92 93 Naši Veliko nočni običaji Alpluju. iilcliija! CIospod je vstal iz proha! Hvalite in častite ga! Aleliija! Tako inide velika noč in se ntrga iz visokili cerkvenih lin pesem velikonočnih zvonov ... Mladost, življenje, pomlad, pesem božje narave — to velika noč! Klic po ob­ novljenem, po lepem, tople-.n, vse obsegu- jočem in k sreči in popoln isti lirepcnečem — pesem velikonočnih z\-nov' Velikonočni prazniki se prav za prav začno že s cvetno nedeljo. Icdai neso otroci v cerkev »butare«, zelenja z okraski, jabolki in pomarančami. Od »butar«, ki jih i)rinesejo otroci iz cerkve od blago­ slovu, se dobro spravi in zlasti ceni kot iripomoček zoper hudo uro oljka in šibje. i je iz njega sestavljena »butara«, sailje pospravijo otroci, zelenje pa se da živini med krmo. Za odrasle nastopi svetost veliko­ nočnih praznikov z velikim četrt­ kom, ko zavežejo po cerkvah zvo­ nove. Delo na polju se ustavi in vse hiti domov. Zvonovi se spet odvežejo .šele na veliko soboto. Velika noč je tu. praznik se je začel! V času, ko so vsi zvonovi zave­ zani, opravljajo njih posel — raglje. To je spet prilika za otroke! Na Go­ renjskem, zlasti v Kranju in okolici je bila časih navailn. ki se je deloma še ohranila, da otroci ob popoldan­ skih velikonočnih molitvah »Boga straše«. Medtem, ko duhovniki v cer­ kvi opravljajo velikonočne obrede, se zbirajo otroci za cerkvijo. S seboj l)rineso celo zbirko starih zabojev, tolkačev. škafov, starih sodov, kla- divov itd. Ko duhovniki odmolijo in zapuste cerkev, se oglasi za cerkvijo zbrani otroški »orkester« ter jjrično neusmiljeno razbijati jio svojih »go­ dalih«. Obenem, ko se zavežejo zvonovi, se v cerkvah ugasne tudi večna luč. V soboto zjutraj pred mašo se večna luč zopet prižge. Ogenj je treba iz- kresttti. Prav ta ogenj se potem raz- tmša kot blagoslov od hiše do hiše. V teh dneh, zlasti na veliki petek, ro- nmjo verniki k božjemu grobu. V cerkvi je položen Bog, Odrešenik sveta, — k Njemu se zatekajo množice. Molijo ob Njem in poljubljajo Njeg:ove svete rane... Na veliko soboto se izvrši tudi blago­ slov velikonočnih jedil. Ob tej iiriliki de­ kleta rade teknnijejo, katera bo nesla lepši in večji »žegen«. rravijo tudi, da se bo tista, ki prva priru'se »žegen« iz cerkve, tudi prva poročila tisto leto in prva oplela proso. Zaradi tega se dekleta zelo truilijo, katera bo prva in prej stopila iz cerkve z blagoslovom. »Žegen« se načne v nedeljo zjutraj. Najprej pridejo na mizo repni olupki — brez teh na kmetih sploh ni »žegna«. V »žegen« spada poleg olupkov .še gnjal. klobase, hren, potica ter piruhi. V novejšem času so se i)ridružile tudi pomaranče. Vsa ta blagoslovljena jedila se razdele med člane družine tako. du dobi vsak primeren del. Nato pa se začne pred cerkvijo neizogibno se­ kanje piruliov in pomaranč. Včasih so priostreni krajcarji kaj dobro služili v ta i\amen. Omeniti je .še velikonočno pro-^ cesijo. Ta spada med najsvcčanejši in najveličastnejši čin cerkvenih obredov. To dejstvo pa včasih va- škiii fantov ni motilo, da se no bi dostikrat prav zaradi te procesije - - stepli. No.šenje bandera je bila nam­ reč častna zadeva in če je bila fara večja, so se fantje različnih vasi pogosto prepirali, katera vas ga bo nesla. Celo v cerkvi sami je že i)rišio do odkritega boja, ko ni marala od­ nehati nobena skupina. Ko obncme zvonovi, zavlada vse­ povsod prečuden mir, tišina, skriv­ nost. V vsem, kar se dogaja v tistih dneh, je neka čudna plahost, da tre- peče srce v veliki skrivnosti: Bog je umrl! In spet: Kristus je vstal! Narodna poezija ima vprav v velikonočni dobi najlepše 'idejstvo- vanje. šege in navade čedalje bolj tonejo v pozabo, vendar božji duh. ki oživlja praznike, ostaja in živ i ... Iz cerkvenih obredov na cvetno nedeljo ,j Trkanje s križem na vrata. Na desni: - Ma cvetno nedeljo I3 cerleve Spodaj ; Vaino velUconočno opravilo :^ ;i ' Barvanje piruhov. 3 Najbolj priljubljena zabava o velikonočnih praznikih je sekanje pirhov Zgoraj v krogu: TtlagoslOvlfentB veltKO' Zgoraj v krogu: ŠmarJcnsKi fantič pri nočnega „iegna" na vasi, nabijanju možnarjev za velikonočno procesijo. Na levi: Blagoslovitev ognja na veliko desni. Sa velUconočno nedeljo »fu- soboto. traf prt „iegnu" Vsf slike je posnel litograf Lojze Erjavec, Ljubljana. Na veliki petek v cerkvi Na levi; Velllcotedenalca raglja Spodaj: ßelolcranflce prt sURanJu ptru^ov ali plsanlc