latisov 15.000. izhaja vsaki 'jUian z dnevom nje nedelje. 1 velja za Av- a celo leto za Ogrsko S3 vin. za celo i slane 'lelo 6 kron, za 8 kron; inozemstvo se ijeročnino z ozi- ) visokost pošt- Jrocnino je pla- -j. Posamezne prodajajo po 10 v Svo in uprav- jse nahajata v [gledališko po- šiev. 3. BJe\. 29. V Ptuju v nedeljo dne 16 julija 1916 Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za V« strani K 40 — za V* strani K 20"— za '/s strani K 10'— za Vi« strani K 5 — za »/s: strani K 250 za Ve« strani K ,1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. KVII.iKtnik. Uspehi proti Italijanom. Zmagoviti Nemcev proti Angležem in 'Francozom. — Vedno bližje Ver- M |iu. — Novi nemški trgovinski podmorski čoln se pripelje v vojni,minister, navadni morilec. iška deželna bramba iz planinskih dežel. jst r i j s k o uradno poročilo od petka. Dunaj, 7. julija. Uradno se da-^glaša: u s k o bojišče. V Bukovini so {ete v uspešnih bojih v j elo 500 RllSGV '"plenile 4 strojne puške. V južno-Galiciji med Delatvii o m in Saw k o so planinski deželno-brambeni v junaškem odporu veliko število ru-padov izjalovili. — Bolj severno do po-B Kolk i pri nespremenjenem položaju I posebni dogodki. — V Styr-kolenu je se c. hi k. čete, ki so se držale skozi he proti 3- do 4-kratni premoči sovraž-jiobile so včeraj povelje, da svojo najpred-Srte nazaj vzamejo. — Pri severno-vzhod-IB a r a n o w i'č i stoječih avstro-ogrskih silah potekel je včerajšnji dan mirno'. žnik je imel pri svojih zadnjih napadih mošnjo postojanke zaveznikov izredno žke izgube. — Pri izvira Ikwe obseval je sovražnik eno naših vojnih bol-x z artiljerijo. Ako bi se ta čin ponovil, '"i bodemo svoje topove proti v tem mt ležečemu, od nas pri skoraj enoletnem Lnju skrbno varovanemu kloštru N o w o-jczaj e w. Italijansko bojišče. V oddelku |berdoba oživelo je zopet artiljerijsko 'vanje. — Vzhodno S e 1 z a prišlo je tudi pfanterijskih bojev, ki so končali s tem, naše čete vse svoje postojanke polno ale, — Južno od doline S u g a n a na- r^jo jako velike italijanske silo našo fronto j C i m a Dieci in M o n t e Zebio. "nik je bil povsod, deloma v ročnem , zavrnjen. Hu ž n o-v zhodno bojišče. Nespre-jeno. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Nemci uničili 37 sovražnih letal sovražniki pa le 7 nemških. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 7 ..julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Živahni, tudi ponoči nadaljevani, za nas ugodno tekoči boji na obeh straneh S o m m e. — Vzhodno od M a a s e izjalovili so se v široki fronti za-pričeti močni francoski napadi proti našim postojankam na visočini „K a 11 e E r d e" ter v gozdu južno-zapadno trdnjave V a u x pod občutnimi izgubami za sovražnika. — Na ostali fronti mnogokratni patruljski boji. Južno-zapadno od Valenciennes zaplenili smo eno francosko letalo. Pri P o r o n n e in južno-zapadno od V o u z i e r s bila so sovražna letala v zračnem boju prisiljena, da gredo doli. Uspeh zračnih bojev vjuniju: Nemške izgube: V zračnem boju ......2 letala Vsled streljanja od zemljej.....1 letalo Pogrešana......... . . 4 letala Skupaj . . 7 letal. Francoske in angleške izgube: V zračnem boju ........23 letal Vsled streljanja od zemlje .... 10 letal Vsled neprostovoljnega izkrcanja v naših črtah..... 3 letala Vsled izkrcanja za špijone , . . 1 letalo Skupaj 37 letal, od katerih jih je 22 V naši lasti. Vzhodno bojišče. Proti fronti armade H i n d e n b u r g a so Rusi svoja podjetja nadaljevali. Z močnimi silami napadli so južno od jezera N aro cz. Bili so tukaj po ljutem boju na raznih krajih brez težavo zavrnjeni. — Armada princa Leo- polda bavarskega. Razven nekega sla-bojšega sovražnega sunka vladal je na par dni sem napadeni fronti v splošnem mir. — Armada L i n s i n g e n. Proti C z a r-t o r y s k u moleči kot bil je vsled premoči izpraznjen; izvolili smo si krajšo obrambeno črto. — Na obeh straneh od S o.k u 1 a bih so ruski napadi pod velikimi izgubami razbiti. Zapadno in južno-zapadno od L u c k a je položaj nespremenjen. — Armada Botlini e r. Nobeni posebni dogodki, tudi ne pri nemških četah južno od D n j e s t r a. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. i Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 8. julija. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. V Bukovini so vrgle naše čete sovražnika v dolino zgornje M o 1 d a \v e. Ob zgornjem P r u t h u in južno odDnjestra je bilo včeraj bojevno delovanje neznatno. Zapadno in sevemo-za.padno od B u c z a c z a izjalovili so se z veliko lju-tostjo peljani ruski napadi. Južno-zapadno od Lučka bile so sovražne črte zopet nazaj potisnjene. — Proti avstro-ogrskiui in nemškim četam sevenio-zapadno od B.arano-wiči naskočil je sovražnik včeraj zopet pod vporabo velikih množic. Vsi napadi so se izjalovili. Naši siebenbiirški regimenti borili so se v popolnoma razstreljenih postojankah, in so vrgli Ruse opetovano v ljutih bližinskih bojih nazaj. Tisoči mrtvih Rusov ležijo na bojišču. Italijansko bojišče. Ob Sočini fronti razširil se je topovski boj tudi na g o-riško in tolminsko mostičje. Proti hrbtu od Monfalcona zapričeli so Italijani ponoči po močnem artiljerijskem ognju več napadov, ki so bili krvavo odbiti. Južno od doline Sugana traja napad italijanskega 20. in 22. kOra proti naši fronti med C i m o Dieci in Monte Zebio naprej. Te — — 2 STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna 6 divizij infanterije in več alpinskih skupin močne — sovražne sile so bile tudi včeraj povsod pod najtežjimi izgubami zavrnjene. — V pokrajini Or tier j a izjalovil se je en napad sovražnika proti malemu „Eisko-i gele". Južno-vzhodno bojiSče. Ne- j spremenjeno. • j Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofcr, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. B e.r lin, 8. julija (W.-B.) Iz veli- • kega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na obeh straneh j S o m m e je junaštvo in vztrajnost naših čet j sovražniku dan poln razočaranja prineslo. Mnogoštevilni, vedno nanovo zapričeti napadi j bili so krvavo zavrnjeni. Ogromno število padlih Angležev v oddelku O v i 11 e r s - C o n-talmaison-Bazentin le grand in Francozov ^rod fronto Biaches-Soye-court priča o množici za napad porabljenih sovražnih sil ter o uničujočem učinku ognja naše artiljerije, strojnih pušk in infanterije. — Na desni od Maase žrtvuje sovražnik nepretrgano svoje ljudi v močnih brezuspešnih napadih proti našim postojankam na vi-sočini „K alte E r d e" ; zamogel si ni pridobiti niti pedi zeinlje. Več sto vjetih padlo je v naše roke. Slabejši sunki proti visoki bateriji pri D a m 1 o u p u bili so lahko "zavrnjeni. — Artiljerijsko in patruljsko delovanje na ostali fronti je bilo mestoma živahno. Napad ene francoske kompanije vPriester-gozdu se je izjalovil. Vzhodno bojišče. Armada H i n-denburga. Pri zavrnitvi ponovljenih napadov južno jezera N ar o cz smo v j e 1 i 2 ofiicirja in 210 mož ter zavrnili na dragom mestu slabotne sunke. — Armada princa Leopolda bavarskega. S polnim neuspehom končali so od včeraj vedno polt angleško-francoski ofenzivi. Z ozirom na uradna poročila nemškega generalnega štaba, ki jih objavljamo, prina- j samo mali, a .zanimivi zemljevid. Velika an- i gleško-francoska ofenziva, ki je bila mnogo mesecev sem z neomejenimi sredstvi pripravljena, je pričela z naskokom v širokosti 40 j kilometrov na. obeh bregovih reke Somme novljeni napori močnih ruskih sil proti fronti od Z i r i n a do južno-vzhodno od Goro-d i š č e ter na obeh straneh od Darowa. Pred našimi postojankami ležeči mrtvi štejejo na tisoče. Tudi je izgubil sovražnik večje število na vjetih. Novi boji so v toku. — Armada Linsingen. Južno-vzhodno od Lučka dosegli smo nekaj uspehov. — A r-mada Bothmer. Severno-zapadno od Buczacza so ostala ruska napadalna podjetja brezuspešna. Balkansko bojišče. Artiljerijski boji med Vardarjem in Doiran-jezerom brez posebnega pomena. Vrhovno armadno vodstvo. Naši protinapadi v Bukovim uspešni. Avstrijsko uradno poročilo od nedelj e. K.-B. Dunaj, 9. julija. Uradno se danes razglaša: R u s k o bojiSče. V Bukovini priborile SO si naše čete, njim naprej zapadno-gališki infanterijski regiment št. 13, pri Breaza prehod čez Moldawo. —. Južno-zapadno od K o-lomeje poizvedujejo ruski oddelki čez M i-kuliczyn. — Drugače v vzhodni Galiciji pri nespremenjenem položaju nobeni posebni dogodki. — V Wolhyniji in pri Strobychfvi ob Stochodu bih so ruski sunki zavrnjeni. Severno-vzhodno od Bara-n o w i č i zlomile so se pred zavezniško fronto zopet močne ruske napadaWie kolone. — Naši letalci metali so severno-zapadno od D u b n a na neko posestvo bombe, katero je bilo, kakor dokazano, le od nekoga ruskega kOrnega štaba zasedeno. Sovražnik razobesil je na ogroženih poslopjih takoj genfsko zastavo. 11 a 1 i j a n s k o b o j i š č e. Topovski boj ob S o 5 i n i fronti so drži naproj. Gorica in Ranziano bila sta ob večernih urah Zurenglisch-franzosischep Offensive, j ter potoka Ancre. Sovražnik doslej vkljub velikanskemu naporu ni dosegel nobenih uspehov, imel pa je ogromne izgube. Boji seveda še niso dokončani. Zato je dobro, ako si cenjeni čitatelji shranijo ta zemljevid, ker^ bodejo z njim lažje zasledovali uradna poročila. I j ii t o d b s t re 1 j e-va ti a. Pri zadnjem kraju izbrala si je sovražna artiljerija jasno označeno vojno bolnišnico kot glavni cilj. Manjša napadalna podjetja Italijanov proti goriške-m u mostičju in hrbtu vzhodno M o nf aleon a. — Ponoči obmetalo je brodovjo naših pomorskih letal Pie ris, San Canziano, Best r i g n a in A d r i«a - tvornice z bombami. — Naša fronta južno od S u g a n a - doline stala je pod močnim artilerijskim ognjem. Do infanterijski h bojev včeraj v tem oddelku ni prišlo. Južno-vz h o dno boj išče. Ob spodnji V o j usi par dni sem zopet povišano artiljerijsko delovanje ; mestoma ogenj iz težkih topov. Namestnik generalštabnega šefa •pl. Ho f er, fini. Francosko-angleška ofenziva vstavljena. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 9. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Severno od S o m-m.e bili so ob fronti Ovillers-gozd od M a m e t z a ter na obeh straneh odHarde-c o u r t vsi napadi jako krvavo zavrnjeni. Proti gozdu T r one s naskočil je sovražnik 6-krat brezuspešno. V vas Hardecourt posrečilo se mu j e vsiliti. Južno od Somme povišali so Francozi svoj artiljerijski ogenj do največje ljutosti. Delni sunki so se izjalovili. — Na ostali fronti so se vršili doloma živahni ognjeni boji. Pri zadnjih napravili smo vzhodno odArinentieres v gozdu od A p p r e -m o n t a in zapadno od M a r k i r c h a nekaj vjetih. — Lojtnant Mulzer je pri Mira-montes sestrelil eno veliko angleško bojno letalo. Nj. Vel. cesar je zaslužnemu letalnemu oficirju podaril red „pour le merite." — Eno sovražno letalo je bilo južno-vzhodno od Arrasa z odpornim ognjem sestreljeno. Eno drugo, ki je padlo po zračnem boju južno-zapadno od Arrasa na oni strani sovražne črte, bilo je z artilerijskim ognjem uničeno. Zato jo je priporočati zlasti za turiste,) vojake, romarje itd. Vzhodno b o j i š č e. A r mad« ca Leopolda bavarskega. 1 ponovili so Rusi tudi proti včeraj imel frontam svoje močne napade, ki so bal pod naj v e čj imi izgubami Ji V bojih zadnjih dveh dnij smo tukaj oficirja in 631 mož. — Pri annadnii Linsingen ostali so na raznih] sovražni sunki brezuspešni. d e c z n o za odvažanjo pripravljaj čete bile so izdatno z bombami obnr Dne 7. julija bilo je eno rusko lntaloi no od Rocown.a (ob Stochodu) j boju sestreljeno. B a 1 k a n s k o bojiš č o. Ni' m, Vrhovno armadno w_ Težke italijanske izgube. Avstrijsko uradno.poro6» pondeljka. K.-B. Dunaj, 10. julija. Uradno^ nes razglaša : Rusko bojišče. Včerajšnji tekel je razmeroma mirno. Posame sovražnika bili so odbiti. Italijansko bojišče. Ob S? fronti omejilo se je bojevno delovanji tiljerijski ogenj in zračne boje. — a morska letala metala so na A dri a-zopet bombe. —■ Med B r 6 n t o in se je na raznih točkah ljuto borilo.] našim črtam južno-vzhodno od C imi| vodilo so močne alpinske sil ki so bili od oddelkov naših infant*, polkov štev. 17 in 70 pod najti izgubami za sovražnika Črez 800 mrtvih Italijanov loži pr jarki. —■ Ponoči se je izjalovil sunek v prostoru od M o n t e I n t & — V oddelku vzhodno Brand-dolinel so alpinci pri V a 1 M o r b i a in Corn o; prišli so tudi v last i bili so jo pa v protinapadu naših lira rolskih deželnih strelcev, katerim Italijanov vdalo. Južno-vzhodno b oj i S č e.i menjeno. Namestnik generalštabn? pl. H o f e r, fmLl Naš vojni parnik „Novara" potopil &| angleških parnikov. K.-B. Dunaj, 10. julija. UradJ nes razglaša: Dogodki na m o r j u. j Pri začetku dneva zadela je naS žarka. ,.N o v a r a" v O t r a n skupino štirih — kakor poročajo« pa peterih oboroženih angleških^ parnikov in jo uničila vse s topovskimi Vsi pamiki so se goreči potopih, od n po razstrelbi kotlja. Od njih moštra mogla „Novara" samo devet Angled Mornariško poveljuj Nemško uradno poročilo od ponde" K.-B. Berlin, 10. julija. W. likega glavnega stana se poroča: Z a p a d n o b o j i š č e. Na ob| So.mme traja težki boj naprej. V ženejo naše hrabre čete napadalca v, naskočne postojanke nazaj ; kjer soi njegovemu premočnemu napadalnem^ prostora dati, so ga s hitrim protiW pet vrglo. Tako so jo gozdičjs od T tam vsiljenim Angležem, posestvo i. sonette in vas B a r 1 e u x Franf naskoku zopet odvzelo ter proti sow Hardecourtu prodiralo. Okoli Oa s a se nepretrgano od moža do moža V vasi B i a c h e so se vtrdili Francozi B a r 1 e u x in B e 11 o y so se njih n kratni napadi popolnoma izjalovili. padno preprečil jo naš zatvomi ogi. cozom, da zapustijo svoje jarke. Med in A n c r e, v pokrajini A i s n e v' — 3 — 1 in vzhodno M aa.se so so osvežili zopet iji. Do infanterijskega delovanja : je zapadno od W a 11 e t o n, vzhodno rm e n t i e r c s, v pokrajini od T a h u-i na /apadnem robu Argon, kjer so bili joči francoski oddelki zavrnjeni. Pri i c h u. pri Givenohy in na V a u-rs razstreijevali smo z dobrim uspehom. .stalno delo jo bilo na obeh straneh jako o. Naši letalci so 5 sovražnih 1 e-ttrelili. Oberlajtnata Walz in Ji c h sta vsak svojega četrtega, lajtnant svojega petega, lajtnant Par-vojega osmega nasprotnika iz boja lili. Zadnjemu je Nj. Vol. cesar za nje-j odlična dela red „pour le merite" polh odnobojišče. Na severnem delu se ni razven nekega brezuspešnega a v pokrajini od Skrobowe ničesar idilo. — Armada Linsin-I o c h o d - črti poizvedujoči solil jo povsod zavrnjen. Istotako so ni njegovi sunki zapadno in južno-id I. u c k a. — Nemška letalna bro-■tpadla so uspešno sovražna bivališča I nI s t o c h o d a. — Armada B o t h-I'.i'iuljsko delovanje in uspešni boji v i ozemlju. klkansko bojišče. Naše prednje ■DO od jezera Doiran zavrnile so sovražne oddelke. Vrhovno aimadno vodstvo. i streljajo na lastne svoje čete. — Uspešni naši protisunki. 1st r i j s k o ur a d no poročilo od torka. It-B. D u n a j, 11. julija. Uradno se da-BBg.aJa: i bojišče. V B u kovini no-[ posebni dogodki. — Pri Žabje ob noszu zavrnile so naše čete ruske sun-, Bolj severno do zgornjega S to c kola — razven uspešnih podjetij naših komand pri B u r k a n o w u — bo-[odmor naprej. — Pri Sokulu izjalo-močnejši ruski napadi pred našimi Ebauii. Zaman se je trudil sovražnik, da ivil svoje nazaj bežeče čete z ognjem last-I0V in strojnih pušk. — Pri Hulewi-|b Stochodu bil je nasprotnik po nem-|«vstro-ogrskih četah po ljutih in mejili vržen. Tudi razni drugi sunki, ivražnik v pokrajini Stoohoda pri-' se popolnoma izjalovili. (ialijansko bojišče. Včeraj ni benih pomembnih infanterijskih bojev^ ko število sovražnih dezerter-rjuje posebno težke izgube pri njih v prostoru Cima Dieci. — Naša kii ktala obmetala so vojaške naprave vor od Latisana izdatno z bom-ki so več velikih požarov povzročile. — ižui letalci metali so v Judikarijah bombe iTion e. LJu ž n o - v z b o d n o b o j i š č o. Razven : ob spodnji Vojn si ničesar pomem- Xamestnik generalštabnega šefa pl. H5fer, fini. ' Zmagoviti nemški odpor. Meni š k o uradno poročilo od torka. K.-IS. Berlin, 11. julija (W.-B.) Iz ve-lavnega stana se poroča : pa dno bojišče. Med A n c r e |m e vporabili so Angleži popoldne i močne sile za napad v široki fronti li straneh ceste Bapaume-Albert. ^-zapadno ceste bih so postreljeni, i je prišlo do bližinskih bojev. Vzhodno ste razvili so se ljuti boji ob južnem i' o n t a 1 m a i s o n in gozda od ; a. Opetovani poskusi sovražnika, ličje Troti es zopet v svoje roke, • i se pod velikimi krvavimi izgu-zanj in pod izgubo okoli 100 vjetih. — Južno od S o mm e bil je naval zamorskih Francozov proti visočini od L a Maisonette z ogromnim ognjeni sprejet; posamezni zamorci, ki so vsilili do naših črt, padli so pod nemškimi bajoneti ali so bili vjeti. — Pri včeraj poročanem protinapada! na Bar len x v j oli smo 5 oficirjev in 147 mož. — Artiljerijsko delovanje jo bilo v vsem bojevnem oddelku pomembno. Naš topovski ogenj 'preprečil je vse napadalne nakane sovražnika medBelloy inSoyeoourtom. — V pokrajini M a a s e vršili so se jako živalmi artiljorijski boji. — Na ostali fronti mestoma povišani ogenj in več brezuspešnih sovražnih plinskih napadov. Prav živahni so bili poizvedovalni oddelki in patrulje naših nasprotnikov. Bili so pa povsod zavrnjeni. — Pri Leintrey (Lotrinška) vsilil je en nemški oddelek po obsežni razstrelbi v močno poškodovano francosko postojanko in je v j el 60 mož; tudi južno od Lusse je napravila neka patrulja vjete. — Pri jako živahnem letalnem delovanju prišlo je do mnogoštevilnih zračnih bojev, v katerih je sovražnik izgubil 4 letal«,. Poleg tega se je on angleški dvokrovnik pri C o u r c e 1 e 11 e z odpornim Ognjpjh sestrelil. 'Vzhodno bojišče. Na fronti od obrežja do P i n s k a nobeni posebni dogodki. Pri P i n s k u mir. — Proti S t o c h o d - črti naskočil je sovražnik na mnogih mestih zaman. Pii Hulewicze bil je s krepkim protisunkom čez svojo postojanko vržen. V teh bojih je izgubil čez 700 vjetih in 3 stroj-nepuške. — Naša letalna brodovja so prevažanja čet pri H o r o d z i e j a izdatno z bombami obmetala in napade na ruska bivališča vzhodno od Stochoda ponovila. V zračnem boju se je po eno sovražno letalo pri W o r o n č a in zapadno od O k o n's k a sestrelilo. — Pri armadi generala B o t h m e r imel je neki lovski komando uspešni boj južno gozda od Burkanowa in je v j el par fcucafcov Rusov. Balk a n s k o bojiš č e. Položaj je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. 2000 Rusov vjetih; Italijani črez 1000 mož izgubili. Avstrijsko uradno poročilo od srede. • K.-B. Dunaj, 12. julija. Uradno se danes razglaša: * Rusko bojišče. Položaj tudi včeraj ni doživel nobene spremembe. — Na visočini Ho r die, južno-vzhodno od Mikulicz y n a, zavrnilo so naše čete sedem ruskih sunkov. — Tudi v spodnjem Stochodu izjalovilo se je zopet več napadov sovražnika. Ob Stochodu so boreče zavezniške bojno sila so pripeljale v zadnjih dveh dneh na vjetih 2000 mož in 12 strojnih pušk. — Pri Ober-tvnu v vzhodni Galiciji sestrelil je neki avstro- ogrski letalec eno rusko Farman-letalo. Italijansko bojišče. Južno-vzhodno doline S u g a na odbile so naše čete včeraj dopoldne en močni italijanski napad proti Monte Pasta. Sovražna infanterija, ki je obležala na kratko oddaljenost, je bila z našim stranskim artiljerijskim ognjem prisiljena, da gre v večernih urah še bolj nazaj ; pri temu je izgubila čez 1000 mož. — Na vseh drugih frontah je ostalo bojevno delovanje v navadnih mejah. — Eno naših letal obmotalo je pomorski arzenal od Spezia z bombami in se vrnilo potem nepoškodovano. Južno-vzhodno bojišče. Ob spodnji Vojusi topovski boj. ' Namestnik generalštabnega šefa pl. H5fer, fini. Obstreljevanje Parenza, Ravenne in Corsina. K.-B. Dunaj, 12. julija. Uradno se poroča: Dogodki na morju. Dne 12. t. m. zjutraj so trije italijanski i razruševalci mesto P a r e n z o iz jako velike : oddaljenosti kratki čas obstreljevali, dve za-! sebni hiši in stolp poslopja deželnega zbora so poškodovali. Drugače nobene škode. Nikdo ni bil ranjen. Naše odporne baterije so zadelo; potem razruševalci takoj odpluli. — Popoldne so nekatera naših pomorskih letal na mesto Ravenna in baterije od C o r s i n i bombe metala in so se vkljub jako ljutemu odpornemu ognju nepoškodovana vrnila. Mornariško poveljstvo. Veliki nemški uspeh pri Verdunu. — 2165 Francozov vjetih. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 12. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : 2Lapadno .bojišče...Dno.. 10. julija popoldne pričeti boji na obeh straneh Ba-paume-Albert-Contalmaisoninv gozdu od M a m e t z a ter novi boji v goz-dičju T r o n e s in južno od njega se nadaljujejo s hudo ljutostjo. — Južno od Som-m e so Francozi pri nekem velikem napadu na fronti Belloy-Soyecourt doživeli Občutljivi poraz. Napad se je v našem ognju popolnoma razbil; istotako obrnile so se sla-bejše sovražne sile proti LaMaisonette-B a r 1 e u x pod velikimi izgubami v njih izhodno postojanko nazaj. — Na raznih točkah fronte v Champagni, tako vzhodno .in južno od R e i m s a in ševerno-zapadno od M a s s i g e s, nadalje severno-zapadno od F1 i-r e y, bili so francoski napadi odbiti. — V pokrajini M a a s e odigrali so se na levi reke lo manjši boji. Na desni reke potisnili smo svoje postojanke bližje na utrdbo od S o u -ville in Laufee. Pri temu smo v j e 1 i 39 oficirjev in 2106 mož. Močnejši protinapa- Proti Rii ko m. Naravnost velikanska je bila ruska ofenziva v Bukovim in vzhodni Gališki, deloma tudi na ostali fronti od morja pa do rumunske moje. Tudi pri prvem svojem navalu ob začetku vojne niso Rusi porabili toliko materij ala in toliko človeških življenj, kakor sedaj, ko so upali na smrtni sunek v srce naše monarhije. Gotovo ti boji še niso dokončani in stalo bode še velikanski trud, predno bodejo ruske neštete množice razpršene in premagane. Ali iz uradnih poročil se danes že lahko razvidi, da ruska ofenziva ni dosegla svojega cilja, in je vkljub najhujšemu navalu od železnih vrst naših vojakov vstavljena. Že to dejstvo, ki ga priznava danos budi že nevtralno, deloma celo nam sovražno časopisje, je velikanski uspeh za nas, to pa tine von den Oesierreichern ersfurmte russ. Feldstellung- v vojaškem, kakor tudi v moralnem oziru. — Naša slika kaže neko od avstro-ogrskih čet v naskoku zavzeto rusko vojno postojanko; močne utrdbe so seveda že od naše artilje-rijo sestreljene in porušene. — 4 — di biH so gladko zavrnjeni. — Nemška patrulj šk a podjetja južno-zapadno od Cern v in vzhodno od P f e 11 e r s h a u s e n imela so uspeh. — En angleški clvokrovnik bil je pri Athies v naših črtah na zemljo prisiljen. Eno sovražno letalo padlo je pri S o -y e c o u r t u, drugo pa v našem ognju pii Chattancourtu. Pri D o m b a s 1 e (za-padno M a ase) bil jo on privezani balon z našim ognjem sestreljen. Vzhodno bojišče. En poskus prehoda slabejših ruskih sil čez D ii n o zapadno Fri o dri ch s t a d ta in napadi južno od jezera N a r o o z bili so preprečeni. — Ob S t o c h o d - fronti je položaj v splošnem nespremenjen. Ruski oddelki, ki so se poskusili pri Janowki na levom bregu utrditi, bili so napadeni; noben mož od njih se ni vrnil na desni breg. Tukaj in ob železnici K o w e 1 -Row no se je včeraj še čez 800 Rusov vjelo. Plen zadnjih dveh dni ob Stochodu znaša razven gotovega števila oficirjev 1932 mož in 12 Strojnih pušk. — Naša letalna brodovja so napadalno delovanje vzhodno od Stochoda nadaljevala; en sovražni privezani balon je bil sestreljen. Balkansko bojišče. Nobeni posebni dogodki. Vrhovno armadno vodstvo. Nemci predrli pomorsko blokado svojih sovražnikov. Ves svet stoji zopet pred vtisom novega dogodka, ki je sveto-zgodovinskega pomena in bode gotovo tudi na izid te grozovite vojne odločilno vplival. Kakor znano, ne morejo sovražniki Nemčije, Avstro-Ogrske ter njih zaveznikov z orožjem premagati. Zato so sata-nični Angleži iznajdli svoj načrt i z s t r a -d a n-j a osrednjih držav. Zaprli so z velikanskim številom svojih bojnih parnikov doslej vsem narodom odprto široko morje in hoteli s tem preprečiti vsak pomorski izvoz in uvoz osrednjih držav ter zadušiti njih gospodarstvo in kupčijo. Osrednje države so temu nasproti postavile boj podmorskih čolnov, ki so nasprotnika tako hudo vznemirjale ter mu izredno veliko škodo napravile. Ali Angleži so se pričeli s svojimi amerikanskimi agenti temu upirati. Amerikanski predsednik Wilson, v srcu Anglež, jo delal osrednjim državam izredno velike preglavice, tako, da se je nekaj časa o vojni nevarnosti med Ameriko in Nemčijo govorilo. Wilsonu in njegovim podkupljenim hujskačem so je šlo ravno le zato, da bi se Nemčijo, z njo pa tudi seveda Avstro-Ogrsko podjarmilo. Ali medtem ko je sledila svetovna javnost tem spletkam diplomatov, izumil je nemški tehnični um nekaj novega, nepričakovanega, presenetljivega, ki prekriža takorekoč v enem hipu najnevarnejše načrte sovražnikov. Uradna poročila od 10. julija prinašajo namreč senzacijonalno vest, da je dospel v amerikanski pristan Baltimore neki v e -likanski trgovinski nemški podmorski čoln, kakor ga doslej svet še ni poznal. Ta čoln je prinesel v Ameriko jako vredne snovi za barve, ki se jih edino le na Nemškem izdeluje. Naložiti hoče v Ameriki raznega druzega blaga in se povrniti potem zopet v Nemčijo. Ta podmorski čoln pre-plovil je torej ves Atlantski ocean. Od nemškega pristana Bremerhafen pa do ame-rikanskega Baltimore znaša oddaljenost, 3850 morskih milj ; vožnjo se računa na 10 dni. Ena morska milja znaša 1 '85 kilometrov; torej se gre tukaj, za oddaljenost 7100 kilometrov. Podmorski čoln bi preplovil torej na poti v Ameriko in nazaj več kot 14.000 kilometrov. To je v tehničnem ozira tako velikanska naloga, da mora pač ves svet strmeti! ... Baltimore je eden najpomembnejših pristanov Združenih držav v Atlanskem oceanu. Gre se tukaj za izredno velike gospodarske in trgovinske interese. Morje ni več obvladano od kramarske Anglije, ki misli ves prosti svet zadušiti kupu svojega krvavega zlata! Vožnja novega podmorskega čolna Nemcev, ki jo vsa angleško-francoska brodovja niso zamogla preprečiti, ima toliko pomena, kakor zmagovita bitka. V zraku vladajo danes nemški in avstro-ogrski letalci, pod morjem si iščejo njih čolni z nezadržijivo eneržijo svojo pot in svoj cilj. Tako eneržijo ne more ves svet premagati! Bivši črnogorski vojni minister navadni morilec. Iz vojnega tiskovnega urada »e poroča z dne 10. t. m.: C. in k. vojaški generalni guberner v Cetinju je pred kratkim, proti bivšemu črnogorskemu vojnemu ministru Ha-domirju V,e s o v i 6 in peterim njegovih sorodnikov istega imena izdal t i rta In i c o, ker so zahrbtnega umora na nekem c. in k. oficirju in poskušonega umora na nekom infanteristu sumljivi. Na Črnogorskem vlada od zasodenja po naših četah pohii mir. Ako so se pojavih sem in tja kateri mah znaki gotovo nevolje, potem so so omejili le na jako majhni krog elementov, ki so bili le iz osebne častilakomnosti nezadovoljni, katerim se pa ni nikdar posrečilo, da bi zamogli tudi najmanje v javnosti učinkovati. K tem elementom spadal je tudi V e s o v i č in njegovi sorodniki iz severa dežele. Sredi junija je pustil vojaški generalni guberner Vesovicu ukazati, da naj vzame svoje bivališče h monarhiji. Nekaj dragih mož, ki so dobfll isti ukaz, so se mu pokorili in stanujejo zdaj na Dunaju. Vesovič pa je odgovoril na to povelje z z a h r b t n i m u nT o r o m na ober-lajtnantu Adolfu Pecher od c. in k. d. b. inf. reg. št. 23, ki mu je vest prinesel, ter z begom. Pri zasledovanju bil je še en in-fanterist ranjen. Samoumevno seje takoj vse moške člane družine Vesovič, v kolikor niso zbežali, zaprlo. Proti pobegnelim se je izdalo tiralnico, ,na glavo Vesovioa pa se je razpisalo nagrado 50.000 kron. Prebivalstvu se je naznanilo čin Vesovica z javnimi lepaki. Metropolit prišel je k vojaškemu generalnemu gubernerju in ga prosil, da se ta zločin ne maščuje nad vsem narodom. Pri bolečinah V Želodcu in trebuhu odpravi par kapljic Fellerjevega bole ine odpravljajočega rastlinsko-esenčnega fluida z zn. >Elsa«-fluid, vzetih na sladkorju, večinoma takoj bolečine. To priznano doTia^e sredstvo, ki pri raznih prilikah dobro služi, naj bi bilo vedno v zalogi, kar je prav lahko, ker stane 12 steklenic fanko le 6 K. Pri zamašenju, počasnosti c'evesja in težavah prebave vzame naj se Fellerjeve milo odvajajoče želodec okrep ujoče Rhabarbara-krogljice z zn. »Elsac-krog-ljice. Znane so že 20 let sem kot neškodljivo, milo odavajajoče sredstvo, ne dovedejo do navade in se tudi od žen in otrok rade vzamejo. 6 škatljic stane franko 4 K 40 h, 12 škatljic franko 8 K 40 h. Oba domača sredstva, «Elsa«-fluid in »Elsa«-krogljice naroči se edino pristna od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 241 (Hrvatsko). Mnogo čez 100000 zahvalnih pisem. Veliko število pristašev pridobili so si tudi ostali preparati, od katerih hočemo v korist naših čitateljev še sledeče omeniti: Fel erjev Mentholni črtnik zoper migreno, 1 karton 1 krono. Fellerjevo zanesljivo učinkujoče sredstvo zoper kurja očesa >El«u-turistovski flajšter v kartonih po 1 in 2 kroni. >Elsa«-turistovska tinktura 1 steklenica 2 kroni. 454 (fa) Naši junaki na bojišču. XIX. Pozdrav od fantov iz celjske okolice. Dragi nam „Štajerc" ! Pozdrav od c. kr. prostovoljnih strelcev iz južnega bojnega polja ! Slovenski fantje iz celjskega okraja, ki služijo kot prostovoljni strelci in se že naha- jajo G mesecev na jugu ter preganjajo! Italijana, pozdravljajo vsa celjska dekj pa svoje drage doma in jim kliče, denje" ! Kraj ne Franc, doma Celju ; V o d o p i v c Franc i/, Čr M a r g e t i č Franc, Savodna pri' 1 i š e k Jožef, Savodna pri Celju: ni k Ciril, Savodna pri Celju. XX. Hrabri Mariborčan. „Marb. Ztg." poroča: FeldvebeliM benega regimenta št. 26, g. Ernst GM (znan pod imenom ,.der kleine Marburg) dobil je že četrto od in sicer srebrno hrabrostno medajlo C da. Hrabri vojak bil je že 5 ur v it vjetništvu. S svojo prebrisanostjo in 1 se mu je posrečilo, da se je osvojj temu je rešil še svojega ranjencu I mana, vjel par italijanskih vojakov in j nil eno italijansko kompanijsko zastavi kemu italijanskemu oficirju, ki je serju na prsih pritrjena odlikovanja prestrelil je vrat. — Pač čast za mej ribor, ki ima tako junaške sinove! Premiranje konjev v P( ki se je izvršilo dne 9. t. m., imelM deči uspeh: 1. Mlade kobile. Anton Jcrnat, .Tabling d. p. 40-—, o. p. 20-— K4j| tin Trunk, Formin o. p. 40'— K 4—;] Horvath, Formin o. p. 30-— K 4-r| rina čus, Mesgovce o. p. 30-— K 49 hael Čusch, Mesgovec o. 'p. 20-—« Jožef Bračič, Janževa vas o. p. 20-—■ Johan Šegula, Klapovec o. p. 20-—jT Korpar, Formin o. p. 20-— K 4—| Kolarič, Platzern o. p. 20-— K 4—; Nedelko, Temovce o. p. 20-— K I- | rija Leskoscheg, Breg o. p. 20-—j Murko, Makovce o. p. 20-— K 4--Kostanjovetz, Sv. Marko o. p. 20-Martin Toplak, Podvince o. p. 10-— | Jožef Zomlak, Sp. Pristovao. p. 10-Tomaž Toš, Trebitnice o. p. 10'— 2. Enoletne kobile. Anton MerlrJ Pristova d. p. 40--, o. p. 30-— K 4-Ceich, Mihovce o. p. 20-—, p. p. 40--Selinšek, Lancova vas o. p. 40-—1 Jožef Herga, Polenšak o. p. 30—; Gregoretz, Gorišnice 30-— K 4 — Schegula, Klapovce o. p. 10-—, p. p] Franc Krainc, Malavas o. p. 20-—T Franc Valic, Mošgance o. p. 20'— J Fliza Toplak, Podvince o. p. 20'— Franc Rischner, Gajofce o. p. 20-—| Kazian, Golovec o. p. 20-—; Jakob S^ Juvance o. p. 20-—. 3. Dveletne kobile. Johan Koleti Vamica d. p. 40-—, o. p. 20-— : kai nat, Sp. Jabling p. p. 50-—; Johan SH Markldorf o. p. 30- — , p. p. 10- K J Johan Koletnik, Mala Vamica o. fl Peter Meierič, Možganjce o. p. 20fl 10-— K 4-—; Jožef Kolenz, ForroM 20- — , p. p. 10-— K 4-—; Anton (ioliat kovce o. p. 20-— K 4-—; Štefan | Slovenjavas o. p. 20-— K 4-— ; Štefani Monte Veren a. Iz uradnih poročil avstro-ogrskega generalnega štaba bodejo naši čitatelji vedeli, da so avstro-ogrske čete v junaškem naskoku zavzele italijansko pancersko utrdbo Monte Verena. Bil je to izredno težki čin, kajti boji v .skalnatem gorovju te fronte zahtevajo posebno požrtvovalnost in junaštvo. Prinašamo sliko napol razstrelj enega južno-vzhodnega kota te ita- BS?L išSSfpo :££ -. *** */*-» * vitem zavzetju. Glavne utrdbe so bile seveda po naših težkih topovih razstreljene in — 5 — odvza Mai illaka porušena o. p. 20" ; Anton Baumann, Žu- i. 20-- K 4-—; Alois Bezjak, p. 20'— K 4-—; Matjaž Modved, te o. p. -20-— K 4-— ; Franc Pros- o. p. 20'— K 4-— ; Jožef Ma- o. p. 20-— K 4-— ; Lovrenc j 8krble o. p. 20-— K 4-—; Franc o. p. 10-— K 4-— ; Jožef !: o. p. 10-— ; Anton Sagadin, o. p. 10-— K 4- —. p Materinske kobile. Goorg Kuhar, Verstje $•- . o. p. -20-— K 4-— ; Anton Zu- Jurovec o. p. iSO- — ; Genovcfa Čech, jp. 30-— K 4 — ; Blaž Klaneček, Haj- |p. 201— K 4-—; Jakob Schampa, lo- p. 20-— ; Franc Čech, Spuhlje o. K i■—; (icorg Prošenjak, Verstje K 4—; Matjaž Zunkovič, Zu- le o. p. 20-— K 4;—; Franc Bezjak^ :e o. p. 20-— K 4-— : Franc Pich- k o. p. 20-- K 4-— ; Franc -1. Velovlek o. p. 20'— ; Jožef Hor- o. p. 20-— ; Jožef Herga, Po- .'. p. (0-— K 4-—; Franc Rischrier, o. p. 10-— K 4-— : Matjaž Zunkovič, ras o. p. 10-— ; Franc Laschitsch, p. 10-— K 4'— ; Andrej Matja- venja vas p. p. 10"— K 4-—. Izpred sodišča. Mladi tatovi. e, 8. julija. 17-letni fabricni dela-G-r o s s iz Gaberja, 18-lotni meneč Jakob Čeh iz Celja in 15-letni - ladolf Arlič v Gaberju so izvršili k in okolici mnogo tatvin. Pokradli so L jedil, vina in druzega blaga v skupaj rečih sto kron. Sodnija je obsodila u 'moss in .Takol)a Ceh vsacega ■«s e c e v težke ječe, poojstrene. ■ trdim ležiščem na mesec. Rudolf [ic je preje pobegnil. Marija 6 1 o d e j "i udeležbo pri tatvini na e n t o-»pora obsojena. - •m*H"ltŠtttt Do 260% zaslužka. )unaj. S. julija. Dokaz, kako se cene (hodno potrebnih stvari navija, podala je /prava proti lastniku linue Schleiu ■giiniudu F i s c h c r in njegovemu f Arturju V i s c li e r. Kupčevala sta z msti. Med septembrom 1914 in 1915 kupila je firma 80.000 kil ekega odpadka, ki se pri izdelo-| stearina dobi in za fabrikacijo mila nli jo nakupil Fischer večjo mno-i in kostne masti ter 269 kišt Kun" je kupil po 81 do 87 K, prodajal BK Loj je kupil po 100 K, prodajal pa 1(H) kil. V splošnem je delal ..dobič-fdo'2i)0pro<" e n t o v. Kirma je blago poleg Iv skladiščili in na kolodvorih zadrževala, m napravila umetno pomanjkanje tov masti in navijala cene. Po več-[razpravi je sodišče obsodilo Siegmunda ' na en in e s e c strogega zapora in lavne globe, njegovega sina Arturja 13 m e s c e e strogega zapora in 1000 lie globe. Obenem se je izreklo zame maščobe tudi kot zapadle. Na smrt obsojena. Lj u b 1 j a n a, julija. Pred tukajšnjo ■Jiiijo sta sedeli na zatožni klopi Johana Ferjančič in njena ŠO i sca pri Vipavi. Dne 14. maja t. 1. je inčič porodila v navzočnosti Johane otroka moškega spola. [poroda pa je nezakonska mati nago- i svojo sestro, da naj ta otroka umori. e ta ■/, levico stisnila otroka za vrat zadušila. Sodišče je obsodilo Jo-. i s m rt n a vislic a h, njeno sestro 112 let težke ječe. Težko kaznovani oderuh z mesom. i S«In, 10. julija. Po večdnevni razpravi danes proces proti mesarju S o m m e r, ki je velike množine mesa nazaj držal, tako, da se je več sto centov mesa pokvarilo; tudi je za meščanstvo v Kolnu določeno, poceni kupljeno meso z velikim dobičkom v Dresden prodal. Oderuški mesar bil je obsojen na dve leti ječein 20.000 mark denarno kazni ter na izgubo vseh državljanskih časti za dobo 5 let. — Tako se kaznuje pijavko ljudstva na Nemškem! Najstrožja kazen je za to vejeizdajalce, ki ovirajo s svojo sebičnostjo konečno zmago, še vedno premila. Tudi pri nas bi se moralo take oderuhe brezobzirno zasledovati in kaznovati. Ob priliki novega polletja prosimo cenjene odjemalce, da naj takoj zaostalo ^vojo naročnino poravnajo, ker bi se jim moralo drugače list vstaviti. Gotovo je, da je „Štajerc" danes ne samo najboljši in naj obširnejši, marveč tudi najcenejši tednik za priprosto ljudstvo na Štajerskem in Koroškem. Vedno je zastopal ljudstvo, zato pa prosimo, da tudi odjemalci napram njemu svoje dolžnosti izpolnijo. Razno. Smrtna kosa. Dne 8. t. m. umrl je v Ptuj u po kratki hudi bolezni, ki si jo J6 pridobil na bojišču v zvestem izpolnjevanju svoje dolžnosti, g. Franc Tscheteritsch, izdelovalec rokavic in zugsfurer v enem inf. regimentu. Mladi pokojnik bil je splošno spoštovani in priljubljeni someščan, zvestega avstrijskega mišljenja. Bil je tudi dolgoletni član ptujsko prostovoljne požarne brambe in vojaškega veteranskega društva. Od mobilizacije sem je služil cesarju in bil tudi enkrat ranjen. Obonom si je pridobil bolezen, ki jo mlademu možu smrt prinesla. Imel je izredno lepi pogreb, katerega se je udeležil razven požarne brambe in veteranskega društva z zastavama tudi oddelek vojaštva in izredno veliko občinstva. V zadnji pozdrav izstrelili so vojaki svoje puške, zastave so se nagnile in godba je otožno zasvirala. Težko prizadeti vdovi izražamo svoje iskreno sožalje. Pokojnikov spomin pa nam ostane ved#io ohranjen! — Istega dne je umrl v Ptuju zasebnik Roman Locker v 85. letu svoje starosti. Pokojnik je bil mnogo desetletij prvi mizarski mojster v Ptuju, splošno spoštovani in poznani meščan. Lahka mu žemljica! Pogreba se je vdeležilo razven velikega števila občinstva tudi nemško pevsko društvo, katerega ustanovnik je bil, ■/. zastavo : zapelo mu je ganljivo pesen v slovo. Velikonočno darilo. Krčmar Hofer v Sv. Magdaleni pri Beljaku potegnil je mrliča hčerke nekega tovarnarja iz Drave. Dobil je zato razpisano nagrado 500 kron. To svoto pa vrli mož ni obdržal za-se, marveč jo jo podaril za vojne invalide koroške. Načelnik Ornig in bakrena galica. Že v zadnji številki smo poročali o grdem in nehvaležnem obrekovanju, s katerim sumničijo gotovi hujskači okrajnega načelnika g. Jožefa Ornig, da si je ta za svojo porabo veliko množino bakrenega vitrijola obdržal, medtem ko drugi vinogradniki niso dovolj tega pre-potrebnega sredstva dobili. To sumničenjeje tako podla laž, da so pravzaprav ne izplača o njej govoriti. Žalostno je, da imajo še med našim priprostim ljudstvom taki hujskači veljavo, ki iz starega sovraštva, iz osebne mržnje ali iz političnega nasprotstva pljujejo na gospodarsko delo drugih. Mi. bi lahko sulico obrnili in ednako z ediiakim povrnili; vprašali bi prav lahko, kaj so storili gotovi slovanski poklicani in nepoklicani voditelji, da bi vinogradnikom v njih težki zadregi pomagali. Pa se nam res ne zljubi, kajti čas je preresen za razširjevanjc politično-osebnih napadov ... G. načelnik Ontigje dobil od okrajnega odbora Se manj bakrene galice, nego bi jo smel z ozirom na velikost njegovih goric zahtevati. Pač pa je porabil, kakor smo že zadnjič natančno poročali, vse svoje sile in ves svoj vpliv, da preskrbi za okraj toliko galice, kolikor je bilo v tem trenutku ravno mogoče preskrbeti. Pa ne samo to: Načelnik g. Ornig je dal tudi popolnoma b r e z p 1 a č-n o svoj magacin v mestu za galico na razpolago. Ta magacin bi bil gotovo lahko v lastno namene porabil ali pa za dragi denar v najem oddal. Ali mislil ni na svoj dobiček, marveč le na korist prebivalstva. To naj si znani hujskači zapišejo za. ušesa. Morda se bodejo potem sramovali nad nehvaležnim svojim obrekevanjem. Sicer pa bi bilo po našem mnenju najbolje, da se vsacega takega hujskača in obrekovalca za ušesa prime in pred sodnijo potegne. Nevarnosti poletne vročine so brezdvomno za dojenčka največje, ker primanjkuje v največ slučajih na pravi, zanesljivi hrani. Dajte pa svojemu malemu ljubčoku Nestle-jovo otroško moko, ki se je že v mnogo tisočih slučajih od generacije do-generacije obnesla; prihranili si ne bodete samo mnogo žalosti, marveč videli bodete tudi svojega otroka krasno uspevati. Poskusna doza na zahtevo takoj popolnoma zastonj po N e s 11 e's K. i n-d e r m e h 1 - G e s e 11 s c h a f t, Dunaj, I., Bi-berstrasse 49 a. 216'2. Velikanska nevihta v Wiener-Neustadtu. Iz Wicnor-Neustadta se poroča z dno 11. t. m.: Včeraj popoldne je divjala v "Wiener-Neustadtu grozovita katastrofa. Divji vihar (Wind-hose) je pihal čez mesto, napravil grozovito škodo in zahteval tudi smrtne žrtve. Vihar je prišel ob 5. uri 50 minut v severni smeri proti fabričnim napravam, katerih strehe so bile od viharja popolnoma porušene. Nekatera lažje zidana poslopja je vihar popolnoma odnesel. Tam delujoče ali sploh navzoče osebe bile so v zrak vržene. Enega otroka je vihar tako proti' steni vrgel, da je bil povsem zmučkan. Kraj nesreče kaže grozovito sliko; kosi zidovja, streh in opeke ležijo okoli. Tudi V bližini fabrike ležeče barake so brez streh. Prav mnogo oseb je bilo težko ranjenih, število smrtnih žrtev pa še ni dognano. Ranjenci so bili v automobilih v bolnišnico odpeljani. Rešilni vozovi peljali so nepretrgano od kraja nesreče do bolnišnice in nazaj. Vse-telefonske in telegrafske naprave so raztrgane. — Že po 5. mi popoldne se je videlo težke oblake nevihte prihajati. Okoli 6. ure se je začulo nakrat močno piskanje in bilo je tako, kakor da *bi zraka zmanjkalo, tako da se skoraj ni zamoglo več dihati. To grozovito stanje je trajato celo minuto. Potom jo nastalo olazno divjanje in ropotanje. Culo se je podiranje in videlo v oblakih prahu kose zidovja, trame, drevesa. Cesta je bila popolnoma pokrita z razvalinami. Ravno tako je bilo, kakor da bi divjal tam ogromni požar. Večina hiš je bila brez streh, nobene cele šipe ni bilo videti. — Doslej se jo dognalo, da je našlo v grozovitem tem viharju več kot 30 oseb s v o j o s m r t. Roparske tolpe so se pričele zopet v nekaterih krajih spodnje Štajerske pojavljati. V noči na 15. t. m. pojavila se je roparska tolpa večih glav v prodajalni trgovca in krčmar j a Antona Stefanciosa v Sv. F1 o r i j a n u pri Rogatcu. Tolpa je bila oborožena z nožmi, sekirami in revolverji. Razbila je vrata v trgovino in pokradla dragocenejše blago. Potem so šli roparji v prvo nadstropje, kjer je trgovec s svojo družino spal. Prekorakale so najprve otroško sobo in vprašali otroke po denarju. Vlomilcem se je konečno uprl Stefanciosa s svojo soprogo. Razvil se je grozoviti boj. Dva roparja je vrgel čez stopnice in sta zbežala. Stefanciosa sam pa je dobil 5 sunkov z nožem v prša in hrbet; tudi so ga roparji s sekiro pobili. Mož je smrtnonevarno ranjen. Tudi njegova žena je bila težko ranjena, zamogla je pa le pobegniti. Roparji so pokradli denarja in blaga v vrednosti čez 1000 kron.. Upati jo, da jih bode roka pravice kmalu zasegla. Največja strogost je edino sredstvo zoper te zverine. Dobivanje pojasnil, kje se nahajajo ranjeni, bolani ali pogrešani vojaki in vojni vjetniki. V mnogih slučajih se je že opazilo, da se ba-vijo nepoklicane osebe iz dobičkarije v pode- — 6 Ijevanjem oziroma posredovanjem pojasnil in vesti o bivališču ranjenih, bolanih ali pogrešanih vojakov. Občinstvu se v ta namen v časopisih naravnost ponujajo, oznamonjujejo se tn in tam kot poizvcdovalnice v vojaških zadevah, strojepisni uradi, ali pa kot posredovalci za dobivanje pojasnil v omenjeni smeri. Plačanje se na ta način prikriva, daje treba povrniti stroške za poštnine in pisarino v neprimerni višini — do 5 K za navadno pismo. Da se prepreči izkoriščanje prebivalstva po takih brezvestnežih, se vnovič opozarja na to, daje po vojnih vjetnikih, bolanih in ranjenih ter slednjič pogrešanih na sledeči način vprašati: 1. Za vojne vjetnike izključno pri onem deželnem društvu od Rdečega križa, v čigar področju je dotičnik pristojen, oziroma spada njegovo krdelo (torej za vse Štajerce pri deželnem in gospejnem pomožnem društvu od Rdečega križa za Štajersko |Landes- und Frauenhilfsverein vom Roten Kreuz fur Stei-ermarkj). Vprašati je z navadno dopisnico za odgovor, povratni naslov mora napisati stranka, ki vpraša. Navesti je : Ime, starost, pristojnost, šaržo in krdelo iskanega vojnega vjetnika. Na nečitljiva vprašanja ni mogočo odgovarjati. — 2. Po nevojnovjetih ranjencih in bolnikih je vprašati pri poizvedovalnem uradu Rdečega križa na Dunaju, VI., c. in ki-, vojna šola (Auskunftsbureau vom Roten Kreuz, VI, k. u. k. Kriegsschule in Wien). NaVesti je tudi tukaj zgorajšnje podatke. Za taka vprašanja so tiskane dopisnice z odgovorom, ki jih je dobivati po večjih poštnih uradih. — 3. Pogrešane ima v razvidnosti na Dunaju sledeči urad: Gemeinsames Zentralnaehweis-bureau in Wien, Abteilung C, L, Fischhof 3. Vprašanja po pogrešanih je staviti naravnost na ta naslov z navadnimi dopisnicami za odgovor ter istotako navesti gornje podatke. Prošnje za izpovedbe se bo rešilo kolikor mogoče hitro in seveda popolnoma brezplačno. Ni ga torej vzroka obračati se za, pojasnila in poizvedbe do nepoklicanih posredovalcev, ki so vendar ravnotako primorani si dobiti potrebne poizvedbe pri omenjenih oficijelnih uradih, tako, da dobi vpraševalec zadevna poročila potemtakem še le kasneje. Samomori. Iz Celovca se poroča, da je bivši mesarski pomočnik Kopač v Vrb-sko jezero skočil in utonil. Vzrok samomora r.i znan. — V P> e 1 j a k u je skočila neka 16 do 19 letna deklina v Dravo in izginila v valovju. Mrliča doslej še niso iz vode potegnili. Presenečeni tat. Iz žage posestnika Simona M i c h e u pri Pliberku na Koroškem bil je transmisijski jermen v vrednosti 400 kron ukraden. V isti noči srečal je rudar Vido-š e k dva moža, ki sta zbežala. Potem je našel rudar na cesti ležati jermen, ki ga je prestrašeni tat proč vrgel. Zaprli so kot tata radarja Franca P a v 1 e k. Etbin Kristan f. Listi poročajo, daje umrl v Novem Yorku bivši član ljubljanskega občinskega sveta, pisatelj in urednik lista rZarjo" in vodja jugoslovanske socijalne demokracije Etbin K r i s t a n. Pokojnik je gotovo mijmarkantnejša in najbolj nadarjena osebnost v vrstah slovenske socijalne demokracije. V svoji mladosti je bil oficir, potem pa je postal pisatelj, žurnalist in agitator. Bil je izredno dobri govornik. Svojega političnega prepričanja ni prodajal, marveč mu je do konca zvest ostal. Kot pisatelj si je pridobil v slovenski literaturi častno ime, čeprav ga je slovenska inteligenca bojkotirala in pustila stradati. Vkljub temu, da ne soglašamo z njegovimi nazori, moramo pribiti, da je bil Etbin Kristan navdušeni idealist, ki je hotel res svojemu ljudstvu pomagati in ki je svojim idejam vse življenje žrtvoval. Mož je poštenega spomina vreden! Vkuhavanje brez sladkorja. V ,.Pharma-zeutisehe Zeitung" se bavi Fr. G. Sauer z vprašanjem o vkuhavanju brez sladkorja. Izvedbe so sposobne odstraniti pomisleke, ki so združeni s pomanjkanjem sladkorja pri vkuhavanju. Pisatelj izvaja: Vkuhavanje sadja brez sladkorja ni samo možno, ampak prinaša še tudi marsikateri dobiček. Najpoprej poveča sladkor množino vkuhanega sadja, torej tudi potrebo steklenic. Dalje pa baje tako sadje boljo obdrži svojo prvotno barvo in svoj duh in okus kakor s sladkorjem vkuhano sadje. Tudi za vkuhavanje sadov brez sladkorja se lahko običajnih steklenic bolje poslužuj* . kolikor so gumijasti obročki še porabili. Za manjše sadove se tudi lahko porabljajo vse steklenice, ki se zatikajo s probki. Radi temeljitega očiščenja se kupice, steklenice, probki omehčajo v vodi z 1 odstotkom solne kisline. Ravno' tako naj leži vse sadje.nekaj minut v taki kislino vsebujoči vodi, ker s tem se pokončajo vse bakterije, ki se držijo v lupinah. V posode se dene najpoprej 2 centimetra prav dobro kuhane, ohlajene vode in se surovo sadje prav trdo naloži v plasti. Odprte steklenice je treba postaviti v kotel v, nekoliko mrzle vode in so iste zagrejejo na 70 stopinj Celzija. Na to se posode popolnoma zaprejo in potem eno uro razgrejejo v vodi do 65 stopinj Celzija. Pred vporabo se odlijo sadli sok, se razgreje in raztopi v njem sladkor in se da v gorek sladkorjev sok sadje, ki ima po ohlajenju enakomerno sladek okus. Ako se hoče namesto sladkorja porabljati saharin, tedaj je treba pomisliti, da se saharina no sme zagreti, ker se pri tem razkroji. C. in kr. ljudska kuhinja v Belgradu. V Bel-gradu se bode, uresničilo po dunajskem vzorcu ljudsko kuhinjo, ki bode v kratkem poslovati pričela. V tej kuhinji se bode oddajalo dobro kosilo za ceno 50 vinarjev. Ena porcija kruha bode stala 4 h, župe 6 h, prikuhe 6 h, moč-nate jedi 8 h, mesa pa 30 h. Za napravo juh se bode porabljalo konzerve in jim dodajalo v izboljšanje okusa juhine kocke. Belgradska ljudska kuhinja oddajala bode zajutrek, kosilo in večerjo. Vodstvo bodo imele dame domače družbe. Uvedba bode ubogemu prebivalstvu gotovo dobro koristila. Nesreča. V M a r i b o r u padol je trgovec Hans Andraschitz iz okna neke kavarne v prvem nadstropju v globočino. Požar. V E p p e r s d o r f u na Koroškem nastal je v gradu žagana' S c h e r i a n požar, ki jo vpepelil podstrešje -rada, hleve in gospodarska poslopja. Ogenj je zanetil neki 8-letni otrok, ki se jo z užigalicami igral. Smrtno ponesrečeni mežnar. V S. V e i t u na Koroškem padlo- je neko drevo na mež-narja Ferdinanda O t ti iz St. Leonharda in ga je tako hudo poškodovalo, da je v bolnišnici unirl.,Pokojnik je bil več kot eno leto na fronti in zapušča ženo ter 5 nepreskrbljenih otrok. Duhovniška vest G. Evgen L o r g e r, doslej kaplan v Ormož u, bil je za kornega vikarja v stolni in mestni fari Gradec imenovan. — G. Franc Slana, kaplan v S1. -Bi strici, prestavljen je bil v 0 r m o ž, novomašnik g. Martin G o r o g r a n c pa kot kaplan v SI. Bistrico. V Gradcu hočejo prepovedati po dunajskem vzorcu prodajo mlečne kave v času od 2. ure popoldne do 7. ure zvečer v javnih gostilnah in kavarnah. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; soimi zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, se mi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 15. julija v Zdolah**, okr. Brežice; v Aivežu (z drobnico); v Brežicah (svinjski sejem). Dne 17. julija v Dobju, okr. Kozje; v Artičah**, okr. Brežice; pri Sv. Filipu**, okr. Kozje; v Wcttmannstattenu**, okr. Lonč; na Mati**, okr. Marenperk; pri Sv. Ani na Kremperku*, okr, Cniurek; pri St. Jurju ob Stiefingi, okr. Wildon. Dne 18. julija pri Sv. Lovrencu, okr. Murau; v Radgoni*; v Ormožu (sejem s šče-tinarji); v MulLnu*, okr. Neumarkt. Dne 19. julija v Pollau, okr. Neumarkt; v Imeneni (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 20. julija v Peggau, okr, Frohn-leiten; v Waltersdorfu**, okr. Hartberg; v Wenigzellu, okr. Vorau; pri Sv. Marjeti ob Pesnici*, okr. Maribor; Pri Sv. Marjeti na D. p., okr. Maribor; v Aivežu; na Ptuju (svinjski sejem). Dne 21. julija v Rtu v Rogatcu (svinjski sejem). Dne 22. julija v Orešji vasi,ola| v Ivnici**; pri Sv. Magdaleni, pri Sv. Jurju*; okr. ,!udenburg;eme najprg semenske rastline. Sedaj v juniju, ko so se gj razvile, je treba pregledati salame grede, pol lepše in najbolj trde glave in jih zaznamovat™ postavljenim palicam, da se pomotoma ne navadno porabo. Od najbolj razvitih ir. za glav se pustijo za gojenje semena samo i m se najpozneje razcvetijo, one p>, ki se kmalol je pa treba pobrati. S tako vestnim semenskega blaga dobimo najboljše in seme, najenakormrnejše salame giede. J začne cvetet: salata, ki je ostala u njivi in v avgu tu je pričakovati, da izzori. posamezni rastlini ne rastejo popolnoma istofj torej se priporoča v manjšem obratu (gospodi se od slučaja do slučaja zrela semena ototjol papir razgrnejo ter pustijo na zra"nem, sulica da izzorijo. Pri večjih množinah se porežejo | za žetev zrele rastline, se povežejo v male j razobesijo na solnce ali razgrnejo na papir, dal in se posušijo. Potrebno je opozoriti na to, dal seme že na stojišču ali med sušenjem lalno ! ga ptice prav rade zobljcjo. Seme se dobi na 9 di se semenska stebla v kadi iztepejo in i očisti s tem, da se preseje (pretrese) v situ. 9 ravanem gojenju semena več vrst je gledati stojijo iste 200 do 400 mm daleč druga od | so sicer medsebojna oplodenja neprep ečljto semena glavite solate je delo, kateremu se na ki vrta za zelenjavo letos v večji meri posvej se je to zgodilo že dosedaj. Bra ui o i. Ta pod imenom podjeda, rogat rovar v vseh vitih znana škodljiva žuželi javlja sedaj v poletju posebno na sveže nasajej gredah na najneprijetnejši nač n. Bramor nap" zemeljske hode, v katerih odgrize skoro vse I Na koncu enega svojih hodov si napra hod navzdol. Če se tam izkoplje, je videti votlino, v katero poleže samica do srerie jonij| 300 jajc. Ho hod h se lahko s prsti prcisJal lahko najdeno gnezdo pobere ali pokonča mlada ako so že izlezle | za razvoj špargeljevih stebel (cevi) v prihodnja] Čim dalje se podaljša < as rezanja špargelja bo žetev prihodnjega leta. Oton Brilders, strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega valnega mesta za nasad zelenjave in krom kr. namestništvu. trpežno vlaganje sadja in zel v e. Na važnost trpežnega vlaganja vseh mnofii in zelenjave, ki se ne vporabljajo sveže, s« se podučila o strokovnjaškem shranjevanju domači porabi sadja ob vojn m času dobijo?' garnah za ceno po 10 vinarjev. Na zunaj razj navodila proti pošiljatvi zneska poizvedoval« ščeva ni z v d za nasad zelenjave in krompirlM namestništvu (Auskunltsstelle nlr Gemilse- und felbau) v Gradcu, Burgring št. 4, poštnine pre« skupilo se porabi za nabavo cenili živil za neq za manufakturo se sprejme pri; Brodnyak. Stridovan. Slovenščini I hodno potrebna. Prosilci v.;-}, \ i svoje zahteve.plače. — 7 — dnji telegrami. C. k. kor. in brz. urad.) ptrijsko poročilo. i. Dunaj, 13. julija. Rusko bojišče. ini pri nespremenjenem položaju nobeni dogodki. Zapadno in severno-zapadno »sovražnik nanovo močne sile k napadu; [so bile že pred našimi utrdbami razbite, v ozki kos naših postojonk vsilile. tukaj jih je takoj pričeti protisunek Jin avstro-ogrskih rezerv vun vrgel, tako vsi napadi Rusov popolnoma Izjalovili. ■ievilno ruskih vjetnikov. Ob Stochodu od- ] naše čete na obeh straneh železnice od jv Ktwel en napad. — Italijansko lie. Ob fronti med Brento in Etsch je delovanje včeraj zopet živahneje. bil je neki ponočni napad Italijanov L. V dolini Posina pod trajnim močnim ognjem opetovani sunki patrulj.__VjeTi Hoficirja in 103 "mož. Po skrajno ljuti lijski pripravi napadle so popoldne_sveže le postojanke v prostoru _ Monte Rasta i Interotto. Izjalovili so se zopet vsi na- ijanov 'pod najtežjimi izgubami zanje. Nemško poročilo. i-B. Berlin, 13. julija. Boji z Angleži in se nadaljujejo. Število vjetih se je po-oa 56 oficirjev in 2349 mož. Pri Olewki 1 i vjeli 400 Rusov. Oficirske izgube Italijanov. ., ft. Dunaj, 12. julija. Iz vojnotiskov- iurada se poroča: Izgubo italijanskih |0 se po neki zanesljivi mesečni šta- 2. julija 191G na sledeče število J 6 generalov, 77 oberstov in oberst- ^ov, 125 majorjev, 6G0 kapitanov, 586 fantov in 2121 lajtnantov. Izgube na so bile že pred zgoraj omenjenim i isto, namreč G. V času od 15. junija K. julija so izgubili Italijani 8 oberstov lajtnantov, 8 majorjev, 12 kapitanov, ajtnantov in 182 lajtnantov. Grško razburjenje proti četverozvezi. [,-B. Lugano, 11. julija. Majlandski sajo: Grožnje proti četverozvezi v in vojaških krogih Grške postajajo '[močnejše in se celo v Saloniku niso vaviti. blagodejnim rastlinskim esenen™ fluidom z zn. „Elsa"-(luidom sigurnega učinka, brez da bi otežil Želodec. „Ebsa". fluid vsili v kozo na bolečem mestu, raztopi povzročitelje bolečine in oživi jfrvno cirkulacijo. 12 steklenic franko slane samo 6 kron. Lekar nar E. V, Feller, Slubica, Elsa-lrg St. 241 (Brvatako}\ Mnogo zdravniSkib priporočil. Naroči naj se obenem tudi Fellerjeve milo odvajajoče Rhabarbara-krogljice, 6 škatljic za 4 K 40 h. (se) 2 el ika in 2 s košto ali brez košte se takoj sprejmeta pri g. Joh. Lovetz, črevljai-ski mojster v Mariboru, Hauptplatz St. 4. 395 Loterijske številke. Gradec, 5. julija 1916 : Trst, 12. julija 1916 : 8, 41, 6, 89, 61. 58, 20, 2, 86, 69. 42X12 crn iz žide štikane v četverozvezi v vseh jezikih, v sredi prostor za fotografijo, oferira a-"K 3-— za en kos Otto Neumann, Karolinenthal bei Prag Nr. 130 52. 294 za s 3 do 4 delavskimi močmi se pri dobremu plačilu sprejme. Kje? pove uprava tega lista. 293 Izgubila se je s ključi za šravbe in raznimi rezervnimi deli. Pošteni najditelj dobi 30 kron plačila. Naznanja se pri Hans Spruschina, mehanik PtUJ. 282 .Dva mlada in vesela mornarja si želita dopisovati "z mladima luštnima dekletoma. Prednost imajo dopisi z sliko, katera se po želji tudi vrne. Naslov: I. Mo-torboot A S. M. S. ,.Zrinji", II. Motor-boot V «. M. S. „Zrinji", Pola. 278 Olje zoper muhe pri konjih in govedi se dobi v medicinalni drožoriji „z. goldenen Kreuz" v Ptuju, Bis-marckgasso 6 (preje Wegschaider). 285 Oženjeni ljudje 1 v vinoroji, tudi pri nekaj živini popolnoma samostojni, dobijo pri dobri plači s 1. novembrom službo. Ponudbe na Kari Strugel, Egydi-Tunnel. Ura na zapestnik z uaniatim jermenom, velika oblika K 6"—, radii K 10—, mali format K 10—, 12—, radii 15-—, 18-—. S precizi skim anker-koles em K 24*—. Znamka Cyma K 30'—, Ornega 50—, radij K 10'— več, z varstvom za steklo K 2 — več. Cena niklasta ura K 4'—. Vojna ura z dobrim anker-ko-lesjem K 6-—, la ka«ovost K 8—, radij K 10—, pravo srebro K 16—. Žepne ure-buJilnice K 20—, radij K 20-—. Primerni usn:ati napestnik K 21— posebej. Vojna budilnica, zaniklara, 30 cm visoka K 6*—. 3 leta garancije. Razpošiljatev le po vposlanju svotc z 1 K za zavoj in porto franko po vsej Av=tvo-Ogrski in na bojišča po prvlsalogi ]JJax vojnib ur Bohsiel Duniij IV.. Marjareienstras*« 27/51. Originalni rab ični cenik zastonj. « Pridni pošteni viničarski ljudje z najmanje 4—o delavskimi močmi sprejmejo še za mojo posestvo v občini Leitersberg pri Maribora v jeseni. Vprašanja na J. Kokoschi- negg, Maribor, Tegetthofstrafie 13. Pridne prodajalke za mešano trgovino, zmožne obeh deželnih jozikov, sprejmejo se za takojšnji ali poznejši vstop. Ponudbe s sliko in zahtevami so prosi na Franz Matheis Nachf., Brežice ob Savi. 288 Ruska številna premoč. jjerliu. 11. julija. Hvedski časopisi raca so ruske armade na vzhodni fronti jiirat močnejšo, kakor pa čete central-*av. Naravnost svetovno-zgndovinskega L je, da *e morete Avstrija in Nemčija Spešno upirati navalu teh množic. To n jamstvo konočne zmage. pravllajoca sredstva ki se jib mora vzeti, imajo ^.Mecine želodca kot posledico. Nasprotno pa je bolehajoče zunanjo obdrgnenje in masaže a Fellerjevira Pettau, am 6. Juli 1916. Kundmachung. Die Besitzer werden aufmerksam gemacht, daG laut Erlafi. der k. k. steiermširkischen Statthalterei vom 28. Juni 1. J. Z. 4—2244 W. B. nur naehstehonde Viehgattungen re-quiriert werdon diiifen und zwar: 1. nicht tragende Kiihe, und solehe, welchc weniger als taglich 4 Liter Mileh geben; 2. nicht tragende Kalbinnen iiber 2lA Jahrenj 3. Ochsen im Alter iiber 2 Jahren; 4. alle nicht zuchtiahigen Stiore. Zuchtvieh ist auf alle Falle zu schonon und darf nichs requiriert werden. Die Besitzer sind meter keinen Umst&n-den verpflichtet, Vieh oder andere Lebehs-mittel an 7\ lili tar- oder Zivileinkauter im Ee-quirirntngswege abzugeben, wenn sich der Einkaufer nicht mit einem Ausweis der k. k. Bezirkshauptmannschatt oder Vichvcnver-tungsgeselkschaft ausweisen kann. Der Bezu-ksausschuB Pettau gibt fernor bekannt, dafi jene Zuchtstiere, fur welche die Stierhalter eine Subvention oder Stierhaltungs-pramie erHalten, vor Ablauf der reversmaSig vorpIliehtetenHaltzeit auch imRequirierungs-wege nicht abgegeben werden diii-fcn. Solite donnoch ein Subventionsstier re-quiriert werden, so ist der Besitzer vei-pflich-! tet, vor Abgabe des Stieres an den Bezirks-■ ausschuO Pettau die Anzeige /.u erstatten, da-I mit derselbe die notigon Schritte einleiten j kann, urn diese Beschlagnahme riickgangig , /.11 laachen. Bezirksausschuss Pettau Ptuj, G. julija 1916. Josef Ornig, Obmann. 291 Posestniki so opozarjajo, da se smo gla-; som odloka c. k. štajerske namestnije od 28. junija t. L, št, 4—2244 W. B. lo sledeče vrste živine rekvirirati in sicer: 1. krave, ki niso breje in ki dajejo na ; dan manj kot 4 litre mleka; 2. telice, ki niso breje, čez 2Vs let; 3. vole v starosti čez 2 let; 4. bike, ki niso sposobni za pleme. Plemsko živino se mora na vsak način varovati in se jo ne sme rekvirirati. Posestniki pod nobenim pogojem niso obvezani, živino ali draga življenska sredstva vojaškim ali civilnim nakupovalcem v potu rekviriranja oddajati, ako se nakupovalec ne more izkazati s potrdilom c. k. okrajnega glavarstva ali družbe za rekviriranje živine. Okrajni odbor ptujski naznanja nadalje, da se oni plemski biki, za katere dobivajo bikorejci subvencijo ali premijo za držanje bikov, pred pretokom v zmislu reverza določene dobe za držanje bika v potu rekviriranja no smejo oddajati. Ako bi se vkljub temu kakšni subvencij ski bik rekviriral, potem je posestnik dolžan, da pred oddajo bika napravi na okrajni odbor ptujski naznanilo, da zarnore isti potrebne korake uvesti in zasa-čenje razveljaviti. Okrajni odbor ptujski Jos. Ornig, načelnik. tole (Zimmersessel) * po 3'—, 5"—, 6"— kron Be dobijo v zalogi LAWITSCH & HELLER trgovina « Ptuju. m 10 flier firin - Radenska slatina se dobi t vseh špecerijskih trgovinah. — Generalno za stopstvo za ptujski okraj Brata Slawitscti, Mestna posredovalnic (Woinung- nnd DienstYermittlung) za «■ službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje T»e vrste posredovanja najhitreje. "•■ . Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotorž). Mehanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in piinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Čas za kopanje: ob delavnikih od 12 flk Wiin1 do 2. ure popoldne (blagajna ie od B9W lBl2. do 1. ure zaprta), ob nedeljah mik praznikih od 11. do 12 ure dopoidne H|W ^ 11 kopelj z vročini /.rakom. oaro ah „Brausebad" z rjuho K — *70 v vseh. trgovinah, in trafikah (,,Štajerc"-Schweden.) SOOkron Vam plačam, ako moje Din holijm ^aSa kur|a "»esa, brada- iztrebilo korenin _____ lUuuuIluill vice t do kožo ne odpravt brez bolečin v 3 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim ismom vred K I 50, 3 posodice K 4' , 6 posodic K 5 50 Stolero zahvalnih in priznanjevalnih pisem. nilrkopp-Singer . K 70- »i-Durkopp-Ringscbifl za šivilje .......K 1».' DUrkopp-Zentralbobbin za šivilje . . K 140- Darkopp-RingschilT za krojače...... K 160' DUrkopp Zentralbobbin mit versenkbarera Obertoil, Luiusausstattung..............K 160--1H) Dilrkopp-Zvunder-Klastik za čevljarja......K HO -180 Minerva A..................K 20 — Minerva C za krojače in čevljarje....... . K 160 — How« C za krojače in čevljarje.........K 90— Deli (BestanduMc) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nit) kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke It* t Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obm«, ker solidno« je le tistim znana, kateri imajo Bssiie ni »as. Cenik brerplsim. se vrši dne 16. julija 1916 (nedelja) popoldne ob 3. uri le na Ribniku (.,Teichwiese"), Zgornja Voličina p. Sv. Lenartu si. g. Prijazno vabi Jos. Ornig, Ptuj. Kdor hoče posestvo ali trgovino kupiti ali prodati obrne naj se na najbolje organizirani strokovni list ,,Zentral-Anzeiger" Dunaj, XIII./7, Diabeliigasse Nr. 1 a in naj zahteva v svrho brezplačnega pojasnila ter razgovora obisk enega zastopnika. Kupci za vse vrste realitet in trgovin vedno v oznambi. Nobena posredovalna pristojbina. — Ogledna številka zastonj. 265 Priporočljiva domača sredstva. ititajski železni Malaga, kapljice za okrepčanie krvi prot -.labosti in bledičnosti (Bleichsuchtl itd.; steklenica 2'K Tekočina za prša in pljuče. stekl. 1-60, K vel. stekl 2 40 K proti kašliu ežki sapi itd. Čaj in pilulf za čiščenje krvi a 80 vin. Čaj proti fcihtu 1-50 K. — Balzam za giht ud n živce stekl. 1-50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani boleča - Bleiburški živinski prašek a 150 K. Prašek pro •dvajanju krvi v živalskj vodi a K 1 60 — Iz-irni strti) za podgane, miši, ščurke a K 1 50 Razpošiljatev L. Herbflt. apot. ka Bleiburg na Koroškem. it Proti okuženjij se moramo tembolj varovati, ker^daj razne naleiljiiti kor : ikrlatica, ošpice, koze, kolera, legar s piv pajo. Zato se naj rabi povsod, kjer'se take bolezni pojavljajo, dobro ta: stvo, ki mora biti v vsakem gospodarstvu vpotrebiai] NajpriljubnejSe ravkuževalno sredstvo sedanjosti je.| glasom preiskav zavodov prof. LOffler, Liebrebb, [ Vestea, Vas, Pfeiffer, V- rtun, Pertik itd. ki je brez duba, brez st'upa in poceni ter s> karni in drezeriji v izvirnih steklenicah (zeleno steklo)! Uspeh Lyoforma gotov m hiter; zato ga priporočajo f niki za razkuževanje v bolnišni postelji, za ufuifaojs| za antiseptične obveze in za irigacijo. Lysofor m-milo | j«* fino, lahko, čisto toaletno milo, ki vsebuj Ivsotoi kuje antiseptično. Rabi *e lahko na najobČutljiejjSi \m otrocih in dojenčkih. N