200. Številka.
Ljubljana, v soboto 3. septembra 1898.
XXXI. leto.
Uhaja vsak dan ivrter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejen an za a v stro ogerake dežele la vse leto IS gld., za pni leta 8 g!d., za četrt Ma 4 gld., z» jedrn tne««m3 l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gl«i., za Četrt leta a gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje nadom rakuna se po D.kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolik« r poštnina znaša. — Na naro^be, brez istodobne vp «ft • 1 j itvo naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od Stiristopne j et t.-vrste po ti kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr. ce te dvakrat, in no 4 kr. 6t se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj s« izvole fiaikoati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je na Kon^rrsnem trgn it. 12. Upravniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon &t, 3-3=.
Pred državnim zborom
Na Dunaju, 2. septembra.
Uradni list je priobčil dane? cesarski patent, 8 katerim se sklicuje državni zbor na dan 2 G. septembra na novo zasedanje.
Vlada je torej zopet oživila tisti, za delo nesposobni parlament, kateri je bila že trikrat zaključila in o katerem je ves svet prepričan, da ne bo nikdar več redno funkcijoniral. To dejstvo priča jasno in glasno, da se odločilni krogi kar ne morejo sprijazniti z mislijo, da bo kdaj konec germa-ni zo vanj u in centralizovanju, in da hočejo za vsako ceno ohraniti nemško pre vlado v naši državni polovici.
Po zaključenju 14 zasedanja, in ko so se Thu-novi spravni poskusi izjalovili v sle d nemške pre po-tentnosti, takrat je bila prava prilika, narediti konec sedanjemu parlamentu, zasnova« nema na podlagi prekrivičnega volilnega rtda in famozne Schmerlingove geometrije ter ustvariti nov parlament na pr. na podlagi Taaffe-Steinbachovega volilnega reda, kateri je mej vsemi jednakimi projekti še naj pravičnejši in v sedanjih razmerah najprimernejši. Toda vlada tega ni storila, ker hoče na vsak način ohraniti nemško prevlado v C sltvanski in ker ji je celo Wolf-Schonererjeva obstrnkcija ljubša nego vsako ojpčenje slovanskih ljudskih strank. Strah pred ljudstvom in pred pravičnimi zahtevami Slovanov je v merodajnih krogih večji, kakor strah pred nemškim nacijonalizmom in zato se je moglo zgoditi, da je stari parlament zopet vstal iz groba.
Vlada je sklicala državni zbor, da poskusi ž njim parlamentarno obnovitev nagodbe, a dasi se z nagodbo zelo mudi, sklicala je državni zbor na razmeroma pozen termin, na dan 26. septembra. To je obudilo domnevanje, katero se sicer • češke strani prereka, katero pa more biti vzlic temu utemeljeno, da poskusi vlada novic doseči porazumljenje mej Čehi inmej
Nemci, v Bvrho, da bi slednji potem odnehali od obstrnkcije in omogočili redno funkcioniranje par lamenta.
Uspeha od tacih poskusov ni pričakovati. Nemci zahtevajo vsak dan ve': Vladno omahovanje utrjuje njih upanje na zmago. Zdaj se že ne zado voljujejo več s samim brezpogojnim preklicem jezi-kovoih naredb, ampak zahtevajo uveljavljenje nem škega državnega jezika in ustanovitev nove parlamentarne večino, v kateri bi Nemci imeli krmilo v rokab. Z ozirom na to pač ni misliti, da bi se spravni poskusi posrečili, in da bi Nemci odnehali od obstrukcije.
Toda tudi v slučaju da bi Nemci iz katerihkoli razlogov odcehali od obstrukcije in omogoč li, da 8e parlament mirno in stvarno bavi z nagodbe-nimi predlogami, ne sme vlada računati na parla mentarno obnovitev nag odbe. Velika večina nemških poslancev je odločno nasprotna vsebini nagodbe, ker so Badenijeve nagoibone predloge, katere vlada predloži drž. zboru, Avstriji na eminentno škodo. T e predloge žrtvujejo avstrijske koristi g o m p o d a r s k e m u jedinstvu monarhije in bi se mogle uveljaviti, ako Nemci opustć obstmk-cijo. Ie če bi cela desnica se zanje zavzela, kar se gotovo ne zgodi.
Vsaj slovenski poslanci so vezani po svojih obljubah, da bodo nasprotovali vsaki slabi nagodbi in vezani so tudi, nasprotovati sploh vsak ina-godbi, dokler vlada ne izpolni naših, na vseslovenskem shodu formulirani h zahtev, v kar je treba vlaii samo dobre volje in ničesar druzega.
Slovensko vseučilišča v Ljubljani.
(Na sbodu slovenskih visokoiolcev govoril stud. pbil. Davorin Majcen.} (Konec.)
Pa vse to, gospoda moja, bi še ne bilo naj* večje zlo; slovenski akademiki žive končno tudi brez zabav, če ni drugače, ko bi bili le na vseuči-
lišču ravnopravni! Toda vse prej nego to! Znar.o je, da nemški profesorji v Gradcu razločujejo izrecno maj slušatelji domačini inmej slušatelji gosti, to smo mi Slovani! — ki smo jim pro tudi prav ljubi. Po tej teoriji je n. pr slušatelj iz severne Nemčija domačin, Slovenec iz Štajerskega, kateremu je Gradec glavno mesto, pa samo — gost! Znanstveni klubi na graške m vseučilišču imajo dat e* \ S' popolnoma nemški značaj, Slovani nimajo pravice, vstopiti kot členi, dočita so nekdaj bili v teh klubih tudi Slovani, posebno Slovenci, zelo marljivi in delavni. Nemci 83 našemili celo boginjo znanasti s črno rdeče žoltimi trakovi, in ma'o jim je mari, da je postalo tako iz nj-> — strašilo! Poljak Balzer jim je očita', da zlorabljajo kulturo v svoje posebne namene. — Nemška dijaška društva so na-znarjala do lefoi ni vseučilišču svoje stvari v nemškem, italijanska v itaj jinskem, slovanska v slovanskih jezikih. Neoemška društva so predlagala rektorja poleg mm^kili originalov doslovne prepise v nemškem jeziku v potr,ilo, a nabijali so se na črni deski samo trigioali. To je bilo tako! Ali prišel je rektor Thaner! To je tista magnificeucija, ki je izrekla v štajerskem deželnem zboru „krilate* btBede: da pride iz svojega kulturnega tira, če sliai kaj slovanskega! — Rektor Thaner je obljubil nekoč nemčkemu dijaštvn javno, da bode čuval ,, nemški značaj" graškega vseučilišča. In zato bi morala slovanska akad. društva naznanjati svojim členom zborovanja itd. tudi v nemškem jeziku. Deputacijo slovenskega djaštva, ki se je šla radi tega pritožit, je rektor Thaner neprijazno odslovil. — Ko se je prosilo za lektorja za francoski jezik, bi?o je na črni deski nabito, da naj podpišejo prošnjo „slušatelji nemške narodnosti". To, gospoda moja je pač žalosten izrodek onega nezdravega lažinaci-jonalizma, pred katerim svari Nemce Nemec Paulsen, ki jim je spisal etiko. In tako čuti slovanski akademik povsod, da je res nekak gest, gost posebne vrste, s katerim se ne ravna tako, kak. r z navadnimi gosti. Kdo bi nam torej zameril, če se hočemo otresti te čudne gostoljubnosti, ki se s slova n-
LISTEK.
Gledališki učinki.
20. t. m. se začne sezona slovenskega gleda lišča, in gotovo se je veseli vsak slovenski izobraženec. Nikjer se ne ponuja človeka, ki ima razvit razum, okus in plemenito lrce, toliko vžitka, kakor ▼ gledališču.
Čudovita je moč gledališča na človeka. In vendar se izraža na vsakega drugače. Saj so si obiskovalci predstav tako različni po značaju, po izobraženosti, po naravi, da se temu Čuditi ne smemo.
Zelo zanimivo je opazovanje in poslušanje raznih gledaliških obiskovalcev. Tu v pritličji zdeha blaziranec mej igro, v odmoru pa oživi; tedaj se vskloni s hrbtom proti odru ter impertinentno pre motruje vse ženstvo. Iz lože se mu smehlja aristo-kratinja, ki je došla v gledališče le, da razkazuje svojo dragoceno toaleto in svoj sijajni briljantni ligp. — v drugi loži pa ostentativno kaže svoje preziranje igre in zaničevanje občinstva židovski bankir s svojo naduto družino. Kaj mu je umetnost, kaj mu je družba, —- prve ne razume, drugo prezira, kakor je i ona njega, predno si je pridobil na borzi bogastvo. Zdaj seveda prihaja sem, ker je to moderno in običajno, ter v znamenje, da si lahko privošči bagatelo te zarave.
A zanimivejše je ondi v »nebesnih višinah", na galeriji, kjer se shaja pravo gledališko občinstvo iz srednjih stanov. Tu lehko opazujemo in poslu Šamo, kolikor se nam zljubi, sosede na desni in levi. Saj se jim le prerada otvorijo usta, marsikdo tudi nalašč govoranči prav glasno, da bi ga smatrali v kdo ve kako imenitnega in učenega. Kriti« kov in kritikastrov je tu nebroj.
Malo plavolasko zapaziš vselej, kedar je na listu ime igralca X. Nji ni za igro, nji je le za junaka, katerega skrivoma obožuje v svojem srcu. Kako se ji žare' oči, ko nastopi. Kako burno ploska pri njegovem odhodu! Da, mladenka, izdajaš se, dasi ne poveš nobenemu svoje platonične lju -besni.
Drugo dekletce zopet vstrepeče in vzdibava pri vsakem ljubezenskem prizoru : „()h, kako je to lepo!" Da, tudi tvoje srce koprni po ljubezenskih zatrditvah, a čuvaj se, da one ne bodo le navidezne, kakor so gledališke, temveč skrbi, da postanejo temelj trajne sreče.
Mladenič ima pred seboj knjigo, v kateri skrbno zasleduje deklamacije, ne zmeneč se za dejanje. Gotovo je njegova glavna želja, da se nauči govorjenju „kot bi rožice sadil", da se privadi lepi dikciji.
Mnog'm je na trm, da izpoznajo igro samo. Ne znavši ničesar o dejanju, zasledujejo  to s po-
sebnim zanimanjem, ugibljajo mej akti njega na-dalnji zapletek, razpletek in rešitev. Z'asti ženstvo se zanima pred vsem za to, ali se končno dobć vsi pari ali ne. — Mnog'm je s tem omejen njih razum igre.
Znano je, da so n. pr. v prošlem veku morali na nemških odrih pretvarjati zvršetke Shakespearovih tragedij. Julija se je morala vzbuditi v rakvi, predno se je Romeo prebodel, in oba sta se predstavila došlim znancem, kakor tudi p. n. občinstvu kot srečna zaročenca. — Strežkinja je morala zalotiti Otella, predno je Desdemono usmrtil, in ga uveriti o njeni nedolžnosti, tako da sta se oba še začasna spravila. In tako dalje cum gratia in infi-nitum. Te čase smo že srečno preboleli. A še poznam, in to celo mej izobraženci, nekatere, ki ne-čejo iti v žaloigre, ker zahtevajo le „ srečen zvršetek* igre, da jim ta ugaja.
Tem nasproti se počutijo nekateri tem bolje, čim več morij se na odru dogaja. Ko sem se dal jednoč zapeljati, da sem si ogledal .Mlinarja in njegovo hčer", s^del som poleg trtsbuša^te žene, ki je v jednomer ihtela in se jokala, da se mi je že kar smilila. Proti koncu je rekla svoji eosedi, di prido naiašč vsako leto k tej predstavi, ker sa pri nji mora toliko jokati! Neko deklo pa je dejalo, da ona isto stori, a samo radi tega, ker ji pri sprevodu  duhov groza vse  ude stresa. — Čudui
fikimi  pojmi o gostoljubnosti kar nične strinja? K Jo bi se čudil, če si želimo v domovino, če se nam vzbuja v srcih neodoljivo hrepeneaje po slovenskem vseučilišču v našem krasnem kulturnem in političnem  središču,   v  tej  lepi,  beli slovenski Ljubljani?! — Slovensko dijaštvo  pa si ne želi v domov no iz maloupnosti,   ker bi s > ma zdela morebiti pozicija na tujih vseučiliščih pretežavna. Ni kakor gospoda moja!   Slovansko, slovensko dijaštvo se ne boji burševskih regimentov! In overjen sem, da govorim v imenu vsega slovenskega dijaštva, ako obljubljam, da bode slovensko dijaštvo na Dunaju  in v Gradcu   čast slovenskega naroda, svojo svobodo in svoje pravic tudi v bodoče, dokler mora pohajati tuja vse B 9 i U15 a, branilo — do skrajnosti! — — Dunajska in graška univerza ne moreta in no smeta postati iz ključ u o nemški učilišči!
.Proč z Dunaj*I Proč iz Gradca!4 — Kakor je M klical v kranjskem d želuem zboru župan Hn bar — nam veljaj v tem smislu, da se cluš«vno •mancipujemo. Nam Slovencem, gospod* moja, ni more nihče oJitati, da bi nn bili dovzetni za tujo kulruro. Se preveč dovsttoi smo, to čutimo najbolj suni! S kitajskim zidom se ne mslimo obkoljevati ! Kulturna dela tujih narodov vemo cen:ti! Toda podaviti se s ujo kulturo ue damo, svoje indivi Ju kalnosti kot narod nočemo in ne smemo vtot»iti v morju tuj* kulture! Vsak organlism se brani, vzeti v se toliko dobrega, prijetnega in sladkega, da ga raznese, če ima le ae količkaj moči v s>-bi.
Mi hočemo biti in ostati Slovani — Slovenci ne samo po srcu in čustvu, ampak tuli po duhu in po izobrazbi!
No'erao b ti več slabo slovenski govoreči tajci na lastni zemlji, ali, če že mi moramo b* t i in v obstoječih razmerah v resnici smo taki, nočemo vsaj. da bi bili tu li n tši otroci in naših otrok otroci isto, kar smo mi!
Zato smo d : nes tukaj za to zahtevamo svoje slovensko vseučilišče!
V 1 Jli!»t|aiii, 3. septembra,
„V večini — poka". Pod tem naslovom prinaša Sabdnsrsrjaniki „Grazer Tagblatt" članek, k je vzbudil mej obstrukcijou sti iz^estuo mnogo vesel,a. Večina poka — se ruši — razpadal Slovanska vzajemnost se podira, solidarnost dem čar-Si h strank je poikopana. Samo m.ilo še manjka, in razme.e v parlamenta se docela izpremene: C hi bodo obstrukoijonisti, Poljaki z Nemci vred pi nova — večina. Da pa se to res in kmalu zgodi, izvaja „Grazer Tagblatt" iz poljskega lista „Przeglad", ki je te dni pisal, da Poljaki ne bodo več hodili za Čehe po kostanj in da Poljaki niti češke m ti kake drug- obstrukcije ne bodo podpirali, kajti Poljaki nočejo postati čieni kake „imaginarne obstrukoiiske armadeu. Poljaki — pravi „Gr. Tgbltt." — bodo glasovali za vladne nagodbene pred oge. Čehi mo
rajo glasovati proti, k<r se boje češkega radikalizma. A kako bodo glasovali nemlki klerikalci? To še ni znano. Pričakovati pa je, da tudi proti, in tako se najdejo nemške stranke zopet v slogi proti vladi. S tem pa je stara večina pokopana in razbita in ustvarila se bo nova. Račun „Grazer Tagblatta" pa je za sedaj še prenagljen, kajti „Przeglal" je židovsko glasilo poljskih liberalcev, ki se bratijo vedno z „Neue freie Presse", nikdar pa ne organ poljskega kluba. Doslej so Poljaki ie vedno solidarni z večino, in solidarno z drugimi strankami veČine bodo tudi Poljaki glasovali za razpravo nagodbenih naredb. Od razprave do sprejetja vladnih predlogov pa je še velikanski korak.
Biankini o sedanji večini. Pred tremi dnevi je imela dalmatinska stranka prava v Spletu svojo glavno skupščino. Posl. Hiankini je poročal v delovanju stranke ter obžaloval, da se je v adresi dalmatinskega  deželnega  zbora tako malo povdirjala potreb*,  da se Dalmacija  združi s Hrvatsko. To združenje mora postati imperativna zahteva naroda. Glede državnega  zbora je  dejal,  da so se dal m a tiuski poslanci  stranke prava pridružili slovanski večini, in sicer ne iz sentimentalnosti za slovansko si go, nego iz prepričanja, da more biti v boju zatiran ga slovanstva z neinštvom njihovo mes'o ni strani Slovanov. Sedanja večina pa se ne bo dolgo obdržala v sedanjem negotovem položaju. Večina se bo  ali  pomnožila s kako nemško skupino ter postala takoj  res  vladna stranka,  ali pa — in to se zdi Biakiniju vrjetnejše — bode razpadla in  jeden  d^l pos ane zopet o »ozioijonalen. V tem slučaja se tuli Dalmatinci  pridcužijo opoziciji.
Celjski državni poslaneo Pommsr, ki je
ime! tekom parlamentarnih počitnic že '20 vol.inih shodov, — \Volf jih je imel okoli ISO! — je sklical minolo sredo v Celje  zop-it  nov  volilni shod. Na tem  shodu je  p mL Pommer   zavrnil Bideni Gautscheve jezikovne naredbe, označil tudi Thunove „poprave" za do cela nesprejemljive ter napovedoval vladi nadaljevanje naj ne i zp resnejše obitrukcije. Glede bodočega  državnozborskega  zasedanj*  je dojsJ, da bode gotovo brezvspešno.   Nemški   posl mci  g edo v boj, Pommer sam pa bode kakor doslej vedno v prvih vrstah. Volilci so izrekli  posl. Pommerju po polno zaupanje.   Pommer se ja lepo zibvalil ter zaklictl: „Heil!M Končno se je zapela „D.e W*cht am Rueina.
Schouererjanci in liberalci na Češkem so si v* dno večji nasprotniki. To se je pokazalo zUsti pri volilnem shodu liberalnega dr. Schiiokerja v Žatcu. Shod je sprejel resolucijo, ki je ostro obso-dla nacijonalce ter izrekla Sc(iii;kerju popolno zaupanje. N lcijonalci, ki so več d a;j strastno agito raU proti shodu, so hoteli trumoraa in s s lo vdreti v dvorano, a orožništvojih jn dvakrat zavrnilo z bajoneti. Nacijonalci so potem razgrajali po mestu ter ni padali liberalce. Radovedni smo, da li se to sovraštvo preneha v bodočem državnozborskem zasedanju.
Dopisi.
ljudje, ki si iščejo v tak.h  učinkih svoje razveseljavanje !
Mnogo več razuma in literarne izobraženosti imajo oni, ki so že preje preštud rali igro ter si jo ogledajo le, da opažu,ejo, kako posamezni igralci p .gode značaje v svojih nlogah, da premotrivajo kuko eo si oni uživeli vanje. Ti radi ob skujejo isto igro, ako na itopi v nji kak drug igralec ali gust da primerjajo in ocenjajo mejsebojno razne predstave.
Nekaterim je gledališče izobraževališče in tem jielj   umetnosti,   nekaterim   zabavišče   in naprava proti dolgočasja,    D» so si sodba teh dveh skupin dostikrat povsem nasprotne, je lehko umevno.
Dasi  je   Grillparzer nekoč  d jal,   da človek prične pohajati v gledališče, ko preneha zahajati v cerkev, ker čuti potrebo nečesa, kar ga vzdignje iz vsakdanjosti v višje sfere,  vendar dvomim,  da bi bilo mej slušalci kaj tacih, ki bi imeli  namen, da jim naj igra bo indirektna pridiga.   Sicer veljavni hrvatski književnik Kuhač trdi v svoji knjižici, v kateri napoveduje boj dekadentom in secesijonistom z cgn>m in mičem, — da morajo biti značaji v igri b'agi, zato da blušalec  pravi sam sebi: „Uo take popolnosti je še n sem dovozu"*, — a jaz sem sam čul žo pri^rostega moža, ki gotovo ni poznal najnovejše literature in ni pripadal naturalistom, ko je pri neki zelo idealni igri iekel:   .Tako blagih Jjudij ni v resnici na svetu, to je le na odru."
Torej pri tem že ni bil dosežen poboljševalni
namen.
Nasproti trdi hrvatski kritik,  da pri slabih značajih pravi slusalec:   „Tako hudoben pa nisem, torej  sem pravi   angelj;  ni mi treba poboljšanja." No, čul sem, zlasti pri ženstvu, v odmorih o kakem zločincu najtrpkejše sodbe in najmastnejše zabav-: ljice; dotičnik je  bil proglašen nevrednim,  da ga 1 zemlja nosi itd.   Torej oni grozni črnopisci niso j občinstva  pohujšali,  temveč  mu  obudili   stud do j pregrehe. Vsekako tudi  raoraličen učinek. Recept j g. Kuhača torej ni jedino pravi.
Sicer pa je res, da je  moč gledališka veli j kanska.   Zato se je že tudi izrabljala v razne na-! mene.   Država se ga boji, zato mu je uvedla cen j zuro, zato prepoveduje nekatere igre, zlasti socijalne, ' n. pr.  Mauptmannovo   „Tkalce",  ker  se  boji, da j uprizoritev človeške bede, prouzročene po sedanji ! družbeni sostavi, razširja socijalizem. — OJ histo ričnih tragedij smo se zadnja leta obrnili k socijal J nim, in upam, da prva socijalna drama na sloven. i odru „Jernej Tu raze r" uspe   tako,   kakor je { dtugod.   Občinstvo pa se bo uverilo,  da i tu ona j proklinjana moderna šola ni taka, kot jo slikajo j n:eni nasprotniki, temveč da je podala istinit umo , tvor.   „Turazer" je bla najznamenitejša no j vi te ta lanske sezone v nemškem ljudskem I gledališču dunajskem ter jo dosegla i drugod naj-I lepše uspehe. Spectator.
Od Save, 27. avgusta.  (Velika ideja gojimo!; Veliki narodi so bili pogubljeni, ker so bili nravno pokvarjeni, ker so bili nejeiini, ker so se v malenkostnih stvareh prepirali in gojili osebno mržnjo Maltm narodom je pa nevarnost pogube šj večja, ako goje" take in jednake nečednosti. Mi Slovenci smo gotovo mal narod, mlad narod, ker smo se svoje narodnosti šele v novejši dobi zavedati začeli. Ako se pa hočemo vzdržati   moramo vse nečednosti, ki se v nas pojavljajo, kolikor mogoče zatirati. Ogibati se moramo v prvi vrsti osebne mržnje, kakor je ne lavno ti dobro „Slovenski Narod* že povdarjal. Ogbtti se moramo pa tudi vseh malenkostnih idej. Ne da se tajiti, da ima povdarjanje krščanskih ah katoliških idej, povdarjanje konservativnih nazorov na jedni strani,  ic povdarjanje svobodomiselnih, demokratičnih in socijalnih principov na drugi strani tudi v slovenski pol ti k i s /oje mesto. Ali vse te ideje pri Slovencih oe smejo v prvi vrsti v poštev priti.   Ne smemo sicer teh in sličnih političnih nazorov malenkostne imenovati,  ali z ozi rom na prvo stremtjeme slovenskega naroda so to le ideje druge vrste.   Slovenci moramo velike ideje gojiti. Slovenci še nismo kot narod p ipolnoma pripnznano ljudstvo,  niti v svoji glavni kronovini nismo dejansko tako pripoznani  kakor bi morali b ti vsled državo h temeljnih zakonov, vsled § 19. Ker je narod slovenski vendar prvo in skoro jedino ljudstvo na Kranjskem,   moral bi se njegov jezik vsaj na Kranjskem  kot prvi jezik spoštovati, rabiti, v šolah goj ti, v pisaruicah kot uradu jezik služiti. Vprašamo pa: Ali se poslužujejo prve uradne osebe na Kranjsknm pri slovesnih prilikah v prvi vrsti našega jezika?   Ali ni marveč*- veliko uradov še na Kranjskem, v katerih se naš jezik popolnoma prezira? Toda pustimo te rekreminacije, katerih bi itak lahko na stotine našteli! Povdarjati hočemo le to, da moramo Slovenci le velike ideje gojiti, ako hočemo  tudi  kot  mali  narod  kaj   veljave imeti. Hvala Bogu v tej zadevi smo že na pravem potu. S tem,  da skupni slovenski narod  t rja slovensko vseučilišče, seveda poleg  drugih slovenskih učilnic, da želi imeti v Ljubljani  vtšie sodišče,  s  tem ja nastopil pot k izvršavanju  50 let  starega slovenskega programa. Ako Še tirjamo „S'ovenijoa, potem smo do pičice izvršili vse točke v programu nekdanjih vseslovenskih  zborov in  taborov.   Če tudi se dobesedno za to slednjo točko našega programa ne trgamo, vendar dejansko se že ravnamo po njem, ako gojimo le velike id-<je v niši  narodni politiki. „Sloven jo" nam namreč nadomeitujejo naši vseslovenski shodi, kakoršnih smo letos vse polno imeli v našem središču v L ubijani ;  „Slovenijo" nam izdatno nadomestujejo naša vseslovenska društva, vseslovenske zadruge iu drugi vseslovenski zavodi. Mt-noli so hvala  Bogu čas1,  ko se je od slovenske strani nasprotovalo slovenskemu vseučilišču, minoli časi, ko se je skromen Slovenec bal obiskovati vseslovenski shod, bal pristopiti k vseslovenskemu društvu, bal podpirati vseslovensko zadrugo, ker je bil v nevarnosti, da ne bi bil razupit kot „panslavist*. Nastopila je torej doba za Slovence, ko smemo dejansko izvrševati  svoje vseslovenske  ideje in noj ti nazore,  ki morejo Slovenca  okrepčati   in Avstriji koristiti Treba je le, da potihnejo in se umaknejo tem velikim idejam malenkostni nazori v politiki, nazori, kateri so,  ako se jednostransko goje, le v škodo naši vseslovenski ideji   Proč torej z osebno-stimi v naši slovenski politiki, proč s partikulari-stičnimi težnjami, za katere ne sme biti pri nas prostora, ako hočemo, da se Sovenci ohranimo tudi v kritičnih časih kot avstrijski jednakopraven narod, kot spoštovan in čislan narod !
Iz .H en t Jerneji«,  30. avgusta.   Vsa ravnina od Mokrega polja do Save v dolgosti in do Škocijana v širini ima lepo  polje, lepe travnike in ob  Gorjanc h ter na hol mili na levem bregu Krke dobre lege za vinograde. Hoste pa manjka kmetom. Kmetje v tej dolini bi se lahko kosali z Gorenjci, da bi imeli gozde.   To je velik nedostat-k v kmetijskem gospodarstvu. Tista slavna zemljiška odveza je dala kmetom malo hoste.   Ker je prebivalstvo tekom slednjih 50 let prec«j naraslo, so se pašniki in tudi v nižavi  ležeče hoste  premenile  v njive, Zdaj se v tej dolini naš kmet marluvo drži živinoreje.   Vinogradov ni,   n kat ri   kmetje nasajajo sicer nove, ali to gre le počasi.   L;stje in drva ia grajŠčinskih  gozdov so draga.   Grajščine prodajajo hoste lesnim trgovcem, kateri imajo pri tej kupčiji velik dobiček. Bukov les gre za tabnlete, hrasto-vino ima le še kostanjeviška grajščina, bukovine ima še veliko Pleterska. Lastnice  te grajščine nimajo otrok, prodal > bodo enkrat  to  graščino. Ta ima nad 2000 oralov lepe hoste. Ali bi ne bilo mogoče, da bi vsa velika šentjernejska občina to grajščino kupila in bi se gozdje skupno po občmarjih in po rednem gozdnem gospodarstvu uživala! Kupnina in obresti bi se lahko tekom 20 let plačala. V to vprašanje bi lah <o deželni zbor kranjski posegel, če neče videti, da kupi enkrat kak lesni trgovec te hoste in jih podere. Voda bo zdrla potem v ravan, in toča bode vsako leto  veliko škode  napravila, ker  hoste pleterska občine obsežejo veliko prostorov Gorjancev. Deželi bo treba potem veliko tisoč goldinarjev porabiti.
Dalje v prilogi.
Priloga „rtl«»v«nskcmu flarodu14 6t 200, dn6 3. septembra t »98.
da  rem  nezgodam   pride  v  okom. Gospodarstvo dobrih kmetij v tej lepi ravnini veliko trpi ko ni drv in stelje. Vsak go»pd*r skoraj mora za to po trošiti precej denarja, ali mora dela in vožnje graj-ičakom toliko storiti, da p stanejo drv* in listje draga kakor žafran.  Č« pojde v na*. Avstriji tako Ijnbo fHndalno klerikalno n-prej, kopili bodo Cister cijenci  tudi   kostanjevi^ko  grajšcino.   ki   je bila enkmt nj hova last  Tam je zopet par tisoč oralov hoste.   Iz nj« dobiva ves svet od Kostanjevice uo Kriketa in Brežic drva in listie. Že zdaj je to ve prav drugo, potem bo tudi gled*  prostega   g'banja ljudstva dra*ji.   Tudi to vprašanj* bi vsai ktneteki kranjski poslanci lahko študirali    Samo posojilnice ■t arjati,  to  ne  kaže;  dajte  občme  navajat,  da j začnejo izvsjati  lepa  koristna  načeta socijalizma, dajto jih uftri kolektivističnega  dela  občin,  km-lu ■ bodo  koristi   istega   razumele in  morebiti še kdo mej  rjimi  ve,  kaj   so stari ljudi    pravili, da so pase in hoste bile  enkrat  sknpne!    Pomislite, da bosta, enkrat posekana, ne zrastH tako hitro in na j br»goviti   zeml i   celo  ne   vkljnb   avstrijski gozdni j pos'avi. V Beli Krajini je bilo š« pr»-d 10 let« par ■ graj*, in ceno dobiti, ki  so  imele  še  lepe host« Občine se n»so hrgale za naknp istih. Pa so prišli kiščeni in nekršćani židje, mali denar dali zanje in neu8mij"no *s« posekali. Zdaj stane v IMi Kraiini st-ženj drv 14 gld  V najbližjem sosedstvo St. Jer neja prodala se je pred par leti 200 oralov meroča grajAčma. Kupec iste dobil je iz boste (100 oralov najlepše daleč okolo) dosti več kakor je on dal za vse, in danes dobi, če niive in travnike parcelira in proda, še toliko za te, kakor je on dal za vse. — Kako rad   bi   bil dal  prejšnji  lastnik  iste za isti kup  to   veleposestvo  šentj^rnejski občini, v kateri je bil doma njegov rod! Saj imata, kmetski deželni poslanci, veščaka v svoji sr*di, ki natanko ve, kako se to deta, da je dobiček.    In z grajskimi njivami, travniki bi se po razprodaji veliko koristilo, km« tije bi se sploh z nakupom   istb   ojačile, kajž-rji tudi. Res je treba kaj poskrbeti v tem oziru, dru gače bo ta  plodnvita  Dohnjska  še   pravo kraško ozemlje.   Hic  Rhodus,   hic  salta,  krš'anski socijalizem !
Dnevne vesti.
V Ljubljani   3 septembra.
— (Na pota T pogubo.) Nafta razkritja o sodno dokazanih, škandaloznih razmerah v konsum nem društvu v Starem trgu so „Slovenca* spra vila v tako stisko, da si ni vedel drugače pomagati, kakor z neslanim dovtipom, da se časih (udi na narodnih veselicah kdo v pijani. Postali bi malenkostni, ako bi „Slovencu" sledili na to polje in ako bi ga na pr. opozarjali na katoliške bale in druge katoliške veselice, katerim slede navadno dogodbe, ki provzročajo intervencijo policije. Pač pa moramo pribiti nekaj dtuzega. „Slovenec" je v svojem za govoru konsumnega društva starotrškega dejal, da ne dvomi, da je duhovnik, kateri ima nadzorstvo nad konsumnim društvom, grajal počenja nje katoliških pijancev in pijank, in da ta duhovnik poskrbi, da se škandali več ne ponove. No, ta duhovnik in nadzornik konsumnega drušrva ni ničesar ukrenil. V petek teden se je vršila v Ložu obravnava, pri kateri so se izkazale škandalozne razmere v društvu, a že v nedeljo je bilo v društvu zopet ves dan tako škandalozno pijančevanje in razgrajanje, da so to obsojali vsi pametno misleči ljudje, naj pripadajo katerikoli stranki. To pač dokazuje, da društveno vodstvo v tem oziru ne samo še ni ničesar ukrenilo, ampak tudi, da ničesar storiti ne namerava. Kolikor bolj ljudje pijancu-jejo, toliko bolje — to je načelo društvenega vodstva, in da pospeši pijančevanje stori vse, kar mu je mogoče. Konsumno društvo je že letos iztočilo 300 hektolitrov petjota in vina — pravega vina je bilo pač malo — in zadnjo soboto je zopet dobilo 100 hektolitrov petjota iz Tirolske, dočitn ubogi vinogradnik avoje poštene vinske kapljice ne more v denar spraviti, ali pa jo mora dati za prav nizko c no. Pospeševanje pijančevanja je glavna naloga konsumnih društev, in ker dosedanje pijančevanje ljudij še ne spravlja tako hitro v materijalno in moralno pogubo, ker s petjotom ne gre to uničevanje slovenskega kmeta tako hitro, kakor žele* nekateri „Gospodje", zato bo konsjimno društvo v Starem trgu točilo še žganje. Sam zlodej bi moral uplivati, če bi se z žganjem ne posrečilo naš narod nravno izpriditi in ga spraviti na beraško palico!
— (Odprto pismo preo. gospoda Viljema Pfeiferjn, drž. poslanca Bele krajine in dežel nemu poslanca tostran Gorjancev ) Več voli I cev z obeh stranij Gorjancev nam piše pod gorenjim zaglavjem: Gosp. Viljem Pfeifer je imel dober nos. Zgodaj je padel na tisto stran, kjer je mehko salo. Rekli so nam, da mož že ni za nič, ali evo ga,
kar je on že davno slutil, da se zgodi, to se vrši zdaj dan na dan. Na isto stran, kjer stoji gosp. Pfeifer že dlje časa, padajo zdaj različni liberalci. Spoznali so, da je tam mnogo zabele in da tam tudi ni treba vedno posegati v lastni Žep, kakor nekdaj v liberalnem tabora. Slišimo, da bi gosp. Pfeiferja sdaj, v časih blažene sprave njegovi pri jatalji iz katoliške stranke radi na stran spravili, da spravijo na megovo mesto kaciga iz liberalnega tabora uteklega politika ali pa tudi dva. Proti temu odločno protestujemo, in sicer zaradi tega, ker smo videli, da je g. Pfeifer velik državnik, ki se zna ravnati po duhu časa in ker se ne damo za norca imeti. Za časa zadnjih volitev so gospodje katoliške narodne stranke lJfe ferja v zvezde kovali, zdaj na j-denkrat pa naj ne bo nič več vreden. Tako se z nami ne bo ravnalo! Malo nas je, ali smo ljudi, in če smo tudi klerikalci in če na komando klerikalne poslance Volimo, neumni pa drugače nismo. Povemo toraj gospodu Pfeiferjn, naj se ne da prisiliti k .prostovoljnemu odstopu". On po n«ših miših še ni zamorec ki je storil svojo dolž nost in naj nezahvaljen gre. Spominjamo 8e še dobro, kako so nam gosp. dje pripovedovali, da je gospod Pfe fnr pameten mož, in da ima veliko zaslug za dolenjskega kmeta. Gosp. Pfeifer je še danes takšen, kakor je bil pri volitvah — čemu torej ščujete zdaj proti njemu ? Tako zopet ne boste z nami komandirali! Gosp. Pfeiferjn svetujemo, naj tistim zlobnežem, ki mu ne privoščijo, da ostane do smrti poslanec, ustavi njihovo hujskanje proti sebi s tem, da si pridobi zopet kaj zaslug za nas. Vina nimamo. Naj g. Pfeifer poskrbi, da dobimo od države za pol milijona goldinarjev trt in pol milijona denarja za rigolanje. Toliko je njegov velikanski volilni okraj že vreden. Država dobi ta milijon z otre8tmi vred v nekaj letih po davkih nazaj. Ako doseže to g. Pfeifer, potem pridejo tudi naši naj boljši možje, ki so zdaj v Ameriki, nazaj in gosp. Pfeifer bo lahko svojim „prijateljem", ki nas ščujejo zdaj proti nj-emu, rekel, da je več storil za povzdigo in učvrščenje vere, kakor oni, ki doma ženskam pridigujejo, v tem ko moški v Ameriki brezverni postajajo.
— (Katoliška pivovarna.) S Štajerskega se nam piše: Hvala Vam, gospod urednik, za pravo besedo v pravem času. Preprečili ste veliko zlo ni Slovenskem. To bi bila druga banka .Slovenija", katera je potisnila slovensko industrijo, slovensko podjetniško vesel e za toliko let v kot. Kakor se mi dozdeva, je ta početek le diktat g. dr. Šuštar šiča, ki je nepremišljeno hotel vsiliti svojim ožjim prijatni em v roko stvar, ki bi se bila v prvi vrsti hudo maščevala nad proponentom samim. To vender ne gre pod zaščitjem pospeševanja domače industrije vganjati take kozle. Takoj s početka bil bi pri pivovarni velik deficit, kajti malenkostna, ,dohro znana pivovarna Perlesova ni vredna nad 80.000 gld., v vodo bi se vrglo toraj 100 000 gld., ne računajoč provizije in ustanovni dobiček. Pri vsem tem pa se pivarna ne more razširiti in ne bi mogla zadostovati potrebam Potrebno bi bilo ustanoviti novo pivovarno zunaj mesta z velikim prostorom in modernimi napravami. Katoliška pivovarna bi šla rakom žvižgat in ž njo veliki del slovenskega kapitala in ves slovenski podjetniški duh. Naj jo ustanovi na tako plitvi podlagi konsorcij sam s svojim denarjem, pa naj ne vabi drugi slovenski kapital v gotovo izgubo! Pred leti smo na Južnoštajerskem snovali tako delniško podjetje. Menili smo kupiti pivovarni g. Kuketza v Žalcu in v Laškem trgu, kupč j» se je razdrla, ker jeg.Kuketz zahteval za o be pivovarni 250 000 gl , in vender je jedna sama vredna več ko dve Perlesove, ne v računajoč velika posestva pri pi* varnah in mnogo skladi-č po Štajerskem. Zakaj se ne združi konsorcij in zakaj ne podpira dobre misli pravih slovenskih podjetnih in dobromislečih rodo ljubov, namestu, da tako slabo kopira njih ideje? Napravite pivarno, toda kaj poštenega, podpiralo bode tako podietje vse Slovenstvo; Perlesovo tovarno pa naj kupi konsorcij sam s svojim denarnim prijateljem Kauscheggom, ki ima že sum potrebnih 250.000 gld. — Priobčili smo ta dopis, ker čujemo, da konsorcij prav pridno agituje za to ne srečno podjetje.
— (Razstavo slik) priredi na hodniku „Rudo tinuma" slovenski akademični slikar, g Josip G e r m. Gospod Germ izloži okoli 40 različnih portretov, žanrskih in pokrajinskih slik. Kakor znano je gosp. Germ že več let asistent slavnega slikarja Brožika v Pragi. Že 8 svojimi prvimi slikami je vzbudil mnogo pozornosti, tekom let pa se je spo polnil do pravega umetnika, na katerega moremo biti s polno opravičenostjo ponosni. Radi tega pa mora vsakega Slovenca razveseliti vest, da pr redi zopet jedenkrat domač slikar-umetnik večjo razstavo lastnih slik. Nedvomno se bode občinstvo živo za nimalo za Germova znamenita dela ter jih tudi kupovalo. Več o tej zanimivi razstavi sporočimo v listku, ko se razstava otvori.
— („Slovensko zidarski in tesarsko društvo",) obhaja jutri slav nost blagoslovljnnja zastave, n katero je združena slavnost. petdesetletnice cesarjevega vladanja. Danes zvečer ob 8 oziroma ob 9. uri priredi društvo kumici gospe Perdanovi in šen peterskemu župniku gosp. Malenšku serenado in bakljado. _
— (Občina Kropa in krajni šolski svst)
priredita slavnost v zvezi s tamkajšnjimi društvi v proslavo petdesetletnega jubileja cesarjevega danes dne 3. in v nedeljo dne 4 septembra t. I. v Kropi.
— (Roman iz življenja) Poroča se nam : V nekem znanem letovišču na Gorenjskem nastanila se je pred kratkim z Dunaja došli dama 8 svojima otrokoma. Gospa baronica je nosila glavo po konci in kazala plebejskim prebivalcem dotične hiše precej svoje aristokratske ošabn isti. Ta ošib-noat ni izginila niti tedaj, ko je bistrogleda p sest niča hiše spoznala, da je pri baronici zavladalo veliko pomanjkanje. Posestnica se je s pravo slovensko dobrosrčnostjo zavzela za tujo gospodo. Prav ob tistem času je prišel v dotič to letovišče neki ritmojster, kateri si je močno zanimal za — baro-nična otroka. Posestnici hiša se je z-l-lo ritmoj-strovo postopanje sumljivo Prijela je baron čino dek'o in izvedela, da je ritmojsrer d klo s 30 gld. podkupil, da mu izroči otroka in mu pomsgt, da ju odpelje, in izvedela je dalje da je ritmojster — soprog stradajoče baronice ter oče teb otrok. Vrla slovenska gospa je preprečila izvršitev ntmojs'rove nakane in posredovala, da sta sta se ritmo|ster in baronica sešla. Uspeh tega pogovora je bil, da je baronica ntmojstru izročila svoja otroka proti plačilu — 50 gld..'!
— (Utonil) je v Pivki blizu Grobišča Janez Fleischhacker, vojak 47 pešpolka Ko;»al se je v družbi tovarišev tar zašel v tolmun. Rešiti ga niso mogli.
— (Vinska trgatev) se je letos že pričela po nekaterih vinogradih na Vipavskem.
— (Zavedne slovenske občine.) Občina konjiške okolice in občine Bočna pri Gornjemgradu, Hošnica, Laporje, Petrež, Vrhole in Žabjek na Š'a-j-rskem so sklenile prošnje z t ustanovitev vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani ter za dvojezične železniške napise v dotičnih občinah
— (Takeuradnike nam pošiljajo!) .Domovini" se piše: „V slovenjegraškem okraju nnvno od tega časa, kar je bivši c kr. glavar pl. Fmetti odšel, jako sitne časa. Akoravno ni bil Slovencem naklonjen, vnndar nam ni delal spodrik in zapr»k, kakor se pod vodstvom gosp. Z >ffa godijo. Pred tam nima miru ne trgovec, ne kramar, ne posestni , ne obrtnik. Zlai že po svojih podložnih organih zasleduje, kdo kuj kliče, — n«i ,Bisraa,rck heil" — ampak, naše pohlevno geslo „Svoji k svoj'm". Ou se celo spojtika če ga kdo pozdravi slo/ens<o Tako se je nedavno peljalo ni nekem vozu več gospodov, in misleč se mu prikupiti s pozdravom „Živijo", piknil ga je ta pozdrav tako, da je pričel povpraševati, ako ni bil med temi gospodi znabiti tudi kaki učitelj, pa či bi kateri poleg bil, pohvala bi mu ne bilo čakati. Ce gospoda Z iffa ta slovenski pozdrav tako bode, kaj pa dela potem v Slovengradcu ?
— (Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celji) Ministarstvo notranjih zadev je ugodilo prošnji za pre-osnovanje društva odvetniških in notarskih urad-n kov na Spodnje Štajerskem ter potrddo predložena pravila. Pri občnem zboru dne 21. avgusta r*897, torej ravno prad enim letom, je to društvo sklenil i svoj delokrog razširiti na vse slovenske pokrajine. Odbor je takoj preskrbel in izdelal nova pravila ter ista že meseca oktobra pretočenega leta pred ložil v odobrenje. Ta pravila so romala trikrat na D .maj in nazaj, tako, da se je mislilo, da vlada na vsak načm hoče preprečiti preosaovanje teg* dru-š va, a odbor je vstrajal, dasi je imel precej stroško/ in zmagal, če tudi še le po preteku enega leta. Društvo je osnovano s->daj za vse dežele, koder prebivajo Slovenci, to je za Štajersko, Kranjsko, Koroško in Primorje. — Ždimo, da bi trud odoora ne bil zaman, in da bi društvo, postavljeno na širšo podlago, se krepko razvijalo. Občni zbor bo dne 1. oktobra ob 8 uri zvečer v gostilni „pri Rađaju" na Bregu v Celju.
— (Jubilejna kapelica sv. Cirila in Metoda na Molički planini [1800 m] pod Ojstrico,) katero je postavila savinjska podružnica „Slovenskoga planinskega društva", se bode otvorila in blagoslovila v ponedeljek, dne 5. septembra t. I., v slučaju Blabega vremena pa teden dni pozneje.
— (Razstavo sadja) priredi kmetijska za druga za Sp. Štajersko dne 18. in  19. septembra v Celju,-   Dae   18.  septembra  bo   v  Celju shod sadjarjev.
- (Umrl) je v Vetrinjah pri Celovcu g. Fr. Klein, oskrbnik kuer.a Lichtanstaina, sin občespo štovanega   podpredsednika   trgovske  in obrtniške zbornice ter dež. poslanca gospoda Antona Kleina. Bodi pokojniku zemljica lahka!
— (Koroški novidar.) Velika nesreča se je pred kratkim dogodila blizu IMjaka, kjer je vlak povozil 201etno hcVr posestnika Leitnerja iz Kozaka. Peljala sta se iz Beljaka domov, kar se konj splaši na železniškem tiru in obrne voz ter dirja proti
ravnokar došlemu vlaka. Dekle je bilo popolnoma razmesarjeno, konj ubit, oče pa lahko poškodovan. — Toča je napravila veliko Škode v podjoneki do-I,ni. — V Št Jakobu v Rožu snujejo pevsko društvo.
— (Iz Celovca) se n m piše z dne 2. t. m.: Pri nas postaja zopet vse živo. Kolikor je Celovec lansko leto več tu|ih gostov in društev mogel pri vabiti, da so prišla semkaj, t liko manj se je to zgodilo le os. Menda je moralo lansko leto marsikatero društvo veliko „gor" plačati, ker letos se niti koroška pevska zveza ni upala svoje slavnosti prirediti v Celovcu, ker ji je baje drobiža v naj novejšem času zmanjkalo. Pozabiti ne smem, da so bili tukaj veteranci pred tremi tedni, a največja čast gotovo doleti Celovčane jntn in v nedeljo ko bode zborovala tukaj .Sudmarcka". Že danes se vse pripravlja, da raz besi svoje črno-rdečežolte cunje v znamenje, da je Celovec prusofilako mesto. Tudi naš magistrat ni jeden med zadnjimi. Da je bilo pri zadnji veteranski slavnosti, ki je pa imela nekoliko bolj patnjotičen pomen, nekako prisiljeno, se je ravno videlo pri našem „slavnem" magistratu Vse v zaduiem trenotku, a Se to menda na povelje od zgoraj. Zdaj pa biti na vse pretege. Iz Celja bomo dobdi za ta dva dneva ueko godbo glasbenega društva. Pa menda vendar niso zaradi tega poklicali teh „junakov" v boju za nemško stvar, da bodo neki tukaj odlikovani za svoje zasluge v boju s celjskimi Slovenci? Tudi več državnih po si »ncev pride, mej drugim dr. Hofman \Vellenhof, Kienmann. Forcber Silvester in dr Naj sklepajo in ukrepajo kar hočejo, to pa vendar sinumo reči, da bodo še veliko imel* opraviti, preduo se izpolnilo nj'h crne nakan**. „Naša straža", kje si vendar, ali spiš, ali čuješ ?
— Slovenskim ovčicam — laški pastir.) Kako nečuvene razmere vladajo  tudi v cerkvi na Primorskem,   kaže   naslednji   dopis   iz  Tomaja v „Soči":   „V Tomaj dobimo zopet novega kapelana, k v t,n niti besedice slovenski ne zna.   Bil je kakih 9 let pri Benediktincih v Italiji.   Deputacija stara-šinstva je bila pri škofu, naj nam sedanjega pusti, ali pa kakega drugega pošlje. Škof je odgovoril, da 4 mesece ne bode prid gal in potem se že toliko slovenski privadi, da bodemo že z njim lahko sha jali.  Šktf baje sploh ni hotel nič sliSati, da bi ga ne dal k nam, in deputacije skoro niti  k besedi ni pustil. Pred nekoliko dnevi je bil v Tomaju oni Benediktinec, ki je pozdravljal   ljudi in otroke s svojim ,bon zorno" J   pravijo, da je rekel, naj bi sedanji g. kapelan takoj ca Opčine šel, kamor je prestavljen,   da  bi on  čim  prej  službo nastopil. Ljudstvo je razburjeno in  pravi, da je raje bre^ kapelana, nego da ima labona. Kaj hočemo s takim duhovnikom; otrok v šoli ne bode mogel poučevati v   veronauku,   pridigati  ne, spovedovati  tudi ne, tihe maše nam pa že tako naša dva  gg. penzijo nista opravljata. G. župnik je s poslom preobložen in v slučaju, da je bolniku slednja popotnica pri cesti, kako bode opravil, kdo  ga  bode razumel ? O, ti presrečni Tomaj in ž njim cela obširna deka ni ja!   Italijana smo  izgubili,  a Italijana zopet dobimo.   Sedanjemu vsaj slovenšč na gladko teče in čast mu — mož je na svojem mestu. Dasiravno drugorodec, priljubljen je in bodi si v cerkvenem ah narodnem pogledu vesten in skrben, ter je celo tajništvo pri posojilnici  prevzel, katero še vedno opravlja. Sedaj pa se po Tomaju sliši vedno : Tega nočemo (Benediktinca), ta naj  ostane v Kalabriji, kjer je bil dosedaj;  če že drugače ni, naj se pa slovenski  navadi, potem   naj   pride  k   nam krnh jest". — Zadnja želja je gotovo   ponižna, a dočim se  misijonar nauči  prej jezika,   predno  gre mej Uotentote, ali Culukafre, Kitajce ali Malajce, se to na Primorskem ne zgodi. Slovan je gotovim ljudem še manj vreden, kakor divjak!
— (Novo ferijalno društvo.) Hrvatski in slovenski akademiki iz Trsta in iz Istre so ustanovili svoje fenialno društvo „Napried" katerega prvi cbčni zbor bo v Opatiji, v prostorih društva „Zora", dne 18. septembra. Tržaško namestništvo je pravila že potrdilo
— (Puljski deželnozboroki škandali pred sodiščem.) Nečuveni škandali, katere so Lihi uprizorili meseca januvarja in februvarja letošnjega leta proti hrvatskim in slovenskim poslancem v deželnem zboru istrskem, so dali povod, da je državno pravd -ništvo obtožilo 15 oseb radi prestopka po §§ 303. in 305. kaz. zak. Obravnava se je začela dne 2. t. m. pred okrožnim sodiščem v Rovinju. Mej obtoženci sta dva zdravnika (dr. Agostim in dr. Rnaso), jeden mestni uradnik poljski (Ercole Giacicb), dva hišna posestnika, nekaj trgovcev in obrtnikov. Ob tožnica navaja mej drugim, da so obtoženci z de-želnozborske galerije kričali na slovanske poslance: „Ven s sciavi", „svinje", „idite v Rusijo", „v morje ž njimi", „govorite kristijanaki", „prinosite vrelega
olja, da jim ga vlijemo na glave", „v gozd s prasci", „ v svinjak s prasci" itd. Menda zadostuje (a mrka duhtečib cvetk z vrta laške kulture.
* (Neusmiljen profesor ) Leon H., dijak VI. gimnazijskega razreda je imel na Ivovski gimnaziji te dni ponavljalni izpit iz matematike Profesor ga je spraševal nepretrgoma tri ure. Po izkušoji se je Leon oklenil nt-kegt tovariša, zamrmral nekaj nerazločnih besed ter se zgrudil. Zdravniki so dognali, da je deček radi utrujenosti zblaznel.
* (Felioien Ropa) Dne 24. avgusta je umrl ta slavni slikar, ki pa je širšemu občinstvu le malo znan, dani je zapostil okoli 800 slik in črtic. Rops je bil nedosežen slikar greha. Satan mu je bil le simbol, a ženska, lepa, gola ženska sredstvo satana. Satana je slikal kot kmeta, ribiča, mornarja, gi gerla in drugače.
* (Wagaerjevo   gledališče ▼ Londonu.) \Vagoerjeve skladne se širi|o po vaecn svetu, in tudi v Parizu in v Londonu,  kjer so YV-»gnerja sanice vali, imajo Wagnerjeve  velike opere  že ogromno število piisUeev  V Loadonu hočejo sezidati — ka kor v B>yreutbu — posebno gledališče, v katerem se b- do peie same VVagnerjeve opere. — Bodoča sezona prmese tudi Slovencem slavno VVagaer j vo opero „L o h e n g r i n".
* (Skrivnosten samomorilec) Te d m je skočil z ladije .Abb*zia , ko je pluia iz Rečanske luke, v morje črnooblečen in golobrad gospod ter je izginil brez sledu. Kapitan Beršić je ustavil la dijo, a brez vspeha. Priča Peter B ai d trdi, da je bil samomorilec duhovnik.
* i Francoz rešil Bismaroka smrti.) Leta 1864. je bil Bsmarck v Bijanco v zahodoji Fran cij>. Ker je bil dober plavač se je spustil daleč v morje ter bi bi skoraj utonil Neki nabrežui stražar pa je nezavestnega Bismarcka potegnil iz vod« Kadar je stražar o tem svojem činu pripovedoval, je vedno dostavi 1: Ako bi bil m gel slutiti kakšno vojno nakoplje Bsmarck I 1870 Francji, bi ga gotovo ne bil šel rešit!
* (Nesreča v Alpah.) Angleški inžener in elektrotehnik Hopk<nsun je bval v Arolli (švicarski kanton \V,liis) s svojo druži no na počitnic« b V soboto se je napotil na goro Dot de Veisivi. Spremljali so ga 23letna hči Alice, 19letna hči Lina in 18ler.ni sin John. Vrnili se niso več V torek so našli razbita trupla v prepadi; zvezana so bila mej seboj
* (Žalostna poroka) V H-rxheimu v Pfalzi sta se te dni poroči a  Henrik Scholl  in Marija S c h u m a c h e r  Pri pojedini po poroki pa jetre Vilo mej svate in strela je ubila nevesto in jedneg* svatov, ženin je ohromel, drugi pa >o bih le one svt-ščeni.
* (Biblijoteka v harema)   Emir afgani stanski, Abduraman Kan, je ustanovil svojim ha remskim damam  bibbjoteko, ki ima že sedaj do 5000 knjig v arabskem, turškem, perzijskem, md j skem in drugam je«iku    Tudi evropski pisatelji, zlasti Duma*, Pavel de Kock, Evgen one i. dr. so zastopani. Najrajše bero poveri „Tsoč in ena noč", katere ima biblijoteka v 280 iz ukih.
* (Milijonarjeva hoi — igralka) K znameniti newyoršm ig alki M drz-jevf^ki je prišla gdč. Mand Nortbam, hči jednega največjih ameriških milijonarjev, da ji daje poduk v igralski umetnosti. Oče je seveda proti temu, da bi si hči služila kruh na odru, a mati jo podpira.
* (Balet zakrit) Potovalna gledališka drnžba je prišla v neko majhno angleško mestu ter je na znanila poleg d črnske predstave tudi balet. B»leta nndi še niso nikdar videli, tem već so slišali kik < st'ašno nemoralen je. Zato je hotelo županstvo balet prepovedati, trda mlajša moška generacija te zagrozila, da napravi škandal ter onemogoči vsako predstavo, če se balet ne dovoli. In župan je dovolil baletu nastopiti. Toda na rob odra j« morala po staviti dru'ba skoraj meter visoko steno, tako da je bilo možno videti jedva pol h. let k brez nog A tudi tak balet je jako ugajal, saj so se končno baletke postavile — — na glavo ter so po rokah n valile kidsa" Župan )S vzlic temu molčal in po predstavi je celo on izjavil, da mu je balet prav izredno ugajal
Davil* •
Uredništvu našega lista ie poslal: Za Prešernov spomenik v Ljubljani: G.
Janko Kmet, uijak v Cark'jab, 1 O kron vimenu vseh kegljavcev namesto v blagajno na g. Hribarja kegljiš i. — Ž veli rodoljubni drarovalci in njih po snemovalci!
Telefonicna in brzojavna poročil*
Dunaj 3. septembra. Vsi tukajšnji listi se bsvijo < bširno z bližajočim se zasedanjem državnega zbora „ V a t e r I s n d" prav j, če parlament ne bo h M sli ne b» zmožen va r« vati gospodarske interese prebivalstva in go-spodarsko jtdmstvo mouaihje, potem se to zg di brez sodelovanja parlamentarcev io proti njim. „N e u e Freie Press e" naznanja, da nastanejo v pribodojem zasedanju še večji
viharji neBo bo bili kdaj, ako se poprej ne prekličejo jezikovne naredbe „Deutsche Zeitnng" javlja, da so nemški poslanci ne kaj časa mislili na abstinenco, da pa so to misel opustili, ker bi ž nje izvršitvijo samo vladi uslugo i'kazali
Dunaj 3. septembra. Finančni minister dr. Kaizl je danes odpotoval na Češko. To je dalo povod različnim konbiuacijam, kat. re pa so neosnovane. Kaizl je šel v Mar jine vari, kjer se mudi njegova soproga, in se vrne v ponedeljek.
Praga 3.septembra „Narodni Listy" obžalujejo, da se parlamentarna komisija desnice za časa parlamentarnih počitnic ni  ne jedenkrat  sešla,  dasi  je  bilo to ob sklepu parlamentarnih počitnic izrecno sklenjeno Dal te pravijo, da so vse vesti, da misli des uica na premem bo v prezidi ju, neosnovane, dostavljajo pa, da se utegne dr. Fer jaučič z ozirom na napeto razmerje mej  vlado  in  mej  Slovenci braniti po d predse dni št va. Napetost mej v ado in mej slovtuskiun poslanci je nastala poglavitno radi   postopanja   graškega višjega sodišča   proti ravnopravnosti slov. jezika. „N. L" so mnenja da spravijo slo venski poslanci to stvar takoj v parlamentu ni komisiji  dtsuice na razgovor in da mora vsa desnica vlado prisiliti, da zagotov slovenskemu  jeziku   pn   graškem nadsodisču popolno r a v n o p ra v n  s t.
Praga   3.  septembra.    „B o nem i a" prijavlja tako bojevit dopis z Dunaja v kate rem pravi, da bo grof Tdun sicer morda po skusil, p gt|*ti  se z Neme , da pa se Nemci ž njim sploh ne bodo d givarjali, ker mu ni majo ničtsar povedati.   Nemci  se tudi s premembo jezikovnih nared b ne budo zadovoljili, tudi če bi bila premem ba Nemcem ugodna, ker ne bodo z mčimur zadovoljni kar je odobril dr. Ktizl  List konča svoj dopis  s  klicem: proč z jezikovnimi na redbami, proč z nagodbo!
Pariz 3. septembra. Ministerski s »t se je postavil n» st Is- e da njemu ne pristoja imcijati a glede revizije Drevfussove zadeve, a i p k d- je to stvar parlamenta, oziroma stvar D evfussve soproge
Pariz 3. septembra. Pravosodni minister S - rrien je imel včeraj dolga posvetovanja z m i ni stt rs k i m predsednikom B issonom in z voj nim ministrom C ivaignacom. Listi zatrjujejo, da sta S»rr.en in Bnsson odločno za revizijo Drevfussove zadeve.
Pariz 3. septembra. Listi poročajo, da je vojni minister odredil pre skavo proti majorju Liuthu, zaupniku podpolkovnika ILnrvja in trde, da je Henry ponaredil tudi tiste li-■tine, katere se nanašajo na Zolovega očeta in kotere je priobčil „Petit Journal4'. Opomniti tr ba, da poročajo to na Zolovi strani stoječi listi.
Par.Z 3 septembra. Zola dokazuje v „Aurori", da mora predsednik Faure biti nataiičn«* obveščen o resn d glede Dreyfu«suve • ftre in poživlja F.ureja, naj stvar pojasni.
Narodno-gospodarsks stvari
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani
(Dalje)
VII Zbornični tajnik poroča imenom združenih ddsekov o vpltćanjt zaostalih zborničnih prispevkov in predlaga z ozirom na to, da zb -rnica ni kriva, da se prikUda dosedaj ni vplačala: Zbornica naj se. v svojem poročilu na mestni mag str-tt izreče za kolikor možno kmalo vptačanje zaostale pnklade Predlog se epn jme
VIII Zbirntčni tajnik poroča, da je M J. v Ljubljani od I. 1882 imela pravico za izvrševanje oranjanje katere pa ni izvrševala, pač pa |e v šolskem drevoredu in na Pogačarjevem trgu mokarjem, mesarjem itd. prodajala čhj in kavo Ker se je mestni magistrat izrekel, da v obseg obrtnih pravic branjevcev ne spada prodaja kave in čaja po ulicah temveč je po §§ 15., 16 in 22. o. r. treba konces je, se je M. J pritožila C. kr. deželna vlada pmsi, da sn zbornica izreče, če je opravilo M. J. sploh tako, da spada pod določila obrtnega reda in ni temveč v sm slu § 1 tega zakona izvzeto od teh določil. Odsek je ia predleiečih poročil in vlog posnel, da je M. J. imela pravico za izvrševanje bra-
.ggkW Dalje v prilogi. Ha*
Priloga „81oven8kemn Narođn* Si 200, dnč 3. septembra 1898«
nje rije od leta 1882 , katero pa je s I. polulerjem 1898 odložila, ker se ji od obrtne oblasti sedaj ni ve-:- dovolilo, da b! namesto branjeni« izvrševala le prodajo kave in čaja po ulici. M. J. ni branjfrijo izvrševala, vender je mislila, da na podlagi svojega obrtnega lista sme izvrševati omenjeno prodajo. Po § 16., lit. f zakona z dne 15. marca 1883., drž. kak. št. 39, spada prodajanje kave in čaja k pravicam gostilničar8kega in krčmarskega obrta. Zakcn ne razločuje, če je obseg obrata velik ali majhei. M. J. bi bila torej morala prositi za dopustilo in bi bila na podlagi tega mogla prodajati kavo in čaj tudi v malem obsegu in donašati pijačo svojim stal nim odjemalcem. Ce bi se trdilo, da taki mali obrti ne spadajo pol določila obrtnega reda, bi se stalnim točiteljem kave in izkuharjem vsekako Škodovalo, in tega ne more gotovo noben zakonodajalec nameravati. Poročevalec predlaga imenom odseka : Čestita zbornica naj izreče svoje mnenje v smislu tega poročila. — Predlog se sprejme (Dalje prih.)
Basilrjano domafie zdravilo.  Vedno večja po-
Erafievanja po „Moll-ovem francoskem žganja in soli" do-azujejo nspeSni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti otefinjofie, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekur A. M0LL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Direktno se ne pošilja manj kot .'. steklenici. 4 (5-ltf)
VainO oznanilo. V nobenem gospodinjstva naj bi ne nedostajala izkuSena sredstva : Dr. Bose balzam za selodeo in Praška domača mast. Dobiva Be v vbeh tukajšnjih lekarnah.
10O.000 kron in trikrat 25.000 kron so glavni dobitki velikega jubilejnega razstavnega srečkanja, ki s« izplačujejo le b 20°/0 odbitki v gotovini. Prihodnje sreekanje bo nepreklicno dne 15. septembra t. 1.
„Orlstoph lak" za sobe. Prvi pogoj lepega stanovanja so čista tla. Samo lakirana tla je možno zlahka m brez dolgotrajne mokrote umivati. Najboljše pa se lakira z lakom, kateri je isnafiel Franc Krištof (tvornice v Pragi in v Berolinu). Ta lak je takoj suh ter ne diši. Poleg tega je cenen, ker se ga porabi za srednje veliko sobo jedva sa 3—4 gld. Sobo je treba samo jedenkrat na leto namazati. PraSka tvrdka pošilja pakete a 5 90 gld. za dve sobi. Dobiti pa je ta lak tudi pri ljubljanski tvrdki g. Antona Stacula. Ta ima pristni, neponarejeni ,,Chri -■ toph lak.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih.
Tvrđka Xooiiiilesovlli dedičev V 1J uhlju lil je društvu „Narodni dom" od svojega konečnega obračuna popustila znatni znesek 615 gld. 99 kr.
Za to veledušno darilo izreka podpisano društveno predsedmštvo omenjeni tvrdki, ki je vsa dela jako točno in zelo solidno izvršila, tem potem svojo najtoplejšo zalivalo.
V Ljubljani, dne 2. septembra 1898.
V imenu predsedništva .Narodni dom":
Predsednik: Tajnik:
Dr. Karol vit Bleivveis-Trsteniški.        Evgen Lah. Iz uradnega lista.
Isvrilla« »11 ekaekntl tip dralbe t Nepremičnine vlož. Itev. 7 kat. obe- Tribuče, cenjene 287 gld. 60 kr. dne <>. septembra v Črnomlju.
Nepremičnine vlož. Stev. 200 kat. obč. Kot, cenjene 37 gld. dne 7. septembra v Črnomlju.
Zemljišče vlož. fitev. 134 kat. obč. Jezero, cenjeno 690 gld., dne 7. septembra v Ljubljani.
PoHestvo vlož. Stev. 1, 2, 352 kat. obč. Predgrad in 484 kat. obč. Stari trg s pritiklino, cenjena 5J9 ^ld., 85 gld., 5 gld. in 30 gld., dne 9. septembra v Črnomlju.
Posestvo vlož. fttev.  214 — 916 kat.  obč.  moste s
fritiklino, cenjena ftiO gld. po i lop ja, 765 gld. zemljišča in 5 gld. pritikline, dne 9. septembra v Kamniku.
Povodom XIII. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici, dne 11. avgusta t. 1. javlja podpisano vodstvo svoja hvaležna čutila tem potom vsem, ki so pripomogli na ta ali na drug način do tako sijajnega vspeha. imenoma pa se zahvaljuje slav. „Slovenskemu trgovskemu pevskemu društvu" iz Ljubljane, ki je s krasnim petjem v predvečer, 10. avgusta v Ljubljani, zabavalo skupSčinarje pri ,.Zvezdi" ; damam lafičanskim na živahnem pozdravu in ker so b šopki obdarovale skupSčinarje na kolodvoru v Vel. LaSčah; čč. ženski in moški podružnici v Ilibnici na vsem njenem tako obilnem in prijaznem trudu; preblago-rodnej gospej prvomestnici Mariji Oruntarjevi; preblag, gosp. tržkemu župann dr. Teodorju Kudežu, prec. gosp. dekanu Fran Dol i nar ju in gospici Kuži Luk a no vi za njihove navdušeno vsprejemne nagovore, g. dekanu izrecno za vzvi&eno Božjo službo v prelepo okinčani dekanijski cerkvi; velesl. odposlanstvu tržke občine Ribnica in zasto-pom sosednih občin; onim mnogobrojnim narodnim gospi-< m in dekletom, ki so opravljene v domačo nošo skupsči-narjem delile Šopkov iu je obsipale z oken; si. požarni hrambi; si pevskemu druStvu „Glas" iz Sodražice in „Tabor" li LoSkega Potoka /,a korporativno vdeležbo pri vzprejemu in za ubrano petje pri banketu ; si. ribriifiki „Čitalnici" ter vsem čast. Rtimičanom za bratski pozdrav na kolodvoru ter v veličastno in dragoceno okraSenetn trgu; osobito pa M zahvaljujemo g. Mat. Pakižu na izborno sestavljenem slavoloku iz lesenih izdelkov domačih rok, si. cerkvenemu prvskcuju zboru za njega navdahneno, pobožnost vnemajoče petje; preblag, {,'ospej Karli Ponikvar-jevi iz Trsta ter v-.cm gg. govornikom za entuzijastične napitnice pri banketu; ĆČ. gospicama iz Ribnice Anzelmi Krbovničevi in Kuži Lu kanovi ter preblag, gosjem: j>rvomestnici Franji dr. Tavčarjevi, prvomeBtn;ci Ivani Zupančičevi, Ma nji dr. K u S a r j e v i, Mariji Tr čko v i, Mariji F u r lanovi , izrecno Se čč. gospicam Heleni Bavdekovi, I. Čamcr-nikovi, Alojziji Del ako vi, Mihaeli Javornikovi, Franji Kobilce vi, Jelici Lozarjevi, I. Od laze ko vi, Ani Petrovčičevi, Mariji Rutarjevi in Ani Stupico vi za skupila pri zaponkah, razglednicah, vrpcih, lesenih izdelkih in drugih stvareh bodi si v predvečer 10. avgusta v Ljubljani, bodisi 11. avgusta ob veliki akupSfini v Ribnici v materijalni prid družbe; vsem doposiljateijem laskavih nam telegramov; vsem čč. zborovalcem in zboroval kam; vsem čč. delegatom naSih posameznih podružnic; sjjloh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob zares slovesnem in prijetnem naseiu bivanji med čč. tr-lanl narodne in prijazne Ribnice.
Vodstvo družbe sv, Cirila in Metoda.
Umrli so ▼ LJubljani:
Dne 30. avgusta: Albina Šom, uradnikova vdova, 43 let, Suknarske ulice 6t. 3, jetika.
Dne 31. avgusta: Krna Hudales, stražnikova hči, 4 mesece, KonjuSne ulice St. 2, jetika. — Tomaž ^enko, posestnik, 61 let, Krakovske ulice §t. 12, mrtvoud. — Vladimir Zaje, črkosiavčev sin, l1/« leta. Hranilnična cesta Bt. b, želodčni in črevesni katar. — Neža Jakopič, trgovčeva žena in posestnica, 69 let, Na Mirji 6t. 4, vodenica.
Dne 1. septembra: Marija Sterle, postrefičekova hči, 1 leto, Cesarja Jožefa trg St. 2, črevesni katar. — France Mesi . užitninski prejemnik, 61 let. Poljanska cesta £t. 64, plučni edem. — Ana Pais, delavka, 02 let, TržaSka cesta Št. 1K, mrtvoud. — Alojzij Kociiau, posestnikov sin, 4 me-Bece, Dolenjska cesta Et. 18. želodčni in črevesni katar.
Dne 2. septembra: Ivana Brecelnik, duinarca, 31 let, Havptmanca 6t. 12, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 29. avgusta : Matija Srakar. dninar, 49 let, pljučnica in srčna hiba.
Dne  30. avgusta:  Ivan  Ribnikar,  delavec,  44 let,
jetika.
V otrofiki bolnici:
Dne 30. avgusta: Karol Himigman, najdenec, 41| 4 leta, vnetje možganske mrene.
V hiralnici:
Dne 30. avgusta: Marko Skrabar, mizar, 26 let, črevesna tuberkuloza — Franc Osovnik, železniški čuvaj, 61 let, kostni rak.
Tržne cene v Ljubljani
dne 3. septembra 1898.
Pfienica, htl..
Ječmen, „ .
Oves, „ .
Ajda, „ .
Proso, p
Koruza, „ . Krompir, „
Leča, n
Grah, B Fižol, Maslo, Mast,
Špeh, friften,
kgr..
|i kr.	
1 9	2<
li 7	sn
! 6	90
II 6	20
ii 9	BO-
6	DO
6	30
•i	70
12	—
is	—
ii	—
i	—
—	7<
—	60
Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, .
Jajce, jedno.....
Mleko, liter ..... Goveje       meso, kgr. Telečje
Svinjsko „ „ KoSt.runovo    „ ,
PiSanec.........
Golob..........
Seno,   100 kilo ....
Slama, , .....
Drva    trda, 4 Dmetr. ,  v mehka, 4 □ .
	kr.
—	70
—	80
_	3
—	8
_	54
	68
l_	56
_	8«
J_	44
_	17
ll 1	80
1	70
6	60
5	
Meteordlogično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
Sept.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	4» Ii h n	1 Vetrovi Nebo	!§!
2.	9. zvečer	742 5	12 1	sr. sever  skoro jas.	
3.	7. zjutraj	745 1	68	si. vzhod megla	00
n	2. popol.	7434	190	si jzah. jasno 1	
Srednja včerajšnja temperatura  13-5% «a 3 2' pod normalnu.
IDua-na-JslEta, torza
dne 3. septembra 1898
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru    .   . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4  „ ....
Ogerska tlata renta 4°/.......
Ogerska kronska renta 4°/0 .... Avstro-ogerske bančne deluice     . .
Kreditne delnice........
London vista.........
Nemfiki drž. bankovci za 100 mark . .
20 mark...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini.........
101 gld. 80 kr.	
101 ,	50 .
121 m	60 ,
101 ,	60 .
120 .	60 .
98 ,	60 ,
t08 .	•
369 ,	•
120 .	10 .
58 .	85 .
H i	7H .
	53V, .
	25 .
	65 .
6 • -o (6 c
£ -s 5 ta c
• 1 o
m m ** M
* »orj ^3 rt f  rt— c
.m       ?Z m.
o
- Se
C
it     r*- "
«  c5 M
II »s
- S N
n Ji
~ a>
•rs:
Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo pona-redbe (i—6)
Mattoni'"' Giesshubler slatine.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih fipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Dijakinja
(1352—1)
vzprejme se na hrano in stanovanje v boljšo biao. Kje V pove upravniStvo „Slovenskega Naroda".
Učenke
se vzprfjmo v dobro hrano in stanovanje. — Več se izve na Starem trgu št. 26, II. nadstropje, na ulico, pri M. Bedenic (1353-1)
Mesečna soba ''
čista in zdrava, hv o<l«la na Zenchkovem svetu (Predilne ulice) v nov I Jenkovi hlil.
PodrobnoRti se izvedo tamkaj v pritličji (desno).
TJi*iiclno dovoljena
1. najstarejša posredovalnica stanovanj in slini ser Gr. FI>UX -9MB
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
In*«*: Kino knhmrloo k posamnemu gospodu, 16 gld. plače; dobro kuharico k 2 damama v Trst, potnina, predstaviti se je tukaj; kuhar I ro k 3 osebam v Zagreb; kuharico k 2 osebama poleg sluge v Karlovec, jako dobro mesto, 10—12 gld. plače; kuharico v grajsko hiSo na Dunaj, nič perila prati; vei navMilnlh In boljših kn-harlc za L ubijano , ueuiiko «lckle za razna dela; po-*»lo»o«lttcl|lco v neko veliko trafiko, 3i—40 gld' plače; več plačilnih In navadnih natakaric na Hrvatsko, Štajersko, v Ljubljano itd. itd. Več se izve istotam. (1351)
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob bridki in nenadomestljivi izgubi naSe nepozabne soproge, matere, stare matere, sestre, tete in tnSče, gospo
ustmeno ali pismeno i/.raz.i 1 i svoje sočutje, prevzviSenemu gospodu knezu in Škofu dr. Antonu Honaventura Jegliču za blagohotni obisk in podelitev h v. blagoslova, prečastitemu g. kanoniku in župniku g. Ivanu Rozmanu, kakor prečast. g župniku trnovskemu Ivanu Vrhovniku za preblago skrb v bolesni in tolažbo z resnicami sv. vere, vsem, ki so jo v dolgi in budi bolezni dobrohotno ohiskavali, tolažili in jo Bamozatajc-valno, ljubeznjivo in požrtvovalno negovali, preblagovodnemu g. županu Ivanu Hribarju in vsem udeležnikom od blizu in daleč, ki bo jo spremili na zadnjom potu, slavnemu pevskemu dru&tvn „Ljubljana" za giu-Ijiavo petje pri hiSi žalosti in ob grobu, slav. ,Katoliški drnžbi" z zastavo in vsem darovateljem lepih vencev izrekamo svojo najtoplejšo, prisrčno zahvalo. Vsi ti izrazi sočutja in pijetete pripomogli so neizmerno veliko v to, da hudo izgubo lažje in mirne;Se prenaSamo. Bog vam poplačaj !
V LJUBLJANI, dne 3. s ptembra 1898.
Žalujoči ostali.
Že mnogo let obstoječe in sedaj v povečani meri upeljano
mlekarstvo na Laverci pri Ljubljani
uljudno naznanja in priporoča vsem zasebnikom, kavarnarjnm, restavraterjem, zavodom i. t. d, da se lahko vsak dan odda le do 100 litrov flnoga mastnega mleka po naslednjih cenah:
Pri vsakdanji naro.'bi do 3 litrov ....   a liter 10 kr.
Pri vetjih naročilih nad 5 litrov vsak dan zaračuni pa se liter mleka le 8 kr.
Vs .komu naročniku dostavi se mleko vsaki dan zjutraj zgodaj na dom V ■ patentovano ključavnico zaprtih posodah, naročenih pri tvrdki Klelner & Flelaohmann v Modl'ug-u pri Dunaja.
Cenjena naročila, uhtmena ali pismena, se vzprejemajo pri podp.sanemu na Laverol, v gostilni „prl bolem volku ' v Wolfovlh ulloah In v gostilni , pri mestu Monakovem" (pri Lozarjui, Boino ulloe it. 15.
(1307 - 2)
Karol Lonče
posestnik na Laverci pri Ljubljani.
Ces. kr avstrijske 3$& ilrSaras železnice«
Izvod iz voznega reda
veljaven o<l dn6 l. Junija 139 S lota.
(JdhiMl ij. LjMblJauM jui. kol. I»r«»ir»*       Trti *
Ob 12. nn 5 n.. pci nori OSobnl vla!<. v Trbi?.. BsHak Čelu; rc. Fran^onfe^tc, l.jrdino: «Vz Belstbal v Ahrsr, Solnogra 1; fc; Klcn,-ReiflinR v St. yr. Line, tu Dnnnj via Amstetten. — Ob* 7. nri 5 m. sjutraj osobni vlak v Trbii, Pootabel, Beljak, Ca lovee^ FiatMsnsfartt [ijubno. Dunaj 6es SelstbsJ v So čez KUin-Reifling v Line. BadftjertC«, IV.etit, Marijine vaie Heb, Francove vare. Karlove vare Prago, Lipsko, Čez SJUltetl ■ na Dnnal. — Ob 11. nri 50 m. dopolndic osobni vlak * Trbiž, Pontabcl, Beljak, Celovec, Lnibno, Sekthal, Dunaj — Ob 4. nri '2 m. popolndne OSOlmi vlak v Trbii Beljak Celovec, I.iuhno; čez Selzthal v Bolnoirred, Len - Gsatein Z«I1 «.b jedrni, Inomost, H'-f,v'-.i\ Curih, Oenev. Pari« ftes Kieiu-Rcirlin« v Stevr, Lino Bađejsviee, Pls« Iflsriiini vere. Heb. Preeoovt tare, Karlove »i re. Prago, i •• il i Dona via araatatten. Ob 7 ori IB min. sveeer osebni vlak v Letee Bled. Pol n t 'ga vsako "edeljo in premik <ib \ uri 88 m po potuđne v Lešce-Bled. — »i'ri»K» v Novo sneMta l« v «»• Mrv|e>« Meseni v v.i: Ob B. un 15 m. s jutra), ob 19. ari 56 m. popi.lu'luc. ob tj. un .i*• ' . rvečer — K*rftio4 v LfaMJcuto j. k. Pro** Ib Tre>IŠ». Oh 5. ari M n itatrej osobnj vlak z Danaji via Amitetten, iz Lipeksga Prage. Pranoovih varov, Kavi, vih varov, Beba, BCaHJia ć varov, Plznja, Budejevic, Bolnograda, Linca. St<.>yra, Anssoea [dobna, Celovca, Betiake Prantenafaste. — Ob 7. nri 55 min zjutraj osebni vlak iz Lose.-1*1 i. -- Ob 11. uri 17 n/. dopnlitdne on..hm vlak z D« Dala via Amsfctten, Karto vil varov. Heba, Marijinih varo. Ptsnja. Bu lejovie, »olnogradA Lima, Stevr«, Parisa, Oenev« Carina, Bregsaea, taomotta Zella oh jezeru, Lend-Gastcina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob i. uri *>7 ni. popoln dne l.sobni viak z Dunaja Ljubua, Bekthaia, Beljaka C*, lovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Ob i*, uri »i in zvečer osol-ni vi ik z Dunaja, LlpskSj Prage, Francovih varov, Karlovih virov, H ba, Man jiu-h varov Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovcu PontabUv Poleg tega vsako nedeljo in pravnik ob H. ari D5 m. vhik i< Lesc-Dleda. l*ir«»un U Noviju mesta lu iz &S>«e)V|fe Mešani vlaki: Ob h. uri 19 m. rjutraj, ob S. uri na. populadne in i b 8. 'iri Bo m. sve&sr. — <MSiojI t« Ljiil*-IJhim- d. k. »• KaiuulU. Ol uri 98 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popolndne, ob un 50 u. iu ob 10. uri 2.'» nam. /.večer, poslednji vlak samo ob nedeljah in premikih. — l*rll»o«l v l.|ubl|»ui» d. k. is Hiimuika. Ol 6. nri 6« ra. zju traj, ob II uri H m dopolnilne, ob 8. ur l 1 m in ol 9. uri 5.^ min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah is praznikih. 11044--60)
8 1. oktobrom odda so v najem
(1888—9)
gostilna „pri siari paši."
v 2iv<Tolcro2a.cgr-c.. z .edenico in vsem gospodarskim poslopjem. Cetil ure oddaljeno je
malo g-ospodarstvo
obstoječe iz hiše, hlevov in njiv, katero se zamore objednem z gostilno ali vsako zase prevzeti.   Več se izve pri lastniku
Ignaciju Majcenu, gostilničarja v Mokronoga. Radi odpotovanja .rada se iz prosta reke
ležeča poldrugo uro od Ljubljane. V hiši je seilaj strojarska obrt Pri hiši je tndi pod in lil.iv ter nekoliko zemljišča
Kupci naj se za naalov c.brnejo na upravništvo „Slovenakpga Narolau. (1321-2)
^\    Snaženje životnikov.
Hi
-»4 >tSI
k
Naročila na ženske
po meri (tudi po starih modercih)
izvršuje  iz  n»)lioljIiIuk» znana tvrdka (1966—2)
He&rikKenda. v Ljubil ani.
Največja zaloga
dunajskih in francoskih iivolnikov, rasllinskih ii-vtitniUv, kolesarskih živolnikov, rsinodriakei ibl.
Popravljanje životmkov.
KI«
t—* -
<J
o c-»~
5
•■"j
i
Vm 23 ti i
priporočena po zdravniških avtoritetah Najboljša otroška redilua moka. Najboljša primes k mleku. (494—19) Najboljše dijetet'ćno sredstvo za na želodčnem črevesu bolne otroke. jjyV is««i»i % t« se v   « kuriiiiii  iu «i rogerl |aJi \
MliHil|nli po        U r   in 1 kUI.
Bergedorf- Hj*ik um. NUirmiitei Wicil Hamburg   n. KUT^ke VI. ^ininp^ll Hi. Zaloga z& Ljubljano: Lekarna u Plecoll.
i«^tBajlB«>UAHm'^ UlssIlafBf^ ^ ,
■Bsssl
V i ^1 I Si
ožna tovarna oteyer ^
Samozastopnik za vso Kranjsko: Fran Kal ser
ibljana, Šelenburgove ulice 6.
ft   Koti roni iola: Marijo Teronjc cmU
I Dobra clelavnion aa popravo. Vsi pripadajoči predmeti.
(417—25)
,Waffen'-kolesa. .OpeP-kolesa.
Preciziiski izdelki I. vrste.
■
l»« HMBI    Y'<rrrs/ gtJm mM*
d biva p»> po najnižji ceni pri (989^-98)
Indrcjii ZHiiuer-ju V Žagarji ob Sa/i.
L. Luser-jev cbiiž za turiste.
rilznano najbolje^ a -...datvo proti kurjim očesom žuljem i. t. d.
L. Schvvenk-ova lekarna, Ounaj-Maidting.
Zahtevajf L U S E R"j 6 Y JJJJJS"
Dobiva »e v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, B* PfOOelfi — V Kranju: K. Šavnik.
j  Gostilna s pekarijo
j z dobiim prometom, z velik m salonom, gostilniškim j vrtom  in  ledenico   na najboljšem glanu v kraju,
se ndda z dnem I. februvarja bodočega leta v J najem ali na račun pri Ivanu Hakoni^Hi
V Šmartnom pri Litiji. — (Za pekarijo opravičeni
imajo prednost.)
(1300-3)
V Rvoji novi stavbi sem odločil \ef* prostora v /.n 4li|f»k<>. Oskrbljeni bi bili z vnem in bodo pod potovim nadzorstvom. Plača po najnižji coni. Uporaba vrta je prosta Najvažneje jo, ker ho stanovanja tik gimnazije Oglasila do 10. septembra pri Vi1.* t orlu Oniersl v It ran ju. (1310—3)
(1199—4)
pl. Koltbe-ja podganji kruh
pripravljen za porabo! 3pg
Brez BfVsrnoeti za Ijuiii, domače živali In perutnino. Gotovo sreilstvo za uničevanje jiodgau in miši.
V saVOlIh  po nO kr. in l'O kr  se  doHiva v trgovini KUssel in Končan v Novem mesu-
iklasa Rudholzerja
naslednik ■
urar in optični zavod Mestni trg št. 8
v Ljubljani.
Kantiner se išče
za kantino in zaloeo živil podpisane uprave.
Isti se odd sta v najem ali tndi na račan. V posledrjem slučaji mora kantinćr skrbeti za točilno in kuhinjsko orodje in dobi 2 °/0 provizije. Ci-ti dohodek kuhinje, pke kruha in tobačne trafike ostane njemu.
Prometa je na mespe 1000 do 2000 gld. Kavcija 500 gld. — Ponudbe vzprejema
upravitelj s t vo žage Hornvvald
]»«>«<it liiu-evje.
(1320—3)
60 50
Ni k laste rili- d«r remuntoir ure od . 4 gld. — kr. naprej.
Srebrne cilinder-rementoir-nre od   . 6 „ — Srebrne damske  eliind r-rem >nt.oir-
ure s srebrnim pokrovi m ud   . . 7 „ — ,,
Srebrne remontoir-nre na sidro od 10 „ —   „ „ Srebrn>' remontoir-nre s 3. siv brni m
pokrovom od............ 10
Zlato damske remontoir-nre od   . . 14
Zlati remontoir-nre za  gospode od 2H „ —   ,, , Zlate remontoir ure za gospode z
dvojnim pokrovom od..... 38 ,, — ,,
Ure na nihalo vskrinjici svetli in temni 9 ,, —   ,, „ Ure na nihalo v skrinjici svetli in
temni z btjem ur od...... 13 ,, — t,
Dre na nihalo z bitjem fetrtink od 27 „ —  „ ,,
Budilke od.............. 2 „ —   „ ,,
M8obwsrsvralderu s bitjem pol urod 3 „ — ,, „
Q*2T Za dobro blago in za dela se jamči "»JJ Popravila se hitro,  dobro in p.j ceni  izvrfinjejo v lastni prodajalnici.
Za morebitoe potrebščine se najbolje priporoča
Od via. c. kr. deželnosolske oblasti konc. zasebne
glasbene šole Kaiser
Dunaj, VII., VIII. ln III. okraj, 99. šolsko Isto.
Obisk 1*97/98.      891 gojencev iz vse Avstro-Ogerske in iz inozemstva, 24 učnih močij. 1'elje, bla*ir, vsa godal« uh lok in iroiM-iiJe, vse txoretleiie stroke, mefian zbor, orkester, Mtrukovni In poatranskl teča\|l.
j 2 letni tečaj za odgojevanje učiteljev
za klavir, vijoliao, petje (od 1. 1882. obstoječ).
7meseoni pripravljalni tečaj za o. kr. državni lsplt
cerkvenopevski tečaj za dečke pevce.
89 kandidatov je naredilo državni ispit deloma ,| odliko". Javni koncerti, konkursi, skufinje, spnCevaln, diplome, sve. tiuje. Prospekti brezplačno, pravila 20 kr. po zavodovi pi-sarni VII/l, Zieglergasse 29. Vunufi likni o p«nal|l v ol»liž|l zhvoiIov. Krnel Me vspre|euisJo do dne 15. oktobra, ako je prostora tudi mej letom.       (1285—a)
Pouk bo prične dna 15. sept., ozlr. 1. okt.
Vožnje karte in tovorni listi v
z velespuStovanjera
(803-21)
Frcnc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih ur za o. kr. avstro-ogersko vlado, za Bosno in Herzegovlno.
|2
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (8i)   parobrodno društvo v Reki. 31)
Prsko Reke
najkrajša in naj\aniejfia, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim komfortom oprem Ijeni, elektrlono \ŽV
>y  vožnje;
razsvetljeni parn.ki
V
Zadet
V no^i nd Hfdmte nn nedeljo hitri parni k v Zader Splj«t-Orura, Oravosa (Ragn-sa -Castflnuovo-Kctor. V no^i od nedelje na ponedeljek pofitni parniki v Zadnr-Spljet-Metkovič. V torek ob 10. uri 20 m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet Oravosa (Ra^usa) in Kotor. V sredo ob po| K) nri zvefer postni parnik v Zader, Š>henik, T ran, Spljet, na otoke Krač, Lešina, Vis, Krc, daljo v Dubrovnik do Kotora, jffck ob pol U. uri dopoludne hitri parniki , Spljet in Oravosa fRsgnia). V četrtek ob 1. uri Popoludne poAtni parniki v Mali Lofiinj, Selve, Zader, Sebenik, Tršo, Caatelveeebio in Spljet. V petek ob 10. uri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, Snijet in Oravosa, Vsako nedeljo ob 7. uri /.jntraj izlet Rekami istija-Lofiinj in nazaj! — Natančni vozni red je v olicijelni knjigi „Der Ćonductenr fit. 093 —608.
Kralj, belgijski postni parnik
Red Star Lioie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo.
Konoeiljonovana od vis. o. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila daje radovoljno (812 — 11)
koncesijonovana potovalna pisarna
E. Schmarda Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 4 (pritličje na levo.)
isiisSiiiseaie v
Neka gospodi-n^, čedne vnanjoati, 20 let etara, imejoča 5000 gld. premoženja, želi stopiti v zakon s kakim samcem, sta-rim od 26 do 30 let s primernim premo-ž njem in elužbo.
Nennonimne ponudbe 8 sliko se prosi do 8 septembra 1.1 pod Šifro „52" poste restante Ljubljana. (1345—2)
01
45
Trgovski pomočnik
iztirjen v trgovini z mešanim blagom, vzprejme te takoj ali pa do 30. septembra pri Ivanu Kramar-joi v l«irl|l. <i»32-2)
Stanovanje
8 3 sobami, kabinetom in vsemi pritiklinami, Me o«l«la na H C ar ena trgu nt. ii m 1. novembrom t« I. — Več ae poizve v proda|aluici gospoda J. M. Benedikt-1». (1278—3j
V z p rej me t a me
dva dijaka m dijakinji
pod ugodnimi pogoji nw hrano In slanovaa|e pri neki
boljši, v sredi mesta stanujoči rodbini. (1219 — f>)
Natančneje rp poizve pri up>svniStvu „Slov. Naroda".
6 let stara, 12 let davka prosta
hiša v Mostah št. 68
s 4 stanovanji, z vrtom in njivo Me po«! reko p«» eenl proda.— Več s*- pciz<.e v upravmštvu „Sb v. Naroda". (1<99—2)
ii
Gosposke ulice št. 8«
Šolsko leto 1898/99 se prične dne 19 septembra in sicer v prvič z vsemi tremi letniki
Vpisosanje bodu od 12 —16. septembra vsak dan dopoladoe od 11.—12. ore v ravnateljevi pisarni.
Dne 17. septembra bode vzprejemnl izpit za tisfe gojenk« I. letnika, ki niso Ae dovršile 8. razreda ljudske ah 3- razreda meščanske šole.
Deklice, katere žele vstopiti v mestno viš|o dekliško šolo, morajo se v spremstvo starišev ali njih namestnikov osebno oglasiti ter se izkazati s spričevali o svojem dosedanjem šolanju, za v«prejem v I. letnik pa posebej s spričevalom 8. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske gole in z dokazom, da bodo dopolnile 14 leto vsaj v prvem polletju šolskega leta. Imenovana Šolska spričevala more nadomestiti todi vzor>jemni izpit.
Vsaka deklica plača pri vpisovanjn 2 gld. prispevka za učila, gojenke I. letnika pa poleg tega še 2 gl i. vzprejemnine. Šolnina žvaea 10 gld. na leto.
Obvezni učni predmeti so: veronauk, slovenščina, nemščina, frutico ftčina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis riaanie, rnčoH dela, odgnjeslovje, gospodinjstvo, zdravo<dovje —  prostovoljni pa: lepopisje. laščina, telovadba, petje, stenografija.
Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c  kr. srednjih sol.
Natančneja poročila daje ravnateljstvo.
V Ljubljani, dne 3. septembra 1898.
Št. 981 1
(1357-1)
Ravneteljstvo mestne višje dekliške šole.
Razglasilo.
Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje s tem
službo II. praktikanta
■z letnim adjutom 500 gld.
Prosilci za to službo izkazati se morajo poleg znanja slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, da so dovršili ali  celo gimnazijo, ozi roma celo realko ali pa spodnjo gimnazijo, oziroma spodnjo realko in trgo vinsko šolo.
Prošnje s spričevali o študijah in o dosedanjem  poslovanju  vložiti je Slo V & t c t c   a 91, septembra t. 1. pri podpisanem ravnateljstvu. V Ljubljani, dne 1. septembra 189 8. (1333 — 3)
Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske.
Naznanilo.
Na o. kr. obrtnih strokovnih šolah v Izubijani (strokovna šola za obdelovanje lesa z oddelki za pohištveno in stavbinsko mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, figuralno podobarstvo, pletarstvo in javno risarsko šolo, ter strokovna šola za umetno vezenje, šivanje in pletenje Čipek) se prične šolsko leto 1698./99. z dnem
1©. eeptezm."foxa, t. 1.
Vpisovanje za nove učence in učenke se vrši v petek 16 septembra
od 9.— 12. ure zjutraj in od 3.— 5 ure popoldne. Novi učenci ae morajo izkazati z izpustnim izpričevalom ljudske šole in z dokazom da so dovršili 14. leto. Bivši učenci se zglašajo dne 17. septembra.
V javno risarsko šolo se upisuje celo leto vsako nedeljo dopoludne.
G. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih dol v Ljubljani.
dne 2. septembra 1898.
(1350 — 1)
Naznanilo preselitve strogarskega obrta.
Naznanjam častit f m odjemalcem, da sem se tekom avgusta protselll
v Trubarjeve ulice št 2
kjer imam zraven delavnloe tudi
prodajalnico
zaloteno s vsakovrstnimi strojarskimi Izdelki, katere tudi lahko v veAJi mnoilnl oddajam.
sW" Me pošiljajte oevk za smo tke popravljat na Dunaj, ker to jas
tukaj popravljam, kakor n pr. Jantar, morsko peno, kost. rog itd. fjssj Ob jedoem popravljam vsa druga, strojarska dela.
Za obila sarocila se priporoča z ve les postopanjem
Josip Oblak
umetni In galanterijski strugar.
(1366—8)
Razpis.
(I3r>5-1)
Na porodniškem oddelku deželne bolnice, oziroma na c. kr porodniški šoli v Ljubljani oddati je
službo babice
z letno plač-> 200 gld, z aktivitetno doklado 36 gld. in normalnimi petletnicami \'. porodniška K* zaklada, z letno nerado 52 gld 50 kr. iz učnega zaklad* t^r z brezplačnim stanovanjem v /.a vol u
Prošnje za to s'užbo, katerim je. pnb>ž ti kritni li^t, diploma SS babe«, zdravniško ^pričuvalo o fizični »pogubnosti, «pn evalo o nravnem veienji t*r SpftOSVsJo o popolnem zumj i slovenakega in nemškega jezika, po$lj jo naj se
do 22. septembra 1898
vodstvu df*ž-lr»ih dobrodelnih zavodov v Ljubl|ani.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 1. septembra 1898
wwww
AAAAAAt
Udan<> podpisana ^e usoj* stavnemu ubd nstvu naznanit , da jo v svoji lastni biej
v Prešernovih ulicah št. 52
RESTAVRACIJO ,lPRI LEVO"
ter se bode tmdila občinstvo z dobrimi mrzlimi in gorkimi jedili, kakor tudi e posebno dobrim vinom m Vrhniškim
plVOm ^ostreči
Marija Borštnik.
\44AAAAA
(12(14 - i
Štev. IV. 3^9/y/ 0
Prostovoljna zemljiška dražba.
Na prošnjo dedičev po dne 19 avgusta 1897 v MmiirlJI pri •leliah
umri c. kr. poštar ci in poseetnici gospej Ani Nliavift ne bi de vršila
dne 15. septembra 1898
ob 9. ud dopoludne pri podpisani c. kr. aodniji
prostovoljna dražba zapuščinskih zemljišč
vlož. štev 65, 66. 67, 68, 69, 70, 71. 72, 73, 74. 75 k. o. Šmariie, vlož Alev. 92 k o. Sv. T. muž, vlož štev. |68 k. o. Pieloga, vlož štev. 90 k. o. Sv. Behara, vloi. štev. 64. 65. 67, 68, 69 in 164 k. o Jšovec.
Zem j šča merijo 71 hektarov, 8 arov, 42m2, so bila sodno cenjena na 4tS.&«57 f*fe l*r. in  se nahajajo v trgu Šmarije pri J< Uah m v nje-
govi najbližji okolici.
Poalnpia na zemljiščih so v dob cm stanu.
Z mlji-ča se bodo prodajala v različnih  skupinah,  katera so se napra> vila po njih naravni legi, t« r se bodo prodala le za ah čez tenitveno vrednost. Kdor bo e dr*žbati, mora položiti  I0°,0 vadij.
Dražbeni pop-ji ae lahko pogledajo v uradnih tirali pri podpisanem acd'Acn ter pri zastopniku dedičev, gospodu dr. Jo«. (S^org-is, advokatu v &iii»ri|l. kateri daje potrebna prijaanila
C. kr. okrožno sodišše v Šmariji
dne 5. avgusta 1898.
I
Ernest Speil
mehanik
P Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1
priporoča vsakovrstne
I
fj vneli kategorij po najnižjih cenah.
Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno ln ceno.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
s veleepoBtovanjem
šivalne stroje in bicikle
Ernest Speil.
75
E66X
Dve učenki
vsprt'lniefa n«> mm mIhii»%hiiJ« In lir«no.
CeriH mzka — Kj- ? pove npravnAtvo „Siov«nakega Naroda". (1334—2
Prodajalka
izurjena i trgovini s šptonjskim blagom, želi takoj premeniti sedanjo službo, (isti—« Naslov po e opravoistvo  „Slov Naroda"
Z dnem i. oktobra t. 1.
da Fe žt 40 let obstoječa dobra
troom s specerijo in 2BlflZDiD0
pod zelo  ugodnimi  pog ji V najem. Tigo Tina je  stara  in  vplivna  sndi  vasi  pri fari, kp r je nai/.ivalinejsi   promet   in je obstanek najemnika v vsakem slnčajo zagotovljen. Odda se tudi v najem
ko 111 ni ioa
nahajajoča se pri najbolj obiskani kovači i in je izurjen kolar v lem kraju zelo potreben. Z lesom in orodji ni preskrbi začetnike gospodar p< slopja sam. (1337—/) Naslov p' ve opravntštVo tega 1 sta.
en«
ckolandsko-ameriška črta. \
Parmki vozijo po I krat «1» 2 k rat na t*l«a £
iz Rotterdama v 2Tew-York. 1
Pisarna za kajute: Dunaj. I., Kolowratrlng 9).
hWtia ia meilkrof: Dunaj, I V.. W evringerg. 7 A.
T. kaiata:
Od 1. aprila do 31. oktobra . „   1. novembra do 31. marca II. kajuta:
Od 1. avgusta do 16. oktobra......mark 300
„   l»i  oktobra do 31. julija....... , 180
*) Po le^i in velikosti  kajute in po hitrosti in eleganci paruika. (1027 —10)
mark 390—400*) ,     330 -330
Najlepšo, zdravo
čebulo
razpošilja tvrdka
Iv. A. Hartmann v Ljubljani
v vrečah po 50— 100 Av/ po jak» nlnkl ceni.
Omi-nifiifi tvrdka odda po jako ugodni ceni tndi 2000 U>p b, m ćoili, »koraj novih (1324—3
vreč za deželne pridelke.
Th Premier Cyc!e Co. LA
(Hillman, Herbert A Cooper.)
T" vornloe x
CoiTiitrv  lleh (Kf^er) IIooh
(Angleško. (Ceftko). (pri NurnOerga).
Letna Izdelava 00.000 voznih kolos.
Zaloge v Ljubljani: (697-«)
Fran Čuden, Mestni trg št. 25.
Službo pomožnega uradnih
odda zadrug* ,.Hranilno In pono|llna> drnitvo v Fln|l".
Služba je provizorična; prva plača 30 gld.; odpoved lest tednov.
Prošnje se vzprejemajo do dne 15. septembra t. I.
Na Ptuj i, dne" 29. avgusta 1898.
(1317—3) Načelstvo.
Najcenejši prodaj ališče
glasbenih strojev:
vijolin, vijol, cello, kontrabasov, piccolo, flavt, klarinet, krilnih rogov, pistonov, trobent, citer, citer na lok, akordnili ciler, kitar, koncertnih tambnric, L, II. in III. vrstnih harmonik, okarin, signalnih rogov za gasilna društva, trobk, piščalk s cvrčanjem, ariston na vrv, m mphonion za vrteti in samoigrajoe, miznih in stoječih pultov za note, vseli strun in posamičnih delov, etuijev za vse inti-innente.
Popravljanja se dobro in najceneje izvršujejo. 1h\ M. H o*t m
prcdLajetlrilca. lnetria.m.ezi'tOTr Ljubljana, Selenburgove ulice št. 1.
Ljudevit Borovnik  (34) •
rlO«)     "J"111' * mv v * (34)
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem 5
te priporoča v izdelovanje v^ako. rutu tli  pnftek S
ia lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popol- 9
nim jamstvom. Tudi predelu|f stare samokresnice, J
vzprejema vsakovrstna poprisvlln  in jih  točno in m
dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr prask u&evalnici •
in od mene preskafiene. — Ilastrovanl ceniki laito&j. 1
m— k
Prva goriška tovarna priprav za izdelovanje plina
,Acetilen'
j« pod imenom
G. D. Conf irto
postavila svo stroj v gostilni prt , Ka-trlneku" v Lescah in v restavraciji Klina rje vi v Radovljici.
Luč je jnko živa tr r »veti bol.e, nego vsak drog plin. Stnj je zelo pripraven, tako da zamore vsakdo izvrSiti v.-e delo v 15 tnintitah.
Stroj O D. Conforto lz Gorice ie jedini, kateri je pohvale in priporočila vreden, ter stoji vsakemu na Ogled v dobro ■/.: ainh go-itilnah : —5)
Oton H"mann s. r.
gostilničar pri „Katrineku" v Lescah.
Vinko Hudovernig s. r.
restavrater pri Klinarji v Radovljici.
>ja* *M* *X* *X* *X* • JC* ■j(C* *JC* •j** • JC* • Ja * vOl* * Ja* *Ja* *Ja* »Jjf• •Ja* Oa* .Ji* • jjf* *je* . jf.     *jb* •
Prva največja kranjska tvrdka. |
Fran Primožič I
Ljubljana
SI Sv. Petra cesta 34.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izdelovanje Jerinenar&klh iu ae dl&rsklh proizvodov, kat. ra ukuano, trpežno in oono izdeluje.
Ravno tam velika zaloga različnih konjakih oprem m aedlov, popolne Jezdne opreme i. t. d.
Izdelovanje Jermen za atroje in mline. — Vse poprave se dobro In po oenl Izvršujejo. (1057—12)
Ziiiiiinja na rnoilii mc9 vestno lu lonno r/vr«ii|<>jo,
[-21
Traovina z železnino
□
Andreja Druškovič-a naslednik
Val Solob
v Ljubljani. Mestni trg št. 10
priuotoča h v* jo novo in bogato   urejeno   zalogo vsnku
vr»te ž*lez|a, poljedeljskega orodja, plugov, plulnih delov motik, lopat jeklenih gnojnih vil. vH»ke vrate žag In pil, deiov za vodnjake, mesinga za komate, verig, okov za vo7H, jeklenih in kovanih širi, podvrtv konjakov, slamorez-nih l<6<, sekir, vlitih kotlov, železne in pocinkane plnšče-vine, žičnih žebtjev, žice-
Ob jednun priporora svojo zalogo lepo in na tu t. <* ne izdelan'h
štedilnik* ognjišč
kuhinjskega orodja, vsega za stavbe potrebnega železja, nosilk, železniških sin, železa za vezi, etorje za obijanje stropov, samokolnic, kovanja za okna in vrata, bodeče žice za ograjo.
Priporoča in opozarja prečant. dulio A<"ino in slavno občinstvo na bogato zbirko pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih 8—8)
nagrobnih križev
pc nizki ceni,
Vnanja naročila izvršujejo tte tobno
Staro železo, meil (nicNlnff), baker, cln9 elnk, Nvinee laiipitje vrtino po najvlNjlIt ccnali.
8556396^22
Ka c. kr. državni veliki gimnaziji v Kranj n vpisa vali se bodo nčenci, kateri nameravajo vstopiti v pr%l razred
v petek, dnć 16. septembra
ođ 9. do 12. nre v ravnateljevi pisarni.
i %*§m Vsprejemne presknftoje vršile se bodo v soboto, dno 17. septembra ođ */a9. are nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstva starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Vsprejemna taksa je določena na 3 gld. 50 kr., ki se bode onim, ki preskus oje ne hi prestali, vrnila.
V II«, • Il'i. V« in VI. razred se bodo učenci vspre-
jemali dne 17. septembra.
Šolsko leto 1H!»S. 9'J. se začne dne 19. septembra s slovesno službo božjo na čaat sv. Duhu. (1.149—1)
Ravnateljstvo c kr. državne velike gimnazije v Kranju.
dnć 2. septembra 1898.
BTONNIES, tovarna za stroje ^? Ljubljani.
Izviren „Otto''-motor
za plin in bencin
priznano najboljši, najvarnejši in najcenejši motor.
Bencin-motor in bencin-lokomobila
najje Inosfavnojsa in najvarnejša gonilna moč, brez nevarnosti  o^njti,  brez masni ista,  vedno za delo pripravljena. (1110—7)
Stroški k večjem tri novčića na uro za jedno konjsko moč wm
Razglas.
Na c. kr. v61iki gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko leto 1898 i* dne 17. septembra s slovesno nlužbo bc>žio v atolni cerkvi.
Učenci, ki žele na novo vstopiti v nemški oddelek prvega
razreda, naj se, spremljani od svoj b stanšev ali ijj h odgovornih zastopnikov, oglasu dne 15. septembra mej 9. in 12. uro v ravnateljevi pisarni ter s seboj prineso rojitveni list in obiskovano spričevalo one ljudske šole, katero so v zadnjem času pohajali. Ker veleslavni c. kr. dež. Šolski evet z razpisom z dne 15, avgusta t. 1., štev. 2137. ni dovolil, d* bi se slovenski oddebk I. razreda razdelil v 2 paralelki in ker je slavnoisti odre dil, da mora izmed učencev, ki eo bili meseca julija vzprejnti, 20 prestopiti na c. kr. n žjo gimnazijo, st v Mn n- r ku V slovenski oddelek I. razreda učenci na novo ne bodo vzprejemali. — Vzprejemne Skušnje za prvi razred ee pnčno dne 16. septembra ob 8. uri — V dru^H razrede na UOVO vstopajoči UČenci se h.do vzprejemali dne 16. septembra od 9. do 12. ure. Ti naj s seboj prineso rojstveni list, Šolsko spričevalo zadnjega poluletja (s potrdilom pravi In > naznanjenega odhoda) in ako so bili oproščeni šolnine ab uživali ustanove, tudi dotične dekrete. — Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj te oglase dne 16, septembra od 8. do 12. ure 8 šolskim spričevalom zadojega poluletja.
Učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c kr okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu ali Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu iu Zatičini, se smejo po naredbi veleslavnega c kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta I. 1894., Št. 2354, na tukajšnji gimnaziji vzpreje-mati le izjemoma v posameznih posebnega o.'ira vreduih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani
<1323 -2) dne 31. avgusta 1898. I.
e li hočete preveriti o tem, ali je vaša zemlja potrebna fosforove kisline?
Zahtevajte po dopisniei brezplačno navodilo za to in frank I ran o clf»|»o»IIJatcv naših gno-jevih vzorcev. (42-27)
Na vsa dotična vprašanja odgovarja rade volje vodja našega agrikulturno-kemlčnega oddelka.
Pisarna za prodajo fosfatnih mok
čeških Tomasovih fužin
1
"VstcleiTrslsi trg* št. 55.
Puškar Pran Kaiser
v Ljubljani, Selenburgove ulice št. 6
se nsoja najbolje priporočati se (126M—3)
lovsko se^onos
Zunanja naročila se točno izvršujejo
Popolna rasprodaja.
Ant. Zagorjanova trgovina
nahaja se sedaj
v Gospodskih ulicah štev. 7 v Kunčevi hiši.
Razprodaja se na drobno in debelo vsa zaloga:
Knjige,  pisarniški in pisemski papir, kasete,  albume. spominske, vpisne in  |»oal«»vn«  Itn fig«',  učila,  risne in  piane potrebščine, faktnre. zavitke, vizitnice itd itd.
pod tovarniško ceno.
Priporoma ee za obile naročbe p. n. občinstvu v mestu in na deželi, zluHti gg. trgovcem, pisarnicam, šolskim vodstvom in dijakom početkom šolskega leta. (1844—S)
I Restavracija ,pri solncu'. p
&-"--*F
Dovoljujem si s tem velecenjenemn občinstvu uljudi.o naznanjati, du sem se Is l'rt'Aeruot ili ulic j>r«-m»-sltl **#
j& na Francovo nabrežje
SM kjer sem ofvuril Hlnropocuafu
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
Pričetek šolskega leta 1898. 9.
Na C. kr. ženskem UČiteliščU se bolo vpisavale nčenke v vadnico dne 14. septembra od 8.— II., otroi-i v otroški vrtec pa istega dne od 8.— 10. Imena vaprejetib otrok se bodo razglasda v veži dne 15. septembra ob 9. uri.
Gojenke za I. letnik in gojenk«3, ki iraaio delati ponavljane izpite, se morajo oglasiti dne 15. septembra od 8 —11,, druge p.i dne 19. septembra od 10 — 12.
Pismeni vsprejemni izpiti 8e začno dne 16. ijeptembra ob 8.
Na c kr. moškem učiteljišču se bodo vpisavali učenci v vadnico dne 14. septembra od 8.— 11. Imena vsprejetih otrok se bodo razglasila v veži dne 15. septembra ob 9. uri.
Gojenci za I- letnik in gojenci, ki imajo delati ponivljalne izpite, se morajo oglasiti dne 19. septembra od 8.— 10., drugi pa dne 20. septembra od 10. — 12.
V*8preiemni izpiti se začno po končanib izpitib. na ženskem učiteljišču. V Ljubljani, dne 1. septembra 1898.
1 <fl VIlilXOiJMt A'0.
(1HM—1)
g Zarezano strešno opeko g
(Strangfalz-Dachziegel)
prešano opeko za zid
ponujata
po izdatno znižanih cenah
(467
-24)
I Knez & Šupančić |
tovarna za opeko v Ljubljani. ^
Glasoviri!
(lSSC—Lo
tvrdke
Bratje Stingl
1111 Idnntiji in v !Sii«Uiii|»CN<i.
Kratki klavirji inpianino
najboljšo kakovosti z izb. rtin gfcaOVBO polnostjo v priprosti in elegantni opravi iz ot. enjeiif* prvo in nejveoje kla-virske tovarne s parnim Izdelovanjem po solidnih cenah, iti a đcsotlf tnlm Jamstvom.
Stari klavirji     jomljo v zameno.
ITbiranja in popravljanja  se izvršujejo
najtočiieje
Zaloga v Ljubljani:
Karol Lorenz
izdalovalec glasovirjev in ubiratelj
v Ljubljani, ? Prnlah št. 27, poleg kopališča.
2. 3
pripravna
za   gostilno  ali   kupčijo,  z  dvema nadstropji, vrtom, poljem, njivami in 4 horSti,
NtK protln i#. i»roMttk roke takoj.
Hi*a jo lepa leži ob cesti. Polja je za 60 mernikov posetve   Polje, njive In travniki so blizu hifte.
Kupci naj se obrnejo na .▼»T»it-||«» Sire, Tupn* lita        IT n»«I Kr»ii|«*ui. (1880—a)
praško domače mazilo
«SlBSBBBBBSBBSSSBBSSBJSBBBBSSM«BBBBa1l
(88=>) lz leicstrn.0 a (ti)
■ s. Fra^ner^ja v Proiflfi
je staro, najprej v Pragi rabljeno domaČe zdravilo, k:\tero obrani rane čiste in varuje vnetji in ljub-č i no manjša t. r blađl. — V pusicah po 35 in 25 kr. Po pešti 6 kr. ~:: Razpošilja a V3ak daa.
^.VS^^j^jfc^v^.;j!•Vfc»>^   Vsi ■ i*• 1 i embalaže imajo *V<^^^2£^£l3r^!*r     »raven >'<>ječo zakonito * deponovano varstveno
znamko.
Glavna zaloga:
B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu", v Pragi,
Mala stran, ogel Sporner-jeve ulice 203. V I. i uhl j »inI se dobiva pri Kg, lekarjih G. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mardetacbliiger, J  M;iyr; dalje v vseh b karnah Avstro-Odrske.
Vzprejmem takoj iiurjontga
solicitatorja.
Pogoji  ugodni. — Mesečna plača aačetkouia 80 gld.
I>r. ^A.\t\ Itlos-clit* (1881—$) odvetnik v Ljubljani.
Pri pošteni rodbini blizu realke se na hrano ib stanovanje vzprejmo
dijaki ali dijakinje.
Klavir je na razpolago. — Kje? pove uprav-niStvo „ Slovenskega Naroda11. (12HG—4)
Zastonj".
9f
Vsak, ki posije svojo natančno adreso, dohi proti malt mu povračilu in d> nesrn za curinske Btru&ko
1 gld. 90 kr.
in šifer:
1 vegulovano uro z verižico, za katero se jami1 i, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik za Btnodke; l elegantno kavalirsko kravato za gospode; 1 prstan z imitovanim draguljem; 1 iglo za prsa ■ imitovanim draguljem; "2 mehanična gumba; 10 komadov finega lintJeškega papirja; 1" komadov finih angleških zavitkov; l etui za smodke in 1 predmet za p-u-abo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev s tem, d* jim blago takorekoč na pol poklanjam. — Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura sla natanko in bode vsak priznal, da je to podarltev. tTocllBMI /nI (£-11 In ni'y.|>o»ill| mi j»» proti poštnemu povzetja, eventuvelno tudi ce bo dennr preje vposlju, pri (18411—•lj
VViener Uhren-Export Leon Bloiek
VVien, IV.,  Wiedner Haiiptstrnsse 22.
K sezoni
K sezoni
pr porokam itojo bogato zalogo puik najnovojilh  alitemov in najnovejšo vrst«,
revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in manloljo, posebno pa opozarjam na
p^r trocevne puške ^
katere izdelujem samo jaz in katero se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje
l.-. poročajo.
Ker sem na Kranjskem jtdiui pnskar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za muogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespostovanjem
Fran Sevčik
(1166-6
piiHkar a- J ^jul>l juni, v ZidovnUih ulicitli. p0~ Ilustrovan oenlk se polije na leljo saatonj. ~*J*J>
Samo 50 iT. Za 2 2rcbanli. iPredzadnJi ledan
ciavn;doi,itekioo.OOO^!25.000k™!Si
Srečke jubilejsks razstave
,i.:o.'-d & SO kr.
priporoča T. O. 'banka XOvL"blJaVHl.
Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898.
m IRAN CHRISTOPH-ov (9>
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktl6nlh laatnoatlj in jednostavnoga rab I j on j a ae posebno priporoča, kdor ln.t t- sam lakirati tla. — Sobe ae v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobi/a se v rxzličnih barvah (prav kakor oljnat« barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — TJ zorel lakiranja In navod rabi doba     v vsoh zalogah.
Dobiva se v LJubljani pri Iv. Luck- FRA.N OHRISTOPH,
rnann-a nasledniku Antonu Staoul-u;     izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega v Kranja pri F. Solinza avetlega laka za tla, PRAHA* BBK0L1N.
V najem se odda
velik prostor
y IgriSUHi ulicah, pripraven za teharsko obrt
in  kot HklaiJi.-';i>-
Popoji r« izvedo v \ iv.irni Ivana Plantann, o kr notarja v Ljubljani. (1812-81
Otvoritev gostilne: 1
v novozgrajeni hiši
gostilno
^   ter se priporočam za obilen obisk
z odličnim Bpostovatjera
Josip Seidl
^| (1806-3) goatilnifla«
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem
v Spodnji Šiški št. 150 h
i
4
Čo&tanj, meseca avgusta 1898.
P. n.
rim
Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem meseca avgusta t. 1. odprl svojo
odvetniško pisarno v Šoštanji.
Z veloapodtovanjem
DR Fran Mayer.
(Ik7t—2)
mw.....II  III      ■■ ......I........■ ■■ Sil»SSlSMSm—a—■
t  t  T   T  f   T   T   t  T  T  T  T   1'  Y  T  f *♦*       1" r  "t* t T  T  T  T   Y   T  Y  T  t t T ^
Iidajsttlj in o ircvomi undajk: 4nsiy Nolii
luataiaa in tisk .Na.ro« ne Tiskarne *•