LeSo XXI.
TRGOVSKI LIST
Številka 27.
Naročnina za Jugoslavijo:	■■	M	H H "^B BH Uredništvo ln upravnlMvo
180 din, za l/i leta H ffPgB_	B|^	BB?	M	■	H	Je v Ljubljani v GregorCt-
»0 din, za leta 45 din. V V	W	V	W	BBV W	W	<*vl ulici 23. - Rokopisov
mesečno 19 din; za lno- v	ne vračamo. - Račun prt
Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo it. 11.953. — Tel. Št. 23-82.
Izhaja
Ljubljana, petek 4, mana 1938
Cena
MevOfcl din
TSO
Neizkoriščena bogastva
V Jugoslaviji je znanih okoli 30 ležišč bakrene rude, ki vsebuje do 27 odstotkov bakra. Izkoriščata pa se doslej samo dve ležišči. A že samo ti dve ležišči sta tako bogati, da je danes Jugoslavija v proizvodnji bakra na drugem mestu v Kvropi. Imamo pa še celo vrsto drugih ležišč, ki se prav tako še tnalo izkoriščajo, se izkoriščajo skoraj le po tujih družbah in dostikrat še s posebnimi privilegiji, da je naš delež pri izkoriščanju tega bogastva še manjši in da se dostikrat reducira le na to, kar zaslužijo rudarji. Ta zaslužek pa navadno ni večji, kolikor je nujno potrebno, da imajo delavci vsaj silno skromno eksistenco. Mi naših zemeljskih bogastev izkoriščamo premalo in kolikor jih izkoriščamo, jih ne izkoriščamo tako, da bi imeli od tega res pravi dobiček.
Vseh vodnih sil ima Jugoslavija okoli 9,000.000 konjskih sil. Če pa • upoštevamo le glavne neizkoriščene vodne sile, je teh 3,276.911 konjskih sil. V vseh banovinah pa izkoriščamo dosedaj vodnih sil samo za 175.895 konjskih sil. Tako majhen odstotek vodnih sil torej danes izkoriščamo, da bi bilo mnogo bolj pravilno, če bi rekli, da sploh še nismo začeli vodnih sil izkoriščati, kakor pa da navajamo, kje yse te konjske sile že pridobivamo. Tu moramo že skoraj pričeti orati ledino. Zato pa je tudi mnogo prezgodaj, če bi hoteli nekateri tudi izkoriščanje vodnih sil monopolizirati. Kadar je še toliko P°lja neobdelanega, še ni mesta za Prav nobeno monopolizacijo, takrat je edino pravilno, da se prepusti zasebni iniciativi čim širše Pelje dela. Bodimo veseli, če nam kdo postavlja in gradi elektrarne, ki se navsezadnje morajo tudi rentirali, če nočejo postati breme. Zato bi bilo zelo umestno, če bi se razni načrti, kako bi se vse vodne
, e Podržavile, položili od akta, da -
se ne bi s temi načrti po nepo-
trebnem plašila zasebna iniciativa pred investicijami v električne centrale.
A tudi drugih svojih bogastev ne znamo izkoriščati, ker izvažamo skoraj le surovine namesto izdelkov. Ker imamo zelo veliko živine, bi morala biti tudi naša usnjarska industrija zelo dobro razvita. V resnici imamo tudi to-liko usnjaren — in med njimi mnoge ki uživajo svetovni sloves da morejo te kriti vso domačo hutrebo. Zal pa morejo izkori ?l*ti le polovico svoje kapaci ete> ker jim konkurirajo tuje to-arne s kožo naše živine. Z izvo-žive živine gredo v tujino tudi nase kože in večinoma najboljše kože. Iz tujine je potem prihajala k nam predelana koža, da so naše usnjame bile ob zaslužek. Tako snio 1. t935. izvozili ustrojene kože 1,1 krzen ter usnjenih izdelkov za n,87 milijona din, uvozili pa za 45>2 milijona din, 1. 1936. pa je uvoz, čeprav po teži manjši ko 1*voz\,bu Po vrednosti večji za nad 40 milijonov din. Stara stvar'je, da moramo izvažati v tuje države po količini tudi po desetkrat toliko blaga, da moremo plačati bla go, ki ga uvažamo.
Vse to dokazuje, da našega bo-Bastva še ne znamo izkoriščati in *at« ostajamo siromašna dežela W če prav naši ljudje delajo in Zlye kar najbolj skromno življenje. Teh neizkoriščenih bogastev je
toliko, da smo kar veseli, če se najde tujec za njih izkoriščanje. Je v nekem pogledu sicer res, d* je bolje, če izkorišča vsaj eden, ko nihče, vendar pa je še bolj res, da bi morali vsaj pričeti misliti na to, da bi začeli sami izkoriščati svoja bogastva. Vsi milijoni, ki leže mrtvi po državnih denarnih zavodih in tudi po naših zasebnih, kažejo, da imamo tudi sredstva za izkoriščanje bogastev. Samo delati bi bilo treba začeti v tej smeri in uspehi ne bi izostali. Ce dajemo tujemu kapitalu velikanske privilegije za izkoriščanje naših indu-
strijskih bogastev, zakaj ne bi dali vsaj enakih privilegijev tildi domačemu kapitalu?
A tudi s pametno obrestno politiko bi mogli pospeševati investicijsko delavnost zasebnega kapitala. Z znižanjem obrestne mere bi mogli doseči, da bi se v industrije investirani kapital bolje obrestoval in bi zato bile te investicije bolj privlačne.
Pogoji za investicijsko delavnost zasebnega kapitala se morajo zboljšati in potem se bo ta delavnost kar sama od sebe povečala. Ni treba delati nobenih posebnih
načrtov, še manj pa izdajali novih predpisov, ker bi se z njimi še investicijska delavnost birokratizirala in b tem obrezuspešila. Zadosti je, da se splošni pogoji za investicije zboljšajo in potem bodo poskrbeli naši podjetni ljudje, da se bodo naša bogastva v večji meri izkoriščala. Da bi pa ljudje tvegali denar in delo le zato, da bi čim več zaslužil njih nepovabljeni kompanjon, pa res ni pričakovati. In ostali bomo revna dežela, ki zalaga s svojimi proizvodi vse mogoče dežele, ki pa za sebe ne zna dvigniti teh bogastev.
Število obratov zopet raste
Cibanie obratov v IV- četrtletju 1937.
Zbornični urad je sestavil statistične podatke za zadnje četrtletje preteklega leta, po katerem je znašalo število prirastkov novih obratov oz. ustavitve obstoječih obratov, kakor sledi:
Panoga
Industrija
Obrt
Trgovina
Pri-	Od-	Prira-
jav	jav	stok
5	1	-j- 4
282	243	+ 39
223	191	+ 32
Gostinski obrti 102	65	-j- 37
Prirastek se je torej gibal v okviru normalnega razvoja iu ne
kaže posebne konjunkture. V skupini industrije beležimo po eno prijavo industrijskega obrata kamnoloma, izdelovanja opeke, stolov, eno elektrarno in eno tkalnico.
V skupini trgovskih obratov opažamo porast pri trgovini z lesom za 10 obratov, pri trgovinah z mešanim blagom pa 25 obratov, dočim je število sejmarjev nazadovalo za šest, izvoščkov pa za pet obratov. Podrobnosti so razvidne iz naslednje tabele:
Izprcmembe v stanju trgovskih in pomožnih obratov v IV. četrtletju 1037.
.	Pri-	Od-
1 rgovma s	jaVe	j«ve
konji	1	I
živino	8	9
prašiči	—	2
polži	—	1
motornimi vozili	2	1
kolesi (bicikli)	—	i
stroji	1	—
radioaparati	4	1
elektrotehn. predmeti	1	1
zlatnino in srebrnino	3	1
lesoni	20	10
kurivom	3	—
manufakturnim blagom 6	6
modnim blagom	1	1
konfekcijo	1	2
klobuki	—	i
usnjem	2	3
čevlji	l	1
deželnimi pridelki	8	10
cveticami	l	—
živili	11	13
mlekom in mlečnimi izd. 6	1
sadjem	5
delikatesami	1	3
mesnimi izdelki
perutnino	6	11
špecerijskim blagom	—	1
mešanim blagom	h0
Branjarije	19	13
Kramarije	—	1
Trgovina	z	galant. blagom	4	3
Trgovina s papirjem in pis. potrebščinami	—	1
Knjigarna	—	1
Trgovina	z	antikvitetami	i	_
M	s	pisalnimi stroji'	l	i
,	z	vrvarskimi izd.	1	■—
” s stavbnim materialom	2	*—
Pri- Odjave jave		
Trgovina z vinom	1	3
„ s pivom v zaprtih steklenicah		1
„ z bencinom potom		
črpalke	1	—
Agenture in kom. trgovine	3	4
Starinarji	2	2
Sejmarji	—	6
Javne tehtnice	1	1
Pisarne za nepremičnine	1	—
Prevažanje oseb z motornimi vozili	2	,
Prevažanje tovorov z motornimi vozili	8	2
Avtotaksi	4	5
Izvoščki	—	5
Prevozniki s konji	4	4
Kinematografi	1	—
Razno	5	1
223		191
Tudi v
skupini gostinskih obratov
je največji prirast podeželskih krčem, dočim je pri hotelih stanje stacionarno, pri restavracijah pa celo nazadovalo za dva obrata. Porazdelitev na posamezne vrste je razvidna iz naslednjega pregleda:
Pri- Odjave jave
hoteli	2	2
restavracije	1	3
gostilne	50	42
gostilne brezalkoholne —	1
kavarne	1	1
penzioni	2	—
bifeji	9	2
ljudske kuhinje	3	2
krčme	34	9
točilnice alkoholnih pijač	—	3
102	65
Obrti
V skupini rokodelskih in prostih obrtov opažamo večji napredek pri mizarjih, brivcih, pekih, mesarjih in krojačih, dočim je nazadovalo število kovačev, kolarjev, sodarjev, usnjarjev, šivilj, čevljarjev, mlinov in izposojevalnic mlatilnic.
Interesantno sliko nudi krajevna porazdelitev prijav in odjav po srezih. Dočim je na primer v kranjskem in radovljiškem srezu ter v Ljubljani število prijav in odjav skoraj uravnovešeno, je v Kočevju število odjav še enkrat tako veliko kot število prijav. Znatnejši napredek nad vsemi drugimi srezi beleži Maribor-desni breg, kateremu sledi ljubljanska okolica.
Tako je bilo več prijavljenih ko odjavljenih trgovinskih obratov v Ljubljani 23, Celju-okolici 4, Dravogradu 5, Kamniku 1, Slov. Konjicah 1, Litiji 2, Ljutomeru 1, Logatcu 3, Mariboru-desni breg 13, Mariboru-levi breg 7, Radovljici 2,
Slovenjem Gradcu 3 in Škofji laiki 1.
Več odjavljenih trgovinskih obratov ko prijavljenih pa je bilo: v Brežicah 3, Celje-mesto 2, Črnomlju 3, Kočevju 6, Krškem 2, Laškem 3, Lendavi 4, ljubljanski okolici 1, Maribor-mesto 5 (25 prijav, 30 odjav), Murski Soboti 1, Novem mestu 3 in Ptuju-okolici 1.
Rokodelskih obratov je bilo največ prijavljenih v ljubljanski okolici (45 prijav, 13 odjav), v Mariboru desni breg (34 prijav, 11 odjav), Ljubljani-mestu (26, 24).
Gostinskih obratov je bilo največ prijavljenih v Ljubljani-mestu (10 prijav, 2 odjavi) in Mariboru, desni breg (12 prijav, 9 odjav).
S to statistiko je zaključena tudi obenem celotna lanskoletna statistika, ki kaže skupno sledeč obseg gibanja obrtov;
Panoga	Prijav	Odjav
Industrija	13	18	—	5
Obrt	1070	873	+197
Trgovina	832	678	+154
Gostinstvo	355	212	+ 143
Združenje trgovcev za mesto Maribor
ima
redno skupščino združenja v nedeljo, dne 6. marca 1938 ok 9. uri predpoldne v dvorani Združenja trgovcev, Jurčičeva ul. 8/1.
Dnevni red:
1. Otvoritev skupščine in poročilo predsednika.
2. Poslovno poročilo tajnika za
1.	1937.
3. Blagajniško poročilo za 1.1937.
4. Poročilo nadzornega odbora.
5. Sklepanje o proračunu za leto 1938.
6. Predlogi uprave.
7. Predlogi članov gl. čl. 17 pravil.
8. Sprememba pravil.
9. Slučajnosti.
Ker se zapisnik zadnje skupščine radi obsežnosti na zborovanju samem ne more čitati, je isti vsem članom v pisarni Združenja na razpolago v svrho vpogleda.
V primeru, da la za 9. uro sklicana skupščina radi premalega števila udeležencev ne bi bila sklepčna, bo v smislu čl. 16. pravil eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočnih članov.
Za upravo Združenja
Predsednik:
Miloš Oset a. r.
V celoti potrjujejo te številke, da je dravska banovina z obrati navedenih strok zasičena in da gre snovanje novih obratov na račun obsega in prometa obstoječih obratov, katerim se število odjemalcev, kakor tudi poslovno območje čimdalj tembolj zmanjšuje.
Aloizii Vodnik 70 letnik
Sredi uspešnega gospodarskega dela iu pri najboljšem zdravju je praznoval včeraj svojo sedemdesetletnico — Alojzij Vodnik. V našem gospodarskem življenju zavzema že celo vrsto let jubilant tako odlično mesto, da slovenska gospodarska javnost njegovega zaslužnega jubileja pač ne more prezreti. V naši industriji in v našem denarništvu se je jubilant uveljavil s tako uspešnim delom, da že samo ime Vodnik pomeni, da je podjetje, ki je pod njegovim vodstvom, res v dobrih rokah. To je zlasti dokazal kot predsednik Ljubljanske kreditne banke, ko je prevzel svoje odgovorno mesto v zelo težkih časih, a dosegel, da je to naše staro podjetje bilo med prvimi, ki je premagalo težke posledice krize in ki si je znalo v najkrajšem času zopet pridobiti staro zaupanje.
Alojzij Vodnik je bil rojen leta 1868. v Podutiku iz znane kamnoseške družine. Komaj 20 let star je moral po očetovi smrti prevzeti podjetje, da praznuje letos tudi SOletnico, odkar z naj večjim uspehom vodi svoje podjetje. V kratkem času je dvignil svoje podjetje v eno najbolj uglednih podjetij ne le v Sloveniji, temveč tudi daleč izven mej Slovenije. Tako je pred vojno sodeloval pri mnogih velikih stavbah na Dunaju, po preobratu pa v Zagrebu in v Beogradu ter povsod s svojim solidnim
delom povečal renome slovenske solidnosti. Posebno intenzivno pa je bilo seveda njegovo delo v Sloveniji, kjer pričajo o njegovem delu mnogi spomeniki, oltarji ter druga lepa kamnoseška dela.
Kakor je uvodoma omenjeno, pa se jubilant ni omejeval le na svoje podjetje, temveč je z njemu lastno preudarnostjo, temeljitostjo in odločnostjo posegel tudi v naše gospodarsko življenje. Zlasti razvoju slovenskega denarništva je posvetil mnogo svojih sil ter si tu pridobil trajnih zaslug. Posebno vidno je bilo njegovo delo pri Ljubljanski kreditni banki, katere predsednik je že celo vrsto let, v njeni upravi pa je že nad 30 let. Alojzij Vodnik je tudi predsednik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, član upravnega sveta zavarovalnice »Slavije« ter mnogih drugih upravnih svetov. Pri tem pa je vedno aktiven član, ki se podjetju v resnici posveti.
Mnogo je storil tudi za razvoj obrtniških strokovnih organizacij", ki jih je vedno vneto zagovarjal. Sam odličen delavec je tudi vedno cenil delo drugih in njegovi nameščenci so imeli vsi priliko to lepo njegovo lastnost tudi spoznati.
Slika Alojzija Vodnika pa ne bi bila popolna, če ne bi omenili tudi njegove ljubezni do umetnosti. Njegov poklic je prinesel s seboj, da se je ta ljubezen zlasti poka-
cala do upodabljajoče umetnosti. In tako ga štetje Narodna galerija
med svoje velike dobrotnike. Slovenci, ki smo na mecenih tako revni, smo tem bolj veseli, kadar dobi katera naših kulturnih ustanov svojega mecena.
Alojzij Vodnik je eden najodličnejših reprezentantov našega gospodarskega življenja in zato tje njegov jubilej tudi jubilej našega gospodarstva.
Ko izrekamo Alojziju Vodniku svoje naijiskrenejše čestitke, želimo iz vsega srca, da bi bilo ohranjeno njegovo delo našemu gospodarstvu še mnogo let in prav tako pa tudi našim kulturnim organizacijam.
Še mnogo srečnih in uspešnih let!
f Miha Čop
Po daljši bolezni je umrl na Jesenicah upravnik carinarnice Miha Cop.
Prvič je zvedela širša slovenska javnost o njem, ko so listi poročali, da sta se prijavila leta 1912. v črnogorsko vojsko kot dobro-voljca slovenska visokošolca Blaž Lipar in Milia Cop, oba sošolca iz kranjske gimnazije. Udeležila sta se bojev pod Tarabošem, se nato vrnila v Ljubljano in dobila seveda na policiji tudi pošteno črno piko, da sta bila za časa vojne stalno pod njenim posebnim varstvom. Toda za to sta se zelo malo zmenila in naprej zvesto delala za svoje nacionalne ideale.
Miha Cop je bil tipičen gorenjski fant. Močan in pogumen, ponosen in če treba tudi trmoglav, ki ni nikdar odnehal, ki pa je imel pri tem zlato srce in bil dober ter mehak v svojem srcu kakor vsi pravi Gorenjci. Kot tovariš je bil zvest do skrajnosti, kot borec neodjenljiv, pri tem pa ni nikdar silil v ospredje in ni iskal ne časti ne slave. Bil je zlata duša, kakor malo takšnih. Ni čuda, da ga je vzljubil tudi Ivan Cankar ter mu nadel časten pridevek pravega slovenskega fanta.
Ljubil je svoje gorenjske planine, ljubil je slovensko pesem ljubil svoj narod in se ves posvetil njemu. A posvetil se mu je kot borec, ki je bil v boju v prvih vrstah, po boju pa se umaknil v ozadje, prepuščajoč skrb za lavo-rike drugim.
In baš zato smatramo za svojo dolžnost, da tudi v našem listu posvetimo njegovemu spominu nekaj iskrenih besedi, saj jih je več kot zaslužil.
Večna slava spominu Mihe Copa!
Naše sožalje težko prizadeti rodbini)
501etnica zaslužnega združenja
Združenje urarjev, zlatarjev optikov, graverjev in pasarjev Ljubljani ima danes ob pol 8 zve čer (ne ob osmih) v sejni dvorani Združenja trgovcev v Ljubljani svojo 50. redno letno skupščino.
0 poteku skupščine bomo objavili obširnejše poročilo prihodnjič.
Zaslužnemu združenju k njego vemu polstoletnemu jubileju naše Iskrene čestitke!
Zelo je znižana prevoznina za konje, živino in perutnino na vse razdalje.
Za izvoz lesa je prevoznina nekoliko zvišana. Spremenjene pa so postavke za nekatere razrede. Za prevoz premoga na srednje daljave je tarifa zvišana Za največ 50 din za lOtonski vagon.
Pristaniške tarife so sedaj cenejše od lokalnih. Sedaj je napetost pri cenenih razredih večja, kakor je bila prej.
Izvoz svinj zaradi domačih visokih cen nerentabilen
Na domačih trgih so cene za svinje še nadalje čvrste in dosegajo
9*50 din za kg. Zaradi tako visokih cen ni več izvoz svinj rentabilen. Izvoznik bi izgubil pri tej eeni pri izvozu v Avstrijo okoli 8000 din, pri izvozu v Češkoslovaško pa približno 4500 din pri vagonu. Zaradi tega se tudi več ne izkoriščajo kontingenti za Avstrijo. Za dunajski trg dne 1. marca bi se moralo izvoziti 2000 svinj, izvozili pa smo jih samo 905. Prav tako je tudi padel izvoz svinj na Češkoslovaško. Tudi v Nemčijo ni izvoz prašičev več rentabilen. Vse polno kupčij je bilo že odpovedanih. Tedensko se izvozi samo še 10 do 15 vagonov svinj.
PilititK vesti
Meje nemške lesne avtarkije
Po poročilih nemških uradov bo mogla Nemčija sedaj že sama po-	^	,
nolnoma kriti svoio Dotrebo na Ministrski predsednik dr. Stoja-poinoma kriu svojo poireoo na dinovič je prispel v Soflj0 z eks_
jamskem lesu. Z omejitvo potros-1 presom v družbi ministrskega
nje drv pa je mogla Nemčija tudi predsednika Kjuseivanova. Po svo-
omejiti uvoz lesa' za papir in ce- prihodu v Sofijo je izjavil no-
1 nlo/o Cip vedno	m ie	Nemčiia	na-	vin^rJ«m. da se je med potova-
lulozo. se vedno	pa je	flemcija	na	I vanjem	mogel pogovoriti s Kjuse-
vezana, da uvozi za 10 milijonov I ivanovim o. vseh mednarodnih po-kub. metrov. Ker je skoraj čisto litičnih vprašanjih. Prosil je tudi nemogoče, da bi Nemčija zvišala Kjuseivanova, da sedanji sestanek . v ut	r,	I	ne smatra za obisk, ker bo v krat-
sečnjo in se bolj omejila porabo kem prlšei v Sofijo na obisk. Na
drv, zlasti še, ker potrebuje indu- koncu svoje izjave se je dr. Stoja-
strija vedno več lesa, se tudi uvoz I dinovič zahvalil bolgarskim časni-,	' .	.	.. ,	-	.	.	karjem	za njih iskreno sodelova-
lesa iz drugih držav ne bo zmanj-lnje prj	bolgarsko-jugoslovanskem
šal.
Nova železniška tarifa za prevoz blaga
Dodatno k svojemu poročilu zasedanju tarifnega odbora navajamo še naslednje ve9ti.
Nova tarifa bo stopila v veljavo 1. ali 15. maja.
Znižana je tarifa za kosovno blago ter za vse blago, ki se da nes tarifira po najvišjih razredih nadalje za blago na kratkih in dolgih relacijah Čez 500 km. Znižana je voznina za pivo, kamne, pesek za izvoz kačkavalja. Znižana je tudi prevoznina za moko. žito in koruzo na razdaljah do 75 km in nad 300 km, dočim je za razdalje 75 do 300 km neznatno povišana
Problem	maleg
na	v
Vsi so zašiiteni — le trgovec le brez zaiiite
Od podeželskega trgovca smo prejeli dopis, ki jasno kaže, v kako obupnem položaju (je danes marsikateri podeželski trgovec, ker ne more dobiti svojih terjatev od kmeta, od njega pa vsi zahtevajo, da poravna vse svoje račune celoti in še z obrestmi od obresti vred. Pa prepustimo raje besedo našemu podeželskemu dopisniku, ki piše:
»Malih trgovcev na vasi in v mestih je gotovo 90 odstotkov. Tudi sam spadam med nje in tako moram tudi jaz konstatirati, da se za usodo malega trgovca nihče prav ne briga, da je prepuščen svoji usodi. 19 let že vodim trgovino na deželi, skusil sem v tem času mnogo, tudi bral mnogo, nisem pa še doživel, da bi se kdo res potegnil za nas male trgovce. Nihče se na nas ne ozira.
To smo zlasti občutili, ko je prišla zaščita. Velike banke in majhni denarni zavodi so dobili zaščito, kmetovalci in tudi takšni, ki samo pravijo, da so kmetovalci, so dobili zaščito, le trgovec je ostal brez zaščite. Pri tem pa se zahteva tudi od malega trgovca na deželi vedno več in več) Človek res že ne more najti izraza, da bi to pošteno označil in opisal »pravice«, ki jih ima mali trgovec. Brez moti mora trgovec gledati, kako mu propadajo terjatve, kako mu rastejo dolgovi, ker ne more dobiti plačanega svojega blaga. Sam ga pa mora plačati.
Zato je res že zadnja ura, da se reši tudi vprašanje razdolžitve trgovca, zlasti pa malega trgovca.
Kako naj vendar plača trgovec svoje račune, če pa od kmeta nič ne dobi. Jaz imam n. pr. pri kmetih terjatev za 45.000 din in vesel bi bil, če bi dobil plačano ne polovico, ampak vsaj četrtino. Pa niti toliko ne morem dobiti. Eni kmetje-dolžniki so v teh dolgih letih krize pomrli, drugi so propadli, tretji pa sploh nočejo nič plačati. Preden bi prišel do tega, da bi izterjal to, kar mi gre, bi zapravil več, kakor mi kmetje dolgujejo in bil bi ob ves svoj denar, dobil pa ne bi nič. Pri meni je stvar še zlasti huda, ker mi dolgujejo večinoma kmetje iz savske banovine iz okraja Samobor in iz jastrebarskega okraja.
Jaz sam pa dolgujem neki tvrdki din 19.380'—. Seveda (je ta dolg že star in ponujal sem tvrdki že večkrat, da plačam vse odprte račune in vrhu tega, ker me je že dolgo let čakala, še na račun dolžnih obresti 10.000 din. Pa tvrdka tem noče nič slišati, pa čeprav sem ji pojasnil, da sem tudi sam veliko izgubil in da ne morem dobiti nazaj niti ene četrtine svoje glavnice, toda tvrdka ni popustila in zahteva plačilo vseh od_ prtih računov in obresti v polni višini. Da so danes že obresti obrestmi od obresti večje od same glavnice, ni treba še pripominjati
Po pravici Vam povem: Ce bi danes prišla uredba, da kmet te govcu nič ne plača, da se brišejo
vsi kmetski dolgovi trgovcu, da torej trgovec od kmeta ne sme nič terjati, da pa mora trgovec svojemu upniku plačati kljub temu ves dolg brez vsakega popusta, toda brez obresti, torej samo dejanski dolg, bi takšno uredbo kar z veseljem pozdravil.
Kakor pa so 9tvari danes, izgubim tudi ves svoj kapital, ker ne morem od kmeta nič izterjati, jaz pa moram plačati svojemu upniku ne le do zadnje pare ves dolg, temveč še visoke obresti po vrhu. Ali ni to strašna krivica za malega trgovca? In ali ni res čudno, da se prav nihče za to strašno krivico no meni? Kaj za malega trgovca res ni nobene pravice?
Sila me tje prignala, da Vam, gospod urednik, vse to opišem, pa čeprav so bojim, da bo tudi moj I sta trpele nobene organizacije, ki
zbližanju.
Metaksas in Rnždi Aras sta podpisala dodatno pogodbo h grško-turški zvezni pogodbi. Nova pogodba ima 5 členov, od katerih so zlasti važni prvi trije. V teh členih se obe državi zavezujeta, da bosta v primeru nepovzročenega napada na eno pogodbenih držav, ohranile svojo nevtralnost ter jo branile tudi z orožjem. Prehoda drugih armad čez svoje ozemlje ne bosta dopustile. Ce se vojna ne bi mogla preprečiti, se bosta skušale sporazumeti glede najboljše rešitve. Na svojem ozemlju ne bo-
glas le glas vpijočega v puščavi. bi bila naperjena proti varnosti ali » i • „.„i-	k,- • notranjemu redu druge države.
Ampak mi mali trgovci nvic I Angleška vlada je objavila belo ne moremo še naprej trpeti, ker I knjigo o obsegu svojega oboroževa-je vsa naša eksistenca odvisna od 1 nja. Se letos bo izdala za oborože-
teua če se ta krivica odpravi	nič manj ko 343 milijonov
tega, ce se la auvic	funtov, v petih letih, t. j. od 1937
ah no.	I do 1941 vključno bo izdala pol-
Prosim vas, da z vnemo branite drugo milijardo funtov za oboro-naše interese, saj smo tudi mi fevanje, kar	v	našem denar-
mali trgovci na dečeU ennk.pr.v- 1",^^ ni državljani Jugoslavije, pa bilujonov funtov, morali zato tudi imeti enake pra- Angleško - italijanska pogajanja vice ko vsi drugi državljani, ne se, začno v ponedeljek. Angleški
a	ntS-r,	Lo-?o	veleposlanik v Rimu lord Seeth je
da se na naso ubogo kozo , ilhn	n!,vrv,t,n
pa
ustvarjajo predpravice za druge.
Ce imajo vsi zaščito, celo velike banke, mora biti nekaj zaščite tudi za nas male trgovec!«
Tuici izkorišiaio gostoliubnost
Tujci so povsod dobrodoSli, ker prinašajo denar v deželo. To so
predvsem turisti, ki obiskujejo za čas sezone-naše letoviške kraje. Vmes pa prihajajo tudi takšni, ki zlorabljajo našo gostoljubnost. Navedemo samo en konkreten primer. V nekem kraju v Posavju se je naselila neka Nemka, Češkoslovaška državljanka. Najela je stanovanje v gostilni in se tam tudi preživljala. »Od dolgega časa« je začela izdelovati z zlatom vezene znake za železničarje. V ta namen je načela naročati potrebni material iz Avstrije.
Dotična tvrdka ima pri nas same solidne odjemalce in ni pomišljala, da ji ne bi poslala naroče nega materiala. Potem je najela nekega drugega človeka, da je za njo naročil material in ji ga je kot tujki z veliko uslužnostjo izročil. Nato je pridobila še nekega občinskega uslužbenca, da ji je napravil uslugo in ji prepisal naročilo v
svojem imenu. Tvrdka pa ni dobila nobenega plačila. Zato se je obrnila na tvrdko, s katero je že več let v poslovnih stikih in vprašala po tistih osebah, ki so naročale pri njej material. Poizvedbe so dognale, da so vsi nasedli nesramni sleparki, ki je medtem pobegnila v Zagreb, opeharila še tam nekaj ljudi, potem pa, ko so ji postala tla tudi tam prevroča, na Češko. Tam ima ta poštenjakinja celo lepo vilo. S svojim nečednim
že dobil podrobna navodila. Vse kaže, da Chamberlain vendarle ne bo tako popustljiv, kakor se je prvotno mislilo.
54 protestnih shodov je bilo preteklo nedeljo v Angliji proti jx>-litiki ministrskega predsednika Chamberlaina.
Znani španski general Quiep< de Liano je izjavil, da bo Velik' Britanija kmalu prisiljena, da z pusti Gibraltar, ki mora post' zopet španski. Ta izjava je napravila y Angliji silen vtis in ves britanski tisk komentira v uvodnikih to izjavo.
Avstrijska vlada je prepovedala nemške dneve, ki so jih nameravali prirediti narodni socialisti po vseh večjih mestih Avstrije in ki naj bi imeli samo ta namen, da bi manifestirali nemško nacionalno skupnost Ker pa je bila dunajska vlada prepričana, da bi narodni socialisti zlorabili nemške dneve le v svojo strankarsko propagando, ,1c te dneve prepovedala.
Japonska ofenziva v pokrajini Sansi se je posrečila ter so se morali Kitajci umakniti, da je sedaj
poslom je napravila pri nas ve- vsa pokrajina v rokah Japoncev, lik© škodo in osumila naše ljudi I Vesti o japonski zmagi v pokra-
pri inozemski tvrdki, da so nepo- Ninj Sansi so zelo pretirane, kakor '	y	j	86!6 »»daj izkazalo. Zaradi mocne-
šteni. Sedaj je izročena vsa zade- ga odpora kitajskih čet je namreč va oblastem, da ukrenejo vse po- japonska ofenziva ob Rumeni Teki trebilo, da ne pokliEe sleparka na	^
odgovor. To naj bo pa tudi v opo- ne uspehe.
min našim oblastem, da je treba Ker	Japonske zaradi
. , velikih finančnih žrtev vedno težji, tujcem posvetili vso pozornost, da nameravajo na Japonskem progla-nas ne bodo izkoriščali in nam de- siti diktaturo. Princ Konoye sku
lali poleg sramoto.
materialne škode še
ša potolažiti javnost, ki je proti diktaturi, s tem, da izjavlja, da se fašizem ne bo uvedel na Japonskem.
Moskovski proces proti Buliarinu,
Konkurzi in prisilne poravnave
Konkurz o premoženju Prve notranjske uvozne in izvozne zadruge v Cerknici se odpravlja, ker so pritrdili vsi upniki.
Nadalje se odpravlja konkurz o premoženju trgovca Alojza Kostanjevca v Ptuju, ker je bila razdeljena vsa masa.
Poravnalno postopanje je uvedeno o premoženju Martina Časln, avtoprevoznika v Gornjem gradu. Poravnalni sodnik dr. Novak, poravnalni upravnik dr. Mejak. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Gornjem gradu dne 6. aprila ob 9., rok za oglasitev do 1. aprila.
Odolirujc se prisilna poravnava, ki jo je sklenil trgovec Jakob Zajc v Črnomlju s svojimi upniki, katerim plača 52% v 10 enakih zaporednih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi 60 dni po pravo-močnosti poravnave. Kot poroka jamčita Janez Zajc, posestnik v
Loki in Karl Rožič, posestnik vIRikovu In tovarišem se je začel in ’	'bo	ves	proces	posnet	tudi	na gra-
mofonske plošče. Predsednik sodišča je Ulrih, obtožnico zastopa prvi drž. tožilec Višinski, ki je že
Loki.
Tečaji so se opomogli	.......
Ves nretekli teden je vladala I sodeloval v drugih podobnih "pro-ves preieKii leuct ,	.	ih>	K razpravi so bili nrinuščeni
na
vseh velikih svetovnih borzah
razpravi so bili pripuščeni samo zastopniki diplomatskega
čvrsta tendenca, da	so	se	tečaji i zbora, časnikarji	hi delegati mo'
povsod okrepili, kakor	je razvidno I skovskih tovarn.	Obtožnica dolži
„ncierinie tabele-	I	vseh 21 obtožencev, da so trop Ki -
iz naslednje tabeie.	vohun.	Jn	morJ1-d	Kirova>	Gor_
kega in drugih sovjetski11 voditeljev ter zahteva	za 'vSf smrtno
kazen. Buharin, Rikov m Jagoda
* lili lij IVI, Al Jv °	,	tti	*
nedolžen. Ko ga je Ulrih opozoril, da je preiskovalnemu sodniku rojo krivdo priznal, je Krestinsld > nadalje kričal, da je nedolžen. Tudi Papanin, slavni ruski polarni raziskovalec, ki se je komaj rešil smrti na ledeni plošči, zahteva smrtno kazen za Buharina, Ri-kova in tovariše.
Zaradi naslednjih treh stvari bo IKitajska končno vendarle zmaga-Na podlagi tečajev na ten n ja> je iz-javil mar^j Cangkajšek: likih, borzah izračunani mednarod- j. kitajski bankovci so kriti z zlatil luvr/ni indpks se iie v preteklem tom, 2. zaradi neizčrpne sile kitaj-m borzni indeks se # p ^ Iškega prebivalstva ter vedno večje
tednu dvignil od	zavesti kitajskega prebivalstva, da
ni pa še dosegel višine pied 4 teu I ^ mora z VS€mj silami upreti ja-
Koncem 1927	31. XII.	19. II.	26. II.
■= 100%	1937	1938	1938
London	691	63'9	64'9
Pariz	51-3	49'9	50'8
Berlin	46'7	47'4	47'6
Milan	130'8	134'6	135'6
Dunaj	56'6	54-2	54'6
Praga	85'8	82'4	83'5
Curih	62'7	62'4	63'7
Bruselj	44-9	40'2	41'9
Amsterdam	60'9	61'0	G3'l
Stockholm	26'9	26'8	26'9
New York	710	75'3	77'5
ni, ko je znašal 65 7%
ponskemu zavojevanju.
Občni zbor ljubljanskega okoliškega združenia
V petek, dne 25. februarja je bil ob 9. do p. v Trgovskem domu občni zbor Združenja trgovcev za Uibljansko okolico. Udeležba je
bila
primerna, občni zbor sam pa
je Potekal v vzorni enoduSnosti in 'ePi harmoniji. Občni zbor je vodil Predsednik 'Logar, ki je ugotovil, je bil občni zbor pravilno sklican in da je sklepčen.
Za zapisnikarja je imenoval taj-
nika Sinu ca, za overovatelja zapisnika pa gg. Majarona in Ogrina.
Nato je pozdravil zastopnika Zbornice za TOI, predsednika trgovskega odseka Albina Smrkolja ter tajnika dr. Plessa, predsednika Zveze trg. združenj Staneta Vidmarja in podpredsednika ljubljanskega združenja Homana Goloba ter zastopnike tiska. Nato je takoj podal svoje poročilo.
Poroiilo	predsednika
Iz njegovega poročila posnemamo:
Že leta 19116 sem na tem mestu ugotovil, da živi ljubljanska okolica pretežno od lesne trgovine, ki so jo zlasti sankcije popolnoma ubile. Obupani smo zato bili, ko smo gledali, kako se ustavlja en lesni obrat za drugim. V tej dvorani, na velikem zborovanju lesnih interesentov, katerega se je udeležilo tudi več aktivnih ministrov, smo opozorili na silno gorje, ki je zadelo lesno trgovino in industrijo in na vse posledice, ki so izvirale iz tega.
Led je bil prebit! Odgovorni či-nitelji so slišali obupen klic po nujni rešitvi vprašanja lesnega izvoza in po več letih hudih gospodarskih udarcev se je začelo stanje polagoma boljšati.
Cene lesu so se dvignile, sekire zopet pojejo svojo staro pesem, vozniki natovarjajo in raztovarjajo. V tej borbi nas je Zborniba za TOI krepko podpirala, enako pa tudi Zveza trgovskih združenj.
Druga važna pridobitev ljubljanske okolice je tlakovanje državne ' '0' iz Ljubljane v Kranj. Koliko rasa in truda ter dokazovanja je kilo treba, preden se je to doseglo.
če ne bi bilo tega pretiranega centralizma, v katerem živimo, bi ^deli naše ceste že zdavnaj v re-r\nž . k° pa gre vse počasi, silno 'asi in niti po 20 letih ne mo-_1smo pokazati tujcu vsaj nekaj ■obrih cest.
Tretja važna pridobitev ljubljansko okolice je avtomatska telefonska centrala v Št. Vidu. Tudi za tu smo se morali leta in leta borilk preden smo jo dobili. Prizadevali se bomo, da dobi vsa ljub-lanska okolica boljše zveze. Ljub-janska okolica postaja bas v zad-inV	živahna v pogledu lesne
UstrMe, dalje vidimo, da pose-ii/V'8-*6 krate mnoR* letoviščarji l-	turisti	tako predvsem
v1 aje, 1‘olliovgradee, Medvode, Borovnico, Rakitno itd.
ludi letos moram izreči prisrčno zahvalo našemu članu uprave tovarišu Lojzetu Ambrožiču, ki je kot član cestnega odbora za Ljubljano in okolico izredno marljiv in Požrtvovalen.
Na vseh svojih letnih zborovanjih omenjamo tudi vprašanje prc-tirancga centralizma. Tudi v bo-doče bo podpiralo naše združenje sako akcijo proti centralizmu in a yir5o samoupravno oblast.
di i*r 8e davkov moramo tunini ^°v’ii, da je obremenitev za red k'8 Podeželskega trgovca še
ri
Prav občutna. Davčni odbo-
n0i.-° Preteklo leto storili svojo Po?r**0St' Izrekam toplo zahvalo za bor °Valno del° v davčnem od-ir. ,U.y^- Joško Majaronu, Petru ],.i -1 !*» Iran« Kantu. Ko bodo pri 0 0s,*jem zasedanju zopet obrav-°cene za leto 1938., odnos-
no	•
na« zlasti opozarjajo na
iki io ima mali podeželski Lgmec zaraai delovanja konzu-, * snjarstva, prodaje moke "> koruze po občinah itd.
Ker je finančni minister izjavil da se davki ne bodo zvišali, upa-da bo pri tem tudi ostalo. IRj. nav° Se kakor vselej, kadar obrav-kaka010 to vPra§an.ie) da ne bodo davči Posekna zaupna navodila uradOIT> obšla to izjavo lanenega ministra.
mbavljalne zadruge in konzumi
so kljub novemu zadružnemu zakonu z znanimi privilegiji še vedno ostri konkurenti malega trgovca, zato zahtevamo, da se davčna dolžnost raztegne na vse te zadruge.
Dobili smo nov trgovinski zakon, ki bo stopil v veljavo z novim dodatnim zakonom. Tri tej priliki smatram za potrebno izreči gen. tajniku Zbornice in nar. poslancu g. Mohoriču toplo zahvalo, ker je dosegel več bistvenih sprememb v korist trgovstva.
Za »Trgovski list«
Na srcu imam naše stanovsko glasilo »Trgovski list«. — O tem vprašanju ne bomo odnehali razpravljati na naših zborovanjih toliko časa, dokler ne bo imel vsak naš trgovec ta naš edini stanovski list dojiu* in ga prebiral, kakor vse ostale liste.
Vsi moramo sodelovati in pomagati z dejanji in besedami. »Trgovski list« zagovarja naše interese z vso odločnostjo. »Trgovski list« vodi tudi ostro borbo proti privilegijem konzumov in proti krošnjar-stvu ter kartelom, ki uničujejo malega in srednjega trgovca, pobija birokratizem in pretirano davčno prakso, odločno nastopa proti pretiranemu centralizmu in odklanja, z vsem poudarkom prodiranje tujega velekapitala.
Vprašam vas, dragi tovariši, kdo bi pisal o vseh teh vprašanjih in zastojial naše ogrožene intere-
se, če ne bi imeli »Trgovskega lista«. Zato je naša sveta dolžnost, da ga podpiramo ter smo vsi njegovi naročniki vsaj na tedensko številko, ki velja le 1 din na teden ali 50 din na leto.
Smo pred vsedržavnim trgovskim kongresom v Ljubljani. To bo velika manifestacija našega stanu v Ljubljani, ko bo zbranih približno 5.000 trgovcev iz naše države in več sto Bolgarov. Kongres naj bo viden izraz naše stanovske zavednosti in odločnosti, zato vas že danes opozarjam na polnoštevilno udeležbo.
Zahvaljujem se Zbornici za podporo, ki nam jo je nudila v preteklem letu, zlasti našemu dolgoletnemu prijatelju referentu tajniku g. dr. Plessu, Zvezi trgovskih združenj, kr. banski upravi in sreskemu načelstvu, ki so nas v naših stremljenjih podpirali.
Z odobravanjem je sprejel občni zbor poročilo predsednika Lo-garja.
V imenu Zbornice za TOI je nato pozdravil občni zbor predsednik trgovskega odseka Albin Smrkolj. Naglasil je, da Zbornica vedno z vso pozornostjo upošteva vse zahteve in potrebe podeželskega trgovca in da skuša, kjer je le mogoče, branili njegove interese. Tudi v bodoče bo Zbornica vedno krepko ob strani podeželskega trgovca, zlasti malega, ki naj ima zato tudi v Zbornico polno zaupanje. Želi občnemu zboru čim večji uspeh.
V imenu Zveze trg. združenj je pozdravil občni zbor njen predsednik Stanc Vidmar. Poročal je obširneje o zadnji seji Centralnega predstavništva ter o sprejemu deputacijo beograjskega trgovstva pri predsedniku vlade dr. Stojadi-noviču. Obširno je poročal tudi o pripravah za ljubljanski vsedržavni trgovski kongres. Njegova izvajanja so sprejeli zborovalci z iskrenim odobravanjem.
Sledilo je
poročilo tajnika Smuča.
iz katerega posnemamo:
Število članstva je do leta 1981. stalno naraščalo ter se dvignilo od 77G v lotu 1927. na 847 v letu 1931. Nato pa je začelo padati ter znašalo leta 1935. samo še 717, po ustvaritvi velike Ljubljane pa le 473 in lani je padlo na 446. V našem združenju so sedaj ostale večinoma samo kmetske občine in zato ni pričakovati, da bi se to število vidno zvišalo, zlasti še, ker je trgovin itak že zadosti in konkurenca ostra.
Cim manj prostora pa je sedaj v ljubljanski okolici za legalno trgovino, se tem bolj širi ilegalna. Ljubljanska okolica je naravnost izhodišče za ilegalne krošnjarje in trgovske zastopnike vseli mogočih vrst. Dočim naši podeželski trgovci plačujejo vse mogoče državne in samoupravne davščine, pa ti krošnjarji ne plačujejo nikakih. To je velika krivica, ki se mora nehati!
*. * '"‘postavnemu trgovanju delajo složno vse naše organizacije. Zbornica za TOI je lani večkrat odločno nastopila v zaščito trgovcev in proti nelegalni trgovini in tudi dosegla, da je izdala banska uprava okrajnim načelstvom stroga navodila, kako naj postopajo proti nelegalni trgovini. Žal pa se navodila banske uprave ne upoštevajo tako, kakor bi se morala. Za pobijanje krošnjarstva je nujno potrebno, da tudi orožništvo odločno nastopi proti nedovoljnemu krošnjarstvu.
Glede zapiranja in odpiranja trgovin velja še vedno stara uredba. Želeti je, da bi se v vseh večjih krajih vsi naši člani ravnali po enotnem redu.
Glede strokovnega nadaljevalnega šolstva je omeniti, da obiskujejo učenci šole v Št. Vidu, Vrhniki,
in Devici Mariji v. Polju, da pa se zaradi velikih stroškov ni posrečila ustanovitev strokovne šole v Borovnici.
Lani smo dobili nov zakon o zadrugah, ki trgovcev ni zadovoljil. Privilegiji zadrug so ostali, a tudi ni poskrbljeno za pravo in učinkovito kontrolo, da zadruge ne bodo prodajale blaga tudi nečlanom..
Nato je tajnik na kratko poročal o predlagani noveli obrtnega zakona ter nato poročal o soc. zavarovanju trgovcev. Poudaril je, da morejo biti trgovci saino za zavarovanje, ki bo poj»olnoma avtonomno, ki ga bo vodila naša zveza.
Lansko leto smo dobili več uredb v korist delavstva in nameščencev. Lepo je, če se misli na zboljšanje položaja delavca, toda tudi na trgovec, zlasti na male trgovce na deželi, se je treba spomniti! Trgovstvo spoznava, da si bo moralo pomagati samo in zato je bil na zadnjem občnem zboru ljubljanskega združenja s toplim odobravanjem sprejet predlog, da se ustanovi poseben sklad za zgraditev zavetišča za onemogle trgovce.
Glede davkov je tajnik Šmuc sporočil, da je uprava predlagala Zbornici, da bi se v finančnem zakonu omilile nekatere taksne trdote in znižale preobčutne kazni. Predlagali smo nadalje, da bi se mali trgovci oprostili dolžnosti vlaganja davčnih napovedi, ter predlagali, da se osnovna pridob-nina zniža od 10 na 8 odstotkov. Zahtevali smo nadalje, da se taksa na dobavne knjižice zniža od 10 na 5 din in da se na knjižice lahko dobavlja blago tudi obrtnikom.
Dosegli smo, kakor nam je sporočila Zbornica, da se občasni pregledi meril opravljajo v bodoče le na državne stroške.
Končno je omenil, da je tudi okoliško trgovstvo z velikimi simpatijami in tudi z aktivnim sodelovanjem spremljalo borbo trgovstva proti tujim veleblagovnicam.
Glede spremembe voznega reda
je združenje vse predloge članstva predložilo Zbornici, ki je te predloge zagovarjala na anketi pri direkciji drž. železnic.
Z odobravanjem je sprejel občni zbor to poročilo.
Blagajniško poročilo je nato podal blagajnik g. Kant. Združenje je imelo din 87.189 dohodkov in
prav toliko izdatkov. Premoženje združenja je naraslo na 44.362 dinarjev.
G. Rant je poročal tudi o novem, proračunu, ki izkazuje 38.000 din potrebščin in 15.000 din primanjkljaja. Ta se bo kril z doklado, ki ostane stara.
V imenu pregledovalcev računov je poročal g. G artroza, ki je naglasil, da je nadzorni odbor’ pregledal vse knjige, našel vse v najlepšem redu in predlaga zato upravi absolutorij. Ta je bil tudi soglasno sprejet, kakor tudi novi proračun.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je zaključil predsednik Logar občni zbor in se zahvalil vsem za udeležbo.
Poslovne knjižice pomožnega
Predpis ministra za trg. in industriio
Trg. minister je izdal v smislu § 307. obrtnega zakona naslednji predpis:
1. Dolžnost, priskrbeti poslovne knjižice po § 307. zakona o obrtih je odvisna od tega, v kakšnem obratu in v kakšnem svojstvu v tem obratu je pomožno osebje zaposleno.
2. Poslovno knjižico morajo imeti:
a) v trgovinskih obratih, zadružnih prodaj,vlnicah, prodajal-nieah rokodelskih in industrijskih obratov:
pomočniki, ki so zaposleni v obratih neposredno pri prodajanju blaga, nameščenci, katerim je poverjeno ravnanje z blagajno v obratih za nadrobno prodajo, in trgovinski potniki, in sicer ne glede na to, ali je to osebje v teh obratih bilo na učenju, ali je učno dobo dovršilo ali pa je bilo zaposleno kot pomočnik, najsi vobče ni bilo učenec (vajenec); v
b) v gostinskih obratih:
pomočniki, ki so zaposleni pri
neposredni strežbi gostov, v kuhinji ali v oskrbovanju blagajne;
c) v obratih po členu 7. pravilnika o postopku pri ustanavljanju združb trgovcev iu obrtnikov z dne 2. junija 1932., št. 12.632/u, ki imajo značaj proizvajalnega obrta in niso našteti v § 23. zakona o obrtih kol rokodelski obrti:
osebe, ki so dovršile učno dobo, kakor tudi osebe, ki so brez učenja zaposlene kot pomočniki;
č) v rokodelskih obratih, delavnicah proizvajalnih obrtnih zadrug in rokodelskih delavnicah industrijskih podjetij;
rokodelski pomočniki, ki so dovršili učno dobo v svojem obrtu in opravili pomočniški izpit iz tega obrta, vsi, ki so postali pomočniki po odstavku 3. § 451. zakona o obrtih ne glede na to, ali so opravili pomočniški izpit;
d) v rokodelskih obratih, ki se opravljajo na tvorniški način:
vsi delavci, ki so dovršili učno dobo v tej obrtni stroki pri podjetju, kjer se opravljajo rokodelska dela na tvorniški način, ali v kakem drugem rokodelskem obratu in so opravili pomočniški izpit iz tega obrta, vsi, ki so postali pomočniki po odstavku 2. § 451. zakona o obrtih.
3. Poslovno knjižico po § 307. zakona o obrtih ne morejo imeti:
a) osebe, ki opravljajo v obratih, naštetih v točki 2., podrejene posle, kakor n. pr. sluge, strežaji, vratarji, pazniki, snažilci, kočija-1 ži itd.;
b) osebe, ki opravljajo rokodelska dela v rokodelskih obratih, v rokodelskih delavnicah industrijskih podjetij ali v rokodelskih obratih, ki se opravljajo na tvor-nrški način, če se tega obrta niso izučile ali niso opravile pomočniškega izpita, osebe, ki opravljajo v teli obratih nestrokovna ali ročna dela, nekvalificirani delavci pri drugih tvomiških in pri gradbenih podjetjih;
c) osebe, ki opravljajo v obratih,
navedenih pod točko 2., pisarniške ali višje tehnične posle.
Namesto poslovne knjižice morajo vse osebe, navedene pod to točko, imeti delavsko legitimacijo, kolikor je ta legitimacija predpisana v § 120. zakona o zaščiti de-., lavcev.
4. Poslovne knjižice izdajajo:
a) prisilne združbe trgovcev in obrtnikov, kakor pač obrati kam spadajo:
vsem tistim pomočnikom, ki so zaposleni v trgovinskih obratih in v rokodelskih obratih, osebam, ki so zaposlene v obratih, navedenih pod točko 2., črko c), tega navodila, v delavnicah proizvajalnih obrtnih zadrug, v prodajalnicah gospodarskih zadrug, katere spadajo po odstavku 3. § 1. zakona o obrtih pod zakon o obrtih;
b) mestna poglavarstva ali občinske uprave:
osebam, ki so zaposlene v zadružnih prodajalnicah, v prodajalnicah rokodelskih obratov in v prodajalnicah industrijskih podjetij, v prodajalnicah zadrug, ki ne spadajo pod zakon o obrtih, v rokodelskih delavnicah industrijskih podjetjih, v delavnicah, v katerih se opravljajo rokodelska dela na tvorniški način.
Dohodki državnih trošarin
Po »Statističnem letniku« so se gibali dohodki države od trošarin v 1. 1930 do 1936 takole (vse številke v milijonih din):
1930 1935 36,G
486.5 10,0
100,4 39,5
151.6 71,1
54,6
542,4
18,0
4,8
19,4
1936
56,9
542,4
18,16
9,2
20,2
kava sladkor kvas špirit pivo
vino, žganje
bencin	71,1	77,9
plinsko olje	—	22,8
električna razsvetljava —-	41,3	63,3
električni tok za pogon —	6,2
žarnice	12,1	11,4
Iz teh številk se jasno vidi, kako mnogo je država izgubila zaradi opustitve trošarine na vino in žganje. Tudi izpadek na trošarini na špirit je prav znaten. Zato se državni dohodki od trošarin kljub zvišanju nekaterih trošarin niso zvišali, temveč nazadovali. Tako je dobila država na trošarini skupno
59,4
30,2
11,1
13,5
	milijona din
1.1930	914,4
1.1931	805,0
1.1932	729,5
1.1933	727,2
1.1934	920,8
!. 1935	813,9
1.1936	845,9
Konferenca industrije svile v Budapešti
Ta mesec se sestanejo zastopniki industrij svile iz Bolgarske, Romunije, Jugoslavije, češkoslovaško in Madžarske v Budapešti, da določijo splošne smernice za proizvodnjo in kalkulacijo.
Denarstvi
Uradni tečaji za mesec marec 1938.
Finančni minister je predpisal za mesec marec naslednje uradne tečaje:
1 napoleondor .	.	.	din	298 50
1 zlata turška lira	.	„	33970
1 angleški funt	.	.	„	238—
1 ameriški dolar	.	.	„	42 76
1 kanadski dolar	,	.	„	42 56
1 nemška marka	.	.	„	14'50
1 zlot ......	„	815
1 avstrijski šiling .	„	8'40
1 belg ......	„	7'40
1 pengo............................. 8'60
1 braziljski milreis .	„	2-45
1 egiptovski funt . .	„	240'—
1 urugvajski pezos .	„	18'70
1 argentinski pezos .	„	12'35
1 čilski pezos ...	„	1'30
1 turška	papirnata lira „	34'70
100 albanskih frankov	„	1415'—
100 francoskih frankov	„	155'—
100 švicarskih frankov	„	1000'—
100 italijanskih lir . .	„	226'—
100 nizozemskih gold. ,	„	2384'—
100 bolgarskih levov .	„	45'—
100 romunskih lejev .	„	32'—
100 danskih kron . .	„	955-—
100 švedskih kron . .	„	1100'—
100 norveških kron . .	„	1090-—
100 pezet........................................ 235'—
100 drahem................... 39—
100 češkoslov. kron . .	„	150 50
100 finskih mark . .	„	94'50
100 letonskih lat . . .	„	808'—
100 iranskih (perz.) rialov „ 100-—
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«).
na 681, menični portfelj pa se je I Nemški zasebni dolgovi tujini so i vacije tujih valut. -Dejansko pa je znižal od 2.690 na 2.436. dolžinski I se zmanjšali v 1. 1930. do 1937. za I Nemčija v tem času odplačala za od 3.076 na 5.058 in upniški od 16 na 11 milijard mark. Dolgovi so približno 10 milijard mark tujih 6.142 na 5.865 milijonov RM. |se znatno zmanjšali Zaradi deval- | dolgov.
Švica se otepa tujega kapitala
Švicarska trgovinska zbornica na Dunaju poroča, da je švicarski denarni trg že nekaj mesecev ved-no bolj likviden. Čeprav je Švicarska narodna banka že v začetku novembra 1937 sklenila z zasebnimi bankami dogovor, da se tuji kratkonaloženi kapitali ne bodo več obrestovali, je kljub temu narasla zlata in devizna podloga banke za več ko 200 milijonov zlatili frankov. Dogovor z bankami se je torej izkazal kot premalo učinkovit. Zato že mislijo švicarske oblasti na to, kako bi z novimi ukrepi naval iz tujine pobeglega kapitala ustavile. Daues ima Švicarska narodna banka že tako veliko zlato in devizno podlogo, da pride na vsakega prebivalca Švice 1000 zlatih frankov. Celo v Združenih drž. Sev. Amerike pride na vsakega prebivalca samo 500 zlatih frankov. Švicarske oblasti nikakor nočejo še nadalje prevze mati rizika, ki je zvezan s tako veliko zlato podlogo. Kakšne ukrepe bo izdala Švica proti tujemu kapitalu, še ni znano, splošno pa se misli, da se bo ves tuji kapital obdačil. V ta namen se že izdeluje statistika vsega tujega kapitala. Na odločujočih mestih cenijo tuji kapital, ki se danes nahaja v Švici, skupno na najmanj pet milijard švicarskih frankov.
•
»Jugoslovenski Lloyd« je objavil članek, v katerem odločno nastopa proti načinu, kakor agitirajo nekateri zastopniki Poštne hranilnice za ta zavod. Govore namreč ljudem, da je Poštna hranilnica kot državen zavod absolutno varna. Ljudje potem razumejo takšna zagotavljanja tako, kakor da bi bili drugi zavodi manj vami. To je popolnoma nedopustno. Zasebni denarni zavodi opravljajo naloge, ki jih državni ne morejo. Zato pa tudi ne gre, da jim Postna hranilnica konkurira na takšen način. Ne glede na to, pa je za privilegiran državni zovod, ki uživa vse polno ugodnosti, tak način agitacije v nasprotju z njegovim ugledom.
Narodna banka je znatno povečala svojo zalogo državnih vred nostnih papirjev. V 1. 1936. je zna šala nominalna vrednost vseh drž. vrednostnih papirjev pri Narodni banki 337,4, 1. 1937. že 447,9 milijona din in se je v 1. 1937. povečala torej za 110,5 milijona ali za 29,1%. Po borzni vrednosti pa se je njena zaloga še znatno bolj povečala.
Na beograjski borzi so se tečaji ustalili ter notira vojna škoda 454 do 455, 7% stabilacijsko 97, Selig-man 100, 7% Blaire 89—90'50, dal. agrarjl 88'75—89'50, begluške 90— 90 50. — Na curiški borzi je Duna' odlabel na 73 75.
V januarju so se vloge v velikih nemških bankah dvignile od 635
Naše trgovinske pogodbe s Češkoslovaško
V kratkem se sestane Gospodarski svet Male antante v Bukarešti, na katerem se bo tudi določil načrt za zamenjavo blaga s Češkoslovaško v 1. 1938. Ob tej priliki , e objavil »Privredni biljten« kratek retrospektivni pregled naših trgovinskih pogodb s Češkoslovaško. Po njem objavljamo tudi mi ta pregled:
Neposredno po vojni so bili urejeni trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in češkoslovaško na bazi tako imenovanih kompenzacijskih in kontingcntnih pogodb z dne 30. marca 1919 in 18. oktobra 1920. Jedro teh pogodb je bilo v vzajemni odobritvi liste izvoznih predmetov kakor tudi njihovih posameznih kvot. Problem trgovinskih odnošajev je bila takrat v tem, da se zagotovi uvoz, ne pa izvoz. Prva pogodba občnega značaja je bila podpisana dne 18. oktobra 1920. Sloni na klavzuli naj večje ugodnosti ter svobodi medsebojnega prometa z rezervo glede prepovedi in avtonomnega zvišanja carin, na kar so si pogodbene stranke izgovorile pravico. Ta pogodba je veljala do 15. novembra 1929, ko je stopila v veljavo pogodba o trgovini in plovbi, ki velja Se danes.
1. Pogodba o trgovini in plovbi z dne 14. novembra 1928 je bila sklenjena v času bolj stabilnih gospodarskih razmer ter je urejala trgovinske odnošaje na bolj široki podlagi. Pogodba je v prvi vrsti predvidevala svoboden medsebojni promet državljanov, poslovnih ljudi in ladij ter je za ta promet jamčila največje ugodnosti. Kar se tiče blagovnega prometa, je bil ta urejen na načelu največje ugodnosti glede davščin in postopka. Pogodba je bila sklenjena na tri leta s tihim podaljšanjem in odjroved nim rokom šestih mesecev. Ta pogodba je bila brez tarifnega dela ter je bila leta 1931. dopolnjena.
2. Dodatni sporazum k prejšnji pogodbi z dne 31. marca 1931 vsebuje znižanje in konsolidacijo ca rin za določene predmete, in sicer v našo korist za sveže češplje, pek mez, zdravilne rastline, sveže grozdje, sveža jabolka, zaklano pe rutuino, svinje, salamo itd.; za suhe češplje nepakirane v paketih po 50 kg, za suha jabolka in suhe hruške ko tudi za hrastov ekstrakt je bila carina odpravljena. Vezane pa so bile carine na pivo, lanene tkanine, porcelan, keramiko in stekleno posodo itd.
Temu sporazumu je bila nadalje dodana veterinarska konvencija, s katero se je uredil promet živine s stališča sanitarne policije. Nadalje pa so bile dogovorjene še nekatere posebne ugodnosti in pogoji uvoza v Češkoslovaško, in sicer za jugoslovansko pšenico, koruzo, veliko živino in drobnico in mesnate prešiče.
3. Naš izvoz živine in živalskih proizvodov je bil kasneje predmet posebnih tehničnih dogovorov med Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine in češkoslovaškim kmetijskim ministrstvom. Ti dogovori so bili doseženi dne 1. novembra leta 1932., 14. julija 1933 in 15. marca 1934. Njih namen je bil, da določijo način in pogoje za uvoz svinj, slanine in masti na bazi komisijskih prodaj, da ugotove višine ko-misionarskih stroškov, da zajam čijo ingerenco našega urada za razdelitev živalskih kontingentov (najprej 40, kasneje 75 odstotkov), oziroma da nam zajamčijo svobodno izbero komisionarjev ter da odpravijo gremialne takse ter ure de vprašanje sindikalnih taks, ki so bile v Češkoslovaški v veljavi.
4. Gospodarski svet Male antante, ki je bil ustanovljen na pod-
lagi čl. 7. pakta o Mali antanti dne 30. maja 1933 je sprejel dolžnost, da prouči in uredi gospodarske odnošaje med državami Male antante. Gospodarski svet določa tudi ukrepe za pospeševanje medsebojnih odnošajev. V ta namen sestavi vsako leto načrt zamenjave blaga, in sicer na svojem pomladanskem sestanku, ki velja potem za vse leto. Prvi takšen načrt je bil izdelan na prvem zasedanju Gospodarskega sveta v Pragi dne 19. januarja 1934 ter je služil kot podlaga za vsak kasnejši načrt, da so vsi kasnejši dejansko samo revizija prvega.
Načrt zamenjave vsebuje koncesije, ki nam jih daje Češkoslovaška glede uvoznih kontingentov v zvezi z načinom, pogoji in posebnimi ugodnostmi njih izkoriščanja, in sicer za nas tipične predmete kakor so to: žitarice, sveže sadje, povrtnina, živina in živalski proizvodi, ribe, vino itd. Vsi ti predmeti so razdeljeni na štiri skupine, in sicer po tem, če so predmet monopola, če so podvrženi režimu živalskega sindikata, če se uporablja zanje režim uvoznih dovolitev ali pa so v skupini svobodnega uvoza. Plan zamenjave s češkoslovaško je posebno važen, ker vsebuje večino naših izvoznih predmetov, katerih uvoz se brez posebne pogodbe ne bi mogel uspešno razvijati zlasti zaradi tam veljavnega uvozuega režima.
5. Z zamenjavo not z dne 10. novembra 1936 so bile znižane nekatere naše carine na uvoz češkoslovaških proizvodov (tako na pivo, pleteno in mrežasto blago, klobuke v obliki zvona, nekatere železne izdelke, žarnice, pluge in drugo.
6. Plačilni sporazum je bil med obema državama sukcesivno urejen v letih 1932. do 1937. na bazi kliringa.
a. S klirinškim sporazumom, ki je bil sklenjen med obema vladama 8. junija in ki je stopil v veljavo dne 22. junija 1932, so bila urejena plačila iz trgovinskega prometa na podlagi tako imenovanega uradnega kliringa, to je vplačil na zbiralna računa pri Deželni banki v Pragi in Narodni banki v Beogradu na ime plačil za uvoženo blago. Kot obračunska valuta se je določila češkoslovaška krona, a je bil tudi določen tečaj spremi-njevalnega tečaja za dinarje v krone.
b) Ta klirinški sporazum je bil
v veljavi do 1. maja 1936, ko je stopil v veljavo novi klirinški sporazum, sklenjen 17. aprila 1937 med obema emisijskima bankama. Obračun vzajemnih terjatev in dolgov po klirinškem računu se vrši na bazi svobodnega tečaja dinarskih oziroma kronskih deviz v Curihu. V primeri večjih oscilacij je določeno naknadno urejevanje obračunavanja.
tiugentov, od katerih je v rabi zadnji sporazum z dne 15. marca 1934.
c) plačilni sporazum, določen s klirinškim sporazumom z dne 17. aprila 1937 in ki je prišel v veljavo 1. maja 1937.
Bilanca naše dosedanje zamenjave s češkoslovaško
Skupna bilanca naše trgovine s Češkoslovaško izkazuje velika pa-
siva. Samo v letih 1933, 1934 in 1935 smo imeli aktivno bilanco. Od leta 1920. dalje je bil saldo naše trgovine s Češkoslovaško (v milijonih din) naslednji:
leta 1920 —254 leta 1929 -903
leta 1921 — 742 leta 1922 —979 leta 1923 — 909 leta 1924 — 706 leta 1925 —725 leta 1926 —488 leta 1927 —613 leta 1928 — 823
leta 1930 —669 leta 1931 —129 leta 1932 — 44 leta 1933 -f 17 leta 1934 + 20 leta 1935 + 23 leta 1936 — 86 leta 1937 — 70
Skupen višek češkoslovaškega uvoza nad našim izvozom je znašal 8.139 milijonov din, dočim je skupni višek našega izvoza nad češkoslovaškim uvozom znašal le 60 milijonov din, da sino bili v letih 1920 do 1937 skupno v trgovinski bilanci s Češkoslovaško pasivni za 8‘08 milijarde din.
Fr.
Zelenik: v.
Castipolno drogovi
Sedanje stanje
Kot podlaga za urejevanje občnih trgovinskih odnošajev služi pogodba o trgovini in plovbi, ki je v veljavi od 15. novembra 1929.
a) carinski režim in sanitarni-veterinarski predpisi, določeni z dodatnim sporazumom k osnovni pogodbi z dne 30. marca 1931 ter zamenjavo not z dne 10. novembra 1936.
b) uvozni kontingenti, ki danes veljajo za naše predmete, temelje na protokolih dodatnega sporazu ma z dne 30. marca 1931 s spremembami in dopolnitvami, ki so vsebovane v zadnjem načrtu zamenjave iz marca 1937 (sklenjen v Dubrovniku). Za živino veljajo posebni tehnični sporazumi o načinu in pogojih izkoriščanja kon
Ali poznate to firmo? Nak, s to firmo pa nismo v zvezi, mi porečete. Pa bi jo vendar morali poznati, saj imate vsak dan že iz navade opravka z njo. Ni sicer kaka slabo plačujoča odjemalka, niti ni dobaviteljica ali kaka agentur-na firma, ali je vsepovsod vpeljana, vsi smo njeni klijenti in vsi se ji klanjamo.
Da vas ne bo mučila radovednost, l)om takoj povedal, kje je ta firma etablirana. Ta firma ima svoje obratovališče v trgovski korespondenci. Oglejmo si jo pobi iže, pa jo vsi spoznate, da je stara znanka ali kljub svoji starosti vas mika in ste zaljubljeni v njo.
Pri neki tvrdki je stopil v službo nov korespondent, ki je vsako pismo na odjemalca zaključil »zodličnim spoštovan jem«, vsako pismo na dobavitelja pa »s spoštovanjem«. Šefu je padlo to v oči, pa je čez nekaj časa vprašal svojega novega sotrudnika, zakaj uporablja trajno eno in isto obliko v pismih na odjemalce in drugo obliko v pismih na dobavitelje. Korespondent je odgovoril, da je bilo tako v navadi v njegovi prejšnji službi. Trgovec mora biti proti odjemalcem bolj vljuden kot proti dobaviteljem. Neki trgovec je imel tri oblike zaključkov: »S spoštovanjem«, »z vsem spoštovanjem« in »z odličnim spoštovanjem.« Te je moral postavljati korespondent po kakovosti odjemalca. Veliki odjemalec je bil deležen odličnega spoštovanja, manjši vsega spoštovanja in mali je moral biti zadovoljen samo s spoštovanjem. Vsi dobavitelji brez izjeme so dobivali samo spoštovanje.
Ti pozdravni repici v trgovskih pismih bi naj izražali čut spoštovanja, katerega ima trgovec do svojih odjemalcev itd. To so ostanki prejšnjih časov, ko so bila trgovska pisma vse drugače pisana kot danes in ko so se v njih kar cedili vljudnostni izrazi. Vsi imamo občutek, da so taki priveski v trgovskih pismih popolnoma nepotrebni, ali uporabljamo jih iz gole navade. Ali bi ne bilo pametno, da odstranimo take repke iz svojih pisem, ker ti repki nimajo nobenega pomena? Prve čase se bo kon»u dozdevalo čudno, če ne bode videl »odličnega spoštovanja«, a v kratkem se bo pri vadil in se bo potem smejal tistim priveskom. Spočetka bo šlo bolj težko, ali šlo bo, kakor je že marsikaj šlo v trgovskem življenju. Pomislite samo, koliko boja je bilo potrebno proti tistim fakturnim knjigam, kakšen odpor je vladal proti naročilnim listom, proti pisalnemu stroju itd. Odpraviti se bodo dale razne formelce v trgovskih pismih, saj je trgovstvo pre hitel celo birokratizem, ki ie ze pred dolgo časa odpravil razne vljudnostne in druge floskule Na pismih velikih nemških firm sem videl natiskano: >Wir bitlen die Hoflichkeitsformeln vvegzulassen!«
Kdor nikakor ne more zaključiti pisma brez kakega repka, ta naj za enkrat pozdravi ali se priporoči. Sčasoma bodo odpadli vsi nesmiselni konci, kakor so odpadli že razni ne|>otrebni začetki in uvodi v pismih.
Dodajem še nekaj. Razne konce pisem zxlrava narava še prenese, ali tistih cenjenih ali spoštovanih pisem pa ne. Cenimo gosta ali prijatelja, tisto krpo papirja pa ...
Naj še kdo drugi v tej zadevi kaj pove.
Novi načrti šipada
Na zasedanju banskega sveta vrbaske banovine v Banji Luki je svetnik Ljubiša Popovič govoril tudi o stanju Sipadove stružnice v njegovem srezu. V Dobrljinu je stružnica pred štirimi leti zaposlovala 1000 delavcev, a je zaradi pomanjkanja oblega jelovega lesa morala obratovanje ustaviti. Šele na uspešne intervencije je stružnica prešla na obdelavo hrasto-vine in drugega trdega lesa ter tako preprečila socialno katastrofo vsega okraja.
Zdaj se je pokazala nova možnost za razširitev te industrije, za kar se posebno trudi bivši minister dr. Ulmansky. Po njegovem načrtu bi podjetje prešlo na izdelavo furnirja in morda tudi še na izdelavo tanina. Nedavno je pričela obratovati majhna tovefrna parketnih deščic. Z razširitvijo obrata bi se zagotovila lesnemu delavstvu redna zaposlitev.
Dobave • licitacije
Direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 18. marca ponudbe za dobavo pisalnega stroja.
Direkcija šum v Sarajevu sprejema do 21. marca ponudbe za prodajo brestovega lesa iz področja šumske uprave v Iliči.
Obče odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 7. marca ponudbe za dobavo azbestnega materiala, gradbeno odelenje pa do dne 8. marca za dobavo zapornice za cestni prelaz na verižni poteg.
LICITACIJE
Razpisane so te ofertne licit»c,Je
za dobavo mesa po garniab®11 za potrebe vojaštva: in ,siceL\ dne
5.	marca v Ljubljani. sl5>v- Bistrici in Murski Soboti; dne 7. marca v Mariboru, Bohinjski Beli in Dolnji Lendavi in dne 9- marca v Ptuju, Novem mestu In Mojstrani.
Dne 7- marca bo pri ekonomskem odelenju gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo 35.000 kg repičnega olja in dne 9. marca za dobavo raznega železa.
Dne 9. marca bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo čiščenja dimnikov v ljubljanski garniziji.
Dne 10. marca bo pri Dravski radionici v Ljubljani licitacija za dobavo raznega železnega materiala.
• Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani na vpogled.)
M l-a, t
•**#■ SsrM!® '3v s
Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani
javlja žalostno vest, da je preminul njen dolgoletni upravni svetnik, gospod
Blagemu pokojniku, ki si je pridobil za procvit našega podjetja nevenljivih zaslug, ohranimo trajno hvaležen in časten spomin*
LJUBLJANA, dne 3* marca 1938.
t Peter
V četrtek |je umrl v Ljubljani Posestnik in tovarnar Peter Kosler v visoki starosti 80 let.
Pokojnik je bil znan gospodarski človek ter si pridobil zlasti velikih zaslug za razvoj pivovarstva. Zaradi svojih lepih osebah lastnosti je užival v Ljubljani 6Plošno spoštovanje.
Pogreb pokojnika bo v soboto dl,e 5. marca ob 4 popoldne iz h>še žalosti, Cekinov grad.
Bodi pokojniku ohranjen časten spomin!
Težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
Doma in posvetu
V podrobni proračunski razpravi skupščine je vladalo posebno za-himanje za ekspoze notranjega ministra, ker se Itak v proračunski razpravi največ govori o notra-nje-političnih vprašanjih. Ekspoze, ki ga Je podal notranji minister dr. Korošec, je bil zelo obširen in posnemamo iz ekspoze ja naslednje Uvodoma je min. dr. Korošec konstatiral, da se je upravni apa-2®1® izpopolnil. Izdala se Je cela vrsta novih uredb in pravilnikov ter se je uprava znatno zboljšala. Motorizacija orožništva se je začela Izvajati ter bo v nekaj letih izvedena. Zboljšale so se telefonske zveze med orožniškimi postajami, policija pa je dobila svo-Je brezžične telefonske postaje. Ustanovil se je tudi fotolaboratorij.
Proračun notranjega ministrstva je zvišan za 62 milijonov na 601,15 milijona din, a je še vedno nižji, kakor pa je bil v 1. 1930. do 1932. Število nameščencev se je zvišalo za 1335 oseb. Nato je prešel minister dr. Korošec na politične razmere v državi. Vemo, da razmere na Hrvatskem niso najbolj idealne, a tudi ne tako Strašne, kakor bi jih skušali naslikati nekateri, je dejal dr. Korošec. Na vsak način pa je danes bolj pomirljivo ko pred 3 J”1- Državna oblast se je izkazala povsod v premoči. Nato je govoril ? Posameznih političnih formacijah na Hrvatskem.
HSS formalno ne obstoji in po zakonu tudi ne more obstajati, ker una izrazito krajevni in plemenski ®mčaj. HSS pa ni stranka, temveč politična skupina, ki pa je pod °udnim nadzorstvom oblasti.
Gospodarska sloga je neke vrste “^družno gibanje, ki spada pod Pristojnost sodišč, ne pa policije. *vseh primerih, ko so njene orga-tuzacije ogrožale javni mir in red, s°b?ast nastopila, ni”? .^čka si0ga je kulturna orga-vnri ^a, ki ni dala nobenih po-uaov za posredovanje oblasti. zakonf^fka “ščita pa je proti-tudi i£dn,or8ranizaci-ia ter 3e ***** banskim uprS^Jf** dr Korošec eanizaciio %^vam ^log, da to or-
fo^iT zveza Kijo‘ Hrvaška de’
delavska
organizacija. Proti nizacijam nastopajo sakonu in brez vsakega nasilla .Naše prizadevanje fe, rnno na Hrvaškem boljše ozračij Jč izjavil dr. Korošec. Ni res, da ne ^i Hrvatov ljubili tako, kakor iju_ »mo Srbe in Slovence. Naša poroka to dokazuje. Ne pomeni pa ^.politika slabosti, temveč je re-Sfat dobro preudarjenega pro-Sr®*- Prepričani smo tudi, da se jvL®° naša politika posrečila., o	govoril min. dr. Korošec
fesf,v* ‘državni akciji med našimi ma,ienci- ki 3e v zadnjih letih Zanimanje med iz-j^jenci za našo domovino raste, ^bomiška taborišča v Italiji se amrf^io in mnogi se vračajo v doto i^o, ker so spoznali svojo zmotnih aU so lojalne izjave in po V; 86 tudi ravnajo, žal t?-'- dr* Korošec je nato zavra-ocitke, da bi vlada razpuščala bil JiIlalria društva. Razpuščena so svoj ^P/iruštva, ki so prekoračila Kr°g. Opozicija more mir-
Ze v 21 urah
itd. Skrobi In .Ten0„^'e,fe- k,obnk» nike in manšeta Pete . "“J«®. ovraf lika dnmaše peru0 ' m°nga b
tovarna JO S. REICH
Pol jenski nasip 4-6 8olonhar«n»«
Telefon št. 82 ?2 *	“	nl’	*
no imeti svoje shode. Dovolj smo močni, da moremo svojim nasprotnikom pustiti svobodo.
Glede narodnih manjšin je izjavil dr. Korošec, da uživajo te vse pravice in da so vsi državljani Jugoslavije popolnoma enakoprav ni. Državljanska zvestoba se ne deli na večino in manjšino. Komunistična propaganda je sicer popustila, vendar pa bo vlada na njo vedno pozorna. V svojih za ključnih besedah je reagiral notranji minister na izvajanja nekaterih govornikov v skupščini ter prosil skupščino, da njegov proračun sprejme. Govor min. dr. Korošca je vladna večina ponovno prekinila z glasnim odobravanjem.
Uredbo o državnih tiskarnah je prosvetni minister umaknil. Nova uredba se bo izdelala v soglasju s tiskarnarji, knjigarnarji in drugimi organizacijami.
Na unski železniški progi je ustavljeno vse delo. Delavci, strokovno osebje in inženirji so bili odpuščeni, tujci pa so dobili dopust. Vzrok ustavitve gradbenih del ni bil objavljen.
V delavskem sanatoriju Kasindol pri Sarajevu so začeli bolniki zaradi slabe hrane stavkati.
Primorska banovina je proizvela lani 60.920 stotov olja. Kakovost olja je bila nekoliko slabejša ko druga leta. Povpraševanje po olju je slabotno ter se giblje cena med 9 in 11 din za kg.
Zagrebški Ciril-Metodov pevski zbor, ki šteje 60 pevcev, gostuje v teh dneh po Julijski krajini in Lombardiji. Za njegove koncerte vlada zlasti v Julijski Benečiji največje zanimanje.
Tvornica vagonov v Brodu namerava začeti izdelovati bicikle.
V knjigarni Učiteljske tiskarne in njeni podružnici v Mariboru dobite vse kar potrebujete za pisarne in urade, za šolo in dom. Oglejte si bogato zalogo raznih knjig, muzikalij, pisemskega papirja, nalivnih peres, šolskih zvezkov, beležnic, blokov itd. Vašim otrokom nudimo bogato izbiro mladinskih knjig po znižanih cenah. Sprejemamo naročila na inozemske knjige in revije.
Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je izjavil, da se Nemčija ne moxe spuščati v nobena pogajanja, dokler se ne sklene med državami časopisno premirje, da bi se ustavila časopisna propaganda proti nekaterim režimom, ki vladajo v posameznih državah. Ta iz-, ava je bila v Angliji zelo nepri-azno sprejeta, ker se angleško javno mnenje nikakor ne more sprijazniti s tem, da bi se časopisom omejila svoboda. Zato so v Londonu prepričani, da se bodo angleško-nemška pogajanja zelo neugodno razvijala, če bo sploh do njih prišlo.
Več upanja na uspeh pa kažejo britansko-italijanska pogajanja. V glavnem se bodo obravnavala naslednja vprašanja: Priznanje itali-; anske aneksije Etiopije, ravnovesje pomorskih sil obeh držav v Sredozemskem morju in priznanje vojnih pravic obema vojujočima se državama v Španiji. Da bi Italija zahtevala sodelovanje pri upravi Sueškega prekopa ali Anglija umaknitev italijanskih povečanih posadk iz Libije, se iz Rima demantira.
Sef generalnega štaba čsl. vojske general Krejči je podal obširno izjavo o sredstvih, ki jih ima češkoslovaška za obrambo pred tulim napadom. Dejal je, da se bo prihodnja vojna začela z nepričakovanim napadom motoriziranih dddelkov in da zato tudi vojna ne bo napovedana, češkoslovaška se je zaščitila pred takšnim nenad-napadom s pasom močnih ®"db» ki bodo sovražnika na vsak način tako dolgo zadržale, da se Y°Jska mobilizirati in da Sidi prlti Pomoč od za-7,e-^v. Posadka za zasedbo teh H^d J® lzYežbana in pripravljena, ne da bi udarnost csL vojske zaradi tega trpela. Poskrbljeno je tudi ze za to, da bodo obvarovana podjetja, ki izdelujejo vojni material. Ta se bodo po možnosti prenesla v bolj varne kraje in se ta naloga tudi že izvršuje. Vojna industrija je silno izpopolnjena ter je češkoslovaška glede ročnega orožja od tujine že popolnoma neodvisna. češkoslovaška ima danes že 8 tovarn za letala teT toliko tovarn za izdelavo avtomobilov in tankov, da bo tudi v tem pogledu od tujine neodvisna. Končno je še omenil gen. Krejči, da vodstvo armade zelo gleda na to, da vlada v armadi popolna enakopravnost manjšin.
V stanovanju Cankova, bivšega bolgarskega ministrskega predsednika. je bila izvršena hišna preiskava ter zaplenjena njegova okrožnica z navodili glede nedeljskih parlamentarnih volitev.
Turška vlada je izdelala načrt petletke za dopolnitev svoje narodne obrambe.
Stanje kliringov
Kakor objavlj'a Narodna banka, se je stanje naših kliringov dne 28. februarja v primeri s stanjem dne 22. febr. spremenilo takole:
Pasivni kliringi
v mitij. dobične valute 28.11. + ali -proti 22. II.
Švica šv. fr.	2'5
Češkoslovaška Kč	131-9
Francija fr. fr. -	11-2
Belgija belg	4-5
Bolgarska (red.) din	0-6
Romunija din	14-4
Madžarska din	32-6
Aktivni kliringi;
Italija (stari) lir	23-9
Italija (novi) lir	34-5
+
+
0-03
5-71
0-12
0-001
019
0-79
2-65
018
2-97
Italija (novi) din 64-4	+	13-23
Polj9ka din	13-8	—	0-14
Bolgarska (turiz.) din	0-4 nesprem.
Turčija din	11-9	—	0 08
Španija pezet	2-8	neeprein.
Nemčija RM	137	—	122
- Občni zbori
Produktivna zadruga ljubljan skih mizarjev ima svoj 30. redni letni občni zbor v soboto dne 19. marca ob 9. v zadružni delavnici na Glincah.
Pripravljajte se za trgovski kongres!
Tržna	po
Zavoda za pospeševanje zim. trgovine
Biljten z dne 3. marca 1938.
Žitarice
Položaj na domačem pšeničnem trgu je nespremenjen. Ponudba je zelo majhna, povprašujejo po blagu le mlini in vojaški dobavitelji. Izvozna pariteta proti Liverpoolu 126, proti Rotterdamu 131, za efektno blago 139 din.
Na tujih trgih tudi brez sprememb. Značilne so velike razlike za termine nove žetve, kar kaže na to, da pričakujejo nazadovanje cen.
Na domačem koruznem trgu
kupčija zelo slaba. Prizad je skoraj edini kupec ter je predvčerajšnjim kupil 236 vagonov. Miksed koruza je bila plačana po 101 za vlačilsko blago. Vagonsko blago za Avstrijo franko Indjija z jamstvom kvalitete do Dunaja plača Prizad po 98. Izvozna pariteta proti Rotterdamu 91, oz. 99'50 din.
Na tujih borzah nobenih sprememb.
Sadje
Na dunajskem trgu živahna kupčija z jabolki in so se ta podražila povprečno za 5 grošev pri kilogramu; proizvajalci namreč upajo, da pride v kratkem do kupčij z Nemčijo.	>
Na miinchcnskcm trgu je tudi že v resnici veliko povpraševanje po jabolkih. Zaloge polagoma izginevajo, a dovozi ušihajo. Zadnje cene so bile te: domača jabolka po 36—40 RM, tirolska po 38—44 RM, švicarska po 21—23, ital. amurke po 29—30 RM za 100 kg; ameriške Winesapo po 12'20 RM za zaboj in
kanadske Ben Daris po 24 25—27 RM za sod. Cene za ocarinjeno blago pri kompletnih pošiljkah.
V Argentini so začeli obirati hruške 18. februarja, trgatev jabolk pa bo šele sredi marca. Ze sedaj pa se Nemčija zanima za argentinska jabolka.
Proizvodnja suhih češpelj v Italiji še vedno ne more pokriti domače potrebe in mora zato Italija uvažati suhe češplje, večinoma iz Amerike in Jugoslavije. Poskusi Italije, da bi proizvodnjo češpelj povečala, so se ponesrečili.
Živina in živalski proizvodi
Na dunajskem govejem trgu dne
1. marca so bile cene naslednje: izredni voli po 1'43—1'50, I. vrste po 1'25—1’40, II. vrste po 1'08 do 1’20, III. vrste po 0‘80—1’05, biki po 0'78—1'12, krave po 078—1‘05 in mršava živina pO 0‘60—'075 šilinga za kg žive teže. Slabša živina se je podražila za 2—3 groše. Trg je bil miren.
Na dunajskem svinjskem trgu so bile te cene: la težke mangalice 1‘58—1’65, kmečke 1-57—1‘65, stare svinje 1”48—1*52, banatske 1'57 do 1‘65, angleške križane 1‘52 do 1'65, srbske 1*55—1‘60, mesnate avstrijske in poljske 1*33—1'65 šilinga za kg žive teže. Trg je bil živahen. Za prvovrstne mangalice je narasla cena za 5, za druge od 5—7 grošev pri kg.
Na praškem trgu masti se je ameriška mast nekoliko podražila, druga je ostala v ceni nespremenjena. Madžarska mast se ponuja po Kč 770 franko Szob (po Do-
navi). Prodane so bile le neznatne količine. Naša mast je dražja od madžarske za 15 stotink.
Povpraševanje po nasoljeni slanini je bilo nekoliko živahnejše. Za Prago je bilo disponiranih te dni iz naše države 10.000 kg masti in 18.000 kg slanine po dosedanjih cenah.
Perutnina
Na domačem trgu je brez spremembe. Izvoz žive perutnine v tujino je v popolnem zastojip zaradi že porabljenih uvoznih dovolitev v Nemčijo in Italijo. Zaklana perutnina se izvaža le v malih količinah.
V Češkoslovaško je bilo disponiranih 5000 kg zaklane perutnine po ceni 10 din franko Subotica.
Cena jajc je pri nas nad svetovno pariteto in je zato izvoz prenehal. Majhne količine se izvažajo v Švico na bazi 78/80 fr.
V Nemčijo so uvozne dovolitve izčrpane.
Tržišče s semeni
(Cene se razumejo za 1 kg, franko Ljubljana.)
Cma detelja je imela pri nas izredno slabo letino in če ne bi bilo ostankov iz prejšnje sezone, bi jo morali letos uvažati. Na nerazumljiv način pa vlada pri posestnikih večjih zalog nervoza, zbog česar se prodaja plombirano blago po dinarjev 13'—, to je niže kakor lansko leto, dasi je še meseca decembra vladalo splošno prepričanje, da cena ne bo izpod din 15-—.
Lucerna je tudi popolnoma odpovedala. Ker se je pa lansko leto pojavila proti koncu sezone z nakupom ruska vlada, ki je pobrala v državi vsega skupaj 75 vagonov, ji je cena letos visoka, to je za plombirano lucerno din 23'—.
Trave se bistveno niso spremenile in so ljuljke, ki se največ sejejo, nekoliko ceneiše od lanskega leta.
Pesno seme je lmeio dober pridelek. Ker so pa nekatere države dovolile gojilcem oz. izvoznikom premije, je cena še bolj nazadovala in je mogoče dobiti danes po din 4'50 do 475.
Korenje, domače, Je skoraj popolnoma odpovedalo. Cena se mu je domala podvoiila in stane danes din 28—.
Konopljo je aezevno vreme ob času zoritve močno oviralo, zato je bilo zelo veliko semena gluhega, zbog česar se je rešetano zrnje plačevalo že takoj v jeseni od dinarjev 4'— do din 5’—. Ker pa naša država ne dovoli nobenega uvoza, se ji Je cena še utrdila in no-tira danes semensko blago dinarjev 6'50 do 7'—.
Grahorica poletna je imela dobro žetev, zrnje je precej težko in lepo. Cena čiste, po žužku ne napadene grahorice Je din 2'25.
Semenski oves: Lepo blago je redko. Oves s tanko lusko, trieran notira din 2'50.
Ajda siva je obrodila vsepovsod prav slabo. Zaradi pomanjkanja so jo nagnali visoko že mlinarji, ko pa pride čas setve, za kar se zahteva tudi lepše zrnje, bo n&jbrže še primerno dražja. Danes je cena semenskemu blagu od din 2 75 do din 3'—.
Fižol: Pridelek je bil bogat, blago pa je bilo zaradi moče in pole-žanja zelo nagnito in rjavo. Treba je bilo ves fižol na mizi izbirati, da je bil sposoben za kupčijo. Kljub temu velikemu delu pa mu je ostala cena nizka in ker so države, ki pridejo za uvoz v poštev, fižol kon-tingentirale, tudi pri nizki ceni ni mogoče blaga razpečati.
Grah: Pred leti smo grah za seme samo uvažali. Ker ga pa zadnja leta sami razmnožujemo, mu je cena danes dokaj nizka in notira n. pr. zeleni rani ekspres dinarjev 4'50, »Avtomobil« 7'—, »Sar-celles« din 7'—.
Leča velikozrnata je imela obilno žetev in se nudi danes po kvaliteti od din 3 25 do 4'50.
Cebulčku, čebuli in čebulnemu semenu je deževno vreme občutno škodovalo in se to vidi najbolj v cenah. Rumenega čebulčka v Sloveniji danes od producenta ni mogoče dobiti izpod din 7'— do 8'—. Prav tako tudi ne v Bosni, kjer se čebulčka največ pridela. Nekaj nižjo ceno ima srbski čebulček, to Je din 6’—, toda ta vrsta pri nas ni toliko priljubljena.
Lesne cene na liublianski borzi
dne 3. marca 1938.
Tendenca: mlačna
Franko vagon na ki. postaja za m* od do
Smreka, jelka:	din	din
145— 175'— 155*—? 175-
Hlodi I., II., monte Brzojavni drogovi .
Itordonali merkautilai 170'— 195'-Filerji do 576'	.	.	.	175-—	200-
Trami ostalih diuieuaij 170'— 190-Skorete, kouične, od
10 cm	naprej	.	.	.	360-—	410-
ftkorele, paralelne, od
16 cm naprej ... 420 — 470-ftkorete, pod met ne, od 10—15 cm .... 300 — 330-Oeske-plolii, kon., od 16 cm	naprej	.	. ■.	315'—	355-
Deeke-plohi, par., od 16 cm	naprej	.	.	.	365'—	395-
Rrusni les za celulozo 130'— 150'-Kratice, za 100 kg . .	55'—	75-
Buker:
Hlodi od 30 cin naprej,
I., H..................110 — 140—
Hlodi za furnir, čisti, od 40 cm naprej . . 200'— 230' Oeske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte 270'— 320 Oeske-plolti. naravni, ostrorobi, I., II., . . 420'— 480 De6ke-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 320-— 360 Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, L, II. • 585'— 715
Hrast:
Hlodi L, II., premera od 30 cm naprej . . 250-Bocdonali . . . . « 820'-Deske-ploh , boules . 900'-Deske-plohi, neobrob-ijeni, I. in II. . . 750'— 850'— Frizi L, širine 5, 6 in
7 cm.................. 800'— 850'—
Frizi I., širine od 8cm do 12 cm	naprej	.	.	855 —	945-—
Oreh:
Plohi, neparjeni, ne-obrobljeui I., II. . . 810’■
Plohi, parjeni, neob-robljem I., II. . . 945-
Brest:
Plohi neobrobljeni I.,
1 1.................. 450--	550'-
Javor:
Plohi neobrobljeni I.,
II.	......	.	520'-	600’-
Jesen:
Plohi neobrobljeni I.,
II................... 720'—	850—
Lipa:
Plohi neobrobtjeni I.,
II................... 480—	580—
350-
920'-
1000'-
910'-
1045-
P O S E T I T E
MEDNARODNI SALON AVTOMODILOV V DE06RADD
OD 9. 00 19. MRRCA 1930.
Največja razstava avtomobilov v Jugosla-vl|i. - Sodelu|ejo vse svetovne tovarne z znamkami in modeli, ki dosedaj še niso bili zastopani v naši državi
Pojasnila daje: Uprava Beogradskog Sajma, Beograd, Sajmište
Telefoni: 28-526, 28-802	Poštni	predal	538
Ne pozabite na
poslovne knjige
kakršne nudi
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
V LJUBLJANI. KOPITARJEVA 6/11
SEMENA
LIPSKI POMLADKI SEJEM 19311
ZaEetekt S. marca
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajojo:
Zvanlčni biro lajpeiškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33/1.
in častni zastopniki: Ing. G. TSnnles,
Ljubljana, Tyrševa c. 33 Telefon 27-62 in
Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25 Telofon 20-97
Parke«
hrastovi, za me , , .	60'—	68—
bukovi, za m' ...	40'—	45'—
Železu, pragi 2'60 m 14X24
hrnstovi, za 1 komad ,	38—	44—
bukovi, za 1 komad ,	24'—	27—
Drva
bukova, za 100 kg . ,	13'—	14'—
hrastova, za 100 kg ,	11’—	12—
Oglje
bukovo, za 100 kg . .	45’—	55’—
»canella«, za 100 kg .	50'—	60'—
Povpraševanja:
Išče se večja količina desk tombante. prizmlrano blago, v dimenzijah: 5/8' in 7/8" debeline, 9" z medijo, 13" dolžine, od 4" naprej medija. 6" širine.
Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah.
I/IIa hrastovi (rizi, v debelini 25 mm. v širinah 5, 6, 7, 8, 9,	10 cm, v	dolžinah od 25 do 95 cm in	od 1 m datje.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline. Neobrobljeni lipovi plohi I. in II. Hrastovi boulesi.
Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi.
Tržne cene na mariborskem trgu
Zelenjava: krompir 0'75 do 1 za kg (merica 5 do 6 din), čebula 3 do 4, česen 5 do 8, kislo zelje 5 din kg, kisla repa 2, karfijola komad 2 do 10, glavnata solata komad 2, dalmatinska solata kg 8 do 10 din, radič kg 10 do 12 din. Sadje: jabolka kg 3 do 7, hruške
5, suhe slive 10 do 14, celi orehi
6, luščeni orehi 20 din.
Žita: pšenica liter 1'75 do 2, rž 1'75 do 2, ječmen 1'50 do 1'75, koruza 1‘25 do 1'50, oves 1 do 1'25, proso 1'50 do 1'75, ajda 1 do 1'25, proseno pšeno 3 do 4, ajdovo pše-no 4 do 5, fižol 1'50 do ‘2'50.
Mlečni izdelki; smetana liter 10 din, mleko 1'50 do 2, surovo maslo kg 24, čajno maslo 28 do 32, domači sir 8 do 10, jajca komad 050 do 0'75, kuhano maslo kg 28 din.
Perutnina: kokoši komad 20 do 25, par piščancev 28 do 65, gosi komad 40 do 45, purani 40 do 65, race 10 do 25, domači zajci 8 do 20 din.
Sejmi
6. marca: pri Sv. Petru pod Svetimi gorami.
7. marca: v Novem mestu, Ormožu, Veržeju, Murski Soboti.
8. marca: v Kamniku, na Rakeku, v Veliki Loki, Ljutomeru, Ormožu, Mariboru, Pilštanju, Dol. Lendavi.
9. marca: v Celju, Ptuju, Trbovljah.
10. marca: v Škocijanu, Sodražici, na Dolu pri Hrastniku, v Raki, Starem logu, Kapelah pri Brežicah, pri Sv. Jurju na Taboru, v Turnišču.
11. marca: v Gradacu, Mariboru, Slov. Bistrici.
12. marca: na Turjaku, v Dol. Logatcu. Št. Rupertu, Drnovem, Radovljici, Slovenjem Gradcu,
DUNAJSKI VELESEJEM
OB 13. DO 19. MARCA 1938
Znaten popust na vožnjah
Nobenega vizuma. — Z izkaznico velesejma in potnim listom v Avstrijo prost prehod na meji. — Madžarski tranzitni vizum se dobi proti predložitvi velesejmske izkaznice na ipeji. — Znatni popusti na jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju kakor tudi v zračnem prometu.
Pojasnila vseh vrst, kakor tudi velesejmske izkaznice (po din 50’—) se dobe pri
WIENER-MESSE A. G., WIEH Vil
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Ljubljana, Tyr§eva cesta 31, Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), Tyrševa c. 1 in njeni filialki: v hotelu Miklič, nasproti glavnega kolodvora.
Brežicah, Celju, Trbovljah, Sv. Juriju pri Celju-trg.
pii
R. Z. Z NEOM. Z.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, v lastni palači
obrestuje hranilne vloge najugodneje
Nove vloge vsak las rnnmm obrestuje po 4%, proti odpovedi po 5%
ZA
POMLAD
DIVNE HODNE NOVOSTI
za Vas in Vašo družinico ima pripravljene in pričakuje Vaš poset
MANUFAKTURA NOVAK
Liubliana — Kongresni trg 15
»—pri nunski cerkvi	-<—
Solidne cono	Kvalitetno	blago
Sobota, dne 5. marca. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Radijski orkester — 17.40: Obramba mest pred zračnimi naptvdi (Drago Arčon) — 18.00:	Somov Šramel kvartet —
18.40: Pogovori s poslušalci —19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: »Pepelnični panoptlkum, ali: Deset resnic za vesele ljudi«. Pisan večer, besedilo Vinka Bitenca. Sodelujejo Fantje na vasi in člani rad. igr. družine — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja 6. marca. 8.00: Instrumentalni dueti: klavir in harmonij (gdč. Melita Gnjezda, g. D. Ka-škarov) — 9.00 Napovedi, poročila
— 9.15: Prenos iz franč. cerkve — 9.45: Postni govor (Fr. Kimovec)
— 10.00: Plošče — 11.00: Otroška ura (gdč. Slavica Vencajzova) — 11.30: Radijski orkester — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 16.00: Kmečki trio — 17.00: Prenos IV. interkontinentainega koncerta iz Avstralije — 17.30: Plošče — 18.00: Amošt Adamič: Zankar — ljudska zvočna igra — Izvajajo člani rad. igr. družine pod vodstvom ing. I. Pengova — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Slovenska ura:	a)	Pevski	zbor
»Tabor«, b) Kmečki punti na Goriškem (g. Adolf Ivančič) — 20.30: Slovenski vokalni kvintet; vmes pevski nastop gdč. Štefanije Pavlovčič — 22.00: Napovedi, poročila
— 22.15: Radijski orkester.
Ponedeljek dne 7. marca. 12.00:
Operetni odlomki (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Zdravstvena ura: Krvavitve (g. dr. A, Brecelj) — 18.20: Plošče
— 18.40: Slov. narodno-kultumi problem (dr. Stanko Gagala) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Plošče — 20.30: Prenos iz Prage: Masarykov spominski večer (obletnica rojstnega dne) — 22.00: Napovedi poročila — 22.15: Radijski orkester.
e in l ‘ i
Frančiškanska ulica 3
Vse vrste manulaktur-nega blaga v veliki izbiri in nizkih cenah priporoča
Lingarjeva ulica št.1
A. Šarabon
LJUBLJANA
m
Uvoz kolonijalne robe
Veletrgovina s špecerijo
Velepraiarna za kavo
Mimi ia d i j a v e
Glavna zaloga rudninskih voda
w Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-68 Ustanovljeno leta 1886
izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Hrta«, njegov predstavnik dr. Ivan Kert. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik Otmar Mlhalek. vsi v Llukijort