitvi, ki se jo takoj včeraj vršila, je bil izvoljen Wernisch s 83 glasovi. — Z največjim nasilstvom in brezobzirnim pritiskom so delali nasprotniki krščanskega in slovenskega prebivalstva. Krivični volivni red je v prvi vrsti vzrok, da koroški Slovenci nimajo nobenega zastopnika v državnem zboru. Volitve na Goriškem. Danes se je vršila volitev v Gorici ter v furlanskih trgih. V tej skupini kandiduje zopet dr. Tu m a. Seveda ni misliti, da bi bil v tej skupini izvoljen Slovenec. — Dne 18. t. m. bode volitev v goriškem veleposestvu. Je-dini slovensk' kandidat v tej skupini je Andrej Kocijančič, veleposestnik v Pod gori. ljubljanske novice Baraga zaprt. Narodno napredni agitator Baraga, katerega bi »Narod« zadnjič rad naredil z« »klerikalnega« agitatorja in ki je z okna »Mestnega Doma« na dan volitve upil »Zmaga je naša«, premišljuje sedaj volilni boj pri ličetu. Baraga jo kolarja Safeca udaril tako, da je sodišče Baragi priznalo nagrado 8dnevnega zapora ali 200 kron kazni. — Mrtvo so našli včeraj 471etno Pavlo Klemenčič, stanujočo v Hrenovih ulicah št. 10. Pogrešali so jo že dva dni in mislili, da je šla z doma. Včeraj je bila o tem obveščena policija, ki jo našla njeno stanovanjo zaklenjeno Šiloma so mogli v sobo, kjer so našli poleg postelje na tleh mrtvo Klemenčič. — Izgubil je nekdo na potu proti Koleziji srebrno žensko uro s pozlačeno verižico. Nt Marijinem trgu je izgubil posestnik Fr. Keršmanc denarnico z dvema stotakoma, dvema desetakoma in jed-nim petakom. Prva podružnica „Slomšekove zveze" se je osnovala v Idriji v četrtek dne 10. t. m. za idrijski okraj. Zborovanje so jo lepo izvršilo Pravih in podpornih članov se je oglasilo 30 že prvi dan. Podružnica si napravi lastno knjižnico. Dobrotnik je podaril v ta namen 50 kron. Napravljalo bode društvo tudi izlete s poučnim predavanjem in hospitacijami po okraju svojega delovanja. Novo društvo. Pri Sv. Pavlu pri Preboldu se ustanavlja katol. izobraževalno društvo. Nesreča na železnični progi. V sredo 9. t. m. povozil je vlak na prehodu pri Zalogu neznanega človeka; sodijo, da je iz Kresnic. Na prehodu sta se srečala dva vlaka — ponesrečenec pa je pazil samo na enega — in vlak mu je potrl vso glavo; udarjen jc tudi nekoliko na roki in nogi. Prepeljali so ga v mrtvašnico k I). M. v Polje. Gozdni požari v tržaški okolici. Dne 9. t. mes. jo zope t nastal iz neznanih vzrokov požar v občinskem gozdu pri Bazovici ter je uničil kakih 15.000 kvadratnih metrov novega nasada. Okolu 4000 mladih dreves je zgorelo, 5000 so jih pri gašenju poškodovali Mestni gasilci in okoličani so pogasili ogenj. Nova nemška šola v Pulju. »Naša Sloga* pr roča, da hoče vlada za ust ino-vitev nove nemško šole v Pulju izdati 100.000 kron. Za slovenske in hrvatske šole v Istri pa ima vlada prazno pest. Orožniki na Kranjskem Pri štabu so: 1 podpolkovnik, 1 nadporočnik kot pribočnik, 1 stotnik računovodja, 2 nadstražnika, 1 pisarniški sluga ; pri dopolnilnem oddelku 2 nadstražnika; v službi: 1 stotnik, 2 nad-poročnika, 11 nadstražnikov, 87 postajevodij, 242 orožnikov. Vseh postaj je 90, Zadružni inštruktorji. Pred dvema letoma so v Avstriji vpeljali obrtne zadružno inštruktorje. V letošnjem državnem proračunu )e višja svola, da se po vseh deželah namestijo taki inštruktorji. Lovska sreča. Kakor se poroča, je grof Alfred Khevenhiiller minoli tedon na Gorenjskem v dobri pol uri ustrelil 7 divjih koz. Visoka starost. V Omsici, okraj Gra čao, živi 117 kt stara Sava Calič. Telesno jo jako slab», a sliši in vidi še dobro. — V Osieku živi žena Lcchner, ki je stara 100 I 1 t in 8 mesecev. Z Reke. Kaj se vse tukaj nc izve o volitvi v Pulju! Te dni se je vozil neki tukajšnji človek po železnici v Reko. V vagonu je kakih dvanajst Rečanov. Vpraša jih, kje da so bli. V Pulju, je odgovor. Po kakšnem opravilu ? Volit smo šli ? O, volit — saj niste tamkajšnji. — E, zakaj bi pa ne šli, saj ni zastonj — bil je odgovor, — reklo se nam je, da naj glasujemo pod povedanimi nam imeni — in šlo je. — Tako se delajo volitve. — Zima je še precej ponehala; a huda je bila za naš kraj, — 7 R, in to z burjo, to je občutljivo. Že dolgo let ni bilo tako. Teorija in praksa Znano je, da bo boc. demokrati proti indirektnim davkom. V bavarskem mestu Fiirth dosegli so boc. demokratje večino v občinskem zastopu in vsakdo bi sedaj pričakoval, da soc. demokrati mestne indirektne davke ondi odpravijo. A kaj še! Scc. demokraški poslanec cegitz iz Filrtha je dejal, da je teoretično odprava indirektnih davkov prav lepa, za mestno občino pa bi ne bila praktična in zato socijalnodemokraška večina v Fiiithu ostane pri indirektnih davkih. Tako je gro-menje sccijalnih demokratov proti indirektnim davkom! Od raznih krajev. Zeppolinov zrakoplov. Nade, s katerimi se je spremljal pojav Zeppelinovega zrakoplova, so znatno omajane. Družba, katere namen je bil spopolniti ta zrakoplov, je likvidirala. — Budimpeštanski pivopivci skoro ne bodo mogli piti budirnpeštanskega piva po gostilnah, ako budimpeštanske pivovarne vstrajajo pri svojem sklepu, da ceno piva podraže pri hektolitru za 1 gld. Gostilničarji ogerskega glavnega mesta so sklenili, da sicer ne točijo nič več budimpeštansko pivo. — Župan morilec. Beligrajska »Zakonitosti javlja, da so v obč. zaporu dobili mrtvega nekega Stanislava Todoroviča. Splošno se je sodilo, da se je mož sam usmrtil, a obdukcija je dokazala, da je v obč. zaporu umrl nasilne smrti. Preiskava je dokazala, da je ujetnika župan toliko časa pretepal, da je pod udarci izdihnil dušo. Zupana so zaprli. — Napovedana zdravniška stavka. Zdravniki Ivovske bolnice so pričeli dne 10. t. m. stavkati, ker se jim ne zboljša plača. Telefonska in brzojavna poročila. Šoštanj, 11. jan. Oddanih 81 glasov. Dr. Dečko dobil 53, dr. Pom mer 28 glasov. Slava zavednim Šoštanjčanom! Kozje, 11. jan. Dečko 38, Pom-mer 19 glasov. Deset naših volivcev z velikimi s v o t a m i za r o m m e r j a kupljenih. Ovadba vložena. Celje, 11. j*,n. Dečko dobil G42 glasov, Pomer 725. Dunaj, 11. januvarija. V vladnih krogih se govori, da bo državni zbor sklican v sredo dne 3 0. j a n u v a r i j a. Dunaj, 11. jan. „Reichspost" ve poročati, da vstopijo češki agrarci v mladočeški klub, kar pa ni posebno verjetno. Dunaj, 11. januvarija. Ožja volitev v Zwettlu mej Eichhornom in Kittin-gerjem se vrši danes, v Brucku ob Litvi pa jutri mej Huberjem in Kernom. Dunaj, 11. jan. Nemški radikalci imajo po včerajšnji volitvi nad dvajset mandatov. K. H. Wolf je dobil sedaj 800 glasov večine, 1. 1897 le jeden glas. Dunaj, 11. jan. (C. B.) Iz Fara-mana se brzojavlja: Danes zjutraj ob 8. uri smo dovedli na suho vse osobje utopljenega parnika „Russie". Nobeden so ni ponesrečil. Trst, U. januvarija. Gozdni požar na Krasu je pregledala pogo-zdovalna komisija in dognala, da je bil požar zaneten od človeške roke. Sodišče išče zlodejcev. Včeraj se je zopet gozd vnel med Svetim Jožefom in Bazovico. Dvo uri so se trudili gasilci, da so požar omejili. Doslej je zgorelo 4000 s m r e k. Bruok ob Litavi, 11. januvarija. Walz od nemške ljudske stranke je izvoljen. Lino. 11. jan. Pri današnjih mestnih volitvah je katoliško - ljudska stranka izgubila en mandat. Meran, 11. jan. Šla je dcputacija tirolskih volivcev k briksenskemu škofu, naj ona nagovarja D i p a u 1 i j a , da sprejme izvolitev. Dva volivca sta tudi odpotovala v Monakovo, kjer stanuje sedaj Dipauli, ga k temu nagovarjat. „Neue Tiroler Stimmen" izrekajo nado, da Dipauli vendar sprejme mandat. Današnji „Vaterland" piše v istem smislu, da bo Dipauli sprejel to častno službo. Praga, 11. jan. Vodja češko - narodnih delavcev urednik Klofač, ki je dobil v peti skupini dva mandata, je odložil onega v okraju K 1 a d n o, ki je bil poprej v oblasti soe. demokratov. — Propadli češki kandidat J a n d a kandiduje sedaj v trgov, zbornici. Vratislava, 11. jan. V Šleziji je bil včeraj po noči potres. Budimpešta, 11. jan. Državni po slanec, član obe. sveta in izdajatelj lista „Bndapesti Hilap" Karol Leg radi je očital mestnim uradnikom velike d e -fravdacije. Toži ga občinski svet. Budimpešta, 11. januv. „Pester Lloyd" poroča iz Berolina, da se tam ne boje rusko kitajske pogodbe glede Mandžurije. Ruski poslanik je baje dal pomirjevalno izjavo. Monakovo, 11. jan. Baron Dipauli je rekel nekemu časnikarju, da ga tako boli nehvaležnost njegovega dosedanjega volivnega okraja in se mu tako studi sedanji politični razvoj v Avstriji, da se popolnoma odpove javnemu življenju in hoče živeti kot zasebnik. Carigrad, 10. januvarija. Po noči je umrla tu jedna oseba za kugo. Dunaj, 11. januvarija. O kugi v Carigradu je rekel dvorni svetnik Weichselbaum, da je vprašanje, ali je slučaj kuge le posamezen, ker se v mestu kuga čestokj-at ponavlja. Najbrže je prinesena iz Smirne, kjer je v zadnjem času več oseb zbolelo za kugo. Z a A v s t r i j o zdaj še ni nevarnosti. Na Du naju bodo cari-grajske tujce zdravniško preiskovali. V Trstu se bodo vse cari-grajske ladije podvrgle karanteni. Najvišji zdravstveni svet se danes posvetuje o kugi. Petrograd, 11. jan. Bolezen ruskega carja je influenca. Petrograd, 11. jan. Radi velikih žametov je blizu Odese obtičalo v snegu pet osobnih vlakov. 200 oseb je v ne- varnosti. Odposlali so 4000 vojakov in delavcev, da rešijo vlake iz snega. Rim, 11. jan. Hud mraz je v vsej deželi med Neapoljem in Benetkami. Po mestih zmrzujejo vodovodne cevi. Berolin, 11. januvarija. „Evange-liška zveza", ki vodi protirimsko agitacijo, je imela svoj občni zbor, pri katerem se je poročalo, da je za lute-ransko agitacijo v Avstriji izdala zadnje tedne 5500 mark, od katerih je šlo 4000 na Češko. Pariz, 11. januv. Predsednik De-schanel je dejal v govoru, s katerim je prevzel predsedstvo, mej drugim to-le: Pričetek novega stoletja nam napoveduje velike prekucije v Evropi. Potrebno je, da so jedini vsi Francozi, potrebna jim je zdržnost v polemiki, več tolerance in spoštovanja do prepričanja nasprotnika, potrebna je delavna diplomacija, ki naj se opira na močno, jedino in spoštovano armado ter na skrbno urejene finance. London, 11. jan. V Ameriki je velika epidemija influence. Zbolel je tudi dunajski skladatelj Eduard Strauss v Mexiki. London, 11. jan. Dewet je prišel v Kaps k o kolonijo, da sam vodi ustajo proti Angležem. London, 11. jan. Lord Kitchener brzojavlja iz Pretorije 9. t. m.: V noči 7. t. mes. so ob gosti megli napadli Buri istodobno vse angleškestraže v Belfastu, Wunderfonteinu, Nooitge-dachtu, Wyldsfonteinu in Panu. Se le po dolgem in vročem boju so naši odbili napade. Na angleški strani je 2 1 ubitih, mej temi neki stotnik, in 61 ranjenih, mej temi 3 častniki. Buri imajo 24 (?) ubitih. — Severno od Kriigersdorpa so Buri pod poveljstvom Beyerjeviin napadli angleški train. Napad so Angleži odbili. Buri imajo 11 (?) ubitih, Angleži 4 ranjene. London, 11. jan. Reut, urad javlja iz Paketbergroada: Angleške čete so zasedle gorske prebze, da zapro pot proti jugu prodirajočima burskima oddelkoma. — Iz Riclimonda javljajo: Buri so ujeli angleško patruljo. Padla sta dva Bura, jeden je ranjen, 40 konj ugrabljenih (?!) London, 11. jan. Angleži so gotovi zmage, a pričakujejo, da bo boj v Afriki trajal še nekaj mesecev. Skrbi jih posebno ustaja v kapski koloniji. Kitchener rabi zopet 25.000 mož pomoči. da zmaga ustajo. Konzuli delajo priprave za varstvo tujcev, če se proglasi bojno pravo. Pri Pa-ketbergroiidu so Buri zasedli gorske prelaze / dvema oddelkoma. Angleži jim gredo nasproti. Holandci v tem kraju so mirni. Buri so ujeli angleško patruljo 5 mož. Angleži jih zasledujejo ter so jim dva moža umorili. Berolin, 11. jan. Ker so vsi pomisleki kitajskega dvora zoper pogoje velevlasti odstranjeni, se more pričakovati, da bosta princa Ging in Li-Hung-Cang podpisala zapisnik, ki izraža sprejem mirovnih pogojev. Pričakuje se, da se dvor kmalu vrne. London, 11. jan. Združene velevlasti bodo kmalu ustavile vojsko. Grof Waldersee utegne koncem marca meseca se vrniti v Evropo. Frankobrod, 11. januv. Oboroženi Kitajci plenijo v pokrajini Oili. Oena žitu na dunajski borzi dne 10 januvarija 1901 7.a 50 kilogramov. Pšenica za pomlad . K 7-84 do K 7-85 Rž za pomlad . . » 7*74 » » 7'75 Turšica za ma) junij /01 » 5 28 » » 5 29 Oves za pomlad . . » 6 33 » » 6-34 Meteorologiöno porodilo. S'iiina uud morjem 306 2 m. srednji zračni tlak 736-Omis, 1 Stanje Caa opa- I barn-zovanja | metra i T mm. Temperatur* po Olr.ija ?1s 4 i Vctrotl • | Nebo lOj 9.tv»<) | 744 0 -74 si. svzh. P obiač. 11 7. zjuli I 743 6 2. popol. | 732 8 —8-8 j si. jzah. | —8 5 si vzhjvzh | oblačno jasno oo Srednja včerajšnja temperatura—7'6 normale -2 7" Poslano. Gospodu Ivaru Hočevarju, vodji postaj» v Ortneku. V dopisu iz Vel. Lašč je prinesel »Slov. Narod« v svoji 6. štev. vest, da jo je moral podpisani — citiram doslo\no— »brez voznega lista odkuriti proti Ribnici, ker svo jega maziljenega tilnika še toliko ni hotel upogniti, da bi g. načelniku povedal, da se hoče odpeljali tudi on«. — Ker je Vaš ve-likolaški zagovornik mojo osebo s to zadevo spravil v javnost, obračam se tudi javno do Vas. Istina je, da sem se moral dne 2. t. m. popoldne brez vozovnice odpeljati v Ribnico, dasi sem čakal dolgo časa na vlak v čakališču in na Vas — za kar so priče —, a Vi ste se sprehajali po peronu, in ob blagajni ves čas ni bilo nikogar. Čakal sem par dni, da so mi pismeno opravičite, na kar Vas je izvestno opomnil tudi g. Lutman, postajenačelnik v Ribnici. Potrpel bi bil za svojo osebo z Vami, kot že mnogokrat Danes pa javno zahtevam od Vas zadoščenja in izjave : Se li hočete opravičiti, ali se strinjate s trditvijo Vašega velikolaskega zagovornika, da ima potujoče občinstvo klanjati svoje maziljene in nemaziljene tilnike pred vodjem železn. postaje ter istega k vršenju službene dolžnosti še le iskati in klicati ? In kako ste dan potem o moji potrpežljivosti še smešeče govorili v gostilni! Jednako zahtevam od Vas kot od uslužbenca c. kr. drž. železnice pojasnila, s kakim namenom in v kako svrho ste na Poljanah v gostilni govorili besede, katere omenja »Slovenec« z dne 5 t. m., zakaj ste svoje službene dolžnosti strinjali z mojo osebo zahtevajoč od mene dovoljenja, da smete blago naložiti ? Vaš zagovornik v »SI. Narodu« pravi, da ste se navadili glasno in razločno govoriti. Odgovorite tudi na stavljena vprašanja razločno in jasno — brez vizirja». V Vel. Poljanah, 10. jan. 1901. Josip Tole, župnik Poljanski. /i noonhi1^ snaženje parketnih tal -L lllltlll UfiVCni i 0|, ,s se pri tVrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 24 11—6 Hazglai. 1811 Krajni šolski svet v Št. Jakoba ob Savi namerava zgraditi šolsko poslopje za cnorazredno šolo. V ta namen se je odločil razpisati javno dražbo. Zidarsko, tesarsko in mizarsko delo, oziroma vsa zraven spadajoča dela znašajo 4.471 K 92 h. Pismene ponudbe so vložiti dO 20. januvarija t. 1. ob 2. nrl popoldne s b% vadijem vred. Načrti in pogoji so na vpogled pri načelniku kraj. šolskega svčla g. Jerneju Grad v Dragomelju. f&jjF" Na prodaj sta 2 križeva pota jeden za gld. 65'—, drugi za gld. 250 — pri 16 12-2 I^H. TOMAN.il, podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorje? trg št. 1. Dni 11. JannvarlJa. Skupni državni dolg v notah..........98 30 8kupni državni dolg t irebru......98 15 Avstrijska zlata renta 4u/0.......11710 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kroD . . 98-10 Ogerska zlata renta 4°/0........117— Ogerska kronaka renta 4u/0, 200 ..........92 25 Avstro-ogerske bančne delnice, 6 00 gld. . . 1698 — Kreditne delnice, 160 gld. ..•.,. .861'— London visto ..................240 55 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.dri. velj 117-65 — ii S > n ii a J s It a 20 mark............. 23-62 20 frankov (napoleondor) . ...... 19'16 Italijanski bankovci.........90-75 C. kr. cekini............ 1137 Dnž 10. januvarija. 3'2°/0 državne srečke 1. 1864. 250 gld.. . . 180 — 6"-V0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 167— Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........197 50 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 95-35 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140-25 Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 268'— borza. Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1873 . . . 106 50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 93-75 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 429- » » južne ieleznice 3°/0 . 338*20 > » južne železnice 5°/0 . 120 50 » » dolenjskih železnic 4°/0 . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............388 50 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 258 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 47— Ogerskega » „ » 5 » 2250 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13 75 Rudolfove srečke, 10 gld......69— Salmove srečke, 40 gld........179 — St. Gen6is srečke, 40 gld........201'— WaIdsteinove srečke, 20 gld........— — Ljubljanske srečke..........58 — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 269 50 Akcije Ferdinandove sev, želez., 1000 gl. «t v. . 6212— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........829 — Akcije južne Ieleznice, 200 gld. sr. . . . 108 — Splošna avstrijska ¿tavbinska družba . . . 145 — Montanska družba avstr. plan............429 50 Trboveljska premogarska druiba, 70 gld. 440— Papirnih rubljev 100 ..................253 76 ■ii« tfaknp ln prodaja rsaiovrstnib državnih papirjev, sro6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promose za vsako žrebanje 99 Menjarnicria delniška družba m e n € (i i»" I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, i., Strobelgasse 2. Pojasnila *£S v vseh gospodarskih in finančnih stvartus, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostaik papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocog« obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.