134. št. — 5- leto.
Naročnina za kraljevino SMS
Mesečno 15 D. Letno 180 O.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 paru, večkrat popust
Poštmna paviallrana. Posamezne številke l Din.
V Ljubljani, v nedeljo 11. Junija 1922.
JUGOSLA.:
e<iški
flBI
knjižnic, v Obijam,
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefon 300.
Uprava:
CE 8.
OSBUiSSm
Kralj in kraljica na Bledu.
SLAVNOST NA BLEJSKEM JEZERO. — BENEŠKA NOČ. — BURNE OVACIJE KRALJI) IN KRALJICI. - NA BLEDU JE BILO NAD DE-SETOSOC LJUDL
no množico je plulo po jezerski gladini. Čolni in čolnički so bili krasno ozaljšani z zelenjem, cvetjem in zastavicami. In lučka pri lučki, lampionček pri lampiončku, čaroben pogled, ki ostane neizbrisen v spominu. Blejski Sokol je imel poseben čoln, na katerem se je blestel napis »A in M«, ravnotako tudi čoln organizacije jugoslovanskih nacionalistov. Posebno veliki žareči črki »A in M« sta se daleč naokrog blesteli visoko gori na grajski skali. Čoln godbe dravske divizije je plul po jezeru in zvoki so se daleč razlegali po vodi med žuborenjem lahnih valčkov Blejskega jezera. Med slavnostno razpoloženo množico domačinov in gostov sta prišla tudi kralj in kraljica in sta stopila v krasno ozaljšan čoln, ki ju je peljal po jezeru. Pevska društva so zapela jugoslovansko in romunsko himno. Ko so zapeli krasno »Otok bleški, kinč nebeški«, je ves Blejski otok na mah zažarel v tisočerih lučkah, kar je pri gledalcih izzvalo nepopisen vtis. Množica je kraljevski dvojici na potu iz gradiča in na povratku in ves čas, ko je bivala v njeni sredi, prirejala navdušene ovacije. Kralj in kraljica sta se ginjeno zahvaljevala za vse izraze te globoke ljubezni. Nepopisen ostane vtis, ki ga je na kralja in kraljico napravila nocojšnja serenada. Le počasi se je množica vračala deloma v svoja stanovanja, deloma pa proti kolodvoru, kjer jo je posebni vlak zopet popeljal domov.
Telefon 44.
>pisi se ne vračajo, ijem je priložiti znamke za odgovor.
f Bled, 10. jun. (Izv.) Kralj Aleksander je svojo mlado ženo, prvo kraljico Srbov, Hrvatov in Slovencev, povedel v biser Slovenije na Bled, kjer bo v svoji vili »Suvobor« preživel nekaj tednov. Nastanil se je v gradiču, do pred kratkim last avstrijskih knezov Win-dischgr&tzov, v katerem je pred leti preživela svoje medene tedne vnukinja predzadnjega avstr, cesarja Franca Jožefa. Nocoj se je Bled poklonil svojemu mlademu vladarskemu paru. Priredil jima je veličastno serenado, obsežno in krasno, ki si jo je težko predstavljati, kdor je ni videl na lastne oči.
Bled je ves v zastavah in zelenju, ki še poveča itak nepopisne naravne krasote. Velike množice občinstva je prihitelo v ta divni kotiček Slovenije, da se udeleži sprejema in izkaže svojemu kralju in mladi kraljici svojo radost in svojo udanost. Danes so bili vsi vlaki na Gorenjsko nabito polni, zlasti pa posebni vlak, ki je prišel okrog sedmih na blejski kolodvor. Na Bledu je bilo nocoj gotovo nad 10.000 ljudi. Ni je hiše ali vile ali druge zgradbe, ki ne bi imela zastave in zelenja in vencev. Skoraj na vseh oknih migljajo lučke, sveče, lampijončki, vmes pa električne žarnice. Posebno krasen je pogled na grad, kjer mrgoli na stotine lučic in ki je ves v zelenju in zastavah. Srečna je bila misel, da so na ta večer ob krasnem luninem svitu priredili »beneško noč« na Blejskem jezeru. Polno čolnov z radost-
Ninčič groši Bolgariji z vojaško silo.
DEMARŠA PRI BOLGARSKEM POSLANIKU TODOROVU. — BOLGARSKA VLADA ZAVRAČA OČITKE BELGRAJSKE VLADE.
znava, da je prišel včeraj popoldne minister za zunanje posle dr. Momčilo Ninčič k bolgarskemu poslaiku Todoro-vu in ga je vprašal, kdaj bo bolgarska vlada odgovorila na zadnjo jugoslovansko noto in ali je voljna pristati na predloge naše vlade, ki se tičejo ustanovitve mešane komisije, katera naj bi skupaj preiskala delovanje razbojniških tolp. Te čine so namreč zagrešili pred kratkim bolgarski in makedonski četa-ši, zlasti v južni Srbiji. Jugoslovanska vlada zahteva v svoji noti, naj ta mešana komisija natančno preišče vso stvar in da se morajo krivci ugotoviti in kaznovati rAko bi bolgarska vlada hotela zavlačevati odgovor na to noto, bo jugoslovanska vlada prisiljena energično nastopiti in v skrajni sili pograbiti tudi za orožje.
/■ Beograd, 10. Junija. (Izv.) Današnje »Novosti« javljajo, da je zunanji minister dr. Ninčič sporočil bolgarskemu poslaniku Todorovu, da bo Jugoslavija v slučaju, da Bolgarija ne sprejme predloga za ustanovitev skupne komisije, ki naj prouči vprašanje o vzrokih akcije bolgarskih komitašev, primorana nastopiti proti Bolgariji z vojaško silo. Pri tej priliki opozarja list, da priobčuje pariški »Temps« od 8. t. m. komunike bolgarske vlade, v katerem zavrača ta vlada vse očitke beograjske vlade glede tega vprašanja in zahteva, da se celo vprašanje predloži mednarodni komisijL
Beograd, 10. Junija. (Izv.) Listi se Jbavijo z demaršo zunanjega ministra dr. Ninčiča pri bolgarskem poslaniku [Todorovu. O tem posetu se danes do-
Hala antanta s® ne pridruži nobeni akciji proti sovjetski Rusiji.
DEMENTIRA SE SKLEP O VOJAŠKI KONVENCIJI IN NAMERO, O PRIKLJUČITVI BESARABIJE ROMUNIJI. — POGAJANJA MALE ANTANTE V PARIZU S POLJSKO IN GRŠKO.
Zagreb, 10. jim. (Izv.) Poročevalec zagrebškega lista »Riječ« javlja iz Beograda, da je pooblaščen najodločneje dementirati vesti o pogajanjih med ministrom zunajih poslov dr. Ninčičem, češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Benešem in romunskim zunanjim ministrom Duco, pri katerih pogajanjih so baje govorili o vprašanju priključitve Besarabije k Romuniji in o sklepu vojaške konvencije proti sovjetski Rusiji. Nasprotno se mala antanta, in seveda tudi Jugoslavija, ne more priključiti nobeni akciji, ki bi bila naperjena zoper Rusijo. Na konferenci so predvsem poudarjali, da bo haaška konferenca rešila tudi vprašanje nastopanja male antante napram Rusiji, češkoslovaška republika je s sovjetsko Rusijo že sklenila dogovor, ki je popolnoma gospodarskega značaja, kakor je to povedal dr. Beneš novinarjem v Beogradu. Češkoslovaški ministrski pred-
sednik dr. Beneš je glede stališča male antante posebno poudarjal, da bo to stališče tvorilo predmet pogajanj, ki se bodo prejkone vršila v Parizu, kjer se bo razpravljalo tudi o vprašanju odno-šajev male antante napram Poljski in Orški.
Beograd, 10. jun (Izv.) Včeraj dopoldne je posetil poljskega poslanika Okenskega zunanji minister dr. Ninčič in ga je informiral o sklepih, sprejetih na konferenci vodilnih državnikov Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije.
Praga, 10. jun. (Izv.) Češkoslovaški tiskovni urad poroča iz Beograda z dne 9. t. m., da je češkoslovaški ministrski Predsednik dr. Beneš pred svojim odhodom iz Beograda imel daljšo konferenco z grškima ministroma Teotoki-sem in Baltazzijem glede sklepanja trgovinske pogodbe med obema državama.
skupščina.
Beograd, 10. jun. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila otvorjena ob 11. dopoldne in je bila prav kratka. Na dnevnem redu je bila volitev 31 članov agrarnega odbora. Odbor je bil izvoljen po dogovoru, ki je bil sklenjen včeraj. Nato so ministri odgovarjali na nekatere interpelacije, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja se ja se bo vršila v torek ob desetih.
Sela ministrskega sveta
Beograd, 10. junija. (Izv.) Na snoč-nji seji ministrskega sveta so razpravljali tudi o neljubih dogodkih v Zagrebu, ki so se pripetili na večer kraljeve poroke v zvezi z vojaškim m'.rozovom, pri katerih so se spopadli jugoslovanski in blokaški akademiki. Pri teh spopadih je bilo oddanih več strelov in Je bilo nekaj oseb lahko ranjenih.
intervencija za izpSafiio na$fisr profesorjem trgovskih šol.
Beograd, 10. junija 1922. (Izv.) Poslanec Brandner je ponovno posredoval pri min. za trg. in obrt radi izplačila nadurnega honorarja profesorjem trgovske šole v Sloveniji. Istotako je interveniral tudi pri ministru financ dr. Kumanudiju. Dočim so v ministrstvu za trg. in obrt zatrdili posl. Brandnerju, da je fin. minister pristal na izplačilo nadur ,katero da odvisi samo še od formalne privolitve ministrskega sveta, pa je fin. minister izjavil napram imenovanemu poslancu, da je treba poprej ugotoviti, kateri učitelji imenovanih šol so izpolnili pogoje srednješolskih profesorjev, ker on stoji na stališču, da se ima samo takim izplačati nadure. Oči-vidno hoče dr. Kumanudi izplačilo zavlačevati. Poslanec Brandner je protestiral proti takemu nepravilnemu stališču, ker imajo po uredbi vse učne moči pravico do izplačila honorarja, katerega so zaslužili in jim ga država dolguje že od meseca januarja. Poslanci vseh slovenskih strank bodo te dni skupno od>očno pritisnili na finančnega ministra, ua izvrši, kar predpisuje na-redba.
Nastop zagrebškega SokoBa.
Zagreb, 10. jun. (Izv.) Danes je imel zagrebški Sokol svoj svečani dan. Otvo-ril se je namreč drugi zlet zagrebške sokolske župe. Tekom današnjega dne je dospelo izredno mnogo Sokolov iz zagrebške okolice kakor tudi iz drugih krajev: iz Beograda, Bakra, Kraljeviče, Cirkvenice, Otočca, Ogulina, Karlovca, Novega mesta, Črnomlja, Virovitice, Banjeluke, Belovara, Sušaka, Brežic, Sevnice, Maribora itd. Nocoj ob osmih je priredil Sokol v mestu svečan odhod. Ob devetih se je vršil promenadni koncert vojaške godbe na Jelačičevem trgu. Po koncertu je bila v restavraciji »Kola« slovesna sokolska akademija Blokaši so napovedali za ponedeljek izlet v Šestine na grob Ante Starčeviča in brata Stipice Radiča.
SEJA VERIFIKACIJSKEGA ODORA.
Beograd, 10. junija. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja verifikacijskega odbora. Seja je vzela na znanje ostavko bivšega predsednika radikalnega kluba Ace Stanojeviča. Na njegovo mesto pride Sima Jovanovič, trgovec iz Bora. Razen tega je vzela seja na znanje ostavko posl. Stanoje Veselinoviča, ki ga bo odslej nadomestoval Sretan Mikič, trgovec iz Knjaževca.
ZAKON O USTROJU SODIŠČ.
Beograd, 10. junija, (zv.) Minister za pravosodje je predložil narodni skupščini predlog, po katerem naj se zakon o ustroju sodišč z dne 20. februarja 1865., ki velja za Srbijo, izpremeni.
DEMOKRATI MED SEBOJ.
Beograd, 10. junija. (Izv.) Danes dopoldne je imel demokratski klub sejo, v kateri so razpravljali navzočni poslanci o volilnem zakonu. Nato so nekateri demokratski poslanci protestirali pri demokratskih ministrih radi tega, ker je bil bolgarskemu poslaniku Todorovu podeljen red Sv. Save I. razreda. Minister je izjavil, da mu je bilo znano o tem, vendar je omenjal, da se je to vršilo brez vsakršnega ukaza in da vlada pri tem ni bila vprašana. Burna debata se je razvila glede članka posl. Angjeloviča v »Beograjskem Dnevniku«. V debato so posegli različni poslanci in zahtevali, da se volitve izvrše čimpreje.
ODLIKOVANJE.
Beograd, 10. junija. (Izv.) Povodom svatbe kralja Aleksandra je bilo mnogo generalov, dostojanstvenikov, diplomatov itd. odlikovanih z najvišjimi redi. Tudi načelnik albanske delegacije Ali Liza je prejel red Sv. Save I. razreda.
ČEŠKOSLOVAŠKO VOJNO POSOJILO.
Praga, 10. junija. (Izv.) »Venkov« poroča glede češkoslovaškega vojnega posojila, da še ni izrečena odločitev, da pa se bo v zmislu posebnih določil oziralo na male posestnike in na one, ki so podpisali četrto državno posojilo, kar se mora vsekakor upoštevati. Povračilo vsega vojnega posojila bo znašalo 80 odstotkov. Glede ostalih 20 odstotkov se bo obravnavalo individualno.
Vprašanje.
Razkritja Č. Kamenaroviča so po pravici razburkala ves narod: tn vendar ne dobimo od prizadetih jasnega odgovora na bistvo vprašanja, ampak onemoglo in tuintam celo predrzno otepanje in naravnost izzivanje. Gospodje, s tem ne boste prišli daleč, zato poslušajte naše vprašanje in odgovorite nanj: pa ne tako, da boste odgovorili in dokazovali nekaj, česar vas narod sploh ni vprašal in kar je samo po sebi evidentna.
Stvar je sledeča. Jadranska banka Vam je dala toliko tn toliko denarja v Vaše strankarske svrhe. To je čisto v redu in se ne spodtikamo celo nad imenom konta, dasi je »Slov. Narod« rekel, da niso zabeleženi dvigi iz tega konta v blagajniški knjigi stranke.
Vi ste ta kredit lepo porabili in celo daleč prekoračili. Tudi to bi nas nič ne brigalo, če ne bi bil rekel g. ravnatelj Kamenarovič, da je šel ta prekoračeni kredit — na račun propagandnega fonda za Koroško!
Da ne bo pomote, izjavimo naprej, da smatramo obračun, ki ga je podal g. profesor Reisner v »Jutru«, za neduhovito šalo. Veste, gospodje, tukaj pač ne bodo zadostovale kake pavšalne rubrike, ki obsegajo po stotisoče kron, tukaj se ne bo dalo opraviti s kakimi medsebojnimi »zaupnicami«, tukaj bo treba izkazati do vinarja natančne račune z vsemi prilogami — pa ne samo pred ožjim krogom, tudi ne pred celo stranko, ampak pred celim slovenskim narodom. Da, gospodje!
Tukaj gre namreč lahko za korupcijo — gre pa tudi lahko za zločin nad narodom. Izrecno pa povdarimo, da naša vprašanja ne vsebujejo prav nobenih insinuacij ali podtikanj, da nam ne boste servirali namesto odgovora kako ovadbo pri državnem pravdništvu.
Kajti če bi se dokazalo, — in upamo v imena dobrega slovesa slovenskega naroda, da se to ne bo dokazalo — da je dobivala kaka oseba denar za svol žep, potem je to korupcija. Pa to ne bi bilo najhujše.
Hujše bi bilo, če bi se dokazalo, da je šel ta denar — iz sredstev, ki so Min namenjena, da nam pomagajo pridobiti staro našo zemljo! Tukaj se človeka pero zadira, če pomisli, da smo dobili 41 % glasov pri plebiscitu! Šlo je torej za 9%>l
In slednjič: tudi če ni zginil niti vinar v privatne žepe ampak samo v namene stranke — a če je šel ta denar, kakor trdi g. ravnatelj Kamenarovič, iz koroškega fonda: Kje, kje, vprašamo, je na svetu stranka, ki bi se upala trditi, da gredo njeni interesi nad Interesi skupne domovine?
Zato povdarimo še enkrat: tukaj ne pomaga nobena strankarska zaupnica, tukaj ne gre samo za stranko ampak za cel slovenski narod, zato se morajo predložiti računi odboru, sestavljeni iz vseh slovenskih strank in se mora dognati, če je stranka JDS vedela, ali gre denar v njene namene — iz koroškega fonda!
SlaSso gospodarstvo monopolne uprave s tobakom.
ZA NABAVO TOBAKA V INOZEMSTVU SE PLAČUJE PREVISOK
CENE. — ZAGOVOR FINANČNEGA MINISTRA KUMANUDIJA.
Beograd, 10. jun. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je bilo prečitano poročilo finančnega ministra dr. Kuma-nudija, ki je smatrati kot odgovor na interpelacijo poslanca Uroša Stajiča o nabavi različnih vrst tobaka v inozemstvu in o izdelavi luksuznih cigaret »Jadran«, »Kosovo« in »Šumadija«. Iz tega poročila je razvidno, da je produkcija v tobačnih tovarnah v državi znašala približno dva in pol milijona cigaret na mesec, razen tega so se izdeloval cigarete drugih vrst in sirov tobak. Za luksuzne cigarete se mora rabiti mešan tobak, in sicer iz Bačke, Traki je ali Smirne. Tako se je delalo tudi že pred vojno v Srbiji in v novih delih države, ker je na ta način tobak bolj aromatičen. Teh surovin pa Jugoslavija ne pri-deljuje sama. Rezerve tega mešanega tobaka, ki so se po osvobojenju našle v raznih krajih v državi, so že popolnoma izčrpane. Toda tudi one zaloge, ki so se nabavile kasneje, ne zadostujejo več. Zaradi tega se je moralo misliti na to, da si monopolna uprava nabavi nove zaloge tobaka.Tako so se na podlagi sklepa ministr. sveta in sklepa odbora mo-
nopolne uprave nakupile nove množin* tobaka iz Traki je in Smirne. Smimske-ga tobaka se je kupilo vsega skupaj 98.858 kg, trakijskega pa 23.957 kg. Komisija je kupila ta tobak od trgovskih' tvrdk, in sicer zaradi tega, ker je direkten nakup dandanes nemogoč. Proizva* jalci prodajajo sirov tobak kupovalcem, ki so v to svrho zgradili posebna skladišča in dovoljujejo producentom predujme, da si na ta način zagotovijo vso žetev tobaka. S temi trgovci naša monopolna uprava ne more konkurirati, ker potrebuje le majhne množine tobaka in se zaradi tega ne izplača graditi skladišča. Cene, ki so se plačale za, tobak, so sprejemljive^ Finančni minister dr. Kumanudi je podal na to natančen pregled cen in prevoznih stroškov. — Poslanec Tajič s tem odgovorom finančnega ministra ni bil zadovoljen m je trdil, da vodi monopolna uprava protidržavno politiko in da ne ščiti državnih interesov. To se jasno vidi iz tega, ker je monopolna uprava plačevala in še plačuje previsoke cene, za tobak.
sr 77. MED ROMUNSKIMI IN JUGOSLOVANSKIMI MORNARIŠKIMI ČASTNIKI.
Beograd, 10. junija (Izv.) Kakor poročajo nekateri listi, vlada med našimi in romunskimi mornariškimi častniki neka napetost. Jugoslovanski mornariški častniki romunskih mornariških častnikov niso pozvali k banketu, ki se je vršil predvčerajšnjim. Romuni se ga seveda niso mogli udeležiti. Ko so jih vprašali za vzrok, so izjavili, da se nahajajo že tri dni v Beogradu in niso prejeli nobenega povabila k oficialnim svečanostim. Radi tega se niso mogli ba;.iceta udeležiti.
TERORISTIČNI REŽIM NA REKI.
Kraljeviča, 10. junija. (Izv.) Italijan? ski general na Reki Spreafico je ustavil izhajanje lista »Voce del Popolo«, češ da napada Italijo. Pri tej priliki je uredništvo priobčilo odprto pismo, v katerem se pritožuje zoper to nasilje in omenja, da bi se kaj takega ne moglo primeriti niti ob času Radeckega in Hcinaua,
VOLILNA DOLŽNOST NA FRANCOSKEM.
Pariz, 10. junija. (Izv.) Pristojni odsek poslanske zbornice je včeraj z osmimi glasovi v načelu sprejel volilno dolžnost. Glasovanja se nista udeležila dva poslanca.
IRSKA USTAVA.
London, 10. junija. (Izv.) Kabinet se Je v prisotnosti ministrskega predsednika Lloyd Georga in ministra za zunanje stvari lorda Balfourja bavii danes ponovno z irsko ustavo. Doznava se, da je bilo proučevanje tega vprašanja zelo ugodno.
Zagreb, 10. junija. (Izv.) Borza le bila danes zatvorjena.
Beograd, 10. juniia. (Izv.) Dunaj 0.43— 0.44, Berlin 24—25, Budimpešta 7.98, Italija 334, London 307, Newyork 67.75, Pariz 610, Praga 135.
Curih, 10. junija. (Izv.) Berlin 1.76. New-york 522.75, London 23.52, Pariz 47.40, Milan 26.90, Praga 10.10, Budimpešta O.bO, Zagreb 1.90, Bukarešta 3.675, Varšava 013, Dunaj 0.0325, avstrijske krone 0.035.
Berlin, 10. junija. (Izv.) Dunaj 1.78, Budimpešta 32.85, Milan 1525.55, Praga 570.20. Pariz 2686.60, London 133330, Newy«k 2Mw£2.
štev. 134
--—g
Manica:
Slava iMen spominu.
KO& desetletnici njegove smrti dne
10.	junija 1922.)
»Moja muza je Spartanka. ■ .c A. Aškerc.
Deset burnih let je zbežalo v večnost, odkar smo položili k večnemu »očitku velikega pesnika, našega Antona Aškerca.
Oziraje se na dogodke kritičnih jfOjnih let, me čestokrat navdaja misel, da je bila usoda Aškercu vendar-#e milostna, kajti z njegovo smrtjo ga je brezdvomno rešila preganjanja, ječe, če ne še celo Suhega ba-jarja, kjer je našlo žalostno smrt toliko naših mož-poštenjakov.
Dobro je zanj, a ne za nas. Marljiv in plodovit kot je bil, bi obogatil slovensko literaturo še z mnogimi nesmrtnimi deli, da se niso tako zgodaj zaprla za njim groba vrata.
Anton Aškerc je bil mož onega kova, katerih vrste se žal vedno bolj redčijo. V občevanju je bil včasih res nekoliko zadirčen, toda imel je zlato srce. Bil je vseskozi odkritost čna duša; kar je spoznal za pravo, to je povedal vsakomur v obraz, brez okolišev in brez strahu ter nepotrebnih fraz. Sicer se pa njegov jekleni značaj, neupogljiva volja in pogumno zaupanje v zmago pravičnosti, najlepše zrcali v njegovih poezijah.
S pokojnim pesnikom sem se spoznala nekoč v mestnem arhivu ta pri tej priliki mi je podaril dva zvezka svojih pesmi, na katera se je tudi podpisal. Ti dve knjigi čuvam kot drag zaklad.
Neizbrisni pa ostanejo v moji du-8 trenutki, ko sem se z velikim pokojnikom sestala zadnjikrat. To je bilo nekaj tednov potem, ko je izdal svoje poslednje delo »Poslednji Celjan«. Čitateljem je gotovo še v spominu, da je to Aškerčevo pesnitev neki mlad kritik v »Ljubljanskem Zvonu« precej neusmiljeno raztrgal.
Kmalu nato srečam Aškerca v Prešernovi ulici, ravno pred trgovino gdč. Kadivčeve. Ustavil me je in vprašal, kaj je novega.
Jaz sem mu omenila »Zvonovo« kritiko ter pristavila, da tega ne odobravam, kakor se tudi mnogi drugi ne strinjajo s tem.
Aškerčev obraz je tedaj preletel tako bridek nasmeh, kakoršnega nisem opazila na njem še nikoli poprej.
»Hm«, je dejal, »urednik »Zvona« Je dr. S. rta, on je doktor, torej že ve kaj dela in kaj sme sprejeti v Ust.«
»Gospod Aškerc«, pravim jaz, »če je kdo doktor, s tem še ni pribito, da bi ravnal vedno vse prav. Tudi doktorji greše, tudi doktorji se zmotijo.«
Pogledal me je nekam hvaležno in se prijel za brado.
»Prav pravite, tudi doktorji greše, Pa — ali ste prečitala »Poslednjega Celjana«?«
»Seveda sem ga prečitala.«
»Dobro.« — Nato mi je citiral razne kratke stavke iz omenjene knjige ter mi dokazoval, da ga kritik na več mestih niti dobro umel ni.
»Pa to nič ne de,« je rekel mirno. »Odslej naj pišejo drugi, ki bolje znajo, jaz sem pisal dovolj.«
Jaz sem mu ugovarjala, da tega pač ne misli resno in da bomo čitali še mnogo lepega izpod njegovega
plodovitega peresa. On pa je odkimal z glavo. Podal mi je roko — zadnjikrat.
Nekako mesec dni pozneje je veliki mož zatisnil oči za vedno.
Veličasten, kakoršnega ni videla Ljubljana, ni prej ni pozneje, je bil njegov mrtvaški sprevod, ki se je vil izpred Narodnega doma po mestu in odtod na pokopališče k Sv. Krištofu. Belo oblečene deklice so nosile pred krsto z zelenjem ozaljšane napise njegovih del. Pri pogledu na zadnjo, ki je nosila napis: »Poslednji Celjan«, so se mi zarosile oči.
Resnico si govoril, o Aškerc, ko si mi rekel: »Pisal sem dovolj.« A
jaz sem prepričana, da bi nam bil ti vkljub temu nanizal še lepo število svojih duševnih biserov, da ti ni zastavila plodovitega peresa ledena smrt.
In sedaj počivaš že celo desetletje v zasluženem pokoju. Telo Ti je razpadlo v prah, tvoja duševna deca pa živi in v svoji krepkosti še danes prednjači drugim. Tvoja deca ne pozna solzavosti in mehkužnosti, tvoja deca je jeklenih mišic in železne volje, ki nas navdaja s pogumom, nam kaže pravo pot in nas uči, da le v delu in napredku, da v nas samih je naš spas.
Večna slava spominu nesmrtnega pesnika!
Posredovalni uradi v Slovenili.
Javnost utegne zanimati delovanje posredovalnih uradov, ki so v Sloveniji osnovani na podstavi okvirnega zak. z dne 27. februarja 1907 dr. zak. št. 59 v civilnih stvareh in sicer se smejo po predlogu jedne ali druge stranke sklepati poravnave z izvršilno močjo o terjatvah in zahtevah glede premičnin, o mejnih sporih, Zemljiških služnosti in o služnosti stanovanja, o sporih radi motene posesti. Dosežena poravnava se zapiše v posebno knjigo. V kazenskih stvareh pa je posredništvo omeje-
no na spravne poskuse v rečeh razža-ljenja časti po § 487 — 497 kaz. zak. in to na slučaje, ko stanujeta obe stranki v okolišu istega posredovalnega urada. Poskus sprave je obligatoren ter mora tudi sodišče, ako se je zasebna obtožba vložila neposredno pri njem, odstopiti stvar najpoprej posredovalnemu uradu.
Nastopna preglednica vsebuje število teh uradov in njih poslovanje v letu 1921 ter skupno primero z letom 1920 na postavi letnega poročila višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Okoliš zbornega sodišča	Šte- vilo posre- doval- nih uradov	Spori y državljanskih pravnih stvareh				Primeri			razžaljeni a časti			
		šte- vilo ▼ oe- lem	Izmed njih je bilo			Preden se je vložila tožba			Tožbe, ki jih je odstopilo sodišče			
			rešenih s poravnavo	nedognanih vsled neuspe-losti poskusa ali neprilika strank	rešenih drugače (zadostitev, izven uradna poravnava)	število	! poravnani	neporavnani	število	poravnane	neporavnane	
											stranka izostala	poskus brez uspeha
Ljubljana	160	429	216	173	40	480	301	179	886	272	814	300
Novo mesto	88	548	306	178	64	475	227	248	1033	337	880	310
Cejje	£4	45	£8	9	8	68	48	20	104	49	29	26
Maribor	67	—	—	—	—	66	37	29	168	80	19	70
Vsota. . . .	334	1022	550	360	112	1089	613	476	2192	738	742	712
Vsota 1.1920	310	899	425	334	140	920	489	431	2015	658	576	761
Presenetljivo je najpoprej dejstvo, da imata okoliša zbornih sodišč v Celju in Mariboru tako malo posredovalnih uradov. V celjskem okrožju jih imata namreč samo okoliša okrajnih sodišč v Slovenjgradcu in Šoštanju, prvi 16, drugi 5, v mariborskem okrožju pa samo okraji Gornja Radgona, Ljutomer in Marnberg po 23, 29 odnosno 15, do-čim ni V ljubljanskem in novomeškem okrožju noben okraj brez njih. Morda se dd to deloma tolmačiti s tem, da so posredovalni uradi bili uvedeni na Štajerskem Še le z deželnim zakonom 29. decembra 1914 dež. zak. št. 23, dočim so bili na Kranjskem že osnovani z zakonom z dne 27. septembra 1911 dež. zak. št. 20. Docela pa ta razlog ne velja, kar je deželna vlada za Slovenijo z naredbo 30. oktobra 1919 urgirala ustanovitev teh uradov na Štajerskem, pa s prav malim uspehom.
V okrožju ljubljanskem se je leta 1921 povečalo število posredovalnih uradov za 6, v novomeškem za 5, v celjskem za 5, v mariborskem pa za 9.
Poslovanje je zadovoljivo. Dočim je v letu 1920 odpadlo na 310 posredoval-
nih uradov 3834 slučajev, t. j. na enega 12.37, odpade v letu 1921 na 334 posredovalnih uradov 4313 slučajev, t. j. 12.91 na enega.
Ugodno rešenih slučajev se je v sporih državljanskopravnega značaja zvišalo od 62% v letu 1920 na 64.5%, v onih radi žaljenja časti pa od 36% na 41.3%.
Posredovalni Uradi so torej poslovali v prošlem letu z vidnim uspehom in napredkom. Ne samo, da so izdatno razbremenili pristojna sodišča, prihranili so tudi obilo stroškov strankam in državi ter s poravnavami iz lepa pripomogli k boljšim medsebojnim odno-šajem med sosedi in domačini. Želeti bi le bilo, da se ta inštitucija izdatneje pomnoži na Štajerskem. Pobuda v to bodi občinam zgoraj navedena statistika iz območja zbornih sodišč v Ljubljani in Novem mestu, iz katere je razvidno, da se ljudstvo vedno boli oklepa posredovalnih uradov in da raste zaupanje vanje. Končno bi bilo še pripomniti, da letos že tudi funkcijonira posredovalni urad pri mestnem magistratu v Ljubljani.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Opera:
Nedelja, 11. junija »Triptychon«. Izv.
Drama:
Nedelja dne 11. junija »Llllom«. Gostovanje g. Trbuhoviča. Izven.
Moralki §n&Ofsg>o€lars&§ poRssm ji.
Ne pišem, da bi vam ugajal; hočem vas učiti. Goethe.
Korupcija se je razlezia po vsem svetu in zija kakor zlobna pošast na ubogi človeški rod. Izkoriščanje med prijatelji, v družini, med sloji in razredi, med narodi in v narodih je vzcvetelo, kakor še ni nikdar cvetelo. Poštenje, delo, trud in ljubezen so ostale le še lastnosti, ki naj krase le slabiče. Danes velja sirova sila, brezobzirnost, teptanje, blatenje in diplomatiziranje z ljudskimi instinkti za višek usposobljenosti.
V senci teh težkih oblakov, ki groze še dolgo, dolgo pluti po nebu in zakrivati solnce kulture, duševnega in nravstvenega prerojenja človeka, se peha kmet in delavec, obrtnik in uradnik in eden za drugim padajo v globel propalosti, od koder ni izhoda.
Nemorala objema vse sloje. Plazi se tiho naokolo, se oblači v lepe plašče in za judeževe cekine kupuje dušo za dušo. Cekini imajo omamljajoč blesk, in najtrdnejše hrbtenice se upogibljejo. Kultura v narodu pada, posirovanje pa divja, materializem je zasadil svoje ostre kremplje v narodovo meso in čepi na ljudskem truplu z bodečimi očmi, da je strah in groza se mu približati. — Iz narodovih ran teče srčna kri, ona kri, ki so jo poplemenitili vsi mučeniki za narodovo svobodo. Ta dragocena kri sahne, da narod kmalu ne bo vreden svoje svobode in da ne bo imel ne duševne in ne telesne sile, da bi to svobodo branil. Živel je nekoč narod, ki je svojo svobodo v svobodi zaigral. Ali se spominjate Grkov in Rimljanov? Sredi d,ela in poštenega udejstvovanja niso omahnili.
Kakor poplava gre po deželi. Vihar strasti, sebičnosti in vsesplošne nemorale je zadivjal, odtrgal se je oblak, a na zemljo se je razlila umazana voda materializma, ki grozi poplaviti vse. Voda je že' zalila — vse vrhove, s katerih se je jurišalo za boljši človeški rod — iz poplave štrle še vrhovi, s katerih divjajo obrekovanje, škodoželjnost in de-magoštvo, srep cinizem in brezobzirni udarci, s katerih se strelja v najpoštenejše ljudi, kakor se strelja V tarčo na vaškem travniku. Brat bratu ne poda rešilne bilke.
Nad vodami pa plava duh, duh sokolski, ki Je večen in ki je izvoljen, da narod dvigne v višave bratstva, jednakosti in ljubezni!
Sokol bo izklesal ladjo, da pluje nad vodami in da reši naš rod pogi-belji v umazanih vodah materializma, sovraštva in nemorale.
Duh sokolski plava nad vodami in vidi, kako narodu prete nevarnosti duha in telesa, kako gre poplava po deželi — in govori:
Sokolstvo je bojna organizacija, kadar je braniti narodov fizični in moralni obstoj. Sokolstvo je organizacija dela, samozatajevanja, vztrajnosti, skromnosti, bratstva In ljubezni, organizacija medsebojne pomoči, čistosti in poštenosti v političnem in gospodarskem demokratizmu, organizacija višje kulture telesa in srca, ki hoče dvigniti podjetnost posameznika, njegovo zavest skupnosti, utrditi v njem zavest od-
govornosti napram celot!, gojit! požrtvovalnost posameznika ta celote.
Sokolstvo je po svojem poklicu ona tvorna in prerajajoča sila, ki je zmožna dvigniti narod iz povojnih voda. ki tečejo v morje propada — zato je treba mobilizirati sile — sokolske, da začno svoj pohod v dan odrešenja iz temnih ječ povojne politične hi gospodarske nemorale!
Sokolstvo mora pokazati, da je tj narodu zdravega še nebroj jedra, Sokolstvo mora nuditi protiutež brezdelju, cinizmu, zabavljaštvu, negativizmu in sovraštvu in mora planiti na dan z — delom, Žilavostjo, vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, mora zasvetiti širom države z vsem % sijajem svojih idealov. In ta sijaj bo zvezda vodnica v varen pristan. Revolucionarni duh sokolski mora naprej, da narod ne utone v brezupnem drvenju. —
Tako smo motivirali sklep, da priredimo I. jugoslovenski vsesokol-ski zlet, ki naj bo živ dokaz dela,' požrtvovalnosti, žilavosti in vztrajnosti, bratstva in ljubezni, dokaz lastnosti, ki so nujno potrebne za gospodarsko Obnovo in za višji družabni red. Sokolstvo hrani v sebi te lastnosti!
Pciiitižra® vesli.
Radikalskl klub o volilnem zakonu.
Beograd, 9. junija. (Izv.) Danes dopoldne je imel radikalski klub sejo, na kateri je razpravljal o načrtu volilnega zakona. Člani zakonodajnega odbora, ki so o tem vprašanju razpravljali z demokratskimi poslanci, pri čemer se je o tem predmetu dosegel sporazum, so na današnji seji poročali o teh sklepih.
Dr. Kumanudi za nagli sprejem proračuna.
Beograd 9. jun. (Izv.) Za danes popoldne je bila napovedana seja demokratskega kluba. Na dnevnem redu so bila važna vprašanja, zlasti glede volilnega zakona in glede proračuna. Finančni minister dr. Kumanudi je izrazil željo, naj se proračun na vsak način stavi do 16. junija na dnevni red narodne skupščine in naj se debata o tej stvari konča do konca meseca.
Ukrajinski vstaši so pognali v zrak
boljševiško skladišče municije.
London, 9. junija. (Izv.) Ukrajinski vstaši, so navalili na skladišče streliva boljševiških čet. Nastala le ogromna eksplozija, ki je ubila 37i vojakov sovjetske vojske In baje tudi devet ljudskih komisarjev. Bolj-ševiška oblastva so zaradi tega aretirale v Moskvi več sto oseb, ker se boje revolucionarnih nemirov.
Nemiri na Irskem.
London, 10. junija. (Izv.) Uradno poročajo: Vzdolž obeh bregov reke Longh Erne na Irskem prodirajoče angleške čete so zadele, na odpor in zašle med sovražne oddelke, ki so jih obstreljevale, nakar je nastopilo angleško topništvo. V boj so i>osegli tudi oklopni avtomobili. Angleške čete so popolnoma očistile ozemlje Pettigo in Bellcek. Britanske čete ne bodo več prodirale, ako dobe jamstvo, da se nsh padi ne bodo nadaljevali.
London, 10. junija. (Izv.) Griffith in lord Churchill sta se razgovarjala o ukrepih, kako bi se preprečili spopadi na ulsterski meji.
Praznik dela.
Proslava 25 letnice češkoslovaške socijalistične stranke v Pragi.
Češkoslovaška sodjalistična Stranca je praznovala v Pragi v dneh od 2. jo 6. junija 1922. svojo petindvajsetletnico. Proslava je bila sijajna manifesta-:iia češke države, narodne in socijali-stične misli. Češkoslovaška socialistična stranka je s svojim odličnim nasto-3ohi v slavnostnih dneh ponovno doka-•Uiia, da združuje v svojih vrStah ogromne množice ljudstva in da predstavlja r.c “lomljivo armado, ki je v ponos in 3>-.čro češkoslovaški republiki.
i i skromnih začetkov se je stranka . da u o današnje moči in veljave. Trnjeva je bila njena pot. Nešteto strankinih borcev je zapadlo smrti za ideale narodnega socializma. Orjaški boj, ki ga je vodila stranka za narodno in politično osvobojenje svojega naroda, ne najde zlepa primere v nobeni drugi politični stranki. Češkoslovaška socijali-stična stranka je kot resnična zastopnica delovnega ljudstva zavrgla malikovanje iz sovražne tujine prenešenih malarija! latičnih, mandstičnih dogem in Oznanjala evangelij novega socijalizma, H Itvi v narodu ia z narodom.
la uspeh boja in dela? Zmaga na celi j! Češki narodni socijalisti so zrevo-
 Ji proti habsburškim tlačite-
!. stotisoče delovnega ljudstva in za-v vojašnice in na fronto antimlli-£=c propagando, ki je zlomila moč Se avstro-ogrslce monarhije in pri-osvobojenje Cehom in nam Jugo-. Ko le bila češka zemlja osvo-
bojena, so češkoslovaški narodni socijalisti s pozitivnim delom v republiki pripomogli do udejstvovanja socialističnih načel in je češkoslovaška republika danes na glasu, kot socijalno pravično urejena država.
Cešld narodni socijalisti imajo izmed vseh socljalističnih strank v Češkoslovaški najuzorneje organizirane svoje vrste in so edina stranka, ki lahko uspešno zastopa interese delovnega ljudstva. Zato tudi njena moč raste in se pod njenim okriljem zgrinja stotisočera armada zvestih pristašev.
Češkoslovaška sodjalistična stranka goji najtesnejše vezi z Jugoslovani že od nekdaj. Njeni voditelji so že pred vojno prihajali v Tret, Pulj in Ljubljano in propagirali idejo narodnega socijaliz-ma. Vezi z Jugoslovani so pa postale še tem večje po svetovni vojni, ko se je v Jugoslaviji ustanovila Narodno-sod-jalistična stranka, ki sporedno dela s Češkoslovaško aocijalistično stranko za dobrobit jugoslov. delovnega ljudstva.
JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA. SPREJEM GOSTOV.
Med prvimi gosti izven meja češkoslovaške republike so prišli na proslavo 25 letnice zastopniki jugoslovanske Na-rodno-sodjallstlčne stranke s poslancem Ivanom Deržičem na čelu. Jugoslovanski narodni socijalisti so prišli v Prago v petek dne 2. junija (ta sedmih zjutraj. Na WUsonovem kolodvoru je pozdravil delegacijo praški župan dr. Ba-;’, župan Pichl, zastopniki stranke Stcorkovskv, dr. Rambousek, Kiesner, Cejka in številni drugi. Poslancu Ivanu Deržiču je imenom stranke izročila
Metka Dudova krasen šopek s slovenskimi trakovi in napisom. Pripomniti je, da je jugoslovansko delegacijo že v Be-nešovem pričakoval centralni tajnik Šole, Trabša in urednik Wflnsch.
Popoludne si je ogledala jugoslov, delegacija pod vodstvom tajnika Kies-nerja znamenitosti Prage in se zvečer udeležila prijateljskega sestanka v Ha-vovskem paviljonu na Letni. V večernem sijaju se je pred nami razgrinjala sto-stolpa zlata Praga in rakete so švigale v zvezdnato noč med slovensko in češko pesmijo. Nepozaben in lep večer.
V soboto dne 3. junija je jugoslovanska delegacija posetila praškega župana Baxa na mestnem magistratu, kjer je bila najprisrčneje sprejeta.
Izven meja češkoslovaške republike so se udeležili slavnosti delgati narodno soc. organizacije »Frič« iz Čikage, angleška delegacija sedmih članov, zastopnik francoske radikalne socijalistične stranke Daladier in dunajski narodni socijalisti.
Iz Češkoslovaške same je došlo v Prago sedemnajst posebnih vlakov strankinih pristašev. Delavci so mesece zbirali prispevke, samo da so se mogli v tem večjem številu vdeležiti strankine proslave. Občudovanja vredna požrtvovalnost in zavednosti
V soboto zvečer so se vršile na čast došllm gostom slavnostne predstave v Narodnem dlvadlu, v Stavovskem, Vi-nogradskem in Smihovskem gledališču. Jugoslovanska delegacija je bila povabljena v Narodni divadlo, kjer se je pelo »Libušo«.
Po gledaliških predstavah je bil po-adravni mam. m Žcftnakem otoku. Po-
zdravni večer je otvoril predsednik Češko slovaške soc. stranke Vaclav Klo-fač in pozdravil vse došle goste. Za pozdrav se je med drugimi zahvalil tudi poslanec Ivan Deržič. Jugoslovanska delegacija je pri tej priliki med burnimi ovacijami izročila Klofaču spominsko knjgo, delo slovenskega slikarja Gasparija in Vahtarja, Jci je izdelal lepo rezljane usnjate platnice. Imenom Obec Sokolske je pozdravil narodne socijali-ste v navdušenem nagovoru Karl Heller, proslavljajoč narodne socijalisti kot avantgardo Sokolstva.
Sprevod.
V nedeljo, dne 4. junija je bil napovedan za eno uro popoludne sprevod iz Vaclavskega namestja na razstavišče. Ze veliko pred določeno uro so se pričele zbirati v različnih ulicah, ki vodijo na Vaclavsko namestje ogromne množice ljudstva. Takoj si videl, da je vse do podrobnosti organizirano in da je Pričakovati impozanten nastop. Toda kar je pa v resnici pozneje sprevod pokazal, ni pričakoval navzlic vsemu najbolj navdušen optimist.
V sprevodu ie bilo zbranih osemdeset tisoč oseb. Češkoslovaška socija-listična stranka je pokazala, da razpolaga z armado bojevnikov, ki so na praških ulicah hoteli pokazati svojo meč in disciplino. Vsa Praga je pred temi deset in deset tisoči zaživela pod utisom popolne zmage nar. soc. ideje.
Sprevod so otvorili s cvetjem okin-čani kolesarji, za temi se je razvrstila skupina konjenice, dalje ženstvo v slikovitih narodnih nošah in organizacija mesarjev v tipičnih krojih.
Med gosti izven republike je bila y sprevodu zastopana kot prva delegacija Narodno-socijalistične stranke iz Jugoslavije, ki je bila povsod navdušeno sprejeta in obsuta s cvetjem. Za Jugoslovani so se razvrstili zastopniki te Dunaja, 500 po številu in za njimi zastopniki iz Amerike. Nato je sledil osrednji izvrševalni odbor, za njim preganjani češkoslovaški socijalisti, legi-jonarji, Slovaška in Podkarpatska Rusija in končno 14 strankinih župnih organizacij. V sprevodu je bilo več godb in nešteto zastav in napisov.
Veliki tabor na razstavišča.
Sprevod se je ustavil na razstavišču. Prve vrste v sprevodu so morale čakati celo uro, da so prišli zadnji! iz sprevoda na cilj. Dokaz, kakšne ogromne množice so se udeležile sprevoda.
Na razstavišču so najpreje zapela združena pevska društva Bendluvov »Koral češkega naroda«, Na to je otvoril ljudski tabor raz balkona industrijske palače poslanec Striberny s tem nagovorom:
Otvarjam v Imenu izvrševalnega odbora češkoslovaške - socijalistične stranke našo zgodovinsko manifestacijo in smatram za svojo častno dolžnost, da pozdravim najsrčneje vse goste, prijatelje in pristaše in sicer v prvi vrsti naše prijatelje iz tabora ruskih socialnih revolucijonarjev In pa iz bratske organizacije narodno-socijalistične stranke iz Jugoslavije, dalje častite goste angleške socijalistične stranke, zastopnike francoskih socijalistov, zastopnike bratske organizacije češkoslovaške socija-Usti&ua strank« ic Amtrii,«. aaia v**-
JUGOSLAVIJA- trMSlm
bolgarska vlada proti Wranglovcetu
i. Sofija, 9. jun. (Izv.) V sobranju Ie Rjavil vojni minister Daskalov na ‘Vprašanje glede zadeve Wranglov« Cev, da so ruski generali organiziran armado kljub vsem dogovorom, Po katerih so jih sprejeli v Bolgarijo Kot begunce. Ta vojaška sila pome-nia državo v državi, ki si je nadala z'd cilj, da mora biti pripravljena, da v danem trenotku stopi v akcijo in tako ogroža notranjo varnost de-> ? Minister je obdolžil opozicijo, Pbstoječo iz ljudske stranke, demo-jkratov in radikalcev, da se je v boju zoper agrarno vlado pridružila pustolovskim načrtom Wranglovcev. Ivončno je izjavil, da so vse naredbe,' •Pjih je vlada ukrenila, naperjene
zoper ruske generale, nikakor pa ne zoper begunce. Bolgarska vlada ne bo nikoli odvzela beguncem azilnega prava. (Od bolgarske vlade bi se tudi naša lahko kaj naučila.)
Iz reparacijske komisije.
Pariz, 9. junija. (Izv.) Reparacij-ska komisija se je na današnji seji, ki je bila sklicana dopoldne, bavila z vprašanjem dobave blaga Jugoslaviji in Belgiji.
Švicarska vlada ne ve ničesar o po vratku Zite.
Bern, 9. junija. (Izv.) Na merodajnih mestih ni, kakor doznava švicarska brzojavna agentura, ničesar znano o nameri bivše cesarice Zite, da bi se povrnila v Švico.
It LJUBLJANSKI VELESEJM
od dne 2. do 11. sept. 1922.
Dosedaj preskrbljene ugodnosti za »izstavljajce in posestnike II. Ljubljanskega velesejma.
i,pPrava velesejma preskrbela je svo-udeležencem dosedaj sledeče ugod-ti:
EL 50 odstotsov znižano vozarino »a osebe in blago na vseh železnicah Jjase kraljevine in v vseh razredih. Za-ukrat dovolila se je polovična voŽ-samo za osebne vlake vendar upa-f10* da se bo dovolila tudi uporaba .T20 v lakov. Pravico do uporabe po-jpvične vožnje imajo vsi oni, ki se na ■slezruški postaji izkažejo z permanentno sejmsko legitimacijo II. Ljub-•Janskega velesejma.
^ Carino prost uvoz in izvoz ino-»mdcega razstavnega blaga, če je na* Ulovljeno na naslov »Ljubljanskega velesejma« in se tekom 6 mesecev iz ase države zopet izvozi. V slučaju, da se inozemsko razstavno blago za-
EL« "S drŽavi’ se rnora naknadno Plačah običajno carino. Zaprosili smo,
.da se izjemoma dovoli tudi uvoz luk-
jasnega razstavnega blaga za razsta-
E ?a, VeIesei?DU 111 za Prost uvoz one-luksusnega blaga, katero naši trsova in konsumenti naročijo za časa Mublianskega velesejma od razstav-Bdlcev na sejmskem prostoru. Vse tozadevne kupčije pa so podvržene konvoji Ljubljanskega velesejma.
.8. jVse vizumske zadeve v inozem* Wvu se bodo reševale kar najhitreje.
- Ministrstvo pošte in brzojava do-Jblilo je nalepljati kolke H. Ljubljanskega velikega semnja na vse poštne JPsjljke. Ti kolki bodo zelo okusno in ^Po izdelani in se dobe na željo brez* Vjacno v velesejmski pisarni v Ljubija-jr “ripomninjamo, da so kolki oprem-Beni x besedilom v osmih jezikih.
Gospodarstvo.
£ FF Dobava novih vreč. Komanda Punavske divizijske oblasti v Beo graški razpisuje na dan 20. junija L L ob' fttt uri dopoldne v svoji pisarni v vojašnici pešadijske podoficirske škole v (Beogradu licitacijo glede dobave $60.000 do 200.000 novih vreč.
pF Dobava drv. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se Trši dne 16. junija t. 1. ob 11, uri dopoldne tretja ustmena oiertalna licita-4iia glede dobave 43.710 kubičnih metrov drv za razne garnizije. Oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni tr-Kovske in obrtniške zbornice v Ljub-Wani Interesentom na vpogled.
<lrage brate in sestre iz avstrijske republike, pristaše naše stranke iz cele Hržave, posebno iz Podkarpatske Rusije, iz vseh žup naše krasne Slovaške »lupčička in celega Češkega.
,	25 let pomeni razvoj, razmah, silo
m hade v slavno bodočnost. Če smo se ^nes zbrali, nismo prišli sem samo Proslavljati minulost, ampak pred vsem črpati znova sveto navdušenje za daljni naš razvoj v bodočnosti. Vaša velikanska udeležba dokazuje le neizmerno Vašo ljubezen in udanost do stranke. Iz Všeh strani so prišli najrevnejši izmed revnih, žrtvujoč zadnji vinar za pot v Prago, da bi mogli proslavljati z nami ‘8 krasne, nepozabne in vesele trenotke današnjega dne.
V imenu osrednjega izvrševalnega Odbora stranke vas vse srčno pozdravim in .Vam kličem, dobro došli
Na to je povzel besedo
Senator in ustanovitelj stranke br.
Vaclav Klofač,
katerega je stotisočglava množica popravljala v nepopisnem navdušenju:
»Mile sestre! Mili bratje!
Slavni naš sprevod je končan. Bil je
nastop armade, ki si je svesta svoje sile, armade, ki je slavila svojo zrnato in ki hna zodsti sile v sebi, da more srnelo pričakovati daljnih zmag. 25 let le od tedaj, ko se .10 sešlo 25 ali 27 pri-Drostih delavcev, d., buae smisel za na* Jodno pravičnost in narodno zavest v ^Urokih plasteh naroči '.. Danes pa vidite
tisoče in tisoče, to ogromno našo arkado. Tudi danes moramo ponavljati
NABAVA DEVIZ IN ODOBRENJE ZA UVOZ BLAGA.
Stranke vse premalo poznajo pravilnih za nabavo deviz in za dovoljenje uvoza, zato jih je treba opozoriti na sledeče:
L Vsaki prošnji, ki obsega več faktur tvrdk ter je pričakovati, da ne bo vse naročeno blago dospelo v istem času, je treba za rešitev priložiti tolikokrat po 5 D., kolikor je faktur, ker se bo izdalo tudi toliko dovoljenj za nakup deviz, oziroma odobrenj za uvoz blaga. Ako obsega faktura več pol, se mora vsaka pola kolkovati s 50 p. Kolki po 5 Din. za rešitev naj bodo iz enega komada in sicer v kuverti, a se ne smejo prilepiti na prošnjo. Posebno ne smejo stranke uničiti kolkov s svojo štampiljo, ker bi se take prošnje smatrale za nekolekovane ter bi bile zavrnjene.
. 2l.^e ocarinjenemu blagu se morajo priložiti tiste fakture, s katerimi ocari-njenje je izvršeno ter mora carinska deklaracija odgovarjati tem fakturam. fAko se priloži več faktur, je treba priložiti prošnji zaradi hitrejšega postopanja nekolekovano specifikacijo po tvrdkah in zneskih.
3. Večkrat se prilagajo prošnje ki niso sestavljene po predpisih, ki ne obsegajo klavzule obveznosti napram 6. točki naredbe I šte. 1957 z dne 25. febr. t L Vsaka taka prošnja se odbije a li-mine. — Ravnotako se dogaja, da se z eno skupno prošnjo zahteva dovoljenje za nakup deviz za blago, ki je že zaca-rinjeno, za dovoljenje uvoza naročenega blaga in devize za prevozne stroške. Take prošnje se morajo ločiti ter vsaka zase predložiti, ker je postopanje pri izdajanju dovoljenj yj yseh teh slučajih popolnoma različno. V vsaki prošnji za dovoljenje uvoza blaga je treba označiti vrste blaga, ker mnoge fakture obsegajo samo številke ali pa specifične izraze, ki niso splošno znank
T Ako je glasom fakture pogoj za plačilo ob prevzetju blaga, tedaj se od deviznega odbora s predložitvijo do-itične fakture zahteva samo dovoljenje za uvoz blaga, a šele po zacarinjenju je prositi s predloženo deklaracijo za dovoljenje, da se deviza nabavi.
5. Za odobrenje nabave poslovnih deviz se morajo prizadete stranke obračati na svoje pristojne zbornice, ki v 'astnem delokrogu vrši nadaljno postopanje pri deviznem odboru.
7. Vrnitev rešitev se pospeši ako se prošnji priloži frankirani pisemski ovitek.
znane besede, da je iz malega gorčičnega semena zrastla bogata žetev.
Naša zmaga je zmaga teh, ki verujejo in ki nikdar ne obupajo. Bili so težki časi pred 25 leti in bilo jih je veliko, ki so dvomili o tem, da bi se moglo dati ljudstvu z nado narodno zavest, da bi bilo mogoče zgraditi novo veliko stranko. Toda vera, ki prestavlja gore, ki je bila tudi v nas, je povzročila, da je vsakdo izmed nas postal apostol in tako smo zmogli naravnost čudeže. Naš Rieger je to bil, ki je videč naraščanje našega gibanja, začel govoriti o novem Prerojenju češkega naroda. Spominjajte se dob, ko smo začeli s svojim narodnim radikalizmom, s svojo politiko in svojimi boji Kdor se je k nam priglasil, ta ni imel z rožcami postlano. In danes čutim dolžnost, izreči svojo zahvalo vsem onim delavcem, ki so bili v tovarnah izpostavljeni zasmehu in psovkam in navzlic Vsemu niso podlegli, akorav-no so radi svojega prepričanja izgubljali delo in zaslužek.
V tej moralni sili našega malega človeka, je sila naša stranke. V njej je ključ do vseh naših uspehov. Mi smo pa korakali dalje za našimi ideali, na-* predovali smo v svoji politiki Začeli smo napadati Avstrijo. Češkoslovaška revolucija začenja z nastankom naše stranke. Spomnite se samo naših premišljenih in osredotočenih napadov na avstrijsko ajrmado, ki je bila glavna opora našega narodnega sovražnika in jo je zato bilo treba podkopatl Spomnite se dalje, afere »Tukaj« (»zde«), propagande antimilitaristične in uran-timilitaristične procese! Naša mladina hodi iz jetnišnice do jetnišnice, toda
FF Izvoz žita iz Ruinunljo. Kakor poroča službeno rumunski list »Vitorul«, se dovoli izvoz žita žetve nove letine izvzemši pšenico. Da se pospeši gojitev pšenice, namerava vlada onim, ki bodo sejali pšenico, dajati posebne premije, ki jih bo krila s povišanjem na izvozne davščine drugih vrst žita.
Fh! Naši carinski dohodki so znašali od L jan. do 20. maja 380,945.889 Din. Glede dohodkov je na prvem n*cstu Zagreb, na drugem Beograd, na tretjem Ljubljana, na četrtem Maribor.
FF,Prometa/ davek na Madžarskem, ki srf ga lani upeljali, je dal dohodkov mnogo čez pričakovanje. Samo v Bu-dapešti je bilo tega davka 1800 milijonov kron.
-F; Inozemska trgovina Češkoslovaške je letos v prvih treh mesecih precej nazadovala za lanskim letom. Izvoz je znašal 20,523.906 stotov (lani v istem času 20,772.435 stotov), uvoz pa 9,206.790 stot. (lani 11,099. 724 stot.
-F Stavka kovinarjev v Češkoslovaški ki je trajala skoraj 3 mesece, je sedaj končana. Delavci so dosegli, da so se jim plače — znižale na 68 odstot.
FF Italijanska trgovska zbornica na Dunaju. Italijanski poslanci na Dunaju je sklical te dni odločilne zastopnike industrije, trgovine in bank na posvetovanje zaradi ustanovitve italijanske zbornice z ozirom na važnost tržaške luke za Avstrijo. Soglasno se je sklenilo, naj se zbornica ustanovi ter se je v ta namen izvolil pripravljalni odbor.
-F Denarni in žitni trg. Dasi naša valuta vedno raste, vendar ni to dosedaj prav nič vplivalo na cene žitu, temveč še celo naraščajo, ker prihaja na trg le mala množina blaga.
FF, Sladkorna industrija v Češkoslovaški. Potek kampanje 1921/22 je bil zadovoljiv. Posejano Je bilo precej več sladkorne pese kakor prejšnje leto. Ugodno vreme v prvih mesecih je zbujalo nado na dobro letino. Toda nenavadna vročina in dolgotrajna suša čez poletje je bila kriva, da je pridelek zaostal daleč za tem, kar se je pričakovalo. Na Moravskem in Slovaškem so pa tudi gosenice napravile dosti škode na sladkornem polju. Neobičajna sočnost sladkorne pese je precej poravnala mali pridelek. Na Češkem so pridelali 20,705.453 q, na Moravskem 10,906.590 q, na Slovaškem pa so pridelali 3,004.594 q, skupaj 34,616.627 q sladkorne pese, iz katere so producirali 6,486.410 sirovega sladkorja. Izvozna družba si je prizadevala, da bi češki sladkor prišel na svetovni trg. Češkega sladkorla je šlo dosti v Avstrijo, na Madžarsko, v Jugoslavijo, na Rumunsko, Laško, Grško, Angleško, v Perzijo in celo v Vzhodno Indijo. A’ kakor je padala cena sladkorju na sve-tovn. trgu in se dvigala češka valuta, tako je izvoz češkega sladkorja pojemal. Zato je finančni uspeh letošnje kampanje nepovoljen. Letošnji bilanci so precej škodovali prevozni odnošajl Zamrznila je bila Laba, pa so velike množine sladkorja obtičale v skladiščih. In ker ni sladkor ob določenem času prišel, je kupec naročilo preklical. Prevoz po železnici preko Hamburga Pa tudi ni bil ugoden. Ker je bila namreč nemška marka padla, je bil tak naval blaga na Hamburg, da je bil blagovni promet vsak moment ukinjen. In tako ni mogel češki sladkor na svetovni trg preko Hamburga ne po vodni ne PQ Železni cesti, kar je vsekalco vplivalo na neugoden finančni uspeh sladkorne kampanje.
nikdo ne obupava, nikdo ne postaja malodušen. V dunajskem parlamentu je naša politika destrunktivna, verujoč samo v to, da mora priti enkrat strašna katastrofa, v kateri mora narod postati svoboden.
Naša stranka je bila edina, ki je narc,d postavno pripravljala na revolucijo in na razmere, ki so za časa vojne nastale. Avstrija je dobro vedela, kdo je njen sovražnik, zato je začela proti nam boj brez pardona. Šlo je za njen obstoj. Stranko so razbili, organizacije naše .razpustili, tisk je bil potlačen, voditelji in vplivni pristaši pa so šli v ječo ali na fronto za kazen, da bi tam umrli. Zalibog mnogo naših dobrih bratov je umrlo na vislicah. Ti pa, kateri so se rešili življenje in so pribežali v tu.iino* 80 ustanavljali legije proti Avstriji. Iz krvi je zrasla svoboda našega naroda.
Prvi del našega gesla »Enakost narodov, enakost v narodu!« se je ures-niČiL Toda oglašajo se nam nove naloge. Treba je še rešiti problem človeške revščine v narodu. Vidimo jo v delavskih rodbinah, vidimo jo v boju za skorjo kruha, vidimo brezobziren, ciničen boj proti najbolj opravičenim zahtevam delavskega ljudstva. Ta del naroda naši rodoljubi nočejo poznati. Toda ne bomo pozabili, da nismo samo stranka narodne pravičnosti, temveč tudi stranka socialne pravičnosti. Zato sem srečen, da v tej dobi reakcije, ko malopridneži lahkomišljeno razdvajajo socijalistične tabore in kapitalizem po-ojstruje svoje napade, vidim našo ogromno armado, na katero se moremo y oadalioem boiu varno opirati.
Dnevne vesti.
»P—%
1— Za »Dam kraljice Marije« so darovali: veleindustrijalec g. A. Jaidl Din 6250, kavarnar g. Fr. Krapež Din 1500, občina 2e-limlie Din 250, Zveza delovodij in industrijskih uradnikov Din 156, Občina Dob 125 Din, občine Boh. Bistrica, Dol. Lendava, Pekrah pri Mariboru, Posojilnica v Mariboru po 100 Din, Posojilnica Črnomelj 75 Din, obč. odb0r nlki v Toplicah pri Novem mestu 70 Din, Trzin 62.50 Din, občina Skakovci — Prekmurje 50 Din, občina Breg pri Ptuju, Kmet. hranilniaca in posojilnica. St. Rupert, Dolenjsko, Podružnica »Rdečega Križa« Novo mesto po 25 Din, občina Orehovci 12.50 Din.
— Velikanski požar v Budimpešti. V petek dopoldne se je vnel y skladiščih drogerij ske tvrdke Gabor in Comp. v Budimpešti požar, ki je uničil večino tamkaj naloženega blaga. Škodo cenijo na 40 do 60 milijonov kron.
— Uspehi ekspedicije na Mount Everest. Kakor poročajo »Times«, je ekspedicija, katere namen je bil popeti se na vrh Mount Everesta v Himalaji, dosegla točko v višini 8175 metrov.
— Zavodu za slepe in invalidskemu domu v Ljubljani je daroval gosp. Simon Kli-manek v Ljubljani po 350 litrov skisanega vina, za katerega se mu upraviteljstvi gornjih zavodov v imenu svojih gojencev naj-prisrčneje zahvaljujeta.
— Gabriela Preissova v Ameriko. Ameriški češki listi poročajo, da pride češka pisateljica Gabriela Preissova v Ameriko, da prouči življenje ameriških Cehoslovakov. Gabriela Preissova Je jako v čislih pri ameriških Cehoslovakih in njena »Gazdina roba« se je igrala na vseh ameriških čeških gledališčih. Upanje je, pišejo listi, da bo pisateljica Preissova obogatila češko slovstvo s povestmi iz življenja ameriških Cehoslovakov. Preissova je tudi med Slovenci dokaj znana pisateljica. Bivala je svoj čas med koroškimi Slovenci ter napisala iz življenja koroških naših rojakov več ljuokih povesti, ki so prevedene v slovenščino.
— Telefonska centrala v Kočevju. Kakor znano, se je 8. maja otvorila v Kočevju telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. Napram Kočevju leže v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva naslednje telefonske postaje v I. pasu: Bled, Boh. Bistrica, Brežice, Celje, Cerklje, Črna pri Prevaljah, Dolenji Logatec, Domžale, Gorenja vas, Grobelno, Grosuplje, Jezersko, Kam-tak, Kokra, Konjice, Kranj, Laško, Lesce, Ljubljana, Medvode, Mežica, Novo mesto, Podnart, Podplat, Poljane nad Škofjo Loko, Polzela, Pristava, Radovljica, Rakek, Rečica na Paki, Ribnica na Dolenjskem, Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Rogatec, Sevnica, Slovenj gradeč, Sv. Jurij ob j. ž., Sv. Peter v Savinj. dolini, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Štore, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Višnja gora, Vojnik, Vrhnika, Zidani most, Žalec, Železniki in Žiri. Vse druge postaje v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva so napram Kočevju v II. pasu.
— Preureditev selske službe pri poštnem uradu v Juršincih. S 1. junijem se preuredi pri pošti v Juršincih dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v naslednjih krajih: I. okraj: Strmec, Dragovič, Pesjak, Gr-Inci Zagorci, Zagorski Zasadi, Senčak, La-košak, Lešikovec, Botkovci, Oblačak in Oblaki; II. okraj: Gradošak, Gabrnik, Mostje, Klaponci, Kukova, Vinščak, Rotman, Reve-njak, Slekov in Vodol. — Dostavljalo se bo
V I okraju vsak ponedeljek, sredo ta petek,
V II. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto.
— Prefrigani žeparji. Neznani slikovci so v petek dopoldne zapalili pod klopjo ošt-ne hranilnice v Budimpešti skrito alarmno Pi Zmede, ^ i® nastala nato, so se po-služili, da so okradli več oseb. Kolikor je do-
nnnZ1lano’ \°, žeparJi vrl tem ukradli nad 250.000 kron. Nameščenka poštne hranilnice Je bila znatno poškodovana. Policija je ne-muaoma uvedla preiskavo.
— Izpremembe v osebju. Za avskultanta sp imenovani pravni praktik&ntje gg: Alfonz Cepuder, Fr Coš, dr. Rih. Pintar, Rudolf Adamič, dr. Jos. Novak in dr. L. Lobe. Za višjega drž^ živinozdravnika in ravnatelja Hnf^?VSwe 5°if ie imenovan S- Lovro Tepina
Iz 9 v“s Kt,?0 °lSke šole v Ljubljani.
J. ?: r 8- črnovni razred so pomaknjeni viš-ji živinozdravniki gg^ J0S. §}nk v Ljublja-
mUT'' T ^Sa,V PtU'U- Al Skof V LjUto-S-’i ^Dk° Vizjak v Brežicah, Jos. Ceh v Škofji Loki in Jos. Stupar v Črnomlju.
... Zadnja 23. številka »Avtonomista« je ona zaplenjena na ukaz pokrajinske uprave. Izvode v kolportaži je pobrala policija v soboto dopoldne. Predmet zaplembe ni znan.
— Dopolnilne občinske volitve na Vliti se vrše danes. Izvoliti je 7 občinskih odbornikov za razveljavljene komunistlčpe mandate. Kandidate so postavile klerikalna soda* listična in gospodarska stranka.
— Odobrena šolska knjiga. Oddelek 24 prosveto in vere pri pokrajinski upravi 24 Slovenijo je odobril šolsko knjigo: »CetTtit čitanka za osnovne šo(e, sestavil Andrej Rape- Cena 20 Din.
— Strašna podivjanost. Na binkoštno nedeljo je šel 70-letni Fr. Kraker iz župniji Topla Reber na Kočevskem obiskat svoja mlado vnukinjo v Podstenice. Z vnukinjo Jej šel v gostilno, kjer so popivali delavci iz tovarne v Rogu. Ker so se fantalini obnašali nesramno proti dekletu, jih je starček ostrot posvaril, kar je 18-Ietnega Fr. Hočevarja Ist Bele cerkve tako razjezilo, da je stekel za Krakerjem z odprtim nožem tef ga zaklal
— Uboj. V neki gostilni v Kostrivnici soj se stepli pijani fantje, pri čemer ie Šketov I4 Zagaja zaklal z nožem Janeza Oseka, neka« ga Sokfičevega pa težko ranil
— V Loki pri Zid■ mostu odkrije dane* učiteljsko društvo za laški okraj nagrobna; spomenika umrlima tovarišema Mešku in Zornu.
— Vsem abiturijentom gimnazij, realk in učiteljišč v Sloveniji! Komite je dovršil glavne predpriprave za naš poset Ministrstvo saobračaja je dovolilo četrtinsko vožnjo. Morda bodo dosegli gg. poslanci §e večjo ugodnost, a zaenkrat na to ne moremo računati. Pokroviteljstvo »Kolo Jugoslovanskih Sestara«, nam je blagohotno preskrbelo spre jem in hrano v vseh krajih, kjer bomo potovali. Odpotovali bomo dne 3. julija iz Ljubljane do Zagreba, od tam potem v Beograd. Iz Beograda bo šla ena partija po Donavi, druga pa z železnico do Zaječara, Iz Zaječ, gresta potem obe partiji skupno v Niš In nazaj v Beogtad. Potovanje bo trajalo okoli 14 dni. Stroški bodo le: za vožnjo ca 110 dinarjev in 5 dinarjev za režijske stroške. Da' moremo stvar neovirano izpeljati se morajo vsi tovariši, ki bodo šli pod danimi pogoji na izlet, priglasiti najkasneje do 18. t. m. In vposlati 5 Din. v blagajno. Naslov: Bajuk Hugon, maturant, predsednik, Novo mesto, šl 61.
— Direktna automobilna zveza Ltiibljai na - Bled. Automobilna prometna d. d. 4 Ljubljani otvori v soboto dne 10. junija au-tomobilno zvezo Iz Ljubljane na Bled in sicer vsako soboto in dan pred prazniki. Odhod iz Ljubljane pred Jadransko banko. Au-tomobil se vrne vsak pondeljek in dan pa( praznikih ob sedmih zjutraj iz Bleda od pošte. Vozil bo luksuriozni auto-omnibus za 1$ oseb v katerem ima vsak potnik svoj lastni fotelj. Vozna cena je iz Ljubljane na Bled; Din 60, za tja in nazaj 110 Dta. Ročna prtljaga prosta. V predprodaji se dobivajo Voz-; ni listki v pisarni automobllne prometne 4/ d. Jadranska banka drugo nadstropje, soba( št. 44 ali pa po telefonu telefonska štev. Jadranske banke Automobilna.
— Jugoslovanska Simens d. d., ustanovljena od Simens Koncerna ter jugoslovanskih bank, jep revzela posle avstrijskih Simens zak raljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z zgradbo lastnih tovaren se je začelo. Prvovrstna kakovost fabrikatov teij tvrdka kljub primernim cenam je znanaj obilno skladišče v tuzemstvu. Glej tudi današnji inserat
— Za nabavo požarnega avtomobtla j* daroval gosp. Franc Bodlal, pos. In les. trgovec v Kregarjevem pri Kamniku znesek po 600 Din, za kar mu izreka podpisani odbor najlepšo zahvalo. — Odbor prost gasilnega in reševalnega društva v Kamniku.
— Gosp. insp. Ačimoviču. Na Vaš dopis u »Jugoslaviji« od srede 7. ov. m. tnogu Vam dostaviti, da je on od prve do poslednje reči neistinit Kad je prema Vašem tvrdjenju sve neistina što sam protiv Vas doneo zašto st* onda 19. 3. ov. g. pobegli ispred sudske is-trage 1 vratili se tek onda kada je ovdašnjl sud po naredjenju Mlmstarstva odposlao sva akta po Vašoj aferi u Beograd In kad je na taj način za izvesno vreme istraga protivi Vas kot ovd. suda prekinuta. Gosp. Ačimovič ne koprcajte se I rukama I nugama, da do sudske rasprave ne dodje, več Izadjite Jed« nom pred sud I dokažite ako možete, da je sve neistina što se o Vama govori a na šaljite ovako smešne ispravke u koje nikoi ne veruje. Da je Vama do suda, ne bi begali ispred suda. — Pavle Arsenlč, carinik. '
— Samomor. Ferdo Kozjak, podpolkovnik v pokoju, stanujoč v Zagrebu, se je ta dni ustrelil. Vzrok samomoru je bila mendaj njegova živčna bolezen.
Srečen sem, ko vidim pred seboj vas možje iz premogokopov, iz češkega severa, iz Kladna, ko si podajamo tu roko z delavcem iz tovaren in z našim poljedelskim delavcem, ko vidimo tu naše obrtnike, ki so zapopadii,' da je njih mesto med nami naše male uradnike in nastavljence. To veliko armado železničnih in državnih uradnikov s katerimi smo že v Avstriji nastopali roko v roki, dalje ono inteligenco, Id še nadalje goji odkrito ljubezen do ljudstva in kateri je tuji duh kastovstva. Srečen sem, ko vidim tu naše legionarje italske, ruske in francoske. Vemo dobro, kaj ste vi za nas naredili in nikdar tega ne pozabimo. In ponosni smo, da so legije rastle največ iz duha naše stranke, iz priprav, ki smo jih vršili pred vojno. V naših vrstah pozdravljamo žene, kot ravnopravnega činitelja. Vemo, kaj je naredila v naših bojih za svobodo, kaj so pretrpele doma v dobah, ko so na bojiščih možje krvaveli in ko so jim bile poverjene skrbi za trgovino, obrt in zemljo.
In naša mladina?. Imeli smo vedno najboljšo mladino in samo želim si, da bi v njej Pulpanov duh ostal Da bi tedaj, ko nas ne bo več, znala držati naš prapor ravnotako visoko, da še višje, kakor ga je vihtela naša generacija.
Jutri pojdemo k našemu milemu prezidentu, da mu povemo, da je naša stranka najboljša armada naše države, najtrdnejša opora rebuplike, da smo 25 let bojevali za svobodo in za to, da bi bila maščevana Belagora, da bomo zdaj delali in se bojevali za to, da dobimo zadoščenje tudi za druge sramote in razžalienja, da do pravimo poraz da- 1
mokracije in da postane naša država v resnici naša, ljudska država, kjer ne bo samo svobodni in srečen narod kot celota, temveč da bo vsak posameznik zadovoljen in srečen.
Vedno naj živi naša repujblika! Naj raste in zmaga naš češki socializem! Naj žvi naš voditelj, učitelj in osvoboditelj prezident Masaryk! Na delo in y daljše boje — naprej k novim zmagam!
l
Govor je napravil globok utis na navzočo množico, ki je prirejala Klofa« ču dolgotrajne ovacije, ki so kazale, kako ljubi narod svojeg voditelja.
Po Klofačevem govoru so zopet zapela združena pevska društva, nakar je desettisočglava množica pričela pevati narodne in delavske himne.
Krasen in nepozaben dan. Vsakogar ^ {?rfk"esk) dna duše, če je samq gledal to samozavestno navdušenje de«, lavske armade. Spoštovanje in brezpogojno priznanje zaslužijo vsi delavci stranke, in brez razlike, ker je vsakdo; storil svojo dolžnost, samo da Je bila proslava vredna 25 letnega s kivjo im žrtvami plačanega boja in dela.
Popoldne je bila na razstavišču
ljudska zabava.
— Nesreča z zrakoplovom. Te dni se Je v Lausaanni v Švici strmoglavil zrakoplov, v katerem sta btla pflot In neki popotnik. Oba sta bila takoj mrtva.
— Ciganski roparji in morilci. V Banatu fo večja družba potujočih ciganoV vdrla v samotno poslopje Imovitega banaškega kmeta Novaka v bližini Sente, ubila gospodarja, njegovo ženo sina in vnuka ter odnesla mnogo denarja in vrednosti. Ta roparska tolpa je v okolici Sente izvršila že mnogo krvoločnih nasilstev In jo orožniki že dolgo zasledujejo.
Ljubljana.
Z naše univerze. Za dekane so izvoljeni v šolskem letu 1922/23 gg. profesorji dr. Rado Kušej na pravni fakulteti, dr. Rlkarrf Zupančič na tehniški fakulteti in dr. Jos. Srebrenič na bogoslovni fakulteti.
Resna beseda Ljubljani. Pod tem naslovom je napisal dr. Kukovec uvodnik v celjski »N. D.* v sobotni številki, v katerem pravi Ljubljančanom, če bo postala Ljubljana »Kamenarovič. Ljubljana«, se bodo simpatije štajerskih demokratov do nje zelo ohladile. Pravi dalje, dokler je bila Ljubljana Žerjavova, so jo še tudi radi imeli. V dr. Žerjavu vidi »duševnega voditelja« slovenstva, o Ka-menaroviču pa da ne ve ničesar itd. Graja Ljubljano, da je tako zelo hladna in mrtva napram napadom na njenega prvega sina in ministra dr. Žerjava. Koncem levitov, ki jih bere Ljubljančanom pravi, da imajo naši demokrati interes samo na dem. Ljubljani in nočejo ne Brandnerjeve, ne Kocmurjeve Ljubljane. Ce si pa Ljubljana noče in ie zna. sama pomagati, pa se bodo na nji desin-teresirali. — Mi pravimo, da je ta. jeremija-da zadnji opomin in zadnji obupni klic. Vkljub temu klicu pa vendarle ne bo menda nikoli več »Žerjavove Ljubljane«.
= Vpisovanje na Državni dvorazredhi trgovski šoli v Ljubljani za šolsko 1. 1922/23 se vrši 1., 3. in 4. t. m. vsakrat od 9. do 12, ure dopoldne. V L letnik se sprejemajo učenci In učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali nastavni razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali III. razred meščanske šol®. Za te ni sprejemnega izpita. Na podlagi sprejemnega izpita se pa sprejemajo v 1, letnik učenci in učenke, ki so dovršili Vlil. razred ljudske šole. V II. letnik se sprejemajo učenci In učenke, ki so dovršili I. letnik dvorazredne trgovske, ki je ali državna ali pa ima pravico javnosti. Učenci in učenke naj se priglasijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj zadnje šolsko Izpričevalo in rojstni list. — Ravnateljstvo.
— Iz ljubljanske porote. Andrej Pelan, o katerem smo včeraj obširneje poročali, je ra-dl roparskega umora obsojen na dosmrtno Ječa — Sedaj pride prvi na vrsto Fr. Vidmar iz Podgore, ki je obtožen uboja in Beograjčana: policijski činovnik Mian Matijašlč in policijski agent Aleksander Toskanoyič, ki ga službovala pri obmejnem komisarijatu na Rakeku. Obtožena sta radi zlorabe uradne oblasti.
= Kaznovana gostilničarka. Ivana Brenčičeva,posestnica, trgovka in gostilničarka v rlorijanski ulici, o kateri so svoječasno obširno poročali vsi listi, je bila pri deželnem sodišču obsojena radi nesnage na 4000 kron globe.
.	= Policijske vesti. Janezu Blagajni Je
bno ukradenega raznega blaga v vrednosti 30.000 kron. Od ukradenih reči Je dobil ve-cino nazaj. — Zaprli so Jakoba Boštjančiča, ker Je ukradel 25 parov podplatov v vrednosti 1950 kron. — G. Gabrijelu Piccoliju je bila ukradena kopalna obleka, vredna 1000
Zadruga mesarjev in prekajevalcev naznanja svojim članom, da se preizkušnja vajencev za pomočnike, kakor je bilo sporočeno, ne bo vršila 16. t. m. ker so nastale ovire radi šolskih spričeval. Kdaj se bo vršila preizkušnja, se bo članom pravočasno naznanilo.
= Krojaška zadruga v Ljubljani naznaniš, da se vrše pomočniške in mojstrske preizkušnje tekom julija t. 1. S potrebnimi izpričevali in učno pogodbo opremljene prošnje za pripustitev k preizkušnjam je vlagati do 25. t. m. pri načelstvu zadruge, Gospo sir* ulica 5.
+ Naši dolgovi na Angleškem. Te dni J« obiskal angleški poslanik v Beogradu finančnega ministra Kumanudija v svrho priznanja dolgov, id smo jih napravili med jrojno v Angliji. Po naših računih znašajo ti dolgovi 12 milijonov funtov šterlingov po angleških računih pa okrog 20 milijonov, ker Angleži računajo tudi stroške za opremo in prehranitev srbske vojske med umikom »kozi Albanijo. Angleži zahtevajo le naše priznanje dolga, a reguliranje se prepusti poznejšim časom.
Maribor.
Nova lekarna. Ministrstvo za narodno zdravje je podelilo g. mag. pharm. Petru Albanežu koncesijo za otvoritev in obratovanje nove javne lekarne s stojiščem v Frankopaoovl ulici.
Aretacija dr. Novačana. Dne 9. t. m. so aretirali v Mariboru predsednika slovenske republikanske stranke dr. Novačana- ■ O vzrokih se varuje tajnost.
Pomiloščenie v moški kaznilnici. Povodom kraljeve poroke je bilo izpuščenih 100 kaznjencev z moške kaznilnice.
CeiJe.
Mestno gledališče v Celju. V torek se vprizori V našem mestnem gledališču igro-kaz v 5 dejanjih »Bratje sv. Bernarda«, spsal Anton Ohorn, priredil R. P. Igro režira g. Stanko Gradišnik. Med odmori svi-ra orkester celjskega godbenega društva. Igra je abonement in se orične točno ob 20. uri. — V sredo se ponavlja izvenabonement.
Nogomet. Danes v nedeljo ob 5. uri pop. se vrši na igrišču pri »Skalni kleti« nogometna tekma med celjskimi »Atletiki« in zagrebškim športnim klubom» Penkala«.
Pri celjskem mestnem magistratu je razpisana služba pisarniške uradnice, ki mora biti popolnoma vešča strojepisja in stenografije. Prošnje je vložiti na omenjeni urad do 1. julija tl.
Celjska mestna plinarna bo te dni pričela obratovati po novem sistemu prof. Strac-ke. Preurejevalna dela so končana. Vsled novega prozvajalnega načina bo plin, kakor se je svoj čas poročalo, mnogo cenejši.
Vandalizma na našem mestnem vrtu še vedno noče biti konec. Posebno veselje imajo nekateri taki brezobzirnežl do planinske gredice. Te dni je nek zlobnež izruval in ukradel edino večcvetno sadiko planinke. Na ta način je ves trud naših planincev, ustvariti v mestnem vrtu kar najbolj popolno zbirko planinskih cvetk, brezuspešen. Prinešene cvetke v par dneh zopet zginejo. Zato se namerava okrog te lepe gredice napraviti ograja, ki bo nadalje preprečila tako brezobzirno postopanje.
Amnestije je bilo deležnih tudi nekaj kaznjencev pri celjskem sodišču, ki so bili spuščeni na prosto.
V samomorilnem namenu je pila solno kislino Hilda Mihalič, delavka v tovarni »Zlatarka«. Še pravočasno so jo prepeljali v bolnico. Vzrok poskušenega samomora je baje šikaniranje od strani de’o vodje.
Pokra«;
Iz Slovenjgradca nam poročajo:	Na
dan kraljeve poroke se je vršil pri okrajnem glavarstvu v Slovenigradcu ustanovni občni zbor protituberkulozne lige za slovenjgraški politični okraj. Udeležba je bila mnogobrojna iz mnogih občin slovenjgraškega sodnega okraja, prihiteli so pa tudi zastopniki iz šoštanjskega In marenberške-ga okraja ter so kszali globoko razumevanje in živo zanimanje za novo ustanovljeno društvo. Predsednikom društva je bil soglasno izvoljen okrajni glavar dr. Marko Ipavic, podpredsednikom pa primarij tukajšnje Javne bolnice dr. Vinko Železnikar. Tajnikom je bil izvoljen okrajni tajnik Miroslav Pletersek, blagajnikom pa okrajni tajnik Stefan Blažič, oba iz Slovenjgradca. Odborniki društva so: mestni župnik Alojzij ČIžek v Slovenjgradcu, notar Matija Marinček, župan v Šoštanju, inž. Franic Pahernik v Vuhredu, tovarnar Franc Po-totschnig v Slovenjgradcu In lekarnar Karol Rebul v Slovenjgradcu. Namestniki: župan Franc Marčič v Slovenjgradcu, župan Ivan Prodan v Marenbergu, živinozdravnik Peter Rihtarič v Šoštanju, Ivan Guzej, župan v Št- Janžu, Ivan Areh, župan v Starem trgu. Pregledniki: Upravitelj Lovro Vav-pot v Slovenjgradcu ter ravnatelj Franc Vrečko v Slovenjgradcu. Predsednik društva je v svojem govoru naglašal važnost historičnega dne kraljeve poroke ter omenjal, da pričenja človekoljubno novo ustanovljeno društvo svoje živahno delovanje ravno tega dne in v spomin na kraljevo poroko. Primarij dr. Vinko Železnikar Je razvijal smernice, v katerih bo treba Iz zdravniškega stališča delovati proti tej po-gubonosni bolezni v slovenjgraškem pol. okraju ter izjavil, da je pripravljen predavati o tuberkulozi na željo občin in prebivalstva. Priglasilo se je že več ustanovni-kov s prispevki po 4000 K; drugi so prispevali po svojih močeh; članarina znaša letno pet dinarjev. V kratkem bodo razposlani oglasi in pozivi občinskim predstoj-ništvom, župnim uradom, šolskim vodstvom in orožniškim postajam pol. okraja s pozivom kar najintenzivnejšega sodelovanja ter živahne agitacije v procvit društva ter v korist revnim, na tuberkulozi obolelim.
Hrastniškt rudarji nam pišejo: Dne 2. tm. je prineslo »Jutro« sledečo vest:	100
kg dinamita je izginilo iz municljskega skladišča v Hrastniku. Nedeljo poprej se je vršil v gostil. Senica shod rudarjev, na katerem Je govornik napadal paznike in po-vdarja, da morajo biti rudarji skupni v slučaju, ako bi katerega zaupnikov vrgli na cesto ali zaprli- Ni li morda to v nekaki zvezi?« — K temu odgovarjamo rudarji sledeče: Na večer tatvine se je odigrala po izpovedi nočnega čuvaja sledeča drama: O polnoči se prikaže čuval Hribar pri skladišču, najde eno ključavnico odtrgano, druge močnejše In moderne ni nikjer. Čuvaj se prestraši, pokliče delavca Čretnika. Se prestrašita oba. Čretnik odide k telefonu, pokliče paznika Pauliča. Paullč pride oborožen z velikim vedrom, a ker nima očal, da bi videl v knjigo, zopet odide. Nato pride paznik Bastič, gre v skladišče, a ker nima očal, da bi videl 25 kg težke zaboje, tudi odide. Cez tri četrt ure prideta nadpaznik Babič in paznik Bastič, gresta v skladišče. Babič vzame knjigo v roke, a se ne izpozna, ker se ni učil knjigovodstva. Odideta oba. Ob pol 4. uri pride paznik Ačkun, gre v skladišče, pregleda, pride nazaj, gre v zgornje skladišče, pride zopet nazaj vzame knjigo, radira in piše in odide. (Zagrinjalo pade.) Sele okoli 4. ure pride orožništvo, čeravno je postaja komaj 10 minut oddaljena od skladišča in se nahaja telefon v neposredni bližini skladišča. Ako bi bilo orožništvo pravočasno obveščeno, bi bilo tatove gotovo dobilo, posebno, ker so nesli 100 kg težko breme. V kakšni zvezi je pa to?«
Sokolstvo.
Ljubljanski Sokol naznania svojemu članstvu, da je društveni sluga končal pobiranje članarine za prvo polletje 1922. Člani, kojim plačilni listi vsled spremembe bivališča oz. stanovanja niso bili dostavljen, se naprošajo da osebno poravnajo članarino n;i >'oz-neje do 15. t. m. v društveni sobi N '■'dni dom med 6. in 7. uro popoldne. KdOr , iza-detih se v navedenem roku ne javi niti pismeno, se ga bo smatralo Izstoplvšlm te: se ga bo črtalo iz imenika članov. V tem slučaju j se zahteva, da dotičnik v zmislu pravil in podpisane izjave vrne znak In legitimacijo, sicer se ga javi Savezu v nadaljno postopanje. Tem potom se ponovno prosi, da bratje javijo vsako premembo v stanovanju, bivališču stanu, statističnemu odseku Narodni 1 dom, odborova soba. — Zdravol
Ljubljanski Sokol Vadba redovnih vaj | za člane-netelovadce v torek 13. t m. ob 7, zvečer na letnem telovadišču pod Tivolijem. Kdor se vaj ne udeležuje, ne bo smel Iasto-pati v kroju, torej pridite vsi! Zdravo — Prednjački zbor.
Razvitje prapora jezdnega odseka Sokola v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 11. Junija 1922 s sledečim sporedom: 1. Zbirališče članstva pred Nušakovo vojašnico v Trnovem. Odhod ob 9. uri dopoldne. 2. Ob 10. dopoldne slavnostno razvitje prapora pred Narodnim domom. 3. Od pol li. dc 12. opoldne koncert na vrtu Narodnega doma. Vstop prost. 4. Od 6. ure pop. naprej koncert orkestra Sokola I. na vrtu Narodnega doma. Vstopnina 3 Din za osebo. — V slučaju slabega vremena se vrši slavnost z Istim sporedom v prostorih Narodnega doma. Zbirališče pred Nušakovo vojašnico odpade in se nadomesti z areno Narodnega doma.
Šport in furistika.
S. K. Primorje IL, Ljubljana : S. K.
Elan, Novo mesto. V nedeljo, dne 11. t m. ob 17. uri se vrši na igrišču S. K. Elana v Novemmestu nogometna tekma med rezervo »Primorja« in novoustanovljenim klubom »Elan«.
Nogometna tekma Ilirija kotnb. — Sportvereln Knltteifeld se v nedeljo ne vrši, ker Knltteifeld ni dobil pravočasno potnega dovoljenja. ■
lUrija II. — Korotan, Kranj. Na igrišču Ilirije se vrši danes ob pbl 17. uri nogometna tekma med drugim moštvom Ilirije in Korotanom lz Kranja. II. moštvo Ilirije, sestavljeno Iz samih mladih igralcev, je znano po tehnični izvežbanosti in po lepi kombinaciji. V prvenstvenih tekmah rezerv je doseglo score 27 : 3. Korotan je mlad klub ter doslej v Javnosti le malo znan. Njegove sposobnosti se more vsaj nekoliko presoditi po zmagi nad ljublj. Slavijo s 3 : 2, katero je premagala Ilirija II. s 4 : 2.
Nogomet v Novem mestu. V nedeljo dne 11. t- m. se vrši prijateljska nogometna tekma med ondotnim moštvom S. K. »Elana« in rezervo S. K. »Primorja«. Mladerpu novomeškemu klubu, ki nastopi to pot prvič javno, želimo obilo uspeha.
INTERNACIJONALNI LAHKOATLETIČNI MATCH JUGOSLAVIJA — ROMUNIJA dne 7. t m. v Beogradu.
Ob prisotnosti N. V. kralja, princeze Mariole, cele kraljeve suite in kraljevih gostov so se vršile v sredo lahkoatletične tekme med Romunijo in Jugoslavijo. V vsaki disciplini so startali dva do trije naboljŠi atleti obeh kraljevin. Celoten uspeh je po točkah 19 : 30 v prid Jugoslavije. Romunski team so tvorili skoraj izključni) le MadžarL Znani internacijonalci kot Steinfeld, Boko-winsky I. dr., ki so uspešno tekmovali že v neštetih internacijonalnih meetingih. Toliko više je treba ceniti zmago Jugoslavije, ki Je imela v svojem reprezentančnem teamu vse polno mladih, še ne rutiniranih atletov. Rezultati so dobri, dosegli so se 4 novi jugoslovanski in 2 nova rumunska rekorda. Meeting se ie vršil na Igrišču S. K. Soko v Košutniah pri Topčideru.
Tek na 100 m (3 Romuni, 2 Jugoslovana) 1. Popovič (Jugosl.) 11, 2. Šteinfeld (Rom.) 11.3, 3. Perpar (Jugosl.) 11.4. Popovič teče fenomenalno, brez dvoma, da bo tudi na olimpijadi častno zastopal barve Jugoslavije, Perpar je imel tudi to pot svojo staro napako: slab start, bil je v začetku na petem mestu, komaj v finishu preleti dva Romuna in se vrže tik ob Stelnfeldu skozi cilj.
Tek na 400 m (1 Rom. 1 Jugosl.) 1. Steinfeld (Rom.) 55, 2. Mišič (Jugosl.) 55.9.
Tek na 3000 m (2 Rom. 3 Jugosl.) 1. Stefanovič (Jugosl.) 9.44.8 (rekord), 2. Bu-kowinsky (Rom.), 3. Schneller (Jugosl.) — Stefanovič je brezdvoma prvak srednje Evrope na dolge proge, teče mirno, hitro in vztrajno in ne kaže niti najmailšega znaka utrujenosti.
Olimpijska staieta (100 krat 200 krat 400 krat 800 m). (Po ena štafeta Romunije in Jugoslavije). 1. Jugoslavija 3.38 (rekord). Sestava: Perpar (Ljubljana), Popovič (Beograd). Kojič (Zagreb), Mlškovič (Vel. Kl-kinda). Perpar starta dobro In pridobi z nad tri koraki vodstvo, Popovič, v sijajni formi, podaljša naskok skoraj na deset korakov, Kojič lažira v začetku preveč In zgubi nekoliko kar pa popravi znani prvak na srednjih progah Miškovič, ki reže cilj 15 korakov pred Romunom.
Met kroglje. 1. Ambrosl (Jugosl.) 13.93 metrov (rekord), 2. Joanovlč (Jugosl.) 12.22 m, 3. Pop (Rom.) 11-25 m. Ambrosl meče v krasnem stilu, tik pred tekmo Je vrgel 14.20 m.
Met diska. 1. Uitjlz (Rom.) 42.93 m (rom. rekord), 2. Ambrosl (Jugosl.) 42.23 m (jugosl. rekord), 3. Pop (Rom.) 38.90 m. Svetovni rekord je 47.582 m, olimpijski pa 45.21 m.
Troskok. (2 Rom., 2 Jugosl.) 1. Sterz-bach (Rom.) 12.48 m, 2. Telesko (Jugosl.) 12.12 m, 3. Gaspar (Jugosl.) 12.02.
Skok ob palici (3 Jugosl. 2. Rom.) 1. Ivkovič (Jugosl.) 2.96 (rekord), 2. Telesko (Jugosl.) 2.85 m, 3. Oka (Jugosl.)
Českv athletlc a football club, Praga Igra v sredo 14. tm. v Ljubljani proti Iliriji. Vstopnice od pondeljka naprej v predpro-
daji v cvetličarni Wider, ŠelenbUfgOVa' (A Pričetek tekme je določen na 18. uro. -1 Rezultati ČAFC-a proti praški Slavij! 4 t* proti Deutscher FC, Praga 4 : 1, proti ltzer FC, 2 : 0, proti Vršovicam 3 : 1. Šparti, Praga 3 : 4. 4. in 5. tm. je IgralJ Zagrebu proti Concordiji 3 : 2 in MSP Hašku 1 : 0.
________________________„______________———i
Gledališče in glasba.
Iz gledališke pisarne. V nedeljo dne tt junija 1922 odpade večerna operna predstaM
Prvikrat nastopi javno na koncertni«8 odru v Ljubljani v ponedeljek dne 12. jufflJ* t. 1. vokalni kvartet »Primorje«, obstoječ M gg. Banovec, Pečenko, Rajer ta Zupan W izvaja 11 večjih in manjših del naše izvir« glasbene liteature. Vsi imenovani gg. so V* Jenci Glasbene Matice, kjer obiskujejo soh* petje, 2 izmed njih Zupan in Banovec pa tudi že nastopila v manjših vlogah v naj operi. Kvartet, katerega vodi g. Marolt, va» z vso resnostjo, veliko vztrajnostjo In s prt* vim umetniškim razumevanjem našo star«* šo, kakor tudi novejšo glasbeno literatur* kar svedočl skrbno Izbrani program, katere* ga izvaja na tem prvem svojem koncert«' Koncert se vrši v Filharmonični dvorani »’ je njega začetek točno ob pol 9. zvečef« Vstopnice v predprodaji v pls. Glas. Matice*
Gostovanje gospoda Terbuhoviča v dr0‘ mi. V nedeljo 11. t. m. Igra naslovno vloJG v Molnarjevl predmestni legendi »Lilio®4 član opernega gledališča, gospod TerbnnO' vič. Gospod Terbuhovič je deloval pred sv*" jim engagementom na raznih jiigoslovansk® odrih v operi, opereti in drami ter si je ra£ no v »Liliomu« s svojo originalno igro W poglobljeno interpretacijo pridobil umetniški sloves.
Društvene vesti.
Društvo orožniških vpokojencev ta Sfr venijo v Ljubljani vabi vljudno svoje čl*W na III. občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 1» junija 1922 ob 9. uri dopoldne pri »Nov®* svetu« v Ljubljani z običajnim dnevnim dom. Obenem se vsi cenjeni člani vllnd* prosijo, da predlože svoie eventuelne prej* loge in želje pismeno vsaj štiri dni pred obO* nim zborom predsedstvu društva.
Konjiška podružnica Jugoslovanske AW* tiče je zbrala v spomin kraljeve poroke 0 tisoč kron za neodrešene brate.
Zavod za slepe v Ljubljani priredi I svojimi gojenci v torek 13. junija ob 20. f Ljudskem domu v Kranju svojo Javno prC dukcijo. Prijatelji In dobrotniki slepe ded udeležite se polnoštevilno prijetnega večeri prepričajte se sami o lastnotvomosti in Itt ljenjsklh silah naših slepih gojencev. Pok* žite jim z obilnimi prispevki svoje sočutje t dejanju! Cisti dobiček je namenjen za zze& bo bodočega zavoda-vzgajališča za slepe, pd katerem tako željno hrepeni slepčeva dtd*» Fiat lux! Da, prižgite jim luč v njihovi mi, žrtvujte, kar je v vaši moči,da čimpr«W postavimo slepi deci nov dom, najlepši pol#*, nik na kraljevo poroko!
PARKETNE deščice
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana Slomškova ulica štev. 19.
Telefon 527.
Ne mečite proč reznic
(britvic) raznih sistemov (Gllette, Metn itd.) za raziranje, ker se iste brusijo električnim potom v drogeriji »Adrlja1* Selenbursova ulica številka 15.
Komad po K 2*20.
Nove knjige!
V založbi »Zvezne tiskarne" v Ljubljani sta izšli zopet dve novi knjigi t
Dr. Fr. Ogrin: Slike IZ Beiokrajine. 80 strani.
- Iv. Rozman: Naša bOl> 67 strani.
Nekoliko zgodovine k polomu na Koroikem. Naslovna slika A. Gasparija,
Cena vsaki knilsi 8'— Din.
Naročajo se v
L Zvezni knjigarni LJubUana, Marijin trg 8.
H. O. WeUs:
Gospod vseh dinamov.
(Nadaljevanje.)
Azuma-zi ni ljubil dela. Kahor hitro Je Holroyd odnesel pete, na primer, da bi pregovoril vratarja, naj mu prinese !Whiskyja, je on počepal okrog ter obedoval gospoda vseh dinamov, dasi njegovo mesto vobče ni bilo spredaj v strojnici nego tam zadaj, za kotli, in ga je Holroyd, ako ga je zalotil pri takšnem postopanju, povrhu še naklestil z debelo vrvjo od bakrene žice. Večkrat se je postavil tik zraven orjaka in gledal veliki usnjati jermen, ki je švistel nad njim. Na jermenu je bilo črno mesto, ki se je vračalo vedno iz-nova, in Azuma-zi se je zabaval s tem, da je sredi splošnega bobnenja venomer čakal, kdaj se pojavi. Čudne misli so krožile v njem po vrtinčastem taktu Strojevega tek,a... Učenjaki nam poročajo, da pripisujejo divja ljudstva tudi kamenju in drevju posebno dušo... in kolikor tisočkrat živejši od kamna ali drevesa je stroj! Azuma-zi pa je bil v svojem jedru še divjak. Po-kost civilizacije ni segal Pri njem nič globlje od njegove kurjaške obleke, razpok v njegovi koži in premogovega prahu na njegovem obrazu in rokah. Njegov oče je častil izpodnebnik po božje; Iehko da ie sorodna kri orosila kolesa večnega krogoteka ...
Kollkorkrat mu je dal Holroyd priliko, jo je porabil, da se je dotikal velikega stroja, ki se je bil zagledal vanj,
in ga otipaval. Gladil in snažil je njegove kovinske dele, dokler se niso bleščali svetleje od solnca. Pri tem početju ga je navdajalo skrivnostno sve-čeniško Čustvo. Pogosto je stopil k njemu in se rahlo doteknil brnečih žic. Bogovi, ki jih je molil nekdaj, so bili daleč. In londonski ljudje so skrivali svoje bogove.
Sčasoma so postajala njegova nejasna čustva izrazitejša in so dobivala obliko — najprej v mislih, potem pa v dejanjih. Nekega jutra, ko je stopil v bučečo strojnico, je napravil gospodu vseh dinamov »salaam« — dozemeljski poklon. In kesneje, ko je Holroyd odšel, je stopil h grmečemu stroju in mu je šepnil, da je njegov sluga in da ga moli, ter ga je prosil, naj se usmili in ga otme iz Holroydovih rok. Tisti hip je padel osamljen žarek svetlobe skozi odprti vhod ropotajoče strojnice, in grmeči, krožeči gospod vseh dinamov je zasijal v bledozlati zarji. Azuma-zi je tako spoznal, da so njegove molitve prijetne gospodu. Poslej se ni čutil več toli zapuščenega kakor prej; in njegovo življenje v Londonu je bilo zelo, zelo samotno! Še kadar mu je delavni čas potekel — to se je dogajalo redkokdaj — je postopal okoli strojnice.
Prvič, ko ga je Holroyd spet pretepel, je šel Azuma-zi kesneje h gospodu vseh dinamov in je šepnil: »Ti vidiš, o gospod!« In jezno vršanje stroja se je zdelo, da. mu odgovarja. Nato se mu je jelo dozdevati, da sliši, kolikorkrat stooi I1olroy v strojnico, med raznoli-
kimi zvoki »gospoda« nov glas. »Moj gospod in bog čaka svoje ure!« je govoril Azuma-zi sam pri sebi. »Bedakova hudobija še ni dozorela!« In upal je ter čakal, da pride dan obračuna. Nekega dne — bilo je že po kosilu — se je napovedoval kratek stik, in stroj je zadal Holroydu, ko ga je dokaj neoprezno preiskoval, hud udarec. Azuma-zi, ki je stal zadaj, ga je videl, kako je odskočil in jel preklinjati zavratno žico.
»Posvarjen je!« si je rekel Azuma-zi »Resnično, moj gospod in bog je poln potrpljenja!«
Holroyd Je v začetku razložil črncu osnovne pojme o sestavu svojih dinamov — baš kolikor je bilo treba, da mu je mogel zaupati strojnico, kadar je bil sam začasno odsoten. Ko pa je opazil, kako se plazi Azuma-zi okrog orjaka, je jel nekaj sumiti. Obšla ga je nerazločna slutnja, da ima kurjač skrivno namero; očitaje mu, da je namazal žice z oljem, ki je nekje razjedlo lak, je takoj izdal naredbo, katero mu je zarjul preko hrumenja mašinerije: »Da se mi ne drzneš več preblizu velikemu stroju. Pu-ba — drugače, te oderem na meh!« In sploh — če je Azuma-zija zabavalo postopati okoli velikega dinama, je zahtevala že gola sposobnost, da mu to ubrani!
Azuma-zi je v tistem hipu ubogal; kesneje pa ga je zalotil Holroyd, ko je spet opravljal svoj salaam pred gospodom vseh dinamov. Holroyd mu je za-
vil roko in nameknil še nekaj brc, ko jo je črnec odkuril. Ko je stal Azuma-zi tik nato za svojim kotlom in strmel omrženemu Holroydu v hrbet, so doneli zvoki stroja v novem ritmu in so se glasili tako kakor štiri besede njegovega rodnega jezika ...
Težko je natanko povedati, kaj je norost. Mislim pa, da je bil Azuma-zi nor. Neprestano bučanje in vrvenje v strojnici je morda pomalem zbrozgalo njegovo majhno zalogo znanja in njegov veliki zaklad babjevemih predstav v nekakšno blaznost. Ko ga je obšla nalik božjemu razsvetljenju misel, žrtvovati Holroyda fetišu-dinamu, jo je vsekako izvršil v zelo čudni zmedi vriskajočega razburjenja. Tisto noč sta bila moža s svojima črnima sencama sama v strojnici. Razsvetljevala jo je velika obločnida, ki je gorela z bagro-vim plapolanjem Sence za dinami so črno ležale na tleh, kotve motorjev so se vrtile med lučjo in temo, glasno in umerjeno so udarjali pistoni. Svet, ki si ga videl zunaj, skozi odprti konec lope, se je zdel neverjetno zabrisan in oddaljen. Tudi nem se je zdel, zakaj divjanje strojev je požiralo sleherni vnanji zvok. Čisto zadaj se je dvigalo črno omrežje dvorišča in nad njim Je viselo globoko višnjevo nebo z bledimi, drobnimi zvezdami. Azuma-zi je zdajci krenil po sredi lope, tam, koder so tekli usnjati jermeni ter izginil v senci velikega dinama. Holroyd je začul nekakšen tlesk, in bučanje armature se je iz-pretnenilj.
»Kaj iztikaš pri vzvozu?« Je »rili ves osui>el. »Ali ti nisem rekel — —«
Nato pa — ko je stopil Azijat tt sence proti njemu, je videl odložilni ift raz v Azuma-zijevih očeh ...
Še hip, in že sta se divje metali pred velikim dinamom.	t
»Osel ti kavobučni!« Je hropel Hal? royd, čuteč rjavo roko na svojem grfft »proč od stičnih valjcev!«
A tisti hip ga je pehnil nasprotnik % prsi; opotekal se je proti bogu dinamov. Nehote je izpustil črnca, da bi M rešil pred strojem . ..
Sel, ki je v brezglavi naglici prihitel s postaje, da bi izvedel, kaj so napravili v strojnici, je srečal Azuma-zija pri fifc vajnici ob vhodu; toda mož si zmeden« črnčeve angleščine ni umel raztolma’ čiti in je hitel naprej proti strojni loj? Vsi stroji so tekH in ropotali, zdelo & je, da ni ničesar v neredu. Opažal se W le nenavaden duh po osmojenih laseh. Nato Je zagleda! čudno gručasto masčli ki Je visela spredaj na velikem stroji in ko je pristopil, je spoznal HolroydQt vc r.;;a3«Be ostanke.
‘ • - ie ostrmel in v prvem hipu o* veuel kaj početi. Nato je pogledal mrit' en t obrai in spet krčevito zatisnil oČL Obrnil s? :o. preden Jih Je odprl, da hi moral šo enkrat videti Holroyda; W zbegal ie iz strojnice, da bi priklical pomoč ter izvedel, po, kar so ga bili 5Qli slali.	,	..	-V	""
(DaljepiihodnjičJ
MALI
OC3LAS8
PRODAJA:
ORAJSCINA x 115 oralov; žemlje, polovica gozd, moderna grajščitia, 11 parketi-fanlh sob in pritiklino, Di-torjev 1,300.00.
Posestvo 14 oralov zemlje, gostilna, trgovina, meinica, Mestna tehtnica In živina 600.000 Din.
Trgovska Mia v Maribora t
8 trgovin »ml
Posestva v različnih cenah. rila, po kupu takoj prosto Jtanovanje.
Proda pisarna ZAGORSKI. Maribor, Barvarska ul 3.
•n______________________12?i
HIŠA z dvema vrtoma v Zg. SlSkL Poizve se pri L Malenšku, Sp. Šiška, Kmetij-EI_qlica 210.	1020
TRI ČEŠNJEVE SPALNI-Cfi, popolnoma nove, poli tirane in ena hrastova masivna. Andlovič, Breg 20. ________________________1019
P RESTAVRANTE, KAVARNE/ Lep električen Pia-Binol Vprašati y upravi lijta.____________________1018
'MAlS POSESTVO med Postajami Zidanimost in Rimske Toplice od obeh •trani tri če trt ure oddaljeno. Posestvo je na lepi soln-gnl legi ter obstoja tz 4 oralov zemljilča, v dobrem Mana hiša, gospodarsko po-ttopje, vinograd s kletjo ter fep sadovnjak, nasajen z brajdo. DonaSa toliko dobička, da se mala družina lahko preživljala. Gozd in dobra pitna voda pri hiSl. Cena 160.000 kron. Več se poizve proti pošiljatvl poJt-IJlh stroškov pri Dr. Ulaga, trgovec v Šmarje«, Rimske
Toplice.________________1016
•DELAVNICA in STAVBI-BCn po ugodni ceni. Kje, pove uprava »Jugoslavije«.
1012
¥obroidoča
GOSTILNA I tnventarlem in 9 sobami tnjoe v Slov. Bistrici ob Jodvoru. Cena K 1,100.000 vila z približno 3 ora-travnika, sadnim in ze-idfcalm vrtom. Stanovanje s 5 sobami in pritikll-faml takoj na razpolago. Cena K 750.000. I*ep vinograd, IX orala z lepim gospodarskim In stanovanjskim poslopjem v krasni krajevni legi. Cena kron 650.000. Skupna cena vseh treh objektov je K 2,350.000.
Vse prvovrstno! Resni kupci naj se pismeno obrnejo ali osebno zglasijo pri Stamcer, Maribor, Šolska ulica 5. Osebne informacije dnevno od pol S>. do 11. ure.
  1002
fotografski aparat.
dobro ohranjen 9X12 z vsemi spadajočimi deli. Naslov v upravi lista.	981
SLUŽBE:
ŠOFER, izvežban pri vseh avto-strojih s Šestletno prakso išče služb«. Zmožen je nemščine in francoščine. Naslov Franc Rozman, Bistrica 26.	1017
PISARNIŠKA MOČ, zmo-žen vseh pisarniških poslov ižče z ev. takojšnjim vstopom primerne službe. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiv« na upravo lista. 990
STROJEPISKA, vešča slo-venščine in nemščine ter nemške stenografije, se Išče za skorajšnji nastop.	Po-
nudbe pod »Gradbeno podjetje« na upravo lista. 998
KNJIGOVODKINJA s po-poltio pisarniško prakso išče službe pri večjem podjetju s 1.	julijem. Naslov	pod
»Knjigovodklnja« na upravo
lista._________________  1007
IŠČE se služkinja v po-moč in nadomestilo gospodinji.	Opravljala bi	vsa
hiši::	'a in v kuhinji	v pri-
jazna kraju. V poštev pridejo le resne osebe od 30 let naprej. Nastop takoj, oskrba in plača dobra. Naslov v upravi lista.
RAZNO:
POZORI Zavarujte poljske pridelke proti toči, gozdove proti požarom. Zviiajte zavarovalnino proti požaru in nezgodam. Sklenite živ-ljenska zavarovanja z enkratnim plačilom. Pojasnila in naročitve prevzame »Jadranska zavarovalna družba«. Glavni zastop v Celju, Lava št. 22.____________830
ZASTOPSTVO in zalogo svojih izdelkov tz angleških in amerikanskih surovin, oddaja Raftnerila mineralnih oll pod ugodnimi pogoji, za Maribor, Cdie in Ljubljano. C. ponudbe pod »Ratinerila« na upravo lista;______________________980
LEPO STANOVANJE v Mariboru, obstoječe iz 4 sob, električne razsvetljave, se takoj zamenja za lepo stanovanje y Ljubljani. Ponudbe pod šifro »Maribor-
Ljubljana* na upravo lista.
1006 !
VEC GOSPODOV in 'GOSPODIČEN se sprejme na dobro domačo hrano. Koll-zej, Gosposvetska c. št 13, pritličje, vrata št 18.	1013
SUHE GOBE, lipovo cvetje, brinjevo olje In poljske pridelke plača najbolje Sirc-Rant, Kranl. Telef. lnterurb. štev. 9 In nudi po najnižjih cenah sladkor, riž, olje, kavo itd.	1014
IŠČE SE GOSTILNA V NAJEM na prometnem kraju pod ugodnimi pogoji Poizve se v upravi. 1015
ŽEPNli URE, precizijske in stenske, popravlja naj-solidneje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ulici I. 506 KOČIJO polkrito, proda Gospodarska zveza v Ljubljani.
_______________________1023
OTROŠKA POSTELJICA, dobro ohranjena, in »velik\ boben s činelo« po ugodni ceni na prodaj. Poizve se: Spodnja šiška 75, I. nadstr., ali pa v upravi našega lista.
• ••••••
IM
Težaven poloiai j časopisja. '
Vse evropejsko časopisje preživlja težko krizo, ki je najhujša v Avstriji 'n Nemčiji, a se bliža brzih korakov tudi naši državi. Cene materijalu (papir, barva itd.) rapidno rastejo, korakoma z draginjo rastejo tudi zahteve tiskarniškega, uredniškega in upravniškega osobja. Vsi ti poviški niso v nikakem razmerju s povišanji naročnine. Izdajatelji časopisov, ki nimajo za seboj Javnih ln tajnih fondov, kakršni so se ravnokar razkrili pri Jadranski banki, se imajo boriti z največjimi težavami in z neprestanim rlzlkom.
Nedavno je Imel v Gradcu ravnatelj tiskarne ln občinski svetnik Fr. Pichler na tehniški visoki šoli predavanje o tiskarskem ln novinarskem obrtu. Obširno se je predavatelj bavll z oglasnim oddelkom (inse-rati) v časopisju. Inseriranje v nemških časopisih je zelo nazadovalo, dasl povišanje lnseratnih pristojbin ni v nikakem soraz-.merju s povišanjem proizvodnih stroškov. Cena papirju Je poskočila lz predvojne do-
be za 3000krat, cena barvam za lOOOkrat Plače tiskar, osobju iznašajo tudi skoraj lOOOkrat več, dočim so se plače urednikov in uradnikov zvišale le za 300- do 400krat K temu pridejo podražene izvestlteljske službe, teicionsklh pristojbin, odpretrmih in poštnih stroškov. Lahko se reče, da so se najnujnejši izdatki pomnožili za lOOOkrat, dohodki pa največ za 500krat.
Edina rešitev po pret’	uljevem mnenju bi bila v izenačenju	ulkov s stro-
ški, kar pa bi povzročilo uv.ikratno podra-ženje časopisov, česar bi ne prenesli niti listi, ki imajo za naročnike le lmovltejše meščanske kroge. Da se temu Izdajatelji Izognejo, je predavatelj zahteval, naj se yse društvene objave dodelijo brezobzirno In-seratnemu delu ter plačajo. Pri tem naj bi ne bile izvzete niti objave v dobrodelne svrhe, objave o darilih, o porokah, pogrebih itd. Večkrat se zgodi, da objava o kakšnem darilu velja časopis več, kakor Ima Javnost od darila korist.
V olajšavo časopisom je predavatelj zahteval pomoč države glede cen papirja, izenačenje zakona za razpošiljanje časopisov po pošti. Domači Industriji se mora priporočiti, da začne proizvajati vse predmete.
ki so potrebni v časopisni obrti,
bo treba dobavljati z zaprekami in Visokimi stroški iz inozemstva. Končno je predava* telj naglašal, da se naj novinarske organi« zacije najodločneje uprejo davku na oglasfl ln pristojbinam za dopisovalnl biro-
Vse to se tiče tudi naših Izdajateljev ta novinarskih organizacij, ako bi bili — tako složni, kakor to nemški.
Oglašujte v »Jugoslaviji"!
ADICIJSKE STROJE
The Rex Co, Ljubljana.
rrrscra
J
šalje postom:
Trapist sir 1 kg po Din. 26.— Orouerslr 1 kg po Din. 30.— Radnicki str 1 kg po Din. 16 -Cajno maslo 1 kg po Din.39-
od 5 kg sore.
1 ali io i vrtom
v Ljubljani ali bližnji okolici kupim. Predpogoj prosto stanovanje. D. Beseljak, an. zavod Ljubljana, Sodna ul. 5.
irujte za elatiujoče v Rusiji!
v predmestju Ljubljane, r dobrem sttonju, se radi družinskih razmer takoj proda zaK 300.000— Letna najemnina znaša K 30.000 — Dvužinsko stanovanje kupcu takoj na razpolago. Ponudbe pod „hiša 10“ poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta.
Tisože ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno diieči
Feller-jeu Jlsafluid"
kot KOSMETTKUM
za nego zob, sobnega roesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ter je radi svojega antiseptičnega ln ilsteiega osvežujočega delovanja najboljšega užinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetne sredstvo sa drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje ln najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z samotom in poštnino za vsakega: Za prodajalce:
12 dvoja, ali 4 spec. steklenloe 24	„	„ 8	„
36	„	12	 ................. 800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi. PRIMOT: Elza oblii za kurja oiesa 8 in 12 K; Elsa mentolnl klinčič 10 K; EU« posipalni prašek 12 K; Pravo Elsa ribje olj« 80 K: Elsa voda za usta 48 K j Elsa kolonska voda 60 K; Elsa Šumaki miriš 80 K; Glvcerln 18 in 60 K; Lviol, Ljsoform 48 K; Kineskl čaj 8 K; Elsa mrčesni prašek 16 K; Strup za podgane ln miši po 16 i 20 K
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA, donja, Elsatrg št 357 Hrvatsko.
Enkratna objava 1% din.
IžššalF Priporočajo se sledeče tvrdke: llggg
. . 800 K . . 570 K
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3, tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c.
VELETRGOVINA VINA: Restavracija »Zlatorog*, Ljubljana, Gosposka ulica.________________
FOTOGRAFSKI ATELIJE:
Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za po-večanje slik._____________________
KNJIGARNA:
Zvezna knjigama, Ljubljana, Marijin trg 8.
MANUFAKTURE:
F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke.
I. C. Mayer, Ljubljana.
Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 2511.
TRGOVINA BOMBAŽ A: SUKANCA ITD..
Karl Prelog, Ljubljana, Stari trg 12.
KONFEKCIJSKA TRGOVINA:
J. Maček,- Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3.
PAPIRNA TRGOVINA: l. Gajšek, Ljubljana, Sv. Petra c.
SLAŠČIČARNA: Kalaš, Ljubljana, Zidovska ni.
\
STAVBENO PODJETJEl Dr. ing. M. Kasal, Ljubljana.
Ivan Vižintin, Ljubljana, Vodmabld
■JSTSt.............................  —
KAVARNE:
»Central*, Ljubljana, poleg tubOsfo nega mosta, Štefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncert. _ TRGOVINA Z ZLATNINO W &RR* BRNINO:
Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 2<h KAMNOLOM IN OPEK. STROJItt Kleemanns ver. Fabriken, Obet*,
tiirkhem und Faurndau.  u
IZDELOVANJE IN POPRAV« LJANJE ROČNIH HARMONIK „ F. Vodišek, Ljubljana V//- 156. _ PARNA PEKARNA:
Jakob Kaučič. Ljubljana, GradiSii.
GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKO PISARNO sta otvorila ing. Alojz Hrovat itn ing. Albin Černe, avtorizirana d* vilna inženerja v Ljubljani, Krekot trg št. 10, /. nadstr............
Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev, reg. z. a o. z., Ljubljana, Gosposka uL 4.
Zadružna gosimlarclia baja div Ljubljani.
POZIV
na subskripdjo IV. emisije delnic Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani.
II. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, je skienil povišati deiniško
glavnico
od K 24.000.000 - na K 48.000.000 -
z izdalo 60.000 novih delnic po K 400"- nom. vrednosti pod sledečimi pogoji:
1.) Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico eno novo po ceni
K 520*— za komad.
2.) Neoptirane delnice dodeli upravni svet novim delničarjem po kurzu K 580*— za komad.
3.) Subskripcija se začne 22. maja 1922 in konča 14. junija 1922. Nove delnice so deležne dolščka
za drugo polletje L 1922.
4.) Opcija oz. subskripcija se izvrši:
pri blagajni Zadružna gospodarske banka d. d. v Ljubljani,
n
•»
n
»
n
n
M
m
m
r
»
»
»
»
w
n
n
n
n
n
n
n
n
n
rt
podr. Djakovo, * Maribor, m Sarajevo, „ Split,
„ Sombor,
pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani
podr. Šibenik, „	„	„ ekspoziture Bled,
Sveopče zanatlijske banke d. d. v Zagrebu,
„	„	„	podr. Kar’ovac,
Gospodarske banke d. d. v Novem Sadu.
n
»
n
n
Protivrednost podpisanih delnic se vplača takoj pri subskripciji. Ljubljana, 16. maja 1922.
Upravni svet
ji
mmm
V..,	-	-	p
Bjg-v-y/jt, • yj,.«
pg,ga—g ■■■
j	Zahtevajte^
ponudbe 1	"^ponudbe	I
Jarmeniki za žage z močno učin-.	kovitostj©. Kompletne naprave za
1*	žage. Stroji za vso lesno industrijo.
1	HAESSLER & WOLF
P**,; WiiN I., BAUESKIMARKT N? 24 S
Zahtevajte
Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila.
Mast. — In vožnje.
Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi
Suso-Auto d. z c. z. v Ljubljani.
P. n. gospodinje, šivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opo-zaijamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji
„*3ritener“
v vseh opremah materijal predvojni, cene najnllža edino le pri
Naj večja izbira
Različnih pletenin, majic, nogavic in rokavic
pri tvrdki
B. IL H81ER1E
Ljubljana, Hestni trg M. 16.
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7.
’’	Pouk v vezenju brezplačen!
btotam igle, olje; vse nadomestne dele za vse sisteme ilvalnlh Strolev in koles. — Potrebščine za iMIJe. krojače, čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate. Ščetke, palice.
Galanterija, sumbl, na veliko In malo! Nalnlije cene!	Tožna	postrežbaI
Brzojavni naslov: Haess!erwolf. Wien.
FiLUALKI IN LASTNA ZASTOPSTVA:
GRAZ, PRAGA. BUDAPEST. CHEMNITZ.
Zdravilišče Slatina Radenci
v Slatini Radenci, okraj Ljutomer
edino zdravilišče v Jugoslaviji z naravnimi ogljicno kislimi in mineralnimi kopelji iz znamenitih radenskih slatin proti srčnimi — ledvičnimi (Nieren), — mehurčnimi in drugimi bolezni.
Ugodni zdravilni uspehi I	Zmerne	cenel
Sezija od 1. junija do 15. septembra.
Tekstilna roba
vseh vrst
najceneje pri
Fradies, Wten I, Pranz 3©sefs Kai 49.
lesnoindustrijska družba
Z O. Z.
Ljubljana, Dunajska cesta 66,
izdeluje vsakovrstne žaluzije in sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila.
Telefon 114. Brsolav: Welssbacher-Ljubljana.
&& HYDRAWERK
Dr. Louis Rfider
Wien VII., Zieslersasse 7.
Špecijaliteta:
Galvanski Hydra-elementi v nedostiživoj kvaliteti.
Originalno Bergman -cijevi (Berlin), Instalacijski materijal, kao cijevi za inštalacije, okovi, pretikači itd.
Sve najfinijega izrada.
Veliko skladište (i transit) izuma dobava.
Strokovnjak
lesne industrije
Lisičje kože
m kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo
krznarstvo ROT, Ljubljana,
Gradišče 7
kupuje kože divjačine po najvišjih cenah — Sprejema moderniziranje.
Veliki, ielezni, malo obrabljeni
iil" štedilnik
(Tischherd)
od tvrdke Koloseus, Wels, širjava 92 cm, daljavo 200 cm, visočina 78 cm, za kakb večjo gostilno z večjo, zračno kuhinjo, katera ima visoki dimnik je za prodati  ■pggaaa sredi julija 1.1. "	m
FRANC DOLENC, KRANJ.
z večletno prakso, naobražen trgovec, zmožen knjigovodstva in korespondence se sprejme k večjemu podjetju v Savinski dolini. Ponudbe z navedbo referenc, mesečne plače, starosti in družinskih razmer naj se pošljejo v Celje, poit' ni predal 3.
II.	sobosilkarska, pleskarska in irkosllkarska zadruga „Ju9“ V Beogradu išče nekoliko članov, in sicer le samostojne moči.— Žadruina vlojja je 2500 Diru— Prednost imajo sobni slikaiji in pleskarji.
Natančnejia pbjasnila daje Vekoslav Šurman, črkostavec v Ljubljani, Gradišče številka 12.
««• ammmmmmmmm
ODLIKOVANA TV70RNICA
MARASKINA
I FINIH LIKERA
6. S. MATAVUU
KR. DVORSKI LIFERANT
ŠIBENIK, DALMACIJA.
Brzojavi: DISTELERIJA.
Na prodaj
Vino in žganje
Pristno, liter od 5 Din. naprej prosto trošarine na Jesenicah.
Ivan PolJSak,
Jesenice, hotel Pošta.
lMia. Mestni M B.
tolika zalaga w. zlatnino, srebrnino in optika, • Poplavila si
imnJiiilnt« Jitiuilminni m Mil
izvršujejo snoKovno m pon janstvom.
„MORfUiR“' temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. »p> Naroča se pri
Mar. Škrinjar, Trst, "■p- žBsSg
Pri večjih naročilih, popust trgovcem rabat
se pnporoea za vsa v to stroko spadajoča dela.
TRMiraONEN!
ŽralKlos^MrtjI
H.HEINRICHJ
Brata AntilevK
uvoz In Izvoz dalmatinskega vina na debelo, trsovlna z oljem In ribami.
Vino iz lastnih vinogradov.
Glavna zaloga:
Jelša — Pitve — Plaža - otok Hvar
i	(Dalmacija).
I Podružnica: Dol. Logatec, Slovenila.
flagradjena na roim iziožbama najuečim adlaianjima.
Rakije svake vrsti — Svetski „Maraschino — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry-Brandy — Cognac !“• Medi-cinal, prvorazredni produkt — Cognac Dalmatia vieaux, obljubljena marka — Cremes doubles, likeri izvanreene finoče — Svakovrsni najfiniji likeri — Esencije od punča — Sirupi od voča — Limunade.
Cenik na zahtevi! •••••• Cenik na zahtevi 1
živalske slike za naše malčke,
na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev.
Zastopstvo za Jugoslavijo: Strojarsko druitvo »SILA"
tehniška poslovalnica in stro' farska radionica
Prometni zavod za premog 1 d. o Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo Kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava: Plinu ttslon. ii aitf Koks za livarie in Ho vporaiio. H premog is M prem.
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16.
Jugoslovanska Siemens d. d
Direkcija i ZAGREB, Draškoviča ulica štev. 23 Zastopstva v Beogradu, Sarajevu in Ljubljani
Zastopstvo v UUMJANI, Miklošičeva c. 13
Brzojavni naslov: Dušo Slmens, Ljubljana Telefon 102.
Zgradba elektrarn, naprava za proizvajanje in oddajanje električne
**"*'"*'	i1..	    n	'.ni	i	.	.	i	.	1	'*	1
energije za industrijo, rudarstvo in poljedelstvo, dobavljanje električnih strojev, aparatov in potrebščin za izmenični ter istomernl tok, brez-□ a a a d plačno izdelovanje projektov, primerne cene. a a q u a
muBaasmsamsu
Hiš • trm*
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija*.
Tiska »Zvtana tiskarna« »