FoStniaa plačana r fotottel. Leto Xm.9 štev. 66 Ljubljana« petek 18. marca 1932 Cena 7. Din L. pra vuLStvu. l.juDllana. KiMitljev* olica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. IbiseratoJ oddelek: Ljubljana. Selen« bursova uL 3 — ToL 34W te 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta št 13 — leteto® St 2453. Tod ružnica Celic: K.ocenova ulica §t. 2. — Telefon It 190 Računi ori pošt ček. zavodih: Llub-ljara št 11 842 Praha čislo 7C icp VV-T 5t TOS241 i\ d ročnma eaaša ujcaoe&c 25— U a r.% <0 — l>»a u rc. Najnevarnejša se zdi f aneoskemu tisku poteza, ki jo ie danes storila Nemčija s toni. da jo objavila novo nemško - rumunsko trgovsko pogodbo. Per-tinax meni. da bi bi! Tardieujev načrt l.-ončnovel javno uničen, če bi stopila ta ■»rgovska poaodba v veljavo, kajti Rumunija brez rizika, da upropasti svoj proračun, ne rtmre nuditi podunavski ni državam več ugodnosti, kakor jih je že nudila Nemčiji. Na srečo je treba za uveljavljenje te trgovinske pogodbe pristanka sosednjih držav. Anglija je sprejela francoski memorandum, Nemčija in Italija pa sta zahtevali. n;«i takoj skliče sestanek petih zainteresira- i podunavskih držav in štirih velesil, da se dožene stališče vsake izmed ni; h Vprašanje finančne pomoči ženeva, 17. marca s. Razgovori o načrtu gospodarske pomoči za podunavske drža-k i so se v ten dnevih vršili med zastoo-n:ki posamezni in prizadetih držav, so t> činoma zaključeni. Kot začasni uspeh se more ugotoviti, da so se sedaj odločiti, da bo o tem vprašanju razpravljalo dalje diplomatskim potem. Predvsem tod o sku- šali doseči sporazum med Nemčijo, Francijo in -Italijo glede finančne pomožne akcije morda s posojilom Društva narodov. Ženeva, 17. marca s. V zvezi z razgovori francoskega min.strskega predsednika Tardieuja o podunavskem vprašanju, se na-gia-ša, da bi moralo vseli pet prizadet.h držav najprej zaključiti carinske pogodbe ter nato določiti temelje za reformo proračuna in valutnega sistema. Svoje sklepe b; morale nato predložiti pristojnim organom pri Društvu narodov, ki bi poiskali sredstva, da jim preskrbijo mednarodno finančno pomoč. Francija, ki je naziranja, da so se posamezne pomožne ascije pokazale kot; brezuspešne, nastopa za absolutno romeduro ter zahteva, da naj bi štiri zainteresirane velesile uvedle skupno akcijo, da olajšajo in pospešijo gospodarsko reorganizacijo Srednje Evrope. Anglija ie že pristala na francosko spomenico, Nemčija in Italija pa sta zahtevali takojšnjo rzinenjavo misli na konferenci, katere naj bi se udeležili zastopniki vseh petih podunavskih držav in štirih evropskih velesil. Ministrski predsednik Tardieu bo svojo nalogo nadaljeval s potrebno previdnostjo toda brez odlaganja. Program konference Pariz, 17. marca. č. Francoski listi se ze-io pesimistično izražajo o nemškem oago-voru na francosko noto in soglasno odklanjajo stališče Nemčije, ker so imeli Nemci. še oreden so se pričela pogajanja o podunavski gospodarski uniji, že povsem izdelan načrt o priključitvi Avstrije k Nemčiji. ki bi ga skušali izvesti ali vsaj morda pripravili, čeprav bi se ustanovila gospodarska unija držav ob obrežjih Dunava. Razen tega vpleta Nemčija v vprašanja, ki so docela gospodarskega značaia. tudi politične probleme. _ Pertinax izraža v »Ecsho de Lans« trdno prepričanje, da bo Tardieujev načrt_ zel uspeh, ki mu pri tiče. Nemčija namreč ne more pomagati Avstriji in Madžarski, ki sta neposredno pred bankrotom Brez podpore francoskega finančnega trga pa ne bo moaoče dobiti kredita, ki bi pripomogel k obnovitvi srednje-evropskega gospodarstva. Francija bo dala svojo pomoč le onim, ki bodo pristali na Tardieujev načrt. »Echo de Pariš« poroča dalje vz Ženeve, da namerava Tardieu angleškemu zunanjemu ministru Simonu poslati že povabijo na podunavsko konferenco. Tardieu je ze izdelal program konference, ki obsega v glavnem tri točke: 1. Vprašanje predhodnih kreditov podunavskim državam, da bi mogle brez vsakršnih finančnih pretreslja-jev" dočaka ti ustanovitev podunavske unije. 2 Zgraditev in potrditev sistema preferenčnih carin, finančne reforme in kontrole proračunov podunavskih držav, kar je vse pogoj za sanacijo finančnih razmer v Srednji' livropi. Tardieu se bo zavzel za to, da bi komisija Društva narodov ali pa kaka posebna finančna komisija kontrolirala proračune podunavskih držav. 3. Po imenovanju določenega kontrolnega organa naj bi se podunaviskim državam dovolili dolgoročni krediti. Priprave hitierjevcev za državljansko vojno Ostri ukrepi pruske vlade — Preiskave v poslovnih prostorih organizacij narodne socialistične stranke — Priprave Hitlerjevih napadalnih oddelkov za prevrat Berlin, 17. marca č. Da omeji delovanje narodno-sociahstičnih napadalnih oddelkov, izdala pruska vlada ostre ukrepe. Po vsej Prusiji so bile danes izvršene hišne preiSKave. Policija je preiskala tudi poslovne prostore in sedeže glavnih vodstev na-rodoo-aocialistlcne stranke. O rezultatih nreiskav še ni bilo izdano uradno poroči'o n tudi ni še znano, kaj vse so naši; pri narodno-socialistični h napadalnih oddelkih. Pruski notranji minister Sever Ing je omenit le nekaj splošnih ugotovitev. Tako ie policija dognala, da so imeli narodni socia-i:stični napadalni oddelki za čas predsedniški« volitev strogo zapoved iz Monako-veea, naj bodo vsak hip na razpolago strankinemu vodstvu. Vse kaže, da priprave za aiarm niso bile izvedene v poslednjem nipn, marveč so bili ukazi Izdani že precej časa prej. Policija je našla tudi na črte o eventuelnem nastopu narodno-soc,-aiističn:h napadalnih oduelKov. Vodstvo Tiarodno-socialistiene stranke je izdalo ii-lje ukaz. naj napadalni oddelki v primeru potrebe rabijo silo. Notranji minister je v svojem poročilu poudaril, da imajo te priprave narodno-soeialistične stranke povsem značaj priprav za državljansko vojno. Hitlerjeve' so se na tak način pripravljali na volitve z izgovorom, da se je treba boriti proti komunistom, toda namen je bli povsem drugačen. S svojim nastopom so ogražali državno avtoriteto in vladajoči režim ter postali element stalne nevarnosti za javni red in varnost države. Berlin. 17. marca. AA. Ako bi bil v nedeljo Hitler izvoljen za piedsednika nemške republike, bi morale njegove organizacije v noči med nedeljo in ponedeljkom izvršiti v Monakovem prevrat in nato zavzeti vsa večja mesta. Napadalne čete te stranke so nameravali prepeljati v Berlin s tovornimi avtomobili. Narodno - socijalistične čete bi bile morale lazorožiti policijo v vseh večjib in manjših mestih Nemčije. Berlin, 17. marca d. Rajhstag je sklican za 12. april. Predsednik Loebe namerava sklicati svet senjorjev državnega zbora takoj po Veliki noči, da mu predloži primerne predloge. Državni zbor se bo v svojem novem zasedanju bavil pred vsem z državnim proračunom. Samomor zaradi neuspeha Hitlerja Berlin, 17. marca AA. Ko je neki 17-letni dijak v Hanovru, član skupine mladih hitierjevcev, izvedel za neuspeh Hitlerja pri volitvah predsednika nemške republike. se je v šolskem poslopju obesil. Razorožitvena konferenca Ženeva, 17. marca. A A. V poučen ih krogih pričakujejo, da bodo seje generalne ko-rrisije razorožitvene konference, ki so bile odgodene od 19 marca do 11. aprila, po velikonočnih praznikih dosti živahnejše, ker bodo na njih razpravljali o dveh velikih vprašanjih: o problemu varnosti, ki jo zahteva Franci ia. in vprašanju enakopravnosti. ki jo zahteva Nemčija. Zasedanje generalne komisije in tehničnih komisij bo trajalo okoli 6 tednov, nakar bo najbrže od 15 maja do 15. julija prekinjeno, in sicer zaradi francoskih volitev in zaradi lausannske reparacijstke konference, ki bo v začetku junija. Nova sled za Lindberghovim otrokom Nexvyork, 17 marca. č. Policija je našla novo sled za Lindberghovim otrokom Neka ženska je izpovedala, da je v svoji hiši v Hopevellu sprejela pod krov dva neznana Nemca, ki sta jo prosila, naj jima posodi svoj voz. da bi se odpeljala v New Rraunschweig. Ko sta se vrnila pa je po nekaterih njunih zapletenih besedah pričela sumiti, da sploh nista bila v New Braum«chweigu. Nemca sta si pri njej izposodila tudii škarje, ki jih nista vrnila Takšne škarje je policija našla tudi na Lrnd-berghovem vrtu. Sedaj se je pričela z vso vnemo preiskava v tej smeri. MAKSIMIRANJE OBRESTNE MERE Za posojila smejo zahtevati denarni zavodi največ dvakrat tolike obresti, kakor jih plačajo za hranilne vloge Beograd, 17. marca. v. Kakor smo že poročali, je razpravljala včeraj kraljevska vlada na svoji dopoldanski in popoldanski seji o težavnem ooložaiu našega kmetskega naroda ter sprejeia dva važna zakona za zaščito naših poljedelcev: zakon o višini obrestne mere in zakon o zaščiti poljedelcev. Zakon o maksimalni višini obrestne mere določa v uvodu, da ne sme nihče posojati denarja ali za izposojeni denar sprejemati višje obresti kakor jih določa ta zakon. Vsi denarni zavodi, ki sprejemajo hranilne vloge, smejo računati za obresti izposojenega kapitala največ dvakrat kol spodujočih narodov živela zelo razsipno .n se danes ne moreta znajti, če se hoče obnoviti nekdanji avstro-ogrski nestvor, potem je bolje, da se Jugoslavija odreče vsakemu sodelovanju. Nato je govoril še senator g. Milan Mar-janovič. nakar je bila seja ob 8. zaključena. vpisano dolžno vsoto. V področje veljavnosti zakona o sodnem postopku m v civilnih pravdah se lahko to neomejeno dokazuje s pričami, sodišče pa po svobodnem prepričanju oceni, ali se navedena dejstva lahko smatrajo za do» kazni materijal ali ne. Zadolžmca mora biti napisana na monopolnem papirju, čegar obrazec bo predpisal finančni minister. Prenos nepremičnin, ki bi izhajal iz pogodb o posojilih, ne pa iz kupoprodajnih pogodb, je neveljaven. Predpisi tega zakona veljajo tudi za izposojene koii ne stvari, kakor semen je, živež itd. Pri razpravah te vrste se bo pr' izvrševan u predpisov tega zakona upoštevala denarna vrednost teh kon-zumnih predmetov. Kdor stori karkoli v nameri, da bi izigral predpise tega zakona, bo kaznovan. v kolikor ne prihaja v poštev še postopanje po kazenskem zakonu, z zaporom do šestih mesecev in z denarno globo. Predpisi tega zakona pa se ne bodo izvajali za posojila med trgoves v kolikor ne prihaja v poštev dajanje posojil ali kreditov s strani denarnih zavodov al posojila pooblaščenih zastavljalnic. Minister za trgovino in industrijo bo po zaslišanju Trgovskih zbornic od časa do časa določil maksimalno obrestno mero za zastavljalnice in sploh za posojila na račun zasfavljal-niih poslov. Glede obrestne mere. dogovorjene ali določene predro postane ta zakon pravomočen, ss bodo izvajale odredbe tega zakona od dneva, ko stopi zakon v veljavo. Znižanje prejemkov uradniških pripravnikov Beograd, 17. marca, p. Po sklepu ministrskega sveta jc izdal finančni minister uredbo o znižanju prejemkov uradniških, pripravnikov, dnevničarjev ter honorarnih in pogodbenih nameščencev. Uradniški pripravniki bodo dobivali od 1. aprila dalje na ime nagrade, ako so zva-nja njihove stroke razporejena c-d h. skupine dalje_ po draginjskih razredih 1552, 1275 in 1175 Din mesečno, v zvanjih od 'K skupine dalje po 1J2U, 1070 in 970 Din in v zvanjih od 10. skupine dalje 1205, 955 in 905 Din mesečno. Uradniškim pripravnikom pritiče tudi rodbinska doklada po 140 Din mesečno. Nagrade dnevničarjev in honorarnih uslužbencev se znižajo s 1. aprilom za 5, pogodbenih uradnikov pa za 10 odst. njihovih dosedanjih bruno dohodkov. Povišanje francoske uvozne carin© na žito Pariz, 17. marca AA. Poljedelski odbo? senata je sklenil zahtevati od vlade, da se v prvi vrsti uvede kontingentiranje uvoza turščice in da se uvozne carine na rž, ječmen in oves povišajo na 45 frankov, turščica, ki se uvaža iz držav srednje Evrope in služi za krmo živini, pa taksira po 16.80 fr. Vsa druga koruza, ki se uvaža iz ostalih držav v isti namen, naj .^s taksira po 40 frankov. Znižanje diskontne mere v Angliji London, 17. marca s. Angleška banka j« znižala diskontno mero od 4 na S in pol odstotka. Nemško zlato kritje Berlin, 17. marca s. Po izkazu državna banke z dne 15. marca je ostalo zlato kritje novčanic v višini 24.S odstotka v primeri s prejšnjim tednom neizpreme-njena^ Začasna kitajsko-japonska pogodba Umik japonskih čet - Ruske priprave ob mandžurski meji - Amerika ne priznava mandžurske vlade Pariz. 17. marca d. Kitajsko-japonska pogajanja, ki so se pričela v ponedeljek ob prisotnosti diplomatskih zastopnikov velesil, so dovedla do skupne interpretacije sklepa Društva narodov od 4. marca Kitajska in japonska delegacija sta že predložili tozadevno besedilo svojim vladam v presojo Kakor se čuje. kitajska delegacija ne vztraja več na zahtevi po umiku japonskih čet iz Kitajske pred pri-četkom pogajant Šanghaj. 17 marca s. Kitajsko - japonska »nčasna pogodba določa po kitajskih virin naslednje: 1.) Kitajske čete bodo ostale v sedanpli postojankah izven 2 vzel general Mačangšan, ki se je v počet-ku boril proti Japonski, ki pa je pozneje pomagal Japoncem pri osnovanju nove države, vodstvo vseh priprav za vojaška ekspedicijo proti upornikom v OKolici Ma> ižulija in Hejha VVashington, 17. marca d. V državne« departementu izjavljajo, da Amerika ne oo iriznala mandžurske vlade kot zakonito zastopnico mandžurskih pokrajin Kirajska. Kakor znano, določa pogodba devetih držav iz leta 1322 spoštovanje teritorijairo nedotakljivosti Kitajske po državah. Ki sa r.o pogodbo podpisale Amerika išče trg za svoie žito Washington, 17. marca s. Predsednik družbe za stabilizacijo cen poljedelskih proizvodov je odpotoval v Evropo da bi po možnosti našel trg za presežek ameriškega žita Pol leta volite na Kitaiskem Danes se dopolni šesti mesec, odkar so japonske čete lanskega septembra prekoračile meje pogodbenega železniškega ozemlja v Mandžuriji ter nato trimesečnem pohodu zasedle vso deželo in odpravile v nji zadnjo slabotno sled kitajske suver. ^ J-na po lahk zmagi na severu je japonska vlada prenesla torišče vojaških operacij za dobrih 1000 kilometrov na jug, kjer pa ji stvar ni šla tako dobro od rok kakor v Mandžuriji. Po občutnih začetnih neuspehih je rr.ikadova vlada uvidela, da se mora podjetja lotiti z vso resnostjo, ako noče, da utrpi nepopravljivo škodo na svojem ugledu kot prva velesila na Daljnem vzhodu. Kakor je položaj pri šanghaju, bi morala Japonska na temelju svojih dosedanjih obljub prenehati z vojaškimi operacijami brž ko je dosegla, da so se kitajske čete umaknile preko zahtevanih 20 km od mesta. Vse pa kaže, da mika-dova vlada ne misli izpolniti svojih obljub, ki jih jc njen predstavnik v Ženevi res tudi vedno zaklavzuliral z raznimi pogoji, tako da ostanejo prevzete obveze vedno le polovičarske in dopuščajo ono tolmačenje, ki ga Japoncem narekuje vsakokratni položaj. Ako vzamemo v obzir, da ima Japonska na azijski celini deset divizij in primerjamo to silo z armado, ki je porazila Kuropatkina pri Ljaojanu 1. 1904., vidimo, da je odločilno bitko dobilo tedaj le osem japonskih divizij, t. j. po priliki 130.000 mož. V začetku dvajsetega stoletja so se torej operacije osmih divizij smatrale za vojaško podjetje velikega obsega, po svetovni vojni pa smatramo pohode desetih divizij za precej nedo'žno tpizodo v borbi za nadvlado na Daljnem vzhodu. Iz rusko-japonske vojne nam je znano, da je Japonska le z največjim trudom zmagovala žrtve, ki jih ji je nalagala armada na mandžurskem bojišču. Ako bi bili Rusi lahko vzdržali vsaj malo dolgotrajnejšo /ojno, bi bilo otoško car-Etvo klonilo zaradi razrušenega gospodarskega stanja. Današnje njihovo podjetja jih gotovo ne stane manj, nego jih je stala velika vojna proti Rusiii. Churchill pravi, da je deset japonskih divizij na azijski celini slieno desetim svetilkam, ki gore noč in dan ter poiagoma, toda neizprosno trosi.':> narodno imetje. Po mnenju tega državnika in odličnega vojaškega strokovnjaka bi bila morala Japonska naenkrat udariti s 80 divizijami in končati vojr.o v treh mesecih, name-fto da jo vodi z desetim-' divizijami in delnimi uspehi celo leto. Toliko bo po Churchillovem mnenju vsekakor trajala japonska avantura na kitajski celini. Kako se bo vojna razvijala v bodočih šestih mesecih, je odvisno predvsem od velesil, ki imajo interes na kitajskem tržišču in kojih kolonije ograža japonski imperializem. Velesilam je bil zato moč-r.o simpatičen kitajski odpor ob ustju Jangcekianga, glavne gospodarske žiie kitajske trgovine, odkoder vodijo v globokem zaledju dobre železniške zveze na jug v angleško pristanišče Hongkong. Ako so dosedanje japonske operacije res čel onega velikega načrta za obvladanje azijske celine, o katerem že dolgo razpravljajo diplomati velesil, bi bila skoro ra dlani možnost, da Japonska končno menda le zadene ob Sovjetsko unijo in ob Ameriko. Vse pa kaže, da se Rusija ne bo spustila v vojno z Japonci iz raznih nujnih lazlogov. Tudi ako smatramo nevarnost, Sovjetski lev na zlato in valuta Varšava, 14. marca. Posledice svetovne krize in vsestranske obrambe pred sovjetskim dumpingom se vedno huje kažejo tudi v boljiševiških financah. Sovjetska vlada redno potrebuje veliko množino zlata in zdravih inozemskih valut. Ker sovjetski rubelj na svetovnih borzah ne notna, more priti vlada do valut samo s prodajo blaga. Zato je Rusija tudi oddajala les in drugo blago za vsako ceno, ker ji ni šlo zz. kritje produkcijskih stroškov, temveč ie za to, da dobi zdrav inozemski denar. V zadnjih mesecih pa je prodaja sovjetskega blaga v stalnem padanju in dotok tujih valut zato vedno manjši. Zaradi tega je vlada odredila, naj policija in vsi zaupniki stranke organizirajo sistematično iskanje zlata in tujih valut po vsem teritoriju Sovjetske unije. V Moskvi so namreč prepričani. d« imajo kmetje poskritih za 300 do 400 milijonov predvojnih zlatih rubijev in da je za enako vsoto starih zlatnikov in pa rajnih tujih valut poskritih tudi pri mestnem prebivalstvu. Preiskave so se istočasno začele v začetku januarja. Organi GPU delajo hišne preiskave pri vseh, o katerih sumijo, da bi mogli imeti zlato ali tuj denar. Kjer ničesar ne najdejo, aretirajo vse člane rodbi.ie in skušajo potem v zaporih izsiliti iz njih, kie je zaklad skrit. Najbolj rigorozne so preiskave v obmejnih krajih in v pomorskih mestih, ker priliaja tja najlažje denar iz inozemstva. Samo v Odesi je bilo v zadnjih tednih izvršenih okrog 10.000 hišnih preiskav in kakih 500 ljudi aretiranih. Po deželi preiskujejo zlasti hiše in posestva Židov in samostojnih kmetov, tako zvanih kulakov. Skupno s preiskovalno komisijo pride navadno tudi več oddelkov komunistične mladine, ki majo nalogo, da prekopi jejo vso zeml jo kjer bi mogel biti zakopan kak zlat ah valutni zaklad. Čeprav se ta ofenziva na zlato in valuto izvaja s skrajno brezobzirnostjo, kakršno premore GPU, in res velikopotezno, so vendar do sedaj nien: sadovi razmeroma ma jhni. Do srede marca so našli na ta način zlata in valut le za kakih 100 milijonov rubljc-v. izzvali pa so ziasti med kmečkim prebivalstvom zopet veliko razburjenje, ki je dovedlo že do številnih lokalnih nemirov. Zlasti iz Ukrajine poročajo, da so kmetje na mnogih krajih pretep'i in pregnali oddelke, ki so prišli vršit hišne nre* iskave. ki bi v primeru vojne pretila sovjetom na evropski fronti, za iluzorno in tudi ako ne vpoštevamo notranjih nemirov, ki bi se skoro nedvomno pojavi" b. ko bi se Sovjetska zveza zapletla v vojno z Japonci, obstoji kljub temu še vedno vzrok, zaradi katerega je carska Rusija izgubila vojno proti Japoncem. Moskvo in Vladivostok veže še vedno ena sama železnica, ki ni mogla obvladati dovoza čet, municije, opreme in drugih vojnih potrebščin niti za tedanje, po števi:u skromne vojaške sile. Mikadova vojska ima temu nasproti na razpolago tako obširno mandžursko železniško omrežje, ia bi z lahkoto vzdrževala vsaj štirikrat tako veliko vojsko kakor 1. 1904. Neizogibna posledica poraza pa bi bila za sovjete izguba Vladivostoka in Piimorja, p) vsej verjetnosti pa bi se morala ru-sija umakniti celo daleč za Amur. Kakor že često poudarjeno, pa Japonc. menda sploh nimajo namena udariti na sever, ker njihova telesna sestava ne vzdrži ostrega celinskega podnebja. Oni hočejo v dežele, kjer uspeva riž. Kitaj ska je za oddajo japonskega ljudskega prirastka — več ko 900.000 duš letno — prenapolnjena, zato pa gredo pogledi mi-krdovega ljudstva na jug ir na ameriški zapad na Filipine, lizozemsko Sundanezijo, Avstralijo in Kalifornijo, kjer je že več japonskih naseljencev nego v Mandžuriji. Anglija in Amerika se te nevarnosti dobro zavedata; prva gradi velikansko oporišče v Singapuru, Zedinjene države pa so prenesle težišče svojega tihomor-skega brodovja na Havajsko otočje in tudi na Filipinih so začele razna obrambna dela. Obe anglosaški velesili razpolagata z močnim brodovjem, od kateri u je. vsako za sebe znatno večje od japonskega. Dokler tedaj Japonska nima "bi o-dovja, ji ni misliti na kako večjo napadalno akcijo. Sirovine za zgraditev brodovja pa so na mandžurskih tleh, ki jih je Japonska 1. 1904. plačala z 200 000 mrtvih in ranjenih ter z 2 milijardama jenov. Vendar pa je pozicija Amerike in Anglije po svetovni vojni v Tihem morju postala močno neugodna, ker je Japonska iz likvidacije nemških kolonij dobila več otočij, ki oddeljujejo Filipine od ostale ameriške tihomorske posesti in so silno pripravna zatočišča za japonske podmornice. Ameriško brodovje ne more blokirati Japonske, pa tudi združeni brodovji Amerike in Anglije zaradi oddaljenosti svojih oporišč proti japonski mornarici ne bi mogli ničesar opraviti. Tako je Japonska v vojaškem pogledu gospodarica na Daljnem vzhodu in to bo ostala tako dolgo, dokler si Kitajska in Rusija ne opornoreta 0'1 poslruic revolucije. Današnje stanje okoli Šanghaja vzbuja nado, da so japonske operacije na Kitajskem zaključene. Mikadova vlada je s prenosom vojne na kitajsko obrežje dosegla svoj smoter. Šanghajska demonstracija ji ie uspela in za umik s kitajske obale bo dobila neomej:::o oblast v »samostojni Mandžuriji«. Vprašanje, načeto 1. 1904., je rešeno. Port Artur, Koreja in Mandžurija pomenijo prvo etapo japonskega pohoda na adjsl-o celino. S tem ji japonska gospodarska ekspanzija za daljši čas saturirana, vprašanje, kam naj se usmeri japonski ljudski pre-višek pa ostaja odprto in tvori stalno ogroževanje anglosaške, nizozemske in francoske tihomorske posesti. OOoB'»"r o*S M." vasstvo rvotL GRIPI/ Paralelno s to akcijo je začela sovjetska vlada zlasti v Franciji, Angliji. Ameriki in po skandinavskih državah živahno propagando za potovanje v Rusijo izletnikom obeta vse možne udobnosti, samo da bi pustili v Rusiji čim več denarja. Obenem posveča veliko pozornost trgovinam in drugim lokalom, namenjenim za tujce in je dovolila, da smejo v teh obratih tudi sovjetski državljani svobodno kupovati, samo ako plačaic z zlatom ali z zdravo inozemsko valuto. Jeseniška deputacija v Beogradu Beograd, 17. marca. p. Danes je prišla v Beograd deputacija jeseniškega delavstva pod vodstvom jeseniškega župana g. Žab-karja. Z deputacijo je prispel tudi tajnik KID dr. Obersnel. Deputacija je v teku današnjega dne posetila guvernerja Narodne banke, pomočnika ministra za trgovino in industrijo * Povsod je obrazložila težave in položaj odpuščenega delavstva in prosila vlado za primerno podporo, dokler se ne bo delo na Jesenicah zopet obnovilo. Vsi so pazljivo poslušali] poročilo deputa-cije ter obljubili, da bodo storili vse. da se prizadetemu delavstvu priskoči na pomoč. Deputacija ostane še jutri v Beogradu, ker se vrše med tem važne konference, ki so v zvezi s položajem na Jesenicah. Novi angleški vojaški ataše v Beogradu London, 17. marca AA. Podpolkovnik Daly je imenovan za britskega vojaškega atašeja pri britskih poslaništvih v Beogradu in Pragi namesto dosedanjega vojaškega atašeja podpolkovnika Oxleya, čigar mandat poteče 25. junija. Križarka »Dalmacija« v Splitu Split, 17. marca n. V splitsko luko je prispela naša največja križarka »Dalmacija«, ki jo spremlja več torpedovk. Prepovedan list Beograd, 17. marca AA Notranje ministrstvo je prepovedalo razširjanje ma-j džarskega lista »Liberti Sabat«, ki izha-1 ja v Clevelandu. Naloge Tevfik Ruždi beja v Sofiji Sofija. 16. marca Ko je lani začetkom decembra ministr ski predsednik Nikola Mušanov odnotova' v Ankaro, kjer je b;l s svojim spremstvom v katerem sta bila tudi predstavnika zem Ijedelcev generalni tajnik stranke Dimni in podpredsednik narodnega sobranja Za harijev. zelo dobrodošel gost *urških vlad n.ih mož in samega Kpmal paše. se ie trdi lo, da ie bila bolgarska denutaciia zato se stavljena tako mešano, da bi njeni razgo vori s predstavnik' T"rčiie napravi i »P te^ trdnejši vrisk, da ne gre tu za razgovore vn dogovore posameznikov, temveč dejln 'ki za sklepanje trajnih prijateljskih odno šaiev med nbema narodoma, zastopanim" po svojih legitimnih zastopnikih predla' 'iajočih če ne že obeh narodov v celoti pa vsaj v njem ogromni -ečini Da se tem tak r»b:sk vrača, seveda ni samo čin mednarodne vljudnosti, temveč naravna posledica doseženih sporazumov, ki jih je treba razširiti za isti smoter vse večjega poglabljanja medsebojnih zvez Tako ie rač čisto naravno, da se je turški min:ster zunanjih stvari Tevf:k R r/di bej. vračajoč se iz Ženeve, ustavil v Sofiji. Tako bi se vsekako mo«el tolmačiti se dan.ii obisk Rirždi beja v Sr>f:ji Toda do godki za časa njegovega ryb'ska govore vs.'-nekai več. Govore, da ta ob'«k nikakor ir samo čin mednarodne vljudnosti, temveč da tiče za njim še druge stvari. Predvsem je zbudila splošno pozornost čajanka na italijanskem poslaništvu, prire jena na čast turškemu ministru, še preden je bolgarska vlada počastila svojega gosta s podobno prireditvijo. Toda. ko je bolgarska vlada potem priredila turškemu ministru zunanjih stvari sijajen banket v »Umionu«. n^so bili povabljeni k temu samo vladinovci. temveč tudi vsi odličnejši Predstavniki opozicije, Ljapčev, Cankov. Burov in dmgi. In kaj se je zgodilo ob tej svečani priliki?! »Pravda« poroča, da se je Tevfi.k Ruždi beju posrečilo, kar se je doslej zdelo vsakemu Bolgaru naravnost izključeno Kdo bi si pač mogel misliti, da je mogoča kar tako čez noč sjrrava med liudmi. ki so se celih osem let medsebojno smrtno sovražili. med ljudmi, ki so dali umoriti Stam-bolijskega in zastopniki sedanje do krvi in smrti trpinčene večine! Pa pravi »Pravda«, da se je na tem banketu posrečilo Ruždi beju, da je spravil današnje vladi-dovce z »sgovori.sti«. Liapcev da je sedel med zemljedelskim podpredsednikom so-brania. Ni kol o Zahari jevim, in Vergilom Dimovim, glavnim tajnikom zemljedelske stranke, in da ie prišlo do popolne sprave med njimi. Cankov se je po poročilu »Pravde« na banketu neprestano razgovar-jd z Aleksandrom Malinovim. bivšim ministrskim predsednikom in sedanjim predsednikom sobranja, s katerim je doslej občeval samo službeno. Bivši »sgovoristič-ni« minister zunanjih stvari Burov je sedel med Muravjevim in Sinovim in se Je tudi spravil s svojimi političnimi sovražniki Ln meni list. da bo po tem dogodku opozicija zavzemala vse drugačno stališče napram vladni večmi. kot ga je doslej. Vse to pa. seveda, po posredovanju Tevfik Ruždi beja. Bolgarska po1it:ka, ki je bila samo kratek čas prve balkanske vojn' in priprav zfinio slovanska, se očividno hoče še bolj odtujiti te i za slovansko državo edini naravni smeri. Toda ne! Ruždi bej je imel še drugo nalogo. Kakor poročajo grški listi, so upali v Sofiji, da se 7 njegovim posredovanjem doseže sporazum med Bolgarijo in sovjetsko Rusijo za obnovitev medsebojnih trgovinskih odmošajev, pri čemer bi šlo tudi za to. da SSSR dobe v Bolgariji svoje zastopstvo. Koliko se je to posredovanje posrečilo Ruždi beju. se ne ve. kakor je tudi precei nejasno, ali bi se. če Ruždi bej uspe v svojem prizadevanju, zato zboljšale politične i 1 gospodarske prilike o Bolgariji in njeni odnošaii z neposrednim sosedstvom in ali bi tako postala bolgarska politika bolj — slovanska Sodeč po posredovalcih in njihovih jasnih ciljih, pač — ne I Ruždi bej je končno tudi dosegel, da bolgarska kraljeva dvojica poseti Ankaro. Brez uspehov torej ne odhaja iz Sofije. Zamenjava novčanic po 10 Din Beograd. 17. marca, AA. Z odlokom finančnega ministra in v sporazumu z Narodno banko bodo na podlagi čl. 25. zakona o Narodni banki odstranjene iz prometa novčanice Narodne banke po 10 Din stalnega prvega izdanja, ki nosijo datum 1. novembra 1920. Novčanice bodo zamenjane v enaki vrednosti z drugimi novčani-cami. Zamenjava bo mogoča tako pri Narodni banki v Bcograiu kakor pri njenih podružnicah v tuzemstvu za dobo treh let. Po tem roku bodo prenehale veljati kot zakonito plačilno sredstvo in jih Narodna banka ne bo več zamenjala Lastniki jih bodo lahko po tem roku predložili v zamenjavo le glavni državni blagajni, ki jih bo izplačala, nato pa uničila. Preureditev kraljevega dvorca v Zagrebu Zagreb, 17. marca n. Danes ob 13.30 je zastopnik zagrebškega mesta definitivno predal kraljevi dvorse v Zagrebu upravniku kraljevega dvora, generalu Vcjisla-vu Vukoviču. V notranjosti dvorca so preuredili vse prostore in jih komfortno opremili. Inozemci v naših podjetjih Zagreb, 17 marca n. Povodom akcije, da se na ozemlju naše države v čim večji meri zaposlijo domači delavci- namesto tujcev, je zagrebška policija izvedla preiskavo in ugotovila, da je v Zagrebu okoli 2400 tujcev zaposlenih pri domačih privatnih podjetjin. Akcija za domače proizvode Split, 17 marca n. Tu se je pričela akcija. da b! naše turistične ustanove rabile povsod le domače blago. Po vseh restavracijah in na ladjah naj bi se servirale v glavnem naše narodne jedi in naša vina. Trgovinske pogodbe z Italijo Ministrski svet je odobril pet trgovinskih pogodb — Novi davki in redukcija osobja pri privatnih železnicah Rim, 17. marca ž. Italijanski ministrski svet je včeraj odobril okrog 30 zakonskih načrtov in dekretov. Na piediog zunanjega ministra Grandi-ja je bilo odobrenih pet trgovinskih sporazumov, in sicer italijansko-avstrijski z ine 18. februarja italijansko-madžarski z ine 23. februarja itaiijansko-nemški z dne 3. marca, italijansko-francoski z dne 4. marca in novb italijansko-španska pogodba. Na priporočilo pravosodnega ministra je ministrski svet sprejel njegov načrt o znižanju roka zastarelosti v civilnem zakoni-cu od 30 na 10 iet. ker doba 30 let, kakor jo zahteva že stara rimska zakonodaja, za sedanje čase ni več primerna Vojni minister je predložil ministrskemu svetu za-;onska načrta o novih kreditih za težka motorna vozila in o preureditvi ustrojstva podčastniških kadrov. Nadalje so bili le-alskemu ministru odobre-ii krediti za gra- dnjo in izpopolnitev ceie vrste letališč. V skladu s sklepi centralnega korpora-cijskega sveta o prisilnem zadružništvu je ministrski svet odobril zakonski načrt kor-poracijskega ministra o. produkcijskih in drugih zadrugah ki bodo delovale pod strogo državno kontrolo. Nadalje se bo uredil izvez sadja in zelenjave iz Italije na osnovi zakona, po katerem se bo uvedel uradni imenik izvoznikov, ki ga bo kontrolirala pristojna oblast. Da omogoči racionalizacijo dela in redukcijo osobja pri privatnih železniških družbah, je ministrski svet sprejel zakonski načrt o predčasni upokojitvi nameščencev. Končno je sprejel zakonski predlog finančnega ministra o izpremembi prometnega davka na tekstilno blago, na dragocene kovine in predmete, na živino in meso. Prometni davek na to blago bo v neki meri povečal državne dohodke Slovansko društvo v Južni Ameriki Beograd, 17. marca. AA. Na pobudo našega rojaka dr. Petra Tadiča iz Buenos Airesa je bilo tamkaj ustanovljeno društvo »Cornitado S avo-Americano«, ki bo delovalo za zbližanje med Slovani v Južni Ameriki in seznanjalo južno-ameriške narode s slovanskimi narodi in njihovo kulturo Društvo bo tudi posredovalo delo slovanskim izseljencem. Za častnega predsednika je izvoljen g. dr Oskar Ivamševič. eden izmed najbolj znanih kirurgov v Argentini. Društvo bo izdajalo tudi polmesečnik. ki bo izhajal v španščini pod uredništvom dr. Tadiča. Nova pridobitev prestolnice Beograd, 17. marca. Še v teku letošnjega poletja dobi Beograd novo, popolnoma moderno opremljeno »konjedernico«. Naša prestolnica je v tem pogledu doslej pač zaostajala za vsemi večjimi mesti naše države in se z novo napravo res reši, kakor pravijo Beograjčani, svoje »največje materialne sramote«. Beograd je imel doslej neko tako napravo, tam doli na Dninavu, a je biLa tako preprosta, tako zastarela, da je bil baš zaradi nje ves oni obdunavski okoliš prava, gre-hota za prestolnico in so se ga ljudje izogibali že odda leč. Dosedanja »konjeder-nica« je bila za vso svojo okolico stalna nevarnost v zdravstvenem pogledu in po prenašanju bolezenskih kali tudi za vse mesto. Zato se je že pred več leti sprožilo vprašanje zgradbe nove, moderne naprave, rešitev o tem pa se je zavlačevala od leta do leta. dokler se slednjič nista policijsko in vojaško oblastvo obrnili na mestno občino s precej odločno prošnjo, da naj vendar že reši to vprašanje. Mestna občina bi biLa že zdavnaj ugodila tej splošni želji, če bi ne bilo igralo vmes zelo važne vloge vprašanje prostora, kje naj bi se zgradila nova »kon jedernica«. Mesto se širi kar skokoma pa je bilo treba pomisliti na to, da bi naprava v kratkem času ne stala sredi najobljudenejšega mestnega predela. Predaleč iz mesta pa tudi ne bi smela biti. Tako se je stvar odlagala, dokler ni bila zgrajena nova klavnica in se je zdaj v njeni bližini našlo primerno mesto. Stroji in druga oprema so se naročili že lani in so deloma tudi že plačani. V mestnem občinskem stavbnem odseku pa se je izdelal načrt za stavbo, ki je tudi že odobren in se v kratkem razpiše natečaj za stavbna dela, ki naj bi se izvršila še v teku pomladi, tako da bi bilo vse že gotovo sredi poletja. Stavba bo enonadstropna z vsemi oddelki, ki so potrebni moderni »konjedernici«. Poleg prostorov, kjer sc bo na kar najbolj hšgijenski način izkuhavala mrhovina, bodo razsežni prostori z železnimi kletkami, kjer se bodo po nekaj dni varovale živali, dalje prodajni prostori za proizvode, ki se bodo dobivali z izkuhavanjem, stanovanje za čuvaja, poslopja, garaža, kopalnica itd. V garaži bo poseben avto za prevažanje ujetih psov, drugi pa za prevažanje mrhovine. Vsa notranja ureditev bo res higi-jenska in delo v konjedernici ne bo nikakor nevarno niti za uslužbence niti za oko-l co. V konjedernici se bodo predelavah tudi odpadki klavnice, ki se sedaj mečejo v Dunav. Beograd dobi tako res kar najmo dernejšo konjedernico. 60. leto slovenjebistnškega učiteljskega društva Slov. Bistrica, 16. marca V soboto je zborovalo učiteljstvo vsega okraja v slovenjebistriški osnovni šoli. Predsednik, upravitelj MMoš Tajnik je pozdravil navzočega inšpektorja za srbohrvaščino g. Miloša Vučkoviča iz Beogra-ga, ki trenutno nadzoruje nekatere šole v okraju. Predsednik je poročal, da bo vodstvo učiteljskega združenja za našo banovino podalo ministrstvu prosvete konkretne predloge o ureditvi stanarin in bo poizkusilo doseči, da državna uprava v bodoče ne bo preprogo ocenjevala natural-n»h stanovanj. V tem šolskem letu ;e bilo nameščenih v naši banovini 112 novih učiteljev. Zborovale! so odobravali načelno postopanje JUU, sekcija Ljubljana, pri nameščanju učiteljev, ki opravljajo posle prednjakov pri sokolskih edinicah Sledilo je predavanje g. Toneta Metlike o delu v elementarnem razredu. Predavatelj je v temeljito zasnovanih besedah poročal o izsledkih preizkušene metode de-duktivnega učenja pismenk. Njegov način temelji v načelu, da je treba otroka po najbolj razumljivi in najkrajši poti naučiti pisanja in čitanja. Ta namen doseza predavatelj s tem. da priuči deco prvotno enostavne velike tiskane pismenke. Njegovi učenci tako z uporabo raznih smotre-nih asociacij temeljito obvladajo abecedo že v teku 3 do 4 mesecev. Svoje izsledke je demonstriral s praktičnim nastopom, ki je v polni meri dokazal prednosti njegove metode Zborovalci so ga nagradili z zasluženim priznanjem. Ob koncu se ie debatiralo o svečani proslavi 601etnega obstoja slovenjebistriškega učiteljskega društva dne 4 junija letos. Določil se je primerni spored ni še pa do končno rešeno, kje se bo proslava vršila Nekateri se zavzema io namreč za to. da b' se proslava omejila na minimum in bi se prireditev vršila v Studenicah Prihodnje zborovanje bo 7. maja v Makolab Ljubljanski mestni proračun potrjen Beograd. 11 marca. d. Finančno ministrstvo je potrdilo proračun ljubljanske mestne občine, ki je bil sprejet od občinskega sveta Kolikor je mogel izvedeti vaš por->-čevalec. ie sicer več postavk v proračunu spremenjenih, vendar pa ne toliko, da bi bil predloženi proračun bistveno sprem;-nien. Črtane ali znižane so nekatere postavke za socialne dajatve, za šolstvo, za podpore raznim društvom, za predvidena nova nameščanja občinsikih uslužbencev itd. Ohranjen pa je ostal od občinskega sveta določeni gradbeni program, med njim tudi razširjenje tramvajskega omrežja. Nadaljevala se bo regulacija Ljubljanice tn izvršila ali nadaljevala tudi v>^a predvidena dela na račun kaldrmine, slasti dograditev carinarnice in tlakovanje glavnih dovoznih cest. Naš gospodarski film Beograd, 17. marca A A. Upravni odbor zadruge za gospodarski film je včeraj sklenil, da se bo izdelal gospodai-ski film, ki bo prikazoval naše gospodarske naprave od Maribora do Gjevgjelile. Film bo nudil gospodarski pregled vse Jugoslavije in vseh naših gospodarskih panog z industrijo, poljedelstvom, živinorejo, tujsko-prometnimi predeli. Film bo propagandno poučnega značaja. Snemali ga bodo p« banovinah. Prva bo prišla na vrsto dravska banovina s svojimi industrijami in poljedelskimi napravami (racionalno urejenimi malimi in velikimi posestvi itd. i. Film bo obenem reklama za domače blago in navodilo, kako izpopolniti naše kmetijstvo. Sklem centrale industrijskih korporacij Beograd, 17. marca. AA. Zastopniki industrije so na 16. zboru centrale industrijskih korporacij sklenili sledečo resolucijo; Industrijci iz vse kraljevine, zbrani na 16. zboru centrale industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije v Beogradu 14. in 15. marca 1932, so po vsestranski proučitvi gospodarskega in finančnega položaja industrije dognali, da se je kriza, ki je v zvezi s svetovno gospodarsko krizo zadela tudi našega gospodarskega področja in se v zadnjih mesečin poostrila. Zato so morale malone vse industrijske panoge v šc večji meri zmanjšati svojo proizvodnjo, mnoge pa celo ustaviti svoje obrate. Hude posledice tega položaja občuti predvsem industrijsko delavstvo, ki ie čedalje bolj brez dela in zaslužka. Navzlic temu so industrijci, prešfnferri % čvrsto voljo in z vero v stabilnost na-šega dinarja kot najboljše osnove lastnine, pripravljeni storita vse, da vzdrže v sedanji krizi in so pripravljeni tudi na nove žrtve. Iz državne službe Beograd, 17. marca p. S kraljevim uks-zem je upokojen inž. Vojko Koprivnik, načelnik oddelka za šumarstvo v ministrstvu za šume in rudnike. Kaifežev proces Novo mesto. 17. marca. V današnjem nadaljevanju Kajfeževega procesa, ki traja že štiri dni, sta bila ziasl:šana oba sodna izvedenca. Prvi je izjavil, da so bile tekoč? knjige tvrdke Antona Kajfeža spočetka splošno v redu. le, kar se tiče bilance m inventarja, so se vodile napačno. Ta-ko bi se morala tvrdka 1. 1923. ob prehodu od kronske k dinarski valuti ozirati na zakon o valorizaciji, ki velja za vsa podjetja, dolžna za javno polaganje računov. Za privatnike ta zakon sicer ne velja tako strogo, vendar bi se morali tudi vsi zasebniki ravnati po njem že per analogiam. Če je imelo podjetje v 1. 1921. krjige urejene po enostavnem knjigovodstvu, bi moralo kljub temu voditi tudi inventarno kniigo. ker s« le iz te da točno dognati pravo stanje aktiv in pasiv ter izvršiti kontrola, ali je bilanca, ki se je sestavila po rnventarn! cenitvi ob koncu 1. 1922., pravilna. Drugi izvedenec je izjavil, da so se knjige vodile razmeroma dobro. Po teh splošnih izpovedih obeh izvedencev je sodišče obravnavalo posamezne točke. Sodna izvedenca sta si v marsikateri točki nasprotovala. Jutri se bo zasliševanje izvedencev nadaljevalo. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danoc; Oblačno, nestalno, mestoma deževno, blage temperature. — Situacija včerajšnjega dne: Barometrska depresija, ki se je razširila čez vso severno Evropo, je dosegla s svojim južnim robom tudi ozemlje naše države. V južnih krajih države je ostal pritisk relativno višii. Na zapadnem delu kontinenta prevladuje oslabljen barometrski maksimum. Pritisk je povsod v državi padel za 3.5 do 12 mm. najbolj v centralnih in severozapadnih krajih, najmanj v iužnem Primorju. Temperature so narasle v Pri-morju in zaledju za 1 do 5 stopinj, v centralnih in zapadnih gorskih kraiih za 5 do 15. Dunajska vremenska napoved za Detek: Najprej milo južno in deželno vreme Pozneje bolj hladno: dež se bo soremenil v «neg. vsaj v srednjih višjih legah Naši kraji in ljudje Javna predavanja akademske podružnice CMD Ljubljana, 18. marca. Akademska podružnica CMD bo prirejala v prihodnjih mesecih javna predavanja o narodno obrambnih vprašanjih. Obstoja cela vrsta problemov, ki so življenjske važnosti za našo državo in za naš narod. Naša severna meja je ogrožena od nemškega pritiska, naša narodna manjšina na Koroškem potrebuje od nas pomoči, v naših podjetjih je zaposleno veliko število tujcev, ki odjedajo kruh domačinom, ki so mogoče bolj usposobljeni za delo, za katero so tuje moči plačane dvakrat toliko, kakor pa naše. Pa Se cela vrsta drugih problemov čaka rešitve. Predavanja, ki jih bo prirejala akademska podružnica CMD. bodo informirala javnost, posebno pa akademike, za narodno obrambna vprašanja. Zaprosila je za pomoč naše najboljše predavatelje in poznavalce teh problemov, ki so se vsi rade vo je odzvali. Naprosila je za prvo predavanje g. generala Maistra, ki pa se zaradi obolelosti ni mogel odzvati. Namesto njega bo predaval na otvoritvenem predavanju predsednik Narodne odbrane v Mariboru g. prof. Rudolf Kenda. in sicer o temi: Naša severna meja. Predavanje, ki je javno in dostopno vsem. ki se zanj zanimajo, bo zelo poučno in bo osvetilo marsikatero stvar ob naši severni meji, ki je širši javnosti dosedaj nepoznana. Vršilo se bo danes, v petek ob 18. uri na univerzi; vabljeni so vsi akademiki in ostala javnost. Vere ni več... Ljubljana, 17. marca. Zdi sc skoro neverjetno, a vendarle .je res, da se je sklenila danes popoldne ^ia ž-ria nad trpečo Vero in jo je njen jedsa' dih sprostil »vtkljnjcga trpljenja. Šele t smrti jc sledilo sproščenje in je kloniia jrlada žena v znamenju materinstva tja, kjer se nehajo težave in bolesti — Ne samo nesrečni soprog, stotine dragih ftre je sočustvovalo z usodo uboge Vere, ki je iskala rešitve zase in še za drugo življenje v Lconišču. Zdravniki so se trudili 7 največjo požrtvovalnostjo okrog mlade matere, ki pa je. prej trdna in kakor ustvarjena za življenje ter življenja borbe, po tednih čakanja shirala ter zaspala v znamenju poslanstva žene. Popoldne že. takoj po njeni smrti so sK-šai" strašno vest vsi njeni najbližji, njene sokolske sestre, sokolski tovariši in vsi drugi, ki so sočutno spremljali njeno, ob koncu tako tragično usodo. Vera Pogačnikova - Dergančeva, joj, kaka Sokolica je bila! Sokol I. je imel v njej eno prvih prednjakinj. nad vse vestno čla-r co in najpožrtvovalnejšo vaditeljico. Pred voj.no žc se je zvesto udejstvovala v Sokol stvu v prednjih vrstah, še požrtvoval-neiše pa je delala v povojnih časih, ko je bilo treba znova posvečati sokolski misli ■\>e sile. In v privatnem življenju? Kot vadnica »tiskovne zadruge« in uprave >>.Iutra<< je bila najrevnejša delavka, simpatična zaradi resnega temperamenta, v družbi pa vedno Iskreno pozdravljena družabnica, ki si je znala s svojim prijaznim nastopom osvajati vse okrog sebe. Zdaj je zaspala za večno zapustivši poleg nesrečnega soproga in svojih najožjih vse, ki so jo ljubili in spoštovali. Sokol in ■vsi, ki smo jo poznali, se sklanjamo skru-šeni nad njeno krsto žticč ji večni mir in ) S!ovenec(c in Mohorkovo gnezdo Tiskovna obsodba dr. Alojzija Kuharja Aretacija in uvedeno kazensko postopati je zoper znanega štajerskega morilca Rudolfa Mohorka je lani vzbudilo silno zanimanje vse slovenske javnosti. Zlasti je mnogo pisal o Moliorkovih izpovedbah pred preiskovalnim sodiščem v Mariboru »Slovenec«, ki jobjavil dne 9. avgusta 1931. daljši članek pod naslovom »Mohorkovo gnezdo brez dna... Mohorko priznava naprej. Poizkus roparskega napada in drugo.« A tem članku je navajal imenovani list med drugim tudi, du je Mohorko jeseni 1930 ukradel na Šobni pri posestniku K. srebrno žensko uro z verižico, par čevljev in denarnico. Uro da jc podaril svoji ljubici A. S. ( »Slovenec« jc objavil ime neskrajšano.) S popolnim imenom v listu navedena »ljubica« Mohorka je v!ožila po svojem zastop- niku odvetniku dr. Reismanu pri deželnem sodišču v Ljubljani tiskovno tožbo zoper »Slovenčevega« urednika dr. Alojzija Kuharja zaradi klevete. Obtoženec živi poslednji čas v Beogradu in ni vložil niti odgovora na tožbo niti ni prišel na prvo glavno razpravo. Na drugo glavno razpravo, ki se je vršila pred dnevi pred tiskovnim kazenskim senatom deželnega sodišča, pa je obtoženec tudi poslal le svojega poob aščenega odvetnika dr. Natlačena. Le~ta je navajal, da obtoženec ni mogel vložiti odgovora na tožbo. ker se ie sodna pošiljka tožbo zgubila, dalje, da se je mariborski urednik »Slovenca« itak poravnal a tožiteljico, naposled pa je hotel branilec dokazovati tudi resničnost trditve, da je tožiteljica bila res ljubica Mohorko" va ter je izjavil, da list ni itnel namena žaliti tožiteljice. Dr. Natlačen je ponudil v dokaz resnice fotografijo pisma, ki ga je baje pisal Mohorko tožiteljici, malo preden se je obe^j^r mariborski jetnišniei. Zastoj-^^^tožiteljice dr. Reisman je navaja!, d« originala tega pisma ni, v sicer debelem aktu zoper Mohorka, v ostalem pa da so vse navedbe branilca zakasnele. Obtoženec je imel dovolj časa podati pismen ali ustmen odgovor, saj je bil zaslišan pri policijski upravi mesta Beograda, kjer pa tega ni navajal, zlasti tudi ne, da je ali da bo vložil po branilcu odgovor na tožbo. Po daljsetn posvetovanju je senat zavrnil vse predloge branilca »Slovenčevega« urednika in spoznal obtoženca krivega klevete po tiskovnem zakonu. Obsodba se je glasila: skupaj 1200 Din denarne kazni, dalje 1000 Din odškodnine ter objava obsodbe na čelu »Slovenca« v tretji številki po pravnomočnosti; poleg tega seveda tudi povračilo stroškov. Branilec je prijavil priziv in revizijo. Zdravstvena organizacija v naši banovini Zdravstvena služba v dravski banovini je organizirana v smislu zakona o ustroju socialne in zdravstvene uprave, zakona o zdravstvenih občinah, zakona o zdravstveni zaščiti učencev in pravilnikov in uredb, ki tolmačijo te zakone. Zdravstvene ustanove v banovini so državne, banovinske in občinske (samostalne zdravstvene občine). V sestav državnih zdravstvenih ustanov spadajo: splošna bolnišnica in ženska bolnica v Ljubljani, umobolnica na Studencu, vsi sreski in sanitetni referenti i.n vse higijenske ustanove na področju Hi-gijenskega zavoda v Ljubljani .Banovinske ustanove so: bolnišnice v Mariboru. Celju, Novem mestu. Brežicah, Krškem, Ptuju, Murski Soboti, Slovenj gradcu, umobolnica v Novem Celju, zdravilišče za tuberkulozo na Golniku, banovinska dečja domova. v Ljubljani in v Mariboru, banovinski mladinski dom v Ponovičah, zavod za slepe v Kočevju, gluhonemnica v Ljubljani in vse zdravstvene občine 104 po številu. Državni Krediti za zdravstvo v dravski banovini so znašali lani 24,494,480 Din, banovinski pa 23,144.229 Din. Temelji organizacije zdravstvene službe v dravski banovini so bili dani z zakonom o zdravstvenih občinah, ki omogoča najožje sodelovanje med državnimi in bano-vinskiimi zdravniki. Z izvajanjem tega zakona je zagotovljen razmah socialne medicine. Kurativna in preventivna medicina se bosta razvijali v medsebojnem podpiranju. Razveseljivo je dejstvo, da je začela kr. banska uprava v Ljubljani ta zakon takoj izvajati in ga je že skoro v celoti izvedla v 1. 193.1. Namestila je v vseh 104 združenih občinah banovinske zdravnike in zboljšala njihov gmotni položaj, prevzela je v svoje breme sreske desinfektorje in začela nameščati po zdravstvenih občinah zaščitne sestre. Začela je tudi izvajati zakon o zdravstveni zaščiti učencev, tako, da bo letos sistematično pregledana vsa šolska deca. Banovina kaže veliko razumevanje za sodelovanje z državnimi ustanovami tudi s tem, da daje na razpolago sredstva lastnega proračuna za Izvedbo asanacijskih del, za ustanavljanje novih higijenskih ustanov, za zdravljenje jetične mladine, za počitniške kolonije itd. Tudi samostojne zdravstvene občine so namestile v zakonu predvidene zdravnike. Med zasebne zdravstvene ustanove pod državnim nadzorstvom prištevamo Okrožni urad za zavarovanje delavcev in bra-tovske skladnice. Zavarovanih je preko 100 tisoč članov za primer bolezni, nezgode in smrti. Mnogo inicijative za izvajanje socialnega skrbstva sta pokazali organizaciji Rdeči križ in Kolo jugoslovanskih sester, ki sta razširjeni po vsej banovini. Organizirali sta lani počitniške kolonije za šolsko doco. Lani se je nadalje ustanovila v Ljubljani Osrednja protituberkulozna liga, da oživi borbo proti jetiki v sodelovanju z državnimi in bauovinskimi ustanovami. Ima po mestih in na deželi že mnogo podružnic an svoj dispanzer v 'ujubljaiii. V higijenski službi v "dravski banovini je nameščenih 17 stalnih zdravnikov, 9 pogodbenih, 2 pogodbena profesorji, 1 gradbeni inženjer, 2 inženjerja kemije in 19 tehničnega osobja, zaščitnih sester, labo-rantk in zdravstvenih pomočnikov (stalnih) je 31, dnevničarjev 5, pisarniškega osobja stalni/i 18, dnevničarjev 4, pomožnega osobja 24. Celotni krediti za osebne izdatke so znašali lani 2, 50R.962 Din. za materijalne izdatke 1.S33.900 Din, za stalni higijenski muzej v Ljubljani 196.924 Din, za šolo za zaščitne sestre v Ljubljani 3G1.9S8 Din. Organizacija higijenske službe v dravski banovini je izvedena takole: proučuje in zatira nalezljive bolezni, izvaja asanacijo naselij, skrbi za zdravstveno zaščito mater, dojencev, male in šolske dece, pobija socialne bolezni, poučuje .prebivalstvo s higi-jenskimi razstavami, zdravstvenimi predavanji in zdravstveno literaturo, vrši vse strokovue preglede po zakonu o nadzorstvu nad živili, izvršuje medicinsko-pre-mijske analize, preiskuje in nadzoruje pitne vode, preiskuje naselja i.n življenje naroda, ustanavlja nove higijenske ustanove, zbira podatke o gibanju prebivalstva in nalezljivih boleznih in jih statistično obdeluje. V tem smislu so higijenske ustanove lani že obširno vršile svojo nalogo. Lani sta bila dograjena Zdravstveni dom v Medvodah in Dom in okrevališče na Rakitni. Nadalje sta zrasla iz temeljev Zdravstvena doma v Dolnji Lendavi in Murski Soboti. Brezen ima rep zavit Ljubljana, 17. marca. Marec, po domače sušeč, po Vodniku brezen, je zvit spreminjevalec vremena. Prve dni silni snežni meteži, da je ponekod. kakor na Blokah in planinah zapadlo do 1.50 m snega. Na Blokah je divjala tudi huda burja, ki jc na mnogih odprtih mestih nakopičila žamete do 3 m visoko. Zato je bil avtobusni promet z Blokami za teden dni popolnoma prekinjen. muJtMfL Partner dražestne Lilan Harvej je mladi, elegantni kavalir (fflelfet>«*£ Mbach Mctty Muzika in šlagerji Jean Gilbert Film, ki bo vsakega očaral in strnil vsa srca v en sam ntrip sreče in zadovoljstva! Predstave ob 4., y48 in 9 Vi zv. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124. V nedeljo je vreme v vsej banovini krenilo na boljše. Sonce je posijalo in snežne plasti so se začele tajati. Podnevi lepo sončno, tri noči pa je zamrzovalo. kar je preprečilo hujše ncprilike. zlasti povodnji. ki bi nastale ob prenaglem tajanju snega. V sredo proti večeru pa je zavel topel, močan jug. ki je nato prinesel dež. Sneg je preko noči in danes sila hitro kopneli Jug ga je kar požiral. Po ljubljanskih ulicah so zopet miakužc, še večje pa so na periferiji, kjer morajo ljudje dostikrat kar do členkov gaziti v njih. Ceste so se naglo otajale, zato je včeraj živina, vprežena še v sani. hudo trpela. Sicer rosi po malem, toda dež je že pripomogel, da so začele reke s potoki nekoliko naraščati. Ljubljanica od Gruberjevega prekopa naprej je že dosegla 10 cm nad dosedanjim stanjem. Tudi njeni pritoki že naraščajo, vendar zaenkrat v naših krajih ni prav posebne nevarnosti večjih poplav, čeprav se naglo taja sneg tudi po planinah in so hudourniki po Gorenjskem močno narasli. Sava je motna in polagoma narašča. V večji nevarnosti so kraji od Brežic dalje. JSdcDLdttocl IMA POBEft OKUS IN HITRO OZDRAVI RES/VAL ocoo'«no oa m.mstrmve •oc.iyomm poi.hk« «1 na-od^a ;ivavii s "i. *> 2 1533 Brezvestno ravnanje z bolnima pastorkoma Šošfanj, 17. marca. Ni še dolgo, odkar smo poročali o brez-srčri h Hudeh v Šentvidu ood U ško goro, ki so dalje časa imeli zaprto v svinjaku domačo hčerko. Primer, ki ga danes navajamo, je gornjemu zi.i podoben, le dogodi' se je precej bliže -jošfa a;*, odkrit pu je bil šele te dni. Gre za mežnarja pri S>v Florjanu, ki sc tudi piše Florjan Mežnar po domače pa se hiša že vseh dob imenuje pri Mežnarju. Možak, ki je oče desetim otrokom, se je poročil drugič pred pc.rni leti. V prej mirno hišo se je z mačeho vrel preselil k Me-žnarjevim nemir in prepir, nekaj otrok je kmalu odšlo iskat službe na druge kmetije, drugi so pa še nadalje prenašali prti domačo streho dobro m zlo. Med otroki, ki so ostali še doma. sta bila tudi 191etni, nekam bolehni .laka m 231etni Nande, ki je že od rojstva gluhonem. Med vsemi sta bila ta dva mačehi največji trn v peti ter sta bila deležaa ravnanja. kakršnega nikomur ni privoščiti. Oče Mežnar jc vse to početje videl, ni pa mogel svoje volje uveljaviti, ker je pri hiši zagospodarila žena. Za razmere pri Mežnarjevih so vedeli tudi sosedje. Najbolj sta se jim smilila oba imenovana fanta, o katerih so marsikaj culi govoriti. Ker pa nobenega teh dveh fantov niso od jeseni sem že več videli med Mežnarjevimi, se jih je nekaj odločilo, da pojdejo v Šoštanj prijavit čudno zadevo. V nedeljo 13. t. m. sta sc podala k Mež-narjevim okrožni zdravnik dr. Korun in zastopnik komandirja orožnriske postaje g. Emcršič. Našla sta Jakca v hlevu, kjer je dober tucat glav goveje živine, ležečega na zasilni postelji. Bil je shujšan do skrajnosti. Dr. Korun je kmalu ugotovil, da boleha za kostno jetiko, ki zaradi pomanjkanja vsake nege hitro napreduje. V drugem, popolnoma temnem kotu hleva pa je ležal nemi Nande na zemlji, na kupu mokre nesnažne stelje, a okrog njegovega ležišča jc bilo gnoja na kupe. Oblečen je bil v samo srajco in pokrit s kupom slame. Oba nesrečna fanta sta bivala noč in dan v hlevu že od Vseh svetih dalje in sta tako oslabela, da so ju morali drugi obleči in prenesti na zdravnikovo zahtevo v hišo. Mačeha je seve skušala svoje početje opravičiti s tem, da je bolni pastorek bil v hlevu najbolj na varnem in najmanj na poti, o nemem Nandetu je pa trdila, da je svoji okolici nevaren in da je bilo najbolje za njega, da je bil v svojem kotu pri živini. Zdaj bo sodišče izpregovorilo svojo pravično besedo. Radovljiške prireditve Radovljica, 16. marca. Res da v Radovljici ni več onega živža-va, ki je bil pred leti, vendar pa ima tudi v sedanjih težavnih časih naše Sokolsko društvo polne roke dela in skrbi za duševno in telesno vzgojo naroda. 21. februarja dopoldne so se vršile smučarske tekme članov, članic, moškega naraščaja in moške dece. Rezultati so b:Ii nepričakovano dobri. V par letih bo društvo razpolagalo s številnim kadrom dobrih smučarjev. Popoldne so se vršile skakalne tekme na last- Kaj je naloga dobre zobne paste? Naj nadomešča zobozdravnika? Ne! Kdo opazi na svojih zobeh kake nenormalne pojave,naj kakor hitro mogoče obišče zobozdrav* nika. Dobra Zobna pasta ima samo eno nalogo: vaše Zobe vzdrzati lepo bele.To nalogo izpolnuje ODOL* zobna pasta na idealen način. ni skakalnici. Tudi tu so smučarji pokazali prav zadovoljive uspehe, čeravno ni skakalnica glede prostora na višku. Istega popoldne je ponovil gledališki odsek veseloigro »Trije vaški svetniki«, ki jc Sla že 13. februarja preko odra. Nastopilo je nekaj novih igralcev, ki so svoje vloge prav dobro rešili. 1'panje je. da --e bodo igralske vrste, ki so sc v zadnjem času razredčile, zopet spopolr.ile. Dne 2S. februarja je društvo priredilo poslovilni večer br. Mirku Vizjaku, reškemu tajniku, ki je po službeni potrebi pre meščen v Krško. Res častna udeležba jc pokazala, kako je br. Mirko priljubljen in cenjen. Saj pa to tudi zasluži. V družbi vedno priljubljeni in zabavni družabnik, pri Sokolu pa neumorni delavec. Ni bilo igre, ki je šla čez naš oder, da ne bi Sodeloval v daljši v' >gi kot mlad ali prileten zaljubljenec, cirkuški direktor, hinavski menih, skrahiran oficir, pa tja do komičnega turista in grabežljivega /Ida. Svoje vloge je skozi 12 let vedno res mojstrsko igral. Pa tudi kot prednjak vaditelj je bil vedno pri pozitivnem delu v društvu, saj jc izšel iz predvojne sokolske šole, ko je bil že sam naziv Sokol precej nevaren. Za njegove zasluge za društvo se mu je v kratkih in jedrnatih besedah zahvalil brat starosta, br. podstarosta pa mu je izročil mal spominek. Z njegovim odhodom smo zgubili res pravega sokolskega delavca, ki ga bo težko nadomestiti. Edh>a uteha je, da Sokol K.I ni utrpel te izgube. Bratskemu društvu v krškem čestitamo k tej pridobitvi. Dne b. marca se je vršila proslava stoletnice rojstva prvega Sokola Fvrša. Na sporedu so bile telovadne mi pevske točke ter predavanje o Tvršu. Točke so bile posrečeno izbrane in prav dobro izvedene. Posebno so ugajali kuharčki in kuharice. Preteklo nedeljo je priredil pevski odsek jvod neumornim vodstvom br. kobentana pevski koncert. To je bilo zopet nekaj ur e pravega uživanja. Program je vseboval me novo natš tudi rane pesmi. Pri hemeroidalni bolezni, zagatenui natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, cesto tudi popolnoma ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Poslovanje mestnega magistrata Uprava mestne občine jo z novim !pi«.a začela poslovati po novem, od notranjega ministrstva izdanem poslovniku za obča upravna oblastva. Mestno načelstvo je ;»»: imelo nad 120.000 poslovnih številk pri centralnih uradih in mestnih podjetjih. Glavno vložišče izkazuje 55.321 vloz. vojaški urad 22.414. prosvetni oddelek 335», elektrarna iu vodovod 0077. ostale vio-i." odpadejo na druge, od glavnega vložišča ločene urade in podjetja. Glavno vložišč« z registraturo je nastanjeno v K. nadstropju mestnega magistrata zadaj proti Gradu. Prostori, ki postajajo že pretesni, so z barikadirani s prav velikim: fascikli. ki nanašajo na posainezoe stroke in okraj0. Ogromen je fascikel. ki vsebuje vse a.k e o potresu. Tudi mnogi drugi akti so prav zanimivi. Vsi pač branijo marsikatero zanimivost iz komunalne zsrodovine uaš* Ljubljane. Kak sp;« se včasih silno odeber", čeprav vsebuje nečuveno malenkost, za kaitero se je kak občan pulil. V posebni sobi so shranjeni stari zgodovinski akti. migajoči daleč v srednji vek: prav mnogo jih je iz francoski« časov. Knlturnl pregled Slovenci Goetheju ob lOOletnici smrti pravkar je izšla v povečanem obsegu '40 strani) Goetheju posvečena številka naše jluslrovane tedenske revije »Življenje in svet ". Pod geslom J Goetheju — vseeloveku« je tu zbranega mnogo gradiva o nesmrtnem pesniku in mislecu, ki se ga te dni s{>oini-njajo v vseh deželah zapadne kulture. Ta številka »Življenja in sveta? je edina slovenska publikacija o Goetheju ob stoletnici njegove smrti Po vsebini in značaju je taka. da bo zanesla v najširše sloje našega ljudstva ideje in pesniške utrinke velikega Nemca, ki je visoko prerasel plotove nein-škena naeijonalizrna. Na uvodnem mestu je objavljen govor univ. prof. dr. J. Kelcnnne »Goethejev vpliv na iugoslovenske literature v dobi preporo-ria'-'. Nadaljnji večji članek je iz peresa B. Borka: »Goethe in srbske narodne pesmi«. Lektor za nemški iczik na ljubljanski univerzi Henrik Baerent je prispeval članek >Gotthe in Rusi«. Publicist dr. Hermann Wende| iz Frankfurla. Goethejevega rojstnega mesta, je zastopan z izvirnim prispevkom ^Goethe in nacijonalizem«. Dr. Maks Robič je spisal za to številko zgoščen, a pregleden Goethejev življenjepis. Dr. VI. Trav-ner je po virih opisal Goethejevo smrt. Urednik ŽIS Ivan Podržaj. ki je poskrbel za pestro in zanimivo gradivo te številke in ca iepo uredil, je prispeval daljši članek j Goethe in ženske«, opremljen s slikami žensk, ki so imele velik vpliv na Goethejevo delo. Iz češkega sGoethejevega zbornika« je posnet članek prezidenta T. G. Masaryka >Moie razmerje do Goetheja«. Zanimivi so tudi krajši članki ^Goethe kot ra?tlinar<, Ne- kaj novejših prikazov o Goetheju zunaj Nemčije«, »Goethejeva navzočnost«, »Španec in nemštvat, s Goethe jeve bolezni«. Vmes je več uspelih prevodov iz Goethe-jevih spisov in še drug drobiž. Posebnost številke so mnoge ilustracije: faksimile iz jFausta«, portreti, sodobni lesorezi in >iruge slike, ki izpopolnjujejo besedilo. Za borih 2 Din dobi slovenski čitatelj majhno čitanko o Goetheju. Onim, ki niso naročniki ie edine slovenske tedenske revije, priporočamo, da si kupijo vsaj Goethejevo števil ko > Knjige tržaške „Luči" Pošta nam je prinesla ljub pozdrav s spreka«: tri nove knjige, ki jih ji- pravkar izdala književna d nižina »Luč« v Trstu. To so: Poljudno - znanstveni zbornik (72 str.), Damira Feigela sKolumb« (132 str.) in 5-Tolminske narodne pravljice (88 str.). Feigelov sKoiumb: je ljudska pripovedna knjiga, ki bo dobro došla Pitanja željnim rojakom. Morda se bomo k nji ob priliki še vrnili. »Tolminske narodne pravljice« ]e uredil in opremil z uvodom Ciril Drekonja. So nadaljevanje nekdanje Gabrščkove zbirke »Narodne pripovedke v soških planinah«. Urednik jib je priobčil iz lastne zbirke in iz zbirk Jožeta Kende in Andreja Šavlija. Namen knjige je v teh časih posebno plemenit: v narodnih pravljicah naj sedanji rod spozna »svojo dušo in dušo pradedov«. iz katere so izšle. Knjiga, ki jo je treba samo pozdraviti. , Posebno zanimiv je »Poljudno - znanstveni zbornik«. Dokaj tanka, a dragocena knjiga, polna zanimivih podatkov, gradiva, dej stev. Na uvodnem mestu je priobčeu pre- vod še neobjavljenih beležk o uavadah in posebnostih beneških Slovencev s Črnega vrha, ki jih ie v italijanščini spisal tamošnji rojak, še živeči župnik Josip Gorenščak iz Marsina. Delno iz istega vira je zbirka be-neškoslovenških narodnih pesmi, ki jo je poročevalcu Zbornika dal na razpolago vi-dein6ki profesor Ivan Trinko. Potekajo iz krajev blizu nekdanje avstrijsko - italijanske meje. S posebno s;>oštljivostjo jemlješ v roke to dialektično besedilo, ki razodeva •lušo umirajočega dela našega naroda z bregov Nadiže. kjer se je celo tisočletje ohranil naš jezik v vsej svoji starinski preprostosti. Slavko Slavec (psevdonim odličnega slovenskega pripovednika) je prispeval članek »Svetovna vojna v ljudski domišljiji«. V njem objavlja nekatere ljudske pesmi in pesniške poizkuse preprostih vojakov o svetovni vojni. Med ljudstvom je še mnogo takega blaga in ponekod prav originalnih pisem frontnikov z raznih bojišč, toda kdo se zmeni za take neposredne dokumente o velikih zgodovinskih letih?! Pisec je zbral samo nekoliko prav zanimivih »pesniških: produktov preprostih vojakov in dal tako pobudo k nadaljnjemu nabiranju, dokler se to preeanimivo ljudsko blago docela ne izgubi. Čehi imajo poseben vojni niuzej, v katerem se zbira in varuje vse, kar bo zani mivo za potomstvo pokoienja. ki je preživelo svetovno vojno in doživelo narodno osvobo-jenje. Kdo pa se pri nas bavi s takimi na logami? Kaj je z zgodovino našega naroda pred vojno in ob prevratu? Taka in podobna vprašanja nam je vzbudil omenjeni članek. Naj iz njega navedemo samo eno zanimivost, ki se tiče prleških Slovencev. Tržaški Italijani so po napevu iz »Gejše« peli pesem, v kateri se kot re-frain vrača prleška beseda »nega« (ni), ki je Italijane spominjala njihovega glagola »negare« (tajiti). To je »La canzone negativa«, ki jo Slavec navaja v prevodu in del ao v izvirniku. Pesem se končuje: 0 Lju- tomer premili. — če vse mi, kar Je tvoje — odrekaš, se usmili — vsaj ene prošnje rno-je. — Nadložen starec žel jo — posledn jo svojo tvega: — ah, daj mi vsaj posteljo! — posteljo? »Nega, nega.« To so spomini na bi vanje fantov od 07. polka v Liutoineru in Kadgoni. France Bevk je nadalje objavil v Zborniku pregled jugoslovenskih perijodnih publikacij za Julijsko Krajino v 1. 1930 (. Družinam, Novi list«, »Istarski list ), dalje knjižnih izdaj v letu 1930.. ki jih je bilo 44, glasbenih izdaj od I. 1919.-1930., katerih seznam obsega 54 številk. Tudi to ie dra goceno gradivo, ki daje Zborniku dokumen-larično vrednost. Knjižni dar tržaške »Luč-k je vreden vsega priznanja in uvaževanjaj —o. Goethejeva proslava v Zagrebu. Včeraj šil jo vest izpopolnjujemo v toliko, da bodo pri nedeljski Goelhejevi matineji zagrebškega 1'en-kluba sodelovali tudi graški književniki, kar je kulturno - politično omembo vreden pojav. Nastopila bosta s kratkima predavan jima graški «lavist dr. Mati in pesnik Shiitz. Razen njiju bo govoril dr. Mi lan čurčin, znani raziskovalec Goetheja in urednik »Nove Evrope*:, revije, ki bo Goethejevo stoletnico izdala posebno številko. Smrt Charles* Gidea. Kakor je naš list že na kratko zabeležil, je umrl v Parizu svetovno znani narodne - gospodarski teo-tetik Charles G i d e. Njegov spis-»Načela politične ekonomije« je dosegel 25 francoskih izdaj in bil preveden na 20 jezikov Gide je utemelji! in ideološko izgradil tako zvano »nimsko zadružno šolo:, ki stoji na stališču, da je treba sedanji pri rod no-socijalni red. ki sloni na medsebojni konkurenci proizvajalcev, nadomestiti z novim režimom, ki bo slonel r.a medsebojnem sodelovanju konsumentov. V tem duhu jo Gide urejal zadružni fasO|>i^ : L'EniaiK-i|t»-tion . 2 njim je umrl eden največjih sodobnih zadružnih teoretikov. »Život i rad.« V pravkar izišlem t>2. zvezku te beograjske revije med drugim objavljen Kumanudijev govor o Masarvku. dr. M. 0. M—a članel: o nedavno umrlem diplomatu Ljubi Nešiču. enem izmed sodelavce* predvojnega -Slovenskega iuga* v Beogradu. dalje članek Valentina Leontjeva hoslovački politički spoktar- in daljša razprava dr. Relje Araniloviea Trgovinski bi-lans«, aktualna zaradi sedanje težke gosjx>-darske krize. Bor. Josimovič je prispeval < diskusiji o kmetu in vasi. ki beograjsko javnost posebno* zanima. O Brisndu je spiral simpatične vrstice I). D. Živaljevič. i)>-Ksenija Alanasijevič je prispevala nove Filozofske fragmente . Šiine Pandurovič pa oceno poezije Stevana Beševiča. Obsežen je Stojkovieev referat ' v premijerah v sarajevskem gledališču, '■vedi lepa proza (N v vakovič. Desanka Rajič) in nadaljevanje Župičeve razprave o Kraljeviču Marku v Dimovičevi drami. V rubriki Književnost je \i. Borko objavil daljše izročilo z naslovom : Slovenačka knjiga u 1031 god i ni c, v rubriki • Polemika pa prevajalec Prešerna v srbohrvaščino T. Gjukie obširno odeovarja svojim kritikom, predvsem B. Stojkoviču, ki je v »Životu i radii« dne 15. februarja opozoril na nekatere hibe in šibka mesta Gjukičevib pre|>evov. Ruska književnost v Franciji. 1/ pregleda prevodov ruskih pisateljev v francoščino v razdobju 1917—30 je videti, da je bilo v tem času prevedenih 178 ruskih leposlovnih spisov. Na prvem mestu je Dostojcv-skij (21). nato sledita Čehov in Gorkij (Iti), zatem Lev Tolstoj (13), Turgenjev (12). Gogolj in Mcrežkovskij (10), Puškin 8), Hhrenbiurg. in Kuprin (3), Krasnov in Alek-sej Tolstoj (3). Ostali zaznamujejo samo dva ali en prevod. Domače vesti ♦ Lep primer solidarnosti v krizi. Kakor marsikje drugod, so imeli tudi člani občine Sela blizu Siska v skupni lasti si a prostran pašnik, ki jim ni dosti koristil. Dolga leta je obsežni pašnik ostal to, kar je bil, ker turli oni, ki so imeli mala zemljišča. brez dovoljenja vseh drugi.i cbči-narjev niso smeli svojih deležev u porabljati za nji^e in vrtove. Poprej tudi ni bilo tolikega povpraševanja po zemljišču, ker si je pač vsak pomagal z dninarstvom in malo trgovino, če domače zemljišče d; moglo prerediti družine. V sedanji krizi pa so vsi taki zaslužki izostali in občinarji s<> v polnem soglasju sklenili, naj vsak s svo j;mi razpoložljivimi sredstvi obdela veliki občinski pašnik. Tam, kjer je bila \esdaj zapuščena planota, bodo sedaj na pomlad že dobro obdelane njive, ki bodo rešile vse revne občane. ♦ Prva slovenska arhitektka. DiplomsKi izpit iz ariKtektnre je napravila gdč. Dušana š a n 11 o v a. hčerka pref. Saše šantla Gospodični inž. arli. Šantlovi, ki smo jo doslej poznali samo kot rekorderko v lahki atletiki, naše iskrene čestitke! + Kmetijski pouk po radiu v drugi polovici marca. V nedeljo 20. t. m. ob 8. zjutraj bo predaval ravnatelj g. dr. Boninjec o zadružništvu in o glavnih pogojih za uspešno poslovanje kmetijskih zadrug. V četrtek 24. t. m. ob 18.30 bo predaval vinarski referent g. inž. Zupančič o trsni rezi. Xn velikonočni ponedeljek 28. t. m. ob 8. zjutraj bo predaval tajnik g. Kafol o pomladnih delih v sadonosniku. V četrte1: 31. t. rn. ob 18.30 bo predaval ravnatelj inž. 'i,dh o pomenu strojev v kmetijstvu. S tem bo ciklus zimskih predavanj končan. V pomladi in poletju bodo predavanja redkejša in prilagodena letnemu času. Spored bo pravočasno objavljen. + Učiteljstvo nima ničesar od stanarin, ki jih plačujejo občine. Županska zveza je objavila številke, ki kažejo, koliko znašajo stanarine, ki jih morajo občine po zakonu plačevati učiteljstvu. Da ne bo napačnega umevanja v javnosti, objavljamo, da odteguje prav toliko država na račun stanarin učiteljstvu od draginjskih doki a d, tako da učiteljstvo od občinskih stanarin nima ničesar. — Jugoslovensko učiteljsko n druženje, sekcija za dravsko banovino. + Prešernova koča na Stolu bo odprta in za. siio oskrbovana 19. in 20. t. m. in na velikonočne praznike. + Za zračno zvezo Praga-Zagreb-Sušak «<•■• vodijo pogajanja med društvom Aeropnt in vodstvom češkoslovaškega zračnega prometa. Razpravlja se o tem. kako bi se /.raena zveza od obeh stran! izpopolnila in dosegla tako direktna zrakoplov na proga. Zn promet na tej progi bi se uporabljali aparati tvrdke Fokker', ki imajo tri motorje. Xa vsakem letalu bi bilo prostora za deset potnikov. + Kupujte fotoamaterske velikonočne razglednice v založbi Foto-Tourist, Ljubljana. šelenburgova ul. 6-L Dobe se t ti (ti v vseh trafikah in trgovinah s papirjem. ♦ Vinkovčani in indokinsko orožništvo. Razni listi so poročali, da so odšli neki Vinkovčani z dovršeno srednjo šolo v Indo-kino in vstopili tam v francosko kokmijal-rio orožništvo. To se vidi. kakor da bi se lahko preskrbele maturantom in drugim dijakom službe. Po ugotovitvi izseljenskega komisarijata v Zagrebu ta vest ni resnična. Razširjenje takin novic povzroča pri sedanji veliki brezposelnosti in borbi za službe raznim interesentom brezkorist-na pola in tudi stroške. To je najbrže delo brezvestnih agentov, katerih pojav je treba naznaniti izseljenskemu nadzorniku v Ljubljani ali pa policiji, odnosno orožnl-št.vn. NAJVEČJI FILM VSEH ČASOV € ff ur (eot sovent film V GLAVNI VLOGI PRILJUBLJENI ^ umen M o varro ZARADI OGROMNE DOLŽINE FILMA predstave ob 3., 6. in o. zvečer. PREDPRODAJA VSTOPNIC OD 11. DO POL 13. URE! Zvočni Qinc tftieai Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Ca? opazovanja, 2. »tanje barometra. 6. smer !o brzina vetra 6 oblačnost 1—10 8. temperatura 4. relativna vlaga ▼ 7. vrsta oadavin. S padavine v mm — Tea.perar.ura: prve številke pomenijo naivno. druj-e najnižio femnerat.uro. 17. marca Ljubljana 7, 761.3, 5.0, 95, mifrno, 10. dež, 1.6; Ljubljana 14.. 759.6. 5.6, 97, mirno 10, dež; Maribor 7, 758.2. 4.0, 80, SW2, 10, _, —: Zagreb 7, 760.2. 7.0. 90, W2, 10, dež', 30*. Beograd 7, 760.6, 7.0, 50, S2, 10, —, _;' Sarajevo 7, 761.0, 11.0. 50, SSE6, 10, — ; Kumbor 7, 763.2, 13.0, 70. SEl. 10, _, Split 7. 761.3, 12.0. 90, 10, dež, 1.0; Rab 7. 761.5, 8.0. &ft. SE2, 10, dež 5.0. Temperatura: Ljubljana 8.4. 4.0; Maribor 8.6, 2.0; Zagreb 7.0, 2.0; Beograd 7.0, 3.0; Sarajevo 10.0. 6.0. Sonce vzhaja ob 6.10, nahaja ob 18.8. Luna vzhaja ob 11.30, Zahaja ob 3.52. ' ♦ Neznan utopljenec v Dravi. V Orešju nedaleč od Ptuja, je naplavila Drava truplo moškega, starega kakih 45 do 50 let. Truplo je moralo ležati že dalje časa v vodi, ker je zabuhlo. Istovetnost se ni mogla ugotoviti, ker neznanec ni imel nikakih papirjev pri sebi. Moški je brez las in je oblečen v delavsko obleko. Truplo neznanca so prepeljali v mrtvašnico v Rogoznici. + Trije smrtnj primeri v družini v nekaj dneh. čevljar štefanec Štefan iz okolice Murske Sobote je preminil te dni za pljučnico v bolnici. Dan poprej mu je umr:a žena, dva dni prej pa otrok. Ostal je od družine le en otrok, ki so se ga dobri ljudje usmilili. + Zagonetna smrt. V Bečkereku se je pred dobrim letom ustrelila po prepiru s svojim možem mlada zobotehnica Draga Bakaiovičeva, hči polkovnika Nikoliča. Njen oče je pri pogrebu pred pričami obdolžil svojega zeta, da jo je on ustrelil. Zaradi tega je prišlo do tožbe, kateri pa st prav kmalu sledile še sodnijske razprave zaradi dediščine nesrečne pokojnice. Vdovec Branko Bakalovie se pravda s svojim tastom zaradi dote 300.000 Din in je ta dolgotrajna, pravda še vedno v zvezi z vprašanjem, ali je nesrečna Draga izvršila samomor, ali pa je bila ustreljena. Truplo so preisk ali izvedenci, pozvani od obeh na-sprotnin strank, njihove izjave pa so take. da se najbrž nikdar ne bo dalo ugotoviti, kako je Draga prav za prav umrla. + Afera subotiške carinarnice. Te dni bi morala državna uprava prevzeti novo su-botiško carinarnico, ki je bila zgrajena s stroški okrog 20 milijonov dinarjev. Komisija pa je ugotovila, da veliko poslopje ni zgrajeno dovolj solidno in je odklonila prevzem poslopja, dokler ne bodo izvršena mnogovrstna popravila. Podjetniki, ki so od mestne oi>čine prevzeli stavbna de.ia. bodo sedaj spremembe izvedli, ali pa bo prišla vsa zadeva pred sodišče. + Usodepolna otroška igra. V stanovanju podpolkovnika Ružičke v Sarajevu se je dogodila nesreča. Dvoje njegovih otfok se je igralo z 11 letnim sinom soseda, kape-tana Mutavžiča. in to baš v času, ko je podpolkovnikova dekla v ku.iinji v kad zlivala vrelo vodo, pripravljeno za pranje. Otroci so se igrali nekaj časa .po sobah in ko so nazadnje prišli v kuhinjo, je med igro hčerka podpolkovnika svojega malega bratca in sosedovega Mirana spravila na rob kadi ter oba potisnila v vodo nevede, da je to krop. V kropu je dobil Miran tako težke opekline, da je takoj umrl. sinko podpolkovnika pa se v bolnišnici bari s smrtjo. Velika mč na Rabt* Hotel — penzion Zagreb Odlična preskrba z vsemi taksami Din 55 do 65 — Brzojavi: Zagrebhotel Rab. ♦ Strašna nesreča v kamnolomu. V nekem kamnolomu pri Jagodini je bilo že dalje časa zaposlenih več delavcev, ker je kamnolom zelo obsežen in bogat na mater5-jalu. Na enem delu kamnoloma se je po odkopa vanju in razstreljevanju sama od sebe napravila obsežna galerija, kamor so se delavci zatekali v času odmora in kjer so shranjevali tudi orodje. Te dni pa je delavec Milan Pavlovič s krampom poskusil, kako močna je stena, a ko je prvič udaril, se je že zrahljala velika kame.nita. plast nad galerijo ter nesrečneža v nekaj trenutkih podsula. Tovariši so dve uri odkopavali lavino kamenja, preden so našli Pavlovica, ki pa. je bil že mrtev. ♦ Nevaren blaznež. Po bosanskih vas^h je mnogo umobolnikov brez vsakega nadzorstva in je bilo že več tragedij, ki so jih povzročili ti nesrečniki, prepuščeni samim sebi. V bolnišnici za duševne bolnike je premalo prostora, na drugi strani pa tudi rojaki po navadi izjavijo, da bolnik ni nevaren iti da boik> že sami pazili nanj. Ni še dolgo tega. ko je neki tak bolnik v vas) blizu Travnika ljudi kar po cesti pobijal s sekiro. Zdaj pa so orožniki iz vasi Hrasni-ka blizu Sarajeva privedli v zapore sresk-"1-ga načelstva ravnota.ko nevarnega blazneža Os mana Vodinjaka, ki je ob začetku vojne ubil dva svoja soseda, bil potem spoznan za blaznega in spravljen v neko bla.z-nico, kjer je ostal več let. Ko so ga izpustili, je bil pri svojih sorodnikih kolikor toliko miren, v zadnjem času pa je začel napadati po ulicah in po stanovanjih osamljene ženske. Zdaj so ga zalotili pri požiga in spravili na varno. ♦ Napad z nožem. Dne 5. t. m. se je vračal Ferčec Anton, viničar od Sv. Urbana pri Ptuju, v družbi še dveh tovarišev do mov. Na cesti v Leskovec pa je trojico napadlo dvanajst neznanih fantov. Eden njih je Ferčeea udaril z nožem po glavi in mu prizadejal hudo poškodbo. Ferčec se je najprej zdravil doma. ko pa je videl, da se mu stanje ne izboljša se je zatekel v bolnico v Ptuj. Storilce išče orožništvo. + Nevarna poplava. V zadnjih dneli je močno narastla reka Morava ter na mnogih mestih poplavila svoje bregove. Največ škode je napravila poplava med vasjo La-povo in Markovac. Večina te vasi je bila dalje časa pod vodo. Prebivalci pa so še razen kmeta Joksima Babica in njegove družine kraj pravočasno zapustili. Ko ie voda privrela v hišo. je Babic spravil ženo in otroke na podstrešje gospodarske zgradbe, sam pa je na dvorišču splezal na drs-vo ter od tam klical sosede lia pomoč. Do-kliCati pa ni mogel nikogar, ker so že vsi zbežali. Voda je poplavila dvorišče, tako da je kmet prebil vso noč- na drevesu, šele zjutraj je voda v toliki meri odtekla po jarku, ki so ga izkopali drugi vaščani, da je lahko Babičeva družina zapustila svoja skrivališča, v katerih je prestala mnogo strahu. ♦ Skala Sredi proge. Predsinočnjlm se je pripetila na progi pod kolodvorom Sava huda nezgoda. Baš pred uvozom osebnega Ljubljano okrog 22., j° ki se dviga nad želez-zasavski soteski pridrvela ogromna skala, ki se je razbila na tračnicah in zaprla progo. Službujoči organi so pravočasno opazili nezgodo in tako obvarovali vlak nesreče. Skalo in njene drobce šo železničarji v naglici spravili s poti in vlak je nadaljeval svojo pot z do-kajšnjo zamudo. ♦ Kranjske klobase najfinejše, Marija Urbas »asi., Ljubljana, Komanskega 16. ♦ Tovarna J-os. Reich »prejema mehke in šfcroblje«© perila v najlepSo itdelavo. , vlaka, ki prihaja v s strmega pobočja, niško progo v ozki Iz Ljubljane u— Predavanje sodnika dr. Bajiča o sodobni Nemčiji se bo nadaljevalo jutri ob 20.15 v Kazini. To pot bo g- predavatelj za-k'!učil predavanje z opisom nemških političnih skupin,- predvsem centruma, aacio-nalc-ev in raznih socialističnih struj ter se dotaknil še nekaterih drugih vprašanj. Zanimiva izvajanja predavatelja so na petkovem predavanju vzbudila v naši javnosti veliko pozornost. Ker je število vstopnic omejeno, si jih pravočasno nabavite ali rezervirajte v tajništvu ZKD, Kazino II , telefon 21-23. u— Lepa prireditev »Mladike«. Sinoči ob 18. se je v poslopju Mladike- vršila običajna vsakoletna čajanka gojenK gospodinjske šole -Mladike -. V družbi števi'-nih odličnih dam in gospodov so bili navzoči župan dr. Dinko Puc s soprogo, češkoslovaški vicekonzul g. Cichelka, gospa senatorjeva Rožičeva. gospa Pečankova, dr. Mavricij Rus, ravnatelj »Mladike g. Jug in zastopniki občinskega sveta, čajanka je bila topot prirejena v proslavo godu gospe ravnateljice Jerice Zemlja no ve. Pred pričetkom zabave so si povabljeni gostje ogledali razstavljena jedila, ki so nudila čudovito dekorativno sliko. Pogled nanje je ponovno dokazal uspešno delo gospodinjske šole, ki bi ga mogla tudi velikemu svetu mirne duše pokazati. Priredit so otvorile gojenke z baletom in pesm'jo. Šolo je pela gdč. I<]lza Miillerjeva, ki žela nadvse prisrčen aplavz. Nato je sledila prosta zabava s šaljivo .pošto. Gostje so se kmalu razgibali k čemur so največ pripomogle gojenke, ki so zardelih lic, 2 belimi čepicami na glavi in živih oči ne prenehoma begale kot strežajke od mize do mize. Vsa prireditev je imela tlp:čno ženska značaj. Dvorana je bila vprav ljubko okrašena z zelenjem, kar ji je dajalo čar vrtne ute. Za uspešno delo gre vodstvu gospodinjske šole, zlasti gospe ravna teljici Jerici Zemljanovi vsa čast. Gojen-ka.m želimo v življenju sreče in tako v selih oči vsako uro, kakor so jih ime»e sinoči. u— II. interno produkcijo gojencev bo priredilo ravnateljstvo drž. konservato-rija v Ljubljani 22. t. m. ob 18. v dvorani Filharmonične družbe. Nastopili bodo gojenci iz šole profesorjev Antona Ravnika: Jug Majda; Karla Jeraja: Pia.necki Zoran; ravnatelja Hubada Čampa Slava in Zupan Leopoldina; L. M. škerjanca: Šaplja Bože-na; Janka Ravnika: Hrašovee Silva; Mirka Puglja: Žagar Drago; Osipa šesta: Fratmik Štefanija in Pianecki Zoran; šmalc-švajgarjeve: M neha Božena; Emeri-ka Berana: Bajde Oton. Ravnateljstvo vabi starše in sorodnike gojencev ter prijatelje konservatorija. da posetijo to produkcijo. Vstop k produkciji proti nakupu programa za 2 Din. u— I. delavski koncertni večer »Zarje«, ki bo v ponedeljek 21. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice, bo imel obilen in lep spored. Igrali bodo trio (flavta, klarinet, fagot), kvartet (flavta, klarinet, fagot, rog) in orkester »Zarje«. Sodelovali bodo člani opernega orkestira, koncertna pevka in operna sopranist.ka Anita Mezetova, koncertni pevec in operni tenorist Jože Go-stič. Konservatorist Drago Žagar izprego-vori uvodno besedo o komorni glasbi na pihala. Pri klavirju konservatoristki Božena. Šaplja in Pia Menardi. Vstopnice so v predprodaji v Delavski zbornici, I. vhod, I. nadstr. (strokovna komisija). Sedeži po 8, 6 in 4, stojišča po 2 Din. u— Ustanovna skupščina krajevne organizacije JRKD bo danes 18. t. m. v salonu restavracije pri -Levti«, Gosposvetska cesta 16. Somišljeniki in prijatelji vabljeni. u— Ustanovni občni zbor krajevne orga-nižacije JRKD na Viču bo v nedeljo 20. t. m. ob 10. dopoldne v gostiln!škiii prostorih Sokolskega doma. Pol ure pred začetkom zborovanja se š? sprejemajo novi člani. — Pripravljalni odbor. u_ Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani sklicuje VEI. letni redni obč. zbor na 19. t. m. na praznik sv. Jožefa v veliko dvorano Trgovskega doma ob pol 9. dopoldne in ne na nedeljo, kakor se je vrinila pomota na vabilih. u— Klub «Primork» vabi vsa primorska dekleta in zone, da se udeleže mašo za trpeče rojake, k! se bo vršila na JožefoVo ob II. v cerkvi sv. Jakoba. u— Klub jugoslovenskih primorskih akademikov vabi članstvo, da se udeleži maše za trpeče rojake, ki se bo vršila na Jože-fovo ob 11. v cerkvi sv. Jakoba. u— Jadranaše opozarjamo na predavanje v akademski podružnici OMD drevi ob 18. na univerzi. Predava g. prof. Rudolf Kenda o naši severni meji. Ker je predavanje tudi za na3 jako aktuelno, liokažite s svojo udeležbo zainteresiranost. u— Društvo »Soča« v Ljubljani naznanja, da za drevi napovedano predavanje odpade, ker se bo ta večer vršila v salonu pri »Levu'2 1932 99- Ruski Eau de Cologne a Din toči Psirfumerija Uran, Mestni Ljubljana. i CO, trg — liter št. 11, 3612 u— Življenje in umiranje v Ljub jmi. V februarju je bilo rojenih 168 otrok, od tega po 82 fantkov in punčk. 4 pa mrtvorojeni. Umrlo je 63 moških in 37 žensk, skupaj 100, od teh 51 domačinov in 49 tujcev, V zavodih je umrlo 67 oseb. Nad 7u let starih je umrlo IS. Vzroki: 4 dav:ce, 2 primera drugih nalezljivi.! 00.0?»i, ^etika 11, rak 9, bolezen na srcu 3, kronična bronhitis 2, pljučnica 9, bolezen v želodcu i, vnetje slepiča 1, kila 1, krJenje jeter 1. vnetje ledvic 2, porodniška mniica 1, prirojena slabost 13, starost 8, siinorucri 3, druge bolezni 24. Mestnemu f:z!kat'i je bilo prijavljenih 12 nalezljivih bolezni: 1 povratni tifus, 2 davici, 5 nalezljivih vnetij možgan in 4 šeni. Zadnje tedne, ko je vladalo slabo vreme, je ve: ijuli obelelo na hujši infhienci. u— Varujte zdravje dece. Prejeli smo: Hodnik pred šolo na Grabnu je v tako slabem stanju, da so vsi, ki za morajo pasira-ti v nevarnosti za svoje zdravje, ko morajo gaziti sneg in luže. V največji nevarnosti je seveda šolska mladina, ki mora ipo tej mlakuži hoditi v šolo. Mnogi od drn-gin pasantov so dobro obuti, šolska mladina pa je po večini revna in hodi v šolo s slabim obuvalom. Zaradi tega je mnogo otrok že obolelo in je že skrajni čas za očiščenje hodnika in prehodov. u— Nepoboljšljiva pokvarjenka. Na stranskem tiru na Glavnem kolodvoru v nekem vagonu je bila včeraj ponoči izsledena po policijskih organih 17 letna Gabrijela D. Ko so mlado deklico odvedli na policijo in jo zaslišali, si je skušala pomagati z lažjo in bi ji res kmalu verjeli, da je samo nesrečnica po krivdi drugih, če ne bi pozneje zaslišali tudi njenega očeta, starega železničarja, iki pa je podal o hčerki čisto drugačno sliko. Oče je izpovedal, da s-'5 je pričela hčerka potepati že z 10 letom ni nikakor ni notela poslušati njegovih naukov. Ko je odrasla, se je pričela družiti s propalimi moškimi in prišla tako že zgodaj v nasprotje z zakonom. Presedela je že več Kazni, kar pa je ni izpametovalo. Mlado bolno pokvarjenko so oddali v bolnico, pozneje pa jo bodo spravili v poboljše-valnieo. u— Aretirana nesramneža. Pred dnevi aretirani mladi moški, ki je po mestu uganjal razne nesramnosti in pohujševal mladino, je pr! zaslišanju priznat, da je izvršil tudi več dejanskih napadov na posameznike, po večini na Ljubljanskem polju in na samotnih mestih v Zgornji šiški, s čimer je pojasnjen marsikateri zagoneten napad zadnje mesece. Aretiranec je 27 letni slikarski pomočnik Ludvik L., oženjaa in oče enega otroka, ki si je nedavno postavil svojo hišico na Brodu pod šmarno goro. Perverznega nesramneža so razkrinkale številne priče, L. pa je skušal svoja dejanja tajiti, kar pa mu ni pomagalo, saj je bil zaradi enakih grehov že dvakrat predkaznovan. Istočasno je bil spravljen na varno enako pokvarjen tip, 19 letai Ivan M., ki se je udejstvoval večinoma v bežigrajskem okraju. u— Aretacija zaradi suma poneverbe. Kakor smo že poročali, je bil pred dnevi aretiran zasebni uradnik Milko Hojan. k! je bil zaradi svojega udejstvovanja v gasilstvu zelo znan med ljubljanskim prebivalstvom. Aretacija je zato vzbudila v mestu precejšnjo senzacijo. Izvršena je bila na zantevo državnega pravdništva zaradi ma, da je pri Polla.kovi, znani tovarni čevljev, kjer je bil do nedavna nastavljen, po-neveril večje zneske denarja. Pri pregled i knjig so baje ugotovili, da manjka okrog 120.000 Din, in zdaj sumijo, da jih je najbrž poneveril aretiranec. Preiskava še ni končana in bo gotovo trajala še dalj časa. Jasnost pa bo v zapleteno afero prinesla še le sodna razprava. u_ Kopališče na Taboru je zaradi sobotnega praznika odprto danes ves da.i, v soboto in nedeljo pa samo dopoldne. u— Srajce, kravate, naramnice in žepne robce kupite dobro in ugodno pri šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. u— Hotel Tivoli sporoča cenjenim gostom, da je bil Dancing 15. t. m. zaključen. Iz Celja e— Nova strokovna organizacija v Celju. Pred kratkim je bil v Celju ustanovljen po-«.°hen pripravljalni odhor, obstoječ iz tukajšnjih brivskih in frizerskih mojstrov, ki je sklenil ustanoviti močno osrednjo strokovno organizacijo damskih frizerjev s sedežem v Celju. Ustanovni občni zbor nove organizacije, imenovane l. klub damski h frizerjev /e dravsko banovino v Celju, bo v sredo 23. t. m. ob P', v Kranjčevi gostilni (prej Podržajevi) na Bregu pri Celju. e— Celisko in okoliško obrtništvo prosk- vi praznik svojega zaščitniška sv. Joži ia jutri dopoldne na svečan način. Ob 8. zjutraj bo v župni cerkvi maša s sprem'jevanjem pevskega društva »Oljke«, nato pa ob 10. v dvorani Obrtnega doma v Gledališki ulici predavanje učitelje g. Vekoslava Gobca o mojstru kot vzgojitelju vajenca. — Obrtno društvo v Celju bo imelo svoj letošnji občni zbor z izredno važnim dnevnim redom v torek 22 t. m. cb 19. v dvorani Obrtnega doma. e— Najstarejša Celjanka umrla. Predvčerajšnjim je umrla v Prešernovi ulici najstarejša Celjanka, 94-letna zasebnica Marija Olupova. Blag ji spomin! e— Slavni Zikov godalni kvartet, znan prav dobro tudi pod imenoim praški kvartet, je koncertiral v sredo zvečer v žal skromno zaseder.e.m gledališču. Koncert ki je imel na sporedu znane kvartete Havdna. Ravek in Verdi ja, je v umetniškem pogledu popolnoma uspel in nudil številnim celjskim ljubiteljem Zikovegn kvarteta krasen užitek. Hvaležni publiki so morali odlični umetniki po končanem spoiedu dodati še Borodinov noeturno iz 2. kvarteta. e— Preskrba celjske okolice z vodo. Celjsko mestno načelstvo poziva one stranke, bivajoče na teritoriju celjske okoliške občine, ki so v zadnjih petih letih prebile me*t-*>o občino za napeljavo v »Je iz cc!>k-ga me»tnega vodovoda in so jim bile p-ošnje zaradi pomanjkanja ved- odklonjene, da ponovno zaprosijo za napeljavo vode. seveda, če še vedno reflektir ijo na to, ker cb-stoja upanje, da bo seiaj m-.igoče ustreči v.setn prosilcem. e—- Celjski mestni avtcbusi. Za časa pro-vizorične zopetne uvedbe ukinjenih dopoldanskih osebnih vlakov na progi Liunljaia - Maribor in obratno med 19. t. m. in <> a.prilom izostane vsakodnevna redna vožnja celjskega mestnege avtobusa z odhodom ob 9. dopoldne v smereh pro.i Grcbe'nemu in. proti Laškemu ter obratno. Pač pa ostanera še nadalje v veljavi ob'- ouoldmski zve-zi z, odhodom ob 12. izpred cd.;skega kolodvora v smereh proti Sv. Juriju ob južni žcu«nici in proti Laškemu in obratno. e— Trgovine na Jožefovo. Gre mi j trgovcev za mesto Celje sporoča svojemu članstvu in vsej kupujoči javnosti, dn bodo trgovine v mestu Celju odprte jutri im Jožefovo dopoldne od pol S. do pol 13. e— Celjske brivnice bodo jutri na Jožefovo odprte dopoldne od po! 8. do 12., v nedeljo 20. t. m. pa bodo ves d.in znT>rtr. e— Nesreča pri sankanju, Ze pred približno 14 dnevi je padel pri sankanju s sani 6-lctni posestnikov sin Ivan Arnšol 10. dopoldne v risalnici deške meščanske šole. Na dnevnem redu bodo poročila funkcionarjev, volitve, izprememba pravil in slučajnosti. Na predvečer občnega zbora pa bo ob 20. pod okriljem Pedagoško centrale v veliki dvorani Kazine predavanje o problemih ženske vzgoje v današnji družbi. Predavala bo znana dunajska zdravnica in psihologinja dr. Zofija Lazarsfeldova. a— Važno za vojne obveznike! Rekrutm spisek v Maribor pristojnih vojaških obveznikov rojenih 1. 1912, je za letošnje leto izgotovljen in na vpogled interesentom v pisarni mestnega vojaškega urada na Slomškovem tngu med uradnimi urami. Poziva: > se^glavarji rodbin, da se prepričajo glede točnosti vp:sa. Dan rekrutacijc bo pravočasno razglašen. a— Na Jožefovo bo mestni avtobusni promet med Mariborom in Studenci povečan. Mesitni avtobusi bodo voziii v kratkih presledkih ves dan od Glavnega trga do Studenc in obratno. a— SO Napredka nadaljuje svoja predavanja v nedeljo 20. t. m., pri katerih sodelujejo vsa mladinska društva. Predava g. Osip šest o temi; Mladina in gledališče. Predavanje bo točno ob 10. a— Cercle francais. Odbor francos-kega krožka v Mariboru vabi vse člane društva na redni občni zbor. ki bo v torek dna ni priznal uboja in so valili krivdo drug na drugega. Zaslišane priče pa so težko obremenile vse štiri :n zato jiii je sonat obsodil. Obsojam so bili: 20-'.etn. posestniški sin, Anton Petrovi ln i*3-lm*): posestniški sin, Konrad Strelec ::a 4 -n polletno ječo, 19-letni p u^-jUiiški s:*i Štefan Vajda na '■) leta ia G mesece/, rez čuš pa na i leta težite ;eee. izvu, <■ < '-Tii- i,i državljaasion prav c za d.ba treh let t°r na denarni ka'.n'. tako da r-ciaj-c- plačati Ambrožu 3000 Din za bole-f r:e, eeetn pokojnega Tomašiča pa '.7H I-in o'škonovno revizijo občinske blagajne v Krčev ini. Revizijo vrši odposlanec^ banske imrave dr. Božič in bo traiala del j časa. ker g-e za poslovanje iz več let. Pregledovanje b aga»ne jc v zvezi /. neko civilno obra^un-s.o" 16. Blagajna bo odprta od pol 14. du-l-c. Občinstvo naj si pravočasno nabavi v .topnice. Z JesessSc j v soko'skem domu bo drevi premijera operete »Ftiear«. ki je po ve' mesecih r.a tu.iirana. Presenečenje za našo publiko, ki glasbo izredno :it:bi. bo močno zaje-;den orkester, k: ga tvorijo najboljši j- -dbeniki. društveni in gostujoči. Opere- to d Klemenčie, zbore vodi -vodja br. Sredenšek. režija in sceneri- Nocci premljsra f Oprete s* / / M v Sokolskem domu. Začetek točno K ob 20. — Nadaljnje predstave: Na li Jožefovo popoldne ob 5 .-15. in v neti deljo zvečer ob « pa jc v rokah br. čebutja. Zbori, solisti in orkester šteje okrog 100 sodelttjo-< ih, kar daje prireditvi značaj gledaliških predstav največjega stila, ki jih diletant-gki oder zmore. Opereta Ptičar« je k'a-r {-nega značaja, v kateri vlada skoz in {k')r: humor z duhovitimi zapleti ja ji. GIa;ba je izredno melodijozna ter obeta prireditev največji užitek v glasbenem in ig""°lskf;xn pogledu. Fteprizi bosta na Jožefovo popoldne in v nedeljo zvečer. Vse prirefifhe se vrše v delno korist brtezpo- ir/iri-. Opereta se ho b'"*nie dni predvajata, tudi pri povsem p.C7,natn:h cenah, da fulova iz Studenca nri Krškem. Dekle jc pra' za prav žrtev krize med kmetskirn ] ;:Jstvom. ki svojih pridelkov ne more .-pn-v d--nnr. pa jih izku-šit vnovčiti na drug j . Tin. \' Trbovlje so nosile kmetske ženske vino in g;j prodajale no litrih. Nekajkrat po imele mutIo. da ao jiii zalotili organi finančne kent.-;)!.' in jim zaplenili vino. Prav tak o je bote:.i prinesti nekaj vina v Trbovlje p-> T. sr-:cnn Bradulora. Stopila jc pri zadnjih vr tih •■■/ v.-igora in nameravala no stranski p»>ti v Trbovlje. Organov finančne kontrole na ■postaji sploh ni biio. Nesrečni primer bo gotovo v svarilo vsem os'a'im. Kmečko mjmMMčE !jrrRlJ»S?K4 DRAMA 7.:!,'plpk ob 20 Petek. IS.: Zdravnik n.i razpotju. Red A. Sobota. IT.: Jubilej Tzven. Znižane ene. fted-.dja. 20. ob 1").: Ju nek. Izven. GloboKo / niža ne ene — Ob 20.: Gospoda Glem-b i^vi. Tzven. Znižane cene. I,J s BI.MN SKA OPKRA Začetek ob 20 Petek, 18.: Zapito. Sobota, 19. ob 1.V. Tosca. Izven. Znižane ce- ne. — Oh 20.: Grofica Marica. Gostuje gdč. Lubejeva. Izven. Znižane cene. ★ Liu'nljan>ka drama. Repriza »Zdravnika na razpotju« bo danes v C. Debeveevi režiji s ?oileiov;;!!i',!T! gg. šaričeve, Skrbinška in drugih. — \' soboto zvočer se ponovi uspela Miloše vičeva komedija »Jubilej*, katere premiera je b'da pred kratkim v Ljubljani. Komedija občinstvu izredno ugaja in vzbuja stilve smeha ter dobrega razpoloženja. — V nedeljo popoldne se ponovi rJurček' po znatno znižanih venah, zvečer pa -Glemb&ievu SfcNTJ AKOBSKI (JLEPAJLISKI 0DEB Začetek ob 20.15 Sobota, 19.: Sedem njegovih grehov. M--delil.. 20,: Sedem njegovih grehov. Gostovanja v Sokolskem domu na Viču. ★ Smeh in izvrstna zabava bo v soboto 19 t. m. na šentjakobskem odru pri predstavi burke »S"deni njegovih grehov«. Besedna in Ifuaciiska komika sla na višku. Publika se dve mi res izborno zabava. Pri predstavi sodelujejo r>n'eg izvrstnega komika LavriJa dume NVnscherjeva v ulogi lepe gospe Seemannove. Bučarjeva kot perica, Pirčeva kot hčerka predsednika deželnega sodišča Waltersheima, Koščakova fe£>t maserka, ter Škerlj. Pelrovt-ič, Mos> r. Karus, Kune. Kuk-rian. Hanž.ič. Novak Zalaz-nik in Tavčar. — stopn'"^ so dobe v trgovini g. *!'loša Karničnika na Starem trgu. Režijo ima g. troveiJ. Predigro poje izvrstni kupletist Da nilo Bučar s 9premljevanjem celokupnega ansambla. — V nedelio 20. t. m. gostuje šentiakob-ki oder z isto burko v Sokolskem doma i i Viču. Vabljeni v>» "■larltoorsko gledališžff Začetek ob 20 Petek, 18.: Plesni in gimnastičnj večer Erne Kovačeve. Dramske cene. Sobo'a, Im,- Ptičar Znižane cene. Zadnjič Jše leljn. 20.: Zeinlm smehljaja. Znižane cene. Zadniič. ¥ \/ mariborskega gledališča. Danes je plesni i.-i ginma&tični večer domače plesalke E: ;ie Kovačeve. Spored, ki obsega 11 ločk, je zelo pester in posrečen. — V soboto se uprizori zadnjič v sezoni melodijozni ?/Pii-car« po znižanih cenah — Leharjeva izredno dobro ur-pHa in privlačna Zemlja smehljaja«- se bo uprizorila v nedeljo poslednji« v sezoiii in i>o znižanih cenah. - V sredo bo kot naslednja dramska premijera krstna predstava šilihove zanimive in učinkovite j>ovejne drame »Kaverna. fte^ira J. Kovič. Na vsako velikonočno vošči* lo kolek protifK&erkulozne lige! ljudstvo se nahaja res v hudem položaju. Posebno mali kmetje trpe. Plačevati morajo davke, kupovati obb-ko in druge življenjske potrebščine, a svojih pridelkov, ki jih pridelajo s trudom in znojem, ne morejo spraviti v di::«ir, če pa jih prodajo, jih morajo dati za smešno ceno. t— Kino Sokol bo predvajal v soboto m nedeljo ob 16. in 2t» naiboljši Kcatonov nemški zvočni film »Deviški Casanova«. Iz Hrastnika h— Krajevna prciituberktdozna liga v Hrastniku je prejela 2A0 Din, kolikor je preostalo od zneska, nabranega med uradni-štvoni tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku za venec bla-gopokojnemu g Ivanu Killerju, inšpektorju v pokoju. — Iskrena hvala! h— Krajevna organizaci'a JRKD Hrastnik in Do! se bo ustanovila v nedeljo 20 t. m. Zbor ho ob 15. v Dolinškovi gostilni. Pripravljalni odbor je povabil na zbor poslanca orofesorja Pavlica in dr. Ra peta. Somišljeniki iskreno vabljeni! Iz Kovega mesta n— Nabavijalrta ztdruga državnih uslužbencev bo imela letno skun>č no v nedeljo 20. t. m. ob pol 10. v porotni dvorani okrožnega sodr šla. nj— Ustanovni občni zber sreske organizacije JRKD za srez K mjiee bo na Jožefovo ob 9. v dvorani konjiškega Narodnega doma. Poroiala bosta tudi narodni poslanec Gajš -k in ban. svetnik Jereb. Za delegate krajevnih odborov jo udeležba obvezna. na zbor pa naj prdeio vsi somišljeniki. nj— »Pogumnega Tončka«-, pravljico v petih dejanjih, v prizori Sokol v Konjicah na Jožefovo 19. t. m. in v ned- ljo 20. t. m. v»aki-krat ob 15. v telovadnici dr^-ke narod-n c šol c pod režijo s. Brataničevo Nuše. ptvife* j— J čl. je prosil vila 12. t. m. v Narodnem demu 821 e t ni c o M-is-vrvkovega r-jstva. Pri proslavi sta sodelovala tudi pevr-ki zbor in godalni kvartet Glasbene Matice. Izvajanje "posameznih t- Ck pod v ,-dstvcm ne-učrudilj.iv e.g' g. Sedclbau-er:a je bilo 'vrstno. Enak uspeh je žel tuei kvartet. Cl ir.n-a-zijski ravnattlj g. dr. K":v-'janee je v kratkem predavanju epi al življenje in neustrašeno borbo Masarvka z" '»rj-,-. r-'-"vro. j— Drevi koncert »Praškega kvarteta« (Zika) v dvorani Glisbfnc Mat ee. j— Občni /bor Si.hrvlinln" i\ 'ruge državnih nameščence • v Ptuju b > v o^nedc-Ijek 31. t. m. ob pol 20. v dvoran; 7— i-oičeve gc stilne. I? Psrelcfnsfflria pni'— Krajevna organizacij:< ,1'IKD v Prosenjdkovcih sc jc ustanovili in oblega občine Pro^enjakovce, Berkovc'. P-"-dalinee in Cikečko vas. \r odbor bili i/voMc-ni: predsednik Varga K-4.>man. podpredsednik Berden Peter, blagajnik Ib-rvat Adam, tajnik Ko'oša Alcks-^iKler. Takoj j pri ustanovitvi je stopilo v organizacijo ! nad 60 članov. Tihotapci v prestolnici Beograd, 18. marca Uprava beograjske mestne trošarine ima od lanskega aprila dalje, ko se je uvedla nova, znatno povišana mestna trošarina na žgane pijače, silno opravka s tihotapci, ki na vse mogoče načine poizkušajo vMho<-?pliati žsranje v mesto, nri čemer imajo pr&v lep dobiček, če se jim stvi r posreči. Seveda je izguba, če tihotapca ujamejo, zelo velika, toda vzlic temu je vedno dovyl.i ljudi. Iti tvegajo še tako težko izgubo, samo da bi ra jim posrečil dobiček.' Za kdogoam žganja se plača 15 Din trošarine. Tihotapec, 1:1 ga ujamejo. mora plač2ti trošarino, poleg nje pa 7.Z. kazen še peJtratno, torej 75 Din za kilogram. To velja za podnevno tihotap-za ponočno se p'ača za kazen desetkratna trošarina, torej po 150 Din za kg. Ker je trošarinska uprava s svojim oso-b->m tako temeljito zastrtžila vse mestne dohode, da je tihotapstvo tod skoraj naravnost izključeno, so si tihotapci v zad-njih časih izbrali d m ga pota. Gre pač za vtihotapljanje žganih pijač iz krajev izpod Save in Ducava, in ker »c vozne poti z vsem okolišem predobro zastražene, so tihotapci v zadnjih časih začeli uporabljati za tihctapljar e — železnico. Osebni v aki, ki prihajajo v Beograd iz spodnjih kr^lev. navadno za-sdi prenspolnjenosti beograjske postaje ne morejo naravnost v postajo, temveč Sf morajo ustavljati pred vhodom, tam pri Vapovi papirnici, da se napravi prostor ran le v postaji. Precejšcn del potnikov tedaj skoči že tamkaj z vlaka. in da bi bil prej v mestu, sedajo potem v tramvaj topčfderske proge. To ustavljanje vlakov, ali celo tudi počasnejšo vožnjo pred vhodom v j>ostajo so zač?li izkoriščati tihotapci, ker proga tamkaj ri bila zastiažrna po trošarinariih. In uredili 30 stvar prav po ameriško. Kdo bi pač mege? misliti, •''a čedno oblečen gospod z lepim kovč^gom v roki, ki je skečil tamkaj z v^aka in sedel potem v tramvaj, tihotapi »ljuto« ali pa »komovico«. Oni dan je tako skočil z niškega vlaka ki se je ustavil pri Vapovi papirnici, lepo oblečen gospod s kcveegom v roki in stopil tja proti tramvaju. Vsakdanja stvar. Toda trošarinarja, k* sc je motal tam okoli, je pičila neka posebna mušica, pa je pred tramvajem ustavil fospeda in g« pozval. naj odpre kovčeg. Gospod se ni branil, toda kc je odpri kovčeg, ic bila v rjej ves kovčeg zavzemajoča pločevinasta posoda. Na vprašanje, kaj je v posodi, je ^adnokrvno odgovoril- »Rakija", in priznal, da jo je hotel vtihotapiti, kar se mu pa, žal, ni posrečilo. V posodi je b^o 60 '-g žgania, za katero je treba nlačati S00 D*n trošarine in 4500 Din globe, če bi b:lo peneči, bi globa znašala 9000 Din. Bc-ve, kolikokrat se mu je stvar že posrečila, a tokrat mu je izpodletela. Ravno tam je skočil z vlaka možak v kmečki obleki, ki pa je hotel peš v mesto. Bil ie postaven mož in s eje trošarinarjem zdel še celo malo preobilen, pa so ga pozvali, naj se r^alo odpne. Ko se je odpel, se je pokazal širok pri, pod nlim pa kositrna posoda, ploščata in leno upcgn™na. da se je do^ro prilegala životu. Seveda oolna »rakije«. Možsk ie zelo shujšan na telesu in žepu zapustil trešarinsko postajo. gitlmacije morajo biti pravilno kclkovane po T. št. 1 in 5 taksnega zakona skupno z 25 Din in opretnljene z ustreznim dokazilom ter potrdilom davčne uprave o p!ačan;h davkih za preteklo trcme«ečje. Uradne ure za stranke so od 8. dj 12. dopoldne vsak delavnik. —_ Novčanice po 5 Din se vzamejo iz pro-meta. Z odlokom finančnega ministra in v s.oorazumu z Narodno banko se imajo vzeti iz prometa novca niče ;x) 5 Din. Zamenjava se mora izvršiti v treh letih pri Narodni banki. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 6n0 komadov sirkovih metel. (Oglas .ie :ia vpogled v zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). D: jkciia državne železarne Vareš sprejema do 22. t. m. ponudbe slede dobave 2400 kjj kave in 6601) kg svinjske masti. — Komanda pomorskega arse-nala Tivat sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 300 kg svinčenih šiber. Direkcija državnega rudnika Hanja Luka sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave risalnega orodia. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so r.a vporlcd v Zbornici za TOI.) V 1700 kn ncviii žeSesasis v devetih letila Trometno ministrstvo jc pravkar v svojem glasilu »Sa obračajo i pregled« objavilo po-datke o dolžini že.e/.n šfcia prog v naši državi na dan 31. decembra 1931. V tej statistiki so upoštevane vse železniške proge, ki so v eksploataci j i prometnega ministrstva in tudi one, ki so v p r,vat ni eksploa* taciji odnos d o v ekeplostiriji ministrstva /a šume in rudnike. Dolžina vseh železniških preg v naši državi le znašala ob koncu preteklega leta 10.435 km, od tega je 9482 km v e-ksploatacij: prometnega mi-nktrstva in 053 km v privatni ek«iploala-eiji in v t-ksploataciji m nistr.stva za šunip m rudnike (večinoma dne želcznice). Po odbitku 183 km prog, ki niso v javnem prometu, znaša dolžina prog v javnem prometu 10.252 km, od tega 9378 km v eksploataci ji prometnega ministrstva in 874 kilometrov v privatni eksploataciji. Statistika vsebuje ie številke po stanju ob koncu preteklega leta; te številk" pa postanejo šele prav zanimive, če jih primer amo s podatki prejšnjih let. Naše železniško omrežje se jc v zadnjih devetih letih znatno povečalo, kakor je razvidno i>; naslednje primerjave, pri kateri so upoštevane le železnice , ki so v eks-plo-ataciji prometnega ministrstva in ki so obeneai v javnem prometu. Skupna dolžina teh železniških prog je znašala* 1921> 7739 km 1927. 8826 km 1931. 9387 km Od 1. 1922. se je omrežje državnih železnic v javnem prometu povečalo za nič manj kakor 1639 km. Skupna dolžina novih prog, ki sme jih zgradili v devetih letih, bi bila tudi marsikateri drugi državi v čast. kajti milo je držav v Evropi, ki so po l tako težkimi oko!neseni po vojni zgradile trko veliko omrežje. Pomisliti nioramo. da predstavlja dolžina novih prog za javni promet, Iti smo jih zgradili od Ie+a 1922., trikratno razdaljo železniške Proge med Ljiib'>no in Beogradom (575 km). F ri tem pa še ni smo upoštevali novih prog v privatni eksploata-ciji odnosno v eivsplontaeij: ministra za šume in rudnike. Kolikor so nam na razpolago podatki, so se t*5 tudi privatne proge samo v zadiiiVn štirih letih povečale za 50 km. tako da lahko r ačunamo. da j? bilo v naši državi od leta 1922 zgrajenih 1700 km novih železniških prog. Pri tem pa ni upoštevano ogromno delo. ki je bi'j pred leti izvršeno s tem, da je bila proga Beograd—Zagreb (Novska) spremenjena iz enotirne v dvo-tirno pro^o. Po širini tira se naše državne železnice v primeru z letom 1926 delijo takole: norm. ozki 0.76 ozki 0.60 skup. '.926. 6598 1791 387 8776 1931. 7078 1893 407 9378 prirastek +4S0 +102 +20 +602 Kakor je iz zgornje primerjave razvidno, smo v zadnjih netili lotih gradili predvsem normalnolirne železnice. Ozkotirnih smo zgradili le 122 km, od tega 102 km s širino tira 76 i-m in 20 km s širino tira 60 cm. Če vzamemo skupno dolžino državnih ln ostalih železniških prog. ki so v javnem prometu, tedaj vidimo, da odpade povpreč- ! no okrog 8 km žclcz-*' -e na 19000 prebival-S rrt in nekaj nad i mji i.dezuiškc proge na i 100 kvadratnih kilometrov površine naše j tlrzaic. Te številke niso tako neugodne, ka-I kor bi človek sodil na prvi pogled, zla.uM v j pogledu razmerja med dolžino železniških ' ]>ro^ in številom prebivalstva. V Nemčiji jc gostota železnic v primeri s številom prebivalstva le nekoliko večja nego pri nas; um 10.(XX) prebivalcev odpade tam nekaj nad 9 km železniške iroge, v Italiji 5.5 km, v Češkoslovaški 10.5 km. v Franciji 14 km. Največ železnic odpade na 10.000 prebivalcev v redko naseljeni Švedski, namreč 27 km Mfinj ugodno je seveda razmerje mod dolžino železnic in jaovršino države. Dočim imamo v naši državi okrog 4 km železa i c na 1< 0 km2, jih je v na.jgosteje zamreženi Belgiji 36.5 km, v Nemčiji 12.5 km, v Franciji 10 km in v Češkoslovaški 10 km. Seveda pa je tudi v drugih redko naseljenih državah to razmerje manj ugodno: tako ima Švedska prav tako le 4 km železnic na 100 kur, Španija 3.5 km in Rumunska 4 km. — Emisija češkoslovaškega posojila v Franciji. Po dolgotrajni 11 fpor-9'pnj'h jo nedavno francoska zbornica, kakor znano, pristala na to, da francoska država prevzame garancijo za posojilo ol 600 milijonov Ivč, ki ga najame češkoslovaška v Franc-iji Kakor poročajo iz Pariza je sedaj "rišlo do snorazuma s pariškim bančnim konzorcijem, ki bo izvršil emisijo češkoslovaških obveznic. Emisija se bo otvorila 1. aprila. Nominalna obrestna mera znaša 5 odst., •emisijski tečaj pa 99 odst. Ker bo dc.bila češkoslovaška po odbitku provizije in stroškov izplačanja 94.3 odst. se glede na 5 letav amortizacijsko dobo dejansko obre-stovanje poviša na 7 odst. =3 Nova izdaja splošne carinike tarife. Zbornica za TOI opozaila M6e tvrdke svojega področja, da sta izdala tajnika finančnega ministrstva Dragotin 1. Uroševič in Borivoje A. Miletič sploSno carinsko tarifo naše kraljevine z vsemi spremembami in dopolnili do 10. februarja t. 1. Tarifa je tiskoma v latinici, vsebuje vse naredbe in predpise z označbo maksimalnih, minimalnih ter pogodbenih carinskih postavk in obsega 7. obširnim strokovnim kazalom 730 tiskanih strani. Ker so poetale vse dosedanje izdaje zaradi mnogih sprememb skoro brezpredmetne, se priporoča nova izdaja vsem i 11 te resen lom Tarifa se dobi pri g. Ermanu Goluboviču. cariniku pri glavni carinarnici v Ljubljani, telefon 28-84. — Nabava deviz in valut za dijake in bolnike v inozemstvu. Dravska finančna direkcija objavlja: Dovoljenja z^ nabavo deviz in valut zaradi plačil obveznosti v inozemstvu v smislu čl. 5. pravilnika o prometu z devizami in valutami izdaja dravska finančna direkcija, odsek za računovodstvo, za območje svoje teritorijalne pristojnost' j in sicer samo: legitimacije za študente d« 1 4000 Din in za bolnike do 6000 Din mesečio s polletno veljavnostjo. Dovoljeni mesečr iznosi veljajo samo za mesec dni in s eventualno neizčrpani ostanki iz prejšn.r' mesecev v naslednjih mesecih ne sme1 uporabljati, ker se odobreni mesečni izm nikakor ne sme prekoračiti. Prošnjo zu !c Borze 17. marca. Na ljubljanski borzi so danPs devizni tečaji v glavnem popuščali. Nazadovale so predvsem devize Anvterdam, Ncvjpo-k. London in Berlin. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Voina škoda nadalje slaba. Zaključena ie biia za kaso po °27 in za marc po -27. Dolarski panirji so bili deloma zopet prijaznejši. 7° o R'airovo posojilo se je trgovalo po 48.50 48.25 in 10, 7\<> Seligmanovo pa po 52. Promet je bil še v 7" n investicijske 11 po=ojilu po 63 50 in v 6"'n hogl.uških obveznicah po 40.50, 41.50 in 40.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2282.87 — 2294.2» B^rau 1343 —1354 22» brunelj 78!» u.. K: 792.97. Cur-.b 1094 35 — 1093 85 London .'04 R3 — 20« 23. Nf*»\vy<;*:< kabel 5652.39—5680.65, NVvvork ček 5630.39 — 5658.65, Pariz 222.69 — 223 81. Praga 167.42 — 168.28 Turih 1004.35 — 1099.85. Curih. Beograd 9.02, Pariz 2C.°4. London 18.70, Nev.vork 516.02, Bruselj V2.11. Milan 26.7". Madrid 39.20, Amsterdam '208.60. Berlin 122.90. Stockholm 102.85. Os.'o 101.50. Kn-benhavn 102.05. Sofija 3.74. Praga 15.30, Varšava 57.90. Bukarešta 3.08. Gfekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 227 — 228. za marc 223 — 225. za april 225 bl„ 7°/o investicijsko 64.50 _ 64.625, 4°/o agrarne 30 _ 31. 6"'« begluške 40.50—41.50, 8% Blair 54.50 — 56.50. 7°n BI a i r^ 48.50 do 19. 7''l/n Drž. hipotekama banka 51.50—52.50. Beograd, Vojna škoda 220. 225 zaklj., 7.a marc 220 zaklj.. 7n n investicijsko 62.50. 4f'o agrarne 31.50 _ 32. 6n'« begluške 40, 40.25, 41, 41.50 zaklj., 7'/o Blair 49.50. 50 zaklj., 7n/o Drž. binotek. banka 51.25 zaklj.. Narodna banka 4t.00 zaklj., Priv. agrarna banka 245, 243 zaklj. Dunai. Bankverein 11. Eskomptegesell. 110. Staalseisenbangesell. 16.02. Trbovlje 13.46, Alpine - Montan. F2.40. 100 S@f bi mogel učakati vsak normalen človek pri umni uporabi svojih sil. — Kdor hoče ostati zdr<*v in dolgo živeti, naj se varuje vseh mogočih okvar po dražilih kakor je n. pr. kofein v kavi. Pijte kavo Hag! Le-ta je tako čista, kakor daje rasti narava vsaki fini zrnati kavi, ter je neprekosljiva glede prijetnega okusa in arome, zraven pa zajamčeno neškodljiva. — Toda posebno važno je, da pospešuje kava Hag tudi duševno in telesno tvornost. Te praktično izkušnje potrjujejo znanstvene preiskave. + W innipeg. 17. mara. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 64.625. za julij 66.25, za oktober 68.125. + Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Tondenca nespremenjena. Promet. 56 vagonov Rž: baška 165 — 170. — 0»c»: bašio ka: baška in banatska fOirgi. baška in l* na! »9g» 360 do 3S0- M. »2 340 - 3(50: »5< 305 -- 315: >6« 255 do ■265: >7* 100 _ *?uo- 284 12*2 50 -127 50 -Otrobi: baški. sremski in banatski 92.50—05. Pižol: baški. sremski. beli. brez vreče 1NO do 185. Kroni} ir: beli slovenski 117.50 d » 322.50 + Biidimpcštanska tci minska borza (17. t. m.) Tendenca slabša: promet miren. Pšenica: za marc 12.55 — 12.56. za maj 13.30 do 1°.3l: rž: ra maj 15.92 — 15.95; koruzi: za maj 14.65 _ 14.09. Blagovna tržišča LES + Ljublj-nisfcn borza (17. t. m.1 Tondenca slaba. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje jo za trame (24 komadov 11 m. 19/24 c.in; 132 komadov 5 m. 16T9 cm in 22 komadov 6 m, 16/19 cm) in za smezzole (ostrorobo v rajnih predpisanih diinenzijahV ^ITO + C5iago. 17. marca. Začetni tečaji: Pšo-nica: za maj 57.75, za julij 50.375. za september 61.50: koruza: za maj 38.50, za julij 41.125, za september 42.25: oves: zli maj 24.25: rž: za julij 40, za september 50. R a, d i Izvleček iz programov Petek. 18. marca. LJUBLJANA 11.:X>: Šolska ura: O sadjarstvu. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza — 17..%: Salonski kvintet. — 18.30; Gospodinjska ura. — 19: Francoščina — 19.30: Narodi ženili*-. — 20.15: Sokolska urn. _ 21.15: Prenos simfoničnega koncerta iz Varšave. Sobota, 19. marra. LJUBLJANA 9.30: prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanej. — 10.30: Od drevesne skorje do pluiastega za maska. — 11: Salonski kvintet. — 1*2: Čas, poročila, plošče. — 15.15: Dekliška ura. _ 16: Prenos koncerta gorenjske sokolske župe i/, Kranja. — 20: Pevski koncert gosp. Marjana Rusa; — '20.30: Fantje na vasi pojejo. — 21: Oper i 11 i večer. BEOGRAD !2.Tj: Rad'"o - orkester. — 17.30: Jugosloveiiske pt-smi. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Veseloigra. — 21: Slager-ji. — 22: Poročila. — Lahka rrodba. — ZAGREB 12.30: plošče. — 17.30: Popoldanski koncert. __ 20: Prenos oi,--e iz gledališča. — PRAGA 19.20: Zabaven program. — 20.20. Kvintet j■ ■ hal. — 21: Koncert orkestra. --22.25: Mešan program. — BRNO 10.20: Ves program iz Prage. _ VARŠAVA 17.35: Mladinski koncert. — 20.15; Poljska glasba in vojaške pesmi. — 22: Chopinove klavirske skladbe. — 23: Godba za )->les. — DUNAJ 11.30: Lahka godba. — 17.40; Vojaška godba. — 19; Koncert Juana Manena 7. orkestrom. _ 20: Prenos iz Berlina. — 22.30: Godba za ples. — BERLIN 20; Dobrodelni koncertni večer.__22.20: Plesna glasba. — KoNIGSBERG 16.15: Koncert orkestra. — 19: Dva Mozartova kvinteta. — 20: Prenos iz Berlina. _ MCHLACKER 16.40: Orkestralen in pevski koncert. — 20.20: Mešan program. _ 22.45: Nočni koncert. — Rl'- DIMjpEŠTA 18: Madžarske pesmi s cigansko godbo. — 20.25: Orkestralen koncert. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 29: Plošče. — 20.4-5: prenos opere iz gledališča. mm ;rebanje drž. r^azr. I^feri C* % V. razred. Bne 15. marca 1932 so bili izžrebari naslednji dobitki: Din 5.000 št. 75.613. Din 2.000 št. 35.567. Din 1.000 št. 4.497, 5.953, 5.965, 5.967, 13.019, 13.079, 13.089, 19.518, 19.530, 22.744, 22.760, 22.782, 23.454, 35.545, 35.585, 35.590, 35.595, 37.072, 42.520, 45.743, 45.781, 45.787, 51.579. 51,581, 52.222, 52.235, 52.240, 52.281, 54.235, 54.269, 54.274, -58.3?1. 58 340, 58.397. 62.217, 62.208, 62.255, 65.331, 65.362, 69.462, 73.315, 73.325, 73.335, 75.622, 75.652, 81.717, 84.499, 86.685, 88.205, 88.206, 88.216, 88.224, 83.034, 98.607, 98.609. Za točnost številk zarp.di telefonskega sprejemanja n*> tamčimo. žrebanja se bo vršilo vb<±k dan do 25 marca. Manjše dobitke bomo vedno objavl-ali naknadno. Onim, Iti so bile srečke izžrebane za manj Je dobitke, bomo na željo sročke zamenjali za ne-izžrebane, da bodo mogli nadaljevati Igranje na visoke dobitke, to pa le, dokler bo ka.1 netzžrebanih srečk. k1 jib ie prav malo. na razpolago. Zadružna ftranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, it) Mwst.nl pi-gTfbni »-svod Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena, zlata mamica, babica, teta in tašča, gospa MARIJA PLEVELJ roj. Burja vdova strojevodje dne 17. t. m. po kratkem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili av. vere, boguvdano preminula. Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 19. maraa 1932 ob 4. uri popoldne '".pred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu/ Ljubljana, Banjaluka, Jevnlca, Domžale, 17. marca 1932. O .GA LEOPOLDINA, SLAVKO, ZORA, otroci — vnuki, snaha, • zet in ostalo sorodstvo. t. ================ 2>JUTRO« št. 66 - 6 = Petek, 18. UT. 1932 Iz življenja in sveta Plaz povzročil železniško nesrečo Letališče v osrčju Pariza Ruski Zeppelin za eno tirnico Sovjetski pilot ing. Grohovskij je skonstruiral nov tip Zeppelina na tračnicah, ki se bistveno razlikuje od tega vozila nemškega izvora. Grohovskega Zeppelin vozi s hitrostjo 350 do 375 km na uro, torej skoro 50% brže od nemškega. Energijo za vožnjo proizvajata dva stroja po 750 k. s., ki sta nameščena spredaj in zadaj. Posebnost ruskega Zeppelina je tudi ta. da bo tekel samo po eni tirnici, za ravnotežje pa bo skrbela posebno naprava pod vozom, ki napravi 3000 obratov v minuti. Zeppelin bo oskrboval zvezo med Moskvo in Ljeningradom. Gradbeni stroški za to progo znašajo 4 milijone rubljev. Grohovskij je dal svoj izum na razpolago fondu za socialistično obnovo Rusije. Na Labodjem otoku Seine v Parizu blizu Eifflovega stolpa je projektiral neki pariški arhitekt letališče, kakor ga vidimo med tremi mostovi Blaznost — krvna bolezen Ameriški učenjak prof. Bancroft, eden najpomembnejših strokovnjakov v področju koloidne kemijo, je napravil odkritje. ki utegne popolnoma spremeniti naše dosedanje naziranje o duševnih boleznih. S svojimi sodelavci je raziskoval možgane umrlih in je pri tem ugotovil, da v mnogih primerih ni prav nobene razlike med možgani neozdravljivih blaznikov in visoko inteligentnih posameznikov. Bancroft pa je tudi ugotovil, da utegne to presenetljivo dejstvo segati v področje koloidne kemije. Svoja raziskovanja je oprl na opazovanje. da preidejo z narkotičnimi sredstvi omamljene osebe v stanje silne razburjenosti. v katerem imajo vsakovrstne privide. Ta stanja so zelo podobna stanjem določenih duševnih bolnikov. Snovi, j ki se da ž njimi takšno blazno stanje umetno doseči, kakor kloroform, kokain, opij, alkohol itd., pa pripadejo isti kemični kategoriji, če se združijo s krvnimi sok i. ustvarjajo namreč zasirljive beljakovine. Tako je prišel učenjak do teorije. da mora biti nezavest posledica nekega kemičnega procesa, med katerim se beljakovine v možganih sesirijo. To domnevo so potrdila tudi mikroskopska opazovanja živega tkiva. Nadaljnja opazovanja so ugotovila, da je normalno stanje možganskih koloidov Prijatelj in brat nekako v sredi med zasirjenjem in temu nasprotnim stanjem. Vsako drugačno stanje povzroči neke duševne znake, ki so tem očitnejši, čim večja je sprememba normalnega stanja. Iz tega bi sledilo, da človekovo duševno stanje ne označuje toliko stanja njegovih možganov, temveč stanje njegovih telesnih sokov. To pa pomeni, da blaznost ni obolenje možganov, temveč obolenje krvi. To je neke vrste zastrupljenje, ki ga povzročajo v krvni obtok prehajajoče strupene snovi. To pa tudi pomeni, da bi bilo mogoče blaznost zdraviti s preprečitvijo delovanja teh strupov. V tej smeri je Bancroft že za-počel svoje poskuse in kakor poročajo, je dosegel tudi senzacionalne uspehe. Orel v pasti za lisico V Allgauskih planinah je naletel neki lovec na mestu, ki je bilo znano kot iz-borno lovišče za lisice, na jato vranov, ki so z glasnim krakanjem obletavaJi nenavaden plen. Približal se je pasti, o kateri je bil preverjen, aa se je vanjo vlo-vila lisica in je moral v svoje veliko začudenje priznati, da se je namestu lisice ujel velik planinski orel, čigar krila so merila razpeta nad 2 m. Orel je ležal v pasti kakor mrtev. Lovec je menil, da se nima bati ničesar in se mu je približal ter ga hotel potipati. V istem hipu pa je roparica šavsnila po njegovi roki in mu Jo močno razmesarila s kljunom. Pozneje so kmetje P*la povezali in ga odnesli v jetništvo. Y zadnjih dneh se je utrgal v Švici med Kaiserstuhlom in Lungernom blizu Inter-lakena mogočen snežni plaz. Zasul je progo ter povzročil nesrečo vlaka, ki se je v usodnem trenutku bližal mestu katastrofe z največjo brzino Izumitelj suhe plošče Zopet kratke obleke? Captain Molyneux, vodja londonskih krojačev, je priredil prošle dni v Gros-venor Streetu modno revijo, ki je občinstvo silno presenetila. Kot dernier eri so prikazovali kratke obleke, ki segajo komaj za prst čez kolena. Dnevni barvi bosta letos bela in plava. Modeli za popoldanske in večerne toalete so 20 cm krajši od lanskih. Pri večernih oblekah se bo obranila edino vlečka, ki pa bo ostala samo zato. da omili prehod iz dolge mode v kratko. Pri modni reviji, katere se je udeležil najelegantnejši londonski svet, je izjavil Molyneux, da bo odslej določal žensko modo London in ne več Pariz. Začetek zgodovinske žaloigre 15. t. m. je minilo 15 let odkar je ruski car Nikolaj podpisa! abdikacijo na prestol. Dogodki, ki so ga prisilili do tega koraka, so se vrstili takole: 10. marca 1917 je dospel v ruski glavni • stan v Mogiljov brzojav vojnega ministra iz ! Petrograda, da jc delavstvo zastavkato in vendar poveri primerni" osebi se« da so izbruhnili nemiri zaradi lakote. Iste- 1 lamentamega kabine;a. Ca'- •„• n ga dne je prispela še druga brzojavka s ' poročilom, da delavci prepevajo revolucionarne pesmi. Naslednji dan, 11. marca seje petrograjska garnizija uprla povelju, naj strelja na stavkujoče. Prevrat se jc s tem začel. Car je sedel kot vrhovni vojskovodja v Mogiljovu. (žarica mu je pošiljala 'z Carskega sela pomirjujoče brzojavk', ki so ga popolnoma potolažile. Naenkrat pa je udarila v glavni stan brzojavka predsednika dume, Rodzianka. Dve besedi »Položaj resen« sta povedali carju več nego vsa dotedanja poročila. Anarhija je bila že v polnem razmahu, vlada ni voč obvladala položaja. Splošno nezadovoljstvo je naraščalo. Car ni odgovoril na to brzajovko in tudi ne na naslednjo, ki mu je prinašala vest, da se položaj slabša od ure do ure. V tej hudi uri se je carju javil njegov brat. veliki knez Mihael, ki mu je sporočil, da je »-m vn. George Eastman, ameriški tvorničar Kodakovih fotografskih aparatov, ki je v Rochestru izvršil samomor zaradi dolgotrajne bolezni in je zapustil ogromne vsote v dobrodelne namene Rusija ne plačuje več v dolarjih Iz Moskve prihaja poročilo, da se bo v kratkem izselilo iz Rusije mnogo inozemskih delovnih moči v prvi vrsti in-ženjerjev in profesionistov, iki se bodo vrnili v Ameriko. Povod za to je dala ruska vlada. ki noče obnoviti starih pogodb 7. nameščenci v dolarski veljavi. Ponuja jim plačo v ruskih rubljih. kar pa inozemei odklanjajo. Pravijo, da so imele ruske blagajne že delj časa težave zaradi izplačevanja v dolarjih. Vsote. ki so jim bile potrebne, da izolačajo inozemce, kakor velevajo pogodbe z njimi, so bile previsoke, da bi jim mogli zadostiti s tujo valuto. Mnogi so že doslej prejemali plačilo v rubljih. kar pa inozemci v bodoče odklanjajo, ker ne priznavajo rublja v Ameriki za mednarodno plačilno sredstvo. Levo: Kreugerjev najožji sotrudnik in prijatelj Littorin: desno: Kreugerjev mlajši brat. ki bosta prepeljala Kreugerjevo truplo iz Francije na švedsko Radio — življenjska potrebščina Danska vlada je izdala odlok, ki pravi da se radioaparati ne morejo smatrati za predmete, ki služijo zabavi, ampak za življenjske potrebščine. Razume se, da izhajajo iz te ugotovitve tudi ugodnosti, ki se lahko reklamirajo za takšne reči. Dragocene kulture in mraz Nemški poljedelci si že delj časa prizadevajo zaščititi dragocene kulture pred uničenjem, ki jim cesto grozi zaradi mraza in slane. V zadnjem času so začeli v to svrho uporabljati umetno meglo, ki jo proizvajajo s kemičnimi sredstvi. Ta megla je zelo gosta in kulturam neškodljiva ter doseže zlasti v zmernem mrazu po-polen učinek. Pri zelo nizkin temperaturah pa je zaenkrat tudi to sredstvo brez moči. zato iščejo strokovnjaki v tej smeri dalje z nado. da se jim končno le posreči najti sredstvo, ki bo popolnoma zaščitilo rastline v strupenem mrazu. Polkovnik Fawcett živi? •»Dailv E.vpress poroča, da je angleški raziskovalec polkovnik Faweett. ki se je odpravil g svojim 20-letnim sinom Johnom in nekim tretjim spremljevalcem konec 1925 v nepoznane kraje Mata Grossa v Braziliji, živ, in sicer ga drži v jetništvu neko indijansko pleme, dočim sta njegov sin in Anglež Rirnel mrtva. Neki švicarski lovec, ki je neda vno potoval po Braziliji in je pri" šel v Sao Paolo, je javil ondotnemu brit-skemu konzulu, da jo videl Fawcertta in govoril z njim. Angleški list pripominja k temu, da je bila polkovnikova žena vedno prepričana, da njen mož živi, ker so ji to sporočili — mediji. POBIJAMO KRIZO! Obleke, površnike, trenchcoate, vetrne jopiče in vsa druga oblačila za gospode, ter blago zadnjih novosti oddajamo po globoko znižanih cenah. Drago Schwab, Ljubljana Otroci se organizirajo V Parizu se je osnovala organizacija poulične dece, ki šteje že 400 članov in ki jo vodi neki boy iz ene izmed kavarn na Elizejskem polju. To je organizacija za tujski promet v maiem in ima kakor podobne organizacije na Angleškem in v Ameriki skoraj izključno socialne namene: ureditev tarif, določitev revirja, v katerem sme kakšen član delovati, posredovanje služb in slično. Dobrotnik Eastman George Eastman, izumitelj suhih plošč za fotografiranje, ki je izvršil samomor zaradi sladkorne bolezni, ni zapustil nobenih sorodnikov. Vse njegovo premoZe-aje, ki ga cenijo na pol milijarde dolarjev, pripade javnim in dobrodelnim ustanovam, v prvi vrsti univerzam, glasbenim zavodom in šolam za črnce v Zedinjenih državah. zahvaljuje z.a vest, ukreniti. /daj jc stopil na pozomico predsednik knez Golicin. Rotil odredil najstrožje ukrepe za na revolucionarnega gibanja. >\: predsedniku j naročil, na i pre ••'. tonsko oblast, S fronte so poslal kucube generala Ivanova z vija trograd pa je bil teJaj že v oblr-in vojakov in viada moči. Še isti dati. 12. marca se je v Carsko so i o. Skrbela rodb li odpeljati vlaka. Nadaljnja ovira je r.esta-Ia s tem. da niso pustili carjevega vlaka niti nazaj v Mogiljev. V dneh 13. ;n 14. marca je bil car popolnoma odrezan od ta. Mogel ni ne v prestolnico, ne v glavni stan. Šele 14. marca / večer je dospel carje -r vlak v Pskov. V Petr.-.gradu ie reda* že duma prevzela oblast. Nje' a pooblaščenca Gučkov in šulgin sta odpotovala v Pskov, da bi carju svetova!?. j....j aibdicira v korist svojega sina. 15. marca ob 20. zvečer ??a se pripeljal.t Gučkov in šulgin v Pskov. d? bi sov o rila s carjem, ki je bil popolnoma m..-.- i. (,'uekor mu je orisal položaj v Petrograda in jc na koncu omenil, da prihaja zaradi abdikacijo.. la br» prilog svojemu sinu. Car ie dal kratek odgovor. Rekel i<> <'« odstopil v prilog svojemu sinu. Nato iz sobe. da bi narekoval abdik no. 16. marca ob 1. uri zjutraj c car urnem pisal manifest, vendar je bil dok tiran s 15. marcem ob 15. ur-, to pa .zate da ne bi zbudil vtisa, da se y- car odloči za abdikacijo na predlog odposlancev du me Tako je dolrlla Rusija po abdikac ji N kolaja 11. novega vladarja in regenta \ oe bi Mihaela 11. Enajst ur p > ah se zibraM ministri nove v ade Lv, kov - Gučkov - Kerenskij pri ca terega so zahtevali rju, od k-a-podps, da s- odreka. i SFCerr za taki) oločila nove dr-bili nato poMi-bcrnibi. a toda prepo^-abi"; r.a krmilo, hotela nriznaf? Legendarno življenje velikega realista Mož, ki je delal za šest ljudi Med velikimi finančnimi geniji do danes še ni bilo človeka, čigar načrti bi zivujali tako veliko pozornes* in čigar življenje bi bilo tako zavito v temo kakor življenje švedskega kralja vžigalic Ivarja Kreugerja. Zanj je značilno to. da je bil vse prej kakor fantast in špekulant. V svojem bistvu je bival v njem sanjač, ki je užival samo tedaj, če je tnogel nemoteno snovati 6voje načrte in živeti svojim mislim. Bil je velike postave, vitek in močan, imel je visoko čelo, temne lase, ki so ga delali še bledejšega v obraz kakor je bil v resnici. Nosil je vedno temno obleko in je bil elegantno oblečen. Kdor ga ni poznaL Ca je gotovo imel za učenjaka, tako tih, skromen in skoro plašen je bil njegov na-feton. Hote'ov se je po možnosti izogibal. Da lv odvrnil pozornost od sebe, si je velel tja pošiljati samo pisma. Le nekaterim osebam njegovega najožjega kroga je bilo znano, kje stanuje Zato je imel v vseh svetovnih mestih svoja stanovanja. V Stockhol-mu je bi še na jstalnejši gost. V Londonu, Parizu, v Berlinu in Varšavi in onstran Oceana je itnel lastna stanovanja, čeprav se jc pojavil tam komaj po enkrat v letu ali pa celo vsakih par let. Vse to je bilo usmerjeno na njegov mir. kajti nepokoja ni moče! trpeti. V Berlinu je imel stanovanje s šestnajstimi sobami, ki 60 bile opremljene z na ji/brane jši m o! usom. Fo stanovanje je upravljala ena sama ženska, ki ji je bil poklic ugeniti Krcugerjeve želje in napraviti vse za njegovo človeško udobnsst. Krevger ni prirejal nikakih pojedin, poznal je samo delo in posvetovanja. Imel je telefon v vseh sobah in kadar je bil doma, so morale goret: lu či v vseh prostorih. Tam so se od časa do časa sestajali njegovi sotrudnik', v prvi vrsti ravnatelja Ahlstrotn in Halstrom, bivši minister Siidekum, generalni ravnatelj Na-u in ravnatelj Rothbart. NaijljiHbsa pa je bila Kreugerju samota, katero je smel prekiniti samo njegov osebni tajnik. Kadar je bil Kreuger pri delu, ga ni smel nihče motiti. Celo slike je bil dal '■> p-Mopje Kreuger jevega koncema v Stockholmu. — Desno: Kreuger-jova iša v Parizu, kjer jo finančnik izvršil samomor Turški Metuzalem nevarno obole Turek Zaro Aga, ki ga imajo za naj' starejšega živečega Turka — po lastnih podatkih šteje 147 let — se je v torek popoldne zgrudil na ulici. Odnesli so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki v resnih skrbeh za njegovo življenje. "TTT--r« JI I_1 ■_-!_!_ .L J I ___J J J__jr-—----—-;---- Rneti s siten, da mu ne bi odvračale pozornosti od računov. Kreuger pa je bil tudi izredno samostojen mož. Vse. kar mu je bilo potrebno pri njegovem delu, je opravljal sam in ni nikoli poklical sluge ali strežnice, da bi mu pri čem pomagala Med prometnimi občili je bil Kreugerju najljubGi avtotaksi. Mož in elegan od temena do nog je zbujal največ pozornosti s svojimi demanti na prstanu in z dragoceno uro, ki jo je nosil vedno pri sebi. To je bi! ves njegov osebni okres. Kreuger je vstajal zgodaj zjutraj, žc ob 7., najpozneje pa ob 8. uri so se začele konference. Po zaključku je šel sam na delo in je napravil toliko, kolikor šest ljudi sku- f)aj. Njegova delavnost ni poznala mej. Dc-al je lahko štiri dni in šrtiri noči zaporedoma s kratkimi presledki in ni kazal po takšnem napornem delu skoro nobene utrujenosti. Zjutraj se je umil v mrzli kopelji. To je bilo vse, kar je privoščil svojim živcem. Kadil je rad, alkohola pa ni nikoli zavžival Pač pa je bil velik prijatelj močne kave, čaja m rudninske vode Na njegovi mizi je ležalo njegovo najljubše stivo: biografije. V njih je spoznaval največje može sedanjosti in preteklosti, rorda, Hoovra. gospodarstvenike in politike velikega kova Nikoli niso smele na njegovi mizi manjkati cvetlice. Ljubil jih je z ginljivo nežnostjo. Spalnico so mu krasile orhideje, na pisalni mizi pa je stala običajno vaza z naigeljni. Vendar mu je bi' najljubši cvet šmarnica. Kreugerjeve sestre pripovedujejo, da je bil Kreuger v svoji mladosti velik botanik. V zimskem vrtu njegove stockholmske palače je negoval od maja do septembra z veliko ljubeznijo gredo smarnic, ki so bile ponos njegove samote. vladanju tudi Mihael II . dolgo, dokler ne bo duma d žavne ob!;kc. Obe l:-tr s-a cirani in sta učinkoval kot IXvna se je nato res .-sestal no. Rolj^eviki so bi;i /e zgr Du-mo so razgnali. k<-r nI vlade delavcev in kmetov Vzroki, čemu je Nikolaj abdiciral tudi v imenu svojega sina. so se dognali ">el<- t*>-znej". Car je pozval k .sebi svojega telesnega zdravnika prof. Fedorova. Rekel irm je: »V drugih okoliščinah ne bi v^m nikoli zastavil tega vprašanja, dan-s pa vprašata: Ali bo moj sin kdaj sposoben za vladanje: Fedorov mu je odvrnil: Veličanstvo, pri/mati moram, da carjev«; ne bo preživel'svojega 16. leta. Tragedija carske rodbine j hotela, da je carjevič umrl še prej. Pol za šalo. po! zares Moda »Tukaj čitam. da se zdaj zone t nosijo daljše obleke.« >Nu, vidiš, moda popolnoma soglaša a toaleto, ki si jo bila dala napraviti lani.s Škandal. Moški odpahne z vso f?1o vrata gostilne in pridrevi v točilnico: Hitro, "hitro vrček piva, preden nastane veliK škandal.« Gostilničar mu postreže in vpraša gosta: ; Kakšen škandal pa se obeta?« Gost odvrne: »Denarja nimam, da bi vam plačal.« V HoIIvwoodu Prva zvezdnica: »Med desetimi zakoni je komaj eden srečen! D rti ga zvezdnica: ;To rada verjamem. Jaz sem bila že sedemkrat omežena.,: Vsak dan ena »Rekli so. da bom lahko našel hišo. ker je edina v ulici, ki je pokrita z eternitom'« 3- O. Carvood 65 "Vsi iiiefi isvela »Na tundri; dvizata se, da bi hitro prišli v gorovje. Rekla sem jima. da si me prosil, naj se vrnem. Ko mi nista hoteli verjeti, sem jima zagrozila, da se predam Grahamovim ljudem, če me ne bosta ubogali in nadaljevali bega. In — Alan — v soteski je taka megla in tema ...« Tako govoreč je stisnila njegovo prosto roko k sebi. »To je najino edino upanje rešitve.« je rekel. »Ali nisi vesel — vsaj malo, malce vesel — da te nisem pustila na cedilu?« »Da. vesel sem.« je priznal. »Čudno je. da se morem v tem trenutku čutiti srečne,ra — in vendar je tako! Ce bi nama dali vsaj četrt ure časa .. Hitro je stekel proti svetlobi, ki je prihajala skozi odprtino kleti, jo potegnil za seboj in prvi zlezel v gosto zamegieno sotesko-Megla mu je vlažno pritiskala v obraz in ostro kakor noži so žvižgale v temi svinčenke nad njunima glavama Njegova goreča hiša je osvetljevala Sokvvennovo hišo z vseh strani, a s tem je delala •sence v soteski le še temnejše. Cez nekaj trenutkov sta obstala, držeč se za roke. skrita sredi megle, ki e odevaia sotesko. In zdajci sta slišala samo še posamezne strele in tudi ti so kmalu popolnoma utihnili Alan tega ni pričakoval Grahamovi ljudje, besni zaradi Rosslandove smrti, so se zdaj očividno pripravljali, da se z naskokom polastijo Sokwennove hiše In res je takoj nato začul kričanje, ki se je naglo bližalo, topot dirjajočih nog in trušč mnogih glasov. Nato so menda z neko težko rečjo razbijali zabarikadirana hišna vrata. Najdelj še dve minuti, pa bo njiju beg opažen in truma sovražnikov bo udrla proti soteski- Mary ga je potegnila za roko. »Podvizajva se,« je prosila. Kar se je nato zgodilo, se je zdelo dekletu popolna blaznost. Zakaj Alan se je obrnil in splezal krepko jo držeč za roko, po steni soteske navzgor — nedvomno naravnost proti sovražnikom! Srce ji je v divjem strahu utripalo, ko sta prišla malone v svetlobni krog goreče hiše. A kakor dve senci sta smuknila k stajam, tn šele ko sta se ustavila tam, je razumela Alanovo obupno igro za življenje. Grahamovi ljudje so se že usipali v sotesko! »Šele potem, ko bo prepozno, bodo uganili, da sva jih speljala za nos,« se je vesel?! Alan. »In zdaj kreniva v sotesko duhov. Divji Smith s svojim; pastirji mora kmalu priti in potlej...« Pridušeno ječanje ga je zmotilo. Pol tucata korakov pred njima je slonela ob stajni lesi zvijajoča se postava. »Ranjen je,« je zašepetala Mary. *Upam vsaj!« je brezčutno rekel Alan. »Za naju dva bi bila nesreča, če bi ostal živ in bi mogel povedati tovarišem, da sva be/ala tod mimo.c V njegovem glasu je- bilo nekaj takega, da se je dekle zgrozilo. Boj ne pozna nobene zapovedi, usmiljenje je bilo padlo na ničlo, divjaki so jima bili za petami! Slišala je, kako je ranjenec še enkrat zaječal, med tem ko sta v senci staj bežala proi.i močvirju. In nato je mahoma zapazila, da se je megla jasnila in da je postajalo nebo nad njima svetlejše- In kakor ozek, temen trak je zagledala pred seboj močvirno pot, po kateri sta bila danes že enkrat bežala. Komaj sta prišla do nje, je počil nedaleč za njima strel. Sledila sta mu še dva strela in nato slaboten vzklik, a vendar dovolj razločen, da sta ga slišala. »Ranjenec,« je prepaden rekel Alan. »Priklicati hoče tovariše. Mar bi ga bil ubil!« Spet jo je zanesel čez močvirje m nato v dir odhite! z njo naprej. Minila 9ta grič ob studencu med vrbjem in se nato neko-liko oddahnila Alan je slišal v dalji hrup. Ranjenec je bil res opozoril tovariše nase, in zdaj so jo ubirali za njima. »Aii lahko še nekoliko tečeš?« je vprašal-»Kam?« Pokazal ji je smer in zletela sta. Mraka je bilo čedalje manj. Alan je tekel tik za Mary. Svetloba, ki se je od trenutka do trenutka množila, mu je bila nevšečna. Ponoči ju je bila rešila samo tema. Videl je, da se bo moral boriti na planem, če se megle in oblaki popolnoma razgube in nastane jutro, preden dospeta v sotesko duhov. Da je imel divjega Smitha s seboj, se niti takega boja ne bi bi« branil, zakaj na tundri je poznal mnogo krajev, kjer bi se bil upal postaviti tudi močnejšemu sovražniku po robu. A z Mary ie bilo popolnoma drugače, nanjo se je moral ozirati. Prav za prav so preganjali in lovili samo njo, on je bil postranska oseba. Njega so mogli kvečjemu ubiti, a Mary je čakala neizmerno strašnejša usoda, da postane plen Grahamove hotljive strasti- Ce bi pa prišla v sotesko duhev in dosegla skrivališče med skalovjem, bi bila varna. Tam bi lahko mirno počakala divjega Smitha in pastirjev, ki bi hitro opravili z Grahamom in njegovo živinsko tolpo.- Opazoval je nebo, ki se je neprestano jasnilo in jasnilo. Celo megla, ki je visela nad globelmi, se je začenjala redčiti. Pojavljala so se prva znamenja jutniiega razsvita, skozi temni zastor je uhajala zlata svetloba — še malo, pa je moralo solnce prigle^ati izza obzorja. Na sto korakov in delj si že razločil posamezne predmete. Službene objave LNP (S seje p. o. dne 16. marca 1932.) Navzoči gg.: Stanko, rav. Šetina, Novak. Perdajs, Grošelj, Šetina. Petrič. Zupane, Kovač, Accetto. Določijo se prvenstvene tekme: v Celju v nedeljo 20. t. m. Atletik : Železničar. Maribor ob 15.30, v kolikor se kluba dru-g.iče ne sj>orazumcta. Službujoči odbornik LNP g. Svetelc. Zaradi tega se poziva At-3'" tik, da mora s oroči+i LNP in Železničarju do sobote opoldne, ali je igrišče sposobno za od igranje. (Železničarju lahko te-V fonlčno, kavarna »Astoria«.) — Trbov-!;e: v soboto 19. t. m. ob 15. na igrišču SK Trbovlje prvenstvena tekma Retje : Dobrna. Dovoli se predtekma Retje II : Trbovlje. V nedeljo 20. t. m. ob 14.30 na igrišču Trbovlja prvenstvena tekma Dobrna : Hrastnik. Dovoli se predtekma Trbovlje : Amater. Službujoče odbornike določi MO. Murska Sobota prvenstvena tekma Mura : Svoboda, Maribor ob 15.. v kolikor se klu-fci drugače ne sporazumeta. V Ljubljani se z ozirom na nepovoljno vreme vse prvenstvene tekme, to je Svoboda I : Primorje, Svoboda TT : Primorje II in Ilirija : Maribor, določene za 19. in 20. marca odhode. Od predsedstva LNP določena prvenstvena tekma Marioor : Železničar za 'boti> 19 marca, se preloži na 24. april. Istotako prvenstvena tekma Olimp : Celje na 3. april. Poziva se MO Maribor (kakor tudi ostali MO). da delegira k prvenstvenim tekmam kot stranske sodnike, po možnosti sodniške kandidate, odnosno starejše t«ralce kluba. Veri f:. i rajo se s pravom nastopa dne 25. marca 1932 za SK Ilirijo. Ljubljana: Fnanetič Anton, za .SK Rapid, Mrb.: Prin-t.schitz Edvard, za SK Muro, Murska Sobota: Škodni k Franc, Tratenšek Duro, za SK Svobodo, Maribor: Majcen Kornelij, Alma ' Jans. — S pravom nastopa dne 26. maja 1932 za mednarodne, dne 16. junija 1932 prijateljske in dne 16 septembra 1932 7.a prvenstvene tekme se verificira za SK Svobodo, Maribor: Tomažič Franjo. (Poz4-\a se SK Železničar. Maribor, da pošlje njegovo legitimacijo do 23. t. m.) Prepove se igranje igralcu Pišku Ivanu (SK Ilirija. Ljubljana), dokler ne poravna svojih obveznosti napram ASK Primorju, Ljubljana, to je članarino 60 Din in nogometno opremo. Odobrijo se prijateljske tekme 27. m 2S. marca Pešci Vasutas SK, Pečirh s SIK Mirijo in ASK Primorjem v Ljubljani. 20. marca v Zagorju SK Zagorje : SK Amater II ob 14. - 29. maja ISSK Maribor : reprezentanca mesta \Vien se vzame v evidenco in bo LNP odobril, čim pošlje ISSK .Maribor predpisane podatke. Vzamejo se na znanje zapisniki MO Maribor od 7. marca in 1. marca 1932 — zapisnik MO Trbovlje od 1. marca — zapisnik MO Celje od 10. marca m dopis ISSK Maribora od 10. marca. Objavljajo sc termini mariborskega drugega razreda: 20. marca: Mura : Svoboda v Murski Soboti, 28. marca: Mura : Železničar 11 v Murski Soboti, 3. aprila: Maribor 11 : Mura v Mariboru, 10. aprila: Rapid : Železničar II. 17. aprila: Svoboda : Železničar II. 24. aprila: Svoboda : Maribor II, 1 maja: Mura : Rapid v Mariboru, 5. maja Svoboda : Rapid. 22. maja: Maribor 11 : Kani d. 24. maja: Železničar II : Maribor II. Dovoli se prijateljska tekma SK Ilirija komb. : TSK Slovan v nedeljo 20. marca na igr šču SK Ilirije. — Tajnik II. (S seje u. o. dne 16. 3. 1932.) Prisotni gg.: Rybar, Stanko, Kuret, Novak, ravii. šetina. dr. Kosti, Kralj, Sevnig, Pevalek. Logar, Dorčec, Vosper-nik, Fridl. Odobri se kooptacija g. Kneza v MOLNP Maribor na mesto g. Miloša vi jeviča, ki se je izselil iz Maribora. Potrdi se kooptacija g. Guno Ivana v Mo Trbovlje na mesto odstopivšega g. Barachin; Franca. Na znanje se vzamejo dopisi klubov, v katerih prijavljajo svoje nove odbore: SK Mura od 2. t. m (predsednik g. Ar-vai Vinko, tajnik I g. Adanič Josip), SK Zagorje štev. 34 od 8. t. m. (predsednik g Mrnuh, tajnik I g. Ravnikar Ignac), TSK Slovan od 29. II. t. 1. f predsednik g. Bahovec Josip, tajnik g. Grm Ivan). SK Jadran od 8. t. m. štev 11/32 (predsednik g. Soklič Matko, tajnik g. Dolenc Oroslav). Sporoča se SK Iliriji na njen dopis od 13. t. m., da se nanaša poziv LNP v služb objavah v »Jutru« z dne 5. t. m .tudi na SK Ilirijo. Dopis SK Korotan štev 6 od 11. t. m., v katerem prijavlja svoj nov odbor (predsednik g Petrič Silvester tajnik g. Jaki Alfonz) se vzame na znanje. Na znanje se vzame dopis SK Domžale od 11. marca t. 1., v katerem javlja nov odbor (predsednik g ing Skok Stanko, tajnik g Smogavec Stanko) Mo LNP Trbovlje bo prejel k zapisniku svoje redne seje od 7. t. m. pismen odgovor. Ker ni vodil prv. tekme SK Dobrna : SK Zagorje dne 6. t. m. delegirani sodnik g. Marin, ki tudi ni svoje zadržanosti javil predpisano, se imenovani preda Odboru za kaznovanje sodnikov. SZNS na dopis od 11. t. m. se bo pismeno odgovorilo SK Amater v Trbovljah bo v zadevi igrišča prejel pismeno sporočilo. Dopis SK Olimpa štev. 13 od 3. t. m. se preda g. pods blagajniku v izvršitev. Kaznuje se SK Svoboda Ljubljana z globo Din 25.—, ker ni oddala postave moštva pri tekmi dne 7. febr. t. 1. Zaradi neuporabnih igrišč se odlože vse prvenstvene tekme, ki bi se morale odigrati v soboto 19. in nedeljo 20. t. m. in to na vsem teritoriju LNPa. Zaradi tega se pozivajo Mo, da te tekme določijo (razen onih ki spadajo v direktno izvedbo samega p. o. LNPa) na primerne termine in to javijo prizadetim klubom. Tajnik I. Meklubsko tekmo v smuku bo priredil smučarski kltrb Ljubljana 19. t. m. iz Kotovega sedla. Odhod na start točno ob 7.30 iz koče pri Tamarju v Planici, start ob 10. Prijave sprejema g. Kopriv.a, TPD Ljubi jama (do IS. t. m. in do 19. t. m., jx>1 ure pred odhodom na start. Prijavnima 10 Din. Prvi trije prejmejo praktična darila. V primeru neugodnega vremena tokme ne bo. Damsko tekmo V smučarskem teku bo prired:l Smučarski klub Ljubljana za svoje članice na progi ca. 4 km 19. t. m. od koče pri Tamarju v Planici do kolodvora v Ratečah. Start točno ob 14. pri Tamarju. Pripravljena praktična darila. Članice udeležite se v čim večjem številu. Srnuški klub Bohin j sporoča, da se 20. t. m. tekma v srmiku s Črne prsti iie bo vršila. 13. t. m. Se je vršila patruljna tekma za klub siki prehodni pokal g. inž. Joža Sod j a. Proga je bila dolga 14 km. Patruil je bilo pet. Pokal si je osvoiila patrulja iz Stare Fužine v času 1:16.57 v postavi Štros Alojz, Hodnik Franc in Odar Alojz. Drugo patruljo so tvorili Sodja Maks. Sod-ja Nikolaj in Žen Jaka, in dosegli čas 1:18.14 ter drugo mesto. Popoldne se je vršila mladinska propagandna tekma v Stari Fužini. Tekmovali so od 8. do 18. leta ter je bilo sktirmo 72 tekmovalcev. Med prvcplasirane tekmovalce je bilo razdeljenih 10 praktičnih daril, za katere se vsem darovalcem zahvaljujemo! Smučarji! Bloke poročajo, da je zapadlo na staro snežno jTodlago še 40 cm novega nršiča, smuka izvrstna, temperatura — 12. Dohod z vlakom ob 7.35 do Rakeka, popoldanski vlak ob 14.04 pride na Rakek ob 15.45, kjer so sani za nrijavljene goste do Blok na razpolago. Za večjo družbo brezplačno, sicer proti mali odškodnini. Smučarji nai se obrnejo glede informacij prehrane, stanovanj, vremenskih poročil direktno brzojavno ali telefonično na Milana Modica. Nova vas pri Rakeku. ASK Primorje. Oross-count rv za prvenstvo Ljubljane se zaradi nemogočega terena na Stadionu odgodi na nedoločen čas. TSK Slovan. Drevi ob 20. redna odbo-rova seja v lovski sobi gostilne »Sokol«. Vsi in sigurno. Vremensko poročilo iz Kranjske gore: barometer 758 5 mm, temperatura 1 C, vreme: dež prši nalahno, veter: jugovzhodni, sneg, višina 40 cm, vrsta: južen, smuka: ugodna, skakalnica: uporabna, sankal išče uporabno. Izgledi za nedeljo: pričakuije s« nov sneg. Smučarski odsek Sokola v Hotederšici bo priredil v nedeljo 20 t. m. medklubsko pronagandno tekmo na 15 km. Start ob 14. v Hotederšici pri Gasilskem domu Pravico tekmovanja imajo vsi člani JZSS in člani vseh notraniskih klubov in društev, ka- kor tudi vsi Sokoli. Za o rvo.pl a si rane je pripravljenih več lepih darii Prijavnina 5 Din. tekmu;e se po tekmovalnem pravilniku JZSS. Dober del tekmovalne proge bo pelial t'k ob meji. Prijave spreiema r»ri-reditelj do nedelje, naknadno došli se bodo lahko prijavili še eno uro pred startom Železniške zveze zelo ugodne in je naibliž-ja pot iz Logatca preko Ravnika v Hote-deršico kdor pa želi voz. naj pravočasno javi. da bodo vozniki prišli k vlaku. Po tekmah bodo za goste vozovi na kolodvor brezplačno ali za zelo maihno odškodnino na razpolago Ker ie to nrva smučarska tekma v obmejni Hotederšici. vabimo na čim večji obisk. V nedeljo — smuk — v H^pdfršrico Smučarski odsek Sokola v Sodražici je priredil 13 t m prvo smučarsko tekmo na 6 km Pri startu se je zbralo 13 tekmovalcev k tekmovanju pa je bilo pripuščenih 12. Končni rezultat je bil: Milan Fajdiga (v času 30 5) kot prvi: njemu sled Vilko Ivane (32 35) Jože Novak (33.53) Tone Ličen (34 13) Janko M'količ (36.20. Adamič Karlo (37.22) Ivan Arko (37 40). Doseženi rezultati so i Va* mogli postreči kar naj popolneje, obiščite že sedaj. dokler ni velikega navala. Cene malim oglasom Žemt\i in dtjpizovtfn /a: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-nojbina r.a šifro tdi h dajanje naslova i»n >—. Oglasi trgovskega m/ reklamnega enačaja: vsaka beseda L>>n L—. fo Din l,— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasL, ki tpotlajo (tod rubrike »Katn pa kan i*, »Aut'>-moto«. »Kapital*. »V najem»Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*- »Vrednote*. »Informacije*. »Živali*, »Obrtm tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslužek<. če t* i oglasom nudi tuslu/.ek, oz roma, če te tiče potnika. Kdor s> pa p*'. ■t* «Wrr+% alt •ta Lir. m % (1) Mlado pisarn, moč i t obvlada ! »jenografijo »••» ji- '•»•'A že t »ekaj Saša v služV, išče t.i takoj -mlidno podjetje, t '.»-iidbc t referencami in i j.* f.ev-3 '01 0>'i -I'ltliii?f]lt- | Ka mlada m«"« na ogfcts. j ...i Mek >J Jt;I,.. ! CVMERMKOVA šoferska šola Ljuhtjana. Dunajska c. 3ti. I :'roljiastre;*) koncesijo ' ilraoa. Pr-»pri£* 10 — ptSte ponj I U e e o e e *pr»«jema »sat čas. S! Službe išče Starinska oprava a>;za, su>K. skrinja, vetri-oa. porcelan itd. poe-eni naprodaj v Kožni dolin; ;»ri Ljubljani, eesta VIII i',. !.;. 8464-6 Avto, moto Hiša Vjiitji pa.-. ?'« j* * t>». (ir< Dekle -. eno tro - ot, pri j iitt ip i zuna-njubt;, j e in kuhinje, j nSbo. Nasl-ov j 1000 Din da- | tistemu, ki iti preskrbi luvato v pitane aLi za bia-;'"•••< ii« v tt'ovi-ni. — b^ed« 1 Din j sa iifr* m g Dia. (10) s! ji ve: •i Ive ;ttra « a no gosti'no, •otnj 'n Vselil n: uk-oj napro--:ka in ve.dovod i.tčljlvo tudi s knjižicama za-zavoda. — Po-oglasni oddelek od »Ugodno«. 8420-20 r vilo , —- hišo Ponudbe pod fjfro »ZaSet-nxa« rva podružnico Jut.rs v iIarii>orn. Sl<.»S-ž? Pekovski pomočnik — — ; dobro izurjen. ž>-Ii zj[»o- Mesar. vajenca I" v -ru-k.ar:j:.- . . ■ nue na oziaS!« n-idelck ^'-' V' J aTl^ff„r I »Jutra« pod zaačk® »Ir- ■ , »Jutrac nod značko en pek<. SU7-2 t^eljia. j Mesar, pomočnika . pre&ajevatoi j »»•.<..« i1-'- Parkih- is j ■ ■Z - i i » S •&< ««3 i S23S-! ! \\esyr. pomočnika . «>-q v ».-tja ! i. o—-» j«k»m. Ni i • v. n-i, •;.-->.>.•: • iKS-i^.ii-s j Služba sobarice pK dnsži-n«, p:»'«(}« v STiiitu a« r.a Sušaku išče šivilja s I. aprilom. v ngiasnelii mNM-ti; »Jtttra«. SJII-J Mlajši brivski pomočnik in vajenec i; i se i d d j č*«* uči brivak« obrti. >f.rta nv rneSienia. NssSut y .i^rlss. oddelku >Jutra«. 3 oseb. avtomobile Alfa-Romeo (i f-ii., Stevr o ei'... Tvpo XH, c-ba prta ii Fiat 4 "aslov v bglA&aeic o^ldclka »Jutra«. Kolesa manjšo '..•r.tim rta obroke ; ;>>nu'ibe brej ••t na oglasni '•ras- pod šifro "iska i D'.-i j Sat iaj»n.» o»*!«Ti »i-, i: Mrm pa 8 Din. fl6) Majhen lokal iščem z u.jjJutra« pod šifro >Snho«. SJ23-19 Vsaka Ogrelo 1 Din; ta lajanje aaslora »li ia iifw> r« 5 Din. (101 Bukove hlode kupuje Lavrenčič & Cu.. Ljubljana, Vošnjakovj ul. Si',"? 15 Oblačila » Og^sl »»- etjalsega etiacaja f«> ii l»esed*. Za dt jasj« raslov* tU s-i $ Dia, »siroir-a 5 ifes- fil) (iospodična ••»■.izt..; pi.sarmški« r>o-!of j -i ■ i' 5'iiao mes-to t..< sa- ! „ . t ; "■ "i " r-.«at'ne. j ! - v t.-;.-i. Fomidbe j Kuhinjsko učenko sime s ;. aorit>>rrt | •: "1.: »K>f • ... Ocrsi.0- ; ■ .; f:«».i.i ; Prodajalka -/n."w»a ▼ trgovini meša-nesa oiagrt. zrj oz.ua saaoo-»Ui.-nega vodstva trgovine, t d vanajstietuo praJt'»o. ki »Vdada tudi nemški je» k, j in i r- tji.ii v.-eh del v »M^todinjstva. žeH kjerkoli '!i!m naJBCŠSra.ie s !. «>ri.'.«u. NjsIot p«>re cg!. fid^iik »Jiitra« t Ljiibl;a- iiosp<_>dična lesar, mojstra •v. ki M prevz,-.! del« : V b-.^ v L^ibljaaL_ Jia - »-« osUsoi j SoOT-t i iz!* • 't., v veeenjn fmega • l.i, t dnvrieiiln) g'i>s.po- Hs^kim t- na- 'o' r.-\ vr: - j oče V ;rv>r» i.; ; . »J .trsi« * Liublja »i. SI'.»1-1' Uradnik ii •ružabnika ki bd n).i p '.mir. ga ? .; --ar.i moV'7 za ia. gar.ja drv. Ponudbe na oglas, oddelek i-Jutra« pod šifro 5000 l>in«. 3 kolesa popolnoma nora za Tr^ako ceno naprodaj na Miklošičevi eosti T/iU (vbod ;>o--eg slaščičarne). S4SJD-L1 trg. močaja tw> l Dia bos^da; i»r!j» eti f« fciro 5 IM«. — 0giaQladMiii stroj«. S125-7 Stiskalnico t.a seno (Ilen^ro&se) d--brc ohranjeno kupi Ed. Smppaiiz, Pristava. Š2.7G-7 Brezobrestna posojila «a zidavo, odkup oletoje-čih vknjižb itd. daje Za-gn-bška stavbno - kreditna zadruga — zastopstvo v Ljubljaiii, [K>štni js-edal 5i«7 131-10 Ks dajanje f» sa Mfr« da 1 D«!; rufslo^a ali 5 Din. (1C) Spalno opravo in-asjivno, kupim v e<">5 do l)..n. Ponudile na n.i-stov; I. K., Čt-rnetova ul. štev, JO — Ljubljana VIL Lolcali l>user 'nornt) r-- sm. ponudb« :s» »■' a sni .tildeleic >.Jatra< p:»i > /U.n«.«l>iva<. 8338-2 Služkinja dol- kdo bi prepeljal si i1. A Poibovr^ra p! .tfj.1 >n p.štena. gjietiiimi pričevali, vajeni vseh ivšr.ib del ta ac-ko!:':o kuhanja, išr-e slurbo ;..>»«• os\s>t. oddeleic r Ju'.ras. " m2-2 adsa na — dbe ' navedbo ceee pr-o- a.-.p -ea Ih-rr-ij. liiielii-I£akek. S t j'i-'i Ul v tiesada 1 ia aa. J«« > *4i s« «ttr» S l.Mk. Uijaki, k« iBsvni^j«, -a-: šiir® »Ji 4». stJ)V fn.* ' »i J l>i»i, (4) Qzi>n EtM&tj* i"® S Ttia r* d* jafflj« aai3o>.» ali m fcfr» 5 Dia. — 0 socialnega cnseaja i a 'oe.s^da 6(9 f«-; *» d s c s-a i Jo S psa. {(t) Vsa«» 1 Dre: j j «a dajanj* cnato-ra aa ' ■ "** i «a cmm*ra au , i« fel?« 6 Ma. pjj) j Parcelo v lepem kraju Uožne do- j line prodani. Po.i7.-re se v | Kožni dorlini. cesta II/>V, Si« 20 ! 2 enodružinski hiši 2 tepnn vrtom takoj n-a Mroaaj, Plača se lahko fra ii s hranilno knjažieo. — Studenei pri Maribnns. riad^33j?ka eesta štev. S. 8319-30 Trgovino / ir.ešaaim blagom, t mestu na deželi, na naj-pr-o-metmejšoin kr»j.n pok-g <~er-kve, v lastni hiši, dobro vpeljan« c-ddarn v Zit-knip, proti prevzemu iinve-ntarja .a blai' Oglasi M»cialnosa IJ;a-Jaja Taska beseda 30 par: »a dajanje naslova ali ra šifro 5 Din. flSl Damske plašče za pomlad že od 195 Din. otroške od 130 Din naprej nudi F. I. Gor1 čar, Ljubljana, Sv. P'-tra cesta 29. Poseben oddrlei ra dam sko ko-rifekt-ijo. 7900-13 Y najem V.-ta4« tK»«)» I Din; aa dajanj« ea^i^era ali ut Šifro pa 6 Din. (17) Lokale u»»rsbTwt za skladišče ali dnavn;.«. "b g'avn.i cesti in poetajali.Vn cestne že-lesm:"" oddamo v najem. Vpraša ti v tovarni kisa Jo«. V»inik3 dediči. Ljubljano VII, Cdovška f. 42. Vinotoč ali gostilno v Ljubljani Aiaanein z majem v najem, penudbe aa »>gia>t. o«ideiek ».Jutra« pod šifro »Dolenjski)«. 8070-17 Stanovanje Vaafca tw«eda I Din: u dajanja taščo t« ■a šifre pa S Ufc- (3i) Stanovanje 2 »ob in majhnega kabineta, t vrtom, na periferiji mosta oddam uk^»j aiš kasneje v najem. Xa-s!«vt pove oilaini oddelek »Jutru«. " S302-31 Dvosob. stanovanje r, vsemi pri ti kii nami tak oddam. Naslon (»ove oglas, oddelek »Jufra-:. 8504-2'. Tajnost žena Ri dosezajo uspehe t Po/or! Pozor! Cenjene dame! ajaaoTejS r»2nw«tai spo-' »danski kroji p« ni--i - izTšuj-jO v krojnem Mišču, kjer se vrši red poak v prik rojevanju a tnskih obb-k. Epako ie ■lelnjejo to naj.novegib i«d eie i b kr- jih piašči, •>s.tumi. obleke itd. pri irckovno izj>rj-ani n"-.i?e-in i^^iiniei ine^s ■elvf^a Boš M - d ved. tri 24 1 {nasproti »gistirata). Foto-aparate -.n v se f ^Kttrebščirie kn •ij aaj.iiodnejšim! po soii r foto trgovini A. Stonc. Marijin trs š-t. S — voz i' VVfTovt B'"ee št. 1. Puhasto perje č -'i. e^haDO. kg po -iS Dir lruga vrsta kg po 38 Din. fti->to belo srosje kg po 130 !1 r.- in 6i;ti puh kg po 250 Din razpošilja po ?K«a}»-m r>ov? »tj u L. B r c z o v i č. Ža?reb. Lica S2. 22-6 Akademik : mu tast, TOttSoje nen^či- . goili in klavir. Stesn->vj o-!>ea Golag bo"'-ia S!rakeH'. R ce QurroughS; Tarzan, kralj džunsl^ i mmg^ L 163. Jane in Esmeralda sta stali v koči. In zdajci je Esmeralda zapazila, da je Koča razdeljena v dve sobi. Odprla je vrata vstopila — toda v naslednjem trenutku je : divjim vzkrikom groze planila spet iz nje. Zdrav, negovan izgled daje ženi v življenju uspeh, v poklicu in družbi pa prednost. Pametne žene ojačajo svoj vpliv s tem, da polepšajo lica in listnice s Khasana-Superbom. Je neočivi-den in izgleda naravno. Kh.t-.3-. Superb rdeči!« za ustnice se prihrrojiije kr/.i v vsak- vi t.)no barve ter deluje individualno ra-zličn... barva u- ve nežno, trajno, neočiv:drto tn okusno. :n daj« tm »vežost mladosti. K temu spada Khasana-Supesrb krema, k: daje natrta na kožo svež »drav izgled. ljubkost, a zakrivs. ki* j.- uole]-">. Najboljš« ' ''»vanjo pn Da'ahnem mazanju. Ivhasan-t-Superb "d-poron preti slabemu vremenu, vodi p»diub^m. Ne barva, cdstranjujo se samo t rudo m milom. Poskusite še danes z malim zavojčkom Khasana-rdečila za ustnice in lice. Dobiva se povsod. K H AS AN A SUPERB Dobiva se vsepovsod I Skladišče za Jugosla\njo: »gofarmacija d. d., Zagreb, oddelek: kozmetika. I>R. M. ALBEKSHEIM. FRANKFURT a M., PARIZ Stanovanja Vv.a Peatda 50 par; n dajanj« oasieva a« za iifro S Dia. (iH-a) Sostanovalca sprejmem k medicineu na Taboru 5/1. desno 8500-23 Sobe išče Stanovanje sob?, kuhinje im pritiklin išče trič-ian.ska družina s 1. apritom. — Ponudbe ta oglas, oddelok »Jirtra« pod šifro »Solnčno«. S3Q2-2i/a Sobo odda Vsaka t>.'oeda SO par: ta da.Tasj« mmIot« aU ta liira t Dio. (33) Vsaka tv*eda 50 par; ta dajanj« naelov« aH ta 4iff» i Dia. 2—3 sobe za pisarno i form v centru mesta. Ponudbo na ogiaj*ui oddelek •Jutra« pod inačko »ti5« &>G3-23'a IJ t Opremljeno sobo veliko, mirno, solnčno in čisto, s posebnim vhodom, parketom in elektriko oddam s 1. aprilom boljšemu solidnemu gosf»>du v okolišu med dramskim gledališčem, univerzo in obrtno šoio. Nusiov pn« ogla&ni od d e 1 ti > J u tra «. 8'?i>C- 2"» Opremljeno sobo svetlo, s separi ranili! vhodom. oioktriko in parketom oddajo g<>spodu. Na slov pi>ve ogiaaui oddelek »Jutra». 8442-23 Starejša osamljena gospa ali gospod s premoženjem, dobi dom in ljubeznjivo ravnanje ter za obresti vso oskrbo — ako pomaga iz nesri-če » posojilom na posestvo. — l>>^2C Sobo s posebnim vhod im s sto^v nj-ic oddam na Taboru. — Na.siov v ogi.as.nem od.Ldkii »Jutra«. »151-23 Lepo in čisto sobo oddam po zmerni ceni 1 ali 2 gospodičnama, i ali brez hrame. Nas.It,v v ogl. oddelku »Jutra«. 8314-23 Vsaka btueda S Din: ta dajanje naakrra mH šifre pa 6 Din. (Si) Vs&iia nejin-j* i Um. ia dajanj« uaslora aH za šifre r» " Di.n (2!J) Šivalni stroj popolnoma nov za 1300 Din naprodaj na Miklošičevi cesti 7/IJI (vbo«j poleg slaščičarne). 84S4-29 Obrt Vsakr, heseda J Din: za dajanj-e uaslora ali is šifro pa 5 Din. (30) Vsakovrstno zlato £ upu je t»o najvišj-ib cenah CER.NE — juvelir Ljubljana, Wolfova alica 3 77 Fotoamaterska dela kaker tudi vsa strokovna dela naredi do sedaj naj-boljo la najceneje fotograf Joško SMUČ, VVolfova 12 id špeeijal-na foto-trgorina A. Sraoc, Marijin trg št. S vi»gal Wolfove nI. 1. 31 2 opremljeni sobi v<-7.ani, evetnt. s sou-^OTabo kutonje oddam v contra. Pripravni tudi za pisarno. Naslov v otriasnem o-ldelka »Jutra«. 8360-23 Dve sobi vsako s pcriebrnrn vhodom :n električno razsvetljavo eno opreoiij.-no, drugo pa prazno, za pisarno aii slič no oddam na Mostnem trgu. Poirve se v parfu merij: Uran na Mr,stu<^n '■rgu It. 8313-23 Sostanovalko sprejmem takoj. Nudim js ugodno zelo dobro bra.ao n vso oskrbo. Naslov t oelasnem oddelku »Jutra« Kabinet separiran odda in pri sv. Kr:štofu. Naslov pove ogl. oddeiek »Jutra«. 8471-i3 Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam 2 zoapodičnama v Zvezdi. Naslov v o^ia^nim o«Melku »Jutra«. S 400-23 Solx> iftpo iti solncD.3, s krasnim razgledom, oddam s 1 aprilom v Pražakovi ol">i št. S/UI, levo. 817:J-23 Prazno sobo k elektriko, v novi biši oddam. Naslov p>ve ogl. oddelek »Jut:a«. S481-33 Draga Jožica! Da [točastiva naš skupni imendan kar najsiavneje, so sestaneva v soboto popoldne » »DAJ - DAM-nt Izreden vinski b! a gosi .-v ir, druge dobrote. Ne ba i'i žal; pridi sigurno! Tvoj j Jožck. 8482-21 i __: V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Agijna mt»% A.parat, !>olj-šl Iiri\nica, Brezpoeeljia, Be-žigrad, Cista in poštena Dobra kuharie.i, Diogorist Delazmožni, I)o 1., Diskretno, Dobro vpedjani. Domača tvrdka, Dober i.n t<>-čon, DežeJa. lHd>er in to-čon plaoiiik. Denar takoj, L>. G„ Do 500, Di-nanii. Dtri a ven. De-bro v t »e I j a n, Eksistenca, Kksiste-nva '-'ii! Elektroii:onit<.j-, V .17. Oo-»tAlna, (i. L. 4t>. Huiison, Hiša, Uižaa pomtB ca, Inkasa-nt, I. K., liieti 1932 Intoiigentna, K lic planin. Kultura. Krcj:i^ka obrt. Kapital. Kjerkoii. La.ii ko takoj. Mila. M ima 30, Marec — izredno, Modi-stirtja. Marija, M. W. 100, Mirna stranka. Notranji gla« 1, Nova sreča, Nemka, Oskrbnik, Prednost imajo starejši gospodje. PoetreŽDtc*. Poštena inia-denka, I^ometno, Poštena, Poštena in zanesljiva, pr-vovrsi.na moč, PriJožn-ost 1032. Plemenito srt-e, plin Pr^. i>\TS.Uia trgo^-ina v okraju, Postranski *.a sinček 100. Primorka, P >«te-na služba, Uabljen nuto-cikolj ali avtomotor, Ha-zumt-m vrtnarstvo, Reehio-diskretn->. Uatna šteta Mo, Resen. Resen kupec, Revir, Roža mod trnjem. Svet. Sreča. Sreča Te is.--Sneg kopni. Solidna, Stalno. Sigurna siužba. Stalno bivanj«, Sodelovanje, Stalno 404. Skromna, Sedaj, Sigurna bodočnost 314. Split. Svetel. Sama. Sport-»ajr-n. Ti kstilija. Takoj lo.CKO, Takoj danes. Takoj 10. Takojšnja vselitev 973. Taknj ca Gorenjskem Takoj, Trgovec, Ugodna prilika. Velik dobiček. Vida in Elizabeta. Vrtnar 378. Voz, V Ljubljani. Wostuie, Vesna, Zaneslji va 30, Zanesljiva, Zaprjv-Ijivček, Za Ljubijano. Zadruga, Za vedno hvaležna Za žel jeni rrd, Zmotna, Cenitev 26. ."»i.OtVt. 441. 315. 10.(«"I0. 1897, 300, ;e—33, 71. 70.000, 100.000, 150.000 1 rajno ondulacijo z aparatom svotovnozna-nega izumitelja in večkratnem šamrzij-ena Adolfa Henkela v/. Berlina, izvršuje prvori-rs'tio brivski in damski salon Stane Kakar. Prešernoo-a ulica štev. 7. 8486-30 Viaka b«*eda i i ia daj« ji j« nanttrr« ... sa fcfre p* 5 Diik. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva s e rdeli a. POGAČNIK Bohoričeva »lica št. 5 ; Najnoveia ilalinika pa. Iclna feifina zelo praktična aloiljiva postelja a tapecir&nim madracom — prrKtičaa z a vaaku h)!u, hotele, za putujuče oto-be in nočne alulbe. St»-ne Dia 3M.— Raipoii. Ijara poitom in lelezni-coa po povzetju. Prava higijenska neva kož« in lepot<» milo 3i 21 goldkreiua dnevni krema mast Zahtevajte v vseh drog-erijsh in lekarnah! Letcra tluiiraka patentna ■ aelo ' praktična alož-Ijira, poatela a tapecira-niia niadracom. — Slane 2M___ spaljni. potent fotelj stane Din 1300 Lie£eatuhl prakltčan za Icžanie-in scdcnic. Stane Dia iS*___ Priporoča se cenj. damam in gospodom za kemično snaženje in barvanje oblek barvilnica A. Wagner, Radovlpca SPKEJEllMCA Ljubljana, Vošnjakova ul. 4 za restavracijo »Novi svet« pri krojaču A. Prezelj. V krojačnici se na željo popravila, izvršujejo. 3437 Cene zmerne! Točna postrežba? Po tem imam čisto čo-hano perje ki po Dia 4S— čisto belo gosje kg po Dia 139— in čisti puh k£ po Din 2S9—. j L*. BSOZOV1Č, ZAGREB Ilica <2. III. • v " ' "1 ' .''<■•■'jl-- -'"-V. Zahvala Vsem, kj so ob smrti na-šejra Glasbila Vsaka besoda 1 Din; za dajanje naslov« al: >.i iifro pa 5 Dia. (2«) prodam izve se Citre za l.Vi Din. v Gosposki uli« 84» i- Poči 9 Cenjene dame! I Eleganten prilegajoč piašč I ali športni trenčkoet za pomlad najlažje u;berct8 i ter najceneje kupite pri j F. I. Goričar, Ljubljana, ; Ss-. Petra cesta štev. 29. j Poseben oddelek za dam ' rko konfekcijo. T'jol-13 JOŠTA sočustvovali z nami, izrekamo zahvalo. 3607 Ljubljana, 18. marca 1932. Dr. Jakša Jože in soproga Soša Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo centralne kurjave, toplovodne naprave, instalacijo vodovoda za objekt 111, ter inštalacijo votlo** votla za nebotičnik Proračuni, splošni in podrobni gradbeni pogoji se dobijo od 21. marca t. 1. dalje med uradnimi urami pri podpisanem zavodu za Din 50.—. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 1. aprila t. f. do pol 12. ure opoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8'IU. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani JtilO Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja'za konzorciji »Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za tnseratni del je odgovoren Alojz Novak, Vsi v Ljubljani