$ SUZUKI Avtohiša Kržišnik za program Guzuki ponuja vroče cene z izjemnimi popusti! Želite avto za igrivo mestno vožnjo ali morda štirikolesni pogon za terenske užitke? Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma na t leto a J j a ni'__m u ii iiii aa JaJašaaa jaadaJa j.laada hi daaald- AZDA 3 in MAZDA 6 po najugodnejših pogojih mazpa Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele! Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! Velika izbira pnevmatik in ALU platišč: ugodne cene, obročno odplačevanje, montaža Mazda po ceni, ki je še ni bilo! Enkratna priložnost - bogati paketi opreme za nižjo ceno Nova Mazda 6 Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in Časovno omejena!" OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE KAZALO + UVODNIK Pomladno čiščenje Star običaj, navada, je kot železna srajca, ki še zarjaveti noče. In v tem času se je začela prebujati narava in prebudi se tudi človeška žilica za čiščenjem in pospravljanjem in odmetavanjem navlake, ki se je čez zimo nabirala v vseh mogočih ' kotih in kotičkih stanovanj, vrtov in ne / nazadnje v srcih in dušah. Raje čisto enostavno pospraviti klet, počistiti vrt, zmetati nepotrebne stvari, za katere je veljalo, da ‘mogoče še prav pridejo’, proč. Saj, vsaka pesem je nekaj časa lepa in tudi tista ‘je ja škoda’ se je izpela, ker enostavno ni več kam karkoli shraniti za čase, hude ali ne, za katere pravzaprav sploh nihče ne ve, če kdaj bodo... Ven z ropotijo! Kaj pa tista navlaka v srcih, v dušah? Kako pa tam počistiti? Nič nas niso učili o tem, ne pri gospodinjstvu, ne pri predvojaški vzgoji... Koliko nepotrebnih in nepomembnih občutkov in občutij je tam globoko v srcih in dušah skritih?! In največkrat ne zato, da ‘da mogoče še kdaj pridejo prav’, ampak iz čiste računice možganskih celic, da ‘bo že še prav prišlo!’ Med tema dvema trditvama je zelo velika razlika v odtenku glasu in iskrenju v pogledu. In ta razlika bo krojila usodo. »Boj se svojih misli!« Vendar - lepa misel je kot vzorec v mavričnih barvah, ki na obrazu riše gubice sreče, s toplino obarva pogled in povzroči izžarevanje ljubezni iz vseh por človeškega telesa. Teh misli, ki povzročijo take in podobne spremembe, se ni potreba bati. Za spremembo, zaradi bližnjih praznikov ali kar tako, da ne postane obraz pre-hitro razbrazdan od manj lepih misli, enkrat, vsaj enkrat naj zamenja sulico, s katero poizkušamo pri soljudeh odkriti, ali imajo srce na levi ali na desni strani in ali je njih kri rdeča ali kakšne druge barve, širok nasmeh in topel stisk rok, če že ne more biti objem širok... Vse lepo pred - med in po - Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO: STKAN: Visoka raven kulture slovenske gm solidarnosti v Zagorju ^ Nepovratna sredstva 9 ni tvoj brat 13 Slovenska vojska nudi zaposlitev 18 Nandinih 70 21 Delovno v Lahtiju 29 29. večer športa v Hrastniku 34 Jantarjeva pot -zadnjič 39 V00ČIL0 za praznik vsem bralcem Zasavcem Z ŽARKOM LUNINEGA KRAJCA ZAJČEK BARVA ZLATA JAJCA. ZLATA JAJCA 80 ČAROBNA, ČETUDI 80 ČISTO DROBNA. Uredništvo Zasavca NASLEDNJIČ 6E SNIDEMO 20. APRILA 2006 | Naslovnica: Coronke, foto: Branko Klančar O PISEMCA | i ------------------------------ Pozdravljeni! Z veseljem vam sporočam, da sem sodelovala na 18. nacionalnem kongresu kozmetike v Portorožu, ki ga je organizirala Obrtna zbornica Slovenije 18. in 19. marca 2006. Poročilo s kongresa, ki sem ga pripravila, bo zagotovo zanimiva tema za vaše bralke in bralce. Z objavo pa bomo s skupnimi močmi prispevali k dvigu kulture na tem področju. Lepo pozdravljeni, Zdenka Kahne V Portorožu se je v času od 18. do 19.3. 2006 pod okriljem Obrtne zbornice Slovenije odvijal 18. nacionalni kongres kozmetikov z naslovom Dotik lepote, telesa in duha. Osrednje dogajanje na kongresu je predstavljala razstava izdelkov in aparatov številnih razstavljalcev iz Slovenije in tujine ter strokovne delavnice, kjer so se z demonstracijo predstavljala različna podjetja. Skrb za dober videz in fizično dobro počutje je pomemben segment človekove samozavesti in iskanja dobrega zdravja ter zadovoljstva. Največji poudarek je bil na anti-aging tretmanih za občutljivo kožo, predvsem za preprečevanje alergij in zmanjševanje gub. Prava atrakcija je bila diamantna mikro dermoabrazija, ki predstavlja hitro pot do bolj zdrave in mlajše kože. Z njo se odstrani vrhnjo plast kože brez stranskih učinkov, sproži stimulacija kolagenskih vlaken, pospeši rast celic v globlji plasti dermisa. Tako so odstranjene različne nepravilnosti na koži, predvsem poškodbe zaradi pretiranega izpostavljanja soncu, brazgotine po aknah, povečane pore. Velika pozornost v praktičnih delavnicah je bila namenjena vakumski endodermo terapiji za zmanjševanje gub in izboljšano prepustnost kapilar. Zanimivo je bilo videti, kako se poveča pritok naravnih hranilnih snovi, kisika, oligoelementov v kožo in kot najnovejše, izboljša se hidratacija ekstracelulamega matriksa, ki vodi do aktivacije fibroblastov in rasti novih celic, popravi se struktura kolagenskih in elastičnih vlaken, izboljša tonus obraznih mišic, če se pri tovrstni terapiji uporabljajo aminokisline, beljakovine in peptidi, tako imenovana naravna polnila za kožo, ki so naravna nadomestila za botulin injekcije. Rezultati so neverjetno dobri. Strokovno predavanje doc. dr. Igorja Bartenjevega je opozorilo na pre-močno željo nekaterih žensk, ki si želijo gube polikati s pomočjo hialuronskih in botulinskih injekcij saj je botulin toksičen. Prikazal je proces staranja kože, ki je zapisan v dednem materialu posameznika, pa tudi proces staranja, ki je posledica seštevanja drobnih napak. Zunanji dejavniki, UV-žarki, suho okolje... so enako sovražni koži kot cigareta. Alternativa botulinu je na slovenskem tržišču že uveljavljen naravni substitut, inovativen komplet nege, ki vsebuje aminokisline, beljakovine in peptide, ki so vgrajeni v lipo-some in prodrejo do spodnjih plasti, kjer stimulirajo nastajanje kolagena. Ukrepi za pomoč proti staranju pa so psihofizično ravnovesje naše kože, pravočasna zaščita pred UV-sevanjem, zaščita pred kemikalijami. Prav zato je pri odpravljanju starostnih sprememb izjemno pomembna dermoabrazija, dermatološki peeling, laserska terapija, krioterapija in inovativni kozmetični izdelki, ki nadomestijo botulinska polnila (injekcije). Velik poudarek je bil na kongresu na aha serumih, s katerimi pri redni uporabi dosegamo dobre rezultate in s tem zmanjšujemo tudi starostne madeže na obrazu in rokah. (Prikazane so bile moteče spremembe pigmenta, temnenje kože, neenakomerna pigmentacija, spremembe v imunskem sistemu kože). Veliko koristnega je bilo slišati o vzrokih nastanka in vrstah celulita. Prikazane so bile najnovejše tehnike preoblikovanja postave, zmanjšanja celulita z vakumsko terapijo, s sonolizo, z elektrostimulacijo, s presoterapijo. Pri zelo pomarančasti koži je treba uporabiti ultrazvok, s katerim se razmehča tkivo, da se lahko nadaljujejo z vakumsko terapijo. Brez ustrezne prehrane, oziroma diete, naj se tretmani ne bi izvajali. Naravna hrana, tudi rdeče in belo meso v manjših količinah je pogoj za uspeh. Ni pomembno koliko kilogramov, pomembneje koliko centimetrov je manj. Dnevnik kontrole, popiti trije litri tekočine, predvsem vode, na dan in pravilna kombinacija živil zagotavlja uspeh. Dr. Borut Žgavec se je osredotočil na preprečevanje pigmentnih znamenj in možnosti njihovega odstranjevanja. Na zaključnem delu so bile obravnavane še praktične teme o hujšanju oziroma preoblikovanju postave. V živo pa je bila izvedena masaža, ki predstavlja prenos energije, stimuliranje metabolizma, psihofizično sprostitev. Letošnji kongres je prispeval k še večji uveljavitvi kozmetične stroke pa tudi k utrjevanju strokovnih in kolegialnih vezi med vsemi, ki v tej stroki delajo. Prenosa pridobljenega znanja v prakso se že veselijo vse predstavnice ženskega spola in tudi močnejši (dobesedno) spol ni ravnodušen. Ladislavu Žigi Žgajnarju ni bilo dano, da bi dočakal jesen življenja V ponedeljek, 27. marca dopoldan, se je kot blisk razvedelo, da je prenehalo biti srce Žige Žgajnarja, našega nekdanjega župana. Novici nekateri niso verjeli, zato so čakali, da jim to še kdo zanika. Na žalost se dejstev ni dalo spremeniti. Vsem, ki smo ga poznali, seje v spominu odvrtel film o skupnem delu, šolanju, igranju na področju športa, kulture ... Nehote so se mnogi spomnili, kako rad je pritegnil pevcem, kako veseli so ga bili oskrbovanci Doma upokojencev Franca Salamona, invalidi, stari in mladi. Kljub mnogim oviram, ki so mu stale na poti, je bil vedno pripravljen pomagati. Težko mu je bilo, če to ni bilo mogoče. V življenju je imel prijatelje in sovražnike, enako kot jih imamo vsi. Ne bomo tehtali, ne njegovega dela, ne česarkoli drugega. Za njim ostaja neizbrisna sled, ki ji tudi čas ne more do živega, dokler bije eno samo srce tistih, ki so se jim, z njegovim, križala življenja pota. Od njega so se poslovili številni prijatelji, znanci, kolegi in občani. Nekateri med njimi so rekli: » Dolina joče. » Besedilo: Irena Vozelj TRBOVELJSKI FIJNŠTERČKI Mesečne vozovnice za trboveljske upokojence Okoli 500 upokojencev se je prijavilo za subvencionirane mesečne vozovnice.Nekaj manj kot 80% bo mesečno prispevalo po 2.000 SIT, ostali, ki prejemajo varstveni dodatek po 1.000 SIT. Vsi tisti upokojenci, ki kupujejo mesečne vozovnice pri avtobusnem prevozniku, zanje plačajo 8.000 SIT. Integral Zagorje, Društvo upokojencev in Občina Trbovlje so se dogovorili, da vsi prijavljeni prejmejo nove vozovnice, ki bodo veljale za relacije, ki si jih bodo uporabniki izbrali. V maju se bodo že omenjeni »partnerji« ponovno sestali, da analizirajo za april podatke o dejanskem številu prevozov in relacij ter na podlagi ugotovitev določijo medsebojne obveznosti in pravice. Besedilo: Irena Vozelj Strategija in prostorski red (na obzorju) Prva prostorska konferenca v postopku priprave strategije in prostorskega reda občine Trbovlje bo predvidoma v prvem tednu aprila 2006. Prednostna naloga vseh občin s področja urejanja prostora je priprava novih strateških aktov občin: Strategije prostorskega razvoja občine - SPRO in Prostorskega reda občine - PRO. Zakon o urejanju prostora določa, da občine pričnejo s pripravo strategije prostorskega razvoja občine po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, s pripravo prostorskega reda občine pa po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije v skladu s tem zakonom in ju morajo sprejeti najkasneje v treh letih po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je, glede na sprejetje SPRS, do 20.07.2007. V postopku priprave je že bil narejen osnutek analize stanja in teženj v prostoru. Osnutek se še pregleduje, usklajenega si boste lahko ogledali na spletni strani Občine Trbovlje www.trbovlje.si in na Oddelku za okolje in prostor, Mestni trg 4. Svet invalidov občine Trbovlje V začetku marca je župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič imenoval posebno strokovno in posvetovalno telo »Svet invalidov občine Trbovlje«, katerega naloga je povezovanje in usklajevanje dela ter aktivnosti vseh invalidskih organizacij v občini, prav tako pa tudi spremljanje izvajanja projekta »Občina po meri invalidov« v občini Trbovlje. Svet, ki ga sestavljajo predstavniki invalidskih in humanitarnih društev (društva invalidov, upokojencev, slepih in slabovidnih, združenja za duševno zdravje, društva diabetikov, vojnih invalidov, distrofikov, SOS telefona, društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, ledvičnih bolnikov, psoriatikov, paraplegikov) in predstavnica občine, se je v sredo, 22. marca sestal prvič, v prihodnje pa se bo sestajal dvakrat do trikrat letno oz. po potrebi. Na prvem sestanku, ki je bil namenjen seznanitvi članov s potekom projekta »Občina po meri invalidov« in spoznavanju med sabo, so se člani strinjali, da bo v prihodnje pomembno sodelovanje med vsemi in sprotno seznanjanje z opravljenim delom in pripravljeno dokumentacijo za izvajanje dela po projektu še naprej. Nameščene zvočne tipke na semaforjih v križiščih Kamnikar in Komunala Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana, ki živijo v Trbovljah, so na Občino Trbovlje poslali prošnjo za ureditev zvočnih tipk na semaforjih v trboveljskih križiščih. Od 23. marca 2006 dalje so zvočne tipke na semaforjih v križiščih Kamnikar in Komunala nameščene. 5. seja Sveta zasavske regije V drugi polovici meseca marca so se na 5. seji Sveta zasavske regije sešli župani oz. predstavniki občin Zagorje, Hrastnik, Radeče, Šmartno pri Litiji, Litija in Trbovlje skupaj s strokovnimi delavci Regionalnega centra za razvoj. Obravnavali so dopis Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v katerem so posredovali svoje videnje izvajanja ukrepov za razvojno prestrukturiranje v finančni perspektivi 2007 - 2013. Iz njega je bilo razvidno, da predlog podaljšanja Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje -Hrastnik ni sprejemljiv, zato se je svet soglasno odločil, da predlog programa posebnih ukrepov regionalne politike zasavske regije vseeno posreduje kot nadgradnjo načrta izvajanja posebnega programa regionalnih spodbud na osnovi 35. člena Zakona o skladnem regionalnem razvoju. S predlogom programa želijo zasavske občine pridobiti državna sredstva, s katerimi bi lahko zagotavljali nadaljevanje zaposlovanja v okviru zasavskega zakona in predvsem s pridobljenimi sredstvi jamčili pridobitev evropskega denarja. Govorili so še o sklepu Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, s katerim so izničili dogovor programskega sveta RCR-a in znižali Občinama Trbovlje in Hrastnik predlagane odstotkovne točke, s katerimi bi lahko pod ugodnejšimi pogoji hrastniški in trboveljski podjetniki sodelovali pri pridobivanju nepovratnih sredstev za nove dejavnosti in zaposlitve. Pogoje so znižali za polovico, zato so člani sveta sprejeli sklep, da Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ne dovolijo samovoljnega poseganja v oblikovanje kriterijev in zahtevali, da mora vlada spoštovati na programskem svetu dogovorjene pogoje. Svet bo vztrajal v svoji odločitvi, saj je statusno največji organ v regiji, pričakuje pa, da bo argumentom v najkrajšem času prisluhnil tudi državni sekretar Službe Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Svet je sprejel tudi odločitev, da naj bi v mesecu aprilu Holding slovenskih elektrarn predstavil načrt hidroelektrarn na reki Savi od Ježice do Suhadola. Holding je namreč od države prejel koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije, njihova aktivnost pa bo močno vplivala na prostorsko ureditev vseh zasavskih občin. Hkrati naj bi predstavnikom zasavskih občin predstavili tudi tretjo razvojno os izgradnje avtocestnega omrežja, ki posega v zasavski prostor; razvojna os je velikega pomena zaradi določitve priključka zasavskih občin na avtocestno omrežje. Regionalni center za razvoj je v imenu sveta že januarja povabil Vlado RS, naj obišče Zasavje. Do dneva seje (24.03.06) odgovora od vlade še ni bilo, zato je predsednik sveta Bogdan Barovič ponovno pozval vlado, da bi obiskala Zasavje in se seznanila s prizadevanji zasavskih občin za učinkovito prestrukturiranje gospodarstva. Mali © FUNŠTERC — ^ i------------------- KAREL ERJA VEC, minister za obrambo: VSI ŽELIMO TOPLO BESEDO, VSI IMAMO PRAVICO 1)0 DELA.. DeSUS, Občinska organizacija Zagorje, je imela te dni svojo letno skupščino, ki ji je prisostvoval tudi predsednik stranke, Karel Erjavec, minister za obrambo Republike Slovenije. Stranka ima trenutno v Zagorju 42 članov, vendar je izredno uspešna in aktivna. Predsednik Albin Pražnikar je podal poročilo o aktivnostih stranke v preteklem letu. Prebrana so bila tudi ostala potrebna poročila in obravnavana še program za leto 2006 in nova statutarna pravila. Karel Erjavec v Zagoiju Prisotne je pozdravil predsednik stranke Karel Erjavec. V svojem govoru je naglasil vpliv in pomembnost stranke predvsem na področju notranje politike (reforme, spremembe zakona o pokojninah in invalidninah, volitve, plače, usklajevanje pokojnin...) DeSUS je večinsko stranka upokojencev, ki pa so še kako zainteresirani za bodočnost. Potrebno je zagotoviti mladim, da imajo vse pogoje doma in da ne odhajajo drugam. Samo tako bo naša družba napredovala. Slika, besedilo.St.R. 27.seja zagorskega Občinskega sveta je bila zelo obširna in je trajala kar cele tri ure. Svetnikom so najprej člani EKO KROGA ponovno predstavili zaskrbljujoči problem onesnaževanja zraka v Zasavju. Pri tem so pohvalili občino Zagorje za posluh v pereči problematiki, kar pa ni slučaj z ostalimi občinami v Zasavju. Brez posebne obravnave je bil sprejet Odlok o dopolnitvi o preoblikovanju Javnega komunalnega podjetja, državni lokacijski načrt za prenosni plinovod M 2/1 med Rogaško Slatino in Trojanami, predlog letnega programa športa za leto 2006, ter predlog Odloka o priznanjih Občine Zagorje. Svetniki so imeli tudi kar nekaj vprašanj: o cestah, plazovju, zbiranju kosovnega odpada, neurejenost AP Zagorje, EVJ,.. .Na nekatera od njih sta odgovorila župan Matjaž Svagan in vodja oddelka za gospodarske javne službe Ivo Vrtačnik, na druga pa bodo odgovore svetniki dobili v pisni obliki. Najbolj pomembna je bila l.obravnava predloga proračuna za leto 2006, ki bo do 20.aprila na dvajsetdnevni javni obravnavi, tako da bo verjetno dokončno sprejet šele maja. SLR VISOKA RAVEN KULTURE SLOVENSKE SOLIDARNOSTI V ZAGORJU Ob materinskem dnevu je bila v zagorskem Delavskem domu dobrodelna prireditev- ZAGORJE ZA DARFUR. Humanitarna akcija Svet za Darfur je imela eno svojih uspešnih nadaljevanj tudi v Zagorju. Glavni [p mirovni pobudnik, H predsednik države dr. Janez Drnovšek, seje tudi z veseljem udeležil te humanitarne prireditve. V nagovoru je poudaril, da je ponosen na to kako so se na akcijo odzvali Slovenci in, da je kultura solidarnosti pri nas na vse višji ravni.. V programu, ki je trajal dobri dve uri so nastopili: Mladinski PZ Juventus in otroški PZ CiciDO, Glasbene šole Zagorje, Črt Dragar, kitara, Zagorski oktet, Marjan Urbanija, ustna harmonika, Mateja Drnovšek, flavta, Blaž Izlakar,harmonika, Luka Kopušar, tolkala, Luka Groboljšek, bas kitara., skupina Pavza, kvartet violin: Jerica Keršnik, Brigita Razboršek, Kaja Kosi, Anja Miklavčič in otroški PZ župnije Zagorje in njihovi mentorji in zborovodje. Za organizacijo je poskrbel odbor v sestavi: Martina Bokal, Branko Nimac, Tadeja Nimac in Franci Steban. Rdeči križ Slovenije, Slo-venska Karitas, UNICEF Slove-nija in Ustanova SKUPAJ, bodo s pomočjo sredstev zbranih v Sloveniji podprle izvajanje humanitarne pomoči v taborišču za notranje razseljene osebe Hamidia v Zahodnem Darfurju, kjer je trenutno kar nekaj mednarodnih organizacij in prostovoljcev, ki skrbijo za okrog tri milijone pomoči potrebnih ljudi. Zagorjani so zbrali okrog milijon in dvesto tisoč tolarjev, v Sloveniji pa je zbrana vsota že presegla 150 milijonov tolarjev. Slike in besedilo: St.R. Dr. Janez Drnovšek Peli so za Darfur ■ H FUNSTERC + 26. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRASTNIK Hrastniški svetniki so imeli 26.sejo v četrtek, SO.marca 2006, v galeriji delavskega doma. Na dnevnem redu je bilo 14 točk, od katerih naj omenimo vsaj nekatere. Po uvodnih formalnostih sta podala poročilo o delu organov za notranje zadeve oziroma policijske postaje Simon Sihur in Rajko Gabrovec. Gabrovec je delo komandirja Policijskega oddelka Hrastnik prevzel z letošnjim letom. Oba sta poudarila, da jim je novi zakon naložil več administrativnega dela, zaradi česar so manj na terenu. Statistika za leto 2005 pa je pokazala, da so imeli za 24 odstotkov manj kršitev javnega reda in za 29 odstotkov manj prometnih nesreč kot v letu 2004. Aleš Venko, referent za zaščito in reševanje, pa je povedal, da bodo imeli v programu za tekoče leto največ dela s pripravami na državno vajo za zaščito in reševanje, če se bodo na ministrstvu tako odločili. Pred dvajsetimi leti je v Hrastniku takšna vaja že bila. Potrdili so tudi odloke o zaščiti petih cerkva, vile de Seppi, stebmega namenja v Brdcah in Mlakarjevega stanovanja. V zvezi z novelacijo investicijskega programa čiščenja in odvajanja odpadnih voda so se strinjali, da bo treba tako pomembni zadevi v prihodnosti posvetiti več časa. Projekt bi predstavili tudi drugim. Obravnavali so še sprejem sklepa o začetku izvajana postopkov za izdelavo energetske zasnove občine, pobudo za izdelavo prostorskega razvoja in nekatere premoženjske zadeve. Pri pobudah pa so največ časa namenili problemom okrog kamnoloma (razstreljevanje,odvozi), zaradi česar se stanovalci nenehno pritožujejo. V hrastniški občini so plazovi pogosto na dnevnem redu. Tokrat je najbolj pereča sanacija plazu Gorenc na cesti Novi Dol - Blate, ki ogroža dve hiši in cesto. Pred kratkim se je o tem plazu župan Miran Jerič pogovarjal s Sonjo Beseničar, podsekretarko sektorja sanacij naravnih in drugih nesreč na Ministrstvu za okolje. »Zadeva je zdaj na vladi,« je povedal župan Miran Jerič. »V prvi fazi naj bi država prispevala 28 mio sit državnega denarja, iz občinskega proračuna pa naj bi šlo 12 mio sit...« Sicer pa je sanacija po nekaterih ocenah vrtoglavih 90 mio sit. V Novem Dolu pa se premika tudi drugače, bolj spodbudno. Začeli so namreč s sanacijami, ki bodo znašale 240 mio sit.in bomo o njih še poročali. Besedilo in slike: Fanči Moljk Vlogo koordinatorja v natečaju Sodelovanje v Evropi različnosti je letos že tretjič prevzela OZP Hrastnik. Na natečaju likovnih in literarnih del so sodelovali učenci iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja in Litije. Strokovna komisija je prispevke pregledala in jih ocenila. Priznanja in nagrade so podelili v ponedeljek, 3.aprila 2006, v delavskem domu s kulturnim programom, ki so ga pripravili šolski lutkarji in ritmično glasbena skupina ter gojenci GS Hrastnik. Najboljša literarna dela so ustvarili: Urša Brenčič in Ajda Tofolini, OŠ Litija, 5.do 8/9.razred. Ana Alešnik, Dijana Hisenaj z OŠ Toneta Okrogarja in učenci l.a OŠ NH Rajka, l.do 4.razred. Najboljša likovna dela so podelili Niki Bergant, OŠ Ivana Kavčiča, Tini Krejan, OŠ NH Rajko in Živi Kozole z Dola, 1. do 4.razred. Kristijan Kmetič, OŠ Izlake, Daša Rajh, OŠ Litija in Anja Obrez, OŠ Trbovlje, 5.do 8/9 razred. Preberimo še zaključek, ki ga je zapisala na koncu svoje življenjske zgodbe Dijana Hisenaj iz 4.razreda :....Sem begunka in priseljenka. V šoli imam veliko prijateljev in upam, da bo tako tudi ostalo. Čeprav sem Albanka, se počutim enakopravno, čeprav slišim tudi drugačne zgodbe.. .Priseljencem, beguncem in vsem tistim, ki ne živijo v svoji domovini, želim vse najlepše... Otroška umetnina Slika in besedilo: Fanči Moljk NAGRADE ZA NATEČAJ O NESREČAH PODELILI V HRASTNIKU »Namen natečaja za likovna in literarna dela v zvezi s požari je v tem, da se otroci seznanijo z nesrečami in reševalnimi službami...,« je povedala Urška Koren Grošelj, ki je akcijo vodila. Uprava RS za zaščito in reševanje na izpostavi Trbovlje je natečaj razpisala že lani maja. V začetku letošnjega leta so «v. •He ti A A'i ii r * ii » m Urška Koren Grošelj prejeli 419 likovnih in 34 literarnih del s sedmih osnovnih šol v Zasavju, enega vrtca in pediatričnega oddelka. Komisija v sestavi Bojan Čoki, Alenka Radoševič in Urška Koren Grošelj Ena gasilska je izbrala 21 del, s katerimi bodo sodelovali tudi na državnem nivoju. Regijska podelitev priznanj in nagrad je bila v hrastniški poslovni dvorani v sredo, 22.marca 2006, kjer so srečanje popestrili učenci GŠ in šolski pevski zbor. Naj še dodamo, da so letos dodelili tudi nagrade za najbolj aktivno šolo in vrtec. To sta Podružnična šola Alojza Hohrauta Trbovlje in enota Kekec z Izlak. Slike in besedilo: Fanči Moljk NEODVISNO ŽIVLJENJE INVALIDOV Konec lanskega leta, natančneje 15. decembra, je bila na slovesnosti, ki se je je udeležil tudi predsednik države Janez Drnovšek v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah podeljena listina Zveze delovnih invalidov Slovenije »Občina po meri invalidov.« S tem se je, kot pravijo na občini in na društvu invalidov, pot do uresničevanja številnih ciljev pravzaprav šele začela. V sredo, 29. marca 2006, je bila v sejni dvorani občine Trbovlje okrogla miza z naslovom »Neodvisno življenje invalidov v občini Trbovlje«. Joža Ložak, ki je srečanje vodila, je v uvodu orisala potek dejavnosti, ki so bile v občini, v dogovoru z invalidi, realizirane v preteklosti in izpostavila vprašanje, kako bi še lahko olajšali življenje invalidnim občanom. V razpravi je bilo slišati odobravanje o preteklem delu, hkrati pa so opozarjali razpravljalni tudi na pomanjkljivosti, ki so za zdravega človeka nepomembne, za invalida pa predstavljajo marsikdaj nepremagljivo oviro. Menili so, da bi se dalo marsikaj urediti z malo truda in minimalnimi finančnimi sredstvi, le velika mera razumevanja je potrebna. Se vedno niso odpravljene ovire na pomembnih lokacijah v mestu, ki onemogočajo mobilnost invalidov v vozičkih. »10 cm visoka prepreka zdravemu človeku ne dela težav, za invalida v vozičku pa predstavlja nepremagljivo oviro,« je dejal predsednik Društva delovnih invalidov Trbovlje, Rudi Janežič. Predstavnik policije je pojasnil, da policisti nadzorujejo in sankcionirajo kršitelje na parkirnih prostorih, ki so namenjeni za vozila invalidov. Ugotovili so več kršitev. Po njegovih besedah se policija trudi zagotoviti varno udeležbo invalidov v prometu. Predstavnik naglušnih je opozoril na probleme, ki so prisotni v javnem življenju ljudi s poškodbami sluha. Tako imajo naglušni ljudje probleme pri spremljanju gledaliških predstav, pa tudi po cerkvah pri bogoslužju. V božjih hramih bi lahko rešili problem s prevajalci, v gledališčih pa s sodobno tehniko na nekaterih za invalide namenjenih sedežih. Gre za namestitev tako imenovane indukcijske zanke, s pomočjo katere si naglušna oseba prilagodi glasnost ne da bi pri tem motila okolje. Invalide tudi moti, da v trboveljski banki ni kotička z mizico na kateri bi zlasti invalidi, ki pridejo v banko na vozičku, lahko izpolnjevali bančne obrazce. Invalidi imajo tudi težave pri obiskovanju mrliških vežic. Do njih ne morejo brez pomoči spremljevalca. Še poseben problem pa je obisk invalidov v Zdravstvenem domu. Prisotni so menili, da bi se dalo v ta namen prilagoditi koridor pod Zdravstvenim domom. Kritično so invalidi spregovorili tudi o lokaciji Zavoda za zaposlovanje. Ta je lociran v drugem nadstropju zgradbe in predstavlja za invalide, ki se jih delodajalci že tako radi izogibajo pri zaposlovanju, še dodatno težavo pri urejanju statusa nezaposlenosti in iskanju pomoči pri zaposlitvi. Trbovlje je specifično mesto, obdano s hribovjem. Težave imajo starejše osebe in invalidi, ki stanujejo izven območja mestnega centra. Zaradi strmosti terena je njihovo normalno vključevanje v življenje še dodatno oteženo. Prisotni so predlagali, da se uvede krožna linija z avtobusnim prevozom. Tako bi invalidi lahko odhajali v mesto in samostojno zagotavljali svoje minimalne življenjske potrebe kot n.p.r. obisk zdravnika, banke, sodišča in podobno. Okrogle mize delovnih invalidov v Trbovljah se je udeležil tudi podpredsednik delovnih invalidov Slovenije Alojz Cifer. V vlogi predstavnika občine Trbovlje pa se je v odsotnosti župana okrogle mize udeležila Alenka Berger. M.A.Š. Občina Trbovlje je tudi v letošnjem letu pripravila in objavila javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev gospodinjstvom za obnovo in izolacijo fasad, izolacijo podstrešij in kleti ter zamenjavo oken. Na javnem razpisu lahko sodelujejo - gospodinjstva z območja občine Trbovlje - gospodinjstva iz drugih občin RS, ki investirajo v ukrep, ki je predmet razpisa na stanovanju ali stanovanjski hiši na območju občine Trbovlje in bodo pridobili status stalnega prebivališča v naši občini - upravniki večstanovanjskih objektov v imenu etažnih lastnikov in najemnikov večstanovanjskih objektov z območja občine Trbovlje za toplotne izolacije fasad, podstrešij ali kleti Višina razpisanih nepovratnih sredstev v letu 2006 je 11.000.000 SIT. Vloge in Navodila za pripravo vloge za dodelitev nepovratnih sredstev lahko prosilci dobijo: na oglasnih panojih Občine Trbovlje , Mestni trg 4; na Oddelku za okolje in prostor občine Trbovlje (soba 49) v času uradnih ur, na spletni strani Občine Trbovlje http://www.trbovlje.si, v rubriki “RAZPISI” Dodatne informacije : Oddelek za okolje in prostor občine Trbovlje, g. Jože MEDVED, Prosilci morajo posamično vlogo poslati v zaprti kuverti na naslov : Občina Trbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje in pod naslovom jasno označijo pripis “ Vloga za nepovratna sredstva za gospodinjstva”. Rok za predložitev vlog : 31.05.2006 Odpiranje in obdelavo vseh vlog bo izvedla za ta javni razpis imenovana posebna občinska komisija do 15.06.2006 Prosilci bodo o rezultatu obveščeni do 30.06.2006 KŠEFTI Slovenska kakovost, Eleganca, Vrhunska izdelava, Avantgardni modeli S V E A Uveljavljanje blagovne znamke SVEA in s tem slovenske pohištvene industrije vse bolj prodira na tuje trge. SVEA Lesna industrija d.d., Zagorje ob Savi sodeluje v projektu obnove prestižnega hotela Budapest v osrčju Moskve, katerega nosilec je podjetje R1KO d.o.o. Ljubljana. Kompletno notranjo opremo od 2. do 5. nadstropja je izdelala SVEA Zagorje. Vrednost posla znaša cca 450.000,00 EUR. Dela bodo predvidoma končana v začetku meseca aprila 2006. S prenovo hotela se bo izboljšala kakovost hotelske ponudbe v eni izmed največjih svetovnih prestolnic. Hotel bo slavnostno odprt 30. maja 2006. Ob tej prilomosti bo tudi preimenovan v Hotel Peter L Slavnostne otvoritve se bodo udele-ili tudi vsi predstavniki izajalcev, Sveo d.d. pa bo zastopal generalni direktor mag. Miroslav Štrajhar. To je doslej največji posamični projekt, ki ga v ruski federaciji izvaja slovenska pohištvena industrija in je zgleden primer uveljavljanja lastne blagovne znamke in celotne slovenske pohištvene industrije. MaH Trgovina Spar v Hrastniku je v petek, 24. marca, praznovala četrto obletnico odprtja. Praznovanje so obeležili z donacijo osnovni šoli in vrtcu v Hrastniku. Na dan praznovanja je bila pred trgovino zabavna prireditev. V štirih letih delovanja so v trgovini Spar Hrastnik pridobili zaupanje tamkajšnjih in okoliških prebivalcev. Za ponudbo in poslovanje trgovine, ki ponuja tako živilsko kot tudi nekaj neživilskega blaga skrbi 22 zaposlenih. Četrti rojstni dan supermarketa Spar so v Hrastniku proslavili skupaj s svojimi zvestimi kupci in obiskovalci. V petek med 16. in 18.30 uro so pripravili na parkirišču pred trgovino zabavo z ansamblom Zasavci. Najmlajši so se lahko zabavali z maskoto zajčka Sparky, tisti malo večji pa v nagradni igri Sparky, kolo sreče. Pripravili so tudi pokušino jedi in pijače. V štirih letih poslovanja je postala trgovina Spar tesno povezana z lokalnim okoljem. Za zaupanje se bodo ob obletnici zahvalili z donacijo, ki jo bodo namenili Osnovni šoli narodnega heroja Rajka Hrastnik. Podarili jim bodo TV sprejemnik in DVD predvajalnik, ki bo učencem v veliko pomoč pri nabiranju novih znanj. Vrtcu v Hrastniku pa je zajček Sparky že podaril paket izdelkov za risanje. Nastale risbe bodo razstavljene v supermarketu Hrastnik. SPET OČIŠČENI V Trbovljah smo že nekaj časa pogrešali čiščenje. Tako ali drugačno, vsekakor je beseda o oblačilih. Kemična čistilnica ‘pr Gomboc’ je zaprla vrata, še pred njo tudi Kovač Vera in Trboveljčani smo postali kemično neočiščeni - ti packi, ti! S preteklim ponedeljkom lahko oddajate na spomladansko čiščenje pred veliko nočjo svoja oblačila in odeje in še kaj v trgovini KBM v K-4 (na Kešetovem 14). Poleg kemičnega čiščenja ponujajo čiščenje usnja in krzna, tekstilnih talnih oblog-preprog, pranja zaves-tudi lamelnih, mokrega čiščenja do sedaj nepralnih volnenih odej in pregrinjal z najnovejšim tehnološkim postopkom z vodo in impregnacije in apreture. Obljubili so praktično darilo za prvih petdeset strank, informacije pa dajejo na tel. 01 8985 223 in GSM 041 480 814. Sedež čistilnice »Brodar« je v Litiji, njen lastnik pa je Matjaž Brodar s.p.. OB 100-LETNICI TZ SLOVENIJE TURISTIČNO DRUŠTVO ČEMŠENIK razpisuje 2 fotografska natečaja: ajizbor najstarejše amaterske fotografije ali razglednice ČEMŠENIK NEKOČ Posebnih pogojev ni. b) najboljše sodobne amaterske fotografije na temo ČEMŠENIK IN 4 LETNI ČASI Pogoji: • Na oba natečaj se lahko prijavijo polnoletni avtorji, ki so državljani RS. • Avtor lahko pošlje največ pet fotografij, vendar jih bo žirija ocenjevala posamično.Velikost ni določena. Šifra avtorja naj bo enotna za vse poslane fotografije. • Vsak, ki sodeluje na natečaju, se z izpolnjeno prijavnico obveže, da je avtor fotografije, da fotografija še ni bila objavljena in da ni fotomontaža. • Fotografije bo komisija ocenjevala glede na tehnično dovršenost, izvirnost in vsebinsko povezanost s temo natečaja. • Organizator si pridrži pravico do objave fotografij, ki so sodelovale na natečaju. • Avtor obdrži na delu (fotografiji) moralne avtorske pravice, prenese pa na naročnika trajne materialne avtorske pravice. • Žirija si pridržuje pravico da ne podeli nobene nagrade ali katere od nagrad. • Natečaj traja od 1.5.2005 do 30.4.2006. Postopek oddaje fotografij: 1. Na zadnjo stran vsake fotografije napišite: naslov fotografije in šifro avtorja. (Šifra avtorja naj bo enotna za vse poslane fotografije.) 2. izpolnite prijavnico, jo vložite v posebno kuverto, ter jo zalepite. Na kuverto napišite svojo šifro! 3. Fotografije in kuverto s prijavnico pošljite na naslov TURISTIČNO DRUŠTVO ČEMŠENIK, Čemšenik 2,1413 Čemšenik, s pripisom ZA FOTO NATEČAJ. Rok oddaje: 30.04.06 'Poškodovanih fotografij ne bomo ocenjevali in zanje organizator natečaja ne odgovarja. Koledar natečaja :Rok oddaje fotografij: do 30.04.2006 (poštni žig). Pregled in izbor: od 5.05. do 10.05.2006. Odločitev žirije: do 14.05.2006. Obveščanje o rezultatih: v treh delovnih dneh od odločitve žirije. Nagrade: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: 15.000 SIT 3. nagrada: 10.000 SIT Informacije po telefonu 031 733 702 !------------------------------------------------------------------1 [PRIJAVNICA [Ime, priimek:________________________________________ | Naslov:_________________________________________ [Telefon:___ I Prijavljam . _fotografij(o). | Izjavljam, da so poslane fotografije moje, izvirne, nikjer objavljene in da se [Strinjam s pogoji natečaja. TD Čemšenik lahko uporabi izvirnike za morebitne razstave, tiskanje ali objave v medijih.Strinjam se, da TD Čemšenik objavi 'moje podatke v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Podpis: o KSEFTI + Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in j—,, video strani /ZV snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z 4 # g možnostjo sponzoriranja (tdaaitß 'UiCLfl tf trženje in produkcija za gospodarsko * ■'' * interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP , E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA S LOKALNA TELEVIZIJA I V SLOVENIJI | - ■ , OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O o PG ŠUM d.0.0. • Prešernova cesta 21 1410 Zagorje ob Savi PG Šum d.o.o. je med vodilnimi podjetji v Sloveniji na področju založništva voščilnic. Naš cilj sta rast in kakovostno poslovanje na osnovi kakovostnih izdelkov. Omenjene cilje lahko dosežemo s prodornimi in zanesljivimi ljudmi. Če vidite svoje mesto v urejenem in uspešnem okolju, vas vabimo, da se nam pridružite. 1. tiskarza izdelavo voščilnic (m/ž): • srednješolska ali poklicna izobrazba ustreznega profila • vozniški izpit B kategorije Zaželjene vendar neobvezne so naslednje izkušnje s področja tiskarstva: • priprava delovnih sredstev (klišejev, predlog ipd.) • deio na zaklopnem stroju • delo na rezalnem stroju 2. komercialist na terenu (m/ž): • srednješolska izobrazba ustreznega profila • vozniški izpit B kategorije • predhodno znanje in spretnost pri delu z računalnikom (preglednice, uporaba baz podatkov) Od kandidatov pričakujemo komunikativnost, prodornost in samostojnost pri delu ter visoko sposobnost planiranja terenskega dela. 3. skladiščnik/pomožni delavec (m/ž): • poklicna izobrazba ustreznega profila • vozniški izpit B kategorije • poznavanje dela z računalnikom (skladiščno poslovanje) . spretnostza ročno delo (sortiranje, štetje ipd.) Delovno razmerje pod tč.1 bomo sklenili za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom, pod tč.2 in tč.3 pa za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja. Svojo prijavo pošljite do IS.aprila 2006 na naš naslov ali po elektronski pošti Dasum@siol.net. IV| ELEKTROPROM tf.o.«. toke 22 1412 KISOVEC tel.: Ol »IT ISO fei: 02 14 71 224 www.clcktroproni.ii (71/J ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ « trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje KŠEFTI IM7.: 03 56 64 250, GSM: 040 267 411 IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA IN MONTAŽA MARN VRANSKO 186, 3305 VRANSKO ml /frOrc- 03 5725 10.6- mobi: 041 508 655 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje, Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje, Tel.: 56 28 349 ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM ©I PODJETNIŠKA 2006 Priznanje Podjetnik leta 2006 je prejel Miloš Urbanija, ustanovitelj, večinski lastnik in glavni poslovni strateg podjetja Ultra iz Zagorja. Podjetje je ustanovil s še dvema partnerjema leta 1989. Njihov prvi izdelek je bil ultrazvočni merilec razdalje, namenjen merjenju višine materialov v silosu. Leta 1995 so začeli razvijati izdelek, ki je zaznamoval celotno nadaljnjo obdobje podjetja, in sicer merilni sistem za podzemne rezervoarje. V Ultri so želeli razviti rešitev, s katero bi bilo mogoče na daljavo meriti količino goriv na bencinskih servisih in v skladiščih. Ta rešitev je bila za nadaljnji razvoj podjetja ključnega pomena. Na njeni osnovi so namreč razvili rešitve za različne dejavnosti. Ultra ima tako danes tri ključne razvojne in proizvodne programe: 1. Program Ultra Energy ponuja celovito rešitev za spremljanje goriva od naftnega polja do kupca goriva na bencinskem servisu. Naftna družba ima v vsakem trenutku vpogled nad zalogami goriva, celoten proces nabave in transporta je avtomatiziran. Ultrino rešitev uporabljajo številne naftne družbe po vsem svetu. 2. Program Telargo je sistem za sledenje, nadzor in komunikacijo z vozili. Sistem omogoča sledenje vozil, spremlja učinkovitost voznega parka in stroške ter pomaga povečati učinkovitost podjetja. Ultra je za trženje rešitve v Ameriki ustanovila podjetje Telargo, v katerega je lani japonska korporacija NTT DoCoMo vložila 28,6 milijonov dolarjev. Ultra je v podjetje vložila zgolj pravico do uporabe patenta, za kar ji je NTT DoCoMo priznal 51-odstotni delež v Telargu. 3. Program M-Pay je najbolj obetaven program Ultre. Gre za sistem za plačevanje z mobilnimi telefoni, ki združuje visoko tehnologijo in široko uporabnost. Patentirana rešitev M-Pay dejansko spreminja mobilni telefon v plačilno sredstvo, saj lahko z njim plačujemo na skoraj vseh prodajnih mestih. Rešitev so že preizkusili v številnih državah, med drugim na Japonskem, v Maleziji, Braziliji, Savdski Arabiji, Hrvaški in drugod. Ultra je danes mednarodno visokotehnološko podjetje, s hčerinskimi podjetji in predstavništvi v več državah. Zaposluje 180 ljudi, od tega jih dela tri četrtine v razvoju. Ultra opravlja pionirsko delo na področju razvoja aplikacij za mobilno telefonijo, kjer so ji bili podeljeni tudi trije patenti. Glavni strateg podjetja je Miloš Urbanija, ki je postal večinski lastnik podjetja, potem ko sta iz Ultre pred leti izstopila druga dva soustanovitelja. Šlo je pravzaprav za ustanovitev odcepljenega podjetja, saj sta del dejavnosti, ki ni sodila v strategijo Ultre, prenesla v novo podjetje. SODELOVANJE PRI VZPOSTAVITVI CIRDT Ultro lahko najdemo tudi na seznamu članov iniciativne skupine za ustanovitev slovenskega centra za industrijski dizajn in razvoj tehnologij. Center, ki nastaja po vzoru Stanford University Institute of Design ali tako imenovanem d.school, bo skušal zagotavljati kadre in razvojne tehnološke rešitve. V okviru študija bo vzpostavljeno sodelovanje iterdisciplinamih timov domačih in tujih profesorjev in študentov. Skupina podjetij, ki sodelujejo v iniciativni skupini, pa bi študentom zagotavljala delo na praktičnih primerih in v določenih primerih tudi prostore. Treba je poudariti, da bi CIRDT kot izobraževalna ustanova zagotavljal kadre, ki bodo sprejeli način mišljenja po stanfordskem vzoru, ki ne pomeni le industrijskega oblikovanja, temveč celovito ustvarjalno reševanje težav podjetij in družbe. Profesor Vahčič (EF) je že organiziral tak razred, ki v sodelovanju s podjetjem Ultra dela pri konkretni študiji primera avtomobila, ki je prek UMTS povezan z internetom. 2006 “Za nas iz Zasavja velja, da znamo globoko zakopati. V Ultro smo se zakopali, ko smo spoznali, da do podzemlja ni več dovolj globoko. Da je treba iz revirjev vstopati v nove, paralelne svetove. Pri tem sta nas ves čas vodila dva temeljna principa - da ničesar ne bomo preprodajali in daje ta bazen za nas premajhen. Drugače povedano, mladi revirski štipendisti smo se zavezali, da bomo tržili le lastno znanje in da bomo šli z njim v svet. Ne glede na to, ali smo se lotili merilnih naprav za bencinske servise, sledilnih naprav za transportno-logistične flote ali mobilnih plačilnih sistemov - vedno sta ta dva principa vodila naša razmišljanja in dejanja: lastno znanje in cel svet! Ko pa enkrat daš na svetovni trg lastno znanje, se začnejo dogajati neverjetne reči: svet se odzove! Kar naenkrat ne hodiš več le ti okrog, ampak pričnejo drugi hoditi okrog tebe. Svet pride naokrog: greš v Macao, pridejo pa Brazilci; greš na Japonsko, pridejo pa Američani... In znanje se prične prepletati, bogatiti, plemenititi. V teh letih smo se naučili najfinejših navad japonske korporativne kulture in podrobno spoznali tranzicijsko vzhodno Evropo; v družbi s svetovnim playerjem smo vstopili na zahteven sevemo-ameriški trg - in od blizu spremljali prebujanje Latinske Amerike. Ves ta čas pa razvijali tisto, v čemer smo najboljši: na prvi pogled samoumevne, a v resnici hudo predrzne rešitve. Če bi moral našo zgodbo povedati še preprosteje, potem bi rekel, da smo delali predvsem za avto in za telefon. A če sta ta dva predmeta mnogim v Sloveniji še vedno motiv zaslužka, smo mi v njih videli mobil razvoja: ves čas nas je zanimalo, kaj ju druži, kje ju je mogoče spraviti skupaj - in kako ju potisniti še bolj naprej. Najbolj univerzalno uporabljani napravi smo razvili v kompleksne sisteme upravljanja - informacij, resursov, ljudi in poti. Ko hočete preveriti, kaj v angleščini pomeni naš presežnik “ultra”, vam računalnik reče, da je to nekaj, kar je “far beyond the norm”, daleč onstran norme. Pri tem preseganju navadnega naletite na oznake, kot so “ekstremno”, “fanatično”, “radikalno” in “brezkompromisno”. Predlagani besedni zvezi pa sta, zanimivo, ultra reformer in ultra ukrepi. Ponosen sem, da ste s priznanjem za podjetnika leta v našem timu prepoznali resno ekipo, ki seže čez normo. Pri tem smo res ekstremni in fanatični - ampak le tako se da danes premikati svet. Zato so danes naši fantje in punce na vseh koncih sveta - in zato je danes naše znanje bogatejše kot kdajkoli doslej. Zato bo tudi moja zahvala brezkompromisna: priznanje vidim kot potrditev, da smo že ves čas na pravi poti - da pa cilj še zdaleč ni dosežen. Zato hvala vsem ultra reformeijem - in se vidimo jutri zjutraj.” Besedilo: Irena Meterc KOLUMNA © ALEKSU POREDIM K: UBIJ GA, m TVOJ BRAT To je ena izmed krilatic z “brdovitog Balkana”, velja pa za cel svet. Tudi t. i. cvet zahodne civilizacije je globoko podvržen tej težnji. V srednjem in novem veku se je največ klalo po tistem delu Evrope, ki je danes globoko zasidran v Evropski uniji. Nazadnje smo bili priče ubijanja na Balkanu, ki ni prineslo napredka nobeni izmed vpletenih strani. Posledice vojne se najbolj čutijo v revščini in pomanjkanju večine tamkajšnjega prebivalstva. Dokler so bili pijani od nacionalizma, je še nekako šlo, potem pa je prišla kruta streznitev. Ali smo mi kaj boljši, ali je “razsvetljeni” del Evrope kaj boljši? Poglejmo samo ravnanje z Afričani, ki skušajo priti v Španijo. Priseljenci iz tretjega sveta, ki imajo več sreče in jim evropske države odobrijo bivanje, so uradno sicer sprejeti, a jih “bela rasa” gleda postrani. Ni čudno, da se mnogi med njimi počutijo kot drugorazredni državljani. Bolj zaradi porekla in verske pripadnosti kot iz političnih razlogov “uslužbenci najbolj svobodne države na svetu” trpinčijo afganistanske in iraške ujetnike. Vendar to še ni ubijanje. Ubija se posredno. Pri tem ne mislim “pitja krvi” in posledično krajšanja življenja “smrdljivi zalegi” prišlekov iz Afrike in Azije. Kdor je dovolj močan, zdrži psihične pritiske, ker je bistveno pomembnejše, da zasluži denar za boljše življenje. Obstaja bistveno večje morišče, ki ga pilatovsko odobravajo “civilizirani politiki in diplomati s polnimi ritmi”, ko ne naredijo nič konkretnega za rešitev nastalih razmer. Darfur in številna območja nerazvitega sveta trkajo na njihovo in našo vest. Oni in mi se obnašamo, kot bi se to ne dogajalo. Dvignemo roke, češ, nič se ne da storiti, po drugi strani pa “javkamo” vsakič, ko kje “preveč kihne kakšen piščanec”. Nevladne organizacije si hvalevredno prizadevajo lajšati krizne razmere, toda vzvodov za odpravo vzrokov, ki vodijo v nevzdržno stanje nedolžnih ljudi, nimajo. Za to je potrebno odločno posredovanje mednarodne skupnosti, ki se v dokumentih sklicuje na človečnost, ko je treba resnično pomagati, pa se “podela v hlače”. Še vedno so v ospredju nacionalni interesi in podleganje moči dobička in kapitala. Globalizacija do neke mere povezuje, po drugi strani pa ubija. Razlog je v tem, da se ne zavedamo živo, da smo s trpečimi na drugem koncu sveta povezani. Vsi smo ljudje in še nekaj je: če bomo še naprej dopuščali trpljenje “črncev”, jih bomo morda res oslabili, a hkrati poteptali človekoljubna načela, na katerih naj bi stala naša civilizacija. Očitno ne stoji, ker namesto pomoči in sožitja prevladuje hinavščina. Zahodna politika peha svoje ljudi, da se grebejo za svoj vsakdanji kruh v kapitalizmu, ki “melje in stiska, moči, oblasti gumbe pritiska”. “Kaj se bom menil za Darfur ali Kongo, za umiranje zaradi revščine in bolezni, ki jih bogati del sveta že dolgo ne pozna več? Najprej moram sam poskrbeti za svoje preživetje, potem pa bom morda prispeval kak tolar za človekoljubno pomoč.” Tako razmišljamo. Povsem legitimno. Pri tem pomagamo vzdrževati ureditev, ki ubija. Posredno smo torej morilci. V boju za obstoj izpodrivamo slabotnejše, čeprav to ni potrebno. Če Gordijski vozel je v tem, da iščemo srečo na materialni osnovi. V razvitem svetu res živimo udobno, a posredno povzročamo trpljenje nerazvitih. Namesto da bi bili nekdaj koloniziranim državam učitelji, se do njih obnašamo kot barbari. Delamo enako kot pri osvajanju Novega sveta, ko se je zgodil najhujši genocid v človeški zgodovini. Kolonizatorske vojaške predhodnice so pobile toliko ljudi, da sta Hitler in Stalin proti njim le vajenca. Na milijone “primitivcev” so potolkli, potem so njihove matične države zavladale očiščenim območjem, po nekaj stoletjih izgubile primat, vendar obdržale vpliv, ki je v nekaterih predelih Afrike iz nekdaj cvetočih dežel ustvaril domovanje vojne, lakote, revščine in prezgodnje smrti. Z materialističnim pogledom na svet ne bo nobena deklaracija uspela rešiti smrti zapisanih. Potreben je dvig zavesti in z njim spoznanje, da smo vsi na isti barki. Dokler se tega ne bomo zavedali z “dušo in telesom sleherni trenutek našega življenja”, se bodo Darfuiji ponavljali. Politiki, kakršen je slovenski predsednik, zasavski rojak dr. Janez Drnovšek, bodo še naprej dobivali pod nos opazke, da so “neuravnovešeni”, “čudni”, “zmedeni” in “zblojeni”. Resnica je preveč boleča za nas, da bi ji prisluhnili. “Bog, odpusti nam, saj ne vemo, kaj delamo!” © DRUŠTVENO Člani Fotografskega društva Jesenice so praznovali lani častitljivih 80 let svojega obstoja. »Ponosni smo,da smo vaši prijatelji,» je dejal v pozdravnem govoru Vinko Žagar, predsednik hrastniškega kluba, v četrtek, 23.marca 2006. V tokratni izmenjavi skupinske razstave se predstavlja 22 avtorjev z 32 fotografijami. «Tudi mi smo veseli sodelovanja z revirji, »je dejala predsednica kluba z Jesenic Marija Heberle Perat, »saj izhajajo že iz delavskih časov...« Vinko Skale, predsednik FZS Prvič je prišel v Hrastnik tudi predsednik Fotografske zveze Slovenije Vinko Skale: «Po pošti in brošurah, ki jih dobim iz vašega kraja, lahko sklepam, da ste me najaktivnejšimi v Sloveniji...« Večer je popestrila s kitaro Nika Zavrašek, S.letnik GŠ Hrastnik. Dodajmo še to, da si bomo po 6.aprilu razstavo fotografij z Jesenic lahko ogledovali do S.maja v zdravstvenem domu. Besedilo in fotografiji: Fanči Moljk V galeriji delavskega doma v Hrastniku so se v petek, 31.marca 2006, zbrali ljubitelji turistične dejavnosti na programsko volilnem občnem zboru. Prisotnih je bilo tudi nekaj učencev, ki so za svoj izbiri predmet izbrali turistično vzgojo. Predsednica TD Ffrastnik Mojca Greben Mojca Greben, predsednica društva, je najprej preletela dejavnost preteklega leta, ki je bila zelo pestra. Poleg ustaljenih dejavnosti kot so kramarski sejem, sejem cvetja, Sovretov pohod, strokovna ekskurzija, ocenjevanje kraja in prireditev Veselje je pri nas doma, so sodelovali še na izjemnih prireditvah kot je sprejem evropskega pod prvaka Petra Kauzeija pa oldtajmerjev in podobno. Tako bo tudi v letu 2006. Spomnili so se tudi ustanovitve TD Hrastnik leta 1976, kar bo treba po tridesetih letih malo raziskati in proslaviti. Zbor je pozdravila tudi Marija Juraja, predstavnica TD Trbovlje, ki je najprej čestitala za ponovno prvo mesto Hrastnika na lanski uvrstitvi kategorije srednjih mest v regiji. Je pa predlagala, da skupaj nekaj ukrenejo glede delitve sredstev, ki prihajajo iz zakona o zapiranju rudnika. Vseh dvajset milijonov za turizem dobijo v CRL, kar se ji ne zdi logično. Podmladek Za opravljeno dejavnost jim je čestital tudi Jani Kraner, predstavnik občine in Silvo Ramšak, predsednik Društva diabetikov, ki si je želel za njihove izlete strokovno sodelovanje lokalnih vodnikov TD. Pri točki volitve so člani TD izkazali zaupanje v dosedanje vodstvo in ga ponovno potrdili. Slika in besedilo: Fanči Moljk NEKAJ O KRUHU Jezikovno etnološka skupina Društva U3 Univerze za tretje življenjsko obdobje Zasavska regija pridno proučuje našo dediščino. V četrtek, 16. marca, so medse povabili znano zbirateljico ljudskega izročila, upokojeno profesorico Dušico Kunaver in se pogovarjali na temo Kruhovo leto - etnološka dediščina. Nanizanih je bilo veliko dejstev, na katera morda v teh časih že skorajda pozabimo. Spomnila je na primer na zakon Marije Terezije, da mora fant imeti zidan dimnik, ko se poroči, kar je bil velik strošek, zato je marsikateri ostal vse življenje sam. Različne vrste kruha so spremljale različne dogodke v življenju človeka, od rojstva do smrti. Za praznike seje vedelo kakšen kruh mora biti na mizi. Kruh se je pekel z ljubeznijo in je bil spoštovan, zato je prisoten v veliko pregovorih. Les, kruh in voda so spremljevalci našega življenja, šege in navade pa prinašajo srečo ali nesrečo v hišo. Ob tem ni pozabila povedati o kmečkih običajih, narodnih nošah, kako ljudje cenijo delo. Medsebojno naklonjenost so si kazali fantje in dekleta pri delu tako, da so pomagali drug drugemu. Svoje trditve, kako so različni ljudje po posameznih pokrajinah, a vseeno enotni, je podkrepila z mnogimi dokazi, med drugim tudi z značilnimi narodnimi pesmimi, kijih pojejo ob različnih priložnostih. Vsi skupaj, predavateljica in obiskovalci, so jih nekaj zapeli in tako popestrili predavanje in obudili spomin na prejšnje čase. Nič kolikokrat je Dušica Kunaver poudarila kakšna škoda bo, če se dediščina ne bo ohranila, zato je prisotne vzpodbujala, da si čimveč zapisujejo, da ne bo šlo v pozabo, kako je bilo, se je delalo, živelo, ... Na žalost se je že marsikaj pozabilo in zavrglo, zato se ne bodo mogli zanamci ponašati z bogato dediščino svojih prednikov, ki se je ni treba sramovati. Leopold Odlazek - Lubo se je rodil v Puršenhausu v Žabji vasi Spominja se je kot naselja, kjer so živeli revni rudarji, redki med njimi so bili na malo višjem delovnem mestu. Otroci, ki so odraščali v tem okolju, so redko dosegli univerzitetno izobrazbo. Njegovi spomini so zaenkrat zapisani v brošuri, ki naj bi postala enkrat knjiga, kjer bo napisanega še marsikaj več. Zbral je tudi okoli 900 značilnih domačih besed, ki so jih uporabljali v Žabji vasi. Sam trdi, da to ni slovar, kjer bi bile zapisane vse domače trboveljske besede, ki so pravzaprav popačenke iz nemščine ali samo besede, ki so se uporabljale v tem okolju. V drugih kolonijah so nekatere stvari lahko poimenovali drugače. Lubo je zelo redkobeseden, veliko raje piše, zato so Literarni prijatelji prebirali odlomke iz njegovih zapisov. Leopolda Odlazka mnogi poznajo tudi kot dobrega športnika, vnetega balinarja, dobrega potapljača. Ljubiteljsko slika, fotografira, zbira gradiva, starinske predmete kulturne dediščine, ... Svoje znanje pokaže tudi mladim, da bodo npr. znali sami izdelati podobne igrače kot so jih imeli rudarski otroci nekdaj. Glasbene utrinke k spominom pa je prispevala Glasbena skupina SEKILI, ki jo poznajo nekateri kot Črne bliske, ki igrajo že od leta 1976 dalje. Besedilo in slike: Irena Vozelj DRUŠTVENO i--------- AKTIVNOSTI »PM TRBOVLJE Društvo prijateljev mladine Trbovlje je v petek, 24. marca organiziralo popoldansko ustvarjalno delavnico za otroke Skupaj so izdelovali risbice na temo »Vsi otroci sveta«. Nekatere izmed teh risbic bodo razstavljene na dobrodelni prireditvi, ki jo v sredo, 12. aprila organizira Društvo U3. Poleg tega pa niso pozabili tudi na materinski dan in so za mamice izdelali prav posebne voščilnice. V petek ob 18. uri pa se je sestal še Odbor za pripravo enodnevnih dejavnosti, ki deluje v okviru Kluba vzgojiteljev. Člani so se osredotočili predvsem na zbiranje novih idej in predlogov, da bi bile dejavnosti društva v prihodnje še bolj pestre in zanimive. Svoje zamisli bodo predstavili na naslednjem srečanju Kluba vzgojiteljev, ki bo v petek, 14. aprila. Intenzivno se pripravljajo na Občni zbor DPM Trbovlje, ki bo v sredo 19. aprila, ko bodo analizirali delo društva v letu 2005 in predstavili program dela za letošnje leto. Potekajo že priprave na letovanja, ki bodo tudi letošnje leto organizirana na Debelem rtiču, v Savudriji in Taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah. Prizadevajo si, da bi čim večjemu številu otrok, predvsem socialno in zdravstveno ogroženim, omogočili vsaj nekaj dni bivanja v zdravem okolju. Želijo narediti kar največ, da bo trboveljskim otrokom lepo, da bodo srečni in zadovoljni, da bodo lahko razvijali in dokazovali svojo spretnost in ustvarjalnost, predvsem pa jim želijo popestriti in polepšati počitniške dni. Na letovanje gre vsako leto do 200 otrok. Med njimi jih je veliko, ki bi brez tega počitnice preživljali doma, na dvorišču, prepuščeni sami sebi in ulici. Povezani so tudi s Centrom za socialno delo, z vrtci, šolami ter zdravstveno službo. Z njihovo pomočjo zberejo informacije o otrocih in družinah, ki potrebujejo pomoč. Vse več je družin, ki so jim skupne počitnice nedosegljive. Zato se starši pogosto odločijo za tovrstne počitnice za svoje otroke. Ker pa je ekonomska cena letovanj za vse več družin previsoka, se bodo potrudili, da tudi letošnje leto znižajo ceno letovanj in s tem omogočijo čim večjemu številu otrok brezskrbne počitnice. V mesecu aprilu za otroke organizirajo tri ustvarjalne delavnice. V petek, 14. aprila velikonočno delavnico, 26. in 28. aprila pa dve pomladni delavnici, ko bodo največ časa preživeli v naravi. DPM Trbovlje-Sekretarka;Lavra Izgoršek PISANICA RDEČA -LJUBEZEN GOREČA Imenitna gostja Dušica Kunaver, upokojena profesorica angleščine in ruščine, pisateljica, velika poznavalka ljudskega izročila, je privabila v četrtek, 30. marca 2006, v Knjižnico Antona Sovreta predvsem starejše obiskovalce. »Mladi žal ne poznajo tisočletne dediščine, ki so jo naši ljudje še pred kratkim živeli...V zadnjih nekaj desetletjih, z nastopom industrializacije, se je vse spremenilo...« je povedala že v uvodu. Žal ji je, da kmalu ne bo več današnjih osemdesetletnikov. Je pisanka okrogla kak oravsko kolo, da b’ b’la najina ljubezen tud’ ravno tako. ki so žive priče kulturne dediščine. Mladi še ljudskih pesmi, ki so spremljale vse dogodke na vasi, ne znajo več.«Delovne pesmi so bile vse vesele,« je dejala, »in iz vsakega večjega dela so na vasi napravili praznik, veseli večer...« Pozornost je posvetila tudi kolednikom, ki so imeli na vasi pomembno vlogo - pri svatih, pri koscih, pri vaških obhodih, ko so preganjali zimo ali želeli dobro letino. Pri tem so pokazali veliko duhovitosti. Pozornost je posvetila lesu, v katerem je duh, ki nas varuje. Še vedno ga radi prikličemo s trkanjem po njem... Dušica Kunaver trdi, da so bila slovenska dekleta samozavestna, saj se danes redko najde katera, ki bi si upala trditi: » Mili Bože, al sam lepa...« Prav tako fantje, saj je Ribničan pel, da je znan po cejlem svejti. Zaljubljenci so bili pa sramežljivi, saj nikoli niso izrekli ljubim te...To so pokazala lectova srca z napisom ali pa dekleta s pisanko ,kjer je bil prilepljen listek z verzom. Že to, da je fant dobil pisanico, je nekaj pomenilo. Včasih tudi užaljenost ali zamero. In se je razgovorila o pirhih, rumenicah, pisanicah, remenkah,.. .z neskončno pestrimi vzorci, značilnimi za posamezno pokrajino. »Takega kot je belokranjski pirh, v Evropi ni...« Že leta 1922 je Albert Sič zbral nekaj čez sto vrst pisanic... V razgovoru so obiskovalke pripovedovale tudi o svojih spominih na čase, ko so še živeli z naravo, Dušico Kunaver pa so presenetili z izrazom rep, ki ga v okolici Dola uporabljajo za velikonočno butaro. S prizadetostjo so se spraševali, kdo naj bi mladim dopovedal in kako, da se je treba zavedati svojih korenin in jih pokazati Evropi. Vmes pa so zapeli nekaj ljudskih... Besedilo in slike: FančiMoljk ŠPORT © ŠD TRBIČEK MEDOBČINSKE LIGE MALEGA NOGOMETA - ZAGORJE www.sd-trimcek.tk POKALNO TEKMOVANJU - 2006 Za uvod in pred začetkom spomladanskega dela malonogometne sezone 2005/06 je Športno društvo Trimček v sredini meseca marca organiziral tradicionalno vsakoletno Pokalno tekmovanje, katerega se je letos udeležilo 31 malonogometnih ekip, ki tekmujejo v štirih kakovostnih ligah. Samo tekmovanje seje pričelo s predtekmovanjem v kvalifikacijah, kjer sta si napredovanje v prvo kolo Pokalnega tekmovanja zagotovili prvouvrščeni ekipi iz posamezne skupine. Presenetljivo je to, da letošnje pokalno tekmovanje zaenkrat še ni prineslo večjih presenečenj, saj so se v drugo kolo tekmovanja uvrstili vsi papirnati favoriti. Omenim naj le visoki zmagi ekipe Bar Slavi/ Tref (14:1) in ekipe Trgotrans/Pizzerija Kukuca (11:1) nad svojimi nasprotniki. Žreb je določil, da bo že drugo kolo pokalnega tekmovanja (dvoboji za uvrstitev med osem najboljših ekip), ki se bo odigral 13. aprila, že lahko podal nekaj odgovorov na vprašanje, koga lahko pričakujemo med najboljšimi, saj je žreb namenil kar nekaj zanimivih dvobojev med ekipami, ki ciljajo prav na vrh samega pokalnega tekmovanja. Še bolj pa bodo zanimivi dvoboji tretjega kola tekmovanja, saj zmaga v tem kolu pomeni, da se je ekipa uvrstila med najboljše štiri ekipe v Pokalnem tekmovanju v letu 2006 in si s tem priigrala možnost potegovanja za Prehodni pokal, ki ga prejme zmagovalec Pokalnega tekmovanja. Zmagovalec pokalnega tekmovanja bo znan v zadnjem tednu meseca aprila, saj se bodo takrat odigrali zaključni dvoboji, ki se bodo končali s finalom najboljših dveh ekip, ki sta sodelovali v Pokalnem tekmovanju 2006, ki je bil organiziran pod okriljem Medobčinske lige malega nogometa Zagorje. Za osvežitev spomina naj spomnim, da bo časopis Zasavc tudi letos ob koncu malonogometne sezone 2005/06 podelil » Zlat prstan », ki ga bo prejel najučinkovitejši strelec vseh lig. Po polovici sezone - po 11. odigranih kolih nam pogled na lestvico pokaže naslednje: VRSTNI RED ZA ZASAVČEV “ ZLAT PRSTAN “ PO JESENSKEM DELU SEZONE — 2005/06: vreden 1 točko; v drugi 0.80 točke; v tretji: 0.65 točke; v četrti: 0.55 točke) 1. VINCEK (ŠD Prapreče - druga liga) 16,8 točk (21 zadetkov) 2. SMRKOLJ D. (ŠD Mlinše II - tretja liga) 15,0 točk (23 zadetkov) 3. KUBURIČ (KMN L’muhy - druga liga 14,4 točk (18 zadetkov) 4. POVŠE M. (Šentl./Gamsi - druga liga) 13,6 točk (17 zadetkov) 5. GROZNIK T. PARADŽIK (Žolne - četrta liga) (Medija - četrta liga) 12,7 točk 12,7 točk (23 zadetkov) (23 zadetkov) Gregor Guček 10. DRŽAVNO PRVENSTVO V TWIRLINGIJ Na športni dogodek, ki bo potekal v Športni dvorani Zagorje v soboto, 8. in v nedeljo 9. aprila 2006 vabijo: TWIRLLNG KLUB SVEA ZAGORJE, DPM ZAGORJE IN TWIRLING ZVEZA SLOVENIJE. V soboto od 8.30. do 19.30. ure in v nedeljo od 9.30. do 14. ure. Kaj je je twirling? Je mlada športna panoga. Ko opazujete nastop v twirlingu, boste takoj pomislili na mažorete. Vendar med mažoretami in twirlingom obstajajo določene razlike. Twirling zajema gimnastiko, akrobatiko, ples ter uporabo palice z izvajanjem predpisanih elementov v različnih težavnostnih kategorijah. Tekmoval-ke/ci tekmujejo posamično, lahko v parih ali ekipno. Twirling klub Svea Zagorje deluje uspešno že štiri leta in trenutno šteje 38 članic različne starosti. Je član Twirling zveze Slovenije, ta pa je članica Olimpijskega komiteja Slovenije ter evropske zveze C.E.T.B.. V Aprilu, natančneje 8. in 9. aprila je Zagorje gostitelj 10. državnega prvenstva v tem športu. Tekom dvodnevne prireditve se bo predstavilo približno 1000 tekmovalk in tekmovalcev in celotne Slovenije. Prvenstvo bodo sodili štirje sodniki z licenco iz tujine. Prvič pa bodo tekmovalci nastopili z 12-timi nastopi v različnih kategorijah. INTERVJU SLOVENSKA VOJSKA NUDI ZAPOSLITEV Tokrat smo obiskali Izpostavo za obrambo Trbovlje. Naš sogovornik je bil Branko Bunta, vodja izpostave, ki nam je predstavil organiziranost izpostave, njihov delokrog ter možnosti zaposlitve v Slovenski vojski. Funkcijo vodje izpostave ste prevzeli novembra lani. Kdo ste in kakšne so vaše poklicne reference? Sem univerzitetni diplomirani ekonomist Bunta Branko in v Ministrstvu za obrambo zaposlen od leta 1991. Do sedaj sem opravljal različne naloge in sicer poveljniške v Slovenski vojski, v civilnem delu na področju civilne obrambe ter zaščite in reševanja. Sicer sem tudi končal Solo za častnike Slovenske vojske. Torej imam kar nekaj delovnih izkušenj in izkušenj iz vojne za Slovenijo, saj sem bil aktivni udeleženec le-te in sem torej sedaj veteran. Ste prejeli kakšno odlikovanje? Sem. Bronasto medaljo Slovenske vojske in Bronasti znak Civilne zaščite. Kaj lahko poveste o Izpostavi za obrambo Trbovlje? Izpostava za obrambo Trbovlje je notranja organizacijska enota Uprave za obrambo Ljubljana. Naša izpostava ima sedež v Trbovljah, na Obrtniški cesti 12, zraven policijske postaje. V sklopu izpostave sta še dve informacijski pisarni in sicer v Hrastniku v stavbi Občine Hrastnik ter v Zagorju na Kidričevi 11, to je v stavbi Gasilskega doma. Kakšne so naloge izpostave oz. pisarn? Glavna dejavnost je opravljanje storitev upravnega organa s področja vojaških zadev vojaškim obveznikom oziroma državljanom. Med te v glavnem sodijo: vpis v vojaško evidenco, pridobivanje kadrov, vodenje in odločanje v upravnih postopkih na prvi stopnji. Omenili ste vpis v vojaško evidenco. Kako poteka? Vpis v vojaško evidenco opredeljuje Zakon o vojaški dolžnosti, ki določa, da se vpis v vojaško evidenco opravi na podlagi uradne evidence o državljanih. Po vpisu v vojaško evidenco upravni organ, pristojen za obrambne zadeve (to je naša izpostava), seznani vojaškega obveznika z dolžnostmi in pravicami vojaškega obveznika praviloma v koledarskem letu, v katerem dopolni 18 let. Letos bomo nove vojaške obveznike, ki so rojeni leta 1988 seznanili z vpisom v mesecu aprilu. Obveznike iz Trbovelj dne 19. 4. 2006, iz Zagorja dne 20. 4. 2006 in Hrastnika dne 21. 4.2006. Predstavili jim bomo pravice in dolžnosti ter možnosti za zaposlitev v Slovenski vojski. Predstavljena bo tudi tehnika (oborožitev in vozila). Kakšne pa so možnosti za zaposlitev v SV? Državljani lahko sodelujejo na tri načine: prostovoljno služijo vojaški rok, lahko se pridružijo pogodbeni rezervi ah pa se redno zaposlijo kot poklicni vojaki. Kje se lahko prijavijo in kakšen je postopek? Zainteresirani se lahko oglasijo v naši izpostavi ali pisarnah v času uradnih ur in bodo prejeli natančna navodila o postopku in sprejemnih pogojih. Lahko pa pokličejo na telefonsko številko: 56 26 125. Koliko časa traja prostovoljno služenje vojaškega roka? Prostovoljno služenje traja tri mesece. Med služenjem je pripadnik zdravstveno in nezgodno zavarovan, usposabljanje pa se šteje v pokojninsko dobo. Zagotovljene imajo prenočišče, prehrano, povračilo potnih stroškov in plačilo, ki znaša za tri mesece cca 155.000,00SIT. Kdo lahko služi vojaški rok in kje? Vsi državljani Republike Slovenije, stari od 18 do 27 let, če so sposobni ali delno sposobni za vojaško službo, nimajo ugovora vesti vojaški dolžnosti in niso odslužili vojaškega roka. To je predvsem zanimivo za »pavzerje«. Vojaški rok lahko prostovoljno služijo v: - vojašnicah v Postojni in Murski Soboti - napotitev 26. junija 2006, -vojašnici v Novem mestu - napotitev 18. septembra 2006, - vojašnicah v Postojni in Murski Soboti - napotitev 2. oktobra 2006. Kaj pa pogodbena rezerva, je tudi ta plačana? INTERVJU/PODJETNIŠKA C19 Prejemki pogodbenih pripadnikov rezervne sestave so naslednji: INFORMATIVNI IZRAČUN V NETO (za pogodbene pripadnike z odsluženim vojaškim rokom) Mesečna pripravljenost (v SIT) Usposabljanja (v SIT) Skupaj (na leto) v SIT Vojak 29.430,00 96.000,00 420.000,00 Podčastnik 29.430,00 116.000,00 439.000,00 Častnik 29.430,00 159.000,00 483.000,00 Povrnejo se stroški prevoza, poskrbljeno je tudi za prenočišče in prehrano. Kaj pa druge ugodnosti? Vsi navedeni prejemki so oproščeni plačila dohodnine. Pripadniki so zavarovani s 100-odstotnim nadomestilom plače od prvega dne bolniškega dopusta zaradi poškodbe na usposabljanju. Za oddih in rekreacijo lahko pripadniki izkoristijo proste počitniške zmogljivosti obrambnega ministrstva. Lahko torej zaključiva, da je vojaški poklic atraktiven zaradi samega poklica in tudi zaradi plačila. Branku Bunti hvala za informacije - vam mladi in polni moči pa v razmislek... Besedilo: Anton Šutar Slike: arhiv Zasavca-z lanskega nabora v Trbovljah TVEGANI KAPITAL Tvegani kapital je ena od najbolj uspešnih oblik financiranja malih in srednjih podjetij z visoko stopnjo tehnološke komponente. Aktivni solastniki, kar skladi tveganega kapitala so, lahko pripomorejo s svojimi izkušnjami v večini kritičnih situacij v razvoju podjetja. Podjetnikom pomagajo pri vzpostavljanju kontaktov s sorodnimi podjetji tudi pri reševanju tehnoloških problemov. Seveda pa je težava v tem, da podjetja sploh ne vedo, katere pogoje morajo izpolnjevati, da bodo privlačna za sklade tveganega kapitala. Nekateri od njih so: > Podjetje mora imeti zaposlene ljudi z ustreznimi izkušnjami, vodstvenimi sposobnostmi in energijo. > Potencialno velik trg z jasnimi možnostmi za donosno dolgoročno rast. > Jasno opredeljiva in znatna konkurenčna prednost, z boljšim konkurenčnim izdelkom/storitvijo, s prevladujočim položajem na trgu, ki omejuje vstop konkurence, ali s proizvodi, ki bolje zadovoljujejo bistvene potrebe. > Jasna potreba po kapitalu, ki bo podjetju povečala vrednost in uresničljivi finančni načrt, ki pušča tudi nekaj prostora za napake. > Učinkovite in gospodarne distribucijske poti. > Jasno opredeljeno lastništvo. > Preizkušeno tehnologijo, saj so vodstvena in tržna tveganja že brez tehnoloških tveganj dovolj velika, medtem ko so možnosti za prilagajanje obstoječe tehnologije za dobičkonosno poslovanje dobre. > Izvedljiva možnost izstopa, ki omogoča investitorjem tudi vnovčenje kapitalskih dobičkov. > Cena vložka, ki na koncu omogoča dober donos, če podjetje uspe. Potencialni donos mora biti ob upoštevanju morebitnih tveganj vreden vloženega časa in denarja. Skladi tveganega kapitala pričakujejo več kot 25-30 % letni donos na vložena sredstva. © PODJETNIŠKA ^ i------------ ODLOČILEN JE PRVI Investicijski proces v skladih tveganega kapitala se začne s prvim kontaktom med podjetnikom in investitorjem, nadaljuje s temeljitim pregledom podjetniškega projekta in odločitvijo o vlaganju sredstev, doseže vrhunec s procesom dodajanja vrednosti v podjetju ter zaključi z izhodom investitorja iz podjetja. Prvi kontakt med podjetnikom in investitorjem tveganega kapitala je najpogosteje poslovni načrt. Kljub privlačnosti poslovne ideje mora biti že pri prvem kontaktu s skladom tveganega kapitala predvsem njena predstavitev premišljena in dobro načrtovana. Najbolje je, da podjetnik izoblikuje scenarij predstavitve podjetniške ideje ter na podlagi lastne intuicije pripravi predstavitev kot celovito podjetniško zgodbo. Predstavitve se lahko loti tako, da na začetku naredi povzetek vseh ključnih dejstev in ugotovitev. V osrednjem delu od točke do točke širše pojasni vsako misel iz povzetka. Na koncu pa še enkrat ponovi tisto, kar je povedal že na začetku, tako da ključne misli ostanejo v glavah investitorjev tudi po končani predstavitvi. Naslednji pristop zajema začetek predstavitve s pomembnimi dejstvi, ki si sledijo tako, da so najpomembnejše predstavljene na koncu. Ta način je zelo uporaben pri predstavitvah podjetniških idej, kjer lahko ugotovitve in dejstva hierarhično razvrstimo od najmanj do najbolj pomembnih. Tako kot v prejšnjem primeru je tudi tu potrebno najpomembnejša dejstva na koncu še enkrat ponoviti, saj si s tem podjetnik zagotovi razumevanje s strani poslušalca. Zadnji predlagani način predstavitve poslovnega načrta poteka tako, da podjetnik začne na začetku in od točke do točke predstavlja posamezni del poslovnega načrta. Ko predstavi zadnjo točko, je predstavitev tudi končana. Ta metoda je uporabna, ko investitorji bistvo podjetniške ideje že poznajo in je potrebno pri posameznih točkah poslovnega načrta še kaj dopolniti ali uskladiti. Dejstvo, da je predinvesticijski postopek preverjanja podjetja najobsežnejši ter časovno najzahtevnejši del odločanja o investiranju v podjetje, pomeni, da je dobra pripravljenost, sposobnost in usmerjenost podjetnika k jasno zastavljenemu cilju lahko ključen, če ne že odločilen moment na skupni poti uresničevanja poslovnih izzivov partnerjev. SLOVENIJA NA »NU V PRIMERJAVI Z EVROPO Podatki Evropskega združenja tveganega kapitala (EVCA) so spet pokazali, da skladi ne vlagajo v začetne razvojne stopnje podjetij. Skladi so največ denarja namenili za odkup (41 odstotkov) in širitev podjetja (39 odstotkov). Vse to velja za sklade v Vzhodni in Srednji Evropi. Če pogledamo podjetja po vsej Evropi, so skladi kar 70 odstotkov denarja vložili v odkupe podjetij. Ti podatki zavračajo pričakovanja naših podjetnikov, da bi jim tvegani kapital, ki ga je v Sloveniji zanemarljivo malo, omogočil postaviti podjetje na noge. Za začetne razvojne faze, vse do priprave serijske proizvodnje, mora podjetnik sam zagotoviti potreben denar. Raziskava EVCA še kaže, da so podjetja, v katerih je prisoten tvegani kapital, gonilna sila novega zaposlovanja. V obdobju od leta 2000 do leta 2004 so v vsej Evropski uniji odprli 630 tisoč delovnih mest. Število zaposlenih v podjetjih, v katerih je prisoten tvegani kapital, raste v povprečju za 30 % letno. Za primerjavo navedimo, da je gospodarstvo vseh 25 članic Evropske unije raslo samo za 0,7 odstotka letno. Ponovno se lahko vprašamo, zakaj slovenska zakonodaja odganja upravljavce tveganega kapitala. Prav tako so se leta 2004 zelo povečale naložbe skladov tveganega kapitala v podjetja. Skladi so vložili 547 milijonov evrov oziroma za dobro petino več kot v letu 2003. In kje je v teh podatkih Slovenija? Seveda, spet na dnu, kot smo lahko pričakovali. Slovenija je edina država v regiji, ki za leto 2004 nima podatka o vloženem tveganem kapitalu. Povedano drugače: ničla v tabeli lahko pomeni, da skladi tega leta v Sloveniji niso vložili niti enega evra. Vse kaže, da slovenske podjetniške ideje ne obljubljajo dovolj visoke stopnje donosa za investitorje. Očitno bo določen del tveganja morala prevzeti država, ki že pripravlja osnutek zakona o skladih tveganega kapitala in obljublja vzpostavitev državnega sklada še v letošnjem letu. Tabela: Delež naložb lastniškega kapitala v % BDP (2004) Bolgarija* 1,1 Švedska 0,78 Nizozemska 0,71 Velika Britanija 0,56 Francija 0,39 Evropa 0,32 Španija 0,27 Norveška 0,27 Nemčija 0,23 Slovenija** 0 * Večino denarja so vložili v samo dva zelo velika projekta, zato podatki niso pravi pokazatelj slike v gospodarstvu. ** Opomba: tudi v letu 2003, ko je delež znašal 0,01 odstotka, se je Slovenija uvrstila na zadnja mesta v Evropi. Vir: EVCA (European Venture Capital Association) Pripravlja in ureja: Irena Meterc DRUŠTVENO © Težko je verjeti, da čas tako beži. 26. marca se je obrnil že sedemdeseti list življenja Nande Guček. Trdoživost, vztrajnost, delavnost ... so še vedno spremljevalci njenega življenja. Delo pri Mladinskem gledališču, pevskih zborih...... poleg učiteljevanja, so zapolnjevali njene dni. Njena družina jo je dobrohotno spremljala in podpirala. Tudi ona jim ni ostala dolžna, saj je dovolila svojima sinovoma, da počneta v življenju to kar ju veseli. Kljub njenemu natrpanemu urniku jima je znala vzpodbuditi želje po znanju, ljubiti glasbo, naravo... Res, vsak trenutek mojega življenja je moral biti do vrha napolnjen z novostmi, pove. V življenju mi ni bilo dano, da bi živela razsipno. V družini smo živeli preudarno in skromno, kar nam koristi tudi danes, v teh kriznih časih. Nikoli ni sama, zato se je srečala v Domu Svobode na praznovanju svoje okrogle obletnice s svojimi gledališčniki in pevskim zborom. Povabili so jo na sestanek, imeli so vaje in se poslovili. Ostala je skupaj s Katarino Pajer in klepetala. Potem sta si šli ogledat, kako bi pripravili sceno za eno od treh iger. Čakajoč na Nando Tam jo je čakalo prvo presenečenje - čestitali so ji njeni gledališčniki. Bernard Kovačič jo je peljal v avlo, tam jo je čakal pevski zbor, da ji je zapel. Tako so jo presenetili tisti s katerimi je preživela neštete ure. Dali so ji torto, ji iskreno čestitali in pripravili slavje. Presenečenje je bilo tolikšno, da si ni opomogla še nekaj naslednjih dni. Ko smo jo pobarali, da bi nam kaj povedala o sebi, je z zanimanjem gledala televizijsko oddajo Trenja o šolski problematiki. Se vedno hoče biti »na tekočem« glede šolstva. Temu se ne čudimo, saj so njeni gledališčniki tisti iz nižjih razredov, pa vse do tistih, ki vztrajajo že desetletja, ali pa se morda vračajo po nekem določenem času, ker jim kar nekaj manjka. To pa je argument, zakaj lahko nekdo ohranja svoj mladostni idealizem in kako je mogoče pritegniti k sodelovanju mlade in tiste manj mlade. Človek, ki vse dela z veseljem in ljubeznijo, si najde čas tudi zase. Moram ohranjati zdravje in kondicijo. Kdor pozabi nase, kmalu obnemore in lahko le še tarna. Tega sama ne počne. Vzame si čas in gre. V hribe hodi redkeje, ali pa se tja odpravi z avtom. Včasih smo delali kar lepe ture. Hvala Mariji in Vinku Pfeiferju, da sta me skrbno vodila in spravila tudi na Triglav, Prisojnik, Vogel... Kako so lepi spomini! Ne pozabi povedati, saj je hvaležna vsakomur, ki ji je naredil kaj dobrega. Iskreno ji vse lepo želimo tudi v uredništvu Zasavca! ..,a za mene... Dajmo, razdelimo jo Besedilo: Irena Vozelj Slike: Luka Rus VEČER 8ALAMAR8KE0A POŽELENJA ALI 8. ZA8AVČEVA SALAMI J ADA začetek, nadaljevanje in konec Ako ste nam verjeli, da prvega aprila ne bomo vsi noreli, ker pač drugo delo bomo takrat imeli... razočarali se niste, ko ste prišli na Vidrgo med salama®iste. V petek zvečer - no, ta večer komisija ni šla na pir, ker so imeli delovni nemir: Salamcam slastnim so se posvetili in jim vso pozornost V soboto zvečer se družba zbrala je vesela, ker si je dobrot namenili. salamarskih zaželela, družbe in klepeta, smeha in plesa je hotela. So se vsi trije raufnki smehljali, ko nagrajence najboljših letošnjih salame Najprvo so si jezičke namočili, da lažje podelitvi so čakali. priznanj in nagrad so sledili. Za vse sta božji dar gostinec z Vidrge in iz Goriških Brd vinar. Čeprav pomembno je sodelovati, je še lepše zmagovati. Ta prvi s ta najboljšlo bil Stane je Bokal, takoj za njim, ta drugi Simon Macerl je sledil, da o Fani Novak ne bi kakšne besede preveč zgubil, je naš Peter nagrade podelil. Nato se izvršitev sodbe je začela, salame izginjale so spred oči in pokončala druščina jih je smela. Dežurni krivci za članek še niso obsojeni, zato imen (še) ne bomo zapisali. Uredništvo Zasavca VINSKA KLET GORIŠKA BRDA’ #^brici Bagueri A+ Quercus mesnica, delikatesa ferdi TRS REVOLUCIJE z6. TRBOVLJE. TR: 03/5« 3/640 GRAFIKA GRACER 3000 Celje, Lava 7b, Slovenija tel.: +386(0)3/545-26-66, gsm: +386(0)41/617-878 e-mail: grafikagracer@siol.net OBČINA ZAGORJE VINOTEKA laOPOTEC Tržnica Zag,oi3 ŠK( PLATINI PODOBN/ KOVINA OTON ŽUPANČIČ KIT/ LOI ITAJSKA ^jNCAR-SKA PEC OTROŠKO VOZILO. SKIRO /SEBINA ŽARE ŽEN ziv/ IVALZ ILCEM ŽABJA OKONČINA STARO- RIMSKI POZDRAV BRITANSKI PEVEC ASTLEY VISOKO USTNATO DREVO LUKA V JUŽNEM MAROKU ELEKTRO- STATIČNEM POSTOPKU KNJIGA ZEMUE- VIDOV, ATLAS PRIPADNIK LJUDSTVA Z BORNEA GRAVI NA: italijanska igralka KARAFA: steklena posoda SATARAŠ: zelenjavna jed DAJAK: pripadnik ljudstva z Bornea Vicoteka V kinu Sredi filma se oglasi ženska: “Gospod, roke stran! Pa ne vi, vi na levi!” Nekaj časa je tiho, potem drugič: “Gospod, vi ste nesramni! Umaknite že svoje pohotne roke! Dam vam deset minut časa, potem pokličem policijo!” Spomini Dva starejša možaka v gostilni obujata spomine na pokojne prijatelje. "Veliko jih je že odšlo, od vseh pa najbolj pogrešam Franca," je dejal eden. “Zakaj pa ravno Franca?" “Poročil sem se z njegovo vdovo.” Nesramnost “Ta gost je bil pa brezmejno nesramen," je rekel natakar kolegu. “Zakaj?” “Naročil je kavo, mi dal dva stotaka napitnine, kave pa ni plačal." Samotni otok “Z ženo sva šla letos na dopust na samotni otok. Bilo je res lepo, sama sva bila na krasni peščeni plaži. Začela sva se igrati, najprej je ona mene zakopala v pesek, potem pa jaz njo ...” “Res krasno!" “Točno. Prihodnje leto bom šel spet tja in morda jo bom odkopal.” Misli Če se butelj odloči za poroko, je najbolje, da vzame buteljko. PABERKOVANJE Georges Simenon, belgijski pisatelj, ki je napisal serijo o znamenitem inšpektorju Ma-igretu, je nekoč delal reklamo za svoj roman tako, da ga je pisal v izložbi neke trgovine, radovednim mimoidočim na očeh. Končal ga je v dveh tednih, pisal pa je po osem ur na dan. V 16. stoletju je bila v Firencah popularna nenavadna igra na srečo, ki se je imenovala »deček ali deklica«. Ljudje so stavili visoke vsote na spol bodočih novorojenčkov. jMt:. Razvedrilo —-Krajša cas. DARILO ZA NOVE NAROČNIKE Naročite se na RAZVEDRILO in postanite naš redni naročnik. Z naročilom dobite praktično darilo: ASTROLOŠKI ROKOVNIK! Več na www.razvedrilo.si AKCIJA VELJA OD 01. 03. 2006 DO 31.05.2006! ali po telefonu: 01/56-36-100 RAZVEDRILO © Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 14. aprila 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 7/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 6/2006 so: Nives Potočnik, Loke 17, 1420 Trbovlje - bon za 5.000. 00 sit Katja Poznič, Dolenja vas 47, 1410 Zagorje- bon za 3.000. 00 sit Ivanka Kerin, Trg pohorskega bataljona 7, Kisovec -bon za 2.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.^. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO V TRGOVINI JAKA V ZAGORJU ZOPET UGODNE CENE KEKSOV LINŠKI KEKSI V REFUZI 1 KG SAMO 595,00 SIT 2,49 € VENČKI KOKOS V REFUZI 1KG SAMO 660,00 SIT 2,67 € DOMAČI PRIJATELJ V REFUZI 1KG SAMO 770,00 SIT 3,22 € VABLJENI POSEBNA PONUDBA TRAJA DO 19.04.2006 TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 ALI Sil PREPOZNATE? Bil je prvi april in minil je tudi, brez kakšnih večjih preštrihancev. Upamo, da je komu le uspelo koga nafarbati, saj hec mora bit. Zagotovo pa ne bo naapriljen tisti, ki se bo prepoznal na naši fotografiji! Ko se bo javil Marti na gsm 041 410 734 - in če ne bo odlašal predolgo, se pravi, do 14. aprila ima čas- se bo lahko mastil z dvema pizzama in in jih poplaknil z dvema coca-colama v pizzeriji Čebelica na Izlakah. No, ni nujno, da vse sam poje! PIZZERIA ČEBEIICA YRAÖCYIÖ motej Valvazorjeva 2, IZLAKE. Tei.: 05/56-74-157 In še ena uganka: Glede na to, da bodo skoraj prazniki in en prost dan več, se malce pozabavajte s tole fotografijo. Prisežem, da ni pornografija!!!! Kaj pa po vašem je (so) tole čudo? Za pravilen ali skoraj pravilen odgovor vam obljubljamo nagrado ‘v obliki’ povzročitelja tega obsednega stanja. [Kupon s podatki pošljite na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage[ 3,1410 Zagorje, do 18.4. 2006. Na fotografiji je (so):_________________________________________________| I Ime in priimek:________________________________________________________| | Naslov:________________________________________________________________| I Telefon:________________________________________________ i________________________________________________________________________i © ŠPORT HRASTNIKU Številne obiskovalce v poslovni dvorani je v petek, 24.marca 06, najprej pozdravil predsednik Športne zveze Hrastnik Franc Vidovič, nagovoril pa jih je tudi župan Miran Jerič, ki je bil vesel lanskih športnih uspehov na vseh področjih, še posebno Petra Kauzerja ml, ki je z uspehi na divjih vodah ponesel svoje ime tudi v svet. Zahvalil seje športnikom za vztrajnost, prav tako njihovim staršem, trenerjem in sponzorjem. Najprej so podelili priznanja Športe zveze, ki so ga za tekmovalne dosežke v letu 2005 prejeli: Rosana in Denis Hrstič, Igor Jamšek, Gregor Klepej, Janoš Peterlin, matic Stoklasa, Kaja in Urša Kušar, Žiga Zalokar, pri RK Dol TKI Hrastnik pa ekipa pionirjev letnik 92 in 91 ter članska ekipa. Priznanje so dobili še članska ekipa KK GD Hrastnik in rafting ekipa Forstek Bloudkovo bronasto značko so za večletno uspešno delo na področju telesne kulture prejeli: Franc Kaluža RK Dol TKI Hrastnik ter Robert Sticher in Branko Vretič, člana BD Steklarna Hrastnik. Bluoudkovo srebrno značko so letos podelili Gizeli Greben, prizadevni članici Planinskega društva Hrastnik. Športnik leta 2005 pa je že petič mladi kajakaš Peter Kauzer, član BD Stekama Hrastnik. Največji uspehi: 2.mesto v Tacnu na evropskem prvenstvu v slalomu, član ekipe, ki je osvojila v Tacnu prvo mesto, na svetovnem prvenstvu v Sydneyu pa tretje. Je tudi prvak na članskem državnem prvenstvu in ima status kategoriziranega športnika svetovnega razreda. Najboljša ekipa leta 2005 pa je članska ekipa Kegljaškega kluba Sinet, ki je v LA slovenski kegljaški ligi osvojila S.mesto. Podelitev sta popestrila pevka Neva Mam iz Zagoija in pianist Peter Urek, točke pa je povezoval Marko Planinc. Večer se je nadaljeval s prijetnim druženjem ljubiteljev športa. Slike in besedilo: Fanči Moljk KK DOL TKI HRASTNIK MINI ROKOMETU Prijatelji športa, trenerji, starši,...so v teh dneh že dobili vabila RK Dol TKI Hrastnik za Vll.odprto prvenstvo Zasavja v mini rokometu s sloganom ROKOMETNA ŽOGA JE NAŠA DROGA. Tekmovali bodo letniki 95, 96 in mlajši v dveh kategorijah, na štirih lokacijah - v dvorani Dolanka pa še v športnih dvoranah v Hrastniku, Zagorju in v Laškem z začetkom ob ll.uri. »Letos bo tudi bogat spremljevalni program,...« je dejal Marko Planinc, predsednik pripravljalnega odbora. V šotoru bo zabava, zunaj vožnja z balonom in še marsikaj. Zaradi boljše organizacije želijo, da se društva prijavijo do lO.maja. «Pravila tekmovanja so tudi na spletni strani www.rk-riol.si. ki je še v nastajanju...,« je povedal Marko Jerič, ki skrbi zanjo. Tehnično plat je prevzel Tadej Hršak, tekste pa prispevajo stari mački prizadevnega dolskega kluba Slika in besedilo: Fanči Moljk AIJSTRIAN CLASSICS 2006 18. marca je v avstrijskem Worglu potekalo zelo močno pokalno tekmovanje Austrian Classics. Med 780 prijavljenimi tekmovalci so barve Slovenije zopet odlično zastopali člani kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje. Pri nastopu v glasbenih formah je Tina Koder, v kategoriji mladink, z odlično predstavo za sabo pustila vse tekmice ter tako osvojila prvo mesto. Z odličnim drugim mestom je Sabina Miklavčič zopet pokazala, da je tudi letos najresnejša kandidatka za članico državne reprezentance, saj je v kategoriji članic zaostala le za svetovno prvakinjo Holmesovo. V športnih borbah kategorije mladink do 55 kg, se je z osvojenim 2. mestom zopet odlično izkazala Tina Koder. Z osvojenim 3. mestom v isti kategoriji ji je sledila Tjaša Krajnik. Aleš Mars, Urška Motoh ter Luka Kopušar na žalost niso imeli sreče z žrebom saj so klonili v prvem krogu. Na drugi strani je Primož Bračič, v kategorij članov do 84 kg, z odlično borbo, v drugem krogu z minimalno razliko klonil proti nemškemu prvaku. Svoj debitanski nastop v kategoriji članic je zelo dobro izkoristila Sara Vučko, ki je šele v tretjem kolu klonila proti italijanski predstavnici ter na koncu osvojila 3. mesto v kategoriji do 50 kg. S tremi zmagami se je izkazal tudi Aleksander Docič v zelo številčni kategoriji članov do 74 kg. Po najvišji stopnički, v kategorijah članov, sta tokrat posegla Klemen Juvan s šestimi zmagami v kategoriji do 69 kg ter Igor Kalšek, ki je v kategoriji do 89 kg med drugim izločil tudi aktualnega svetovnega prvaka Gribla ter se mu tako oddolžil za poraz na zadnjem svetovnem prvenstvu. Z osvojenimi 7 medaljami se je ekipa Pon Do Kwan Zagorje zopet uvrstila med najuspešnejše ekipe na turnirju. V soboto 25. marca 2006 je v Novi Gorici pod okriljem Kickboxing zveze Slovenije potekal prvi turnir, ki šteje za državno prvenstvo Slovenije. Tekmovalci kluba Pon-Do-Kwan Zagorje so se v velikem številu udeležili tekmovanja in bili temu primerno zelo uspešni. Sezona državnega prvenstva se je začela zelo solidno. Rezultati tekmovalcev kluba so bili zelo obetavni. In sicer: Armin Mujezimovič je zasedel med dečki -165cm 2. mesto, Melinda Ramadani je med deklicami -145cm zasedla 1. mesto, Nina Resnik je presenetila, saj se je nasploh prvič udeležila tekmovanja in med deklicami +155cm premagala prav vse nasprotnice ter osvojila 1. mesto. Prav tako je Fabjan Jazbinšek prikazal dobre borbe in tako osvojil končno 1. mesto. V isti kategoriji mladincev -63kg je Patrik Sevšek zasedel 4. mesto. Med mladinci -71kg je Klemen Majdič zasedel 6. mesto, v kategoriji mladincev +71kg se je Renee Vozelj povzpel na stopničke z odsvojenim 3. mestom. Sara Vučko, ob osvojenem 1. mestu, v kategoriji mladink -50kg, tokrat ni imela prave konkurence. Kategorijo višje med mladinkami -55kg je Tina Koder zasedla 2. mesto. Pri mladinkah -60kg so se spopadle članice istega kluba. Tokrat je Tjaša Krajnik pokazala več izkušenj in tako v dobri borbi premagala Tjašo Stošicki. Pri članicah -60 kg je Urša Motoh ostala brez konkurentke, med članicami -50kg, pa je Nataša Dolanc v svojem debitantskem nastopu osvojila 2. mesto. V kategoriji članov -57kg je Sašo Vučko po zelo težki borbi v finalu, zasedel 1. mesto, Klemen Juvan pa je med člani -69kg žal moral priznati premoč bolje razpoloženemu nasprotniku in tako zasedel 4. mesto. Aleksander Docič je med člani -74kg zasedel odlično 2. mesto, Aleš Mars pa pri članih -79kg 3. mesto. Primož Bračič in Igor Kalšek sta v kategorijah članov -84 oz. -89 kg ponovno premagala vso konkurenco. Letos se, vzporedno z državnim prvenstvom, prvič odvija tudi t. i. prespektivna liga, v kateri lahko nastopajo manj izkušeni tekmovalci. Tako sta se dva člana kluba borilnih veščin PDK Zagorje spopadla v kategoriji prespektivne lige članov -85kg. Samel Bajraktarevič je osvojil l.mesto, Miha Simončič pa 2. mesto. Člani kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje se z osvojenimi 20 odličji uvrščajo v sam vrh slovenskega kickboksa. Pon Do Kwan Zagorje SREDNJA ŠOLA ZAGORJE v sodelovanju z osnovnimi šolami in vrtcem organizira v torek 18. 4. 2006 od 9. do 16. ure v Delavskem domu Zagorje DAN ZEMLJE. PON 1)0 K WAN IZLAKE: AIJSTKIAN OPEN, WOKGL V soboto, 18. 3. 2006 so se predstavniki Pon do kwan kluba z Izlak udeležili odprtega mednarodnega turnirja v Worglu »Austrian open«. Na turnirju je nastopilo okrog 780 tekmovalcev in tekmovalk iz 18 držav. Tekmovanja so se Izlačani udeležili z osmimi tekmovalci. Odličen rezultat sta dosegla Tilen Zajc, v kategoriji dečki do 42 kg, ki je dosegel 2. mesto ter Jure Vetršek, v kategoriji člani do 74 kg, ki je na koncu pristal na tretjem mestu. Jure Vetršek je imel v svoji kategoriji 52 tekmovalcev. Imel je pet borb ter prvi poraz doživel v zadnji borbi. Poraz je bil posledica padca koncentracije in motivacije, saj si je s pridobljenimi štirimi zmagami že zagotovil tretje mesto. Dobro se je borila tudi Liljana Goste, v kategoriji članice do 50 kg, ki pa je imela žal smolo z dodelitvijo nasprotnic. Vse njene nasprotnice so bile odlične tekmovalke. Na koncu je osvojila peto mesto. Tudi Gregor Razpotnik je v svoji kategoriji, dečki do 52 kg, dosegel solidno peto mesto. Ostali tekmovalci so še premalo pripravljeni na tovrstne borbe. Le teden za tem so se Izlačani udeležili še državnega prvenstva v Novi Gorici, kjer so dosegli zelo dober rezultat. Na tekmovanju so sodelovali 102 tekmovalci iz 14 klubov KBZS. Izlačani so nastopili s 15 tekmovalci. Za Roka Vrtačnika, Kristjana Hrastelja, Marušo Izlakar in Saro Smrekar pa je bil to prvi nastop na tekmovanju. Vsi štirje so kljub neizkušenosti prikazali dobre borbe, kar kažejo tudi uvrstitve. Tudi ostali tekmovalci so prikazali dobre borbe. Končni izkupiček priznanj je bil tako več kot zadovoljiv, saj so osvojili sedem prvih mest (Rok Vrtačnik, Tilen Zajc, Grega Razpotnik, Miloš Rozman, Liljana Gošte, Maja Vetršek, Urška Dolinšek), šest drugih (Kristjan Hrastelj, Maruša Izlakar, Sara Smrekar, Marko Razpotnik, Jure Vetršek, Peter Ravnikar) ter eno tretje mesto (Nejc Hribar). Mladi po talentu prav nič ne zaostajajo za starejšimi, že uveljavljenimi tekmovalci. Med perspektivnimi tekmovalci velja omeniti Petra Ravnikarja. V prihodnje se nameravajo udeležiti še mednarodnega turnirja v Bihaču. V mesecu maju se bodo udeležili državnega turnirja, v juniju pa mednarodnega svetovnega pokala v Piacenzi. V mesecu juniju nameravajo organizirati tudi odprti turnir Izlake 2006. Prepričani smo lahko, da se bo njihov izkupiček priznanj in nagrad iz tekmovanja v tekmovanje povečeval. Želimo jim še veliko uspehov. IRH V soboto, 1. aprila, je v Bihaču potekalo 7. odprto prvenstvo Bosne in Hercegovine, ki se ga je udeležilo 385 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Iz kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje je nastopilo sedem tekmovalcev. Najprej je potekalo tekmovanje v glasbenih formah, ki sta se ga prvič v članski kategoriji udeležili Tina Koder in Tjaša Krajnik. Tjaša je z zelo dobrim nastopom zaostala le za hrvaško prvakinjo, medtem ko je Tina le za las zgrešila stopničke. Obe zagorski tekmovalki sta z nastopom izkazali velik potencial v tej zvrsti kikboksa. Sledile so borbe mladink in mladincev. Tjaša in Tina sta v kategoriji do 52 kg osvojili drugo oz. tretje mesto. Klemen Juvan in Primož Bračič sta s standardno dobrimi borbami osvojila l.mesti v kategorijah -69 oz. -84 kg. V kategoriji članic -60 kg je, z osvojenim drugim mestom, presenetila Tjaša Stošicki,v isti kategoriji je Urška Motoh osvojila S.mesto. Na stopničkah je stal tudi Aleš Mars, ki je nastopil v kategoriji članov do 79kg. Zadnje dejanje tekmovanja je bil nastop ekip, kjer je ekipa Zagorja v finalu klonila proti hrvaškemu klubu iz Jastrebarskega. Tekmovanje je bilo za Pon Do Kwan Zagorje zelo uspešno. Sedem t/. 1. turnir za državno prvenstvo v light kontaktu Na 1. turnirju za državno prvenstvo v light kontaktu, katerega je minuli vikend organiziral kickboxing klub Stražišče iz Tržiča, je debitiral mladi up kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje. V prvi borbi je Aleksander Dociču žreb dodelil borca Kavčiča iz kluba Študent Kranj, katerega je z rezultatom 3:0 gladko premagal. Še bolj prepričljiv je bil v drugi borbi proti izolanu Vuhaliču, vendar je moral, vsled poškodbe ramena na koncu prve runde, žal odstopiti. Aleksander je tako v perspektivni ligi članov -75 kg osvojil zelo vzpodbudno drugo mesto. ekmovalcev domov prineslo kar devet kolajn. mali oglasi r ^ Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivil L A Oddam Oddajamo enoinpol sobno stanovanje, opremljeno in ogrevano, s kopalnico in WC-jem. Opremljena je spalnica, kuhinja in kmečka soba. Tel. 03 56 35 761 Stanovanje v Trbovljah - enosobno, 32 m2, v stanovanjski hiši v pritličju, opremljeno, s kletjo in drvarnico, oddam za daljši čas. Cena 40.000,00 sit/mesečno. Tel. 031 256 873 Prodam Prodam komplet letnih gum - 4 kom. 175/65/14 s štirimi jeklenimi platišči s po štirimi luknjami -montirano in centrirano. GSM 041458 442 Prodam drva- 7 m3 - okolica Zagorja - ostalo po dogovoru. GSM 070 888 963 Iščem Iščem opremljeno sobo v Trbovljah. Ponudbe na: GSM 040 733 676, tel. 00385989869285 Opaž, suh smrekov-debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): / \ V ZA9AVC naša spletna stran: http://zasavc.gajba.net e-pošta: zasavc@email.si CtC nEPREffllČniAE Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE-center, dvosobno, 47 m2,1. 1900, obnovljeno 1. 2001, pritličje cena: 5.600.000,00 SIT (23.368.- EUR) TRBOVLJE - center, dvosobno, 47 m2,1. 1900, obnovljeno 1. 2001, pritličje stan. Bloka; cena: 5.900.000,00 SIT (24.620.- EUR) Dol pri HRASTNIKU, hiša, 180 m2, renovirana 1. 1990, 2 ločeni enoti s samostojnima vhodoma cena: 14.500.000,00 SIT (60.507.- EUR) © KiNO/OBVESTILA Delavski dom Trbovlje Petek 14.04.06 ob 18.uri ZATHURA:VESOLJSKA AVANTURA četrtek 06.04.06 ob 18.00 ROŽNATI PANTER, kom.krim. am.pustolov. ob 20.00 SNAHA, DA TE KAP, ram. kom. FILM JE SINHRONIZIRAN V SLOVENŠČINO petek 07.04.06 ob 18.00 SNAHA, DA TE KAP ob 20.uri FILM ZA ZMENKE am.kom. ob 20.00 ZVESTI VRTNAR, Sobota 15.04.06 ob 20.00 FILM ZA ZMENKE am.kom. triler Oskar za najboljšo žensko stransko vlogo Nedelja 16.04.06 ob 10.30 ZATHURA:VESOLJSKA sobota 08.04.06 ob 18.00 SNAHA, DA TE KAP AVANTURAam.pustolov. ob 20.00 ROŽNATI PANTER FILM JE SINHRONIZIRAN V SLOVENŠČINO nedelja 09.04.06 ob 18.00 ROŽNATI PANTER ob 20.00 FILM ZA ZMENKE am.kom. ob 20.00 ZVESTI VRTNAR Ponedeljek 17.04.06 ob 20.00 FILM ZA ZMENKE am.kom. poned. 10.04.06 ob 18.00 ROŽNATI PANTER Torek 18.04.06 ob 20.00 FILM TEATER: PRI STRICU IDRIZU ob 20.00 SNAHA, DA TE KAP bosan. herceg.komdrama torek 11.04.2006 ob 18.00 OTROK, drama Kino Izlake ob 20.00 ZVESTI VRTNAR Nedelja 09.04.06 ob 19.15 SNAHA, DA TE KAP am.rom.kom. sreda 12.04.06 ob 18.00 ZVESTI VRTNAR Nedelja 16.04.06 ob 19.15 ZATHURA:VESOLJSKA AVANTURA ob 20.15 OTROK am.pustolov. četrtek 13.04.06 ob 18.00OTROK petek 14.04.06 ob 18.00 HIŠA DEBELE MAME 2, kom. Kino Delavski dom Hrastnik ob 20.00 KRVAVA IGRA, groz. Četrtek 06.04.06 ob 20.00 UGLAŠEVANJE, slo.drama sobota 15.04.06 ob 18.00 HIŠA DEBELE MAME 2 Petek 07.04.06 ob 20.00 GEJŠA am.rom.drama ob 20.00 KRVAVA IGRA Sobota 08.04.06 ob 18.00 UGLAŠEVANJE nedelja 16.04.06 ob 18.00 HIŠA DEBELE MAME 2 ob 20.00 GEJŠA am.rom.drama ob 20.00 KRVAVA IGRA Nedelja 09.04.06 ob 18.00 UGLAŠEVANJE poned. 17.04.06 ob 18.00 HIŠA DEBELE MAME 2 ob 20.00 GEJŠA am.rom.drama torek 18.04.06 ob 20.00 PRVINSKI NAGON 2, erot. trii. Sreda 12.04.06 ob 20.00 ŠUŠLJA SE...am.rom.kom. sreda 19.4.2006 ob 20.00PRVINSKI NAGON 2 Četrtek 13.04.06 ob 20.00 ŠUŠLJA SE...am.rom.kom četrtek 20.04.06 ob 18.00 USODNA NESREČA, Petek 14.04.06 ob 20.15 ŽAGA 2, am.groz drama -Oskar za najboljši film (3 oskarje) Sobota 15.04.06 ob 18.00 ŽAGA 2 ob 20.00BREZ POVRATKA 3,groz. ob 20.00 ŠUŠLJA SE... Kino Delavski dom Zagorje Nedelja 16.04.06 ob 18.00 ŠUŠLJA SE... Petek 07.04.06 ob 18.00 SNAHA, DA TE KAP am.rom.kom. ob 20.00 ŽAGA 2 ob 20.00 GEJŠA am.rom.drama sreda 19.04.06 ob 20.00 LAHKO NOČ IN SREČNO, am.zg.drama Sobota 08.04.06 ob 20.00 SNAHA, DA TE KAP am.rom.kom. četrtek 20.04.06 ob 20.00 LAHKO NOČ IN SREČNO Nedelja 09.04.06 ob 20.00 GEJŠA am.rom.drama Ponedeljek 10.4. ob 20. uri SNAHA, DA TE KAP Kino Dol pri Hrastniku am.rom.antična komedija Petek 07.04.06 ob 18.00 UGLAŠEVANJE - slo drama Torek 11.04.06 ob 20.uri FILM TEATER: ZADNJI DNEVI SOPHIE Pete 14.04.06 ob 19.00 ŽAGA 2, am.groz. SCHOLL nem.vojna drama GLEDALIŠČE Delavski dom Trbovlje Četrtek, 13.04.06. abonm.pred:PIAF EDITH PIAF (Vesna Pernarčič Žunič, Joži Šalej) Sreda, 19.04.06 Območna revija plesnih skupin Zasavja - JSKD Ol Trbovlje Četrtek 20.04.06 Obm.revija Odr.PZ in podelitev plaket ZKD Delavski dom Zagorje Sobota 15.04.06 ob 19.30 GLEDALIŠČE IMPROVIZACIJE (avla Delavskega doma) Četrtek 20.04.06 ob 19.30 gledališki abonma in izven GELLATINA (muzikal) KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE OB SAVI Četrtek, 13. april 2006 ob 18.30 - POTOVANJE NA BALTIK PO JANTARJEVI POTI s Stašo Lepej Sreda, 19. april 2006, ob 17.00 - URA PRAVLJIC V KNJIŽNICI IZLAKE Četrtek, 20. april 2006 ob 18.15 - DOMOZNANSKI VEČER Četrtek, 20. april 2006 ob 10.00 - KNJIŽNA ČAJANKA (v knjigarni Mladinska knjiga) Četrtek, 20. april 2006 ob 17.00 - URA PRAVLJIC V KNJIŽNICI ZAGORJE Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Četrtek, 06.04.06 ob 18.00 - ŠKRATEK BRALČEK PRIPOVEDUJE Knjižnica Tone Seliškar Trbovlje V četrtek, 13.04.06 ob 19.00 LITERARNI VEČER - Gabrijela HAUPTMAN-predstavitev pesniške zbirke Ob potoku/By the Stream-oddelek za odrasle V sredo, 19. 04.06 ob 17.00 NAREDIMO SLIKO NA STEKLO -ustvarjalna delavnica za otroke od 6.leta dalje - mladinski oddelek Klub zasavskih študentov (Šklab) V petek, 14. 4. 2006, Ob 18.00 - POTOPISNO PREDAVANJE O MEHIKI, v prostorih Šklaba na Cesti zmage 7 v Zagorju. Vstop prost! GASILSKA ZVEZA TRBOVLJE V petek, 07. 04.06 ob 17.00 - redni letni občni zbor v prostorih GD Čeče DRUŠTVO U3 - UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, ZASAVSKA REGIJA 12.04.2006 OB 17.00 - HUMANITARNA PRIREDITEV »POMAGAJMO OTROKOM« - V DOMU SVOBODE TRBOVLJE ■■ Žalgiris malo drugače Do kampa v Kaunasu pridemo okrog 20.ure. Nebo se spet zapre in pojavi se tisti vztrajnostni dež, ki grozi, da ne bo nikoli več ponehal...Mene sicer ne moti - ampak kako bodo postavljali šotore moji sopotniki ?! »Prinašam slabe novice,« pove Rok, »celo zelo slabe...« Zaradi nekega tekmovanja so zasedene vse sobe v hotelu, ki bi jih sicer koristili naši taborniki. Hotel stoji nedaleč od športne dvorane, kjer imajo treninge košarkarji Zalgirisa, enega najboljših evropskih klubov zadnjih petnajst let. Seveda ne prva liga, kot smo kmalu ugotovili. Kje torej prespati ? Kar v avtobusu? Ali v edini rezervirani sobi za vodnika? Misli nam švigajo sto na uro in jaz si potiho rečem: »Zakaj pa ne v telovadnici, saj ponoči nihče ne trenira...?« Nekdo pa si je upal to izreči na glas...Duhovite pripombe so kar frčale po avtobusu in pogovori so stekli. Vsi smo si oddahnili, ko je hišnik dovolil tudi uporabo kopalnice in avle, kjer smo si skuhali obilno toplo večerjo.. Ob čakanju na tuširanje sem se spomnila na dolske rokometaše in dvorano Dolanka. Ko bi vedeli, kakšen /uAsusimajo! Tu pa je bilo vse polomljeno in dotrajano... Je pa mogoče začel v tej zakotni dvorani svojo strmo pot do uspehov v klubu Žalgiris legendarni, 220 cm visoki, Arvydas Sabonis ?! Kako je bilo ponoči na blazinah športne dvorane, smo avtobusaijiizveüeYx naslednji dan. Staša pa seje razpisala tudi v svojem natančnem, obsežnem in duhovitem potopisu: »Jaz sem spala v golu, malo stran v or/ri/Manja, Vesenjaki in še kdo pod koši...Gospe učiteljice, direktorice in pravnice smo spale kot princeske na umazanem parketu litovske telovadnice in se nadvse žaba vale... Kaj takega pač ne doživiš vsak dan...« Kaunas in Varšava Kaunas, kraj športa, znanosti in umetnosti, je drugo največje mesto v Litvi, ki leži ob izlivu reke Neris v reko Nemunas. Imajo največjo katedralo v državi, številne muzeje, ponaša pa se tudi z lepo mestno hišo, ki se zaradi visokega stolpa in bele zunanjosti imenuje beli labod. Sprehodili smo se po 1700 m dolgi aveniji Laisves z lepim drevoredom, si ogledali mogočen opečnat grad iz 13.stoletja... Mesto je raztegnjeno, vse še diši po turobnem ruskem socializmu, vendar se tudi Kaunas počasi odpira svetu... Zapuščamo Baltik. Prevozili smo že 4700 km, do doma je še 1500 km. Prestopimo trinajsto, litovsko - poljsko mejo. Narava postane bolj valovita. Pozno popoldne pridemo do Varšave, poljske prestolnice ob reki Visli z 1,700.000 prebivalci. Med vojno skoraj do tal porušeno mesto, ki so ga natančno obnovili. Se vedno ga obnavljajo. Podzemno gradijo že 50 let. Kako naj to veličastno mesto popišem v nekaj vrsticah? Čeprav smo si ga ogledovali le nekaj ur, smo videli veliko - od kipa Friderica Chopina do hiše Adama Mickiewicza, od kipa Nikolaja Kopernika do plošče Marie Curie Sklodowske, dvakratne Nobelove nagrajenke. In seveda še mnoge znamenite stavbe, med katerimi je bila tudi tista, kjer so podpisali Varšavski pakt. Na enem najlepših evropskih trgov Rynek Starego Miasta, kjer smo se zbirali, se je trlo ljudi. Poslušali so jazz , občudovali požiralca ognja, posedali ob pivu... Trgovine so bile, čudno, vse zaprte, mi pa bi se radi znebili poljskega denarja... Rok nam je tudi povedal, daje Varšava prestolnica dobrih ukradenih avtomobilov. Eden na nekaj minut. Ivan nas je v avtobusu hvala bogu še čakal in ob 23.uri smo se odpeljali na nočno vožnjo... Romarska Jasna Gora v Czestochowi Avtobus ustavi ob peti uri zjutraj na ogromnem parkirišču. Debelo gledam, ko vidim, da je to romarski kraj Čestohova s čudežno sliko Črne Marije. Predstavljala sem si skromno cerkvico, tu pa je cel kompleks - poleg cerkve še kapele, samostan pavlincev, različne dvorane, številni kioski.. .Tipičen verski turizem. Opazimo velik napis: 1655 -2005 JUBILEUSZ CUDOWNEJ OBRONY JASNEJ GORY 350 - LECIA. V cerkvi, kamor vodi drevored s cipresami, pa je ganljivo.. .Ob pol šestih zjutraj je nabito polna. Prelepa melodija z orglami in tiha molitev ob maši sežeta do srca...Na stenah so grbi, pa obešene bergle in druge opore invalidov, ki so jih odvrgli, ko so čudežno ozdraveli. Vsi so že v avtobusu, le nekaj nas še kar vztraja pri vhodnih vratih.Ura je točno šest. Nenadoma nastane čuden mir. Oglasijo se fanfare. Nad oltarjem se začne počasi dvigovati zlata plošča, ki prekriva ikono Črne Marije...Pozneje izvem, da se to ponovi tudi popoldne, da je Jasna gora z osem milijoni obiskovalci na leto eno največjih romarskih krajev na svetu, da je papež Janez Pavel II. svoje poslednje pismo namenil čestohovski Materi Božji in da imamo od 35 Črnih Marij, kolikor jih obstaja, eno tudi v Sloveniji - v Olimju, v cerkvi Marije Vnebovznetne. Zaključek Zadnji, štirinajsti dan potovanja bi lahko zapolnila še z najmanj enim delom potopisa, saj nas je Rok zasipaval z zanimivimi informacijami vse do Šentjurja.. .Tudi sama sem imela na radiu Baltik okrog Olomuca na Moravskem kulturni prispevek o Franu Levstiku, avtorju nedosegljivega Martina Krpana, ker je tu nekaj mesecev študiral. Lahko bi zapisala navdušene izjave posameznikov o potovanju, se razpisala o načrtih, ki smo jih že kovali... Pa naj zaključim kar z izjavo voznika Ivana na šentjurski avtobusni postaji, kamor smo prispeli po več kot 6000 prevoženih kilometrih ob 20.10: »Oprostite za deset minutno zamudo...« Fanči Moljk KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Mali traven seje začel. Trava bo počasi pričela poganjati in dokončno naznanila obdobje rasti. Za rast je potrebna hrana in v naravi obstaja dovolj hranil za pomoč rastlinam, posredno pa tudi živalim in ljudem. Ob naravni je za ljudi zelo pomembna osebna rast. Kdor hoče iti v življenju naprej, mora kljub razočaranjem, ki nas spremljajo na poti, rasti naprej, če želi ohraniti smisel življenja in se osebno razvijati. Hrana za telo je pomembna, toda brez poguma za spremembe smo živi le napol. Tvegamo že s tem, ko živimo. Ali živimo le zato, da čakamo na smrt? Škoda je zapravljati dragocen čas s tem, da smo stisnjeni v kotu. Raje se prebudimo. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) KOMPENZACIJA Kot hrana za drevje je voda in prst, si zame samota mi hrana za brst. Kot vodo in prst jemlje drevju bršljan, trpljenju si hrana samoten moj dan. Ovija bršljan se in stiska veje, a meni trpljenje zvezuje roke. Naj se ne vije po drevju bršljan, naj v meni vzbrsti in se vzpne razigran, za drevje pusti naj vso vodo in prst, naj moja samota ga hrani v brst. Brsti naj bršljan, drevesa rasto, jaz pa bom drevju za prst in vodo. Trpljenje pa naj si vzame slovo! Vesna Berk VATE ZATRAPAN Po parku sprehajam se rad med cvetjem, saj tu je pomlad, sonce na nebu toplo žari, po žilah hitreje pretaka se kri. Deklica moja si sanj, pridi, pridi, tako sem sam v parku tu med rožicami, kjer klopica stoji, mi srčece razburkano po tebi hrepeni. Pridi, pridi, ti maj, da ti ljubezen svojo dam, v parku tu med rožicami čakam - vate zatrapan. Maks Marinčič KDO JE TISTI? Krik v temi se zasliši! Klik obupane gospe, gospodične, morda otroka, ki muči ga gorje? Kdo je tisti, ki trpi, plošča stara, kine poje, le hrešči, stara mati, kine spi, ali dedo, ki bolijo ga kosti? Kdo se zdaj rojeva, kdo poslavlja se, kdo bo srečen, kdo bo jokal dolgo še? Gregor Lesar POT ŽIVLJENJA Tisoče občutij skrivajo spomini, svetlih, manj veselih, skritih v bolečini. V mislih se sprehajam po poteh življenja, ne umrejo stara skrita hrepenenja. Zakaj še vedno v prsih mi srce trepeče, kot da ne užilo še dovolj bi sreče? Zvrhano je mero kdaj nje prišlo darilo, drugič pa med prsti vse se v prah zdrobilo. A kdo ve, kam vodila bi nas pot življenja, če vsakdo udejanjil vsa svoja bi hotenja? Francka Šmid “Rast pomeni spremembo in spremembe vsebujejo tveganja, stopanje iz znanega v neznano.” (George Shinn) Vsak dan eden - v štirinajstih dneh štirinajst - 7:7! 20. 03. 2006 Nataša Maček, Braslovče, Travna gora 46, Gomilsko - sin Ken Turk Mihreta Skender, Podkraj 88, Hrastnik - hči Lej la Rotič 21. 03. 2006 Mojca Strmčnik, Škofja Riža 5, Dobovec, Trbovlje - hči Nika Simona Mencelj, Hrastarjeva ulica 4, Medvode - hči Ana Bedrač 22. 03. 2006 Bojana Kirn, Dom in vrt 46, Trbovlje - hči Sara Češek Maja Bregar, Zgornji Hotič 23, Litija - sin Gal Blatnik 23. 03. 2006 Klavdija Selčan, Škofja vas 28a, Celje - sin Florjan BODOČNOST ©> ------------------------I——ü— - Ni dvoma, da je ljubezen nerazložljiva akrivnoatl 24. 03. 2006 Sabina Kumar Zdolec, Novi Log 7, Hrastnik - sin Erik Kumar 31. 03. 2006 Senada Kurtič, Polje 26, Zagorje - sin Eldar Dragica Drgan, Bmica 53, Hrastnik - sin Matic 01. 04. 2006 Barbara Babnik Mravlja, Brodarska ulica 12, Litija - hči Nuša Babnik Mravlja 02. 04. 2006 Suzana Amšek, Gabrijele 57a, Krmelj, Sevnica - sin Nik Brlogar Maja Uranič, Ribnik 28, Kisovec, Zagorje - hči Amalija Rozi Karmen Klanfer, Topolšica 202, Šoštanj - hči Ula Švare ISKRENE ČESTITKE! APOLONIJA SIMON V GALERIJI MEDIJA Zagorska ribiška družina je v nedeljo 2. aprila priredila tekmovanje za »Naj-krapa« To je bilo prvo organizirano ribiško tekmovanje na zagorskem ribniku v letošnjem letu. Opazili smo tudi nekaj novih obrazov med tekmovalci (na sliki je Andrej Kranjc, ki se ravno pripravlja za ponovni met). Zaradi dolge zime in za ta čas še hladne vode ribe nimajo pravega apetita, vendar je Marjanu Kreči uspelo ujeti 3020 g težkega krapa, drugega najtežjega, 1400 g, je potegnil iz vode Andrej Dornik ml., tretje mesto pa je zasedel Karli Zimšek s 1130 g težkim krapom. Besedilo in slika MM Akademska slikarka Apolonija Simon je svojo najnovejšo razstavo postavila v Zagorju. Do sedaj je imela že 16 samostojnih razstav, sodelovala na 37 skupinskih razstavah in bila petkrat nagrajena. 1989 je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Apolonija na svojih slikah razvija konkreten krajinski svet s pridihom abstraktnega, v katerem se pojavlja posamezna figura ali skupina ljudi. Njen svet je rahlo opustel in nostalgičen. V barvni paleti prevladujejo zemeljski, rjasti topli toni, ter rožnati in violetni odtenki. Slike so prepričljive in tople saj iz njih izžareva slikarkina notranja energija. Slikarska razstava, ki je vredna ogleda. Slika in besedilo: St.R. NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:... Naslov:.......... Podpis:.......... Telefon:......... Davčna številka: 0 E 1 'c >o 2 0 c 1 c o 2 § S o N O o E I >o o o c 5 o c ta D O. o Q. S? O © RAZMIŠLJANJA/KLEPETALNICA — ——t------------------------- NASUJE KOTA VTORTTETA Na poklicni srednji šoli v Domžalah so dijaki uprizorili učno uro nasilja nad učiteljem. Vse so lepo posneli in dali javnosti na vpogled. Vsi, ki jim je dostopen internet, so lahko občudovali anarhično divjanje in izživljanje mladih ljudi nad človekom, ki se že leta trudi mladim podati znanje, ki ga premore in nad lastnino, ki jo plačujemo davkoplačevalci. Dejanje nasilja in vandalizma ni bilo le posmeh (ne)avtoriteti učitelja, pomenilo je posmeh sistemu v celoti. Ko so odlomki posnetkov prišli v javnost tudi preko TV ekranov, je sledila reakcija javnosti. Ta se je poenotila v zgražanju nad početjem podivjanih najstnikov. V oddaji na eni izmed TV postaj so sledile reakcije in mnenja odgovornih ljudi na neljubi dogodek. Med gosti je bil tudi naš prvi šolmojster Milan Zver. Prav nič ognjevit ni bil njegov nastop. Dokaj zaspano in nezaiteresirano je okrcal »nezadovoljivo« usposobljenost učiteljev, ki niso sposobni uveljaviti svoje avtoritete v odnosu z dijaki. Menil je še, da je nasilje pač prisotno in ga lahko pričakujemo še več. Kot, da je nasilje v šolah nek modni trend, ki mu je treba slediti, je izzvenela ministrova izjava. Nobene borbe proti nasilniškim posameznikom, ki za seboj lahko povlečejo cel voz, ni napovedal umirjeni in zaspani Milan. Nobenih sistemsko podprtih vsebinskih sprememb ni obetal. Nonšalantno je sprejel dejstvo, da je nasilje v šolah prisotno in pika. To, da jih je neka učiteljica pred leti dobila s sekiro po glavi od osnovnošolca in da so na drugi šoli dijaki pretepli ravnatelja, no ja, o tem pa visoko izobraženi minister ni do oddaje, v kateri je nastopal, nič vedel. Koliko je bilo v zadnjem času še pretepenih ali kako drugače ustrahovanih učiteljev, ne ve nihče razen prizadetih posameznikov, ki so na lastni koži občutili problem nadpovprečno agresivnih mladostnikov, ki želijo uveljaviti avtoriteto nasilja nad avtoriteto intelekta. Kako uspe posameznik delovati avtoritativno, je odvisno predvsem od njega samega. Avtoritete se ne da kar tako naučiti, je prirojena ali pa je posameznik nima zapisane v genih. Avtoriteta posameznika je skupek zunanjega videza in nastopa posameznika. Vizualno podobo posameznika zaznamo takoj, njegove umske sposobnosti pa do naših čutil potujejo dlje. Obstajajo tudi tehnike avtoritativnega obnašanja, ki pa po naravi plahim osebkom ne pomagajo veliko. Ob Zverovi izjavi se pojavi vprašanje ali je v ospredju strokovno znanje učiteljev ali pa si morajo učitelji pridobiti tudi znanje, ki ga sicer premorejo krotilci zveri v cirkuški areni. Kako je lahko nek prileten učitelj, ki mu zaradi EMSO-ja pohajajo fizične moči, avtoritativen pred mladino v razredu, ko pa ima pred seboj razvajene, nedisciplinirane in v borilnih športih trenirane bojevite mladce, polne moči, ki jim pomeni rušenje vseh vrst avtoritet pravi izziv in dokazovanje svoje prevlade nad okoljem v katerem živijo. Vsak sistem je sestavljenka različnih elementov. Tudi z demokracijo je tako. Če se bodo sestavni elementi družbe preveč premešali med seboj in bo nasilje prevladalo nad umom, lahko kaj hitro iz stanja demokracije preidemo v stanje anarhičnosti. Mefisto PRAZNIČNA SPOROČILA Letošnji april prinaša poleg dolgo pričakovane pomladi tudi praznovanje velike noči. Največji praznik za kristjane, ki prinaša sporočilo: -Življenje je premagalo smrt, kot je pomlad premagala zimo in se vrača v najlepši podobi. Najprej bodo pripravljene butarice za cvetno nedeljo. Napravljene morajo biti iz sedem vrst lesa, npr.:pušpana, resja, oljke, brina, bršljana, drena, leske, pomladnega cvetja in pisanih trakov. Na tiste največje na vrhu zataknejo jabolko ali pomarančo. Doma izdelane butare so vse bolj v modi, saj pride tako do izraza domišljija in spretnost tistega, ki jo izdela. Po blagoslovu bo shranjena nekje v hiši, še najprej na podstrešju, kjer bo varovala pred strelo in požarom. Številne vasi tekmujejo kdo bo naredil največjo, najlepšo, naj..butaro. Lansko leto so v Šentgotardu postavili rekorderko Zasavja. Dobro je in prav, da se pokrajinski običaji ohranjajo. Teden dni kasneje bo prišla velika noč. Že na veliki četrtek bo do sobote utihnil vsak cerkveni zvon. Veliki petek je edini dan v letu, ko ni maše. Nekoč je skoraj povsod veljalo, da se na ta dan ne sme delati in je bil najstrožji postni dan. Velikonočni krog sega od pepelnične srede do velike noči. Pred veliko nočjo je veliki teden in v njemu cvetna nedelja. Na veliko soboto zjutraj za pripravo velikonočnih dobrot: potice, kruha, šunke pridne gospodinje potrebujejo ogenj in takrat poteka blagoslov ognja. Ponavadi ga zgodaj zjutraj raznašajo fantje. Že sama peka je praznik, potem sledi še blagoslov jedi, ki so zložene v mične košarice in velikonočni zajtrk, ko se zbere vsa družina. Ta pa je bogat in slasten in so ga poleg družine deležne tudi vse živali, ki so pri hiši. Lupine od pirhov, pa varujejo hišo in vsa poslopja od nesreče. V prvotnem pomenu velika noč označuje noč od velike sobote na veliko nedeljo in je določena po luninem koledarju, v zgodnji pomladi, na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Nekoč seje praznovanje noči raztegnilo še naprej v beli teden. Ves teden so prihajali na novo krščeni v cerkev v belih oblačilih. Z belo nedeljo je konec velikonočnega praznovanja. Obilo pirhov, družinskega veselja in naj vam pomlad prinese veliko življenjske radosti! Stanislava REKLAME 0) AVTOTEHNA VIS in MAHKOVIC SAVA PRI LITIJI 01 597 48 88 Tel.: 03/56 64 186 Želimo vam vesele velikonočne praznike LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občinski odbor Trbovlje Želimo vam vesele velikonočne praznike D/S.C I /\ Zakaj bi kupili rabljen avto, če si lahko privoščite novega? BODITE LOGIČNI. VOZITE LOGAN KENWOOI). Klimatska naprava, servo volan, električni paket in radio CD Kenwood že za 1.865.000 SIT. DAČI A groupo Renault 'MMC Z Banko Zasavje in podj do stanovanja Celje - skladišče ^ D-Per 6/2006 ■ iv ftliiolr+ia Mars- 5000019050,7 COBISS o s posebno ugodno ponudbo kreditov za nepremičnine v tolarjih in evrih /O bcinku -z-zimyjB ifetlž&agi/cB/a iLiL, fr bojijo iiuninn jkupl/hj i'J'jvü LjuiiJjuiukd bunka h'j lujvludju 20 v, Trbojlju