Oar Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NA DAN DOBIVATI \\ List slovenskih delavcev v Ameriki* ffEJLEPHONE: CHelsea 3-1242 Faltered as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. 2C"GLASNAKODA 't PO POŠTI NARAVNOST NA " SVOJ DOM ebe veliko tajnost o {Kffilaniei. Welles je popoldne obiskal Mussolinija Alu>*olini je sprejel Sumner Wellesa v spremstvu vnanje-ga ministra grofa Ciana in ameriškega 'poslanika Pliippsa. Razgovor, ki je bilo zelo "prisrčen", med Wcllesom in Mus-solinijem je trajal eno uro. Grof Ciano je med obema tolmačil Welles in Mu?solini sta se pogovarjala s pomočjo tolmača — grofa Ciana, — četudi govorita Welles in Mussolini gladko in pravilno francosko, Poleg tega pa zna Mussolini tudi angleški jezik, toda ga je zadnja leta nekoliko zanemaril. Iz Rima bo odpotoval v Švico Welles bo nocoj odpotoval v Švico in ne, kakor je bilo pr-votuo (»oročano, da bo šel naravnost v Berlin. V Švici bo o-stal nekaj dni in se ln> najbrže vstavil v Curiliu, v sled česar nekateri domnevajo, da >e bo sestal s kakim diplomatom. V petek pa bo dospel v Berlin, k j*r bo imel razgovore s Hitlerjem in von Ribbon t ropom. Prejšnjo f»oročilo se glasi: Obisk Sumner Wellesa pri grofu Cianu RIM, Italija, 2f>. februarja. — Pred dogovorjeno konferenco z Benitoin Mussolini jem se je Sumner Welles, osebni od-poslmiec predsednika Roosevelta odločil, da skrajša svoj obisk v Himii in da se j litri (v torek) odjtelje v Berlin. Svoje težavno delo, da dožene stanje 'vojne in izgled za mir, je Welles pričel s tem, da se je !K) minut razgovarjal z italijanskim vnanjim ministrom grofom Galeazzoni Cianom. Prvotno je bilo domnevano, da bo Welles ostal v Rimu tri ali štiri dni, toda po konferenci z grofom Cianom je naznanil, da bo jutri oti|>otoval v Berlin. Ogromna naročila Zavezniki bodo kupili od Združenih držav za tisoč milijonov dolarjev letal lin vojnega materi-jala. — Podrobnosti niso znane. Angleška in franqpska na- ter v prvi vrsti pazila na zakupna komisija je konci prej- ščito ameriških interesov. Na-šnjega tedna naznanila, da je ročila ne bodo «v nobenem po-sklenila za ameriškimi tvorni- gledu škodovala ameriškemu farji pogodbe glede nakupa o- "prt,paredlless" programu ter gromne mnozme letal in vojnega materi jala. Podrobnosti niso znane, toda iz precej zanesljivega vira se je zvedelo, da predstavlja naročeno blago vrednost tisoč milijonov dolarjev. Admiral E. S. Land, predsed-n i k pomorske komisije, pregleduje model dveh potniških parni-kov, ki bosta zgrajena za potniško plovbo čez Pacifik. Parnika bosta imela po l\0 /tisoč ton in bosta vozila 34 milj na uro ter jljosta zgrajena j tako, da ju bo mogoče v slučaju *vojne - porabiti j kot matično ladjo za aeroplane. bodo v soglasju z dnimi določbami. vsemi vla- Zavezniki bodo kupili od Združen Hi držav vse mogoče potrebščine, največ pa aero-planov in aeroplanskili potreb- H j m [■' ^ ^jLg^j^p -T" » . f ' , ""1 * ir 1 Poročilo i>o uda rja, da je na-ščin. Nad [»etinsedemdeset odkupna komisija sodelovala z stotkov nakupne vsote bo poraznimi vladnimi agenturami j rabljenih za letala. Zadela jih je kazen Farmerica je sporazumno s svojim ljubimcem zastrupila svojega, moža. — Za svoj zločin sta se spokorila na vislicah. Finci izpraznili Viipuri M.OX TKE AL, Canada, 124. feb. — Včeraj sta bila obešena 'V tukajšnji kaznilnici A-cbille in Mary Grondin. Nad poslopjem Bordeau kaznilnice je v zgodnji jutranji uri zaplopolala črna zastava. Mrtvaški zvonec je naznanil meščanom, da je pravica zahtevala življenje dveh zočin-cev, ki sta bila svoj zločin do vseli podrobnosti zasnovala in ga povsem premišljeno izvrši- Amerika ni demokracija, 401ctna Mary je bila poro-i*** republika cena z 441etnim farmerjem' BUFFALO, N. Y., 25. feb. Vellemondom Brocliu na far-j— Včeraj je govoril tukaj mi v bližini mesteca Beauce- 'Stephen Bolles ter med dru-Ker sama nista mogla zmago- dejal: — Združene drža-vati obilnega dela, sta najela; ve niso bile nikdar demokraci-lilapca v osebi Achilla Grou-jja in tudi danes niso. Mi živi- ca sta uekaj časa odločno tajila zločin, slednjič sta ga pa priznala. Najprej je bil obešen Grondin, za njim pa njegova žena. Štirim kaznencem, ki bi imeli prihodnji mesec doslužiti svojo kazen, je bila poverjena naloga odrezati trupli. Ko so izvršili to delo, so bili oproščeni. Koivisto v ruskih rokah Ključ do Viipurja je bil zavzet. — Finci držijo drugo Mannerheimovo črto. HELSINKI, Finska, ^7. februarja. — Finci priznavajo, da -o Rusi zavzeli trdnjavo Koivisto. To je za Fince najbolj ža-iostna novica, odkar se je pričela vojna, kajti mesto Viipuri je sedaj v največji nevarnosti. Trdnjave na Koivisto otoku so bile ključ v Viipuri zaliv in ravno te trdnjave Ru>i od Fincev v oktobru lanskega leta zahtevali. Associated Press pravi, da so Rusi -v Koivistu zaplenili veliko množino izstrelkov. Vsled padca Koivista Kodo mogli Rusi napasti Viipuri čez zamrznjeni zaliv. Viipuri pa j«' že tudi zapuščeno mesto, kajti Rusi ga že več dni bombardirajo iz zraka in s kopnega. — Finska vlada je odredila, da vse prebivalstvo zapusti mesto. Navzlic padcu Koivista pa Finci drže drugo Mannerheimovo črto pred Viipurijcm med jezerom Muolaa in Viipur-š!;im zalivom. KIRKENES, Norveška, -7. februarja. — V soboto je prišlo do več spopadov med stražami na severni fronti pri Petsa um, včeraj pa so r-e pričeli veliki »boji med Rusi in Finci juž-no od Hoevhenjaervija. Rusko armado podpirajo acroplani z bombami in strojnicami. Boji so trajali do večera, toda ni bilo mogoče izvedeti, ako ie morala kaka armada opustiti svoje postojanke. dina. Mary se je v Grondina zaljubila ter ž njim zasnovala načrt, kako bi se iznebila svojega moža. Začela mu je mešati strup med jed. Brocliu je (Sumner Welles se je pozneje odločil, da bo šel nsjprvo vWel .!,irati ^ f Švico, nato pa v Berlin.) .groznih bolečinah podlegel. Ameriški poslanik Phillips, ki je spremil Wellesa v v.ianji'iet tC odločil vtretje kandidira-ameriški ti. Večina študentov je prepri 'bruhnila v Wilmington, N. C, Charleston, S. C., Savannah,! ----------— Ga., Jacksonville, Fort Pierce, Port Everglades, Miami in Sedem oseb usmrčenih je^rekel easuikarjeu:|, ^^ICOCITV, Mehika, .5. ' leb. — Sedem moških, ki so se udeležili — Zdi se mi, da ne bom Moril napačno, če se obrnem narav- zastave je rekel feb. — General John J, Per- zaupa mirovnim predlogom vrhovni poveljnik, — naj bodo čana, da tega ne bo storil. Iz-friiing, vrhovni poveljnik ame- papeža Benedikta XV., češ, da pogoji premirja tako ostri, da med' vseh republikancev, ki riške ekspedicijske armade, je jr» papež proti svoji volji po-j Nemčiji pod nobenim pogojem bodo skušali doseči predsedni-bil leta PJlb proti sklenitvi stal nekakšen agent nemške in v nobeniem slučaju ne bo ško nominacijo, ima se največ premirja ter se je zavzemal za vlade. popolno zmago in brezpogojno1 Perahingovo stališče napram predajo Nemčije. j premirju je pojasneno v pismo, mogoče zgrabiti za orožje. prilik newyorski okrajni prav- Ko je angleški ministrski dni k Dewev. predsednik Lloyd George či~; Študentje so [»roti udeležbi proslave mehiške lil os t na delavski department. bi,° Spominjam se, ko so lanskega Mq\iU) nmjeiiili, ko je leta zastav kali v New YorkuJ,,a oboroženih komunistov 'pristaniški delavci. Posredova-1r),Mala V,ec st";e ov v l^edui- - - ^e žele zavezniki skleniti »trski predsednik Clemenceau,'mu pomagali. 'ingtonu ne bom prosil za po-jsredovanje, kajti dr. Louii Bloch, član tega urada, ne sini-patizira z nami. j Vsega skupaj staika v južnih obrežnih mestih nad osem I tisoč pristraniških delavcev, j Nekaj parobrodnih dmžb popolnoma počiva. Jeklarna mora razpustiti Unija pristaniških delavcev kompanijsko unijo pripada Ameriški delavski fe- ...... ..... dcraeiji. I PHILADELPHIA, Pa, 25. ______________j teb. — National Labor Rel.i- | lions Board je včeraj odredil, da mora Lancaster Iron Work-v Lancaster, Pa., razpustiti jeklarsko unijo, ki je baje popolnoma p o d kompanijsko kontrolo. Namešto nje mora priznali kot edino zastopnico svojih delavcev Association oi Iron, Steel and Tin Workers. Družba mora sprejeti nazaj jH»tintrideset delavcev, ki so l»li pred tremi leti udeleženi pri štrajku, ter štiri delavce, člane ClO, ki so bili odpuščeni zaradi unijske aktivnosti. slej še ni moglo izslediti. 472 STRAJKOV PORAVNANIH ALBANY, N. Y., -'>. feb. — Državna industrijalna koiui-sarka Frieda S. M tiler je sporočila, da so lani jTjiizm^dtraMtVui uradi 472 stavk poravnali, vsled katerih je bilo prizadetih 56,()00 delavcev. V 197 delavskih sporih, tikajočih se 73,000 delavcev je -bila stavka pravočasno prepredena. ilEOBP-N«w Toif New York, February 27, >940 SLOVKKE (YUGOSLAV) IMJL^ ^glasnXRODA 47ifc Year u*dubt> svbki ■JLCJKJPT sc^daib and boudatb ' aoL; «*o vetja Hat « ImA» Mmi T*rk '! ia tMtfc« poi I if-« put fots «!•»••>>• w/lf j! ----„-----'9UC ^ *Ho tsfto .. |TW >*•••*«»• Kft |UC w m ola Mo fzj» i N4&0DA' UHAJA UAŠ1 l/AK IZVS8M|] mm v» H r A6 NAMNfA NiW TO«. U I LIST s nam IZBOLJŠATI imate redno VNAPREJ pfe-Cmpb mora odgovarjati potrebi čas*. Vili cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. sh li bi Bi m ši HP .i n ~ -Za piruke! J Najlepše Velikonočno Darilo, ^ ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. i Poslužite se našega posredova-nja za točno izvedbo vašega naro- 1 čila. SLOVENIC PUBLISHING C« (Potniški Oddelek) "ifa 2 I 6 West 18th Street New York 11 Pesmarica 4 'Glasben e Matice* * Uredil dr. Josip Germ » Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v. Knjigarni Slovenic Pub- . lisliing Co., 21G W. 18th Street, New York, N. T. španska [Nemčija ima svojega propagandnega ministra- Uoeb-beisa, ki trosi v svet o Nemčiji tako ugodne vesti, da je povprečen citatelj ^koro prepričan, da ni nikjer drugod tako u-godnih razmer kot so rv Hitlerjevem rajhu: nezaposlenega &e s priigano lučjo o 'belem dnevu ne najde, prebivalstvo je zadovoljno in vse navdušeno za Hitlerjeve cilje, navzlic vojni je dovolj živil, industrija obratuje. Goebbels je mojster v širjenju propagande, in zdi se. da je slienega mojstra dobila tudi Francova Španija. Ameriško časopisje poroča na dolgo in široko o prelepi španski deželi in nobenemu (poročilu ne manjka krajšega ali daljšega slavospeva fašističnemu generalu. Tako smo prejšnji teden naprimer čitali, da so se odprla vrata v svefcodo zadnjem osmimi ameriškim ujetnikom španske vojne, ki so .bili zaprti najmanj dve leti. Sličuo poročilo je bilo poslano že prej iz Madrida. 29. januarja je namreč neka brzojavka naznanila, da -bodo dne 4. aprila izpuščeni vsi španski ujetniki, ki so bili obsojeni na manj kot dvanajst let ječe zaradi svoje politične delavnosti proti nacionalistični (fašistični) vladi. Toda ta vest se je tikala le Spancev, ne pa ameriških državljanov. — Razmeroma majhno število političnih kazueneev. — je bilo rečeno v brzojavki, — je še vedno v ječi in general Franco je sklenil vse izpustiti, vključno tiste, ki so zaprti zaradi zločinov, storjenih med revolucijo. Celo liberalni "Manchester Guardian" je v posebnem uredniSkem članku proslavljal Franca, češ, da bo popustljivost napram političnim nasprotnikom dovedla do sodelovanja vseh plasti španskega naroda. Resnica se pa seveda povsem razlikuje od teh propagandnih veiti. Angleški Časnikar A. V. Phillips, ki je pod Franco vim režimom ostal v Madridu, je sklenil meseca avgusta preživeti kratke poeitaice v Angliji. V domovino se je pa vrnil šele letošnjega januarja. Franco ga je imel štiri mesece zaprtega in mu ni niti procesa dovolil, ker je bil osumljen, da drži z reptrb-h kanci. Po svojem povratku v Anglijo je objavil Phillips v Imidonskem "News Ohromele" o lažnjimi Franeovi propagandi članek, iz katerega posnemamo sledeče: — Vojna je končana, Franco pa zamuja sijajne prilike. V madridskih ječah je približno stotisoč jetnikov. Ko sem bil jaz zaprt v Porlier kaznilnici, vodili k nam kaznenee iz M jge, Avile iu drugih krajev. Vsi so povedali isto zgodbo, du so uauireč vsepovsod kaznilnice prenapolnjene. Prav nič ne pretiravam, če rečem, da je po Špancih kaznilnicah skoro dva milijona političnih kaznencev. Ker je toliko delavcev zaprtilu —' gre večji del za izveibene delavce, — sta industrija in poljedelstvo zelo prizadeta. ^laiijka tudi surovin in drugega materijala, tako da jo produkcija skoro popolnoma zastala. — Ge^lo španskih fašistov je: — Španska, složna, velika in močna! — Toda Španska ni ye to in ne ono. -Politika -ovraštva jo je raadelila v dve skupini: v zatiralce in zatirane. In Španska ne more biti velika in svdbodna, dokler bo v njenih ječ^h trpelo zaradi političnega prepričanja skoro dva milijona oseb. Izumitelj torpeda je bil Jugoslovan Danes, ko se po listih razpravlja o razvoju strašnega o-rožja v pomorski vojni in ko torpeda in mine dan za dnem uveljavljajo svojo strašno moč bo pač mar.-ikoga zanimalo, da si je torpedo zamislil v GO. letih preteklega stoletja dalmatinski rojak Lupiš, ki je bil takrat avstrijski pomorski ka-petan. Vedel je, kako so v A-meriki in drugd trudijo, da bi izumili novo pomorsko orožje. Nato se je sam lotil sestave sVjOjegfc torpeda, v katerem naj bi bil majhen parni stroj za pogon. Lupiš -o je na Reki seznanil z angleškim inženjer-jem Robertom Whitehead-om in mu -zaupal dotedanje pois-kuse. Angleški inžinir je nato izpopolnil izum in ga prodal an^leiški vladi za 15.000 funtov šterlingov. Izum je ostal v tajnosti- le pet let. Letos mineva že 75 let od Lupisovega izuma. Izum i tel je vi sorodniki še živijo na Reki,, več družin z imenom Lupiš pa prebiva na polotoku Peljc^Ču medtem ko Dotomci angleškega inženirja takisto bivajo v Dalmaciji, nekje v okolici Dubrovnika. SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRAFSKE PLOŠČE. — Pišite ut cenik. J. MARSICH, INC. 4U3 W. 42 Street New York Izginil je težak milijonar V Mostarju pogrešajo Marka kresiča, ki je na debelo trgoval z usnjem in komaži. Že nad 30 let .se je pečal »s trgovino in je pridaflnl dobre trgovske zveze z Nemčijo in drugimi evropskimi državami, kamor je zlasti pošiljal kozje kože. Pred dvema mesecoma je zapustil Split in odpotoval po trgovskih opravkih v inozemstvo in sicer na Madžarsko, v Nentf-ijo in Švico. Poslednje njegovo pismo je bilo iz Madžarske. Svojci so ga iskali brzojavno in s telefonom,, toda od konzulatov so prišli odgovori, da Kresiča ni nikjer, čeprav je bil njegov prihod napovedan. Xaposled >e je ugotovilo, da so nentška oblastva spravila Kresiča v koncentracijsko taborišče. Ali so tega krive devize, ali kaj dragega, se bo dognalo po poizvedovanjih, ki so v teku. Cudakova smrt v Dubrovniku (Pred 14 leti se je vrnil iz A-merike v Dubrovnik izseljenec Tomo Burato. Polnih 2*0 let je garal v Ameriki in si prihranil lepo vsoto nakar je hotel v mirnem zadovoljstvu preživeti starost v domovini. Toda neznani tatovi so mu u-k radi i vse prihranke in Tomo Burato je bil čez noč spet tak revež, kakor t i stik rat ko je šel čez morje za kruhom. Užaloščen se je umaknil v neko koli-bico •blizu Dubrovnika, ležal je na goli zemlji in se hranil z onimi malenkostmi, ki mu jih je ponoči -skrivaj prinašal njegov siromašni brat. Tudak Tomo ni nikogar puščal k sefoi, vseli 14 let ni z nikomer spre-irovoril besede. Ko je zadnji čas močno voslabel, so ga opravili v dutorovniško bolnišnico. N'agla «premcmfrn načina življenja. ko je prišel >pet v čisto posteljo in k dobri hrani, je pa bržčas pospešila njegovo smrt. i Po 20 letih hajduko vanja aretiran V Lepižu pri Novem Pazaru so orožniki aretirali Ve livarja Peter P I S M O IV. ' (Xeznana dopisnica omenja' edinofe za pravico, ki je moški v svojem pismu še marsikaj, ženskam nočejo priznati. Svo-kar pa ni splošnega pomena, jemu možu in moškim v splo-Pri tem poudarja, da nima na- uem priznava vse, kar jim mena nikogar blatiti ali oma- gre, pod nobenim, pogojem pa lovaževati, pač pa da ji gre a® dovoli, da bi bil " moški vse, *" ' !ženska pa nič." Njene besede i 1 --L II so sicen pikre, toda priznati :_I moram, da so v marsičem res- fnične. Zanimiv je odstavek v prosil za roko Vaide. Xjen o^ J katerem razpravlja o delih iu se je najprej upiral, da bi muj°Pravkill» ki spadajo pravza-dal svojo hčer za ženo. Ko pa Prav v moško področje. Opo-je stari Husein naštel na mizo zarja na čase prohibicije, ko so 10.000 dinarjev in mu je ob- morale ženske grozdje prešati ljubil dva konja, je Vaidin oče in kotle pomivati ter sploh dal svoj blagoslov in na pra- skrbeti, da je bila pri hiši ko-veslavno novo leto je bila po- likortoliko užitna pijača. Za roka, ki je v Kosovski Mitro- vse to pa ni dal niti en moški vici povzročila nost. Zadnji borec iz bitke pri Visu umrl V Prologu v Dalmaci ji j». tc dni umrl v 97. letu starosti Ante Božinovič. ki >e je na top- veliko pozor- ženski kredita, pač pa ,pri vsaki priložnosti poudarjal: "Takega sem napreŠal! Takega sem skuhal!" Očita jim ne-hvaležiiost za vse, kar store zanje v bolezni, potrebi in nesreči. Precej upravičena je njena trditev: **Moški ponavadi nikdar ne vpraša odkod ret i rail Velizarjai .. T" T V.. , , V" vad Badoviea, sin« ugledne druži-1f^1 "Dalma" udele- naj žena vzame. če pravi da ne, ki je pred 20 leti pobegnil rnirn "^rajo biti porkčapsi za ve- il zapora. Velizar Radovič je ™ « "ekl čerjo, morajo pač liti. Nikdar zelo mlad na začetku svetov- ^ * " n3im, 1° mu ne pride na misel, Ja bi jo ne vojne stopil v ddbrovoljce , f',' zad»U in na fronti se je izkazal kot l^^zenec bitke pri \ isn. izredno hraber vojak. Bil .je ujet in je daljšo dobo preflbil na raznih taboriščih bivše Avstrije, po osvobojen ju pa 8e je vrnil in se lotil kmečkega dela. Lačeh jastreb se je ža vrabci zal^tdl v hišo (Zanimiv primer, kako la- I Po nesreči se je z znancem J. t™ ž\va| bf.ri hrano' bi se bala ljudi, se je pripetil j Va*sijevičein zapletel v manj-jšo tatvino, a ko je bil aretiran I in obsojen, je pobegnil iz za-, pora. Dolbrih 20 let je živel I kot odmetnik. Nekaj časa je bil ž njim tudi J. Vasojevič, ki pa mu je leta 1926 lbonvba eksplodirala v rokali, da se je ubil. Po tistem je Radovič o-stal sam, potikal se je po bregovih in gozdovih v okolici domačega kraja in ljudski v Glini. Lačen jastreb je letel za jato vrabcev, ki v smrtnem strahu prileteli skozi odprto okno okrajnega načelstva. Tudi jastreb je šinil skozi okno. Vrabci so spet zbežali skozi okno na prosto, jastreb se je pa v -sotoi zapletel in tam so ga ujeli. Kljub temu, da je jastreb brez strahu priletel v sobo, pozneje, ko so ga zvezali, uumaeega Kraja in ijaciSKi . u' , V./. , "--:------' glas mu je naprtil dolgo vrst o 11" hotel "Za^ltl nobene hr&ne> težkih zločinov. Ko so ga a-] . 111,1 -1°. P°n«m je dru- retirali, se ni skušal upirati, temveč se je orožnikom mirno neuklenjen dal povesti v za-*pore. Sedemdesetletni starec Se oženil gi dan poginil. Jastreb je bil eden izmed največjih v tistih krajih. Brezsrčen (pte 'Vtdovec Stanimir Kostič, čevljar v Goni j. Milanoveu je rv a - - i- rr 'smatral svoje tri otroke kot Te dni so imeli v Kosovski brejne in je ž njimi ravnaJ na (Nadaljevanje s 1. strani.) - ' ■ . - -1 Myron C. Taylor pri kardinalu Maglioneu Ko je bil Welles t razgovoru x grofom Cianom, je dospel v Vatikan osebni zastopnik predsednika Roosevelt« Myron C. 'Ifcjrior 4*r je obiskal papeževega državnega tajnika kardinale Magiionea. Welles se je takoj opravil v Berlin, ne da hi se dogovoril t Mussolini jem in grofom Cianom zakakbodooi sestanek, toda VVellfipje n&jbrže ixprevidel, da je najboljše, da čimprej govori « MTiinm in vnanjim ministrom v on Eibbewtropom in ▼ Pariz, in London. Ko pa se bo zapet vračal rs, ee bo zopet Oglasil rv- Eimu in bo zopet i- ml I s KmssMism in M DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo i | ravnost nečloveško. Na novega leta dan zvečer je prišel domov močno pijan. V neki gostilni je zaigral svoj zadnji de- Mitrovici nenavadno poroko. 70-letni premožni kmet Husein Uka se je poročil s 14-letno Vraido Ram on o vi č. Tudi pred zgodovina te poroke je nenavadna. Vaida se je lansko leto poročila z 20 letnim Šaba-nom Feta, ki ga'je stari Husein ljulbil kot lastnega sina, saj je bil dol*Qn v UtalL Ma tisoče ljudi je Mprieakovabo idfemh revmatič-nlh lwiefin, bolečin v. kitah in z^Oah ;s priproetim. drgnjenjsm s Paan-EzpiHer-jem. To nenavadno zdravilo pomaga, bo kedaj ji še bbo nad 17 mOjonov steklenic. Zahtevajte k a. Zdravniku, ki so e ore preteklo leto dve odeji, frj pare opank in di*u^e re^i. ki jih je obeina darovala otrokom -za ibožie. prodal in denar zapil. Uboge otroke bodo očetu odvzeli in jih dali v otro' 'ško zavetišče. Rojake prosirifto, "ko -pošljejo za 'ftKrftSaifao, da se jposlniojejo — ^ UNITBD ^TATBS A 'JIZ ih> Je vik k^ptini&B ramenih. Zadnjo plat so poudarjale z blazinam podobnimi podložki, in Če ni imela ženska najmanj pet spodnjih kikelj ua sebi, sploh ni bila ^a med ljudi. — Moški so zabavljali čeznje, toda živeti niso mogli brez njih. — Mbški so bezijali za žeu-skami, ko so se jim kiklje po tleh vlekle in bezljali so za njim, ko so jim segale komaj do kolen. — Niso se jim mogli naču-diti, ko so si začele striči lase, barvati ustnice in nohte. Jezili so se nanje, toda vsa ta jeza Je bila samo navidezna. — Sicer pa molki niša tako slabi, kot me ženske mislimo in jih dolžimo, da so. Kes je, da so včasi zelo nerodni, da jih ni mogoče spreobrniti, in da jili je največkrat lažje premešati kot »pa ptfshfšdti. — V splošnem pa, no, sama ne vem, kako bi rekla. Včasi bi nam bilo res precej ne-Todno, če bi jih ne 3Wlo. t—" Moj mož mi dela že trideset let preglavice, jezi me, togoti in spravlja v obup, navsezadnje moram pa le prizna- »i hiiBM-n ^ 0 U**LJf HDD mm Y<*t mm New York, February 27, 1940 ALBANIJA—NEKDAJ IN SEDAJ , Albanija j*' tinta dežela evropskega kontinenta, ki je bila do <*»daj v civilizacijskem jn kulturnem pogledu najbolj zaostala. Vsega tega so bile krive razmere, v katerih je ta dežela morala živeti v zadnjem stoletju. Medtem, ko se je drugod razvijal moderni promet, in so se ustvarjali pogoji za udobnejše socialno in družabno življenje, je ta deželica ostala bre« vseh prometnih zvez; posamezni deli Albanije so tako slabo povezani med <-eboj in občevanje med raznimi rodovi istega naroda je bilo do zadnjega še tako neraz. vito. da se celo albanski jezik ni mogel pravilno in enotno razvijati, filabo notranjo povezanost pa je šr' |Hidčrtavalo veliko nezaupanje med posameznimi rodovi samimi in skupen strnh pred močnejšimi sosedi, ki so se -začeli lepše razvijati potem, ko so se otresli turškega gospodarstva. lAW*anija je bila nanovo ob nebji. Ob obali Jadranskega moija so krušni vrtovi, oljčni iDrugo največje albansko mest^ je Skader, in ima sedaj gaji. sadovnjaki fig, oranž in 29,900. prebivalcev in je najsta mandarin. Takoj nato v pogorju pa se začne alpska klima, jlalje proč $d morja pa se na vrhovih gorrr ali pa za njegovimi sencami vlegajo polja večnega snega. Večina dežele pa leži ob n\orju ali pa v zmerni gorski višini tako ugodno, da se bo povsod v Albaniji lahko razvilo >še lepo poljedelstvo ki bo pospeševalo razvoj albanskega ljudstva. O!) obali je od aprila do septembra stalno lepo sončno vreme. Tam od aprila do septembra rkoraj ni oblakov na nebu. Poleti vlada taka strašna vročina, ki izsuši vse tiste pokrajine, ki nilnnjo dovolj vode. Ljudje in živali ne umikajo v tem času i z teh pokrajin, kjer je Ua soncu taka vročina, da popokajo vsi toplomeri na •sončni stranic Vodo črpajo sicer i-z velikih globin in je o-svežnjoča in zelo mrzla, toda likovana na tako zvani "ve- na -onen postane kmalu tako IcpodaniŠki konferenci'9 v Parizu leta 1925, ki je sama urejevala tiste probleme, ki so nastali z vojno, s katerimi se svet "visoke petorice" ki je ojsnl mirovne pogodbe, ni Hiatal pečati. Sklepi iz leta 1921 ?o hi!"i nato še spremenjeni in izpo|>olnjeiii za istim diplomatskim omizjem v letu 1925. topla, da ima najmanj 50 stopinj Celzija. Dela počivajo od 10. do 16. ure. Vojaške oddelke ki smo upali na novo življenje. Zlasti smo upali za velike stvari v prid našim otrokom, že rojenim ali še ne rojenim. ♦Danes večina izmed nas more gledati nazaj na te nade s podeljenimi občutki. Življenje v Ameriki je bilo drugačno, kakor smo ta člankov bo razpravljala o stvareh, ki povzročajo težave med starši in otro- smo bili mi v niihovi starosti !*L X,orrt" v "i»h Tl;,'ti kar ravno vas moti. \ vsakem iz raznih borih je izšla sedanja Albanija, ki meri 28.000 kvad. km in živi v deželi približno «50.000 prebivalcev.* Dežela je dolga približno 480 km, široka pa približno 100 km. Al-banija je torei tako velika, kakor Belgija. . Deželo preprezajo ni I na gorovja, ki jih dele med seboj gldboki prepadi, gore pa se vse večinoma drobe v silna skalovja. Tisti, ki je v dolžini ali v širini vsaj približno pregledal vsa ta silna gorovja, si more -šele ustvariti pravilni vtis o tej čudoviti deželi. Albanija je dežela z vsemi klimami in z vsemi evropskimi pod- milijon. 'Naselja so zelo redka in raztresena tako, da so r^o daleč drugo od drugega. Se danes se vasem in mestom pozna, ali so ilirskega, grškega a!i pa r i 11 il ja nskega izvora. - Glavno mesto je Tirana, ki ima 30.000 prebivalcev. Med -vetovno vojno je bilo v Tirani poveljstvo avstro-ogrske vojske, ki je bila zasedla Albanijo. Mesto -se sedaj razvija ■zelo moderno in kmalu ne bo več mogoče najti sledov albanskega izvora tega mesta. m s s VriHISHil Najboljši prijatelj v nesreči vim je: iSLOVENSKA NARODNA! PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema niožke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. CljANSTVOi 52,000 PREMOŽISNJK: $8.000,000.00 in kaj smo mi tedaj uganja v starem kraju. Morda čuti mo, da smo mi razumevali svoje starše mnogo boljše kot naši otroci razumevajo na-. Dolina v starem kraju je družina delala tolike stvari skupno, na samem delu, v cerkvi, na zabavah in v društvenem življenju. Mali otroci gredo v ■šolo .sanij, gredo sami v "um- ■ Za ožje informacije glede zavarovanja H Številni potopitvi menijo, da je za Albance vojskovanje neke vrste strast, boriti pa se mora tudi zato. da ne umre od gladu. Stari albanski bojevniki so poprej za denar služili v raznih vojskah večjih velesil, ki so bile v njihovem sosedstvu. V tuje vojske so Albanci peljali -s selioj tudi svoje družine, ki so se preživljale na ta način, da so opravljale razna vzporedna dela. :Albanska zgodovina se izgublja v prastare čase. Albanci so avtohtono ljudstvo, ki je živelo v Albaniji od časov, o katerih govore najstarejši grobovi in slične izkopni-lie. Pripadajo Ilircem in o njib je pisal že grški zgotlovinar Herodot. Najraje se imenuje po zgodovinskem imenu ski pet ari. to ime pa izvira iz a-Mumske besede 4'skip-je" — orel, in je časten naslov za vsakega Albanca To ime bi jim naj bil dal epirski kralj IPims, ki jih je v svoji vojski proglasil za najhrabrej.še bojevnike in zato jih proglasil za "orlove sinove.'' tem, da jih nikdo nikdar ni mogel premagati ali ukleniti. IKo so Rimljani zasedli obalo Jadranskega morja, je l>il u-ladni jezik v Albaniji latinski. V srednjem veku se je ob obali raztezalo gospodstvo beneške republike in tedaj so tod govorili italijanščino. Vse to pa ni vplivalo na razvoj albanščine, ki se je pristna ohranila do danes. Pno albansko slovnico je napisal vladni svetnik Ibivše Avstrije, Pek 111 cz i. ki je za splošno albansko go- slučaju, zakaj ne bi pisali nam potom v« »Šega časopisa 1 Morila ti članki vam sugerirajo kako idejo. Pišite o tem. Morda utegnemo pomagati. Morda ne najdete, kar moti ravno vašo r 1 nižino. Ako je stvar važna. p?-ite in dobite odgovor potoni tega časopisa, ali pa z direktnim pismom. •Ako gledamo nazaj na mnoge stvari, ki jih poznavamo in vršimo, najdemo, da smo se 'mnogih teh stvari naučili, ko mo bi i mladi. Ista je stvar LEPA KNJIGA je kult urna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . y • " \Fiulyui) Nove knjige slovenskih pisateljev L. Meizel: BOG V TRBOVLJAH Zbirka pripovedk iz na^eira največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 >trani, je trdo vezana ter »vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sevleja. Cena — $2. il ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen) Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetowic vojne \ povsem novi obliki sprotno obdeluje. _ Trdo vezano. 1l'o -irani. Cena — 75c D. Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Knjiga vsc4uije l>etnaj-t krajšili povesti iz našega domačega življenja. — 1 S) strani, trdo vezano. Cena — 75c Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC 2 Hi WKXT isti, STR K KT PUBLISH. CO. .\K\V VOH K CITY SKRB ITALIJE ZA DRUŽI NE Z MNOGO OTROK ZAMRZNJENE ŠIPE. Med drugimi ukrepi, ki jih italijanska vlada misli izdati, z našimi otroki. Ali oni se jih velja poudariti zakonski pred-ueijo v deželi, kjer vse je tako |log zelo velikega |M.:neiia. po različno. Ali ni potem narav- j katerem glavarji di ii-no, da njihove in naše ideje -o,žili z velikim Številom družin- tako različne? Mnogi roditelji skušajo reševati ta problem. Nekateri so poskusili vsiljevati svoje ideje r svoje otroke. Navadno pa to ne gre. Drugi so obupali in pustili, naj otroci gredo svoja pota. To tudi ne gre. Kaj naj storimo.' Pred vsem. razumevati svoje otroke. In ravno v to smer >0 Zamrznjene šipe .-o posebmi mi izložbenih oknih zelo ne-prijetm, ker zmanjkujejo ali pa {Mipoinoma razveljavljajo reklamni učinek izlo-žlh«. A lastnik trgovine, ki hoče letine cvetlice > svojih izložbenih o- vonco uvedel tisto albanščino, nailer jen i ti članki. Fpamo, ki se govori okoli Bl-basana. Albanija leži ob Jadranu, ki se n^b južnem koncu zoži a- prehod, ki je širok 70 km. Kdor je v Atbaniji gospodar, lahko sam urejuje promet v Jadranu. Že med svetovno vojno so z majhnimi ladjami Otrantsko ožino s posebnimi železnimi pregrajami tako zaprli Jadransko morje, da skozi to pre-grajo ni mogla nobena ladja in tudi nobena podmornica. Albanska pristanišča so še nezadostno opremljena, da bi .Xa severu žive večji in moč- se tam mogla hitro izkrcati nejši 1 *gliegi *\ na jugu pa živahnejši in drznejši "toski." Na severu so najslavnejše pleme malisori, Tci se ponašajo s večja vojna sila. Vendar pa bo to oviro lahko premostiti in tedaj je možno na vsej albanski obali hitro nastopati. da lukste globoko razmišljali o njih in se i»otom odzvali. Morda bi bilo dobro vprašati same otroke, kaj o tem mislijo. J 'GLAS NARODA * ^ H pošiljamo v staro do ^ movino. Kdor ga Ko- ^ 4 ce naročiti za svoje ^ £ sorodnike ali pri jate- ^ ^Ije, to lahko stori. — ^ javnih podjetjih za kandidate, ki so poglavarji družin z več ko 7 živimi otroki. Javna VELIKI VIHARJI NA PACIFUCU Veliki viharji zadnjih dni so drvili velikanske valove na obrežje. Tak •vihar je tudi v kopališču Re-dondo, Cal., napravil š k o de nad $100,000. skill članov imeli prednost iiri(ken odpraviti, ne dela prav, če sprejetju v razne službe. Ta uporablja za ta namen toploto, zakonski predlog bo rezervi- .1 , . , , 1 |KiSetino pa ne taksno toploto, ki učinkuje samo na del si}*-, Neprevidno ravnanje t-e mu , maŠV-uje s tem. ti u po radiu zine, ki ima tudi v-e druge kvalifikacije. Vsa zasebna podjetja bodo morala vzeti na vsfikih 20 delavcev v sluzlwj enega očeta, ki ima mnogo o t rok. Pri zasebnih podjetjih se bo smatralo, da je mnogo številna tista družina, ki šteje pet živih otrok. Kdor bo prekršil ta zakon, bo strogo kaznovan. . bo kurilnih žarnic, ki zadevajo njih žarki samo del izložbene >ipe. -več. tople vode. ogrevalne cevi iti. Komur je do tega da bi mu izložbeno okno ne za-ledcnelo, stori najbolje, da |W>-^tavi v priiin-rno razdaljo ventilator. ki šipi s svojim zračnim tokom odjemlje vlago, da se ne more usedati nanjo in spreminjati v led. "SLia «BsciBr"»fr«« New York, February 27, 1940 Vaški Apostol Spisal L. GAKGIIOFKR; za "Glas Naroda" priredil X, X es-=- i Cenila jo poleg njega in ga je inolee opazovala. Juha je bila vroou. tl*o »saki žlici je morai malo počakati. "\To je pa res dobro. Prav skozi krožnik me greje v kolena." Limariea >e j«* raztreseno saemejala. , « k4vc i-obici. Samo dve! Zame ni nobene. Sem it»i-fiil, da bom lahko stal na hodniku, pa Spela ne pu.-ti. Pravi.' da n«' ibom «iuel v stanovanje, ker •sem preneroden. Lahko Jji kaj jiodrl. Xo, mogoče ima prav. \ Škoda bi bilo dveh J • edniJt sefl>ic . . ." . \LimarLca ni vsega >1iša1a, kar je Peter numral s svojim nvasHin glasom. Kimala je in rekla: *'Saj je skiajni čas, da greva od tukaj. Čimprej, tem Ih> je.: Dekle ne more več ostati." Ki mu mogla zi1 tajit i rkrbi, ki ji j<* težila srce. pomi-li, IVter. K vsemu hudemu je prišlo še naj- Jmjše." "Sveta Devica, kaj |«a!" M,lU-kl«' .ie v licko.va r/agliMlala. ltada ^a ima, Unla IlipB ne nune hiti. In pravi, da bi najraje lakoj umrla, tako ,'» je hudo. Xoeoj p« »tto«*-i . . .** I.imai'ra j«- IVtra preplavilo ]Migledala. Kajti v njem m« j<* za vršila strahovita izpreineiuba. <>h-ji\7. «e in n j«* spar':1, oči so -e mu razširile in vsi njegovi težki ud'«* so tiv|M-tali. ko je skoeil ua no«re ter j«' zlil ostanek juhe .v ogenj, du j«' žnreee «»glje zažvrčalo. "Ji-zii.- Marija!' je krikuila 1/miuriea. "Kaj ti j«', fant?" Mukoma je izdavil lK»se«le: *\XMa/Jtel bom, mati! Zblaznel!" Nato pa divji in liri-pav smeli. l\>«"-;u-i e j«* vzravnal, da j«' njegova glava zadela -trop in * jK-tmi sunil predse. "Tako -e godi dobrim! Prav ima Manče. ki pravi, «la je -laMm Inilje." Zojx't divji kmlioi. *'So«lrga se moraš imenovati, pa ima- v><\ karkoli ti poželi sree. Ce nimaš, pa vvaine-! Slab moraš hiti, pa je vse dobro!" IV-li je pritisnil na prsi ter se opotekel po veži na cesto. Starka je -e|*et ila za njim: <4.Jezifc% Marija. Peter!** Xi slišal. ' Viliteeili p«*sti. neiiehonui i je otepati obleko senenih biik in si popravljal lase. Z rokavom si je obrisal -u^ta in nos. »Noseč težko butaro dračja, je stopila Beta iz gozda. Z rokama je lovila ravnotežje in ker je gledala «=auio na i*>t, ni opazila Petru. . • "Beta!" To je zvenelo, kikor bi otrok spregovoril prvič besedo, ki je njegov okoren jezik ni vajen. . J^BL Iver pod težo dračja ni mogla dvigniti glave, je dvignila samo trepalnice Petrovemu obrazu in njegovemu pogledu se ni (začudila. Kajti tistemu, ki mora nositi breme, ee ne zdi čudno, če tudi drugi krivijo lu^bet. In kdor je iz-giibil vero v veselje, se ne čuti žalostnemu obrazu. Navzlic temu jo je pa nekaj začudilo. ""Peterček." je rekla. "Ti si! Čemu mi praviš Beta T To slišim prvič rz tvojih ust.*' Peter ni mogel odgovoriti. Rdečica mu je šinila v spalen obraz. Tn ko je pod bremenom nekoliko obrnila glavo, kakor da jo je zabolelo v tilniku, je segel proti nji. 4'Daj sem. Bom jaz nesel" Zadel je butaro kot vrečo J»erja. j "B«»g ti povrni!" je rekla, ter molče stopala za njim. (Breme, ki ga je bil tako lahko dvignil, je pa postajalo le/.je in težje, kot h« \;e Pete na Krištofovih ramah. C'imbolj sta se bližala kajži, tem počasneje j«' stopal. In ko je drva odložil, je ostal -k!onjen. Ne da bi jo pogledal, je dejal: ♦"Hvala ti. Beta' Bog s teboj!" Obotavljajo jo «tegnil roko. u»Peter, kaj ti je?** , Ko se njeni nr*rti dotaknili njegove žuljave in razkave dlani, je umaknil rol*o kot pred žerjavico. . , M< lilizalieta!** je zajecljal, so obrnil in od moto vi lil,. Ko ga je zakrila sosedu ja hiša, ga Beta ni mosrla več videti, je za<"el divjati kakor blaznik. IPo ozki dolinic: je divjal proti potoku, podiral plotove in dosf-ovši v gozd. so jo vrgel na mahovita tla in se začel zvijati, kot da .«o ga je lotila steklina. ! Z rokama je ril po zemlji, -hival z nogama, so ječo prevračal z eno strani na drugo ter ^e bil s nestnii po očeh, ker so ostalo suhe. in so odpovedalo ola.išjijočo vlago njegovi blečini. Od utrujenosti je slednjič nepremično ob1ož>al z rtbrazom obrnjenim v tla in z nad glavo prekrižanima rokama — kakor mrtv«c, ki ga najdejo v planini, kateremu jo utrgana skala zdrobila lobanjo. (Prostor okoli n;oga je bil tak. kot da jo bila k drevesu privezana odporna žival 1er je z rogovi in parklji završila de-fiiii.^voje podivjanosii. ^ p Mirila jo ura, rr^ili so dve. fr^eonjie je (Peter vstal ter se raagledal naokrog. (Nadaljevanje prihodnjih.) Silovita burja in mraz na Primorskem pu med Topolcein in Trnovem, kjer se je pred vojno prevrnil tovorni vlak, prav tako zaradi burje. Zaradi burje je prišel pod avtomobil 10-letni Franc ('esnik. Njegovo stanje je tož- Po vsem Primorskem je pre-Jči ter nekaj slik iz Trsta., kjer tekle dni divjala silna burja s se lej>o vidi, kako silna je bilajko. Obmejni miličniki so ujeli snežnimi zameti, ki je vsem burja, ki je odnašala morsko ^ priklicala v spomin strašno zi- vihIo na bližnje ulice in stavbe, m«i iz leta 1929. Mraz in burja, kjer je zmrznila in napravila oba sta odnesla svoje rekorde J d«»belo skorjo le«la. Med Na-in obnovila z raznimi varijan-J brežino in Ti-/ičem je burja tami omenjeno zimo. Burja pa1 poškodovala električni vod na je svoje delo izvršila v po pol- zelo veliki razdalji. Zaradi no-ti; iz nekaj stopinj mraza tega je bilo ustavljenih nekaj jo napravila neznosno sibirsko osebnih in vsi tovorni vlaki, zimo s kii|H>m nesreč. Niti Tudi pri Opčimdi je burja pre-najstarejši I jml je ne ^>omnijo (trgala žiee in so morali uiK>-i tako st nršne burje. Po vsem trobiti parne lokomotive me- j RALEIUli N. C. -5. fob._ Krasu. Vipavski dolini in ko-j sto električnih. S kako never- 'Xaeelnik državnega' oddelka za javno podporo jc rekel: — _ ... . - , Ženska, ki prikriva svojo sta- T.*hi ksten -o urniki burje ^ iapostavlja Ilcvaruosti, V'T". ,le,1fKl"; Pn • da ne bo dobila starostne pod-jo burja odtrgala ee-O streho.} tihotapca Rudolfa Senca, ki je hotel prepeljati čez mejo 4 konje v času, ko je 'bil mraz najhujši. Revežu je zmrznil obraz. Tudi volkove je mraz prignal bliže ljudskih bivališč. Ženske naj ne ta je svojih let! dor je kraljevala burja, so sejjetno silo je pihala burja, nosi ljudje bali hoditi iz liiš in je dokaz hiša v ulici Sonnino v tako pok raji na izgledala kot izumrla, l^irja jo dosegla neverjetno brzino 150 km na uro. MEDVED — VOJNI UJETNIK. lNeka finska četa je za severno fronto ujela nenavadnega 'Vvojnega ujetnika.** To je mlad medved, ki ga je samica po vsej priliki zapustila, ker ji je šel vojni hrup na živce. Medvedek je rad sledil finskim strelcem in se kot razvajeni gost v njihovem taborišču počutil prav imenitno. Tudi železniški promet je pri tem trpel. Med Gorico in Trstom ter (*orieo in Ajdovščino, vlaki niso nekaj «lni vozili. V višjih krajih na«l Gorico m Trstom it- zapalo mnogo snega. V (Vpovann je burja o«l-nesla streho s šole. V Trstu ni izšel iz Hike skoro noben parnik in je ve- promet zastal. Tržaški ga.-ilei so morali v enem samem dnevu l.~>0 krat intervenirati, zaradi fiožarov. poškodovanih streh. itd. Ni treba posehoj omenjati, da so česar pa ni hotela nrav tako tudi kraške vasi.1 priznati svojemu 24 letnemu Burja i«- bila tako močna. da|vročem u. f'e ne »m mogla s je v bližini centralne po-taje kakšnim drugim dokumentom dvignila !> tovornih vagonov .izpričati svoje resnične staro-s tirov. Več streh vagonov jo|sti, bo morala še pet let čaka-burja kar odtrgala. Tudi več parnikov j«» odtrgalo <»«1 pomolov. Večja nezgoda se jo zgo-di'a j»ri Ilirski Bistrici. Ko je mešani večerni vlak zajel su-nek burjo, in ga iztiril. Do večji' nesreče pa 1«' ni prišlo in samo «>n železničar je bil renjen. t i na i>o-stavili pred vojno sodišče. V ministrstvu za letalstvo >o izjavili. da je to prva argleška dezerterka in m rt. . MUNA NAKAZILA IXVKMl »JEMO ro CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO «1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BIHBAU) «1« ft. 1Mb ST.. NEW YORK kl..... lažjo ranjeni. Vso veke najlz St. Petra in Ilirske Bistrico Primorskem so zamr/.nilo. Tr-.«=o odposlali avtobuse, da /:iški isti -«» prinesli ve< Nemška pravica slik, I nrijieljali ]w»tnike v St. Peter. kako se Goričani drsajo po So-|X-osreča rac. BEG SLOVAŠKEGA POLITIKA V PARIZ iS'ov;iški politik M®-gr. Ma-chaček. ki se mu je posrečilo |x»begniti preko moje. ie «h»-sjM^l v Pariz. X«»vinariem je izjavil, da Nemci iz Slovaške na avtomobilih sistematično oil vaza jo živih in vso surovine, ki so pot robno za vojaške svrhe. .">0.000 slovaških delavcev je bilo poslanih v Nemčijo na delo. Ko so se vrnili, niso prinesli £ seboj nobenega za sužka. ČE SE NE VES, ZDAJ IZVEŠ: tla živi v bližini Tittmonin-ga na Bavarskem še«*t sester ki imajo skupno 82 otrok. Samo ena izmed njih ima sama '21 potomcev; j -da je belgijska vlada ustavila komunistično glaeilo **Roi ' de Peiir»le**; Ida sta se na Angleškem v zadnjih teduih pocenila .s ani-r.a in gnjat. Poučni spisi AIINS NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vex 27» uirau« Cena $1.10 TČna koJlK« sa Nemce Iu aa uoe. ki »v uem-•filoe smutul. AMERIKA IN AMEKiKANCl. Spinal Hev. J M. Trunk. (60S strani.) Trdo vezano OpiR pusauHfsulb uria»; prlB»*lj«v»nje sw>-veiK-trv ; ojlboTa druiitva lo tlril4» a«ruuu« ustanove. Hu^ato lluslrlrauo. Cena $5.00 AMil.KftKO 8I4IVEN8HO BKKIIA »>MvD dr. r. j. kero. v«aau<* Cena $2.00 BUB8KA VOJSKA. M slranl. Cena 40e Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka« navodil za kuhinjo; in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš $155, vez. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša iz daja, 728 strani. $5.oo BODOll DRŽAVLJANI naj aara*« kajtiica — **Haw la kcMM m 'HUmm «f Ua Laltod Statoa". V tej knilgl au »»a poJ««alla »a ••koal aa DaaeUen«' Cena 35c- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 tlrauL Cena S5c. IIENAR. Spinal dr. K»rl BugU«. strani Denarni problem Je wlo aapMeo In letaven ln (a nI mogoče at orli i ▼•■komur Janeft. Pisatelj, ki Je anan Cefikl narodno-Kospodar-akl strokovnjak. Je ra sil ril aro** delo tako. da bo aloillo slehernemu kot orients Cul spis • densrju. Cena 80c. DOMAČI 21V IN OZDRA VNIKi ai>laal Franjo Dolar. 278 strani. Cena trda vea Cena $1.50 Zelo koristna knjiga «a vsakesa Urlnorejca; opis rssnib bolezni In sdravljenje; slik«. DO ORHIDA DO BITOIJA. -trsnI. ZsnlmtT potopis - sllksml »UUli km Je* nato stsre domovine, ki -m Slovencem 1® malo ananl. Cena 70c. GOVEDOREJA. Spisal R »wart. 143 atranL 8 slikai^' Cena $125 IZ TAJNOSTI PRI RODE. «1 sDHKA KUHARICA, nsjnovejto ln praktik shirks nsrodil ss fcuhlujo In dom ' Cena 50c MATERIJA to ENERGIJA. Hpissl dr. Lavo Cermet J. S slikami. IWI at ran' Nauk o atomih, mulekullb lo elekLr*«alb Po-1 Jud no pisana raaprara o ts»*eu*ia i^odera* aaanoatL Cena $1.25 MLEKARSTVO. Spisal Autos Pevc. 8 slikami 188 atranL Knjiga ss mleksrje In IJnhltelJe m le kar »t rs sploh. Cena $1.00 NAROD. Ki IZUMIRA. >"« a« rs ni Poljuden ool» naj*»T»ru#j6«*ita naroda na to. aJegove tejce ln navade- Cena 40c. NAAE ŠKODLJIVE ŽIVALI « POIHIBI In BESEDI. Opi-al Krsn Erjsrec. 224 strsnl. HrolL Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVOINm'O. 288 strani. Ves... Knjiga Je namenjena v prvi vrntl ca stavbno, • umetno ln strojno klJuCavnlfisrstvo iela-sollvarstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. M AJAR. TrIJ* deli: 162. 141. 133 strsnl. Gens mehko ves Poljuden ln oaUnfen opla od kri tla novega - aveta. Spis aa člts kakor lanlmlva porot tor Je sestavljen po naJboUMh virih. Cena 50c- PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vea. 251 «... Priročna knjlilca. ki vsebuje vaa. kar Ja pri nakopu tn prodaji notreboo. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE niOMHUI Spisal dr. P. Veber. 841 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki m hote aeananlU a glavalml €»%ami audobn* nioaofije. Cena 70c. RUSKI RKALIZBM. Splaal dr. Iran Prijatelj 413 at rani. V knjlfd M* «*pl«iul prein#k«»-sl<*-venski slovar la kratko alornlco alovt-uakrga tn aeuiHkeaa leslka. Cena 40c UVOD V PII.OZOPIJO Splaal dr. Pram- Vehar. 361* strani. Cena 75c UMNI KMfcTOVAIZC. SpImI »ran«- Pur As. Cens broA. Cena 50c VELIKI VSEVEDEŽ. 144 atrsnl. Zbirka sanlmivih In kratkočaMiih apretno-«1; burke ln Aaljirl iHiskual: vedeievsins tabela; puuktlranje; aaaurke. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1*8 strsnl. KnJIgs Je lsftls v saloibl Vodnikova druths ter vsebuje tirljeajefdse noi ki so s svojim delom privedU slovenski narod ta aaSenJatvs v svobodo. Cena 60c. ZNAN8TVSNA KNJltNIUA. 78 strani. Zanimivosti Is ruske agadovlne ln nataaCaa opla voJaSke republika saporoAkih knsakov. Cena 50c. ZI>RAVILNA ŽELlftCA. Sa straaL Cena 50c. VKRNl DUŠE V VICAR Rfilssl Prosper Merlmea. 80 strani. Cena.. Eden najbolj«h eplaov francoskega mojstra v sets la aafeffs kmetskega HvUaaJa. VOLK SPORORNIK ( »IJM ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA -«•* KNJI luawmaff A "GLAS NARODA" Ž^S^8 18th STREET'a;