Lea Fatur: Otok svetega Brandana.  1
(Španska pravljica.)
TO je otok, ki ga ne vidi vsak in ne vgelej. Zapis&n ni, zariaan tudi ni nikjer, vendar zatrjuje vsak star mocnat na Kanarakih otokih, da ga. je       j videl že stric njegovega deda, da ga je iskal njegov tast, da ga pa najde      M samo oni, ki je rojen tak dan iu tako uro. Kajti ob tem čudovitem otoku se        1 zbirajo vsc potopljene ladje, tam se sprehaja vse potopljeno mostvo, tam se gromadijo vsi zakladi, ki so ee pogrezniK v morje. Kdor bi mogel do njih. bi pokupil lahko ves svet. Toda, kako bi prišel do tega otoka? Pred njim je velikanski morski krak, ki pokrije s svojim telesom skoraj ves ocean. Tani počiva morska kača, velikanka, ki ovije ladjo trikrat na okoli, tam zasidra večni mornar svojo posastno ladjo. Tako je zavarovan sveti Brandan. In tr se že komu posreči, da pride na otok, mu zmešajo čarovne sile pamet, da ne ve kod ne kam.
Ko je iskal Henrik Portugalski novega sveta. in je bila Španska deŽela polna poročil o bregovih otokov, ki so kar pokriti z suhim zlatom, je priŠc! v Lizbono neki mornar, osivel in zdelan, ker ga je premetaval vihar, da sam ni vedel, kod in mu je razbil ladjo. To pa za kazen, ker ni hotel v cerkev na Čudnem otoku, ob katerem je jadral v uajlepsem vremenu. »Velika utrjena mesta in gradovi so na tistem otoku,« je pripovedoval. >Pravi krist-jani so na njem. Še nikdar, odkar so na otoku, niso videli gosta pri sebi. Ze!o so bili žalostni, ko so zvedeli, da imajo Mavri še Grenado. Zdi se, da so to Španci, katerih predniki so ubežali pred Mavri. Hoteli so, da greni % njimi v cerkev, meni se je pa mudilo na ladjo — in zadela me je božja kazen: ladja se mi je razbila.«
femu dogodku se je čudila vsa Poriugalska. Uceni možje so navajali. da se je umaknilo v osmem stoletju po Kristusu sedem  Škofov s svojimi venaiki MaTrom, ki  so zasedli Špansko. Odjadrali ao,  da  si poišcejo kak neobljuden otok. Vse je bilo prepričano, da je naletel oni mornar na potomcc      ¦ tek pogumniK kristjanov, in mareikdo je sanjal sanio o iem, kako bi poiekal     H akriti otok, ki so ga imenovali »Otok sedmerih mest*f da ga podvrže portu-     ¦ galski kroni.                                                                                               1
Don   Fernando   de   Ulmo,   mlad   lizbonski   plemič,   ljubljenec   kralja      I Ivana II., je bil tako prevzet od misli, da bi izsledil otok sedmerih mest, da je       ¦ sklenil zapustiti dom in nevesto in poiskati svojemu kraljn ta otok. Dobil je dovoljenje, da sme odjadrati. Pogoj je pa bil:  gre v^e na  Fernandove troške in da ptepusti — ako kaj najde — kralju deset odstotkov dobička od dohodkov. Takoj je bil imenovan adalantado ali vojaški guverner sed-merili mest.
Fernando je prodal svoja posestva, za izkupiček si je pa poskrbel ladjc, topave, strelivo in brasno. Srečolcvci vseb dezela so bili pripra^ljeni, da poakusijo ž njim sreco.
Ko so bile vse priprave dovršene in Bta se gibali pred mestom dve lepi ladji Karaveli, se je poelovil Fernando od svoje zarocenke done Serine, ki mu je obetala, da mu ostane zvesta do hladnega groba.
Dragi dan sia odpluli ladji Karaveli ponosno po reki Tajo v odprto morje. Pot je šla do Kanarskih otokov. Najlepšc vreme je spremljalo Fernan-dovo vožnjo. Polni upanja so se ozirali srečolovci po morju. da zagledajo otok sedroerih mesi, otok pravih in značajnih kristjanov.
V bližini KaDarakili otokov pa je morje zbesneio. Strašan vihar je jel premetavati poncani Karaveli, kakor da sta orehovi lupini. Vihar je besmel
maaBBBaBBaaaafiBBaaai
več tlni in ko se je polegel, ni bilo sledu o drugi laclji Karaveli, ki je spreiu-Ijala Fernandovo. Ko se je Femando oziral po morju, so zagnali moraarji krik, zakričal je tudi Feraando:
, Slava Bogu! Eto otoka z mesti in vasmi!« V solncu so se lesketali vrhovi ¦stolpov in gora. Lepa luka je vabila ladjo, trdnjava nad njo pa je grozila nepovabljenim gostom.
Strel iz topa je naznanil Fernandu, da so opazili v mestu za trdnjavo njegov prihod. Odzdravil je tudi on s strelom in razobesil portugalsko za~ stavo. Takoj nalo se je prikazala iz prisianišČa ladja starinske oblike, polna pozlačenili rezbarij, pokrita z rdečim suknom. Šestnajst b(^ato oblečenih thož je držalo za vesla, pod strešico je pa sedel kabalero (pleinič) v obleki iz zlate preje, toda starinskegn kroja. Klobuk njegov je bil velik kakor • tcžnik, pero pa kakor metla. Raz jambor te ladje je Tihrala zastava z nlcčim krtžem na helem polju.
Ko sia se zbližali ladji, je stopal plemič svečano na Fernandov krov.
BiJ je pravcata postava iz starih slik. Brada razčesana v dve polovici, mogoČni brki zavihani nad usesi, jekleua rokavica pa mu je segala do lakta in toledanska sablja se je vlekla za njim.
>Pozdravljeni, don Fernando, na našem otoku!« sc je priklonil plemic leseno. Začudeni Fernando vpraša hlastno, kje se nahaja.
»No atoku sedmeTih mest,« odgo-vori kabalero. Na Fernandovo začudenje pojasni, da je zapodil vihar drugo Karavelo v njih pristan in da ve že vse ljudstvo za namen Fernandovega prihoda. Pripravljene so velike svečanosti. ker se bodo poklonila mesta kraljcTemu poslancu in bodo prisegla z\est(^o kraljevemu guvernerju. Kabalero, ki je prišel ponj. da ga povabi k nocojšnji _ veselici, pa da jc poročnik gtiTernerja, ki vlada nad otokom.
Fernando stopi na rdeče sukno otoŠke ladje in sede pod stresico. Nato odplovejo mimo rta trdnjave proti pristanišcu. kjer je Že bila zbrana velika množica ljudstva in ga nadvse slovesno pprejela.
Pri gostiji je sedel Fernaudo na eaetnem inestu. Zdelo se mu je vse kakor v sanjah. Starinska, dragocena oprava dvoraae se je zlivala v sliko prošloati z obleko in lepotiejem gospodo-v in gospa ob mizah. Vidno je bilo, da ni prišel ta otok skozi več stoletij v stik z ostalini svetom.
Poleg Fernaoda je sedela guvernerjeva hči. Vkljub starinski obleki in vedenju je bila prav zalo dekle iu Fernando je kmalu pozabil na svojo nevesto v Lizboni. Prisegel je otočanki zvestobo. A tujka je dvomeče gledala ua prstan z rubinom — na prstan, ki ga je bila dala Fcrnandu Serin«. Fernando ga je snel in nataknil tujki na prst.
Dolgo v noč je trajala gostija. Poteni no vodili gosta po mestu, z baklami razsvetijenem, in ga spremili slovesno na njegoro ladjo. Fernando je zaspal ves srečcn v mislih na čast in srečo, ki jo je aasel tu. Ko zapriscže vse ljudstvo kralju, se bo vrnil domov, in lam ga bodo sprejeli še z večjo Častjo. Njegovo ime se bo svetilo v zgodovini med raziskalci 8veta, njegovo bogastvo in čast bosta skoraj presegala kraljevo. V sladkih sanjah vidi, kako ga objemlje kralj, kako se mu smehlja kraljica in kako zavidno gledajo nanj dvorjani.
K.o se pa prebudi Fernando iz sanj, su rau zgodi kakor ubežnenm kralju.
Plane pokonci in vidi. da je med saminn nepoznanimi mornarji, navad-niini sirovimi Ijudmi. Povedo mu, da so ga nasli nezavestnega na krovu razbiie ladje in da je bledel več tednov nerazumne reci. Fernando jim pravi o svojem poslanstvu. o svoji časti in sreei, a oni sc rau krohotajo, češ: ?Si že bit na otoku svetega Brandana,<
Ko ne odneha Fernando s prošnjami, naj ga peljejo nazaj na otok sedmerih mest in ne štecli z obljubami bogatih nagrad, ga siroveži pretepč, dokler ne umolkne. Tolaži se s tetn, da grc ladja v Lizbono in da dobi tam od kralja doviH ladij. Ko pa res pride v Lizbono, teče najprej v svojo palačo, da se pi-cobleče iu odpočije. ZaČuden potem strmi v njerau nepo-znane obraze. PalaČa je imcla drugega lastnika, o Femandu in o njegovem ocetu pa ni vedel nihčc ničesar.
Kot brez uma odhiti v palačo svoje zaročenke Serine. Najde jo v pogovoru 7. mladim vitezom. Hoče jo objeti v pozdrav — pa ona zbeži in mladi vitez potegne raeČ:
>Kaj hocete rnoji zaroČenki?«
»Vasi?!... To je inoja zaročenka! Poglejte sliko, ki sem ji jo podaril.?
In pokaže Serinino sliko na steni.
»BoŽja milost!« zakriči dekle, ko se vme. »Norec je! To je slika moje stare matere. Bila je res zaročcna z nckim Femandom, ki je šel za časa kralja lvana na izsledovanje novih d^ela .. ,t
Poklicala sta sina Serininega, ki je odmotal zapleteno ugauko in rekel:
»Vi ste bili na otoku svetcga Brandana in kar se vam je zdelo dogodek enega dne, je trajalo sto let,*
Peljali so potcra ubogega Fernanda na Seriniu grob. Peljali so ga tudi na dvor in mu (am pokazali starc zapiske o don Fernandu de Ulrao, ki je bil odsel z dvema Karavelama, da poišče ia podvrže kralju otok sedmerili mest; peljali so ga po mesiu k starim ljudem, ki so videli kot otroci odhod Fernandovih ladij in mu zagotavljali, da ni bilo teh ladij več od aikoder — da je prespal zaČaran na začaranem otoku sto let...
Ubogi don Feniando! Lni so mu vcrjeli. drugi so se mu stnejali, otroci po mestu so pa klicali za njim: >Prostor 2a adalantada sedmerih mest!^
Ukrcal se je Fernando na barko, namenjeno na otok Calma. Tam se j>-razgOTarjal z ribiči o >8vojem< otoku, tara je umrl v nadi, da ugleda in najde vendar Še Čudoviti otok.