m štev.
V Ljubljani, petek 30 maja '919.
11	1 o+ri
JU. iLiO.
12MtiiSa';iua35.«
,tsa*psm&x!aa^sats2ix!:
v liamAlii ij.ts pošti:
tfrjfc to*	• - K	84* ~
Hv ?<*:-	*	«• -
*«teš isti	„	21’—
•KS ■.»#s.ey	?•■•
IV, isikOKišsssiustvo:
V'R Sz.v i#!#	>i	85'—
tei»	„	* 60*-
H (.<:■ <«*#;; ,,	*•—
•m m m mm
li j Pa km -m
m M
GtsLj.2 ««
a m
Vsi:: > K&fl
fifi ptflEsen« aaroJhe tore-
'*>"Jijnt-ro (SbK»wj» ** k ?norem« »taltfclL
a . j-<*<n!k5 naj posllj*)« siairolnlao šSHh' j!® nakaznic!. "'•E.
Og-laai e« računajo p« p«<i rabljOTM* prostoru la *fr
f.’« I J- tt visok t«r 45 »t
sMsk csroator os *nkf* 4£i ths,, **, večkrat »»>«*'.
p.f-iiaiBi*« |» 3* States 5**» Štet. 18. i'*ieio* ■r..	(OpniralStvo je as .Varijlaeni trg-«
' -er. 8, Telc-Sm štev. 44».	— -
[aJiaja ”v sak dan sjmtraj.
Vosaa«eiSKft	*«d5j&	40	^B-ferJe;
Yprs.te.j6ia «M« InentsT 1« #r» se uri prf* ioKi a« o&g«Ttrv (topimi«* *!i szuariue. -■ 'iHfbl ssj s« fršafcfoajo, -- M*|fbl -s« a«
Osvoboditev slovenskeaa Korotana.
Zmagovita naša ofenziva napreduje. — General Smiljanič v Sinčivesi. Koroški Slovenci pozdravljajo osvoboditelja-generala.
(Uradno poročilo.)
Ljubljana, 29. maja (Uradno ob 18. uri.)
Danes dopoldne je general Smiljanič posetil Sinčoves. Prebivalstvo je navdušeno pozdravilo generala in mu iz-reVdo zahvalo za osvoboditev od nemško - koroškega terorja
LDU.
(Nadaljna poročila na 2. strani.)
Nemško divjaštvo na slovenskem Koroškem.
Ko so prigje nemške tolpe v Železno Kapljo, jjji je najbolj pozdravljalo podivjano nerečursko ženstvo. Takcj po prihodu se je pričelo ropanje, Ropalo je tako vojaštvo, kakor tudi civilno prebivalstvo. Med slednjim so se najbolj odlikovale gostilničarka “°e|* Ana Bčhm in njena sestra, učiteljica Moser, Z^eman, Prepr tnikovi ljudje, posebno pa Belschan pl Milden-ourg sn Nudeidoifcrjevi, koje je županja saira priganjala k ropu; dalje Tomaž Malovršmk, Marija Terplak, Ui ban Vrhovnik in drugi. Vse naropano blago so spravili k Niederdoiferju. Tudi gostilničar Gašpar VVHtzer in posestnik Parte sta ropala. Župnikovega prašiča je kupil mesar Dt mnigg za 50 K, živino župnikovo pa je župan zaplenil. Izropali so popolnoma župnišče, RepiČevo trgovino in privatno stanovanje. Trgovko Pap, njeno 951et staro mater in Br gito Jurač so oropali £*Wt. Sploh so prizadeti vsi Slo-0’n' ^0niačini so imeli silno veliko ‘ 2ra 5>kritfga, tako da so oborožili i ,°( moške {)£i 14 iejr naprej, da celo •A !^,e dolarčke, kakor Alfreda Bohm m. Niederdoilerjev hlapec je ukradel nasno obleko, se ž njo • blekel in se jako norčeval. Še celo stari svečar racher se je oblekel v žensko obleko
M. Pavlovič.
Ivan Gosar. m.
Vsi jetniki so drhteli in molčali, samo Ivan Gosar se je smejal in skoraj ^edno po malem prepeval. Smrt, ki jo Je pričakoval, je bila zanj slovesna proslava. Mnogi so ga pomilovali in spra-
skVuli* kai bo ž nj'm? 0n pa^e brez'
bno odgovarjal:
‘Kaj treba, da mislim o tem!«
*P čem pa mislite?«
Gosarju so se zasvetlile oči. ‘Mislim vedno o svobodi našega
naroda.<
. Pri sprehodu na jetniškem dvo-nsču ga je vjdeja g0Spa Orlušie, ko te na klopi s svojo nežno roko po-^|^v*jal svoje lepe lase in peval srbsko
»Gospod Gosar, vi pojete?« gaje
nagovorila.
»Moje srce prepeva, spoštovana f0sPa; moja duša je čiia in vesela, ar veruje v naše osvobojenje.«
ter se kazal po ulici kot Jugoslavija. Pri trgovcu Majdiču, kjer je bilo za 37 000 K sprovizacij3ke moke, je župan Niedeidoifer isto zaplenil. Drugi dan po prihodu so se lotili slovenskih ! kmetov v okolici. Na. veliki poli papirja imeli so zaznamovane vse slovenske kmete. Ta načrt za ropanje sta .napravila Župan Niedeidoifer in Domrgg., ki sla bila zad. ji Čas v Celovcu. Kmetom so vzeli vsa živila, kakor tudi vso živino. R^b^čeve v Beli so popolnoma oropak, jih pretepli, zatem zaprli in jih pustili dalje časa brez vsate hrane. Tudi sosedu Novak Id ima polno otročičev, in koje mož se nahaja v vjetništvu. so oropali Lobnik, Lepena kakor tuli drugi kraji so mnogo trpeli, Po Remšeniku je vodil roparske tolpe gozdar grofa Tburna, B;eznik, ki je tudi Nemcem pokazal mesta, kamor naj b; postavili topove in strojnice. Tudi je pričel zadnji že vohuniti, a ko je prišel čez mejo, so^ ga z njegovo hčerko vred zajete nase patrulje ter ju odpeljale na varno. Našemu gerentu Drobniču, ki ga posebno sovražijo, so pokradli prasce, jih zaklali in pojedli pri Dom-rdggu. 7. msja so prišli tud iz Celovca ropat. V We tzerjevi gostilni so se po-govasjali vojaki med seboj, da bodo gerenta D obniča, njegovo ženo, kaplana Skrio.arja in učiteljico Miro Piskernik obesili, šolskega vodjo Klavora pa ustielili. Tudi 1 Metnega učenca
-inm—   ■umi, i, n,  	|	-	- n. iiiiiiiiiir-■iiinB n,-
»V naše osvobojenje?«
»Da, v osvobojenje našega slovenskega naroda... Dobro vem, kaj naj pričakujem od tega zločinskega sodnika Sajferta, Fišerja, Vidmana in drugih, toda’...«
Vstal je, pogledal široko in iz njegovih oči je odseval čuden fosforični odsev. Razširil je roki proti jugu in nadaljeval s tifesočim glasom:
»Gospa, tad umrem za ono, za kar umirajo tam doli dnevno stoteri naši borci in mučeniki. Ž njimi rojen, za nje umren: Umrem za svobodo svojega naroda... zato sem vesel!«
»loda taki ljudje morajo živeti, da morejo koristiti, kc pride ta srečna doba.«
»Tako je! Prav imate! Oni morajo živeti... toda potrebno je,j da se tudi žrtvujejo, ko pride čas za to . • • in ta čas je zame že prišel.«
»Toda Vi bi se lahko še rešili.«
Gosar je zmaja! z glavo in se nasmejal.
Mubija so povsod iskali, da bi ga ustrelili. Iz oltarja so ukradli Marijo, ji slekli obleko, in potem na sredi trga klofutali; na opozarjanje v bližini stoječega, da to ne vendar ne gre, so rekli, da so v bmarjeti celo s svetniki kurili.
Predlogi o reformi telesne
vzgoje.
V imenu ankete poroča Ivan Bajželj.
Slovenska Sokolska Zveza v Ljubljani je sklicala anketo za reformo telesno* vzgoje, ki so se je udeležili
slrokovnjaki, šolniki in zdravniki ter sklenili sledeCe smernice o telesni vzgoji v kraljestvu SHS.
r •
Splošna načela.
Potreba telesne vzgoje je splošno priznana. Zato je tudi zahteva, da bodi deležen telesne vzgoje vsak v isti meri kakor duševne vzgoje, popolnoma upravičena. Tudi zgodovina nas uči, da so Grki, Rsmijani in drugi narodi uvidevsli potrebo telesne vzgoje in da je njih kultura procvitala le do dobe, dokler je bila teiesna vzgoja bistveni del vzgoje sploh. V isti meri, kakor so zanemarjali ti narodi svojo telesno vzgojo, ie propadal tudi narod sam. V novejši zgodovini zasledujemo vedno in pri vseh kulturnih narodih vnete zagovornike telesne vrgoie. Biti so to šolniki, zdravniki in izobraženci sploh, ki so se z vso vnemo zavzemali za telesno vzojo ter ustvarjali posebne sestave telesnih yai» ki so z njimi skušali dvigniti in sistematično urediti telesno vzgojo naroda, poudarjajoč pri tem narodnostni moment. Vri ti propagatorji so si sta-vm kc t nalogo telesne vzgoje ublažiti
slab vpliv šole na telesni razvoj učeče se mladine, utrditi in okrepiti narod, da bo kljuboval vsem velikim naporom, narediti ga močnega in. ga ohraniti pri zdravju, da bo v slučaju potrebe zmožen braniti tudi svojo domovino. Telesna vzgoja bodi torej podpora razvijajočemu se telesu, da se to ne razvija enakostransko. Vrhutega je telesna vzgoja v jako ozki zvezi z duševno vzgojo, tako da jo prva v mnogih ozirih izpolnjuje. Zlasti blagodejno vpliva na ra .c vi te k značaja; prisojamo si pa po tej poti tudi mnogotere duševne čednosti in vrline, kakor pogum samozavest, odločnost, vztrajnost, prisotnost duha itd. ter se navadimo obvladati svoje telo. Tudi za žensko mladež je telesna vzgoja nujno potrtima posebno pa z ozirom na materinstvo, i er le zdrava žena rodi zdrav rod.
Kakor je država poklicana, ca oskrbuje duševno vzgojo vsega naroda, z isto pravico moramo zshte-vati, da skrbi tudi za te'esno vzgojo. Naravno je, da se vrši teiesna vzgoja vzporedno z duševno vzgojo, zato sodi selesna vzgoja v šolo, in sicer v vsako selo. Ker pa telesna vzgoja ni zaključena s šoloobvezno dobo in kei je ravno v tem času, t, j. od 15. leta dalje, telesna vzgoja potrebna, zato n/.j io prepusti država v tej dobi telovadnim organizacijam*
Slov. Sokolstvo z veliko vnemo goji telesno vzgojo in vabi v svoj krog vse aloje slovenskega naroda; potom svojih izobraževalnih odsekov pa širi tudi splošno izobrazbo med narodom. Tako izkuša dvigniti narod telesno in duševno. S takim delom izdatno podpira državo in ji odvzema veliko breme. Umestno bi bilo, da država to organizacijo moralno in gmotno podpre.
. »Ne, samo tega ne... Vem, kaj mislite, toda jaz ne bom nikdar prosil milosti svojega sovražnika.«
»Torej ne boste poskusili?«
»Ne, gospa... Žal mi je satno svoje matere in svoje zaročenke... drugače pa sem nenavadno vesel...
IV.
Gosarja ,so prišli težki in žalostni dnevi doige preiskave. Toda mladi apostol nove dobe se je branil s ponosno glavo. S ponosom in navdušenostjo je govoril o srbski armadi, o njenem trpljenju, požrtvovanju in zmagi.
»Obsodite me vendar že enkrat,« je vzkliknil ogorčen. »Nikdar ne bom vaš... jaz se borim za svobodo in ne potrebujem vaše milosti!«...
Nekega dne v februarju 1917 je prišel okoli druge ure popoldne na jetniško dvorišče krvnik janoš. Jetniki so ga opazili skozi odprtine na jetniških vratih. Odiožil je zimsko suknjo in odšel na drugo dvorišče, kjer so stale
vislice. Stražniki so imeli strog nalog, da ne spustijo tedaj nobenega jetnika na sprehod. Vsi so vedeli, kaj to pomeni: Obžalovali so usodo pogumnega apostola svobode in jokali za njim.
Okoli tretje ure se jc napolnil spodnji hodnik garnizijskih zaporov z raznimi uradniki in služabniki, da prisostvujejo čitanju smrtne obsodbe. Obsojenčevo vedenje jih je iznenadilo. Lepo počesan, resnega in veselega obraza, dostojanstven in z vzdignjeno glavo je korakal obsojenec med vrstami uradnikov. Sredi med njimi je ob3tal in prekrižal roke. Vse oči so bile uprte vanj. S prezirljivim pogledom se je ozri na ljudi, ki so stali okoli njega, ždeli so se mu tako majhni in pomilovanja vredni. Obsodbo je poslušal z nasmehom. Ko so prečitali obsodbo, se je ponosno zravnal in s čistim glasom zaklical;
»Živela svoboda, živela moja velika in Svobodna domovina!«
Ponosno, dostojanstveno kakor vladar in zmagovalec, je korakal po
»ObLAVljA* Sne 30. znaša I9žJ<\
S 30 »iw.
naših organizacij, ki se pečajo s telesno vzgojo.
Da naj bodo nadzorniki in referenti za telesno vzgojo strokovnjaki in obenem šolniki, menda ni treba utemeljevati.
Končno bodi omenjeno, da velja sve, kar smo govorili o učencih in učiteljih, v enaki meri za učenke in učiteljice s potrebnim ozirom na žensko telesno vzgojo.	(Konec	prih.)
Politični pregled,
p Socijalnodemokratlčna stranka v Trstu. Iz Trsta javljajo: Konstituiral se je nov politični odbor ital. socijalno-demokratične stranke. Za načelnika je izvoljen Josip Tuntar, ki zastopa Slovencem prijazno stališče. Tuntar je zastopnik nove struje v stranki.
p Ali bo Italiji še katera država kaj zaupala? Bila je zvezana z Avstrijo in Nemčijo, naenkrat pa se je zvezala z entento. S? daj pa zopet žuga ententi, da se zveže -z Nemčijo, če ne dobi velik kos Jugoslavije. Taka politika zasluži pač popolno izoliranje in to se bo tudi zgodilo prej ali slej.
p Papež in socijalni demo-kratje. Ko je poslal Frid. Ebert pred sednik nemške republike, je sporočil svoj nastop vlade tudi papežu Benediktu. Papež mu je odgovoril: Bene dikt XV., papež, odličnemu in spo-
štovanemu Frid. Ebertu pozdrav ia apostolski blagoslov. Prejeli smo Vaše pismo, s ka.erim ste nam sporočili, da ste febr. t. 1. bili izbrani od nemške narodne skupščine za predsednika nemškega cesarstva in da ste sprejeli to čast. Zahvaljujemo Vas za to ptsmo in Vam čestitamo k visoki časti, ki Vam je bila poverjena, to tembolj, ker opazujemo, da se trudite, da ostane razmerje med apostolsko stolico in nemškim cesarstvom isto in da ga skušate še bolj utrditi. Dobro ste mislili, da Vam pri tem ne bo manjkalo naše sodelovanje. Vračajoč Vam občutke spoštovanja in ljubezni, ki sle nam jih izrazili, molimo za Vaš mir in srečp. Dano v Rimu itd.
o Resni nemiri v Jugoslaviji?
V „Temps-u“ 12. maja objavljena brzojavka iz Rima trdi, da tarn z zanimanjem zasledujejo vesti, katere potrjujejo jugoslovanski listi, o resnih nemirih, nastalih v Jugoslaviji proti srbskemu gospodarstvu. — V imenu delegacije kraljevrne SHS izjavljamo, da so te novice čisto izmišljene. Po zadnjih uradnih vesteh iz Belgrada vlada po vsem kraljestvu pupolen mir. Vest o gospodarski invaziji ar.gio-ameriškega denarstva v naših deželah, omenjeni v tej brzojavki, je takisto brez vsake podlage. Človek se zares čudi nad nevoijo, katero vzbujajo v Runu ekonomika podjetia, ki jih utegnejo započeti pri nas denarni zavodi naših prijateljev in zaveznikov Angležev ter Amenkancev. P. p.
Naše čete dosegle Dravo.
Osvobojeni kraji: Spodnji DraVograd, Guštanj, Pliberk, Pfe' valje, Č?rna, Železna Kaplja, Sinčaves, Galicija, Dobrl*ves'
Nemški odpor zlomljen
i
Ljubljana, 29. maja. Ob 21.30 je došlo,.naslednje poluradno poročilom Naše hrabre čete so s prirojenim Jim narduSenJem zlomile rsak
neprljateljski oddor In so dosegle Dravo.
S tem so rešile naš težko mučeni nared na Koroškem od uasilja in trpinčenja pobesnelih Nemcev in so zopet prinesle svobodo Spodnjemu Dravogradu, Šoštanju, Pliberku, Černi,Železni Kaplji,Sinčivesi italicijiitd.
Še enkrat seje skupno prelivala kri'Srbov, Hrvatov in Slovencev za celokupno ujedinjeno domovino.	(Po	LDU)
Naša telesna vzgoja ni na vrhun cu, treba ji je reforme in po možnosti izednačenja v vsem kraljestvu. Kot glavno sredstvo za telesno vzgojo velja še vedno telovadba. Ta naj se vrši po Tyrševem sistemu. Ta sestav je pri severnih Slovanih (Čehih in Rusih) že prebil preizkušnjo in se popolnoma obnesel, zato ga smemo z mirno vestjo prevzeti. Izpopolnimo ga pa še vedno iahko z vsemi najlepšimi in najboljšimi telesnimi vajami.
Prava telesna vzgoja pa se ne sme jjvršiti samo v zaprtih prostorih. Kadar dopuščajo vremenske razmere, mora mladina pod milo nebo, tu naj se kreta In giblje v čistem zraku in solncu. V ta namen naj služijo igre pod milim nebom, izleti in lahka tu-ristiks. N>smo ozkosrčni, prevzemimo tudi športne vaie, Tudi špot ima mnogo klenega zrna, ki ga moramo izrabiti pri telesni vzgoji. Zavarujmo se pri športu samo proti eni točki, ta je pretiravanje. Telesna vzgoja ne zasleduje špotrnih rekordov, njen namen je zanesti gotove športe v splošnost, da jih bo deležna večina naroda, ne posamezniki, ki se lovijo za svetovnimi rekordi. Vsak šport ni za vsako starost, zato moramo previdno izbirati in vsako športno vaio starosti primerno prilagoditi! Odločno pa mora zavrniti šola sirovost in podivjanost, ki se kaj radi pojavita pri športih.
Lahka atletika tvori mejo ined športom in telovadbo, ona takorekoč spaja ti dve panogi telesne vzgoje. Sprejmimo jo! O njej velja isto, kar smo rekli o šporbh. Lepa in popolna izvedba vaje, ne pa dosega rekordov, bodi geslo pri lahki atledki. Pri vsej opreznosti pa ne smemo popolnoma izključiti tekem, ki naj se vrše med istovrstnimi in sorodnimi zavodi. Tekme vzbujajo veselje in zanimanje do stvari ter pospešujejo družabnost in strpnost, dokler se vrše v mejah prijateljstva. Nikdar pa naj ne bo namen tekem ln javnih nastopov pokazati javnosti peščico najboljših telovadcev, pritegniti je k takim priredbam vselej vse, tu naj se pokaže delo celote, ne pa posameznika.
Da dobi šola za telesne vaje potrebnega časa, bi bilo treba uvesti skozi vse leto nerazdeljen pouk. Za znanstvene predmete bi se uporabil dopoldanski čas, za telesno vzgojo pa popoldnevi. Dve tedenski uri zadoščata za telovadbo v ožjem smislu in naj bi bili uvrščeni med znanstveni pouk ter vsaj deloma služili za duševni odpo-čitek. Za vse ostale panoge pa bi se porabila dva popoldneva na teden, in sicer vselej po dve uri skupaj. Tako bi učencem preostalo še vedno časa dovolj za domače učenje in ponavljanje v šoli predelane tvarine. Da bi imeli učenci v takih popoldnevih res priliko udeleževati se nemoteno telesnih vaj, bi se morala šolai v toliko ozirati na telesno vzgojo, da bi učenci v teh popoldnevih ne dobivali domačih pismenih vaj. Pri iibiranju posameznih panog bi se morali ozirati na letni čas, vremenske razmere in na
stopnicah na morišče. Krvnik Janoš se je približal, da mu zaveže oči, toda obsojenec ga je porinil od sebe.
»Srbski oficir ima pravico, da umre z odprtimi očrnil«
Pogledal je v nebo in iz njegovih prsi se je čul zadnji klic:
»Živel srbski kralj! Živela srbska armada!«
*
Kdo ve, če mu je njegova jet-niška prijateljica izpolnila zadnjo željo in okrasila njegov grob s cvetjem? Ali ve kdo belgrajskih prebivalcov, kje počivajo kosti junaka in mučenika Ivana Gosarja ?...
Josip Povhe.
(K njegovi dvajsetletnici.)
V ponedeljek dne 2. junija bo praznoval Josip Povhe, prvi slovenski komik narodnega gledališča, dvajsetletnico svojega umetniškege delovanja. Za svoj večer si je izbral Hervejevo opereto »Mamzeli Nitouche«, v kateri je letošnjo sezono že šestnajskrat briljiral kot organist Celestin.
starost učencev. V Času, ki bi ne bil primeren za gibanje pod milim nebom, bi 3e zaposlili učenci v telovadnicah, kjer bi se vršila telovadba v vrstah, ki bi jih vodili boljši učenci. Seveda ne bi bil kos vsemu delu en učitelj. Udeležba pri vseh teles ih vajah mora biti obvezna, ker se, kakor kaže izkušnja, navadno najbolj potrebni dijaki najrajši odtegujejo telesnim vajam. Izjeme sme dovoliti le zdravnik. Obvezna udeležba pri popoldanskih vajah bi veljala le za učence mestnih šol in v industrijkih krajih. Učenci kmetiških šol imajo itak prilike dovolj za gibanje pod milim nebom, ker morajo opravljati po končanem pouku razna kme-tiška opravila.
Vsi predpisi in zakoni pa postanejo iluzorni, dokler nima šola potrebnih naprav za telesno vzgojo. Vsaka šola mora imeti številu učencev odgovarjajočo telovadnico s potrebnim orodjem v zadostnem številu. Poleg telovadnice v neposredni bližini šolskega poslopja, oziroma telovadnice naj bo pripravno telovadišče. Za igre pod milim nebom in za lahko atletiko pa je treba v mestih in industrijskih krajih pripravnih igrišč. To bodi raven in primerno ograjen prostor s shrambo za igrala in drugo orodje. Država mora imeti zakonito moč, da v slučaju potrebe lahko prisili dotično občino, da da na razpolago potrebni prostor.
Nad vse važno je tudi vprašanje javnih kopaiišč v velikosti, da so primerna tudi za plavanje. Ne smela bi jih pogrešati nobena občina, ker bi se. s iškimi napravami nedvomno dvignita snaga vsega prebivalstva, kar bi jako omejilo nevarnost epidemij.
Telesne poškodbe prš izvajanju raznjh telesnih vaj seveda niso popolnoma izključene. Pri vsej pazljivosti voditeljev se dogode taki slučaji. Za to bi morala skrbeti država, da s potrebnimi odredbami skrbi za kritje stroškov pri poškodbah, bodisi z obveznim zavarovanjem proti nezgodam ali z državno podporo.
Predvsem pa bodi skrb države, da si vzroji potrebno število strokovno izobraženih vzgojiteljev, ki bodo prevzeli telesno vzgojo v svoje roke. Želeti bi bilo, da je vzgoja vseh teh za vse kraljestvo enotna, ker bi bila potem tudi telesna vzgoja mladine enotna. Vzgoja strokovnjakov je očrtana v glavnih obrisih v III. odstavku. Princip, da bodi telesna vzgoja v rokah duševnih vzgojiteljev, stremi za enakopravnostjo duševne in te lesne vzgoje. Pa tudi dejstvo, da učitelj pri telesnih vajah bolje spozna značaj in volj§ učencev nego pri znanstvenem pouku ter si lažje ustvari pravilno sodbo o duševnih zmožnostih učencev, govori za obojno vzgojo v eni osebi.
Preden pa pride država v položaj vzgojiti si zadostno število strokovnih učnih oseb za telesno vzgojo, bi bilo umestno pritegniti k temu delu v slučaju pomanjkanja šolnikov, ki imajo veselje za to, izobražene strokovnjake
Rojen 1884. leta v Ljubljani je prišel mladi Povhe kot 14 letni fantiček leta 1898. v dramatično šolo, k takratnemu režiserju slovenskega gledališča Inemannu ki je poučeval in pripravljal naraščaj v vseh za sposobnega igralca potrebnih strokah. Po ab-solviranju prvega tečaja, ki je končal 15. oktobra, je zaposlil Inemann mladega Povheta, v katerem je takoj spoznal nadarjenega mladeniča, v manjših vlogah. Tako je začel mladi Povhe takoj praktično vporabljati teorijo, ki mu jo je podal njegov takratni učitelj in režiser. V prvi sezoni je kreiral z velikim uspehom malo vlogo. »Peter Foča* v »Rokovnjačih«, pozneje je igral kot 16 letni fantiček 70 let starega slugo v Aškrčevi drami »Izmaj-lov« i dr. vloge. Tudi nasljedni leti je Povhe nadaljeval svoj pouk pri Inemannu ter bil za sezono 1899/1900 zopet angažiran za manjše vloge.
Ko je 1. 1900. odšel Inernann v Prago, se je tudi za Povheta začela nova doba. Sicer ga je Inemannov naslednik Dobrovolny zopet angažiral za manjše vloge, vendar je mladi Povhe
Pokrajinske vesti.
kr Iz Črne na Koroškem se poroča, kako zavedni narodnjaki so ta mošnji rudarji. Nemški roparji, ki so zasedli ta rudnik, se kar tresejo pred delavci. Ti so izjavili, da bi sami pregnali roparske tolpe i z Črne, ako bi imeli orožje in municijo. Neki dan se je raznesel glas med nemškim vojaštvom, da bode nastopilo 200 oboroženih rudarjev; Nemci, ki imajo kosmato vest, so bili vsled tega popolnoma zbegani. Vedno se odpravljajo za oddih. Začudeno se povprašujejo,
vsled takratnih neznosnih razmer odšel za sezono 1900/01 k nemškemu gledališču v Ljubljani. Takratni ravnatelj Wolf ga je angažiral seveda zopet kot eleva v zbor in sicer za tri mesece brez plače, za nadaljnje tri mesece & 40 K in za poletne mesece na mestno gledališče v Francove Vare k 65 K kot zborovodjo. Iznova se je moral učiti Povhe dramatične nac-brazbe in nemškega jezika, katerega je bil takrat le za silo vešč; učitelji so mu bili režiser \Veissmullcr in karakterni komik Lang. Šest let je prebil Povhe na nemških odrih v Ljubljani, Francovih. Marijinih in Karlovih Varih, dalje v Žatecu na Češkem, Moravski Ostrovi in končno v »Venedig-Theater« na Dunaju.
Leta 1907. ga je povabil itendant takratnega slovenskega gledališča, profesor Juvančič v Ljubljano. Gostoval je v operi »Evangeljnik« v komični vlogi krojača Zitterbart in v operi »Traviata« kot baron Duphol zi zbornim uspehom. Profesor Juvančič je takoj spoznal velik talent v Povhetu ter ga angažiral za komično stroko k
kako je to, da jih v Črni vse po stiani gleda, po drugih krajih, da so jih ljudje vse bolj prijazno sprejeti in jim b postregli. Da, nemški ropar, le pomtslb da je črnski delavec že davno spoznal svojega nemškega tlačitelja, pod koji® je bil suženj brez vsakih pravic, it* tudi ve, kako bi bilo za naprej, ako bi zopet zavladai kapitalizem. Zato je pa naš delavec ostal naroden in noče imeti z roparsko Nemško Avstrijo ničesar opraviti, temveč okleniti se hoče Jugoslavije z dušo in telesom. Vsa čast in priznanje za/ednim črnskim rudarjem!
slov. deželnemu gledališču, kjer je do danas nepretrgoma deloval. Njegove najboljše vloge od tega časa so bile: »Eisenstein« v Netopirju, »Pipo« 'f Mascotte, »Joachim« v Valčkovem čaru, »Bazil« v Grofu luksemburškem, »Wal-Senstein« v Jesenskih manevrih, »Muf' zuk« v Girofte-Girofla, »Zsupan« v Ciganu baronu, »Allendorf« v Dijaki1 Prosjaku, »Celestin« in »Major« £ Mamzeli Nitouche, »Bakkenkijel« v Lovčevi ženi, »Janko« v Piskrove*cU.’ »John Couder« v Dolarski princesk*’ »General« v Michujevih hčerkah *4. Igral je tudi mnogo v drami in burk*-Najsi je dobil še tako neznatne vk*Se* povsodi je bil na svojem mestu ^ jih vedno rešil z briljantnim usp^^j Po Verovškovi smrti je on ostal e slovenski komik.
Mi vsi mu čestitamo ,k Tn^e£^o dvajsetletnici ter mu kličemo; Le pogumno in nevstrašeno naprej
—a—
kr Siovenjgradec. G. dr. Barle v Kozjem nam z ozirom na našo notico v št. 126 z dne 25. majnika. 1919 podaja sledeče pojasnilo: Kot noiar in zagovornik v kazenskih zadevah prevzel sem zastopstvo svojih svakov bratov Franceta in Ivana Schuiier v Slovenjemgradcu in se zaradi tega osebno informirat na licu mesta in tudi prosil okrajno glavarstvo in vojaško oblast v Slovenjemgradcu intervencije, da se obva.uje imetje svakov zopetnega plenjenja in oropanja. Dokazni materija! predloži! bom drž. pravdni-5tvu. Sta-li in v kolikor sta kriva svaka Schul er in o zaplembi njunega imetja, sodila bode naša pravična drž. obiast.
kr Gornji grad. Dne 19. t. m. je Prispela sem stotnija srbske konjenice. Naše prebivalstvo jih je prijazno sprejelo in kmalu smo se spoprijatelji!?, kajti srbski vojaki so po svojem lepem vedenju v.?em naravnost inponirali. Zelo se nam je tudi dopadlo obnašanje srbskih častnikov. Takoj smo opazili, da so srbski Častniki kot bratje občevali z moštvom, da so celo z njim skupaj kosili na cesti To je pravi demokratizem, ki vzbudi zaupanje in ljubezen vojaštva do častnikov.
— Sreča
za raš narod, da bodo Srbi zanesli v našo armado duha pravega demokratizma in prijateljstva!
kr Maribor. Tvrdka Julij Pfrimer, veletrgovina z vinom je dana pod drž. nadzorstvo. Za oskrbnika je postavljen Andrej Oset, trgovec s Tolstega vrha tein« to*kem, kateremu so nemške M razdejale in oropale. nes tiLBlai»ca. Tu je ugriznil stekel pes ove osebi.
.-Prfi vf	Odsek	„Sv. vojske" pri-
ed’!«- dne 30. maja t. l.ob 20.
nrSarI0,Snrl Narodnega doma javno predavanje. Govori dr. Avg. Reisman:
Akohol in etika. Vstopnina 40 vin. Povabljeni so tudi neabstinenti.
kr Škofja Loka. Telovad. društvo nujno rabi načelnika, dobrega telovadca. Društvo mu preskrbi primerno službo. Rtilekiantje naj pošljejo svoje Prdfnje na tajnika br. Rudolf Ziherla v Škofji Loki.
^ Kranj. Nov zobozdravnik. G.
. ‘ an .f,r?er». ki je prišel med vojno . 8°nški begunec v Kranj, se je stalno naselil iu ter otvcril zobozdrav-niški in zobotehniški atelje.
kr Še enkrat Domžale. Pogreta jed navadno ni dobra in že enkrat sporočene novice podajati za list ni priporočljivo. A z ozirom na pojasnilo
g.	majorja pl. A. smo dolžni povedati, da je njegov prihod v Domžale prišel tako nepričakovano, da je povzročil n&jvečje razburjenje. Stvar je tudi smešnega značaja in bo v zaoavo čilijev. Raznesla se je po Domžalah Y‘ca; da bodo Italijani naš kraj za-nik i ln da le Pr*šel italijanski čafit-•	_ t-adsiatterju Kaka vznemirjenost
r .flastala je lahko misliti. Niti službujoči orožnik ni bil o prihodu g. ma-l°rja obveščen in je sam Izjavil, da J16 ve, kdo je prišel k LadsiStterju. terazil se je, da gre osebno tja in če je res italijanski višji oficir, ga bo pozval, naj pove, Kaj ima tu opraviti, če je pa naš, se mu mora tudi legitimirati. Seveda se je stvar pojasnila in ljudstvo pred strahom oddahnilo. — Verujemo, da je g. major delal v najboljši veri, imeti je pa moral slabega iskalca stanovanj, da ga je zapeljal ravno k temu Tirolcu, ki ga ljudstvo smatra za vse kaj drugega uego prijatelja naše države.
drž °n Skrajni čas je, da podpišete rok t° P080!'1«« kaiti 1- junija poteče I ’ ni vojno posojilo, temrcč to ari&avno posojilo in to je velik »zioček. Država SHS ne rabi poso-gj® 23 vojno, temveč za mir, da učvrsti k spodarsko moč svojih državljanov, or torej želi, da država čimprej
kli L* raae’ ki i'h ie za£lala vojna, Kdor želi, da nastopijo čimprej urejene azrnere; kdor želi, da se moč Jugo-tavije utrdi in učvrsti: naj podpiše raavno posojilo, ki je razpisano urno do konca tega meseca. Vrni!a
bo država to posojilo že čez pol leta, torej še letos in vsak, ki podpiše državno posojilo, se bo lahko prepričal, da je ne !e varno naložil svoj denar, [temveč da je storil s tem ve-levažno n »rodno-državno korist.
dn Ljudsko Štetje v Trstu, Ita lijanski guverner za Julijsko Benečijo je odredil ljudsko štetje za Trst, po stanju 1. junija 1919. Mestnemu magistratu je poverjena izvedba štetja. Določenih je pet komisij, ki bodo vodile šietje tržaškega prebivalstva. Za tržaško okolico se vrši štetje v šoli na Opčinah.
dn Pomanjkanje vode v Trstu. Kakor javljajo tržaški listi, je v Trstu nastopilo pomanjkanje vode. Ulic ne morejo redno škropiti in vlada velikanski prah.
dn Visokošolski transport. O u visokošolci, ki žele v začetku junija potovati na Čehoslovaško, naj se v svrho sestave transporta blagovolijo pismeno javiti do 2. junija na naslov: Janežič Pavei, cand. mc-d., Ljubljana, Dolenjska cesta 20/1. Odhod transporta se naznani v časopisih.
dn Služba okrožnega in hiral-ničnega zdravnika v Vojniku. Deželna vlada za Siovemjo razpisuje službo okrožnega zdravnika v Vojniku pri Celju, s katero je obenem združena j- zdravniška slnžba na tamošnji hiralnici, i Okrožni zdravnik dobiva letno plačo | 1200 K in ima pravico do šest pet-j letnic po 100 K. K temu je do pre-j klica dovoljena draginj s.;a doklada v i izmeri 100 odst. vseh službenih pre-j j eni ko v. Za zdravniško službo na hi-; ralnici pa jo določena letna remune-rac ja 1200 K.
dn Izprememba voznega reda na Bohinjski železnici. Sl. junijem \ 1.1. se ustanovita na progi Jesenice-i Bistrica-Boh. jezero dosedanja osebna j vlaka št. 13 in 84 ter se mesto njih i njihuvedej \na progi Jesenice -Bistrica-! Boh. jezero dnevno redno osebni vlaki ! št. 11 in 15, odhod iz Jesenic ob 10.,
| oziroma 15 10 prihod v Bistrico Boh. j jezero ob 10.53 in 16.05; na progi Bistrica Boh. jezero-Jesenice osebna i vlaka št. 14 in 16, odhod iz Bistrice-Boh. jezero ob 4 00, oziroma 17 00, i prihod na Jesenice ob 5.02 in 18.03-
j   Na progi Planica-Jesenice se z
i istim dnem ustavi vlak štev. 1713 ter j uvede mesto njega dnevno redno vlak j §t. 1747, radi zveze na Jesenicah na jutranji ljubljanski viak. Odhod iz Planice ob 3 45, prihod na Jesenice ob 4,55. -- Na progi Ljubljana g!, kol,-j Jesenice-Bistrica-Boh. jezero vozi od j L junija eo 30. septembra 1.1. ob ne-i deljah in praznikih direktni osebni vlak • št. 1722/23. Odhod iz Ljubljane gl. kol.
; ob 4 55, prihod na Jesenice ob 7.01, j odhod iz Jesenic ob 7.39, prihod v j Bistrico-Boh. jezero ob 8 23. V na-: sprotni smeri pa.-vlak št. 18/1711, od-j hod iz Bistrice Boh. jezero ob 18.36, prihod na Jesenica ob 19.45, odhod iz Jesenic ob 2022, prihod v Ljubljano gl. koi, 22 46. — Za ta nedeljska vlaka izdajale se bodo za razdalje nad 50 km za 25 odst. znižane povratne vozovnice in sicer samo za II. in III. razred. Ako se te povratne vozovnice uporabljajo pri drugih vlakih, oodisi če tudi samo ob povratku, doplačati je razliko na normalno ceno za obe smeri.
dn „Kje so krivci?" Z ozirom na ta naš članek, ki ni vseboval nobenega pavšalnega napada na častniški zbor slov. plan. pešpolka, so se čutili nekateri gg. železniški uradniki — „ki niso strateg? in v vojaškem poveljevanju neuki, a upravljajo že peto leto železniško vojaško službo1* — poklicani, da podajo neko izjavo, ki ni v nobenem stiku z našim člankom. Od podpisanih gospodov poznamo samo g. višjega revidenta Franja Žemljo, o katerem vemo, da je v vojni služd vVolčjidragt pri Gorici, kjer si je pridobil od raznih avstrijskih civilnih in vojaških oblasti vse polno priznanj za svoje zaslužno delovanje v železniški vojaški službi.
dn Slab denar. Med ljudmi cir-kulira vse polno bankovcev, ki se jim na prvi pogled vidi, da niso pravilno žigosani. Ker je izključeno, da bi naša država svoječasno take bankovce za-
menjala za dinarje, se vsakdo opozarja, naj pazi, kak papirnat denar dobi, da ne bo oškodovan.
dn Na osepnicah je zbolelo v Sloveniji več cseb.
d n Sprejme se begunska družina ali trije deiavci za poljedelstvo. Ponudbe sprejema Posredovalni urad za begunce v Ljubljani.
dn Koroško deklico-begunko, ki bi bila voljna pestovati majhnega otroka, bi rad vzel k sebi za nekaj časa Ivan Urek, učitelj, Vransko pri Celju.
dn Naša siromašna deca na Hrvaškem. Prejeli smo in priobčujemo: U Vašem cijenjenom listu od 20. svibnja t. g. iznijeli ste u članku
0 sestanku u Ljubljani u svrhu pomoči slovenačkim bjeguncima, da jje govornik g. Kozman, kritizirajuči postupak raznih javnih faktora i utvrd-jujuči poimence socijalnu krivicu, koja se nanosi djeci izrekao, da je na prehrani u Hrvatskoj i Slavoniji preko 2000 djece, o kojima nitko ne zna, jesu i živi ili mrtvi, košto i to, da je iz Hrvatske došlo u Ljubljana 30. djece, koja su bila sva razderana, zaprljana
1 ušijiva. Ne sve navode g. Kozmana izjavlja'potpisani oblasni odbor ovo: Slovenačke djece namjesteno je sada u Hrvatskoj i Slavoniji 454, a ne 2000, kako je to g. Kozman ustvrdio. Za svako pojedino dijete mogu roditelji u srako doba seznati gdje je i kako mu je, ako se obrate na Oblasni odbor bilo pismeno, bilo brzojavno ili telefonski. Za ono 30 djece, za koju je navedeno, da su stigla u Ljubljanu razderana, zaprijana i ušijiva, izjav-ijujemo, da je povratak te djece usli-jedio bez odborova znanja i privole. Kad bi se bilo^pratioc djece koji se je s njome vračao prijavio s djecom kod Oblasnog odbora, kako mu je to i dužnost bila, bio bi odbor ovu djecu uredio i obukao. Ako su ova djeca došla kuči takva kako tvrdi g, Kozman, krivnja je na onom, koji je djecu cdveo Icuči. U Zagrebu, 23. svibnja 1919. Oblasni odbor za zaštitu djece iz Hrvatske, Slavonije, Megjumurja i Istre u Zagrebu.
dn Narodni davek. Gosp. Ivan Ušlakar, notar. nam. v Laškem, iz treh kazenskih poravnav 90 K. Po gosp. Jos. Ježek vposlala ljudska šola v Šmihelu pri Novem mestu K 32 42 in ga. Marica Kozina iz Novega mesta 20 K. Srčna hvala!
Ljubljanske vesti.
1 Pegavica. V Ljubljani se je pojavil en slučaj pegavice.
i Umrla sta g. Franc Žiškovsky, maior vojnega stavbnega urada v Ljubljani in g. Vladimir Veršec. Prizadetima rodbinama naše sožalje,
I Srbsko pravoslavna občina prosi vse pevce in pevke, ki žele ob nedeljah in praznikih sodelovati pri pravoslavnem nogoslužju v evangeljski cerkvi na Marije Terezije cesti, da se javijo pri g. Zormanu v opernem gledališču, soba štev. 5. (Knjigovodstvo). — Za srbsko pravoslavno občino D. Obradpvič, vojaški duhovnik.
Narodno gledišče.
Pelikan.^ Težka je Strindbergova
drama, polna misli, ki zahtevajo celega umetnika. Naravno izražanje skoraj vsth grehov proti Mojzesevemu deka-logu v modernem družinskem in zakonskem življenju, ki je usodepofha posledica novodobne demonične ženske vzgoje, je velika umetnost, katere ne zmore vsak umetnik. Strindberg je rszvi] svojo dramo na tragičnih spominih oseb, ki predstavljajo njegovo naziranje o ženski. Vse je logična po sledtea krivde, zagrešene od moderne ženske, ki hoče biti več nego sme biti.
Sinočnja premijera „Pelikana“ je pokacala, kaj premorejo naši umetniki, če jim je dana prilika, da uveljavijo svoje zmožnosti. Živel sem v razmerah, ki so tni dale priložnost, da vidim od blizu mater, kakoršno je opisal Strindberg v svojem ..Pelikanu". Ko sem
pozneje bral to dramo,
sem jo videi drugič in sinoči tretjič, čeprav sem že gledal preje ..Pelikana" na odru. Gospa Bukše-kova jo je igrala z vso resničnostjo in je položila vanjo svoje najboljše moči, ki pričajo o njenih velikih zmožnostih. V zadnjem dejanju je ne bi mogla prekositi nobena druga. Njeno izražanje duševnega razpoloženja zlobne, toda v svojem prepričanju »nedolžne" matere, ni daieč rod viška umetniške moči. Hči gdč. Šaričeve je bila umetniška kreacija, ki me je prepričala o nenavadnem talentu Šaričeve. Vseskozi naravna in dosledna, je izražala občutke nesrečne hčere in prevarane mlade žene na način, katerega more prav razumeti le oni, ki razume tragiko ženske narave. Velika je njena bodočnost na odru, če bo nadaljevala svojo umetniško pot tako, kakor jo je hodila sinoči. In g. Železnik! Njegov sin je bil gotovo najboljši dokaz za trditve o njegovi veliki umetniški zmožnosti. Nastop z materjo, pogovor s sestro, vse njegovo notranje in zunanje izražanje je bilo odsev Železnikovega stremljenja po popolnosti. G. Bratina je bil pravi zet in mož v okviru drame. Ugajal je kakor vedno, le njegove brice niso bile prave. Dekla gdč. Rakarjeve jev kratki ulogi storila svojo dolžnost. Režija brez hib, scenerija krasna. Posebno je treba omeniti začetke posameznih dejanj. Ne samo Šaričeva in Železnik, ampak tudi ostali so zaslužili venec, toda ni ga bilo od nikoder! Smelo rečeno, sinočnji »Pelikan" je bil višek letošnje sezone. Gledišče je bilo skoraj polno, toda do tega skoraj je še precej! Če b naznanili plakati, da se predstavlja kaka »Nordisk-drama“ v kinu, bi bil prostor pred platnom gotovo celi dan nabito poln. Zadnje besede v spomin ljubljanskemu občinstvu.	—-r—
vesti.
Romunske grožnje. — Romuni proti jugoslovanskim zahtevam. — Romunske de-| monstracije proti našemu poslaniku v Bukarešti.
Bel gr a d, 29 maja. (Izv. por.)
; Iz Bukarešte javljajo, da so. se v ne-! deljo vršile velike demonstracije proti ! Jugoslovanom. Na glavnim trgu se je l zbraia številna množica, ki je pozneje j demonstrirala pred poslopjem jugo-; slovanskega poslaništva. Vojaštvo je | poslaništvo pravočasno zastražiio.
Bukarešta, 29. maja. Romun-i ska agencija „Dacia“ poroča, da je | vest, po kateri bo de! Banata pripadel \ kraljestvu Srbov, Hrvatov in Sloven-i cev, izzvala protestni pokret med Ro-f muni. Romunska vlada je zapretila, da ; odpokliče svoje delegate iz Pariza, * ako se ne premeni odlok konference. | Zaeno bi v tem primeru odstopila i sedanja vlada in bi nastopila provi-s zorna vlada.	(LDU)
Bel grad, 29. maja. Iz Bukarešte poročajo: V nedeljo je bila tukaj pred gledališčem javna skupščina. Opoldne je prišlo pred naše poslaništvo 40 vojakov z enim častnikom in 6 poli-dijskih komisarjev. Poslaništvo, kakor tudi vse sosednje ulice so zastražili vojaki. Na meetingu, ki je bil oč.tno inspiriran po romunski vladi, je bilo mnogo govornikov, ki so govorili proti Srbiji. Množica je klicala: „Dol s Srbi, ki pozabljajo naše pomoči 1“ Manjši del manifestantov je prišel pred poslaništvo, toda vojaki so ga odpodili.	(LDU)
Državljanstvo kraljestva SHS. Bel grad, 29. maj3. (Izv. por.) Ministrski svet je tazpravljai o zakonski osnovi glede sprejema tujcev v državljansko zvezo kraljestva SHS. Prvotna osnova je v toliko izpreme-njena, da je kot pogoj državljanstva stavljen dokaz o 50-letnem bivanju na jugoslovanskem ozemlju, prvotno je bilq pogojeno 30-letno bivanje.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
! 30 ' tev
IT- T' -WW.’»*»»■
II
JUGOSLAVIJA"
ima hitre in najtočnejše vesti, telefonska in brzojavna porodila iz Belgrada, Zagreba, Sarajeva in iz inozemstva.
JUGOSLAVlJH"
je razširjena po celi državi SHS. Samo v Ljubljani se proda okoli 5000 izvodov dnevno.
Prodaja se povsod. — Oglasi v Jugoslaviji' imajo največji uspeh.
Opozarjamo na brošuro: L
„Kod naj se potegne pravična
meja med Jugoslavijo in lialijo?1
6
w.
■'roda se
'm
M
Kanditc, Boks Drops, sla*
■ dovne kandirane maudule, i | druge slaščice, more se dobiti ca malo i debelo, za na-
j ručbe preporuča se Tomo t Zagrajski, trgovina z južnim j sadjem, kanditi i slasčicima,
; Novo mesto 38.	674
Soda canstica K 8*— kg < Soda (ciistal) 14 K. Suhe slive
■ na vagone z izvoznico 440 K, — na malo brez pako vanja
j K 4-50 -- K 5 — pekmez 8 K.
Salama, klobase sjanina K j 30 —. Vse vrste semena, vina slivovice jako ceno. CenoV'
P7-
Priporoča se tvrdka:
Ljubljana, Sv. Petra nasip St.7
ob Ljubljanici.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev m vsako obrt in njih posameznih delov, Igol in olja, ior drugega galanterijskega blaga.
Večja partija pigeiusl&cga papirja v pismih in kartonih ter ovitki za urade.
K. Linhart, urar
Marija Terezija c. T.
nik zastonj. Prvo bos. izvoz, , Veikazaiogazlatlh, srebrnih jmduzeče Oj. Vas.ljevtč, j inniklastiShur kabor0megB,
Sladkorčke! Karamele v kartonih po 140 kom , karton K 2f—, razpošilja po povzetju po pošti, dokler v zalogi Karl Leibner, Celje. 669
Schaffhauseu, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990
5’
J&upj. se
Spisal prot, F. Seidl. Z enim zemljevidom. Založil odRek za zasedeno ozemlje.
Cena. 1 krono.
Dobiva se po knjigarnah, v upravništvih .Jugoslavije" v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju iD Novem mestu.
e)
t?«
Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi Si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETt, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana.	4t9
Sl
Službe:
Vinska trgovina
Brata Molan, Celje,
Priporočata svojo veliko zalogo pristnih ljutomerskih, bizeljskih in dalmatinskih vin, kakor tudi speci-
zzrrr jaino Vcrmut-vino.
... •.......  j..v	,	..............
z gostilno in žganjetočem,
v sredini mesta CELJA, se po
razmeroma nizki ceni nemudoma proda. Pojasnila da iz prijaznosti g. Rudolf Pibroutz v Celju, Glavni trg, Štev. 4.
JKl
Sprejme se takoj služkinja ali gospodična k trem fantkom. Pomagati bi morala tudi druga sobna dela. Naslov v upravi lista.	682
Kočij užit zanesljiva, solidna, marljiva in sposobna (l za kočijo in ! za težko vožnjo) išče proti 200—300K mesečno, dobri hrani ter s prenočiščem v hlevu. 1. 01-govič, veletrgovina vina, žganja in slivovke, ter tvor-nica suhomesnate robe, Nova Gradiška, Slavonija.	673
j$ Razno.;
Poizvedba t Iščem gosp. Makuc Iz Stare gore, kateri
je služil kot uradnik na postaji v Hudi južni (njegova soproga je dotfia iz Skofle Loke). Kdor kaj o njem ve, naj mi proti povračilu stroškov na upravništvo lista. 675
SHS predstojništvo taboriščne uprave ___________Strnižče	p«J Ptuju.___________
Razpis natečaja.
Štev. 64/Preds.
Pri taboriščni upravi v StrniSču pri Ptuju se odda mesto r skrbnika in eventuelno mesto kmetijskega. nadzfratelja. Plača po dogovoru. Prosilci naj vložijo svoje prošnje, epremijene s potrebnimi spričevali in z dokazili o svoietn dosedanjem službovanju, v osmih dr. el ,Predstojništvu taboriščne uprave* v Strnišču pri Ptuju.
Strnlšče, 26. maja 19l9.
CIGOJ, 1. r,
predstojnik ekspon. nadkomisar.
Slovenci!
Nezmerno pijančevanje je naša narodna sramota in poguba.
Poraza na Koroškem je v prvi vrsti krivo popivanje in nenravnost med vojaštvom.
Pijanci in nezmerni pivci so grobokopi naroda.
Kako se morete vendar pri tej narodni nesreči in vsestranski stiski še veseliti in razgrajati!
Sramota pijancem! Sramota tistim, ki iz umazane dobičkaželjnosti dajejo piti do pijanosti !
Če hočemo živeti, napovejmo na celi črti boj nezmernosti in vsej razuzdanosti 1 Če ne, uničili nas bodo naši sovražniki in uničili se bomo sami.
Dopisovanje !n ženitne ponudbe
i
l)va inteligentna železniška podiivadnika, z lepo bodočnostjo, prijetnega, živahnega značaja, žeiita znanja z mladenkama v starosti 18 do 22 let. Pogoji: poštenost, pridnost, plemenitost srca in lepa zunanjost. Ponudbe s sliko pod , Zares* in *Za kratek čas" na upravo lista. Anctiimno v koš.	676
Prodam
za tri moške obleke angleškega blaga:
3-50 m iemno rjavega, meter po 175 K, 6-50 tn temne-r avegt;, meter po 125 K- — Naslov pove upravništvo lista. 1172
Iščemo
za takojšnji nastop x etro-jevittlja, I galerista, ter več gozdnih delavcev na parno žago; hrana in stanovanje zasigurana. — Ponudbe na tvrdko bratje Tavčar, Vazenica, Štajersko.	1131
iščeta se dva
t i	i	■
k večjemu vrtalnemu aparatu „Kapid“ z električnim tokom. Spričevala potrebna, plača po dogovoru. Šentjanški pretnogokop A. .IAKSL, Krmelj, Dolenjsko.	1166
Advokat
dr. Albin Smole
Ljubljana, Dunajska c. 20
Uradne ure: dopoldne od t/2^. do 12. popoldne od ’/23. do >/26. j Uradne ure specijelno v.a ’ davčne zadeve (davčne uasvete, davčne informacije, prevzem davčnih zastopstev):	Ud5
• popoldne od '/z:L do l/24‘
VIN
i
a živo štajersko perutnino razpošilja po najnižjih dnevnih cenah
Martin Šumak, razpo-šiijalnica jajc in perutnine v Krapju, p. Cven pri Ljutomeru. 1173
staro in novo,
slivovko, rum itd.
nudim po najnižjih cenah.
Kupujem suhe gobe, dobre vreče.
M. Rant, Kranj.
K
Preprodajalci!
remo za čevlje, vaselino za čevlje, cigaretni papir, cigaretne tulčice, pisemski papir v mapah, fino toaletno milo in drugo blago dobite pri Mahler i Opiatka, agren* turni i koinisioiialiii posa«, Zagreb, Jelačičev trg; št. a8 (polag Narodne kavane).
Med. univ.
dr. Rado Schober
zdravnik v Ptuju se je preselil iz hiše gospoda Mahoriča
v GospesKo ulico 16, marodnica.
Sveže koruzne seks in pšenične otrobe
razpošiljajo na odprem ne izkaznice, ki se imajo naročbam priložiti
vSjedmjeni paromlini D. D. v Bjelovaru;
Ovojni papir
PP*“ fin superior
bež. in rujav, s,e dtoaI^. Oddajo se le cele bale, oziroma role ali cel
vagon. ■— Pisma pod'„Ovojni papir". Ljubljana, poštni predal 74,
i I Ii R n I Tur>'H H liil MtmilWll li II«
t
Giauno zastopstvo
„ Savinjske tovarne barv in lesnih izdelkov*
priporoča ceuj. odjemalcem prvovrstne
barve, firnis, samokolnice
itd. itd. — NhroČila sprejema
IVAN FERLEŽ
v Celju (Narodni dom). — -■=I
Hajiepše dariis mlgttisi
je povest slovenskega dečka Iz pretekle svetovne vojske
JDORE“.
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na dežeti vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4- —. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v /.vezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8,
Treba mo za promt dobavu
viže vagona
I
i
lapna, cementa, eksera, prutnog željeza kao i -- ziokovnog lima. --
 —..............    f—
Ponude molimo slati na
Kovač i Stančič, Pitomača, Hrvatska*