192
Raznoterosti.
val ljudsko šolo in pozneje vstopil v gimnazijo. Očetov stan (oče je bil pomorščak) ni ugajal sinu. Ko je v 5. razredu postala hrvaščina učni jezik, prijel se je je naš Ivan z vso gorečnostjo. Njegov učitelj Jerko mu je bil največji prijatelj, ker je razlagal lepoto materinskega jezika; stariši Fiaminovi so govorili doma v čakavskem narečju. Za priljubljenim Jerkom je prišel znani Fran Kurelac, kateri je v njem zanetil še večjo ljubezen do materinščine; on sam mu je poso-jeval knjige, in Ivan je vrlo napredoval. Da bi po dovršenem 6. razredu nadaljeval svoje nauke, šel je v Zagreb, pa ga^ hitro zapustil, ker ni imel gmotnih sredstev. Šel je v Senj, kjer so ga sprejeli v semenišče. Tukaj je s svojim znanjem hrvatskega jezika očaral profesorja Sladoviča, in ko je škof Ožegovic pri zrelostni izkušnji spoznal v njem lepe sposobnosti, poslal ga je na Dunaj v Pazmaneum. Po sijajno dovršenih bogoslovnih študijah ga je poklical Ožegovic v pisarno, kjer je po smrti Šladovičevi postal učitelj hrvatskega jezika na gimnaziji, malo pozneje profesor katehetike in metodike, poleg tega je postal še »praefectus studiorum« v semenišču, kjer je predaval tudi staroslovenščino. Škof Ožegovic ga je zelo ljubil in je pri neki priliki o njem rekel: »Iste juvenis mini valde placet, sed raro me frequentat.«
Leta 1862 postane kanonik kapitola na Reki in kmalu po želji meščanov tudi župnik, pozneje še »praepositus« in opat sv. Jakoba »ad Palum«. Službo svojo je do smrti vestno izvrševal in je še poleg tega deloval na književnem in političnem polju.
Poleg svoje težavne službe, katera mu ni puščala mnogo časa, storil je vendar mnogo za književnost hrvatsko. Res je malo izvirnega napisal, ali o njegovem edinem večjem izvirnem spisu »Radnja čovjeku dužnost i blagodat«, katerega je izdalo društvo sv. Jeronima, rekel je pokojni Perkovac, da je ta knjiga izmed najboljših hrvatskih knjig. Napisal je še tudi nekoliko odlomkov pedagogijskih. Vsi drugi njegovi spisi so prevodi iz italijanskega, francoskega ali nemškega jezika; ali ti prevodi imajo vsi literarno vrednost, in znani pesnik hrvatski Hugo Badalic pravi: »suvišno bi bilo govoriti o vriednosti ovih djela, mi možemo samo Fia-minu čestitati.« Preložil je iz italijanščine dva spisa Gantiiova: »Mladič upučen na dobrotu, nauk i rad«, »Poštenjak iliti pravice i dužnosti«, potem: »Dobro i zlo« (Montegazza); »krščanske rrfolitve« (Tomaseo); iz francoščine Fenelonove »Zgode Telemaka« (izdala Matica Hrvatska); Dva govora otca Bourdaloua; iz nemščine »Ksan-tipa« (Littrowa vesela igra) in iz latinskega: »Kaja Krispa Salustija o Katalininoj uroti«.
V njegovi pisavi se sicer vidi posnemanje Kurelčevega sloga, vendar moremo reči, da je dosti samostojna.
Pokojnik se je spomnil pred smrtjo v svoji oporoki potreb naroda in književnosti hrvatske ter je med drugimi velikimi zneski zapustil Matici Hrvatski in društvu sv. Jeronima po 1000 gld., a jugoslovanski akademiji 500 gld.
Bodi takemu pisatelju i domoljubu tudi med Slovenci blag spomin!
Raznoterosti.
Slovenska prisega iz leta 1735. V mestnem arhivu kamniškem sem našel sledečo slovensko prisego rnekinskega podložnika Balanta z dne 1. marcija 1735. 1., katera nam nekoliko kaže, kakšen je bil v oni dobi jezik med priprostirn ljudstvom:
Jest Jerni Ballant: Jacob Ballant: Perfse-schem Bogu Ozheto, Syno, inu Svetemo Duchu, Lube Divize Matere Marie, vfsem Bofschvm Svetnikam, inu Svetnizam, vfsem Nebeschkim Angelzam, ne na proschno, ne skufs schen-kengo, ne is sovraschtva. ampak sa same pra-vize volla, De bi namrezh Mathseus Preschern bil to zerkneno schrebie sam oderl, koker je moje   govorjene   od   Befsede   do   Befsede   zelo
Refsnično, inu je Mathreus Prefschern vte vischi popolnema po nadolschno obrezhen koker meni pravi Bug pomagei, Prezhastita Brefs vfsega madescha spozheta Diviza inu Mati Boschia Maria, ufse Boschije Svetnike, inu Svetnize, tudi ta Sveti Evangeli, inu nascha Catholska vera, na mojo pufsledno vro, kadar fse moja Duscha od tellefsa Lozhila Bode, aku fsem jest vte vische kervo perfsegal na Letem sveto sdej s pravizo straffan, tankei tudi od moiga Stuarnika Christusa Jesufsa Svete gnade inu miloste Ja tudi od gmeinschoffte vfsech Svetnikou inu Svetniz na vekomoj odlozhen inu Ferdaman Bodem Amen.
J. Benkovič.
Opomba. Na str. 174 čitaš: ,,kameniški".   Dasi je ta oblika pac  pravilnejša od ,,kamniški",   pišemo v listu poslednjo zaradi doslednosti; ona prva se je le prezrla.
Nagrado, v 1. štev. razpisano,  so dobile povesti : ,,Luka Vrbec", „Na grobih" in ,,Tinček iz Bosne".
d&L~ Številki 6. „Dom in Svet"-a je pridejan list s sedmero slikami za str. 182. "asS,
Cena; Za celo leto 2 gld.; za pol leta 1 gld.  Uredništvo in upravnistvo
je v Marijanišču.
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe.       Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.