NOVI TEDNIK
ŠT. 29 - LETO 56 - CELJE, 19. 7.2001 - CENA 300 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
Urednica NT Milena Brečko Poklič
Foto: GREGOR KATIC
Nore laške noči na največji slovensici veselici - Pivu in cvetju - so mimo.
Minile so ob relcordnem obisicu in brez izgredov, za tiste, ici ste
manjicaii, smo pripravili reportažo na straneh 20 in 21.
SLABOVIDNI
JASNOVIDCI
Do Storilca kaznivega dejanja s pomočjo nadnaravnega?
Stran 14.
NE PREZRITE:
Kjer se ponečedi vol
Smrt je izbrala mlade
Klavnicam bljejo zadnje minute
Požirek brez strahu
DEKLICO JE VRNILO JUTRO
Po 21 urah so našli izgubljeno 3-letno Lucijo Pečnilc, ki je sama pretavala skoraj sedem kilometrov skozi gozdove. Strani 10 in 11.
FRANKGLGVSKI
BAZEN SI PODAJAJO
KOT GNILO JAJCE
Odstopil je še en najemnik, napake pa že vrsto let le ugotavljajo, stran 5.
DOBER ULOV
Celjski kriminalisti za zapahe pospravili pet vlomilcev.
stran 19.
2
DOGODKI
UVODNIK
Samozadovoljna
Trnuljčica
Znanka iz Laškega je pred
leti razlagala, da so šli vsa-
ko leto v času velike tradi-
cionalne prireditve na do-
pust. Tako so se izognili gne-
či, hrupu in vsemu, kar pri-
naša taka množična prire-
ditev v tako majhen kraj. Do-
kler niso nekoč zaradi sla-
bega vremena prireditev
prestavili za teden dni in jim
pokvarili vsakoletni načrt
evakuacije. In ker niso ime-
li druge izbire, kot da sode-
lujejo, so nazadnje ugotovi-
li, da vse skupaj niti ni tako
slabo. Malo druženja, glas-
be, sprostitve in dobre volje
nikomur ne škodi - če se pri
tem ne pretirava. Spi lahko
človek še vse ostale noči v le-
tu, menijo vse številnejši Slo-
venci, ki se vsako leto ude-
ležujejo prireditve. Domači-
ni pa z njo živijo in se je ne
sramujejo.
V bližnjem Žalcu se središ-
če mesta vsak julij za eno noč
spremeni v veliko zabavišče
in domačini preživijo celo vi-
bracije tehno in ročk glasbe
z različnih odrov. Obiskoval-
ci, željni zabave, pridejo od
vsepovsod, celo člani sekte
Hare Krišna so letos prista-
vili svoj piskrček.
Na svoj festival in na me-
sto so očitno ponosni tudi Ma-
riborčani. Ko sem imela pred
časom nekaj težav z orien-
tacijo po njihovih ulicah, me
je prijazen domačin po krat-
kem klepetu v hipu povabil
še na Lent. Očitno ponosen
nanj, saj je s kakovostnimi
prireditvami ponesel sloves
mesta daleč izven meja.
V Celju so stvari drugačne.
Ko sem pred letom pisala na
to temo in si tudi v našem
mestu zaželela takšnih za-
bavnih poletnih prireditev na
prostem, ki bi iz stanovanj
vsaj za noč ali dve zvabile
zaspane meščane, me je po-
klical razkačeni stanovalec
iz središča mesta in mi pred-
lagal zamenjavo: jaz se lah-
ko čez poletje preselim v nje-
govo stanovanje, kjer zaradi
glasbe iz bližnjega lokala ne
morejo spati, on pa bi z ve-
seljem prišel v mojo zaspa-
no sosesko. Žal do uresniči-
tve predloga nisva prišla...
Tako ostajava vsak pri svo-
jem in oba slabe volje.
Na tistih nekaj prireditev
v Knežji dvorec, med ruševi-
ne, ob veliki luknji na sredi,
med plevel in smeti, me ne
vleče posebej, poleg tega je
treba ob desetih zapustiti pri-
zorišče ali pa kupiti vstopni-
co za letni kino. Še sreča, da
do zabavnih in zanimivih
prireditev v bližnjih mestih
ni daleč. Celje pa naj še na-
prej spi kot Trnuljčica.
TATJANA CVIRN
Dobje
praznuje
v nedeljo, 22. julija, bo v
Dobju prireditev ob občin-
skem prazniku in 10-letni-
ci samostojne Slovenije. Ob-
činska priznanja bodo le-
tos dobili Občinski odbor RK
Dobje, Lovska družina
Handil in Milan Resnik,
učenec 8. razreda, za odli-
čen šolski uspeh in mnoga
osvojena šolska in športna
priznanja.
Župan Franc Salobir bo po-
delil priznanja učencem, ki
so bili vseh osem let odlič-
njaki. To so: Nataša Dobršek,
Matjaž Jager, Aleš Paščinski,
Jurij Pušnik, Ernest Rajh in
Mirica Šafran.
V sklop praznovanja ob-
činskega praznika sodi tu-
di 29. prireditev Pokaži, kaj
znaš, ki bo v nedeljo, 29.
julija ob 15. uri na prostem
pred kulturnim domom.
Društvo vojnih invalidov
Šentjur bo podelilo prizna-
nja občanom Šentjurja in
Dobja, ki so bili poškodova-
ni v času osamosvojitvene voj-
ne ob prevzemu orožja v šo-
li Dobje, ko je prišlo do moč-
nejše eksplozije. Iz občine
Dobje bodo dobili priznanja
Drago Arzenšek, Janko Bri-
lej, Jože Novak, Jože Perti-
nač, Jože Planko in Jože Za-
pušek, iz občine Šentjur pa
Stanko Kovačič, Bojan Pušnik
in Milan Žibret.
V prazničnem kulturnem
programu bodo sodelovali
člani KD Dobje, KD Grič Več-
je Brdo in učenci OŠ Dobje,
gostje pa bodo člani Pihal-
nega orkestra Šentjur. V ga-
silskem domu bodo ob praz-
niku pripravili likovno raz-
stavo domačinke Branke Dra-
gosavac.
Župan Franc Salobir je
povedal, da so zadnje leto
največ občinskega denarja
namenili za vzdrževanje ob-
činskih cest in pripravo do-
kumentacije za gradnjo več-
namenskega objekta za vr-
tec, knjižnico in štiri stano-
vanja. Vrednost bo okoli 80
do 90 milijonov tolarjev, z
gradnjo pa naj bi začeli pri-
hodnje leto. Za prevoz šo-
larjev so letos kupili nov
kombi, veseli pa so tudi as-
faltiranja cestnega odseka
Loke - Dežno, za kar je po-
skrbela Direkcija za ceste
RS. Prihodnje leto naj bi as-
faltirali še tri kilometre ce-
ste do Jurkloštra. Jeseni bo-
do praznovali gasilci 25 let
delovanja s prevzemom no-
vega vozila, za kar bodo tu-
di namenili veliko denarja
iz proračuna.
TV
Ovire pred finišem
Minister Bavčar o pogajanjih za vstop Slovenije v Evropsko unijo -
Slovenija članica v letu 2004
Po vrhu v Goteburgu je sprejeto stališ-
če, da lahko prihodnje leto najbolje pri-
pravljene kandidatke končajo pogajanja
za vstop v Evropsko unijo. Hkrati bodo
lahko te države kot polnopravne članice
že sodelovale na volitvah leta 2004.
Kako bo s finišem Slovenije in kakšne ovi-
re jo na tej poti še čakajo, je pojasnil minister
za evropske zadeve Igor Bavčar. »V veliki meri
je odvisno od nas, kako uspešno se bomo po-
gajali v prihodnjem letu in od reform, ki jih
še nismo dokončali. Prepričan sem, da bo-
mo do leta 2002 vse naloge uspešno opravili
in da bomo med prvimi novimi člani EU.«
Na poti do cilja je še kar nekaj ovir, ki
jih bo Slovenija morala preskočiti...
V pogajanjih smo pred najpomembnej-
šim zalogajem, tako imenovanim finančnim
paketom: pogajamo se o tem, koliko bomo
v evropski proračun dali in
kaj iz njega dobili. Predvi-
devamo, da bo Slovenija iz
tega proračuna dobila bistve-
no več kot bo vanj prispeva-
la, posebej v začetnem ob-
dobju. Nadalje se bomo po-
gajali o kmetijstvu, spodbu-
janju regionalnega razvoja in
proračunskem delu. Na po-
dročju zakonodaje nas čaka
še sprejetje približno 120 za-
konov; medtem pa moramo
uresničiti nekaj pomembnih
projektov, med katerimi je
najpomembnejši vzpostavi-
tev šengenske meje, torej pri-
hodnje zunanje meje EU med
Slovenijo in Hrvaško. Čaka
nas dokončanje privatizacij-
skega procesa, privatizacija
obeh državnih bank, elek-
trarn, Slovenske razvojne
družbe, elektrodistribucij-
skega sistema in še kaj. Veči-
na tega bo opravljenega do
konca leta, nekaj pa v začet-
ku prihodnjega.
Približno tri dni še osta-
ja za zbiranje podpisov za
razpis referenduma o pro-
stocarinskih prodajalnah.
Kako ocenjujete tovrstne
pobude?
V tem primeru gre za po-
budo izvenparlamentarne
stranke, ki si želi na ta način
priboriti mesto na sloven-
skem političnem prizorišču.
Na žalost to počne tako, da
jemlje za talca celotno drža-
vo. Zakon smo sprejeli zato,
da lahko zapremo dve po-
membni poglavji v pogajanjih
- o davkih in o carinski uni-
ji. Obenem na ta način ize-
načujemo pogoje delovanja
vseh trgovskih hiš. Prostoca-
rinske prodajalne uživajo pri-
viligiran delež, kar ob dejs-
tvu, da je večina kupcev slo-
venskih, še bolj izstopa. Gre
za večinoma pretirane števil-
ke, ki jih Nova stranka oz-
nanja v javnosti in ki še da-
leč ne pomenijo tako velike
nevarnosti za podjetja, ki jih
ne bomo zaprli, temveč ob-
davčili kot vsa druga. Upam,
da stranki projekt ne bo us-
pel in da bomo lahko hitro
zaključili proces približeva-
nja. Referendum bi iz držav-
ne blagajne vzel dodatnih 600
milijonov tolarjev, toda ne-
katerim tudi to ni mar.
Ena od odprtih tem je re-
gionalni razvoj. Kje bo v bo-
doče našla svoje mesto ta-
ko imenovana statistična
Savinjska regija?
V izdelovanju regionalnega
razvojnega programa za stati-
stično regijo, še posebej v de-
lovanju regionalne razvojne
agencije, vidim veliko prilož-
nost. Le na tak način bo Sa-S
vinjska dolina pripravljena do-f
čakala evropske strukturne.^
sklade in druge oblike pomo ®
či. Samo pripravljena regij a, ^
tako kadrovsko kot program-
sko, lahko pričakuje tudi dru-
ga sredstva iz EU. Z našim vsto-
pom in uveljavljanjem regio-
nalnih razvojnih spodbud se^
bo povečal pomen regij tudi^
pri udeležbi v državnih sreds-j
tvih. Kdor zna pripravljati pro-,
grame, bo denar dobil. ^
Minuli teden ste v Nazar-
jah sodelovali pri podelitvi
certifikata podjetju Kovino-
plastika Benda. Kakšno pri-,
hodnost v EU napoveduj e-^
te manjšim podjetjem? ,
EU namenja usodi manjših,
in srednje velikih podjetij ve-,
liko pozornost. Ni mogoče
vsega, kar v življenju počne-
mo, delati v velikih podjet-i
jih. Družinsko podjetje Ben-i
da je primer uspešnega pod-i
jetja, ki je zraslo iz iniciative
enega člana. Pozornost, ki jo
namenjajo kakovosti, je do-
kaz njihove perspektive. V na-
vezavi na večja podjetja čaka
slovensko obrt in manjša pod-
jetja lepa prihodnost.
URŠKA SELIŠNIK
^tt
»Rad prihajam v Zgornjo^
Savinjsko dolino, ki je pai^si
eden slovenskih biserov. Tun
imam nekaj prijateljev, s ka-p
terimi včasih preživim kak-
šno uro prostega časa,« je
mimogrede omenU minister
Bavčar.	§
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar
Celeia na Hrvaškem čaka jesen
Ustanavljanje družbe, ki bi upravljala s celjskimi počitniškimi objekti v sosednji
državi, odloženo do konca septembra - Bo Celjski dom mladinski hotel?
Mestna občina Celje ima
na območju Republike Hr-
vaške kar nekaj počitniš-
kih objektov, ki pa so zad-
nja leta različno izkoriš-
čeni. Celjski dom v Baški
je od predsezone do pose-
zone izkoriščen za počit-
nikovanje otrok, v neka-
terih objektih letujejo za-
posleni v občinski upravi
in celjski upravni enoti,
spet drugi zapuščeni sa-
mevajo. Po načrtih, ki so
jih pripravili v Celju, naj
bi na Hrvaškem ustanovili
gospodarsko družbo Cele-
ia in nanjo prenesli vse
svoje počitniške objekte v
tej državi. Če bo res tako,
pa bo znano šele jeseni, saj
so mestni svetniki v torek
prekinili razpravo in od-
ločanje o ustanovitvi druž-
be odložili do konca sep-
tembra, ko se bodo spet se-
stali.
Kot je že na junijskem za-
sedanju mestnega sveta na-
povedal župan Bojan Šrot,
bi Celjani vse svoje počitniš-
ke zmogljivosti na Hrvaškem
prenesli na novoustanovlje-
no gospodarsko družbo Ce-
leia, ki naj bi jo kot v.d. di-
rektorja vodil Stane Klanč-
nik. Počitniške objekte v Bar-
barigi, Gajacu na Pagu, Pi-
nezičih na Krku, Zaglavu in
Martinščici na Cresu ter v
Červarju naj bi kasneje od-
prodali - ohranili bi le tiste v
Umagu - kupnino pa bi druž-
ba Celeia namenili za preno-
vo Celjskega doma v Baški
ter njegovo preureditev v mla-
dinski hotel z manjšim po-
kritim bazenom, ki bi bil od-
prt vse leto.
Na mestne svetnike so se
obrnili tudi iz sindikata ob-
činskih uslužbencev, ki so
protestirali zoper razproda-
jo počitniških objektov na
Hrvaškem. Menijo, da je bil
v nakup in gradnjo vložen
tudi njihov denar, zato so
pričakovali, da se bo o mo-
rebitni prodaji z njimi kdo
posvetoval.
Prav zaradi tega, ker je žu-
pan Šrot že prejšnji mesec na-
povedoval ustanovitev druž-
be, so bili svetniki v torek to-
liko bolj nezadovoljni zara-
di pomanjkljivega, slabo pri-
pravljenega gradiva, ki so ga
dobili v roke le nekaj dni pred
zasedanjem. Podžupan Zde-
ne Podlesnik, ki je zaradi žu-
panove odsotnosti vodil za-
sedanje, je uvodoma pove-
dal, da je razmišljal celo o
umiku obravnave, pridruži-
li pa so se mu tudi nekateri
drugi svetniki, ki so zastavi-
li vrsto vprašanj - odgovore
pa pričakujejo do jeseni, ko
bodo prekinjeno razpravo na-
daljevali.
V gradivu namreč ni bilo
niti tako osnovnih podatkov,
kot so tisti o ustanovnem ka-
pitalu nove družbe ali o tem,
ali obstaja vsaj idejni projekt
razvoja Celjskega doma v Baš-
ki. Svetnik Franci Filipčič je
podvomil v velikopoteznost
načrtov in se zavzel, da Celj-
ski dom ohrani vsaj del svo-
jega poslanstva. Zgrajen je bil
namreč za letovanje otrok \
zdravstvenih kolonijah in v
pomoč socialno šibkim dru
žinam in tega v Celju ne b
smeli pozabiti. Ker je bilo gra
divo o ustanovitvi družbe Ce
leia po besedah mag. Fran
ca Knafelca pripravljeno pre
več dopustniško, da bi ga svet
niki vzeli resno, se je večini
strinjala, da razpravo preki
nejo in jo nadaljujejo kone(
septembra, ko se bo celjsk
mestni svet spet sestal.
IVANA STAMEJČK
Mladi za Celje
Aprila je bila ustanovljena mladinska politična orga
nizacija Mlada Slovenija (M.Si.) - podmladek strank
Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka. Minuli pe
tek pa je bil v dvorani Doma Sv. Jožefa ustanovni zbo
regijskega odbora M.Si. Celje.
Zbora so se udeležili poslanca Nove Slovenije v držav
nem zboru -Marija Tisovic in Janez Drobnič, predsedni
mestnega odbora Celje Janez Lampret, ter številni drugi gostj(
Regijski odbor M.Si. se bo ukvarjal predvsem z mladinsk
problematiko Celja in širše okolice, povezati se bodo ski
šali tudi s podmladki ostalih strank, da bi bolj učinkovit
promovirali Celje. Za predsednico je bila izvoljena Terezi
ja Trupi, za podpredsednico Natalija Švab, za glavno se
kretarko Mateja Mikša.	Maf
Št. 29-19. julij 2001
DOGODKI
3
g OBČINSKIH SVETOV
Spet dražje življenje
CELJE - Mestni svetniki so soglašali, da v podjetju Vodo-
)d-Kanalizacija s 1. avgustom podražijo pitno vodo za 4,2
Jstotka, kanalščino pa naj bi plačevali 12,4 odstotka draž-
kar pomeni, da bi bila povprečna lastna cena za kubik
itne vode 81,7 tolarja, za kanalščino pa 41,3 tolarja. Kljub
■mu, da so v Komunalni direkciji MOC skladno z veljav-
im odlokom predlagali tudi 13,5-odstotno povišanje tak-
3 za onesnaževanje vode, pa so svetniki to podražitev zavr-
ili, saj bi po njihovem mnenju trojna hkratna podražitev
reveč obremenila gospodinjstva.	(IS)
Kuzman in Germadnik znova
CELJE - Mestni svetniki so soglašali, da tudi prihodnja
tiri leta kot direktor vodi delo Razvojnega centra orodjars-
i^a Slovenije TECOS dr. Karel Kuzman, sicer redni profe-
or Fakultete za strojništvo Univerze Ljubljana. Kot v.d. di-
ektorja, saj zaradi (pre) pozne uskladitve internih aktov
;avoda z novo zakonodajo ni bilo mogoče pravočasno izve-
ti razpisnega postopka, pa bo po 1. septembru največ za
)ol leta vodil delo Osrednje knjižnice Celje dosedanji di-
ektor Janko Germadnik.	(IS)
Za širitev pokopališča
VOJNIK - Vojniška občina namerava v kratkem kupiti do-
latno zemljišče za širitev tamkajšnjega pokopališča. Z naku-
)om je na zadnji seji soglašal tudi vojniški občinski svet.
Jicer pa naj bi Občina Vojnik v prihodnje na novo uredila
udi mrliško vežico, za katero je že narejen idejni osnutek.
Ta je trenutno v širši obravnavi predstavnikov Krajevne skup-
losti Vojnik, koncesionarja in vojniške občine. (BoJ)
Dražja kanalščina
VOJNIK, DOBRNA - Družba Vodovod - kanalizacija iz
Celja je povišala cene pitne vode, kanalščine in čiščenja
odpadnih voda, ki bodo veljale tudi za občino Vojnik. Višje
:ene so utemeljili z.inflacijo, višjimi stroški poslovanja ter
stroški na področju kanalizacije zaradi intenzivnih naložb
v sistem. Predlog so minuU teden sprejeli tudi vojniški in
dobrnški svetniki. Prvi tega lani niso podprli, zato je mora-
la razliko pokriti občina. Od 1. avgusta bodo tako cene ka-
nalščine višje za približno 10 odstotkov. Občinske takse na
onesnaževanje voda bodo opravičeni uporabniki, ki so pri-
ključeni na čistilno napravo, hkrati pa se jim bo znižala
republiška taksa za obremenjevanje voda.	(BoJ)
Zadržani do naložb v
vodooskrbo
DOBRNA - Na osnovi hidrogeoloških raziskav vodnih vi-
rov in izdelane tovrstne karte so določeni perspektivni vod-
ni viri, ki dolgoročno zagotavljajo varno in zanesljivo vo-
dooskrbo v Občini Dobrna. V zaključni fazi je tudi program
investicij za zagotovitev dolgoročne varne vodooskrbe v tej
občini. Navedeni program med drugim zajema trajno ure-
ditev vodooskrbe naselij Klane, Loko vina in Loka iz vrtine v
Parožu, tega pa naj bi po predlogu, o katerem Je minuli
teden razpravljal tudi tamkajšnji občinski svet, financirali
iz letošnjega občinskega proračuna. Svetniki se za predlog
niso posebej ogreli, zato s tovrstnimi naložbami letos ver-
jetno ne bo nič.	(BoJ)
Kabelska kot jara kača
DOBRNA - Problematika izgradnje kabelsko-razdelilne-
ga sistema za Dobrno se vleče že iz leta 1998, ko je Občina
s koncesionarjem Elektrom Turnšek iz Celja podpisala po-
godbo o izgradnji na celotnem področju občine. V pogodbi
so bili določeni roki in cene priključkov, ki naj bi jih kon-
cesionar upošteval, vendar so se stvari kmalu zapletle. Če-
prav bi moral biti kabelsko-razdehlni sistem že dokončan,
se v okoliških naseljih Klancu, Za vrhu. Vinski Gorici in
Lokovini, izgradnja še niti ni pričela. O tem je na zadnji
redni seji razpravljal tudi dobrnški občinski svet in poobla-
stil predsednika za izgradnjo KRS za Dobrno Jožeta Majerja
požupana Štefana Pohajača za uskladitev zahtev občanov
in koncesionarja.	(BoJ)
Manj otrok, dražji vrtec
SLOVENSKE KONJICE - Jeseni se bo v osnovnošolski
program osemletke in devetletke v Konjicah vpisalo 260
in sedemletnih otrok, kar bo vidno okrnilo varstve-
ne oddelke. Občinski svet je zato sprejel sklep o podraži-
tvi vrtca. Nove ekonomske cene so za celodnevni pro-
Sram 55.025 tolarje\r za otroke do treh let, 49.580 za
°troke od treh do šest let, za poldnevni program pa
640 tolarjev.	(BH)
Denar za novorojenčke
SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so se odločili, da bodo
novorojencem v občini naklonili enkratno denarno pomoč
^ višini 30 tisoč tolarjev. V zadnjih štirih letih se je v občini
v povprečju vsako leto rodilo 140 otrok, zato bo z uvedbo
tovrstne pomoči občinski proračun v povprečju'obreme-
njen za dobre štiri milijone tolarjev letno. Pravilnik o de-
narni pomoči novorojencem bodo v občini začeli izvajati s
P^ini januarjem prihodnjega leta.	(BH)
Gozdne ceste
proti nadškof i ji
Gozdne ceste bodo izvzete iz vračila premoženja
ljubljanski nadškofiji - Do konca leta cerkvi 8 tisoč
hektarjev gozdov
Nadškofija Ljubljana je v
Zgornji Savinjski dolini
vložila zahtevek za vrači-
lo 11 tisoč hektarjev kme-
tijskih zemljišč in gozdov,
8 tisoč hektarjev je gozdov.
V Upravni enoti Mozirje so
s petimi delnimi odločbami,
od katerih sta dve pravno-
močni, že vrnili nekaj kme-
tijskih zemljišč.
»Za vračilo gozdov je bilo
vprašanje, ali so izpolnjeni
pogoji za vračilo glede na do-
ločila zakona o denacionali-
zaciji, ki pravi, da se kmetij-
ska zemljišča ali gozdovi v
naravi ne vračajo, če so ka-
korkoli obremenjeni,« je po-
jasnil načelnik Upravne enote
Mozirje Darko Repenšek.
»To v dolini pomeni, da je v
teh gozdovih približno 147
kilometrov gozdnih cest, ki
so z odloki prenešeni v last
občin kot javno dobro.«
Posledično to pomeni, da
bi se naj takšne ceste ne vra-
čale, saj je najprej potrebno
opraviti izmere. Geodetska
izmera tekočega kilometra
gozdne ceste stane 600 tisoč
tolarjev. Že to pove, da bi ne-
katere občine v Zgornji Sa-
vinjski dolini bankrotirale po
opravljenih meritvah, saj so
dolžne naročiti geodetske iz-
mere. »Zato smo na območ-
ju mozirske upravne enote za-
drževali vračilo premoženja.
Zdaj smo našli salomonsko
rešitev, ki pa je strokovno
preverjena,« pravi načelnik
Repenšek. Z vsemi upravičen-
ci, ki nastopajo v denaciona-
lizacijskem postopku so se
dogovorili, da sodno zapri-
seženi cenilec geodetske stro-
ke napravi približne izmere
na osnovi ortofoto posnetkov.
Gozdne ceste bodo tako izv-
zete iz vrnjenega premože-
nja, kasneje pa bodo pred-
met odškodninskega postop-
ka oziroma civilnega ureja-
nja med cerkvijo in občina-
mi oziroma državo.
»Naša >pogmntavščina< je ta-
ko kakovostna, da jo je mi-
nistrstvo za kmetijstvo posre-
dovalo vsem upravnim eno-
tam kot navodilo,« je mimo-
grede omenil Repenšek in na-
povedal, da bo premoženje.
ki pripada ljubljanski nadš-
kofiji kot denacionalizacij-
skemu upravičencu, vrnjeno
do konca leta. »Upam, da bo
cenilec dovolj hitro in kako-
vostno opravil nalogo, da bo-
mo potem lahko pospešeno
vračali površine, ki so pred-
met vračila ljubljanski nadš-
kofiji.«
V mozirski upravni enoti
pričakujejo, da bodo sredi
prihodnjega leta povsem za-
ključili z denacionalizacijski-
mi postopki, kar jih po us-
pešnosti uvršča v slovenski
vrh.
URŠKA SELIŠNIK
V Upravni enoti Mozirje
so prejeli 227 zahtevkov za
vračilo premoženja. Od te-
ga so jih 37 odstopili mini-
strstvu za kulturo, ker so
ocenili, da zahtevki spada-
jo v njihovo pristojnost. Po
zadnjih interpretacijah pa
ministrstvo te zahtevke
vrača z obrazložitvijo, da
niso pristojni za njihovo re-
ševanje.
Praznik v
Rogaški Slatini
God sv. Ane so si občani
Rogaške Slatine izbrali za
občinski praznik, ob kate-
rem so tudi letos pripravili
več prireditev. V Tekačevem
so dobili vodovod, v Bre-
stovcu pločnik in v Rogaš-
ki Slatini na sedežu občine
novo informacijsko pisar-
no in matični urad, ki bo
občanom olajšal pot do oseb-
nih in drugih dokumentov.
V programu je tudi več šport-
nih prireditev, srečanje citrar-
jev, revija narodno-zabavnih
ansamblov, gasilska veselica in
ljudski spektakel Nanija Po-
Ijanca pri Planinskem domu
na Boču v soboto, 21. julija
opoldne. V soboto bo tudi slav-
nostna seja občinskega sveta,
ki se je bosta udeležila pred-
sednik DZ Borut Pahor in mi-
nister za kmetijstvo Franci
But. Podelili bodo občinska
priznanja, ki jih bodo prejeli:
plaketi upokojeni frizer in dol-
goletni predsednik in član
Obrtne zbornice Rogaška Sla-
tina Anton Kamenšek ter
Steklarska šola Rogaška Slati-
na, tri priznanja pa Martin Ki-
drič iz KS Sv. Florjan, Ženski
pevski zbor Rogaška Slatina ob
20-letmci delovanja in Martin
Druškovič iz KS Kostrivnica.
V programu bodo sodelovali
pihalni kvartet, vokalna sku-
pina Dust in ansambel Adama
Bisckeya. Zvečer bo v Kristal-
ni dvorani tradicionalni Anin
ples.
V četrtek, 26. julija bo
predstavitev knjige dr. Uro-
ša Horvata »Razvoj in učinki
turizma v občini Rogaška Sla-
tina« in v petek, 27. julija ob
21. uri koncert orkestra Ca-
merata Labacaensis pred Kri-
stalno dvorano Zdraviliške-
ga doma.	T.VRABL
POSVETU
Ameriški
sedmerčki
WASHINGTON, 13. ju-
lija - Neka ženska je v četr-
tek popoldne po krajevnem
času v Washingtonu dva me-
seca pred rokom rodila sed-
merčke, pet fantkov in dve
punčki. To je tretjič, dS so v
svetu preživeli sedmerčki.
Leta 1997 so takšno rojstvo
zabeležili v ameriški Iowi,
leto pozneje pa še v Savdski
Arabiji. Februarja lani je ne-
ka ženska v New Jerseyju
sedmerčke izgubila v petem
mesecu nosečnosti zaradi
bakterijskega vnetja.
Dvigovanje
Kurska
MOSKVA, 15. julija -
Mednarodna ekipa poseb-
nih potapljačev je sredi Ba-
rentsovega morja začela pri-
prave za dvigovanje razbi-
tine ruske jedrske podmor-
nice Kursk, ki se je s 118
člani posadke potopila 12.
avgusta lani. Do sredine sep-
tembra naj bi podvodnega
velikana s pomočjo poseb-
nega pontona prepeljali do
ruske obale. Dvigovanje
podmornice naj bi stalo 50
milijonov dolarjev.
Zaupnica
Račanu
ZAGREB, 16. julija - Hr-
vaški sabor je po pričakova-
njih v ponedeljek izglasoval
zaupnico vladi premiera M-
ce Račana. Za zaupnico vla-
di je glasovalo kar 93 poslan-
cev, proti pa jih je bilo 36.
Glasovanje o zaupnici je zah-
teval sam Račan, potem ko
je prejšnji teden HSLS, glav-
ni koalicijski partner SDP,
nasprotoval izročitvi dveh hr-
vaških generalov Mednarod-
nemu sodišču za vojne zlo-
čine na območju nekdanje
Jugoslavije v Haagu. Sabor
je nato v ponedeljek popold-
ne na zahtevo HDZ začel
izredno zasedanje o sodelo-
vanju Hrvaške s haaškim so-
diščem, ki naj bi se nadalje-
valo do zgodnjih jutranjih ur
v torek, sklenilo pa s spre-
jetjem sklepa o odnosih med
Zagrebom in haaškim sodiš-
čem. Medtem je premier Ra-
čan uradno potrdil, da se dru-
ga tajna obtožnica, ki jo je
Zagreb od haaškega sodišča
prejel 8. junija, nanaša na
nekdanjega generala Anteja
Gotovino.
Rusko-kitajsko
medenje
MOSKVA, 16. julija-Ru-
ski in kitajski predsednik,
Vladimir Putin in Jiang Ze-
min, sta v okviru vrhunske-
ga srečanja podpisala dvo-
stranski sporazum o dobro-
sosedskih odnosih, prija-
teljstvu in sodelovanju, v
katerem je osrednja pozor-
nost posvečena zavezanosti
obeh držav k sporazumu o
protibalističnih izstrelkih
(ABM) iz leta 1972. Zadnji
tak sporazum med država-
ma sta podpisala nekdanji
sovjetski in kitajski pred-
sednik Josip Stalin in Mao
Zedong leta 1950.
Št. 29 - 19. julij 2001
4
DOGODKI
Na vrsti je Aškerčeva
ZPI Celje je zemljišče ob Aškerčevi, kjer naj bi zrasla garažna hiša s poslovnimi prostori in
lokali, prodal mariborski družbi Projekt MR Inženiring
Ko so v Celju pred dobrim
desetletjem začeli razmiš-
ljati o gradnji garažne hi-
še, je bila v igri lokacija ob
Aškerčevi ulici. Hidi potem,
ko so zgradili garažno hi-
šo na Glaziji, Aškerčeva ni
bila pozabljena. Zdaj kaže,
da bodo vozniki ob vstopu
v staro mestno jedro s se-
verne strani lahko varno
parkirali že pred božičem
prihodnje leto. Ponovljeni
razpis za prodajo zemljiš-
ča je namreč uspel, komi-
sija pa je za kupca med dve-
ma ponudnikoma v pone-
deljek izbrala mariborsko
družbo Projekt MR Inženi-
ring.
V Celju je bilo pravo pre-
senečenje, ko se na prvi raz-
pis, s katerim so želeli pro-
dati dobrih 8.400 kvadratnih
metrov zemljišča ob vzhod-
ni strani Aškerčeve ulice med
križiščema ob pošti in avto-
busni postaji, ni odzval nih-
če. A kaže, da je bil rek o
kilavem detetu, ki ga na svet
spravlja preveč babic, v tem
primeru zgolj kratke sape, saj
so v občinski upravi le dan
po zaključku razpisa že zvo-
nili telefoni, zainteresirani in-
vestitorji pa so spraševali,
kdaj bo razpis ponovljen.
Čeprav tudi v drugem po-
skusu odziv ni bil množičen,
so člani komisije med dve-
ma ponudnikoma v ponede-
ljek le izbrali tistega, ki bo
lahko gradil garažno hišo. Če
se do 1. avgusta, ko poteče
pritožbeni rok, drugi ponud-
nik, KBM Invest, ne bo pri-
tožil, naj bi se gradnja zače-
la že zelo hitro. Objekt, ki
ga bodo ob približno 850 par-
kirnih mestih zaokrožili še
poslovni prostori ter števil-
ni lokali in trgovine v pokri-
ti pasaži, naj bi bil zgrajen
do decembra prihodnje leto.
Da se ne zamudi predbožič-
na in prednovoletna nakupo-
valna vročica, seveda!
Pokrite
potrebe mesta
Direktor ZPI Celje mag.
Miran Gajšek pojasnjuje, da
je komisija v ponedeljek za
boljšega ponudnika izbrala
Projekt MR Inženiring. »Za-
radi višje ponujene cene, za-
radi boljših referenc druž-
be ter nenazadnje zaradi
predloženega zelo natančno
izdelanega projekta novo-
gradnje,« našteva prednosti,
ki so prevesile jeziček na
tehtnici v korist Projekta MR
Inženiring.
Za kvadratni meter pro-
danega zemljišča bodo iz-
tržili tolarsko protivrednost
320 nemških mark, v manj
kot poldrugem letu pa naj
bi mesto dobilo novih 850
pokritih parkirnih mest ter
sodoben poslovni objekt, v
katerem posebej izpostav-
ljajo pokrito pasažo s trgo-
vinami in lokali, ki bo po-
vezovala območje med av-
tobusno in železniško po-
stajo. Slednje, pravijo v Ce-
lju, je zanimivo tudi zaradi
tega, ker se prav celjska že-
lezniška postaja po številu
z vlaki prepeljanih potnikov
uvršča na drugo mesto v dr-
žavi. »Skupaj z okoU 600
parkirnimi mesti v Garaž-
ni hiši Glazija,« dodaja mag.
Gajšek, »pa bodo po naših
ocenah zaenkrat tudi krite
potrebe po pokritih parki-
riščih na obrobju ožjega
mestnega središča.«
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Na parkirišču ob vzhodni strani Aškerčeve ulice bodo v kratkem začeli graditi garažno hišo.
Wrasajte
l^iH^iGA ŽUPANA
Pišite nam, s kakšnimi težavami se ubadate v svojem
okolju in zanje menite, da bi vam jih lahko pomagal
rešiti vaš župan. Zastavili mu bomo vaše vprašanje in
v eni od naslednjih številk vam bo odgovoril. Vaša vpra-
šanja sprejemamo na naslov: Novi tednik, Prešernova
19,3000 Celje ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
Lahko nas tudi pokličete: 4225-100.
Kolesarske
steze in
plinovod
Bralec iz Slovenskih Ko-
njic, ponosen, da živi v ta-
ko lepo urejenem kraju, za
kar pripisuje zasluge tudi
županu, želi, da bi v obči-
ni bolje poskrbeli za kole-
sarje in sprašuje: »Kdaj se
boste lotili urejanja kolesar-
skih stez? Ob gradnji ploč-
nika ob vpadnici v Konjice
s celjske strani ste eno pri-
ložnost že zamudili. Je za
kolesarske steze premalo
denarja, ali pa se vam ne
zdijo pomembne?«
Janez Jazbec, župan Ob-
čine Slovenske Konjice: »Ko-
lesarske steze se mi zdijo po-
membne in si jih v občini Slo-
venske Konjice tudi sam ze-
lo želim. Zemljišča za kole-
sarske steze si predstavljam
ločeno od obstoječih cest,
kjer s pozidavo, kot jo ima-
mo, tako ni primernih loka-
cij. Občinski upravi sem na-
ložil nalogo, da v spremem-
bah prostorskih planov začr-
tajo primeren koridor
vzdolžno ob Dravinji. Na ne-
katerih mestih bo to še lah-
ko opuščena stara trasa že-
leznice (Loče-Zbelovo), dru-
god pa sledi izvzem iz kme-
tijskih površin in odkup zem-
ljišč. Zadovoljen sem, da je
bralec ponosen, da živi v le-
po urejenem kraju in vesel.
ker je to ponos in zasluga vseh
nas Konjičanov.«
Drugi bralec pa sprašuje:
»Konjiška občina je že pred
leti sprejela odločitev o pli-
nifikaciji. Kolikor vem, je tu-
di podpisala koncesijsko po-
godbo z Europlinom iz Trbo-
velj. Zakaj z načrtovanim pli-
novodom še vedno nič ni?
Kdaj si ga lahko obetamo?«
»Energetska zasnova, ki smo
jo v občini naredili leta 1996,
se je precej spremenila. Novo
stanje gospodarstva, ki se še
izboljšuje, se odraža tudi v po-
večanih količinah potrebnih
energentov. Na ta način posta-
jamo kot občina zopet zani-
mivi za plinovod, ki nas je v
primarni izgradnji pred leti ob-
šel. Pismo o nameri za izved-
bo plinovoda in sistema ogre-
vanja z zemeljskim plinom
smo pred tremi meseci pod-
pisali z delniško družbo Pe-
trol. Cenovno ugoden energent
je prijazen okolju in to je na-
loga, ki jo moramo čimprej
izpeljati, četudi po etapah. Za-
gotavljati kvaliteto bivanja po-
meni uresničiti tudi to, cenov-
no zelo zahtevno investicijo.«
Prednostno
čiščenje Savinje
Ob obravnavi uresničeva-
nja letošnjega programa
ukrepov za povečanje po-
plavne varnosti Celja so se
celjski mestni svetniki zav-
zeli za prednostno dokon-
čanje čiščenja desnega bre-
ga, zatem pa še čiščenje le-
vega brega Savinje.
»Če bi bila struga Savinje
pod sotočjem z Voglajno očiš-
čena, poplava novembra 1998
ne bi prizadela ljudi, živečih
na levem bregu Savinje,« je de-
jal svetnik Jože Bučer, ki se je
tudi zavzel, da bi morali zdaj,
ko se pripravljajo izhodišča za
državna proračuna prihodnjih
dveh let, v Celju močneje pri-
tisniti na Ljubljano in si pri-
dobiti več denarja. »Nenazad-
nje,« je še dejal, »so v mini-
strstvu za okolje in prostor na
našo intervencijo zagotovili za
vodno gospodarstvo dodatnih
150 milijonov tolarjev.« V Ce-
lje jih je prišlo zgolj 35 mili-
jonov, za ostalih 115 milijo-
nov tolarjev, je bilo še slišati v
torek, pa gre samo upati, da
niso porabljeni za čiščenje vo-
dotokov, ki se zlivajo v Savi-
njo. Večja pretočnost le-teh bi
namreč pomenila zgolj more-
bitne višje vode za Celje.
Delno poročilo o uresniče-
vanju letošnjega programa
ukrepov za povečanje poplav-
ne varnosti v Celju je posledi-
ca tega, ker preprosto ni do-
volj denarja, da bi bili izvede-
ni prav vsi. Kot je znano, so
svetniki konec januarja spre-
jeli program ukrepov za letoš-
nje in prihodnje leto, po kate-
rem bi morali v Celju za bolj-
šo poplavno varnost letos na-
meniti 117 milijonov tolarjev.
Povsem enak znesek so za sa-
nacijo posledic poplav ter pla-
zenja tal v osnutku letošnjega
programa načrtovali tudi v
Upravi RS za varstvo narave,
vendar pa se je denar za vod-
nogospodarsko dejavnost v Slo-
veniji v prvi polovici letošnje-
ga leta razdeljeval le na osno-
vi dveh trimesečnih začasnih
planov, tako da so na območ-
ju Celja ob opravljanju javne
vodnogospodarske službe po-
skrbeli le še za odstranitev pla-
vin na desnem bregu Savinje
nad Polulskim mostom. Kot
je znano, so tudi v Celju s spre-
jemom proračuna za boljšo po-
plavno varnost namenili ob-
čutno manj denarja, le 40 mi-
lijonov tolarjev.
Pomanjkanje denarja v pr-
vem polletju so skušali pre-
mostiti s pripravo skupnega
programa ukrepov, ki so ga
v Celju zastavili ž ministrs-
tvom za okolje in prostor. Do
konca leta naj bi za zagotav-
ljanje boljše poplavne varno-
sti namenili okoli 160 mili-
jonov tolarjev, od tega so v
ministrstvu za okolje in pro-
stor že zagotovili 60, v celj-
ski občini 40, manjka pa še
slabih 60 milijonov tolarjev.
IVANA STAMEJČIČ
V Celju ugotavljajo, da so
za zagotavljanje boljše po-
plavne varnosti Celja zdaj
potrebni zahtevnejši ukre-
pi; ne gre več zgolj za sa-
nacijo posledic, ampak de-
la, ki jih - tudi, če bi bilo na
voljo dovolj denarja - ne bo
mogoče opraviti brez ustrez-
nih projektov. Prav zaradi
tega, so se strinjali svetni-
ki, je še toliko bolj pomem-
. bno pravočasno pripraviti
potrebno dokumentacijo.
Bazeni
konec
tedna,
savne
avgusta
v Termah Zreče, ki jih je
v začetku aprila prizadel
hud požar, zaključujejo ob-
novitvena dela in napove-
dujejo odprtje notranjega
bazenskega kompleksa za
konec tedna.
Po požaru so v vodstvu
Unior Turizma začetek
obratovanja prenovljenih
Term načrtovati za začetek
julija, a se je zaradi zah-
tevnosti obnove vse skupaj
nekoliko zavleklo. Podoba
zreškega bazenskega kom-
pleksa bo precej spremenje-
na, med drugim so tudi po-
sodobili garderobe, name-
stili protidrsne ploščice in
prenovili vhod. Savne in po-
možni prostori bodo pred-
vidoma nared sredi avgu-
sta.	B.H.
PO DRŽAVI
Absurdnost
po Černjaku
LJUBLJANA, 12. juli-
ja - Urad za mladino le-
tos Socialdemokratski
mladini (SDM) ni pode-
lil statusa nacionalne mla-
dinske organizacije, ker
menda projekt Naš pro-
stor pod soncem (eden od
petih prijavljenih) ni us-
trezal razpisnim pogo-
jem, torej ni imel nacio-
nalnega pomena. Pred
dnevi pa je SDM od tai-
stega urada dobila dopis,
da bo (urad) finančno pod-
prl dva njihova projekta,
med njimi tudi - Naš pro-
stor pod soncem. Diši po
absurdu, pravijo v SDM,
Dominik S. Černjak, vod
ja urada in predsednik
Stranke mladih, pa nič...
Kam gredo
naročnine...
LJUBLJANA, 13. julija
- Prvostopenjski senat ra-
čunskega sodišča je o po-
slovanju RTV Slovenija v
letih 1998 in 1999 izdal
mnenje s pridržkom. RTV
je po ugotovitvah senata v
poslovnih knjigah za ome-
njeni leti nepravilno izka-
zovala stroške iz naslova
odkupljenih pravic za
predvajanje filmov (zalo-
ge filmov) v višini 224,4
milijona tolarjev. Nepra-
vilno ravnanje je senal
ugotovil tudi pri realiza-j
ciji TV programov, ko<
zadnje pa opozarja, da j^
RTV negospodarno ravnaj
la pri sklepanju pogodb ^
pogodbenimi partnerji zi
oddajo Petka v obdobju
september 1998 - septemi
ber 1999.
Nove priče
UUBLJANA, 14. julija
V okviru tridnevnega sreča-
nja pod geslom Učitelji bož
je besede so slovenske Je
hovove priče v prenosnen
bazenčku pred ljubljanske
dvorano Tivoli s popoln(
potopitvijo pod vodo krstil
21 novih članov ter jih s ten
posvetili bogu Jehovu. Krs
je bil osrednji dogodek trid
nevnega srečanja, posveče
nega biblijskemu izobraže
vanju in poučevanju bibli
je, ki ga v tivolski dvoran
prireja 1900-članska slo
venska skupnost Jehovovij
prič.
Maturantsko
olajšanje
UUBUANA, 17. julija
7741 maturantov, ozirom
87,19 odstotka vseh, ki s
maturo opravljali prvič, i
je oddahnilo, ko so preje
obvestilo o uspehu. Tolik
četrtošolcev je namreč ui
pešno opravilo spomladai
ski rok mature. Med njin
je kar 201 zlati maturan
ki je dosegel od 30 do 3
točk, v sedmi generaciji m;
turantov pa je tudi deset di
klet in en fant, ki so dos(
gli najvišji možni uspeh
34 točk.
Št. 29 - 19. julij 2001
VROČA TEMA
5
Frankolovski bazen si
podajajo kot gnilo jajce
Po letu dni pregovarjanj in neskončnih dopisov je upravljavec frankolovskega bazena tik pred odprtjem odstopil
Zgodba se je pravzaprav priče-
la že leta 1989, ko naj bi si po
nekaj burnih razpravah krajani
Frankolovega od takratne celjske
Komunale izborili (ali izsilili)
gradnjo novega bazena. Tako naj
bi Celje iz te vrtine dobilo pitno
vodo, Vojničani in celjska Komu-
nala pa so se zavezali, da bazen
iz časa Rimljanov nadomestijo z
novim. Zrasel je sedanji, precej
manjši od obljubljenega, ki pa je
bil zgrajen le do te mere, da se
celjskim komunalcem in Vojni-
čanom ni moglo očitati, da so
snedli obljubo.
Nekdanja občina ni uredila po-
trebnih dovoljenj, kar je bil tudi
temelji kamen spotike v kasnejših
letih. Upravna enota Celje je na-
mreč vsako leto za.bazen izdala le
začasno upravno dovoljenje, ki je
bilo tudi pogoj za pridobitev upo-
rabnega. Dokler je bilo to seveda
mogoče...
Tako je bilo tudi lani, ko je Ob-
čina Vojnik na osnovi javnega raz-
pisa letno kopališče na Frankolo-
vem oddala v upravljanje podjetju
Univerzal d.o.o. iz Dobriše vasi,
ki ga vodita Marjana in Igor Ro-
tar. Privabile naj bi ju tudi vzpod-
bude predsednika frankolovske kra-
jevne skupnosti Milana Dečmana.
Mesec dni kasneje sta podjetje Uni-
verzal in Občina Vojnik podpisali
pogodbo, v kateri je bilo med dru-
gim navedeno, da mora upravlja-
vec pridobiti obratovalno dovolje-
nje. Uporabno ni bilo omenjeno...
Igor Rotar je prepričan, da sta se
takrat z ženo prehitro zagnala in.
kupila mačka v žaklju. »V pogodbi
ni bilo nikjer navedeno uporabno
dovoljenje, čeprav brez njega ne mo-
reš pridobiti obratovalnega! Na to
nas nihče ni opozoril.«
V bazen brez
škornjev
Nepozornost pri sklepanju pogod-
be ju je kasneje drago stala. Stežka
naj bi se dokopala do začasnega
uporabnega dovoljenja, čeprav sta
prepričana, da bi ga morala že prej
priskrbeti občina. A so v začetku
lanskega poletja le napolnili bazen.
Sledilo je julijsko slabo vreme in
kar tri okvare na glavnem vodovo-
du iz zajetja na Frankolovem. »Vo-
do so nam enostavno zaprli in ker
kakšen teden ni bilo dovoda sveže
vode, ga je sanitarna inšpekcija za-
prla,« je razburjeno pripovedoval
Rotar.
Rotar jeva sta vsak dan na novo
odkrila še kakšno pomanjkljivost,
o tem pa tudi obvestila pristojne.
»V dopisih občini smo zapisali, da
vse to ni bilo v skladu z dogovo-
rom, da ta bazen ni pripravljen za
obratovanje in podobno, vendar od-
govorov ni bilo. Očitno se ti ljudje
sploh ne znajo pogovarjati,« se je
hudoval. »Našo vlogo za pokritje
stroškov, ki naj bi za lani znašali
760 tisočakov, je Odbor za finance
in občinsko premoženje enostav-
no zavrnil. Poleg tega se ne držijo
dogovora. Do konca letošnjega mar-
ca naj bi odpravili pomanjkljivo-
sti in uredili papirje, vendar pa je
tudi tokrat ostalo le pri besedah.«
Da sta Rotarjeva mislila resno, pri-
čajo tudi na novo postavljena bruna-
rica, igrišče za odbojko na mivki in
dodatna ponudba, s katero naj bi pri-
vabila kopalce. Kljub večinoma sla-
bemu vremenu, je bil lanski obisk
vzpodbuden. »Kopalni del smo loči-
li, tako ljudje niso hodili v bazen s
škornji, kot je bilo to nekoč. Trudili
smo se, da bi naredili pravo vzdušje
in da bi ljudje radi zahajali tja,« je
dejal Igor Rotar.
Občina je šele nedavno končno pri-
dobila uporabno dovoljenje. Toda pre-
pozno, da bi bazen odprli na začet-
ku kopalne sezone. »Z reševalci je
namreč potrebno skleniti pogodbo
že spomladi, prav tako pa tudi ure-
diti vse ostale zadeve,« je še dodal.
Obrnjen hrbet
Bazen naj bi po sklepu upravne enote
odprli 30. junija, čeprav je Igor Ro-
tar že na aprilskem skupnem sestan-
ku poudaril, da bo to prepozno. Ba-
zen bi lahko namreč obratoval že maja.
»Če se gredo občino, naj tako tudi
delajo. Obnašajo se skrajno neposlov-
no,« je bil vidno ogorčen in pravi, da
bosta šla z ženo sedaj do konca. Tu-
di na sodišče, če bo treba.
O izgubah in vzrokih zanje naj bi
Rotarjeva občino obveščala sproti.
Pomanjkljivosti sta ugotovila pri do-
vodu vode, ki je kar šest let odtekala
v potok! Na dovodu vode iz strojni-
ce v bazen so pred leti namreč pusti-
li izhod, ki naj bi bil speljan za zuna-
nje tuše. Ker pa so bazen gradili del-
no leta 1989 in delno leta 1991 ozi-
roma 1992, so to napeljavo kasneje
speljali po drugi strani. Zaradi povr-
šnosti je na sezono v potok steklo
okoli 3.000 kubikov vode. Račune
zanjo je seveda plačevala občina Voj-
nik. »Nihče sploh ni reagiral na to,
poleg tega pa sem ugotovil tudi, da
spušča predbazen. Ure, ki naj bi jih
posvetili strokovnemu delu, smo za-
pravljali z urejanjem bazena,« je de-
jal Igor Rotar, ki se je obenem spra-
ševal, kako to, da je vse račune za
bazen, zdravstveno inšpekcijo, elek-
triko itd. pretekla leta plačevala ob-
čina in ne upravljavci.
»Ko smo natančno izmerili bazen,
je bila ena stranica dva in pol centi-
metra višja od druge. Voda se zato
ne preliva in se s tem kvari. Torej
potrebuješ toliko več kemikalij,« je
pripovedoval. Kar pa je slaba reši-
tev. Občinski predstavnik naj bi mu
zagotovil, da se bo že sam dogovoril
z zdravstveno inšpektorico, vendar
Rotarjeva na to nista pristala.
»Povrhu vsega so bazeni subven-
cionirani, Vojničani pa bi radi, da
vzdržujemo bazen kar upravljavci.
Pa saj bi tudi to še šlo, če bi bil bazen
tehnično brezhiben in če bi bili ure-
jeni papirji. Potem ti pa še rečejo,
naj pokrivamo izgubo iz dodatne de-
javnosti! Če bazen ne deluje, tako
kot bi moral, tudi brunarica ne bo.
Mi si tega ne moremo privoščiti. In
čeprav bazen praktično celo leto ni
obratoval, smo morali zanj redno pla-
čevati akontacije. Ne preostane dru-
gega, kot da jim obrnem hrbet.«
Frankolovčani
izsiljujejo?
župan Vojnika Beno Podergajs
je očitke na račun občine zavrnil in
poudaril, da uporabnega dovoljenja
ni bilo moč pridobiti zaradi števil-
nih pomanjkljivosti bazena. »Te smo
zadnjih pet, šest let odpravljali in
ves ta čas skušali dobiti potrebno
dovoljenje. To nam je uspelo šele
letos. Ker smo v bazen vložili pre-
cej sredstev, že tri ali štiri milijone
tolarjev, se občinski odbor ni stri-
njal, da bi upravljavcu vrnili neka-
tere stroške,« je jedrnato odgovoril
na vprašanje o vzrokih nesoglasij.
»Krajevni skupnosti Frankolovo smo
predlagali, naj bazen proda in naj
bodoči lastnik vse nepravilnosti od-
pravi. Vendar pa tega ne želijo,« je
očitajoče dodal župan. »S tem so ob-
čino na nek način izsiljevali, da bi
nenehno vlagala, čeprav vemo, da
bazen ni rentabilen. Takšen, kot je
danes, brez dodatne infrastrukture,
ne more zaživeti. Občina ni tako bo-
gata, da bi lahko vanj vlagala mili-
jone. V prostorskem planu smo pred-
videli zemljišča ob bazenu, ki bi jih
lahko namenili za športne in druge
dejavnosti, in če bi se ob tem baze-
nu še kaj dogajalo, bi verjetno po-
stal zanimiv. Takšen, kot je, pa je
namenjen samemu sebi in redkim
kopalcem, ki zaidejo tja. Občina od
tega nima nobene koristi.«
Skok V prazen
bazen
Občina v ožjem smislu besede res
nipia koristi. Imajo pa od tega kaj
občani, v katerih dobrobit naj bi prav-
zaprav delovala občina. Da si baze-
na želijo, priča tudi nesrečni dogo-
dek izpred nekaj let, ko so krajani
sami napolnili bazen, tedanji uprav-
ljavec pa ga je izpraznil. Neka dekli-
ca je ponoči splezala preko ograje in
skočila v bazen. Obvestila o izpraz-
nitvi ponoči seveda ni opazila. Kar
pet let je bila priklenjena na invalid-
ski voziček...
Morda bo uspelo bazen v kratkem
ponovno oživiti novi upravljavki, ki
se je že lani prijavila na javni razpis.
V zadnjem hipu naj bi jo v to prepri-
čal predsednik krajevne skupnosti Mi-
lan Dečman, ki še vedno vztraja. »Če
bi imela naša krajevna skupnost do-
volj denarja, bi bazen že zdavnaj obra-
toval,« je dejal in dodal, da občina
zanje pač nima posluha. Frankolov-
čani se bodo lahko letos kljub števil-
nim peripetijam okrog bazena ven-
darle hladili v teh vročih dneh, zgodba
o bazenu pa s tem zagotovo še ne bo
končana.
BOJANA JANČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Pred zaklenjenimi vrati frankolovskega bazena. Se bodo krajani letos sploh namakali v bazenu, ki je zaradi slabe izdelave vsa
leta puščal?
lUled najboljšimi
dijaki s Celjskega
Dijaki in dijakinje zaključnih letnikov so v ponedeljek dobili
obvestila o uspehu in maturitetna spričevala. V celjski regiji se je
mature udeležilo 1.087 kandidatov in kandidatk.
RepubUška maturitetna komisija je tudi letos določila, da prejmejo
spričevala s pohvalo tisti, ki so zbrali od 30 do 34 točk. Najvišji možni
uspeh je doseglo 11 kandidatov. Med njimi sta Andrej Salobir in Bar-
bara Žuran iz I. Gimnazije Celje. Maturitetna spričevala s pohvalo
bodo s I. gimnazije prejeli še Alenka Drame, Andreja Irman, Pina
Javernik, Monika Koprivnik, Renata Krivec, Anja Lukman, Petra Ma-
vri in Tina Zelene.
Na Gimnaziji Celje Center so več kot 30 točk osvojili Rok Gorenjec,
Alja Tihle, Leon Rečnik, Urša Šeh, Tinka Karče in Matej Jazbinšek. S
Šolskega centra Celje pa so najboljši dijaki Jernej Kukovič, Arasto
Jereb, Janez Krajnc m Urban Krajnc.
Danes (četrtek) je rok za morebitne pritožbe kandidatov na Repub-
liško maturitetno komisijo zoper izpitno oceno. Hkrati je danes tudi
^ok, ko morajo kandidati na Državni izpitni center oddati morebitno
zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo. V treh dneh po vpogledu
lahko kandidat vloži pritožbo zoper izpitno oceno na Republiško ma-
turitetno komisijo, če meni, da ni bil pravilno ocenjen.
Na osnovi rezultatov mature oziroma zaključnega izpita ter preizku-
sov nadarjenosti bodo najkasneje do 24. julija pripravljeni seznami
sprejetih kandidatov. Visokošolsko prijavno-informacijska služba bo
nesprejete pisno seznanila tudi s prostimi mesti, na katera bodo lahko
Kandidirali septembra, ko se bo mogoče prijaviti tudi na 14 višjih stro-
kovnih šol, kjer je razpisanih 3.204 vpisnih mest.
SIMONA BRGLEZ
Št. 29-19. julij 2001
6
INTERVJU
Klavnicam bijejo
zadnje minute
Predsednik kmetij sko-gozdarske zbornice in zadružne zveze Peter Vrisk
zagovarja povezovanje Celjskih mesnin z mariborskimi Košaki - Kapitalsko
povezovanje se konča pri ljudeh in njihovih ambicijah
Peter Vrisk je človek, za katerega o slo-
venskem kmetijstvu ni skrivnosti. Kot
lastnik dvajsetih hektarov zemlje dobro
pozna težave kmetov in podeželja, kot
predsednik Kmetij sko-gozdarske zborni-
ce Slovenije in Zadružne zveze Slovenije
pa mora vse probleme, ki so včasih tudi
nekoliko prenapihnjeni, postavljati v real-
nejše okvirje.
Z njim smo se pogovarjali o nekaterih
dogajanjih v kmetijstvu in o razmerah v ži-
vilsko-predelovalni dejavnosti na Celjskem.
Protest zaradi odkupne cene pšenice je
mimo. Ste zadovoljni z izidom?
Glede na dva dodatna državna tolarja za
kilogram pšenice in dokaj ugodne pogoje
odkupa za kakovostni pridelek, bi lahko
bili zadovoljni. Ker pa so naše kmetije ta-
ko razdrobljene, da so površine, posejane s
pšenico, običajno manjše od hektara, so
stroški pridelave zelo visoki. Zato popol-
nega zadovoljstva ne bo nikoli, ne pri pše-
nici, ne pri drugih pridelkih. Država bo mo-
rala zelo hitro zagotoviti zadosti denarja
za prestrukturiranje malih kmetij. Treba je
vedeti, da kmet, ki ima le
štiri in pol hektare zemlje,
ne bo preživel. Priložnost bo
moral poiskati v kakšni drugi
dejavnosd, na primer sad-
jarstvu, zelenjadarstvu ali
cvetličarstvu.
Se vam ne zdi, da so se
kmeti že preveč navadili,
da je s povzdigovanjem gla-
su in s protesti mogoče do-
seči marsikaj?
■ Prišli smo v neko obdob-
je, ko ljudje z javnimi pro-
tesd vse bolj izražajo neza-
dovoljstvo nad državo, in
kmetijstvo pri tem ni nobe-
na izjema. V desedh letih je
bilo že kar nekaj protestov,
letos pa se je začelo z mle-
kom in nadaljevalo s pšeni-
co. V kmetijsko-gozdarski
zbornici žehmo, da prote-
stov ne bi bilo in da bi se o
vseh problemih, od kmetij-
ske politike do financiranja,
dogovorili z državo za mi-
zo. To je, konec koncev, tudi
bistvo našega delovanja. Ne
želimo zaostrovati razmer,
vendar včasih drugače ne gre.
Da bo leto 2001 zelo težko,
sem večkrat javno opozoril že
ob sprejemanju državnega
proračuna, saj je kmetijstvu
namenil za okrog 10 milijard
tolarjev premalo. Zdaj smo
sredi leta in v naslednjih me-
secih lahko pričakujemo še
marsikaj hudega.
Kaj pa prihodnji dve le-
ti, ki bosta zaradi prilaga-
janja zahtevam Evropske
unije usodni za slovensko
kmetijstvo?
Če smo pri pšenici prista-
li na kompromis, pri poga-
janjih za dvoletni proračun,
ki nas bo popeljal v Evrop-
sko unijo, ne bomo odsto-
pili za nobeno ceno. Zbor-
nica se bo z vsemi močmi
borila za tisto, kar potrebu-
je naše podeželje. Če bodo
kmetije še naprej propada-
le, bo država plačala več kot
bi plačala danes, če bi kme-
tom primaknila nekaj ma-
lega, da bi se lahko obdrža-
li. Vsi po vrsti pozabljajo,
da se nacionalna identiteta
ohranja prav na podeželju.
Zato je zelo pomembno, da
se ne prekine medgeneracij-
ska nit. Življenje na kmetiji
je težko in zmorejo ga le d-
sti, ki so vezani na zemljo
ter na tradicionalne vrednote
svojih očetov in dedov. Ljud-
je imajo danes hude težave.
Ni denarja za elektriko in vo-
do, marsikdo ne more pla-
čevati niti osnovnih dajatev
za invalidsko in pokojnin-
sko zavarovanje.
Kje do konca leta še pri-
čakujete težave?
Vinske kleti imajo velike
zaloge, ledna pa spet kaže
zelo dobro. Torej bodo zo-
pet veliki presežki vina.
Problemi bodo tudi s slad-
korno peso. Kmetje so
zmanjšali površine na 5 ti-
soč hektarov, kar je za po-
lovico manj kot lani, zelo
nizko so nastavljene tudi ce-
ne. Ob tem nizozemski last-
niki tovarne sladkorja zah-
tevajo, naj država ali pa kme-
d podjetje dokapitalizirajo.
Grozijo celo, da bodo v nas-
protnem tovarno prodali ali
pa zaprli. Če se bo to res zgo-
dilo, lahko pričakujemo ve-
like proteste kmetov. Tretji
problem je kriza v prireji
mladega pitanega goveda, ki
traja že nekaj let. Zadnje me-
sece sicer zaznavamo rahel
porast, ki pa, na žalost, ne
bo trajal dolgo. Celjska re-
gija je pri tem izjema, saj se
stalež živine vseskozi ohra-
nja, vendar kmetje že opo-
zarjajo, da ne morejo pokri-
vati niti osnovnih stroškov
proizvodnje. Če ne bodo
kmalu dobili pomoči, bo tudi
prireja na Celjskem zašla v
krizo.
Kam bi po razvitosti in
po moči kmetijstva uvrsti-
li celjsko regijo?
Celjska regija je danes
kmetijsko najmočnejša re-
gija v Sloveniji. Zadruge v
povprečju dobro poslujejo,
bi jih pa bilo treba nekoli-
ko bolj povezati. Celjska re-
gija je tudi edina, kjer ima-
jo zadruge v večinski lasti
mlekarno in klavnico. Pri
obeh smo dokazali, da zna-
mo tudi kmeti dobro uprav-
ljati s podjetji, kar pred leti
mnogi niso verjeli. Kmetje
na Celjskem se zavedajo, da
so življenjsko odvisni od
obeh podjetij, zato ne izsi-
ljujejo s cenami, ki na trgu
ne bi zdržale. Menim, da je
sodelovanje z mlekarno in s
klavnico vzorno.
O povezovanju celjske
mlekarne je zadnje čase ze-
lo malo slišati. Kot član
nadzornega sveta podjetja
najbrž veste, ali se zopet
kaj zapleta?
Vseh podrobnosti res ne
moremo sproti razkrivati,
ker gre tudi za poslovne skriv-
nosd, zato lahko povem le
to, da dogovori tečejo. Ta-
ko z vzhodom kot zahodom.
Morda se komu zdi, da traja
vse skupaj predolgo, vendar
je treba vedeti, da je celjska
mlekarna jeziček na tehtni-
ci pri povezovanju mlekar-
ske industrije. Če se bo od-
ločila za Ljubljano, bo v Slo-
veniji en sam mlekarski si-
stem, saj je Pomurska mle-
karna premajhna, da bi lah-
ko ostala sama, če pa bo šla
k Pomurcem, bosta nastala
dva sistema. Mlekarna Ce-
leia je torej zelo zanimiva
tako za ene kot za druge in
oboji bi jo radi imeli. Poleg
tega ima najboljšo lokacijo
med vsemi slovenskimi mle-
karnami, saj leži ob avtoce-
sti in ima še zadosti prosto-
ra za širitev, njena proizvod-
nja pa ni razdrobljena, kot
je na primer pri ljubljanski
mlekarni.
Zdi se, da je poleg vse-
ga, kar ste našteli, pri celj-
ski mlekarni še nekaj, kar
zavira hitrejše povezova-
nje.
Celjska mlekarna je v pri-
merjavi z drugimi nekaj po-
sebnega, saj so jo pravzaprav
zgradili kmetje. Kmetje so
bili tudi tisti, ki so prispe-
vali zelo veliko, ko je bila v
krizi. Zato je treba biti pri
odločitvah veliko bolj rah-
ločuten in delati s posluhom,
saj želimo, da bo tudi bo-
doči mlekarski sistem kme-
tom na Celjskem zagotavljal
primerno življenje. Težko je
napovedati, kdaj bo padla
končna odločitev, vendar
menim, da bi moralo biti naj-
kasneje v enem letu vse ja-
sno.
Takšno zavlačevanje
najbrž ne vpliva dobro na
poslovanje mlekarn, saj so
v podrejenem položaju do
vse večjih trgovskih siste-
mov.
Res je zelo narobe, ker
mlekarne na trgu nimajo
enotnega nastopa do trgov-
cev. Mercator, ki obvladuje
kar 45 odstotkov slovenske-
ga trga, izsiljuje vsako mle-
karno posebej, mlekarne pa
druga drugi zbijajo cene. Ena
pri sirih, druga pri jogurtih.
Tolar ali dva za liter mleka
pa pomenita zelo veliko v
mlečni verigi. Bodisi nižjo
ceno za kmeta ali pa manj
denarja za naložbe.
Da so razmere take, so
proizvajalci najbrž krivi
kar sami.
Zadružna zveza je že pred
časom ustanovila komisije
za mlekarstvo, za klavniš-
ko industrijo ter za vino-
gradništvo in vinarstvo, ki
naj bi se intenzivno ukvar-
jale s kapitalskimi poveza-
vami. Zadruge, ki so solast-
nice vseh živilsko-predelo-
valnih podjetij, so namreč
po mojem mnenju najbolj
sposobne in tudi usposob-
ljene, da nekaj naredijo. Ta-
ko kot sem pričakoval, je
povezovanje najhitreje ste-
klo med mlekarji. Pogovo-
ri že nekaj let tečejo tudi v
klavniški industriji, vendar
kakšnih posebnih učinkov
še ni. Zato pričakujem, da
bo na tem področju še zelo
kritično. V Sloveniji je kar
35 klavnic in preko 300 pre-
delovalnih obratov. Če ne bo
hitro prišlo do kapitalskih
povezav, bo tri četrtine
obratov moralo zapreti vrata
in veliko premoženja bo
propadlo. Klavniški indu-
striji res bijejo zadnje mi-
nute.
Tudi na Celjskem?
V regiji so štiri klavnice,
v prihodnje bo zadostovala
ena sama. Bilo bi dobro, če
bi prevladal razum in bi
Celjske mesnine, Jurij Šent-
jur, Zadruga Laško in Me-
sarstvo Strašek sedli skupaj
in se tudi kaj dogovorili. Po-
govori sicer potekajo, a se
bojim, da bo prepozno.
Problem je v tem, da vsaka
klavnica dela svoje projek-
te in vlaga veliko denarja v
proizvodnjo. Vsi namreč ži-
vijo v upanju, da bodo pre-
živeli oni in ne njihov so-
sed. Škoda, saj bodo mili-
joni mark šli v nič. Če bi ta
denar vlagali v skupni pro-
jekt, bi jih tudi po vključi-
tvi v Evropo čakala lepa pri-
hodnost. Obstaja sicer do-
bra zamisel, da bi ob sode-
lovanju celotne regije na ob-
močju Celjskih mesnin po-
stavili velik, sodoben obrat
za predelavo, vendar je vpra-
šanje, aU bodo dogovori us-
pešni.
So razlike med podjetji
prevelike, ali gre za kaj
drugega?
Še vedno je lastnina tista,
ki opredeljuje vse odloči-
tve. Celjske mesnine so v ve-
činski lasti zadrug. Laško je
v celoti zadružno, v Juriju
imajo zadruge manj kot 30
odstotkov, Strašek pa je za-
sebno podjetje. Ko bodo
prišli tujci, bodo vse »po-
hodili« in bo čisto vseeno,
čigavo je kaj. Bolj ko se bo-
do zadružni in drugi lastni-
ki kregali, lažje bo tujemu
kapitalu. Tuja podjetja pa
so zelo velika. Za primer-
javo naj povem, da je pov-
prečna mlekarna v Nemči-
ji večja kot vse slovenske
mlekarne skupaj, za prede-
lavo takšnih količin mleka,
kot jih imamo pri nas, pa
je zaposlenih petkrat manj
ljudi. Klavniška industrija
je še bolj razvita, zaposle-
nih je bistveno manj ljudi,
manjši so tudi stroški na
enoto proizvoda. Naši klav-
ničarji se tega dobro zave-
dajo, saj hodijo po Evropi,
vendar takrat, ko se je tre-
ba dogovoriti, kdo bi bil di-
rektor združenega podjet-
ja, na vse to pozabijo. Pri
nas se torej kapitalsko po-
vezovanje konča pri ljudeh
in njihovih ambicijah.
Že nekaj časa je slišati,
da je v slovenski mesno-
predelovalni industriji pro-
stora za največ štiri ali pet,
ki bodo tudi izvozno us-
merjena. Najbrž ni nobe-
nega dvoma, da bodo med
njimi tudi Celjske mesni-
ne.
Celjske mesnine so med
najboljšimi v Sloveniji. Že
nekajkrat sem povedal, da
bi bilo zelo dobro, če bi se
povezale z mariborskimi Ko-
šaki. Tudi ta klavnica je v ve-
činski zadružni lasti in do-
bro posluje. Ker je med me-
stoma avtocesta, oddaljenost
ne bi ovirala poslovanja. S
takšno kapitalsko povezavo,
ki bi bila zelo pomembna tu-
di za kmete, bi nastal sistem,
ki bi se ob nekaterih dodat-
nih vlaganjih lahko uvrstil
v evropski vrh. Tudi zato, ker
ima ta del Štajerske najbolj
kakovostno živino, stalež pa
ne upada.
JANJA INTIHAR
BAROMETEI
Dobiček za
razvoj
Lastniki Steklarne Roij
gaška, ki je lani poslovali
zelo uspešno, saj je ustva^f
rila preko 9 milijard tolai;.'
jev prihodka in blizu Gl^H
milijonov tolarjev čistegjJ
dobička, so se kljub nezajr
dovoljstvu nekaterih deli
ničarjev odločili, da ne
do izplačali dividend. Doj
brih 405 milijonov tolar-
jev dobička bodo namenf
li za pokrivanje izgube if
preteklih let, preostanek p|j
bodo skupaj z revalorizaj
cijo dobička iz leta 1999
višini 25 milijonov tolarl'
jev razporedili v rezerve^
Na seji skupščine so izvodi
lili tudi nov nadzorni svetl|
v katerem so predstavni!^;
kapitala Valter Jordan, Bo||
ris Mihelčič, Robert Rudolf
in Albin Šrimpf.
Brest kupil t
Glin
Tovarna pohištva Brest ii
Cerknice je prejšnji teder
s Sloveiisko razvojno druž^
bo podpisala pogodbo o na|
kupu podjetja Glin Pohi^
tvo iz Nazarij, že v teh dnel
pa bi poravnala kupnino ir
vse ostale obveznosd. \
Brestu, ki je bil že doslej
pomemben kupec Glino-
vih ivernih plošč, ne napo
vedujejo kakšnih posebnil
kadrovskih sprememb, bo
do pa poskrbeli za poso
dobitev podjetja in za iz
boljšanje poslovanja. 1
Glinu, kjer je zaposleni!
100 ljudi, so imeli lani oI
1,4 milijarde tolarjev pri
hodka 117 milijonov tolar
jev izgube.
Ekološko
naravnani
Konex
v konjiškem podjetji
Konus Konex, kjer so ma
ja letos pridobili okoljsk
certifikat ISO 14001, so na
povedali, da bodo do sre
dine septembra prenehal
spuščad industrijske od
padne vode v reko Dravi
njo. Konex, ki velja za ene
ga najbolj uspešnih podjeti
na Konjiškem, se je
zmanjševanjem vplivo
proizvodnje na okolje z£
čel ukvarjati že pred šdri
mi led. Lani so za tako im(
novane ekološke strošk
namenili 52 milijonov tc
larjev.
SedežV
Ljubljani
Minister Janez Kopač i
predstavniki koalicijski
strank so se dogovorili, d
bo sedež energetskega ho
dinga, v katerem bod
Dravske elektrarne, Savsl«
elektrarne. Soške elektra
ne ter termoelektrarni Bn
Staniča in Šoštanj, v Ljul
Ijani. Za direktorja holdii
ga so predlagali Draga Fal
jana, ki vodi sedaj TE Bn
stanico, vlada pa naj bi ai
te in sklepe za ustanovite
obravnavala že ta teden.
Peter Vrisk
Št. 29 - 19. julij 2001
GOSPODARSTVO
7
Tuš bo
začel
graditi
Celjska trgovska družba
jigrotuš, ki je lani ustva-
ila skoraj 27 milijard to-
irjev prihodka od proda-
j in preko ene milijarde
jlarjev čistega dobička, tu-
li letos posluje zelo dobro,
^odnji mesec bo v Ce-
ju pričela graditi trgovsko
fedišče in multikino.
V prvih letošnjih šestih
nes^^ so v Engrotušu v pri-
nerjavi z enakim lanskim
)bdobjem povečali prihod-
ce kar za polovico. Novi di-'
•ektor Aleksander Svetel-
Jek, ki je vodenja podjetja
jrevzel pred kratkim, je pre-
pričan, da so kupci očitno
zelo dobro sprejeli vse le-
tos odprte nove trgovine, po-
rast prodaje pa so zabeleži-
li tudi v obstoječih supermar-
ketih. V poslovnem sistemu
Engrotuš, kjer je zaposlenih
920 ljudi, do jeseni pa naj
bi jih bilo že preko tisoč, je
trenutno 29 trgovin, en tr-
govski center, dva
cash&carry centra, dve re-
stavraciji in dva bara ter 29
franšiznih trgovin. Z grad-
njo trgovskega centra na Re-
ki je podjetje prestopilo tu-
di državne meje. Svetelšek
je še povedal, da bodo av-
gusta vend2trle začeli gradi-
iti kompleks trgovskega sre-
idišča in multikina ob Mari-
borski cesti v Celju.
Začetek gradnje so sicer
napovedovali že za julij, ven-
dar se je zavleklo s pridobi-
vanjem in urejanjem potreb-
ne dokumentacije. Kot je
znano, se bo kompleks raz-
prostiral na 35.000 kvadrat-
nih metrih. Spodnja etaža
bo namenjena nakupovalne-
mu centru, v zgornji pa bo
osem kinodvoran s približ-
no 1.500 sedeži. Vrednost
celotnega projekta, ki naj bi
ga končali v enem letu, je
ocenjena na preko 5 mili-
jard tolarjev.
JI
Po slabem
letu z borze
v kratkem bo s prostega
^rga ljubljanske borze
umaknila delnice tudi
družba za vzdrževanje in
obnovo cest iz Celja. Kot je
povedal direktor Vuiko Gre-
lnik, so se za takšen ko-
ki so ga soglasno pod-
Prli tudi lastniki podjetja,
pdločili predvsem zato, ker
bilo prometa z delnicami
malo, stroški kotacije
na borzi pa so zelo visoki.
Delničarji VOC so na seji
skupščine tudi sklenili, da bo
'anski čisti dobiček v višini
milijonov tolarjev ostal ne-
razporejen, za dividende, ki
znašale 100 tolarjev bru-
[o na delnico, pa bodo pora-
"ui 11 milijonov tolarjev ne-
["^zporejenega dobička iz le-
^^.1997. Zaradi nezdružljivo-
sti funkcij so namesto Vojka
^>trmeckega, ki je letos po-
stal direktor podjetja Ceste
mostovi Celje, za člana nad-
zornega sveta izvolili Andreja
Kamenška. Podjetje CMC je
največji posamični delničar
VOC, saj ima dobrih 27 od-
stotkov vseh delnic. Druga
največja lastnica je s skoraj
dvajsetimi odstotki Republi-
ka Slovenija, 11-odstotni de-
lež imajo zaposleni, ostalo
lastništvo pa je razpršeno
med posameznike in podjet-
ja, ki so delnice kupili v jav-
ni prodaji. VOC, ki je nastal
z razdelitvijo nekdanjega
Cestnega podjetja Celje, po-
lovico prihodkov ustvari z
vzdrževanjem državnih in lo-
kalnih cest na širšem celj-
skem območju, ukvarja pa se
tudi z gradnjo cest in objek-
tov. Podjetje je letos dobilo
tudi certifikat kakovosti ISO
9002.	JI
Zlati grb iz
Bajine Bašte
Celjsko podjetje Toper Primar seli proizvodnjo v Srbijo -
Težave zaradi neurejenih odnosov med državama
Med slovenskimi blagovnimi znamka-
mi, ki so na trgih nekdanje skupne države
še vedno znane in priznane, je tudi Topro-
va. Tovarna je sicer že zdavnaj propadla,
ime pa je od leta 1998 v lasti Petra Privška,
enega od zadnjih direktorjev Topra, ki je
pred sedmimi leti s podjetjem Primar začel
samostojno pot v tekstilni branži. Zaradi
težav, ki že nekaj let pestijo tekstilce in tu-
di Privška, bodo še letos oblačila s Topro-
vim znakom začela prihajati iz šivalnice,
postavljene v Bajini Bašti v Srbiji.
»Mislim, da smo med prvimi slovenskimi
tekstilnimi podjetji, ki seli proizvodnjo na
območje nekdanje Jugoslavije,« ugotavlja Peter
Privšek, ki je prepričan, da jim bodo kmalu
sledili vsi tisti, katerih blagovne znamke v
Srbiji še vedno nekaj veljajo. »Težav pri po-
stavljanju podjetja in proi-
zvodnje je sicer veliko, ven-
dar so tudi razmere v naši tek-
stilni industriji čedalje težje.
Zaradi povezovanja velikih tr-
govskih družb, ki so izrinile
številna mala in srednja pod-
jetja, je tržni prostor vse bolj
omejen, posledice pa najbolj
čutimo dobavitelji. Našemu
podjetju že nekaj časa pada
prodaja, zaradi plačilne ne-
discipline nas pestijo likvid-
nostni problemi, poleg tega
pa je cena dela izjemno viso-
ka, drage so tudi surovine. Edi-
no priložnost za širitev in za
razvoj vidimo zato na jugu.«
Na Jugoslavijo se priprav-
ljajo že polna štiri leta, pod-
jetje pa ustanavljajo skupaj s
še dvema poslovnima partner-
jema iz Beograda in iz Celja.
Proizvodnja v Bajini Bašti,
kjer bodo zaposlili predvido-
ma trideset ljudi, naj bi ste-
kla najkasneje do konca leta,
jeseni pa bodo poskusili še z
enim projektom. Na jugoslo-
vanski trg želijo vstopiti tudi
kot posredniki evropskih
podjetij za dodelavne posle.
»Ne vem, ali nam bo uspe-
lo uresničiti vse načrte, saj
cela vrsta meddržavnih zadev
ni urejenih in je poslovanje
v Srbiji še vedno zelo tvega-
no. K sreči je Slovenska iz-
vozna družba s 15. junijem
začela s kratkoročnimi ko-
mercialnimi zavarovanji tu-
di v ZRJ in upam, da bo na-
ložbe kmalu podprla tudi z
dolgoročnimi zavarovanji.
Brez izvozne družbe na teh
trgih, vsaj na začetku, goto-
vo ne bi mogli preživeti,« je
prepričan Privšek, ki opozar-
ja tudi na velike težave pri
financiranju poslov, saj naše
banke še vedno ne sprejema-
jo garancij srbskih bank. Pri-
javili se bodo tudi na razpis
ministrstva za gospodarstvo
za internacionalizacijo poslo-
vanja v tekstilni industriji, in
sicer za tehnološko prenovo
in za uveljavljanje blagovne
znamke. Vse potrebne pro-
jekte bodo kmalu dokonča-
li, na kakšne posebno velike
zneske pa ne računajo.
Privšek pričakuje, da bo-
do s selitvijo proizvodnje v
Srbijo občutno znižali stroš-
ke poslovanja. Za programe
se še niso dokončno odloči-
li, najbrž pa bodo v Bajini
Bašti spet začeli izdelovati ne-
koč znane Toprove moške
srajce »zlati grb«. Privšek pra-
vi, da bodo morda sčasoma
začeli s proizvodnjo tudi v
Republiki Srbski, Bosno in
Hercegovino pa so si pustili
za kasnejši čas.
Podjetje Primar, kjer je od
lani zaposlenih le še pet lju-
di, saj je proizvodnjo skupaj
z devetnajstimi delavkami vzel
v najem dotedanji tehnični
vodja podjetja, oziroma nje-
govo podjetje Prokon, je bla-
govno znamko Toper kupilo
za deset let, s tem da lahko
licenco neomejeno obnavlja.
Privšek ugotavlja, da je ime
še vedno znano med Sloven-
ci, kar pa ne velja za mlajšo
generacijo. Potrebna bi bila
obsežnejša promocija, ki pa
si je zaradi likvidnostnih te-
žav doslej še niso mogli pri-
voščiti. Lani so na Ipavčevi uli-
ci v Celju, kjer je tudi proi-
zvodna hala, odprli industrij-
sko trgovino, vendar za to ve
le malo Celjanov. Izdelujejo
samo manjše serije oblačil,
usmerili pa so se tudi v proi-
zvodnjo po naročilu in po me-
ri. Ker na male trgovce ne mo-
rejo več računati, vse bolj raz-
mišljajo o lastni maloprodaj-
ni mreži. Začeli bi v Ljublja-
ni in v Novem mestu, trgovi-
no pa bi imeli tudi v Celju,
vendar jim v središču mesta
doslej še ni uspelo poiskati pri-
mernega prostora. »Kar nam
je všeč, je predrago ali pa je
rezervirano za koga drugega,«
pravi Peter Privšek.
JANJA INTIHAR
Peter Privšek
Tornado bo gradil
v Zrečah
Potem, ko sta se za gradnjo večjih trgovskih centrov v
Slovenskih Konjicah odločila Mercator in Era iz Vele-
nja, se tudi Zrečam obeta novo nakupovalno središče.
Zraslo bo pod okriljem domačega trgovskega podjetja
Torilado.
Nedavno so kupili pekarno, slaščičarno, okrepčevalnico,
proizvodno halo in tenis igrišča v Spodnjih Zrečah. Direk-
tor Tornada, Marjan Senjor, je pojasnil, da bodo ob naku-
pu prostorov nadaljevali s tam uveljavljeno dejavnostjo, po-
sebej pa se bodo osredotočili na gostinstvo in trgovino. »-
Gostinski del objekta že obstaja in bo kmalu tudi razširjen,
obstoječo trgovsko halo pa bomo preoblikovali v trgovski
center Tornado. Tam bomo na petsto kvadratnih metrih po-
nudili predvsem program živil, pijač in vsega ostalega, kar
sodi v tak market,« je še dodal Senjor.	B.H.
FINANCE
Vrednostni papiiji delniških družb
Št. 29-19. julij 2001
8
INFORMACIJE
Vinska cesta vabi
v občini Šmarje pri Jel-
šah so pred dnevi uradno
odprli svoj del velike Šmar-
sko-virštanjske vinske tu-
ristične ceste, ki bo vodila
skozi vse občine šmarske
upravne enote.
V šmarskem delu je ob vin-
ski cesd trenutno sedem turi-
stičnih kmetij ter dva vinoto-
ča, predvsem v okolici Tinskega
in Sladke Gore, pa tudi pri Sliv-
niškem jezeru ter Šentvidu. Vsi
ponujajo vino in druge kme-
tijske pridelke ter opozarjajo
na bogato kulturno dediščino,
na eni od kmetij pa imajo tudi
nočitvene zmogljivosti.
Na odprtje vinske ceste so
se pripravljali več let. V ob-
činski turistični pisarni Ti-
NA bodo še pripravili poseb-
ne turistične programe za or-
ganizirane goste, pri čemer
računajo predvsem na goste
iz zdravilišč v Podčetrtku in
Rogaški Slatini.
Ob slovesnem odprtju, ki je
bilo na Sadovški domačiji v
Strtenici pri Zibiki, je izšla ve-
lika skupna zloženka obsotelj-
sko-kozjanskih občin, ki opo-
zarja na zanimivo ponudbo vin-
ske ceste. V šmarski občini v
teh dneh že nameščajo usmer-
jevalne kažipote. B.J.
Malteški dnevi na Polzeli
Na Polzeli so minuli te-
den pripravili Malteške
dneve, s katerimi so obudi-
li spomin na čase, ko so bi-
li na gradu Komenda mal-
teški vitezi.
»Maltežani« naj bi prišli na
Polzelo leta 1263, komenda
na Polzeli pa je bila ena od
treh komend v Sloveniji.
Grad je v slabem stanju, ven-
dar naj bi mu v prihodnjih
letih pod nadzorom strokov-
njakov Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine
Celje vrnili nekdanjo podo-
bo.
Začetki malteškega viteš-
kega reda segajo vil. stolet-
je, pripadnike pa lahko še da-
nes prepoznamo po značil-
nih oblačilih, belem križu in
zastavi. Včasih so malteški vi-
tezi lahko postali predvsem
plemiči, danes pa naj bi bil
vitez vzoren lik kristjana, ki
bi živel po evangeliju, poma-
gal vsem, ki so potrebni po-
moči, deloval na družbenem
področju, zagovarjal resnico
in katoliška načela. Za člans-
tvo ni posebnih starostnih
omejitev, potrebna pa je do-
ločena zrelost, zanimanje za
red in vloga v družbi. V red
sprejemajo tudi ženske, ime-
nujejo jih malteške viteške
dame, v Sloveniji pa je samo
ena.
Na svetu je okrog 12 tisoč
članov in članic reda, v Slo-
veniji jih je 30, približno 25
pa je članov malteške bolniš-
ke pomoči. Član viteškega re-
da je tudi polzelski podžu-
pan Stanko Novak, ki se je
med prvimi začel zavzemati
za obnovo gradu Komenda.
Ta naj bi resnično zaživel v
desetih letih, denar za obno-
vo pa bosta prispevali Obči-
na Polzela in država. Takrat
bodo Malteški dnevi, ki so
jih zaključili s slovesno ma
šo na Gori Oljki, še bolj obu
dili polzelsko preteklost.
N. BAŠA, N. LESKOVŠEK
Foto: GREGOR KATK
Grad Komenda
TEMA TEDNA
9
Pozirek brez strahu
Na Celjskem je še veliko azbestnih cevi, ki pa menda
niso več nevarne - Analize kažejo, da iz pip teče dovolj
kakovostna voda
Kakšna voda teče iz na-
ših pip? Upravitelji vodovo-
dov trdijo, da dovolj kako-
vostna, da nam ni treba ku-
povati ustekleničene. Pa če-
prav je veliko steče po sta-
rih salonitnih ceveh, v ka-
terih je tudi zlovešči azbest.
A tega, kolikor se ga je iz-
ločilo, smo že zdavnaj po-
pili, tako da so cevi sedaj
vame, so prepričani območ-
ni vodarji.
Motnost in
nitrati
Ena največjih težav vodar-
jev so obilne padavine, zara-
di katerih prihaja do kalno-
sti vodnih virov, najpogoste-
je spomladi in poleti, s či-
mer se ubadajo v vseh omrež-
jih. Zato so na primer v Ko-
munalnem podjetju Velenje
na vodnih virih iz zahoda
vključili v sistem napravo za
čiščenje motne pitne vode,
kar zagotavlja tudi v teh pri-
merih njeno ustrezno kvali-
teto.
Najhujša peza vodarjev pa
so nitrati. Tako se je celjsko
vodovodno omrežje vrsto let
otepalo z njihovo povišano
koncentracijo, zato so zgra-
dili povezovalni cevovod,
preko katerega se z nitrati
obremenjeno medloško pod-
talnico oskrbuje predvsem
celjska industrija. Ostala sta-
novanjska območja mesta so
oskrbovana z vitanjsko vodo,
oziroma mešanico vitanjske
in medloške vode, tako da v
vodovodnem sistemu nasta-
ja mešanica, ki ne vsebuje pre-
komerne količine nitratov.
»V zadnjih nekaj letih opa-
žamo, da se koncentracije ni-
tratov ne zvišujejo niti na sa-
mem vodnem viru v Medlo-
gu, kar je gotovo posledica iz-
vajanja sanacijskih ukrepov
na območju vodovarstvenega
pasu (gradnja kanalizacije in
gnojišč z vodotesnimi gnoj-
nimi jamami) in nenazadnje
tudi zaradi zmanjšanja inten-
zivne kmetijske proizvodnje
na območju Levca,« pravi
Marko Cvikl, vršilec dolžno-
sti direktorja celjskega JP Vo-
dovod-Kanalizacija.
Prav zaradi motnosti v ča-
su deževja pa morajo za za-
dostno oskrbo in vzdrževa-
nje normalnih tlačnih razmer
v omrežju črpati večje koli-
čine vode iz Medloga. »V tak-
šnih razmerah bi lahko priš-
lo do kratkotrajnega dviga
koncentracij nitratov oziro-
ma tudi do minimalnega pre-
seganja zgornje dopustne
koncentracije, ki jo predpi-
suje obstoječa zakonodaja,
kar pa nima škodljivega vpli-
va na zdravje. Vendar v Ce-
lju že od začetka leta 2000
nismo zasledili prekoračitev
koncentracij nitratov,« zago-
tavlja Cvikl. »Na splošno lah-
ko rečemo, da je kvaliteta pit-
ne vode v celjskem vodovod-
nem sistemu ustrezna. Prav
tako je bila zdravstveno us-
trezna tudi kvaliteta pitne vo-
de v lokalnih vodovodih, s
katerimi upravlja naše pod-
jetje.«
Podobne težave so v vodoo-
skrbnem sistemu Šmartno ob
Paki, kjer so uvedli sprem-
ljanje koncentracij pesticidov
v vodnjakih Rečica in Šmart-
no ob Paki. Hkrati so s po-
močjo ustreznih služb in s
predstavniki občine Šmart-
no ob Paki lastnike zemljišč
oziroma kmete na tem ob-
močju prepričali, da so pre-
nehali z uporabo atrazinskih
sredstev. »Letos smo prvič
zaznali, da se je količina atra-
zina znižala na dovoljeno ra-
ven, nekoliko pa je bil povi-
šan še desetilatrazin, ki je raz-
gradni produkt atrazina. Zad-
nji rezultati iz leta 2001 pa
že kažejo, da količina pesti-
cidov ne presega dovoljenih
vrednosti,« sta zadovoljna
Bernarda Stropnik in Mak-
similjan Ramšak iz Poslov-
ne enote Vodovod v Komu-
nalnem podjetju Velenje.
Vzroici za
idoriranje
Poglavitni namen dezin-
fekcije pitne vode s klorom
je preprečevanje širjenja na-
lezljivih bolezni, ki jih pov-
zročajo mikroorganizmi v
pitni vodi. Pri tem je pomem-
ben čas, v katerem je voda
v stiku s klorom, trajati pa
mora vsaj 30 minut. Hkrati
mora voda po koncu klori-
ranja zadržati del klora, ki
zagotavlja higiensko varnost
pred morebitnim kasnejšim
onesnaženjem z mikroorga-
nizmi.
Slovenski pravilnik o
zdravstveni ustreznosti pitne
vode, določa, da mora je kon-
centracija prostega klora v vo-
dovodnem omrežju med 0,3
in 0,5 miligrama na liter pit-
ne vode. Skladno z navede-
nim predpisom imajo območ-
ni zavodi za zdravstveno vars-
tvo možnost, da dovolijo tu-
di nižjo vrednost prostega
klora. »Ker v celjskem vodo-
vodnem sistemu ni težav pri
zagotavljanju mikrobiološke
ustreznosti pitne vode, nam
je ZZV Celje na našo proš-
njo v osrednjem vodovodnem
sistemu dovolil znižanje
spodnje meje na 0,1 do 0,2
miligrama na liter,« pravi Mar-
ko Cvikl. »Vemo, da ima na-
ravna voda prednost pred klo-
rirano in mogoče koga skr-
bi, ker je voda klorirana, ven-
dar ob pravilno izvedeni de-
zinfekciji klor ni nevaren. Tu-
di podatki o izmerjenih ko-
ličinah klora v vodi pri po-
rabnikih kažejo na pravilno
delovanje naših naprav za klo-
riranje,« zagotavljata Bernar-
da Stropnik in Maksimiljan
Ramšak iz velenjskega Komu-
nalnega podjetja. Pri njih je
količina klora na koncih
omrežij 0,1 miligrama pro-
stega klora na liter, kar je po
njunih besedah minimalna
količina. Hkrati pa ugotav-
ljata, da je prisotnost klora v
vodi po posameznih področ-
jih različna, odvisno od od-
daljenosti od mesta klorira-
nja. JKP Slovenske Konjice
je v preteklem letu izmerila
povprečno 0,08 miligrama
klora na liter, kar izkazuje,
da se vodi dodajajo minimal-
ne količine, ki še zadovolju-
jejo zgoraj navedeni pravil-
nik.
Cevi in azbest
Najbolj vroča tema zadnjih
razprav o pitni vodi pa so sa-
lonitne cevi, v katerih je tu-
di zloglasni azbest. Večina vo-
dovodnih omrežij v naši re-
giji je sicer zgrajenih iz lito-
železnih, PVC in PE cevi, v
zadnjem obdobju pri grad-
nji vgrajujejo predvsem ce-
vovode iz nodularne litine.
Doslej so vsi upravljavci teh
omrežij zamenjali svinčene
cevi (nekatere teorije trdijo,
da so bili svinčeni cevovodi
posredno krivi za propad
Rimskega imperija...). Te se
tako danes pojavljajo le še v
internih vodovodnih instala-
cijah starejših hiš, ki pa so
last uporabnikov.
Ostajajo pa azbestne. V
celjskem vodovodnem omrež-
ju jih je glede na skupno dol-
žino vgrajenih še približno 4
odstotke. V KP Velenje, ki
upravlja več kot 500 kilome-
trov cevovodov, je še okoli 30
kilometrov azbestno-cement-
nih, nekoliko več jih je v ce-
vovodih žalskega JKP (70 ki-
lometrov od skupno 400), v
uporabi so tudi na območjih
drugih upravljavcev vodovod-
nih omrežij, večino pa gre za
primarne vode.
Vsi upravljavci zagotavlja-
jo, da azbestne cevi niso ne-
varne. KoHčina azbest, ki se
sprošča iz njih, je odvisna od
agresivnosti vode, to je od
njene značilnosti, kot so pH
vrednost (»kislost«) in trdo-
ta (vsebnost mineralov).
Agresivna voda lahko cev ko-
rodira in azbestna vlakna se
tako sproščajo v vodo. »Vo-
da na področju javnega vo-
dovoda v upravljanju KP Ve-
lenje je rahlo bazična in sred-
nje trda. Manjša agresivnost
vode in njena trdota sta de-
javnika, ki ugodno vplivata
na stanje cevi v omrežju,« pra-
vijo v Velenju. Direktor JKP
Žalec Matjaž Zakonjšek pa
dodaja, da so cevovodi zara-
di izločanju vodnega kamna
pravzaprav varni. »Voda na
vodnih virih je dokaj trda.
Stene azbestno-cementnih ce-
vi so se z leti obložile z vod-
nim kamnom, tako, da voda
praktično nima več nepo-
srednega stika s cevjo. Prob-
lem je seveda odprava okvar
na teh vodovodih, rezanje cevi
in ostala dela, ki so potreb-
na ob vzdrževanju cevovo-
dov,« trdi Zakonjšek
Kljub temu se tako lastni-
ki - občine, kot tudi uprav-
ljavci vodovodov zavedajo,
da je salonitne cevi treba za-
menjati. Kar pa pomeni iz-
datna denarna sredstva, saj
bi takojšnja zamenjava zah-
tevala ogromno denarja.
»Menjava že dlje časa pote-
ka na najbolj dotrajanih od-
sekih, v preteklem letu je bi-
lo zamenjanega poldrugi ki-
lometer glavnega cevovoda.
Hitrost zamenjave pa je pred-
vsem odvisna samo od finanč-
nih sredstev,« pravijo na JKP
Slovenske Konjice. »Pri do se-
daj zamenjanih azbest-ce-
mentih ceveh nismo nikjer
zaznali, da bi le-te že razpa-
dale. V KP Velenju imamo iz-
delano dolgoročno strategi-
jo za zamenjavo cevi do leta
2015, kjer so vključene tudi
azbest-cementne cevi. Izved-
ba strategije pa je pogojena s
povečanjem cen, saj sedanja
cena vode za široko potroš-
njo ne zagotavlja dovolj sred-
stev,« ugotavljajo v Velenju.
Samopiačnišice
analize
Ob vsem tem pa je treba
vedeti, da se je poraba pitne
vode v zadnjem desetletju
precej zmanjšala, kar še po-
sebej velja za gospodarske po-
rabnike, ugotavljajo vsi
upravljavci vodovodov. Kar
posredno pomeni manj de-
narja za investicije. Logična
posledica je torej višja cena,
da bodo lahko dosegali se-
danjo raven kakovosti. In ta
naj bi bila po vsem poveda-
nem dokaj dobra. Toda veli-
ko ljudi kljub vsemu trdi, da
imajo zaradi vode iz pip
zdravstvene težave, od drisk
ali celo do pojava alergij.
Vsem skeptikom tako os-
taja možnost samoplačniške
analize vode, s katero lahko
potrdijo ali ovržejo svoje su-
me. Analize je moč naročiti
na vseh območnih zavodih za
zdravstveno varstvo (na Celj-
skem torej Zavod za zdravs-
tveno varstvo Celje na Ipav-
čevi 18), ali na Inštitutu za
varovanje zdravja v Ljublja-
ni. Vendar ob tem ne poza-
bite, da so to prav tiste insti-
tucije, ki že tako ali tako po
službeni dolžnosti analizira-
jo pitno vodo... Tako vsem
dvomljivcem ostaja tudi tret-
ja možnost, nakup posebnih
filtrov, ki naj bi tekočino iz
pipe spremenili v studenčni-
co. Ponudba je vsak dan več-
ja, cene pa tudi...
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Foto: GREGOR KATIČ
Kvaliteta pitne vode je ustrezna, pravijo vodarji, a kljub vsemu ima strah pri nekaterih velike oči.
Alfa in omega nadzora nad pitno vodo v
naši regiji je celjski Zavod za zdravstveno
varstvo (ZZV). V njem opravljajo strokov-
ne analize za vse vodovodne sistema na tem
območju, ki jih določa državni pravilniku
o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Za-
vod tako v Celju jemlje in analizira vzorce
pitne vode enkrat tedensko na vodovod-
nem omrežju in enkrat mesečno na vod-
nih virih, iz katerih se oskrbuje osrednji
vodovodni sistem. Za izvajanje rednega si-
stematskega nadzora je določenih 28 red-
nih odvzemnih mest, razporejenih na raz-
ličnih delih osrednjega vodovodnega omrež-
ja. Tedensko se odvzame sedem vzorcev
vode za mikrobiološko analizo in trije vzor-
ci vode za fizikalno-kemijsko analizo. V
Velenju ZZV tedensko pregleda povpreč-
no 18 mikrobioloških in fizikalno-kemič-
nih vzorcev vode na celotnem vodovodnem
omrežju. Podobno je na drugih vodovod-
nih omrežjih.
Poleg sistematskega rednega nadzora
opravlja ZZV Celje tudi izredni nadzor z
občasnimi razširjenimi analizami na vo-
dovodnih omrežjih in na zajetjih. V okvi-
ru tega nadzora se v pitni vodi ugotavlja
prisotnost posameznih, zlasti kemijskih pa-
rametrov, kot so težke kovine, organoha-
logene spojine (pesticidi in njihovi razgrad-
ni produkti, PCB, razna organska topila,
fenoli...). Posebna pozornost je namenje-
na vodoskrbnim sistemom, ki ležijo na
kmetijsko intenzivno obdelovanih zemljiš-
čih, kjer izvajajo razširjene analize pitne
vode in monitoring na pesticide.
Št. 29 -19. julij 2001
10
REPORTAŽA
Deklica,
ki jo Je
vrnilo
jutro
Iskanje 3-letne Lucije Pečnik iz Gorce nad
Veliko Pirešico se je uspešno zaključilo po 21
urah - Deklica je v gozdu preživela noč in
sama prehodila dobrih 7 kilometrov
' Vest, da je v sredo, 11. julija ob
pol enajstih z domačega travni-
ka v Gorci neznano kam izgini-
la triletna Lucija Pečnik, je raz-
burila vso Slovenijo. Številni ljud-
je iz bližnje in daljne okolice so
takoj priskočili na pomoč - po-
noči je v iskalni akciji po bliž-
njih gozdovih sodelovalo šestde-
set ljudi. Čeprav so jo iskali z us-
posobljenimi psi (ki so večinoma
iskali v nasprotni smeri od tiste,
v kateri je hodila deklica), čeprav
so z nasveti pomagali bioenerge-
tiki (razen ene izjeme so sveto-
vali napačno in večinoma zatr-
jevali, da je ugrabljena), je vpra-
šanje, kako bi se zgodba razplet-
la, če ne bi Velenjčan Karel Fer-
lež med vožnjo iz Velenja proti
Dobrni v četrtek okoli osme ure
zjutraj nenadoma ugledal kodra-
ste glavice, ki je gledala izza rma-
na v smeri proti Črnovi...
Kar je v noči s srede na četrtek
doživela Lucija, bo v varnem kro-
gu družine, ob mami Simoni, očetu
Antonu, stari mami Minki in ded-
ku Antonu ter starejšemu bratu Sa-
mu najbrž kmalu pozabljeno. Ni-
koli pa pri Pečnikovih ne bodo po-
zabili, kako se je v neskončnost
vlekel čas, ko so deklico iskali.
Prav tako, kot ne bodo pozabili
izjemne solidarnosti vseh ljudi, ki
so ves dan in noč iskali prikupno,
zgovorno in sicer že od nekdaj ze-
lo samostojno deklico s svedimi
kodri. V iskalni akciji je, skupaj s
policisti, gasilci, konjeniki in pred-
stavniki raznih društev z Žalske-
ga, namreč sodelovalo kar okoli
petsto ljudi.
»Kje je Lucija?€<
»s traktorjem smo se pripeljali
na rob gozda, kjer sva grabila tra-
vo. Lucija je rekla, da želi k atu, ki
je bil na drugi strani traktorja in
rekla sem ji, naj kar gre...« pripo-
veduje Lucijina stara mama Min-
ka, ki skupaj z možem Antonom
pazi na deklico, ko sta njena starša
v službi.
»Ko sva grabila dobrih deset mi-
nut, je otrok pritekel k meni. >Lu-
cija, po kaj si pa prišla?< sem jo vpra-
šal. >Ata, malo sem te prišla obi-
skat,< je rekla >Kaj je novega?< sem
vprašal, ona pa: >Lulat me tišči.oPa
lulaj,< sem ji rekel. Potem se je ob-
lekla, poslal sem jo k mami, ona
pa je šla nazaj prod traktorju. Prib-
ližno desetkrat sem še potegnil z
grabljami, ko mi je nekaj reklo: >A
je šla res tja?< Pogledal sem in videl
ženo, ki je šla sama proti meni. Ta-
koj sva vedela,« pripoveduje Luci-
jin stari ata Anton.
»Zagotovo je šla po cesd,« sem
pomislil in stekel kakšnih tristo me-
trov. Punce nikjer. Ko sem se vrnil,
sem bil prepričan, da jo je žena že
našla, vendar še vedno nič. Sedel
sem na traktor, oddrvel do Hramš
in nazaj, pa je nisem nikjer videl.
Takoj nato sem obvestil ljudi, ki
imajo v bližini vikende. Eden od
njih je poklical policijo, jaz pa sem
se vrnil in se spustil po hribu, Ho-
dil sem okoli in okoli hriba, ves
čas klical >Lucija<, vendar njenega
glasu ni bilo od nikoder... Potem
sem se vrnil domov, ker sem na-
meraval obvestiti sina, Lucij inega
očeta, ki je bil v službi. Najprej sem
poklical oba brata, potem pa so že
prišli policisti in takoj smo odšli v
gozd. Tako sina sploh nisem imel
časa obvestiti, da je izginila njego-
va hči...« pripoveduje stari ata An-
ton, ki je bil nekaj ur potem, ko se
je deklica vrnila domov, še vedno
vidno pretresen in utrujen po no-
či, ko vsa vas ni zatisnila očesa.
»Skoraj bi izgubili
upanje...€€
»Da se je izgubila hči, sva z ženo
izvedela med potjo iz službe. Ta-
koj sva se odpeljala domov, kamor
sva prišla ob pol dveh popoldne,
ko je bila iskalna akcija že v teku.
Do dveh ponoči sem bil v gozdu.
Prišel sem domov, malo legel, pet-
najst do petih smo bili spet zunaj.
Ves čas smo iskali, in če povem po
resnici, sem imel na koncu že zelo
malo upanja, da bomo Lucijo naš-
li živo,« se dogodkov usodnega dne
spominja Lucijin oče Anton Peč-
nik. »Mislil sem, da je šla čez rob,
tam pa je zelo strmo, kamnito ob-
močje, in da je padla, saj je spodaj
voda. Na to, da bi jo kdo ugrabil,
nisem niti pomislil, saj nimamo no-
benega sovražnika.« Se boji, da bo
šla še kdaj? »Ne vem, če bo šla, vem
pa, da ji tega ne bomo več dovolili.
Odslej bomo še bolj pazili nanjo,«
je odločen. In doda, da za dogodek
ne krivi nikogar. »Vem, kako je z
otroki. Samo obrneš se okoli, pa
jih ni več...«
Usodni krik ptice
Kolikor se je zgodba za Lucijo
končala srečno, se je dogajanje ti-
stega dne drugače razpletlo za nje-
no najbližjo sosedo, »Krušekovo«
gospo, kot se po domače reče hiši,
kjer se je v sredo zgodila tragedi-
ja... »Ko smo prišli domov, sem re-
kel mami: >Iščemo sosedovo punč-
ko,< mi pa smo šli naprej v akcijo,«
pripoveduje najbližji sosed Pečni-
kovih, »Krušekov« Jože, ki se, če-
prav z Lucijinimi ni v sorodu, prav
tako piše Pečnik. »Žena je rekla ma-
mi, da gre tudi sama pomagat is-
kat. >Mama, zmolite kaj, da bomo
našli otroka,< ji je rekla, preden je
odšla. Ko smo se vrnili, smo našli
mamo nezavestno ob molitveniku.
Ob tem, ko je molila, da bi se vrni-
la Lucija, jo je zadela kap,« pripo-
veduje sin gospe, ki so jo odpeljali
na nevrološki oddelek celjske bol-
nišnice o tem, kako so na Gorci v
enem dnevu reševalci pomagali kar
dvakrat...
»Nikakor ni logično, da bi šla
natančno v nasprotno smer, po
poti, kjer smo mi težko hodili. Je
šla po cesti, po gozdu, po doma-
čem travniku? Kako je prišla čez
glavno cesto, v Črnovo, ki je v
smeri proti Velenju... Kako je pre-
hitela tiste, ki smo jo iskali...« so
v četrtek na dvorišču Pečnikovih
ugibali sosedje, ki gozdove v bliž-
nji in daljni okolici zelo dobro
poznajo.
Na to, da bo tisti dan nekaj naro-
be, je domačine zjutraj opozorila
že narava sama... »Ob istem času,
ko sta šla Minka in Anton z Lucijo
grabit travo, sva šla z ženo nabirat
gobe,« pripoveduje Vili Skrt, Ce-
ljan, ki ima na Gorci vikend. »Poz-
neje mi je žena pripovedovala, da
se je zjutraj pogovarjala s prijate-
ljico. Ko sta hodili po gozdu, je Mar-
jana kar naenkrat zaslišala nena-
vadni glas ptice, ki ga ni slišala še
nikoli doslej. >Je to kanja?< je vpra-
šala Pavliko. >Ne,< ji je odgovorila,
>to ni kanja. Ptiču, ki tako vrešči,
se reče smrtni ptič. In to, da sva ga
slišali, pomeni nekaj slabega.< To
se je zgodilo ob pol desetih dopold-
ne; v istem gozdu, kjer je uro za-
tem izginila mala Lucija.« Kot je
pozneje povedal Karel Ferlež, je Lu-
cija med vožnjo proti domu, ko jo
je spraševal, ali gresta domov, k ma-
mi, nenehno ponavljala: »Ne, h
Krušekom grem.«...
Angel izza rmana
»Očitno je hišo v Črnovi, ki jo je
najprej opisala za svoj dom, za-
menjala za hišo sosedov,« je ugi-
bal Karel Ferlež, upokojeni uči-
telj iz Velenja, ki je prejšnji večer,
ko je v poročilih videl, da je izgi-
nila Lucija, pomislil, kako mora
biti hudo njenim staršem... »Zju-
traj sem se peljal iz Velenja v sme-
ri, kjer je odcep za Dobrno. Bila
je dokaj strnjena kolona, pred ma-
no tovornjak. Videl sem, da se med
rmanom premika drobna glavica.
Hodila je po jarku, ravnokar je ho-
tela plezati ven, in to prav proti
glavni cesti, ki je bila v tistem ča-
su nabita z avtomobili. Ustavil sem,
vozniki za mano so se razburjali,
čeprav sem prižgal utripalke, sto-
pil iz avta in deklico vzel v naroč-
je. Malo se je branila, bila je pre-
plašena, hkrati pa je bila videti čvr-
sta in spočita... Že ko sem videl
skodrane lase, sem takoj vedel,
kdo je,« pripoveduje Karel Ferlež.
»Malo se je branila, verjetno zato,
ker me ni poznala. >Kje si pa do-
ma?< sem jo vprašal, ona pa: >Tule
gor,< in je pokazala hišo nad ce-
sto. Očitno je bila to tudi edina
hiša, ki jo je med tavanjem po svoji
poti sploh zagledala. Z levega bre-
ga potoka je prišla na desnega, potok
je sto metrov stran in potem je,
»Bila je črna, črna noč, jaz pa sem jokala,« so bile besede, ki jih je še ne triletna Lucija Pečnik minuli četrtek zjutraj, ko jo je njen
najditelj Karel Ferlež oddal v naročje presrečni mamici Simoni, ponavljala znova in znova.
Četrtek dopoldne, spet v krogu družine: stari ata Anton, Lucija in mama Simona, oče
Anton in stara mama Minka.
Št. 29-19. julij 2001
11
»Videl sem, da se med rmanom premika
drobna glavica, in takoj sem vedel, za ko-
ga gre. Stopil sem iz avta in jo vzel v naroč-
je. Malo se je branila, potem pa se je umi-
rila, sedla v avto in odpeljala sva se.« je
povedal Karel Ferlež.
očitno, spet želela nazaj. V avto
ni hotela in malo sumim, da jo je
že kdo skušal prevažati... Potem
se je vdala. Posadil sem jo na zadnji
sedež in jo peljal do hiše, kjer je
rekla, da je doma. Prej sem vpra-
šal, kako ji je ime in lepo je po-
vedala, da je Lucija. Ko sva se us-
tavila pri hiši, so ljudje rekli, da
ni njihova, vendar so vedeli, za-
kaj gre in mi povedali, v kateri
trgovini dela njena mama. Med
potjo do Pirešice sem obvestil po-
liciste in ker nisem natančno ve-
del, kje je njihova hiša, so me pri-
čakaU na poti. Vmes sva se z Lu-
cijo ustavila še v nekem lokalu,
saj je bila očitno dehidrirana. Ves
čas je ponavljala, da bi rada pila,
in tako v lokalu, kot pozneje do-
ma, je popila ogromne količine
soka in čaja,« pripoveduje Karel
Ferlež, ki namerava svojo malo
prijateljico ponovno obiskati sredi
septembra, za njen tretji rojstni
dan.
Sprejem
Sprejem ob vrnitvi je bil čudo-
vit. Na domačem dvorišču se je
zbrala velika množica ljudi, od so-
sedov in drugih prostovoljcev, do
policistov in kriminalistov, gasil-
cev, konjenikov, predstavnikov raz-
ličnih društev, žalskega župana Loj-
zeta Posedela, ki je o izginotju Lu-
cije izvedel nekaj minut zatem, ko
se je v sredo zvečer vrnil z morja...
Stara mama je hlipala od neizmer-
ne sreče še več ur zatem, ko so se
Simona, Anton in Lucija že vrnili
od zdravnika. Ker je bilo deklico
še nekaj ur po vrnitvi »strah, da bi
jo vzel volk«, ji je mamica, da bi
lažje zaspala, v sobici brala prav-
ljice.
Lepe pravljice. Odslej v Luciji-
nem življenju ne bo več prostora
za strah... le tistega, ki ga je preži-
vela v noči z minule srede na četr-
tek, bo z veliko volje, varnosti in
predvsem ljubezni, še potrebno
premagati. Pečnikovim bo to za-
gotovo uspelo. Navsezadnje zdaj
Lucija ni več samo njihova... Nje-
na zgodba se je v minulem tednu
dotaknila vseh sosedov, reševalcev,
občinskih veljakov, policistov, vo-
jakov, prostovoljcev, vse Slovenije
in, nenazadnje, tudi vsega hudega
vajenih novinarjev. V trenutku, ko
je kodrolasa glavica na zbrano stot-
nijo ljudi pogledala z domačega bal-
kona, si tudi na dvorišču zbrani
predstavniki sedme sile nismo mogli
kaj, da nam ne bi po licu spolzelo
nekaj solz...
Ali so bili tisti dan na delu zli
duhovi ali dobre vile, ali je Lucijo
popraskalo grmovje ali kaj druge-
ga, kako je lahko prehodila tako
dolgo pot, kako je preživela noč in
kako je bila najdena skoraj prav tako
čudežno, kot je izginila... so vpra-
šanja, ki danes sploh niso več tako
zelo pomembna. Najbolj pomem-
bno je, da je Lucijina dogodivšči-
na ena tistih redkih pravljic današ-
njega dne, ki se lahko pohvalijo s
srečnim koncem. Tudi zato, ker jo
je pomagalo pisati toliko dobrih lju-
di...
ALMA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ
»Ob začetku akcije je sodelovalo sedemdeset ljudi, popoldne jih
je bilo že tristo, ves čas pa so prihajali novi ljudje, ki so želeli
pomagati,« je po zaključeni akciji povedal načelnik Urada krimi-
nalistične službe PU Celje Robert Mravljak, Čeprav so zaradi su-
ma, da gre za ugrabitev, dan prej opravili tri hišne preiskave, je bil
ta sum ovržen, ko so Lucijo našli, primer pa je za policiste s tem
zaključen. »Razen analize poteka iskalne akcije, saj bi nam neka-
teri zaključki lahko pomagali pri podobnih akcijah v prihodnosti.
Doslej so obstajali podatki, da lahko otrok, star dve do tri leta, v
določenem obdobju prehodi tri do štiri kilometre, sedanje izkušnje
pa so pokazale, da zmore prehoditi dosti več. Sicer pa se ta akcija
od drugih razlikuje po tem, da so vsi, ki so pomagali pri iskanju,
prišli prostovoljno, na lastno iniciativo, in s tem pokazali zelo
visoko stopnjo moralne zavesti in Sočutja,« je bil nad potekom
akcije presenečen tudi Robert Mravljak.
Kako je lahko Lucija, ki bo 18. septembra praznovala 3. rojstni dan, sama. brez hrane in
tekočine prehodila približno sedem kilometrov dolgo pot, ni jasno nikomur. Niti kriminali-
stom ne, ki so bili doslej prepričani, da lahko toliko star otrok prehodi največ štiri kilometre...
Št. 29-19. julij 2001
12
KULTURA
Bariloški vrabčki navdušili
v celjski farni cerkvi je bil
v petek zvečer nevsakdanji
koncert. Nastopilo je osem
otrok in mladenk iz 15.000
kilometrov oddaljenih Bari-
loč v Argentini. Vsi so tretji
rod naših povojnih emigran-
tov, ki so se v Bariloče začeli
naseljevati v petdesetih letih,
ko so v zavetju Andov iska-
li izgubljeni slovenski gor-
niški svet.
»Bariloški vrabčki« od svo-
jega petega leta obiskujejo so-
botne slovenske šole in že več
let neutrudno vadijo in pojejo
na prireditvah slovenske skup-
nosti ter pri bogoslužjih v ba-
riloški stolnici. Vodi jih gos-
pa Lučka Kralj-Jerman, Id je
v Argentino prišla že davnega
leta 1948, in je zaslovela že s
podobnim otroškim zborom,
ki je žel priznanja po vsej Ar-
gentini in Evropi, le v Slove-
nijo takrat iz znanih protiemi-
grantskih razlogov ni prišel.
Tokrat je zborovodkinja pri-
peljala svoje Vrabčke na štiri-
najstdnevno turnejo po Slove-
niji in Koroškem. Petkov kon-
cert v polni cerkvi sv. Danije-
la v Celju je bil njihov zadnji,
zato tudi toliko bolj ganljiv. V
prvem delu so peli pretežno
enoglasne stare cerkvene pe-
smi, v drugem delu troglasno
slovenske narodne pesmi, v
zadnjem delu pa so peli argen-
tinske, perujske in brazilske
pesmi, dasd pa so navdušili z
baskovsko božično »Duerme
mi nino«, s sopranom solo, ki
ga je pel eden izmed obeh deč-
kov v zboru.
Vrabčki so navdušili z na-
tančnimi in barvno bogatimi
toni, veliko muzikalnostjo, raz-
ličnimi in tudi težkimi sklad-
bami in disciplino, ki jo je bi-
lo čutiti na vs^em koraku. Po
navdušenem aplavzu so, kljub
sorazmerno dolgem progra-
mu, dodali še dve skladbi in
se pojoč poslovili.
MARJAN MARINŠEK
Savinov spominsici večer
V Savinovi hiši v Žalcu so pripravih salonski večer ob
obletnici skladateljevega rojstva.
Številne obiskovaJce sta navdušila domačinka, študentka
glasbe in sopranistka Nataša Krajnc in študent glasbe - pia-
nist Gregor Deleja, sicer Mozirjan. Igrala in pela sta Savino-
va in dela drugih domačih in tujih skladateljev. Vmes je nekaj
anekdot in spominov Frana Roša na Savina natrosila Anka
Krčmar. Večer je izzvenel v prijaznem, pravem salonskem
vzdušju, na katerem so si ljubitelji Savinove glasbe in številni
prijatelji nastopajočega glasbenega para z zanimanjem ogle-
dali Savinovo sobo, še posebno tisti, ki so bili prvič v Savino-
vi hiši.	T TAVČAR
Volčja
bratovščina
v 18. stoletju, v Franciji, v
časih hude filozofske bitke
med razsvetljenstvom in krš-
čanstvom, ko kralj Ludvik XV.
vlada na svoj razsipni način,
v odročnem kraju Gevauda-
nu nekdo ali nekaj pobija
otroke in ženske.
Kdo, nas seveda vpraša re-
žiser Cristophe Gans in s tem
že povleče eno od kart, ki ka-
sneje sestavljajo njegovo ši-
roko zastavljeno, barvito igro.
Igro, v kateri lahko vidite od-
meve ivhodoneitov Agathe
Christie, romantično avan-
turističnih romanov Alexan-
dra Dumasa - to pomeni za
centimetrček misticizma,
zlobnih intrig, pametnih pro-
stitutk in plehkih plemkirij -
Cooperjevega Poslednjega
mohikanca, poleg tega pa še
par rahlo nepričakovanih
drobnarij, kot so precej do-
bri prizori borilnih veščin (ki
morda v to zgodovinsko oko-
lje niti ne spadajo, pa če jim
to oprostite ali ne, vendar bi
na njih bil ponosen tudi Pre-
žeči tiger, skriti zmaj Ang Lee
- če seveda upoštevamo, da v
Volčji bratovščini ni prema-
govanja gravitacije), ter šče-
pec ne ravno najboljše, a po-
vsem solidno izvedene raču-
nalniške animacije. Celo. Pu-
stolovski film, avantura? Ja.
Pustolovski film, pri katerem
jevčasihtisto, kar se zdi, točno
tisto, kar tudi je, pustolovski
film, ki ima nekaj odvečnih
scen, medtem ko bi si po drugi
strani lahko vzel več časa za
kakšno pojasnjevanje, pusto-
lovski film z včasih šepajo-
čim ritmom dogajanja, pu-
stolovski film z ljubezensko
zgodbo, ki nima tiste prave
vročice, kot bi jo bila potre-
bovala... ima pa zato nad-
vse ustrezne igralce (Samue-
la le Bihana, spet pritok Škr-
latne reke Vincenta Casela,
že spet Maleno Monico Be-
lucci), pravšnjo fotografijo.
dobro kostumografijo, pred- '
vsem pa dve krasni iasrno-j]
sti. Prvič: ne varčuje s svoji-■
mi junaki. Ima jih rad, ob-Y
ljubi nam njihovo povzdigo-:'
vanje v heroje in v najbolj [
grozne zlikovce, potem pa '
nam te obljube tudi izpolni; '
heroje, če je potrebno, sesu-':
je, zlikovce pa prižene do\
skrajnih meja izpolnjevanja'
njihovih grdih potreb. In pod!
drugič: ima pošten konflikt
za podlago vsemu temu do-i
gajanju. Razsvetljenstvo proti
religiji, sistematičnost zna-
nja in preverjanja dokazov]
proti predsodkom in vraže-
vemosti. Kdo je komu človek,
kdo je komu zver, in kdo ko-;
ga zdresira v določeno obna- \
šanje. Ja, resničnost lahko
nalakiraš, ji dodaš grozne če-1
kane in rogove in kremplje,
jo pošlješ pred občinstvo, pa
se bo vsakdo bal resničnosti,
namesto da bi se bal tistega, \
ki jo je pretvoril v takšno. Kdo
drug bo to vedel bolje od re-
žiserja?
En poseben pomen ima ta-
le film. Ja, komerciala je. Mi-
le volje ga lahko primerjate
z v francoske temne srednje-
veške gradove in v razprše-
no jesensko listje postavlje-
nim Indiano Jonesom ali pa
z Gladiatorjem, ki namesto,
da bi - v Rimu - govoril an-
gleško, tolče francoščino. To-
da ni povsem neumna komer-
ciala. Je žanr, toda ima vsaj
nekaj mesa pod vsemi groz-
ljivimi dodatki. In je eden od
tistih filmov, ki nakazuje, kje
lahko Evropa tekmuje z juri-
šem ameriškega spektaku-
lamega filma ter ga, vsaj na
domačih blagajnah, tudi pre-
maga. V primerjavi z razni-
mi računalniško naspidira-
nimi in praznimi Mumija-
mi, ki prav ničesar ne nare-
dijo iz svojih sanjskih, dra-
gih slik - zlahka.
PETER ZUPANC
Dediščina za
prihodnost
v Kozjanskem regijskem
paii^u že od leta 1994 priprav-
ljajo etnološke raziskovalne
delavnice. Letos so pripravi-
li štiri pod skupnim naslo-
vom Kozjansko 2001 - dediš-
čina za prihodnost.
Pripravili so jih v času od 8.
do 14. julija v sodelovanju z
ZOTKS iz Ljubljane ter Oddel-
kom za etnologijo in kultur-
no antropologijo Filozofske fa-
kultete v Ljubljani. Vodja de-
lavnice je bila kustosinja et-
nologinja Helena Rožman. Le-
tos je bilo vključenih 20 štu-
dentov etnologije in kulturne
anti-opologije Filozofske fakul-
tete in pet dijakinj slovenskih
gimnazij. Dr. Mirjam Mencej
je vodila delavnico Duhovna
kultura Kozjanskega, Boštjan
Kravanja delavnico Religioz-
no življenje in romanja na Koz-
janskem, Peter Simonič delav-
nico Prehrana in gostinstvo na
Kozjanskem ter mag. Tadeja
Primožič delavnico Načrtova-
nje razvoja podeželja.
Ob zaključku delavnice so
v Upravi Kozjanskega regijske-
ga parka pripravili predstavi-
tev letošnjega dela mladih ra-
ziskovalcev.	TV
Tretji literarni zbornik
Med letošnjimi Ipavčevimi kulturnimi dnevi, ki bodo ok-
tobra, bodo člani Literarnega društva Šentjur predstavili tret-
ji zbornik z literarnimi deli svojih in drugih članov. Urednik
letošnje izdaje je Matej Frece, ki je na natečaj za sodelovanje
dobil dela več kot dvajsetih članov. Po opravljeni selekciji
bodo začeli s tiskanjem zbornika, ki je vsako leto lep prikaz
široke dejavnosti na literarnem področju v občini Šentjur. Ob
sedanjih avtorjih bodo predstavili tudi pisca ljudskih iger Ru-
dolfa Doboviška.	TV
Dve novi kulturni društvi
Na letiii skupšdni Zveze kulturnih društev Šentjur so v članstvo
sprejeli dve novi kulturni društvi, Žurdov, ki ga sestavljajo
predvsem mladi iz Šentjurja in Folklorno društvo Šentjur, ki
ga vodi Mirko Berložnik. V ZKD Šentjur jetako včlanjenih 21
društev, od tega dve iz občine Dobje. ZKD ima za svojo dejav-
nost v letošnjem letu na voljo devet milijonov tolarjev, kar je
več kot lani. Večino denarja bodo namenili za obnovo opre-
me, zlasti nakup oblek za folklorno skupino in pihalni orke-
ster, ki letos slavi 10-letnico. Velik delež je namenjen tudi za
delo mentorjev. Sicer pa društvom denar nakažejo šele takrat,
ko opravijo nalogo iz sprejetega letnega programa. TV
V objemu Šansona
Šansonjerka Alja Roš je s pianistom Dušanom Kranj-
cem in hrarmonikarjem Zmagom Stihom minuli petek
na koncertu v Knežjem dvorcu predstavila šansone. Prib-
ližno 200 ljudi je koncert navdušeno spremljalo.
Alja Roš se je pod vplivom prof. Deržka začela zanimati
za šansone že v srednji šoli. Nato se je odločila za študij
sociologije, ljubezen do šansonov pa je ostala. Poleg petja
jo zanima tudi zgodovina šansonov. Raziskovala je življenj-
ske poti in kariere šansonjerjev, najbolj so ji pri srcu Edith
Piaf, Gilbert Beaucaud in drugi. Vedno kadar obišče Franci-
jo, kupi tudi posnetke novejše glasbe, ki je nekakšen na-
slednik klasičnega šansona. V petju zelo uživa, želi pa si, da
bi svoje delo lahko predstavljala v okoljih, ki so povezana s
francosko kulinariko.	NB
Alja Roš
Razstava Grege Mastnaka
v razstavnem prostoru Območne izpostave Sklada za kul-
turne dejavnosti Šentjur razstavlja akademski slikar Grega
Mastnak iz Ljubljane. Razstavlja ilustracije, ki so objavlje-
ne v knjigi AUA Jožeta Mastnaka - Marjana, ki so jo v okviru
prireditev Šentjursko poletje predstavili na vrtu Ipavčeve
hiše v Šentjurju.	TV
Gremo v kino!
David Duchovny je igral v TV seriji Dosjeji X, se glasi
pravilni odgovor na nagradno vpašanje prejšnjega tedna.
Nagrajenci so: Mojca Vrečko, Kraigherjeva 7, Celje; Janez
Boršič, Cankarjeva 5, Šmarje pri Jelšah in Polona Rečnik,
Cesta na Brdo 17, Šentjur. Prejeli bodo vstopnico za ogled
filma Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: v trilerju 15 minut slave lahko po-
novno gledamo Roberta de Nira. Koliko oskarjev je doslej
prejel za svoje igralske dosežke?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 23. julija. Izžrebali bomo tri dobit
nike vstopnice za ogled filma.
Št. 29-19. julij 2001
14	NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Umetnost za zapahi
Ustvarjati z obsojenci ali svoboda v zaporu
Teden dni ustvarjanja
jriznanega francoskega fo-
ografa slovenskega pore-
kla Klavdija Slubana z ne-
katerimi obsojenci v Zapo-
rih Celje je rodil obširno raz-
stavo fotografij v prostorih
Zavoda za prestajanje mla-
doletniškega zapora ii) kaz-
ni zapora Celje.
»V fotografski delavnici je
teden dni v februarju s Slu-
banom sodelovalo 12 obso-
jencev, ki so se na tovrstno
delo odzvali zelo pozitivno.
Vseskozi so delali znotraj za-
voda, fotografirali so dolo-
čene točke, ki jih dotlej niso
opazili, čeprav so šli mimo
njih že neštetokrat. Fotoapa-
rat je zanje postal tretje oko,
s katerim so ujeli malenko-
sti v prečudovite fotografije,«
pravi upravnica Zaporov Celje
Edita Mejač.
Sluban, v čigar biografiji
je nešteto nagrad, priznanj in
razstav, je s takšnimi projek-
ti začel že leta 1995 na jugu
Francije. »Cilja sta bila takrat
dva: da tam fotografiram sam
in pri tem upoštevam speci-
fičnost prostora, poleg tega
pa prostoru tudi nekaj dam
in da se s svojo umetonostjo
vanj tudi vključim,« razlaga
Sluban. A je zatem v zaporu
fotografiral skupaj z najstni-
ki in na koncu so pripravili
razstavo. Tako je nastal dol-
gotrajni projekt, ki vključu-
je samo obsojence.
Sluban, ki ima pri tem tudi
podporo ministrstev za kulturo
in pravosodje, je podobne pro-
jekte izvajal tudi v državah nek-
danje Sovjetske zveze. Sam pra-
vi, da ima kot fotograf stroge
fotografske zahteve, zato so
njegovi rezultati in dosežki
izredno kvalitetni.
»K tovrstnemu delu z ob-
sojenci ne pristopam kot so-
cialni delavec. Gre vendarle
za zaprte osebe, ki jih ne to-
lažim, niti me ne zanima nji-
hova preteklost. Gre zgolj za
pogovor skozi fotografijo.
Vsaka ima namreč skozi oko
tistega, ki jo ustvari, svojo
zgodbo. Prikažejo se vam pri
njihovem ogledu, pri poseb-
ni postavitvi po zidovih za-
porniških prostorov. Tako
lahko obsojenci postanejo po-
zorni na nevidno, tisto, kar
so doslej vedno ignorirali...
To je redkost v njihovem živ-
ljenju,« pojasnjuje Sluban.
»Že od nekdaj sem se želel
igrati z risanjem in fotogra-
firanjem,« pravi Igor, ki je na
prestajanju kazni. »V tem ča-
su sem tudi začel resno raz-
mišljati o ukvarjanju s tem.
Odnos med obsojenci in Klav-
dijem je bil spontan in je dal
krasne rezultate.«
»Takšno delo me je nauči-
lo marsičesa,« je povedal To-
maž, ki je tudi v zaporih.
»Mislim, da sedaj gledam ne-
koliko drugače na svet, ne-
nazadnje je sodelovanje s
Klavdijem prineslo v naš
vsakdan določeno mero pe-
strosti.«
V celjskih zaporih obstaja
ideja o ponovitvi projekta tu-
di naslednje leto ali kot pra-
vi Sluban: »...dobro bi bilo,
da bi bil ta zapor sinonim fo-
tografije.«
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Dvanajstim sodelujočim so podelili tudi priznanja.
gMOPRI TELEFON
Jeza zaradi
smetnjakov
stanovalci bloka na Can-
karjevi ulici 5 v Žalcu so si
pred časom sami kupili večji
zabojnik za smeti, ki pa ga
pridno polnijo tudi sosedje
iz Cankarjeve 5. Ker nobe-
no opozorilo doslej ni za-
leglo, jih zanima, kaj sploh
še lahko storijo.
V Javnih napravah Celje,
kjer skrbijo tudi za odvoz
smeti v Žalcu, predlagajo, naj
prizadeti stanovalci napiše-
jo prijavo komunalnemu inš-
pektorju. Ker pa bo »nesram-
ne« navade sosedov najbrž
težko spremeniti, jim kot edi-
no pravo dolgoročno rešitev
priporočajo, da zabojnik za-
menjajo za kante, kar lahko
brez plačila naredijo kar pri
njih. Zamenjava se jim bo iz-
plačala tudi zato, ker bodo v
Javnih napravah kmalu začeli
izstavljati račune glede na
število odvozov smeti.
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal Sebastijan Kopušar. Na tele-
fonsko številko 031/569-581 ga
lahko pokličete vsak dan med 10.
in 17. uro, svoja vprašanja za Mo-
dri telefon pa lahko med ponedelj-
kom in petkom do 17. ure zastavite
tudi po telefonu 42-25-000.
Iskanje spominka
V Lokalni turistični organizaciji Celeia so objavili na-
tečaj, s katerim želijo v začetku septembra izbrati izvir-
ni spominek celjskega turističnega območja za letošnje
leto.
Spominek, priporočajo v LTO Celeia, naj bo vezan na
kulturno, etnološko, sakralno, zgodovinsko aH geografsko
podobo celjskega območja, posebna strokovna komisija pa
bo izbrala najboljše. Za prvo nagrado oziroma odkup avtor-
skih pravic ponujajo 100 tisoč, za drugo 50 in za tretjo 30
tisoč tolarjev, v primeru da ne bo dovolj izvirnih spomin-
kov, pa vseh nagrad ne bodo podelili. Izvirne spominke bo-
do v Celju predstavili na razstavi v drugi polovici septem-
bra, predloge izvirnih spominkov pa v prostorih LTO Celeia
na Trgu celjskih knezov 9 pričakujejo med 4. in 7. septem-
brom.	IS
Vranski
večer za
gradnjo
doma
V	ponedeljek je župan občine
Vransko Franc Sušnik sklical novi-
narsko konferenco, na kateri so
predstavili priprave na največjo tu-
ristično prireditev - Vranske polet-
ne večere, ki bodo prvi vikend v av-
gustu.
V	treh dneh pričakujejo na Vranskem
približno 9 tisoč obiskovalcev, ki jih
bodo privabili z zvenečimi imeni, kot
so Alfi Nipič in evropski muzikanti,
ansambel Mira Klinca in Frajkinclar-
Ji. kot poslastica pa bo nedeljsko tek-
movanje harmonikarjev iz cele Slo-
venije. Petkova prireditev je dobrodel-
nega značaja, saj bodo zbran denar na-
jdenih za gradnjo doma za starejše ljudi,
ga bodo pod pokroviteljstvom Žup-
^Uske karitas Vransko pričeli graditi
prihodnjo pomlad. V domu naj bi našlo
prostor 45 starostnikov, za gradnjo,
ki bo veljala približno 300 milijonov
tolarjev, pa imajo zaenkrat izdano lo-
kacijsko dovoljenje.
'^a novinarski konferenci sta se žu-
Pan Sušnik in vodja vranske Župnij-
pe karitas Martina Felicijan zahvali-
la Vsem dobrotnikom, ki so priskočiU
l^a pomoč Orehovčevim iz Jeronima
skupno zbrali preko 2 milijona to-
larjev. Pri Orehovčevih, je v začetku
Junija zagorelo gospodarsko poslop-
je. ki so ga ob pomoči sosedov, kraja-
nov in občanov skoraj že v celoti ob-
novili.	US
Poklicni vozniifi so praznovali
Po vseh večjih krajih Slovenije so v petek, IS.julija, ob Dnevu šoferjev in
avtomehanikov pripravili slovesna zborovanja ter šoferske povorke. Osred-
nja regijska slovesnost ZŠAM Celjske regije pa je bila v Slovenskih Konji-
cah.
Pripravili so slavnostni mimohod uniformiranih članov skozi središče mesta,
slovesno zborovanje pri kulturnem domu ter ob zaključku družabno srečanje.
Predsednik regijskega odbora ZŠAM Celjske regije Lojze Čobec se je ob tem
zavzel za dostojnejši status poklicnih voznikov in avtomehanikov ter za hitrejše
sprejemanje nacionalnega programa prometne varnosti.
Ob tej priložnosti so tekmovalcem regijskega in delovnega tekmovanja šofer-
jev in avtomehanikov, ki je bilo 6. junija v Celju, podelili pokale in priznanja.
Največ priznanj ter pokalov sta »odpeljali« v Velenje in v Laško ekipi tamkajšnjih
ZŠAM.	JOŽE MIKLAVC
Foto: MARIJA MIKLAVC
Hiša iz kamna
in lesa
Občina Polzela je lani v
Podvinu pri Polzeli odku-
pila rojstno hišo pesnice Ne-
že Maurer, maja pa so svet-
niki sprejeli odlok o razgla-
sitvi hiše za kulturni spo-
menik lokalnega pomena.
Hišo trenutno obnavljajo,
občina pa je letos za obno-
vo namenila 6 milijonov to-
larjev. Hiša je že odprta za
obiskovalce.
Rojstno hišo pesnice Ne-
že Maurer, ki stoji v Podvinu
37 pri Polzeli, so začeli ob-
navljati tudi z njeno pomoč-
jo, saj se pesnica še živo spo-
minja hiše, narejene iz kam-
na in lesa. »Nekateri nas vpra-
šujejo, zakaj smo začeli hi-
šo obnavljati že sedaj, ko pe-
snica še živi. Vendar smo že-
leli ravno to, da hišo obno-
vimo in uredimo po pripo-
vedovanju Neže Maurer,«
pravi podžpan Občine Polzela
Stanko Novak.
V prvi fazi obnove so utr-
dili temelje in s tem prepre-
čili njeno nadaljnje propada-
nje. Mimo hiše so speljah tu-
di kolesarsko pot številka 10,
ki vodi po mejah občine Pol-
zela, in Andraško pohodniš-
ko pot, ki so jo posebej za to
nekoliko prestavili. Hiša je
že odprta za obiskovalce, og-
led pa je možen tako, da obi-
skovalci pokličejo na Turi-
stično društvo Občine Polze-
la in se naročijo za ogled.
Ključ si lahko izposodijo tu-
di pri bivšem lastniku hiše
Tonetu Oplotniku, ki živi v
bližini. V rojstni hiši Neže
Maurer se lahko obiskovalci
vpišejo v knjigo spominov,
za katero je uvod napisala pe-
snica sama.
NATAŠA LESKOVŠEK
Št. 29-19. julij 2001
14
NASI KRAJI IN LJUDJE	14
Slabovidni
jasnovidci
Pomoč v nadnaravnem se pri policijskih preiskavah
slabo obnese - Profilatorji po zgledih FBI tudi pri nas?
Do storilca kaznivega de-
janja s pomočjo osebe, ki
ima nadnaravne sposobno-
sti? Zakaj pa ne! Ko nek pri-
mer zaide v slepo ulico, je
vsakršen namig dobrodo-
šel. Ljudi, ki gledajo v kar-
te, kavno usedlino, se z ni-
halom sprehajajo po foto-
grafijah in zemljevidih ali
kako drugače zaznavajo ne-
kaj, kar je zavito v skriv-
nost, je v Sloveniji že toli-
ko, da nam tudi vprašanje,
da ali ne v Evropsko skup-
nost, ne bi smelo povzro-
čati negotovosti. Sploh pa
ne zapravljati naših denar-
cev za referendumska od-
ločanja.
Jasnovidci in preroki so
dejstvo. So ljudje, ki imajo
sposobnost vpogleda v pre-
teklost in videnja prihodno-
sti. Spomnimo se samo slo-
vitega Nostradamusa, pa en-
kratnega Edgarja Cayceja in
velike prerokovalke Džune.
So jasnovidci, h katerim se
danes zatekajo po nasvete ce-
lo veliki svetovni politiki in
denarni mogotci, ki jim en
sam neugoden borzni indeks
lahko v hipu sesuje imperij.
Pravi preroki so res zelo redki,
ti svojih sposobnosti ne obe-
šajo na veliki zvon. Vpraša-
nje je, koliko takih pravih je
v Sloveniji, zato pa je kot list-
ja in trave onih drugih, ki se
proglašajo za jasnovidce in
se trudijo, da bi glas o njih
segel čim dlje. Eni še vedno
operirajo s kartami in gleda-
jo v prazne kavine skodeli-
ce, tisdm, ki se obračajo po
odgovore k zvezdam in pla-
netom, pa že pridno služijo
računalniki. Da o onih, ki svo-
je sposobnosti merijo po te-
lefonskih impulzih, niti ne
zgubljamo besed. Služijo pa
vsi, kajti nesrečnih, razoča-
ranih in ponižanih, predvsem
pa naivnih ljudi je (tudi) pri
nas veliko. Sicer pa ti zna-
nilci prihodnosti praviloma
niso nevarni, sploh ne tisti,
ki so spoznali, da človek, ki
je v stiski, potrebuje predvsem
pogovor, prijazno in spodbud-
no besedo. So v bistvu dobri
psihologi, ki znajo hitro »od-
čitati« človekovo dušo.
Z jasnovid-
nostjo do
kriminalcev?
Znani so primeri, ko je ja-
snovidec sodeloval s polici-
sti pri iskanju storilca in s svo-
jimi napotki pomagal pri raz-
rešitvi kriminalnega dejanja,
pri iskanju pogrešane osebe,
ukradenega predmeta ali ka-
ko drugače. A tudi takšni pri-
meri so (vsaj doma) v krimi-
nalistični praksi zelo redki.
Koliko jih je bilo in kakšne
rezultate prinaša tovrstno so-
delovanje na območju Poli-
cijske uprave Celje, smo
vprašali Roberta Mravljaka,
načelnika urada kriminali-
stične policije.
»Ker policist pri svojem
delu ni simbol popolnosti,
nam je pri preiskavah dobro-
došla vsakršna pomoč obča-
nov, torej tudi pomoč jasno-
vidcev in podobnih, ki se nam
predstavijo kot osebe s po-
sebnimi sposobnostmi. Bili
bi res neumni, če bi jih za-
vračali. A vse te njihove na-
potke beležimo v sklopu obi-
čajnega zbiranja obvestil. To
za nas ni strokovna pomoč,
ampak običajen razgovor z
občanom, ki nam želi s svo-
jim znanjem in sposobnost-
mi pomagati, postreči z in-
formacijami. Ne poznam pa
nobenega primera, ko bi na
naši upravi na tak način
prišli na sled storilcu kaz-
nivega dejanja ali pogreša-
ni osebi. Brez dvoma obsta-
jajo določene osebe, ki ima-
jo posebne sposobnosti zaz-
navanja, predvsem pa ana-
litične ter povezovalne, ki
policistom lahko odprejo
kakšno novo smer pri iska-
nju. Osebe, ki se nam pred-
stavijo kot jasnovidci in nam
ponudijo sodelovanje, o do-
ločeni zaaevi, ki jo mi obrav-
navamo, zvedo preko medi-
jev in tako že imajo določe-
ne informacije, ki nam jih
prodajajo kot svoje in jih po
svoje razširjajo ter povezu-
jejo. Spomnim se primera,
ko se je v poznem večernem
času pri nas oglasil oškodo-
vanec in nam postregel z in-
formacijo, kje je vozilo, ki
so mu ga ukradli. Pred tem
je bil pri jasnovidcu, ki mu
je natanko opisal kraj na Hr-
vaškem, kjer je tudi garaža
in v njej avtomobil. Seveda
ga nismo mogli zavrniti, od-
pravili smo se na ta kraj in
potem ugotovili, da okolica
in garažni objekt res ustre-
zata opisu, a kaj garaža je
bila prazna. Na to je sledila
pripomba razočaranega last-
nika, da so tatovi njegov av-
to med tem že predstavili na
drugo lokacijo. A kot sem
že rekel, tudi takšne infor-
macije jemljemo resno, ker
imajo ti ljudje lahko tudi do-
bre analitične in še kakšne
sposobnosti, ki nam lahko
koristijo. Jaz bi jih označil
predvsem kot osebe, ki bi lah-
ko bile tudi dobri psihološ-
ki profilatorji. To pa so že
visoko strokovni kadri, ki jih
v Združenih državah Ameri-
ke načrtno šola in usposab-
lja FBI, v slovenski policiji
pa se profilatorstva kot pod-
porne metode šele lotevamo.«
Izdelati profil
morilca,
posiljevalca...
s psihološkim protilira-
njem v slovenski kriminali-
stični praksi se poglobljeno
in zaenkrat edina znanstveno
ukvarja Celjanka Polona Se-
lič, doktorica psiholoških
znanosti, zaposlena v upravi
kriminalistične policije Ge-
neralne policijske uprave v
Ljubljani. Prepričana je, da so
psihološki dejavniki (oseb-
nostne značilnosti in vedenj-
ski vzorci storilcev najtežjih
kaznivih dejanj) tisti fenome-
ni, o katerih je v slovenskem
prostoru malo sistematično
zbranega in urejenega znanja.
»Ni vsakdo zmožen sto-
riti umor iz , sadizma, ni
vsakdo zmožen maščevati
se na tako grozovit način,
kot je požig domačije in po-
dobno. Vrsta kaznivega de-
janja in način storitve se
skladata s človekovo oseb-
nostjo in naravo« (Ciril Žer-
jav, v strokovni reviji Kri-
minalistika)
»Še tako kvaliteten in izčr-
pen psihološki profll ne mo-
re ponuditi storilčeve iden-
titete, vendar pa lahko pome-
ni že predstava o tipu in zna-
čilnostih človeka, ki je naj-
verjetneje storil neko kazni-
vo dejanje, izjemen prispe-
vek v neki kriminalistični
preiskavi. Psihološko profi-
liranje, ki temelji na vseh raz-
položljivih podatkih o zna-
čilnostih storilčevega vede-
nja oziroma o storilčevem
značilnem vedenju, je najbolj
uporabno in učinkovito pri
preiskovanju krvnih in spol-
nih deliktov. Tako je mogo-
če iz temeljitega in strokov-
no korektno opravljenega
razgovora z žrtvijo, naprimer
žrtvijo posilstva, izvedeti
ogromno o posiljevalčevem
vedenju, kar običajno daje
skupaj s podatki, zbranimi
na kraju kaznivega dejanja,
zadostno osnovo za pripra-
vo profila storilca,« pravi dr.
Seličeva, in še navaja, da je
ameriška praksa nedvoumno
potrdila uporabnost profili-
ranja kot specialne podpore
pri preiskovanju najbolj za-
gonetnih, krutih in navidez
nesmiselnih umorov. Proti-
liranje kot ocenjevanje oseb-
nostnih lastnosti je nenado-
mestljivo tudi pri pogajanjih
ob ugrabitvah talcev, ko je
treba postaviti in preverjati
hipoteze o značilnostih in
najverjetnejših odzivih ugra-
biteljev. V teh primerih so po-
gajalci v pomembno slabšem
položaju, saj so prisiljeni sle-
diti zahtevam in potezam
ugrabiteljev, zato je še kako
pomembno, da s pogajalci so-
deluje tudi psiholog (ali nje-
mu soroden strokovnjak), ki
lažje prepozna, ovrednoti in
razloži reakcije ugrabiteljev
ter na tej osnovi predvidi
smer prihodnjega ravnanja,
kar je hvalevredno izhodiš-
če pri pogajanjih. Tehnike
profiliranja so se v ameriški
praksi izkazale tudi pri iden-
tifikaciji piscev anonimnih
pisem oziroma pri odkriva-
nju avtorjev pisnih in govor-
jenih groženj vseh vrst.
Proces profiliranja obsega
več stopenj, od natančne oce-
ne samega kaznivega dejanja
in posebnosti kraja dejanja,
preko primerjalne analitič-
ne obravnave značilnosti žr-'
tve in policijsko zbranih ob-i
vestil, do vključevanja sod-i
nomedicinskih ugotovitev tei
izdelave profila na osnovi'
ključnih identificiranih zna-
čilnosti osumljenca. Na os-
novi vseh teh podatkov in ana-
liz ter posebnih znanj ter spo-
sobnosti povezovanja profi-
lator izdela osebnostni pro-
fil storilca: spol, njegovo ra-
sno, versko ali kakšno dru-
go pripadnost, socialni sta-
tus, v kakšnem okolju živi,
kakšna je njegova izobrazbe
na raven, ugotovi morebitne
posebne značilnosti storilca,
spolne navade itd. Policija,
ki razpolaga z izdelanim
osebnostnim profilom storil-
ca, ima pri iskanju le-tega
mnogo lažje delo, saj se krog
osumljencev, po sistemu iz-
ločevanja, hitro oži. FBI or-
ganizira izobraževanje pro
filatorjev v okviru policijske
šole, tečaj pa traja šest me
secev. Zanimanje za to vrst
no specialno izobraževanje
je izredno veliko, izbranih pč
je le peščica. To so osebe 2
odlično policijsko prakso ir
specialnimi znanji ter dolo
čenimi naravnimi sposob
nostmi, a se zaradi teh še ni
majo za vedeževalce.
MARJELA AGRE:
Igrišče za otroke in vrtnico
Prebivalci dela Mestne četrti
Gaber je ob železnici so se odlo-
čili, da sami zgradijo igralni park.
Za takšno odločitev je več raz-
logov, eden najpomembnejših pa
je zagotovo dejstvo, da se njihovi
otroci doslej niso imeli kje igrati.
Hkrati so hoteli urediti okolico in
po dvakratni prejeti metli konč-
no dobiti vrtnico za urejeno oko-
lje. Pri gradnji sodelujejo tako otro-
ci kot starši. Uradno naj bi igralni
park, za katerega so zbrali denar
sami in ob pomoči Cinkarne, od-
prli čez tri mesece. Dela je še ve-
liko, saj nameravajo zgraditi manjše
nogometno igrišče, igrišče za od-
bojko, ročno kegljišče in postaviti
igrala za otroke.
NINA BAŠA
Foto: GAŠPER DOMJAN
Zemljišče za novo igrišče je pripravljeno.
Pol stoletja društva
Letos praznuje društvo upokojencev Polzela 50-letnico delovanja
4. avgusta bodo na osrednji prireditvi predstavili uspešno delo.
Spomladi so pripravili kuharski tečaj, skupina za samopomoč je dobil
nove člane, aktivni so bili tudi na športnem področju. Veliko članov se j'
udeleževalo planinskih pohodov, še posebej vsakomesečnega Lunohc
da na Goro Oljko. Ta pohod pripravljajo že tri leta ob vsakem vremenu ii
v vsakem letnem času. Prav tako so imeli že dva vodena pohoda pi
mejah nove polzelske občine, pot pa so opisali v priročnem vodniku
Poleti je na vrsti kolesarjenje. Prva kolesarska pot bo vodila v Dobri
oziroma Andraž, druga pa najverjetneje v braslovško občino. NI
Poletne delavnice
v Knjižnici Laško so pripravili počitniške delavnice za otroke.
Namenjene so predvsem osnovnošolcem, ki lahko tako sredine dc
poldneve, vse tja do 1. avgusta, skupaj z mentorico, specialno pedagog
njo Stanko Damjanovič, ustvarjajo z različnimi materiali. Prvo avgusto^
sko sredo se bodo laški otroci lahko udeležili še poučnega izleta s kolf
som. Mladi kolesarji se bodo najprej ustavili pri rojstni hiši pisatelja Ar
tona Tanca v Modriču, si ogledali cerkev v Marija Gradcu, izlet pa bod
sklenili v Rimskih Toplicah.	Sf
Št. 29-19. julij 2001
14	NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Čudne zahteve
krajanoir Javorja
Krajani vasi Javorje v KS Gorica
pri Slivnici so s peticijo opozorili jav-
nost in občino Šentjur na probleme s
pitno vodo.
Peticijo s tremi zahtevami je podpi-
salo 19 krajanov, priložili pa so tudi
dokument o laboratorijski preiskavi
vzorcev pitne vode, ki so jo 2. avgusta
2000 opravili delavci Zavoda za zdravs-
tveno varstvo Celje. V Javorju imajo svoj
vodovod, iz katerega se oskrbuje osem
gospodinjstev. Zajetje je na travnatem
pobočju, v bUžini pa so obdelovalne
površine in stanovanjska hiša. Voda je
oporečna.
JP Komunala Šentjur je že lani zgra-
dila nov vodovod iz Hrastja mimo Go-
rice pri Slivnici, ki je namenjen tudi
krajanom Javornika. Denar za osnovni
vod je prispevala občina Šentjur iz pro-
računa, del sredstev pa so dobili tudi
za demografsko ogrožena področja. Kra-
jani Javornika se takrat niso hoteli pri-
ključiti na vodovod.
Problem je pojasnil direktor JP Ko-
munala Šentjur Igor Gorjup: »Prvi prob-
lem je nastal takrat, ko skrb za krajev-
ni vodovod niso zaupali za to strokov-
no usposobljeni organizaciji. Nasled-
nji problem pa je v tem, da se niso bili
pripravljeni priključiti na primarni vo-
dovod, ker bi bilo treba plačati priklju-
ček. Postopek je tak, da se v kraju usta-
novi skupina, ki zbere interesente za
priključek in to posreduje nam, ki pri-
pravimo predračun in ponudbo. Tega
do danes krajani Javorja niso naredili,
pač pa zahtevajo - brezplačno - zdravo
pitno vodo, ki teče pod njimi. Kje je
njihov denar, ki ga namensko že štiri
leta zbirajo preko krajevnega samopris-
pevka, pa pri nas na Komunali ne ve-
mo, ker z njim ne razpolagamo. To je
stvar krajevne skupnosti.«
Krajanom Javorja zdaj verjetno osta-
ne dvoje: da krajevni vodovod zaupajo
v strokovno varstvo ustrezni organiza-
ciji ali da plačajo prispevek in se pri-
ključijo na lani zgrajeni vodovod, ki je
za zdaj neizkoriščen. Po besedah di-
rektorja Gorjupa lahko krajani Javorja
- če se za to odločijo - dobijo priključ-
ke v dvajsetih dneh.
T.VRABL
Zaključili kongres
v Žalcu se je končal večdnevni kongres Evropskega
herpetološkega društva (SEH), na katerem je sodelovalo
več kot 100 članov iz 30 držav, pripravilo pa ga je Druš-
tvo varuhov okolja Radoživ. SEH se ukvarja s preučeva-
njem dvoživk in plazilcev, na kongresu pa so predvsem
izmenjavali izkušnje ter se seznanili z novimi dogajanji.
Obe skupini vretenčarjev se zelo naglo odzivata na spre-
membe v bivalnem okolju, zaradi človeških posegov v
prostor pa veljata za zelo ogroženi vrsti.
US
Za večjo protipoplavno
zaščito
v laškem Prireditvenem centru bodo v prihodnjih dneh
pričeli z izgradnjo protipoplavne zaščite.
Kot je povedal direktor centra Jure Jan, so se odločili
namestiti nove agregate in črpalke, s katerimi bodo v pri-
meru poplav poleg kletnih prostorov zavarovali tudi celo-
ten objekt. S takoimenovano protimuljno zaščito naj bi re-
šili tudi napajanje lastne električne energije. Naj spomni-
mo, da je imel Prireditveni center po zadnjih katastrofalnih
poplavah pred dvema letoma za 30 milijonov tolarjev ško-
de. Izvajalec del je elektro podjetje Medved iz Laškega, na-
ložba, ki naj bi jo zaključili predvidoma do konca avgusta,
bo stala šest milijonov tolarjev.
SM
Slovo brezam?
v Komunalni direkciji
Mestne občine Celje načr-
tujejo za jesen temeljito re-
konstrukcijo poškodovane-
ga in za hojo nevarnega
pločnika ob južni strani
Trubarjeve ulice. Pred tem
se bodo morali tudi dokonč-
no odločiti, kaj storiti z dre-
voredom brez, ki je dokaj
star, drevesa imajo razve-
jane krošnje, njihov izgled
pa tudi po obrezovanju ni
najlepši.
Drevesa ob Trubarjevi sko-
raj vsako pomlad kažejo no-
ve posledice ledoloma. Po-
leg tega breze niso najbolj
primerne za zasajanje drevo-
redov v mestnih središčih ozi-
roma na asfaltiranih površi-
nah, saj površinska rast ko-
reninskega sistema povzro-
či pokanje oziroma dviganje
asfalta. »Poškodbe na asfal-
tu so tolikšne, da resno ogro-
žajo varnost pešcev pri hoji.
Pločnik ob Trubarjevi ulici
smo morali zaradi tega že več-
krat sanirati, vendar so se
poškodbe tudi po preplasti-
tvi po nekaj letih ponovile,«
pojasnjuje Jože Smodila, ki
še dodaja, da so površinske
korenine brez izredno žila-
ve ter prodirajo v odtočne jaš-
ke in kanale, ki so zaradi te-
žavnega čiščenja pogosto za-
mašeni, posledice pa so po-
plavljeno cestišče in kletni
prostori okoliških stanovanj-
skih hiš.
v Komunalni direkciji
Mestne občine Celje zato
predlagajo, da ob rekon-
strukciji pločnika ob Trubar-
jevi ulici brezov drevored od-
stranijo, drevesa pa nadome-
stijo s sadikami lipe, podob-
no, kot so to že storili pri re-
konstrukciji pločnika med
obnovo trgovine. Ker želijo
v občinskih strokovnih služ-
bah pred začetkom del do-
seči kar največje soglasje
okoliških stanovalcev, bodo
do jeseni za mnenje oziro-
ma soglasje zaprosili še mest-
ni četrti Savinja in Kajuh. Za
mnenje bodo zaprosili tudi
strokovnjake, saj v Celju pri-
pravljajo celovit program za-
menjave neprimernih ah peš-
cem ter vozilom nevarnih
dreves na območju celotne-
ga mesta. I. STAMEJČIČ
Otroški
program in
sladoled
Celjski kinematografi so v
letošnji poletni sezoni želez-
nemu programu svojih kino
predstav - le tem se je že pri-
družil Poletni kino v Knež-
jem dvorcu - dodali kultur-
ni program, namenjen mla-
dim gostom. V sladolednem
vrtu Oaza so bile že maja več-
krat tedensko popoldanske
prireditve, ki jih je vodil kan-
tavtor in otroški animator
Aleš Romih. V prihodnjih
dneh ponovno načrtuje us-
tvarjalne delavnice, karaoke,
privabil pa bo tudi različne
glasbene goste.	PZ
Spričevala vajencem
Letos so zaključili izobraževanje v dualni organizaciji poklicnega izobraževanja
vajenci, ki so se vpisali v šolo v šolskem letu 1998/1999. Zaključna spričevala so 88
vajencem podelili na Območni obrtni zbornici Celje.
Prejeli so jih je zidarji in tesarji iz Poklicno in tehniško gradbene šole Šolskega centra
Lava, cvetličarji iz Vrtnarske šole Celje in avtomehaniki ter frizerji iz Srednje strokovne in
poklicne šole. Zaključna spričevala je podelil predsednik Območne obrtne zbornice Celje
vonimir Juteršek ter ravnatelji omenjenih šol.
Zaključne izpite je letos opravljalo 620 vajencev.	SIMONA BRGLEZ
Foto: GREGOR KATIČ
Učimo se strpnosti
Besedo strpnost slišimo
vse bolj pogosto, pojavlja
se v medijih, v vsakdanjih
pogovorih, v programih ci-
vilnodružbenih in politič-
nih strank, ne vemo pa, kaj
natančno početi z njo. Vsaj
zdi se, da ne. Tudi sicer gre
za enega izmed tistih izra-
zito hvaležnih terminov, ki
v določenem obdobju posta-
nejo priljubljeni v splošnem
besednjaku, čeprav večina
ljudi niti ne ve, kaj pravza-
prav pomenijo. Zato ne bo
odveč, če si pogledamo, ka-
ko se tega lotevajo v Zdru-
ženih državah Amerike,
kjer se s problemom
(ne) strpnosti in sovraštva
ubadajo že dolgo časa.
Ena izmed spletnih strani,
ki pokrivajo to področje druž-
benega življenja, je Toleran-
ce.org (www.tolerance.org).
Postavilo jo je združenje Sout-
hern Poverty Law Centre, ki
se ukvarja s tovrstno proble-
matiko že od začetka sedem-
desetih in se med drugim na-
vezuje tudi na gibanje za dr-
žavljanske pravice, ki je v dru-
gi polovici prejšnjega stolet-
ja opozarjalo na pravice tem-
nopoltih Američanov.
Na njej boste najprej našli
lOl orodje za strpnost, kot
se sUši precej nespreten pre-
vod v slovenščino. Za kaj gre?
To je pravzaprav kup nasve-
tov, kako se soočimo z ne-
strpnostjo in kako lahko sa-
mi storimo korak stran od nje.
Najprej je treba začeti pri se-
bi, kajne da. Dobro je namreč
na začetku razčistiti sam s sa-
bo in se znebiti morebitnih
predsodkov. Tu so še nasveti
za dom in družino pa za v
šolsko in delovno okolje, za
lokalne skupnosti in podob-
no.
Področja so razdeljena tu-
di po družbenih vlogah. Kaj
lahko storijo starši, kaj uči-
telji, kaj otroci. Zanimiva pa
je tudi rubrika, ki spremlja
pojave rasne in etnične ne-
strpnosti in sovraštva v ame-
riški družbi. Zelo zanimivo
in poučno. Recimo, šele ob
obisku te spletne strani sem
izvedel, da so v Združenih dr-
žavah za to poletje rasistič-
ne skupine napovedale ali že
organizirale preko 30 srečanj
z raznimi prostočasovnimi
dejavnostmi, kot je zažiga-
nje križev in promenadami
zamaskiranih klanovcev. Pa
sem mishl, da je to že čisti
anahronizem. Očitno ni, za-
to je obstoj takšnih strani kot
je Tolerance.org, še toliko
bolj upravičen.
Potem je tu še zanimiv pris-
pevek o rasizmu na Interne-
tu, kjer izvemo, na kakšne
načine ekstremisti uporablja-
jo svetovni splet in elektron-
sko pošto. Z grajenjem do-
kaj hermetičnih skupnosti, ki
zahtevajo članstvo, je na pri-
mer lahko na zelo enostaven
in dokaj težko izsledljiv na-
čin širiti ideje o nadmoči ene
rase nad drugo.
Na strani je še vrsta dru-
gih koristnih informacij. Če-
prav gre za povsem ameriš-
ko orientirano vsebino, bo go-
tovo v pomoč tistim, ki jim
ni vseeno. Hja, morda bi lah-
ko naslednjič namesto kak-
šnega referenduma poskusi-
li financirati kaj podobnega
tudi pri nas, kajne?
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
Gasilci na olimpiado
Na Rogli in Travni gori pri Kočevju so člani desetih
gasilskih desetin končali priprave za nastop na letošnji
gasilski olimpiadi, ki bo konec julija na Finskem.
Slovensko reprezentanco bo kot trener že drugič vodil
Vinko Sentočnik iz Škofje vasi. Med sodelujočimi so tudi
štiri desetine s celjskega območja. Med mladinkami bo na-
stopila Dobrna, pri mladincih Gomilsko, med člani A Ste-
klarna Rogaška Slatina in med članicami B Škofja vas. »Vse
desetine so dobro pripravljene in pričakujemo vsaj ponovi-
tev uspehov s prejšnje olimpiade, to je eno prvo mesto, več
zlatih medalj in drugih dobrih uvrstitev,« je povedal Sen-
točnik.
T. VRABL
Št. 29-19. julij 2001
16
ŠPORT
Upanje umira zadnje
Celjski nogometaši navdušili v prvem polčasu tekme z Lausanne - V golih in rdečih kartonih 1:1
Morda bodo pri CMC Pub-
likumu še objokovali nekaj
zrelih priložnosti iz prve-
ga polčasa, ko bi si lahko
celo trasirali pot v četrti
krog evropskega pokala In-
tertoto. Pušnikovi terierji
so, čeprav oslabljeni, Švi-
carje takoj napadli na nji-
hovi polovici in prevzeli po-
budo. Ob koncu so iztržili
remi, ki je s celjskega zor-
nega kota kar malce nepra-
vičen.
Švicarji so namreč izena-
čili iz edine priložnosti. Bili
so podrejeni, veliko so sta-
vili na obrambo, čeprav je bi-
la njihova postavitev priča-
kovana, naravnana tudi pro-
ti vratom tekmecev. A rume-
no-modri so jih onemogoči-
li.
Zadetka in
rdeča kartona
Vse bistveno se je zgodilo
v pičlih enajstih minutah dru-
gega polčasa. Začelo se je v
zadnji četrtini obračuna, ki
je vse zaradi vročine izčrpal.
Sebastjan Gobec je priigral
prosti strel približno v višini
zgornjega roba kazenskega
prostora. Pred vrata je natanč-
no podal Domen Beršnjak.
Neustrašni Mitja Brulc se je
v gneči moral močno sklo-
niti, da je z glavo zadel žo-
go, ki je nadaljevala pot v
mrežo ob levi vratnici. Vra-
tar Inguscio je bil ob prvem
zadetku Novomeščana v celj-
skem dresu popolnoma ne-
močen -1:0. Zadetek sta sod-
nik in delegat pripisala Berš-
njaku, Brulc pa nam je po-
vedal: »Gol je moj, to ve tudi
Domen, kar pa ni toliko bis-
tveno. Žoge sem se dotaknil
z glavo, nato me je oplazila
še po desni roki. Sicer v mrežo
ne bi šla...«
Lausanne Sports, klub s
105-letno zgodovino, se se-
veda ni predal. 7-kratni dr-
žavni prvaki in 9-kratni po-
kalni zmagovalci so po pre-
jetem zadetku izgubili še igral-
ca. Magalhaes Isaias, Brazi-
lec z belgijskim potnim li-
stom, je na višku svoje ne-
moči, ko ni imel žoge, s ko-
molcem udaril Almirja Su-
lejmanoviča, ki je obležal.
Tribune so še bolj poskočile
kot pri zadetku, saj so bili
obeti vrhunski. Isaias je mo-
ral s travnika, ponj je skočil
celo trener. »Res je, vstopil
sem na igrišče, želel sem ga
pomiriti. Rdeči karton si je
zaslužil,« je dejal romunski
trener Radu Nunvveiler, tretji
igralec svoje dežele vseh ča-
sov po nekoliko zastarelem
izboru, šesto rojeni med sed-
mimi brati, ki je zaslovel na
SP leta 1970 v Mehiki. Izku-
šeni lisjak je ob prekinitvi
svoje moštvo uspel podžga-
ti.
Podobno kot prej Celjani,
so si nato gostje priigrali pro-
sti strel s strani. Najvišje je
na visok predložek skočil 17-
letni Xavier Marguairaz, ki
je močno streljal z glavo. Žo-
ga je letela v desni zgornji kot
in Amel Mujčinovič je ni
zmogel zaustaviti - zadetek
z igralcem manj je pomenil
izenačenje na 1:1.
Kdor dobi gol, izgubi še
igralca - kot da bi se omenje-
nega stavka držal francoski
sodnik. Aljoša Sivko je na-
mreč na sredini igrišča spod-
bil tekmeca v hitrem teku :
prekršek za rumeni karton.
A Laurent Duhamel je iz že-
pa potegnil rdečega! Šok za
Sivka, gledalce, najbrž tudi
za delegata, Poljaka Mihae-
la Listkievvica. »To je bil neu-
men prekršek, a ne za izklju-
čitev. Škoda. Čeprav smo tu-
di v drugem polčasu imeli do-
bra obdobja, je naša igra na-
to dokončno padla,« je ko-
mentiral Marijan Pušnik, ki
se je najbolj razburil v 47. mi-
nuti, po nedosojeni enajstme-
trovki, ko je padel Robert Ko-
ren. V mirni končnici je sle-
dil le še nevaren strel Dra-
gana Čadikovskega, ki ga
je »v šanso« porinil Koren.
Postava
Trener Pušnik je obe tek-
mi drugega kroga proti Slo-
vakom začel z isto postavo.
Ni imel sreče. Gležnja dveh
nosilcev igre, najboljšega na-
padalca s štirimi doseženimi
goli Oliverja Bogatinova in
dirigenta Vladislava Lungu-
ja, na Slovaškem nista zdr-
žala. Na hitro sta med ted-
nom pogodbi podpisala Čeh
Miloslav Kousal in Jugoslo-
van Dragan Čadikovski, ter
odigrala po polovico sreča-
nja. 22-letni Čeh je zadel
prečko, potem ko je z glavo
zamahnil prenizko in se je
žoga od tal odbila v zgornji
del okvirja. Nogometaš iz Jab-
lonca je bil v konici dolgola-
sega napada Kousal-Brulc-
Koren. A največjo priložnost
je imel prosti branilec Sulej-
manovič. Nenadne podaje
Marka Križnika v 17. minuti
ni najbolje sprejel, tudi zato
je vratar odlično posredoval,
saj je s telesom zakril mož-
ne prehode. »Žogo sem do-
bil malce za hrbet. Želel sem
jo brcniti iz obrata. Nisem
je najbolje zadel,« je pove-
dal bivši igralec velenjskega
Rudarja. Aleksander Rado-
savljevič, ki je zaradi ope-
racije zamudil »osnovno fi-
ziko«, še nima sape za 90 mi-
nut. Po njegovi povsem so-
lidni predstavi je sredino os-
vežil Domen Beršnjak. Ro-
bert Koren in Mitja Brulc sta
bila vnovič pobudnika naj-
lepših akcij, občinstvu sta se
še enkrat prikupila.
Skalna klet
Kar smo doživeli uro pred
tekmo, smo doslej opazili le
pred rokometnimi spektakli
v dvorani Golovec. Ko so se
odprla vrata stadiona, so pr-
vi obiskovalci tekli proti naj-
boljšim sediščem. Ta kasne-
je niso bila zasedena vsa, a
obisk je bil za sredino mese-
ca julija pohvalen. Nasploh
je bil ambient, enostavno re-
čeno, lep: zelena preproga,
sončno vreme, sedeži zase-
deni po skoraj celotni zahod-
ni tribuni... Ljubitelji nogo-
meta vse bolj »dihajo« s celj-
skim moštvom. Ne spomi-
njam se, kdaj so nazadnje s
ploskanjem pozdravljali si-
cer neplodne akcije - pred-
ložke, izbite žoge, drsajoče
štarte, močne strele mimo
vrat- kar je drugod, kjer se
živi za nogomet, od Madri-
da do Šmartnega ob Paki, na-
vada. Marijan Pušnik in Dar-
ko Klarič sta izrekla čestit-
ke svojemu moštvu. Direk-
tor kluba je dodal: »Nismo
ne zadovoljni ne razočarani.
Ekipa z dvema debitantoma
je storila precej v vročem vre
menu, a premalo za mirne
pot v Švico, kjer mora do
stoj no braniti barve slo ven
skega nogometa. Ne glede n
navidez neugoden izid, upa
nje umira zadnje.«
Sobota
šesto mednarodno tekm
tega poletja bodo Celjani od
grali v soboto ob Ženevskeii
jezeru. Sodih bodo Belgij
ci, od katerih milosti ni pri
čakovati. Brez doseženeg
gola preboja v četrti krog n
bo. Slabo kaže glede povral
ka Bogatinova in Lunguja
brez njiju bosta zmaga ali rf
mi višji od celjskega, zel
oddaljena. Lausanne Šport
je domačo sezono začel s pc
razoma, pri St. Gallenu s 3:
in doma z Young Boys z 2::
S Sturmom, ki je v krizi, si
se celo trenerju Ivici Osim
trese stolček, pa je, za sto{
ničko višje v Intertotu, od
gral 3:3. Takšen izid bi b
sanjski za CMC Publikun
Težko bo, saj so po Aarhus
in Petrzalki v mislih pole
Švicarjev še Olimpija (za p(
kal NZS včeraj v Ljubljani
pa uvod DP prihodnjo sri
do še Živila Triglav, ki ji
bo pripeljal celjski trem
Stane Bevc.
DEAN ŠUSTE
Foto: GREGOR KATI
Za Mitjo Brulca-Levjesrčnega ni izgubljene žoge.
Prenizka ovira za Roberta Korena.
CMC Publikum - Lausanne Sports
1:1 (0:0)
CELJE- Stadion Skalna klet, gledalcev 1500, sodnik Laurent Duhamel (Francija).
Strelca: 1:0 Brulc (68), 1:1 Marguairaz (78)
CMC PUBLIKUM: Mujčinovič, Križnik (76. Sivko), Gobec, Šumolikoski, Sulejma
novič, Helbl, Jožef, Radosavljevič (56. Beršnjak), Brulc, Koren, Kousal (46. Čadikov
ski). Trener: Marijan Pušnik.
LAUSANNE SPORTS: Inguscio, Meyer, Masudi (Horjak), Chaveriat, Isaias, Kuzbi
(Voksuzoglu), Meoli, Zambaz, Marguariaz (Malnati), Gomes, Simon. Trener: Radt
Nunvveiler.
Rumeni kartoni: Križnik, Gobec, Helbl; Meoli.
Rdeča kartona: Sivko (75); Isaias (79).
Št. 29 < 19. julij 2001
ŠPORT
17
Finale na Škednju
Konjičan Aljoša Jelovšek na skupnem 14. mestu
Finalna tekma conskega
jvropskega pokala v moto-
Icrosu do 125 kubičnih cen-
timetrov na progi Škedenj
pri Slovenskih Konjicah je
minila v izredno vročem
vremenu, kar je botrovalo
številnim okvaram in odsto-
pom. Zaradi prahu so orga-
nizatorji polivali progo že
teden pred dirko, vendar pa
kljub temu niso uspeli ome-
jiti prašenja na progi. Od de-
setih prijavljenih sloven-
skih tekmovalcev, jih je v
finalni vožnji nastopilo
osem.
Za evropsko consko pr-
venstvo je sicer treba odpe-
ljati štiri dirke, vendar pa le-
tos organizatorji ene od na-
črtovanih niso izvedli, tako
da so za pokal štele le tri.
Zmago v prvi vožnji zaključne
prireditve si je privozil Av-
strijec Osvvald Reisinger, naj-
boljši slovenski tekmovalec
Jaka Može je že po 300 me-
trih vožnje padel, vendar je
dirko kljub temu odpeljal do
konca. Z borbenostjo se mu
je uspelo prebiti na 7. mesto
in osvojiti 9 novih točk v po-
kalu. Aljoša Jelovšek iz Slo-
venskih Konjic je tik pred za-
ključkom dirke odstopil za-
radi težav z motorjem. Rok
Sitar se je zaradi nesporazu-
mov z Jelovškom, ki jih dis-
ciplinska komisija AMZS še
ni rešila, nastopu odpovedal.
V drugi vožnji je zmagal
francoski tekmovalec Cyril-
le Coulon, drugi je bil Rei-
singer, tretji pa Može, kar mu
je na koncu zadostovalo tu-
di za končno 3. mesto, ter
24 pokalnih točk. Jelovšek
je osvojil 12. mesto, v skup-
nem seštevku pa 14. uvrsti-
tev. Pokal je osvojil Cyrille
Coulon, s 83 točkami. Može
pa je pristal na 4. mestu s 34
točkami zaostanka. Aljoša Je-
lovšek je po zaključni dirki
in štirih točkah v evropskem
pokalu osvojil 26. mesto. Z
uvrstitvijo je zadovoljen,
vendar pa bi bilo lahko tudi
boljše, če ne bi dvakrat od-
stopil.
Na tekmovanju za držav-
no prvenstvo podmladka do
65 cm^ je zmagal Marjan Kon-
da, v dirki motorjev do 85
cm\ ki je prav tako štela za
DP, pa si je zmago privozil
Jernej Irt.
JERNEJ JANČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Aljoša Jelovšek
V SPOMIN
Jernej Sinkovič
Pred dnevi smo se na žal-
ni seji v Narodnem domu,
dan kasneje pa na Celjskem
pokopališču poslovili od Jer-
neja Sinkoviča, ko smo se že
skoraj sprijaznili, da ga bo
gora hotela obdržati samo za-
se, pokopanega globoko pod
kamenjem.
Jernej je pri svojih 25 le-
tih v planinstvu že veliko do-
segel, razvijal seje v vrhun-
skega alpinista. Lani je pr-
vič plezal v Himalaji na Ana-
purno. Ta gora gaje kar dva-
krat zavrnila, vse zaradi
spleta naključij, ko je reše-
val obolelega prijatelja in
drugič, ko je vihar odnesel
zadnji bazni tabor Vendar
z njemu poznano treznostjo
ni trmaril in rinil na vrh,
ker bi se lahko marsikaj zgo-
dilo.
Da je bil zaupanja vreden
plezalec, smo vedeli vsi, ob-
čutili pa njegovi soplezalci.
Varnost v gorah mu je bila
že prirojena vrlina. Pred krat-
kim je uspešno opravil izpit
za alpinističnega inštruktor-
ja. Zato nam je toliko bolj
nerazumljivo, da ga je tra-
gična smrt doletela ravno v
tistem kratkem trenutku, ko
je bil pod odtrgano skalno
gmoto, pod goro, ki je tisoč-
letja kljubovala vsem narav-
nim silam.
Jerneja bomo pogrešali vsi,
njegovi domači, v društvu in
njegovi prijatelji. Bil je član
upravnega odbora društva,
alpinisti so si ga konec lan-
skega leta izbrali za svojega
načelnika, tudi gorski reše-
valci so ga želeli v svojih vr-
stah. Najmlajši športni ple-
zalci se ga bodo vedno spo-
minjali, saj jim je bil prvi
mentor in prijatelj. Z njim
je tudi športno plezanje v
društvu in Celju dobivalo pr-
ve obrise in tudi uspehe.
Njegovi načrti so bili zelo
ambiciozni in hkrati realni,
prepričan sem, da bi mu jih
uspelo uresničiti.
Jernej je zapustil številne
plezalne smeri na domačih
plezališčih in tudi na tujem,
tudi prvenstvene so vmes. Za-
čel je plezati zelo svojstveno,
na skrivaj, kasneje s prija-
telji iz Košnice. V plezalno
šolo pri društvu se je vpisal
leta 1994, ker je želel izpo-
polniti svoje tehnično zna-
nje. Vzponi so se kar vrstili,
vedno več jih je bilo in vsak
je bil zahtevnejši. Pred me-
secem je dobil bronasti znak
Planinske zveze Slovenije za
svoje delo.
Jernej je našel v plezanju
nove izzive, nova doživetja.
Uresničuje svojo željo po pro-
stosti in pri tem neizmerno
užival, žal prekratek čas.
Nanj ostaja lep spomin. Po-
nosni smo lahko, da smo ga
spoznali, da smo skupaj de-
lali. Pred to mogočno goro,
ki nam ga je ugrabila, osta-
jamo vsi majhni in nebog-
ljeni. Molilne zastavice v
njegovi sobi, ki jih je prine-
sel mami za spomin iz Ne-
pala nemo pričajo o človeš-
ki minljivosti.
EDI STEPIŠNIK
OdloČil
Omladič
17 enajstmetrovk v Šmartnem ob
Paki - Nova era Ere
v osmino finala pokala
NZS sta se uvrstila velenj-
ski Rudar in Era Šmartno.
CMC Publikum je za Beži-
gradom gostoval sinoči,
Šmarje pri Jelšah pa bo 5.
avgusta v zadnji etapi šest-
najstine finala gostovalo v
Bakovcih.
Na dveh tekmah so odlo-
čale enajstmetrovke, tudi v
Šmartnem ob Paki. Era je pr-
vo imela že v prvem polča-
su (po odlični podaji diri-
genta Matjaža Štancarja je
bil zrušen Aleš Kačičnik),
a je Danijel Repovž streljal
mimo gola Primorja. Pre-
moč je Era vseeno kronala
tik pred odmorom, strelec
pa je bil Ramiz Smajlovič.
Predsednik domačega kluba
Gvido Omladič in njegov
svetovalec Bojan Prašnikar
sta bila ob polčasu dobro raz-
položena predvsem zaradi
kakovostne igre. V nadalje-
vanju jo je bilo manj, pre-
vladovali so Ajdovci in tudi
izenačili. V podaljšku zlatega
gola ni bilo. 600 gledalcev
je trepetalo do 8. serije stre-
lov z bele točke, ko je do-
mači vratar Boris Kališek
obranil strel Almirju Tanji-
ču, nakar je Rok Omladič
zatresel mrežo in stekel v ob-
jem soigralcem. Med naj-
srečnejšimi ob zmagi je bil
kapetan Danijel Repovž, saj
je zapravil dve enajstmetrov-
ki: »Tako je v športu. V zad-
nji drugohgaški sezoni pa
sem izkoristil vseh šest >pe-
nalov<. V španski ligi je Pa-
lermo na eni tekmi zgrešil
trikrat. Glede lige Simobil?
Nadejamo se obstanka!« Go-
stujoči trener Ivan Buljan,
eden najboljših hrvaških (ju-
goslovanskih) branilcev vseh
časov, je bil izjemno razo-
čaran nad predstavo svojih
varovancev. Dokončno ni
priznal, da mu je žal, da je
prišel v Ajdovščino, a...
Rudar je s 4:0 izločil Palo-
mo na Sladkem vrhu, strelci
pa so bili Boškovič, Plesec,
Mujanovič in Spasojevič.
D.Š.,
Foto: GREGOR KATIČ
Era se je prebila v osmino finala pokala NZS.
Košarkarice Merkuija brez trenerja
Ekipa celjskega ženskega košarkarskega
Wuba za naslednjo sezono še ni znana.
več težav je s trenerjem, saj je Željko
CJglar postal selektor ženske hrvaške član-
ske reprezentance, v klubu pa »sedenja
•^a dveh stolčkih« ne podpirajo.
Kot nam je povedal športni direktor kluba
Matej Polutnik, v celjskem klubu ne spre-
jemajo odločitve Željka Ciglarja, saj bi tako
Košarkarice kar štirideset dni vadile brez pr-
v^Sa trenerja, česar si v pripravljalnem ob-
dobju v klubu, kot je Merkur, ne morejo pri-
voščiti. V Celju torej iščejo novega trenerja.
resnejših kandidatov pa v času priprav in do-
pustov še nimajo. Nova igralka v Celju bo
zagotovo Konjičanka Katja Temnik, ki je
igrala pri ljubljanski Ježici na položaju troj-
ke ali štirice, vodstvo kluba pa se dogovarja
tudi z Mariborčanko Janjo Meglič in še dve-
ma tujkama. Njunih imen Polutnik še ni že-
lel izdati. Ekipo je že zapustila Mateja Veb-
le, ki bo kariero nadaljevala pri avstrijskem
Welsu. Športno pot pa naj bi zaključila Met-
ka Obrovnik, ki se je že zaposlila, vendar
pri Merkurju še upajo na dogovor z njo, je
dejal Polutnik.	PETRA ŠAFRAN
NA KRATKO:
Brisbane: Na veteranskem svetovnem prvenstvu v atle-
tiki so Slovenci osvojili kar štiri zlata, dve srebrni in šest
bronastih odličij. Med zlatimi sta tudi Celjana Branko Vi-
vod v skoku v višino (173 cm) in Nataša Urbančič v metu
kopja z državnim rekordom 38,80. Tretje mesto je osvojil
Zdravko Roje, prav tako v metu kopja v kategoriji od 70
do 75 let.
Koper: Vaterpolisti celjskega Pozejdona so na zaključ-
nem turnirju druge slovenske lige osvojili drugo mesto.V
polfinalu so po dveh podaljških ugnali Novo Gorico s 6:4, v
finalu pa je bila boljša koprska Žusterna z 11:6, ki tudi
napreduje v 1. ligo. Najboljši strelec pri Pozejdonu je bil
Tine Kacafura s sedmimi zadetki.
Slovenske Konjice: Nogometaši drugoligaša Dravinje so
izgubili prijateljsko tekmo s Šibenikom z 0:3, čeprav so
bili dolgo. enakovreden nasprotnik. V soboto bodo gostili
ekipo Ptuja.	P.Š.
Upokojenci so
tekmovali
Zveza društev upokojencev je izvedla meddruštvena
tekmovanja v šahu, balinanju, kegljanju, športnem ri-
bolovu in streljanju z zračno puško. Prvouvrščene eki-
pe so se udeležile regijskega tekmovanja.
V kegljanju je prvo mesto osvojila ekipa DU K.D.Kajuh
Celje, v šahu pa DU Žalec I. V balinanju je 1.mesto osvoji-
la ekipa DU Rogaška Slatina, v ženski konkurenci pa ekipa
DU Laško. V športnem ribolovu je bila prva ekipa DU Pol-
zela, v streljanju z zračno puško pa ekipa DU Ljubečna
Celje. Prvouvrščene ekipe iz regijskega tekmovanja bodo
sodelovale na državnem tekmovanju upokojencev Slove-
nije.	NB
Št. 29-19. julij 2001
18
AKCIJA
Vročica narašča...
konec meseca
znan zlati
lUIILIJOlVAR!
Zlati bobenček Radia
Celje se počasi, a vztraj-
no bliža koncu. V sed-
mih tednih vsakodnev-
nega druženja bomo med
poslušalce Radia Celje
razdelili preko petsto na-
grad, ob koncu vsakega
tedna pa smo poleg ra-
dijskih sprejemnikov po-
darili tudi briljantne pr-
stane Zlatarne Celje, ka-
terih so bili dobitniki še
posebej veseli.
Seveda bobenček ne bi
bil, kar je kasneje postal,
brez zvestih bralcev No-
vega tednika. Skoraj vsak
dan smo prejeli okoli sto
Zlatih čekov, izmed kate-
rih smo vsak konec tedna
izžrebali posebne teden-
ske nagrade. Bobenček se
bo na valovih Radia Ce-
lje vrtel še do 28. julija,
ko bomo izžrebali pol ki-
lograma zlata, takrat se bo
v bobnu gnetlo okoli pet
tisoč Zlatih čekov. Zaključ-
na prireditev bo v sobo-
to, 28. julija, ob 10.30 uri
na zvezdi, v centru Ce-
lja, ko se nam bodo pri
žrebanju srečnega last-
nika zlate plošče pridru-
žile zmagovalke Sloven-
ske popevke, Foxy Teens.
Pol kilograma zlata ča-
ka srečnega dobitnika v
varnih in skrbno varova-
nih trezorjih Zlatarne Ce-
lje, kjer bo tudi ostalo do
tistega trenutka, ko ga bodo
varnostniki prinesli v sre-
dišče mesta.
Zlato ploščo so ulill v Zlatarni Celje, kjer varno čaka v dobro varovanih trezorjih na srečneža, ki ga bomo
spoznali v soboto, 28. julija, na javni zaključni prireditvi.
In kaj bi naši bralci in poslušalci
počeli s suhim zlatom?
Amalija iz Celja: »O tem še nisem
razmišljala. Mislim, da bi ga nekaj de-
la svakinji, ki je na čakanju, nekaj pa
bi razdelila med vnuke, mogoče bi ne-
kaj ostalo tudi zame. Sicer pa želim
vso srečo tistemu, ki bo izžreban.«
Franc iz Laškega: »Prav bi prišlo,
seveda pa bi kakšen gram podaril tudi
tistim, ki so tega bolj potrebni. Kaj bi
si privoščil, o tem še nisem razmišljal.«
Betka iz Nove Cerkve: »Bila bi zelo
presenečena, ker še nikoli nisem dobi-
la nobene nagrade. Vsekakor pa bi naj-
prej popravila streho.«
Slavica iz Laškega: »Ker sem ostala
brez službe, bi si kupila manjkajoča
leta do pokojnine.«
Anton iz Rimskih Toplic: »Prodal
bi ga, denar pa razdelil med vnuke. Nekaj
bi ga dal tudi ženi, sam pa bi se odpra-
vil v toplice.«
Erika iz Laškega: »Mogoče bi odšla
na počitnice, seveda pa tudi hiša potre-
buje popravila. Ja... moža bi odpeljala
na počitnice!«
David iz Dramelj: »Zlato bi prodal
in si kupil kolo, ostalo bi naložil v ban-
ko.«
Jerica iz Laškega: »Najprej bi do-
- gradila hišo in uredila okolico, če bi še
kaj ostalo, pa bi si privoščila počitnice
v toplicah.«
Ljudmila iz Celja: »Sem brezposelna,
zato bi ga lahko koristno uporabila.«
Mojca iz Žalca: »Prodala bi ga in si
kupila keramične ploščice, nato bi si
privoščila počitnice v zdravilišču.«
Večina vprašanih v naši anketi se
bi odločila za prodajo zlata, kar ni
slaba odločitev, saj so v Zlatarni Ce-
lje ponudili odkup po kar najugod-
nejši ceni.
Št. 29-19. julij 2001
KRONIKA
19
MINI KRIMICI
Srečna
teleffonijada
Vprašanje je, če je petek tri-
najsti prinesel kaj sreče tiste-
mu, ki je takrat vlomil v ben-
cinski servis v Hotemežu pri
Laškem. Iz njega je namreč
odnesel kar nekaj srečk, po-
leg tega pa še 78 mobi kartic
in 24 si.mobil kartic. Petrolu
je »naložil« kar za okrog 450
tisoč tolarjev gmotne škode.
Dobro jesti
in piti
v noči na nedeljo, 15. ju-
lija, je nekdo na silo vstopil
v prostore bistroja Oaza na
Cesti na jezero v Velenju. S
pijačo in jedačo ne bo imel
problemov, saj je ukradel kar
nekaj napitkov z in brez al-
kohola, poleg tega pa je pod
pazduho odnesel še nekaj me
snih priboljškov in cigaret.
Vse to je naneslo za okrog 123
tisoč tolarjev škode.
Kradli in
pretepli
v Velenju sta se v bližini
Centra srednjih šol minulo ne-
deljo zgodila kar dva ropa. V
obeh primerih so do B.V. in
M.L. iz Mežice pristopili mlaj-
ši mušketirji, ki so prvemu
vzeli pet tisočakov, drugemu
pa poleg verižice še nekaj de-
narja in ga oškodovali za 23
tisoč tolarjev. Za dodatek so
ju še premlatili.
Iztiijenje
"vagonov
v noči na torek, 17. julija,
je med premikanjem in sor-
tiranjem tovornih vagonov v
kompozicijo prišlo do iztir-
jenja dveh vagonov na tovor-
ni postaji Čret v Celju. K sre-
či pri tem ni bil nihče ranjen,
prav tako ni bil oviran želez-
niški promet. Nastalo gmot-
no škodo ocenjujejo na okrog
pet milijonov tolarjev.
Kamen v glavo
Pri sestopu s Turškega žle-
ba se je v soboto, 14. julija,
huje ranil 40-letni alpinist
D.T. Med padanjem kame-
nja, je eden večjih zadel al-
pinista v čelado, ki jo je poš-
kodoval in ga ranil po glavi,
zaradi česar je bil kar nekaj
časa v nezavesti. S prijateljem
je nato nadaljeval pot do pla-
ninske koče na Okrešlju, od
koder so ga s helikopterjem
prepeljali v Klinični center v
Ljubljani, kjer so ga zdrav-
niško pregledali. S.Šol.
Dober ulov
Celjski policisti prijeli pobeglega iz Zaporov Celje
in še štiri vlomilce
Minuli teden so celjski po-
licisti ob Savinji v Medlo-
gu prijeli 23-letnega Roma-
na P., ki je bil že od konca
junija na begu iz celjskih
zaporov.
Celjski kriminaUsti in po-
licisti so ugotovili, da je v ča-
su pobega storil vsaj dve večji
tatvini. 10. julija naj bi vlo-
mil v bencinski servis Petrol
na Polulah, kjer je s krajo
povzročil okrog 400 tisoč to-
larjev škode, le dobri dve uri
kasneje pa je iz Petrolovega
bencinskega servisa v Ipav-
čevi ulici ukradel več mobil-
nih telefonov, mobi kartic in
srečk ter povzročil za okrog
260 tisočakov škode. Nekaj
ukradenih stvari, ki jih je imel
skrite še na dveh lokacijah V
okolici Celja, so policisti že
zasegli, nekaj telefonov pa še
vedno iščejo. Policisti so Ro-
mana privedli nazaj v Zapo-
re Celje, njegov dosje pa bo-
do obogatili še z dvema no-
vima kazenskima ovadbama.
Policisti celjske Policijske
uprave so v sodelovanju s po-
licisti Pohcijske mejne po-
staje Rogaška Slatina in mo-
zirskimi policisti minuli te-
den obravnavali tudi osum-
ljenega večjega števila vlo-
mov, med drugim tudi na na-
šem območju. Šlo naj bi za
20-letnega D.B. iz Mozirja.
Med roparskimi pohodi naj
bi 20-letnik od lanskega po-
letja do minulega meseca vlo-
mil v najmanj šest stanovanj-
skih hiš na Celjskem in tudi
na območju Ptuja, Lenarta in
Gornje Radgone. Ali je hiša
prazna ali so v njej stanoval-
ci, je preverjal s prodajo PVC
vrečk. V primeru, da doma
ni bilo nikogar, je poiskal pri-
merno možnost vstopa v hi-
šo in iz nje kradel predvsem
denar, zlatnino, občasno tu-
di ostale predmete, ki so mu
bili všeč. Denar je porabil za
nakup mamil, večino zlatni-
ne pa je prodal ali jo upora-
bil kot plačilo razpečevalcem
nedovoljenih drog. Tako naj
bi na našem območju avgu-
sta lani vlomil v stanovanj-
sko hišo v Rogaški Slatini in
odnesel več denarja v različ-
nih valutah, nekaj zlatnine in
nekaj ostalih predmetov. Dva
meseca kasneje se je skozi
priprto okno splazil v stano-
vanjsko hišo v Šempetru v Sa-
vinjski dolini in poleg denar-
ja in nakita ukradel tudi zrač-
no puško. Nekaj teh predme-
tov so policisti zasegli tudi
pri osumljenemu, zoper ka-
terega so napisali kazensko
ovadbo
Za celjskimi policisti je še
en uspešen primer, saj so s po-
močjo policistov iz Šmarja
prišli na sled osumljenemu
vloma v trgovino Trgo center
v Pristavi pri Mestinju v za-
četku julija. Vanjo naj bi vlo-
mil 36-letni Celjan A.P., pri
katerem so opravili tudi hi-
šno preiskavo in našli manjši
del ukradenih predmetov.
Zbiranje obvestil je pokaza-
lo, da je A.P. sodeloval tudi v
skupini, ki je na območju
Šmarja pri Jelšah storila več
majhnih tatvin iz trgovin. Pri
tem naj bi sodelovala še 34-
letni B.O. in 29-letni S.M. iz
Celja. Zoper vse bodo napi-
sali kazenske ovadbe.
SIMONA ŠOLINIČ
NOČNE
CVETKE
•	Miljenko se očitno pož-
vižga na željo svojih bližnjih
stanovalcev, ki želijo pono-
či spati v tišini in ne ob glas-
beni spremljavi. Še posebej
pa menda ne ob tisti, ki pri-
haja iz njegovega stanovanja
in kali nočni mir. Tako je bi-
lo prejšnjič, ko naj bi Miljen-
ko »navil muziko do daske«.
A ker se ni oziral na opozo-
rila, je bil takoj vpisan v čast-
no knjigo gostov v policijskih
prostorih.
•	Neka kozja brada naj bi
se pretekli teden zadrževala
pri nekdanji Metki, so spo-
ročili. Sumljiv naj bi bil za-
radi številnih mobitelov pri
sebi. Na mah so bili pokli-
cani policijski mušketirji, a
je lastnik kozje bradice s te-
lefoni do njihovega prihoda
izginil neznanokam.
•	Za milijonček je oškodo-
vana še ne dobro odprta tr-
govina v Stanetovi ulici v Ce-
lju. Prebrisan dolgoprstnež
naj bi si tam priskrbel za to-
liko denarja različnih par-
fumčkov in kozmetičnih
sredstev, ki jih bo uporabljal
pri britju, prhanju in nego-
vanju svojega tatinskega te-
lesca. Posnifajte okrog sebe,
mogoče ga boste razkrili.
•	Stanka je objemanje med
plesom v enem izmed celj-
skih »diskačev« drago stalo.
Če smo bolj natančni, kar ne-
kaj desettisočakov. Objemal
naj bi neko Melito, ki je očitno
takrat dobro vedela, kam mo-
ra stegniti svojo roko.
•	Ker naj bi Stanislav minulo
soboto Martinu le preveč ka-
zal svoje pesti, sta se prav po
moško spoprijela. Kako po-
teka moška bitka, so preve-
rili tudi policisti, ki so zara-
di vroče krvi Stanislava spra-
vili za zapahe na treznjenje.
Čisto mogoče je, da se je tam
srečal še z Iztokom, ki je pod
vplivom alkota svojo slabo
voljo kazal na Mariborski ce-
sti, ampak le do prihoda na-
ših kolegov.
•	Zofija je skoraj obneme-
la, ko je v svojem stanova-
nju opazila meni nič tebi nič
prestreljeno okno. Kako se
lahko to zgodi ravno njej in
skorajda sredi mesta, je jela
spraševati policiste, ki se mo-
rajo sedaj ubadati še s tem,
kdo je pritisnil na sprožilec
zračne puške in dva metka
poslal naravnost Zofiji na
obisk.
S.Šol.
»Danes
boste umrli!«
Verjetno je med vsem, kar
je zapisanega v časopisu, po-
ročanje o smrtnih žrtvah v
prometu najbolj nehvaležno
delo. Čeprav gre skorajdaved-
no po istem kopitu, le začet-
nice so drugačne. Natanko
leto dni nazaj so bile to, žal,
začetnice dobrega prijatelja...
Letos je na cestah celjske
regije tako umrlo že 26 lju-
di, lani pa v enakem obdob-
ju 14. Medtem ko mnogi s pr-
stom kažejo na policiste, češ,
naredite že nekaj, da ne bo
toliko mrtvih na cestah, je
bistvo problema v naših gla-
vah. Ste se kdaj vozili nepri-
peti ali brez čelade na mo-
torju, ste kdaj prevozili ome-
jitve hitrosti ali »sekali« ovin-
ke ali pa, denimo, ste kupiU
svojemu mladoletnemu otro-
ku motor, ne da bi prej opra-
vil izpit? Odgovor je na dla-
ni.
Glede na podatke o pro-
metni varnosti v prvih štirih
mesecih letos policisti pravi-
jo, da takšnega (dobrega!)
stanja v Sloveniji ne pomni-
jo že 24 let. Vsaj nekaj vzpod-
budnega med gomilo stati-
stičnih podatkov, v katerih se
zrcalijo človeška življenja.
Tudi takšna, ki so že na »oni
strani«. Mi tukaj pa se očit-
no še vedno ne zavedamo,
daje naše življenje edino, kar
imamo.
Lani poleti je na sloven-
skih cestah v povprečju me-
sečno umrlo 36 oseb. So pa
policisti ukrepali in na pr-
ste stopili(?) 2.266 kršiteljem
cestnoprometnih predpisov.
To je vsota tistih, ki so imeli
v kg krvi nad 1,5 g alkohola
in povzročiteljev prometnih
nesreč z nad 1,1 g alkohola/
kg krvi. Bomo letos presegli
te številke?
Tudi tole poletje utegne biti
tragično. Smrt bo pač neko-
ga izbrala. Mogoče večne pre-
krškarje, najverjetneje pa nič
hudega sluteče, ki vedo, da
cestno-prometni predpisi ob-
stajajo z določenim namenom
in jih tudi upoštevajo.
Ne policija ne radarske
kontrole ne bodo izboljšale
prometne varnosti. Rešitev je
v drugačnem razmišljanju.
Škoda, da nas kakšen glas,
preden sedemo v vozilo, ne
opozori: »Danes boš umrl,«
ali »Danes boš nekoga ubil!«
Bi takrat ravnali preudame-
je?
RS. In če vas je naslov ne-
koliko pretresel, ne skrbite,
mnogi ga bomo, po vsej ver-
jetnosti, pozabili. Takoj, ko
bomo sedli v vozilo. Do na-
slednjih začetnic.
SIMONA ŠOLINIČ
Smrt je izbrala mlade
črna nedelja v Laškem - Na Celjski cesti ugasnila tri mlada
življenja - Letos v prometu na Celjskem umrlo že 26 ljudi
Štiriindvajsetletni U.G. iz
Trnovca pri Dramljah, 18-
letna Z.V. iz Železnega pri
Žalcu in 22-letni U.K. iz Še-
dine pri Šentjurju so svoja
življenja izgubili v tragič-
ni nesreči v nedeljskem ju-
tru na Celjski cesti v Laš-
kem.
Voznik delovnega vozila,
27-letni A.P. iz I vence je vo-
zil iz smeri Debra proti Zdra-
viliški ulici in začel zavijati
levo proti makadamskemu
dovozu, ki je služil kot par-
kirni prostor in pri tem pe-
ljal čez nasprotni vozni pas.
Ravno takrat pa je iz smeri
Zdravilišča pripeljal 24-let-
ni U.G., in silovito trčil v to-
vorno vozilo. Na kraju nez-
gode sta zaradi hudih poš-
kodb umrla voznik in njego-
va sopotnica, osemnajstlet-
na Z.V, dvaindvajsetletni U.K.
pa je poškodbam podlegel v
celjski bolnišnici. V osebnem
avtomobilu sta hude telesne
poškodbe dobila tudi 17-let-
na K.P. iz Slovenskih Konjic
in 25-letni S.P. iz Šentruper-
ta pri Laškem. Slednji je po
naših podatkih dobil poškod-
be glave, rok in nog in že okre-
va v celjski bolnišnici, sedem-
najstletnica pa naj bi bila še
vedno v zelo slabem zdravs-
tvenem stanju. Voznik delov-
nega vozila v nesreči ni utr-
pel telesnih poškodb.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Še ena smrtna
28-letni R.V. iz Frankolovega je umrl v prometni ne-
sreči, 11. julija, na regionalni cesti v Ivenci.
Proti Vojniku je z osebnim avtomobilom vozil 43-letni
B.K. iz Jeronima. V ostrem desnem ovinku je izgubil oblast
nad vozilom, začel zavirati in pri tem zapeljal na nasprotni
vozni pas, kjer je trčil v avtomobil 29-letnega J.M. iz Fran-
kolovega. Kljub zaviranju je prišlo do silovitega trčenja, v
katerem je umrl sopotnik v avtomobilu J.M. V nezgodi je
bil poleg obeh voznikov ranjen tudi triletni otrok, B.M.
Radarske kontrole bodo...
•	jutri, 20. julija, dopoldne na območju Šentjurja, po-
poldne pa na območju Laškega;
•	v soboto, 21, julija, dopoldne na območju celotne re-
gije, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
•	v nedeljo, 22, julija, dopoldne na območju celotne
regije, popoldne pa na območju Žalca;
•	v ponedeljek, 23, julija, dopoldne na območju Vele-
nja, popoldne pa na območju Celja;
•	v torek, 24, julija, dopoldne na območju Rogaške Sla-
tine. popoldne pa na območju Šentjurja;
•	v sredo, 25. julija, dopoldne na območju Žalca, po-
poldne pa na območju Velenja;
•	v četrtek, 26. julija, dopoldne na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju Celja.
Št. 29-19. julij 2001
20
REPORTAŽA
Pivu čast in oblast.
Prireditev je več kot uspela, so bili zadovoljni organizatorji, ki niso pričakovali takšne trume obiskovalcev.
Generalni pokrovitelj prireditve je bila tudi tokrat Pivovarna Laško.
Če je lani organizatorjem
tradicionalne turistične pri-
reditve Pivo in cvetje v Laš-
kem dež povzročal pregla-
vice, so si letos meli roke
že prvi dan prireditve, ki so
ga namenili domačinom -
tistim, ki vsako leto potr-
pežljivo prenašajo bučne
veselice dolgo v noč.
V slavnostno knjigo se je
vpisalo 718 Laščanov, na TD
Laško pa so prepričani, da bi
bila številka še višja, če na
vpis ne bi bilo treba čakati
tudi po več kot uro. Udele-
ženci večera so ob tej prilož-
nosti prejeli tudi brezplačno
stekleničko piva s priložnost-
no etiketo Laščan. Sodeč po
nasmejanih obrazih in števil-
nih stiskih rok je prireditev,
namenjena Laščanom, dose-
gla svoj namen, čeprav so
mnogi podobno srečanje na
pivu in cvetju pogrešali že v
preteklih letih. Vrhunec ve-
čera je bil ogled polurnega
filma, ki je v sliki in besedi
predstavil laško zgodovino in
samo prireditev, Laščani pa
so ves večer lahko preverjali
tudi svojo težo. Za najtežje-
ga Laščana so proglasili Fran-
ca Lenka, za najtežji Laščan-
ki pa Doro Bačič in Damja-
no Kramer.
Letošnji program je bil za
razliko od lanskega nekoli-
ko bolj sproščen, kljub temu
pa je lahko v njem vsakdo na-
šel kaj zase. Tako-na j mlajši
kot nekoliko starejši, ki so v
glavnem prišli v Laško z enim
namenom. Na vrček (ali dva
aH tri...) piva v dobri družbi
ob dobri glasbi. Nuša Deren-
da, Natalija Kolšek, Zlatko
Dobrič, Gibonni, Helena
Blagne, Victory, Adi Smolar,
Natalija Verboten in Big foot
mama so bili že sami zase re-
cept za uspeh. KakorkoU, od
srede do nedelje se je v Laš-
kem zvrstilo kar 144.000 obi-
skovalcev iz vse Slovenije in
celo iz tujine.
Otroški direndaj je že pre-
cej pred pričetkom četrtko-
ve otroške delavnice nazna-
nil veliko zanimanje malč-
kov za tovrstno udejstvova-
nje. Katja Zupan, ki je delav-
nice vodila, je že kmalu za-
skrbljeno pogledovala po mi-
zicah, saj je risal, papirja in
drugih pripomočkov že sko-
raj na začetku začelo pri-
manjkovati. Kljub temu pa
so bili nazadnje zadovoljni
tako otroci kot starši in pa
seveda tisti, ki so sodelovali
pri pripravah in izvedbi .de-
lavnic. Piko na i so dodali
gostje: Spidi in Gogi, Roma-
na Kranjčan, čarodej Roman
ter Joli in Moli.
Nekateri Laščani so v ne-
deljo organizatorje spraše-
vali, če bodo prireditev po-
daljšali še za kakšen dan.
Kaj so si o teh izjavah mi-
slili starejši meščani, ver-
jetno ni treba ugibati.
Med številnimi razstavami,
ki so bile v preteklih letih pre-
cej različno obiskane, so se
pri življenju letos ohranile le
tri - razstava cvetja v parku
pri Turistično informativnem
centru ter razstavi v Laškem
dvorcu »Laško na starih raz-
glednicah« in »Z naših kme-
tij«.
Za zaključek petdnevne
prireditve, ki je bila že se-
demintrideseta po vrsti, so
lahko obiskovalci prisostvo-
vali nepogrešljivi Ohceti po
stari šegi, ki jo vsako leto v
sodelovanju z laškim turi-
stičnim društvom pripravi
Odbor za etno dejavnost
»Možnar«. Ta je izbral tudi
letošnji par, ki je pred mno-
žico radovednežev uprizoril
poročno slavje, kakršnega so
poznali naši predniki. Pred
samim obredom so zbrane
zabavali člani etno skupine
Strelskega društva Mala Bre-
za, ki so uprizorili ženino-
vo potepanje pri nevesti, ne-
deljsko dogajanje pa se je za-
ključilo z veliko parado po
uUcah Laškega in Festivalom
pihalnih godb.
BOJANA JANČIČ
SERGEJA MITIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Na največjo zabavno turistično prireditev pri nas se
vsako leto vrača vedno več zabave željnih Slovencev.
Laško je bilo v soboto, na najbolj noro noč, Slovenija v
malem. Skupina mladih iz Kobarida se je letos v Laško
prišla zabavat že šesto leto zapored, prav tako niso manj-
kali obiskovalci iz Bakovcev, sobotni ognjemet so si og-
ledali celo obiskovalci iz Sukošanov pri Zadru, že tradi-
cionalno pa se je prireditve udeležilo tudi 15 motoristov
iz Italije. Z vlakom se je na laško prireditev pripeljalo
več kot 20 tisoč obiskovalcev.
Simpatična mladoporočenca Brigita (nekoč Privšek) in Drago Lončar.
Št. 29-19. julij 2001
REPORTAŽA
21
V sodelovanju s turistično
agencijo Club je Turistično
društvo Laško poskrbelo še za
eno novost. Z muzejskim vla-
l^om je iz Italije prispelo okoli
180 zamejskih Slovencev,
ined katerimi jih je večina Laš-
1^0 obiskala prvič. Skupina
petdesetih je nosila majice z
napisi v italijanščini: Pijem
laško, dokler ne padem. Do-
bro razpoloženi so obljubili,
da pridejo tudi prihodnje le-
to. Še v večjem številu.
Pivo
Precej obiskovalcev je v ča-
su prireditve streho nad gla-
vo poiskalo tudi v organizi-
ranem kampu pri zdraviliš-
ču. Prvo noč je v kampu pre-
nočil le en obiskovalec, med-
tem ko je od petka do nede-
lje v kampu šotore postavilo
približno 70 obiskovalcev,
med njimi tudi precej jadral-
nih padalcev, ki so se udele-
žili tekme v točnostnem pri-
stajanju in preletih.
Praznik piva in cvetja je v
nepozabnem spominu ostal
tudi obiskovalcu s Škotske.
Tuji gost je organizatorjem
zagotovil, da bo na prihod-
njo prireditev zagotovo pri-
peljal cel avtobus zabave želj-
nih Škotov
Pivo
Ob rekordnem obisku pri-
reditve so obiskovalci letos
spili tudi rekordno količino
piva - 350 tisoč pollitrskih
vrčkov piva, kar predstavlja
štiriurno proizvodnjo.
Turistično društvo Laško
je ostalo skoraj brez reklam-
nega materiala. Poleg ma-
jic in kap so obiskovalci le-
^os pokupili tudi veliko li-
trskih vrčkov in drugih spo-
niinkov.
Pivo
Tretji dan prireditve so se
^ nialem nogometu laški po-
litiki in gospodarstveniki po-
'^erili z ekipo poslancev dr-
^vnega zbora pod vodstvom
Cirila Pucka. Tokrat so bili s
boljši Laščani.
Sobotni obisk prireditve - v
Laškem so našteli okrog 72 ti-
soč ljudi - je presenetil tudi go-
stince. V poznih večernih urah
je namreč večini začelo pri-
manjkovati hrane, pijače in ce
lo kozarcev. Kot so povedali
nekateri, v nedeljo vidno utru-
jeni ponudniki gostinskih us-
lug, tolikšne gneče ne pomni-
jo od leta 1993, ko je nazad-
nje sobotna noč prireditve pre-
segla vsa pričakovanja.
Kemijska industrija Kam-
nik se je tudi letos izkazala,
saj je v nebo nad Laškim iz-
strelila od 800 do tisoč ra-
ket. »Na Lentu je bil boljši.
Zakaj so v zraku samo zele-
ne, a rdečih ne bo nič?« je
bilo slišati v množici, ki si je
ognjemet ogledala z mostu.
Kljub začetnemu razočaranju
nekaterih je bila večina na
koncu zadovoljna, saj se je
po pol ure strmenja v nebo
po laških ulicah razlegel
aplavz navdušenja.
Za »utrujene« so prav prišle tudi trde gostilniške klopi. Bolj pametno
in predvsem varno.
Oda je bila v primerjavi s pivom (letos so prvič točili tudi temnega)
precej manj iskana, moški del pa se je prav gotovo ne bi branil, če bi
bila v tej embalaži.
Višek prireditve je seveda veličasten ognjemet s Tabora in Krištofa, ki
ga je bilo slišati celo do Celja.
Šest zapovedi
in Ziatorog
v okviru zabavne odda-
je Radia Celje Iščemo Zla-
toroga Pivovarne Laško
smo minuli petek le-tega is-
kali prav na eni največjih
turistično-zabavnih priredi-
tev v Sloveniji, na Pivu in
cvetju.
Nataša Leskovšek in teh-
nik Bojan Bahč sta poslušal-
cem z nagradnimi vprašanji
in namigi pomagala pri od-
krivanju našega gostitelja Piv-
nice Pačnik. Poslušalci so ugi-
bali, ali sva se Simona Brglez
in tehnik Mitja Tatarevič skrila
na gradu, v tovarni, bolj pa
so se približali odgovoru, ko
so ugotovili, da sva na Ašker-
čevem trgu. Pravilno je od-
govorila Brigita iz Rimskih
Toplic, ki si je prislužila ko-
silo za dve osebi v Pivnici Pač-
nik. Pri odkrivanju je poslu-
šalcem pomagal tudi namig,
da je slogan lokala »Počutje,
ki ste ga že dolgo pogrešali,
ne da bi vedeli za to«. S tem
se strinja tudi redni gost Piv-
nice Pačnik Lojze Oberžan,
ki smo ga tudi povabili pred
naš mikrofon. Pravi, da ima
hrana domač okus, ki ga ima-
jo malce starejši še v glavah,
mlajši pa so ga že pozabili.
»To je okus dobre kuhinje na-
ših starih mam.« Lojze pra-
vi, da v Pivnici Pačnik med
drugim ponujajo dober go-
laž, ki si ga je prav ob našem
srečanju tudi privoščil.
V pogovoru z Lojzetom
smo razkrili še marsikaj za-
nimivega o lokalu, ki je od-
prt šest let. Že prej je bila v
tej stavbi gostilna, katere last-
nik je bil dedek zdajšnje last-
nice Milene. Na začetku prejš-
njega stoletja je bil v isti stav-
bi Valentiničev muzej.
Pivnica Pačnik je nekaj po-
sebnega že po svojem vide-
zu. Imajo razstavo podstav-
kov različnih vrst piva, raz-
stavo nalepk piva Pivovarne
Laško, pa seveda tudi njiho-
ve vrčke. Nekaj teh vrčkov
je skritih v posebni omari,
vitrini kluba ljubiteljev laš-
kega piva in vseh pijač, ki se
združujejo pod simbolom
Zlatoroga. Klub se imenuje
Netopirček, član kluba pa je
tudi Lojze Oberžan, ki to vi-
trino imenuje kar »oltarček,
kjer so položeni vrčki, iz ka-
terih uživamo, kadar so klub-
ska srečanja«. V Pivnici Pač-
nik se srečujejo večkrat let-
no. Pogovarjajo se o pivu, uži-
vajo ob hrani, ki se prileže k
pivu... Pred Netopirčkom je
deloval klub, ki se je imeno-
val kar Laško. Člani tega klu-
ba, zbiralci, so Pivnici Pač-
nik darovali spominke, ki zdaj
visijo na stenah in dajejo
vzdušje lokalu.
Poslušalcem in gostom lo-
kala smo v pogovoru z An-
drejo Križnik, vodjo priredi-
tve Pivo in cvetje, zaupali še
nekaj podatkov o Pivu in
cvetju, nato pa se je začela
iskalna akcija maskote Zla-
toroga. Našla ga je Nataša,
ena izmed uslužbenk Banke
Celje, ki v Pivnico Pačnik red-
no hodijo na malico. Nataša
pravi, da so zelo zadovoljne
tako s postrežbo kot s hra-
no. Prislužila si je majico Pi-
vovarne Laško in točno tak-
šnega Zlatoroga, kot ga je tudi
našla.
Na majici je tudi šest pra-
vil, kako ravnati, da pivo že-
jo pogasi in pitju užitek na-
redi. Prvo je, da je pravilno
ohlajeno (8 stopinj C), dru-
go, da ima v vrčku vsaj za
dva prsta pene, tretje, da vr-
ček ni napolnjen z doliva-
njem in prelivanjem, četr-
to, da so cevi od soda do pi-
pe vedno, po končanem to-
čenju, spirano z vodo, pe-
to, da je natočeno v čist, osu-
šen in hladen kozarec ali vr-
ček in šesto pravilo, da ni
zmešano z žgano pijačo. Če
so izpolnjene vse zapovedi
in vam je bilo pivo všeč, je
to zato, ker so tako hoteh
pivovarski mojstri laške pi-
vovarne. Če vam pivo ni bi-
lo všeč, preverite ali ste res
pili Zlatoroga. Če vam še
zmeraj ni bilo všeč, je z va-
mi nekaj narobe. Preverite,
ali ste doma zaklenili, izklju-
čili elektriko, zaprli plin ozi-
roma vodo. Če je tudi to v
redu, vam je danes pot preč-
kala črna mačka, v skrajnem
primeru črni maček.
Foto: GK
Simona Brglez in nagrajenka Nataša, ki je našla Zlatoroga v Pivnici Pačnik.
Št. 29 • 19. julij 2001
22
REPORTAŽA
Kjer se ponečedi vol
Pastirske igre na Menini planini - Pašne skupnosti se še niso predale
Sončna nedelja je na Me-
nino planino privabila
ogromno obiskovalcev. Pa
ni bilo samo vreme razlog,
da se je na Menini zbrala
tolikšna množica radoved-
nežev. Na planini so se zbra-
li na 4. pastirskih igrah, ki
jih je pripravila Pašna
skupnost Gospodnja Globa-
ča iz Gornjega Grada.
Sam po sebi je naslov pa-
stirske igre obetal samo ne-
kaj prijateljskega druženja,
šaljive igre in prikaz pastir-
skih veščin. Toda kmetje in
ostali obiskovalci, ki so na
Menino prihajali od blizu in
daleč, so vedeli, da lahko od
nedelje pričakujejo obilo za-
bave in nevsakdanje doživet-
je. Člani gornjegrajske pašne
skupnosti so namreč prvič pri-
pravili »volovsko roleto« -
igro, ki so jo v meninske kon-
ce prinesli s primorskih lo-
gov. Tokrat v besedo roleta
ni posegel tiskarski škrat - šlo
je namreč za drugačno igro
na srečo, pa tudi dobitek ni
bil podoben tistemu iz 3x3.
Na Menini so vestno ogra-
dili zemljišče v izmeri 20 krat
20 metrov, ga skrbno razde-
lili na 400 kvadratov, polja oz-
načili na veliki tabli in roleta
se je pričela. Stavci so lahko
kupili katerokoli polje oziro-
ma parcelo, zanjo je bilo tre-
ba odšteti tisoč tolarjev, na tabli
so prodajo označili in potem
se je začelo čakanje. Ko so pro-
dali skoraj vsa polja, ostalo
jih je le nekaj bolj ob robu,
so v ograjen prostor spustih
vola, ki je bil tudi glavni do-
bitek na roleti. Srečni dobit-
nik Semprimoškega vola pa
je bil kupec tistega polja, ka-
mor se je vol... saj veste, reci-
mo temu ponečedil. Zabava
med prodajo parcel je bila se-
veda neizmerna.
Naj vol
Ker je bil pastirski praznik
namenjen volom, so jih vmes
tudi ocenjevan. Na Menini
planini se trenutno pase 286
glav živine, za število volov
pa nimajo popolnoma natanč-
ne evidence. Volovsko meso
je po krivici precej zapostav-
ljeno in se izenačuje z dru-
gim govejim mesom. Da pa
je boljše, dokazujejo člani
Zgornje Savinjskega govedo-
rejskega društva v brošuri
Meso spitanih volov iz Zgor-
nje Savinjske doline. V bro-
šuri je navedeno, da je meso
spitanih volov okusnejše,
sočnejše, da ima intenzivnejši
okus po govejem mesu in
močno rdečo barvo mesa.
Za pitanje volov uporab-
ljajo v jeseni rojena teleta,
ki jih kastrirajo v prvih me-
secih. Voli so na planinski pa-
ši tri leta, zgornja meja sta-
rosti pa je največ 35 mese-
cev. Sicer ima pitanje in vzre-
ja volov na planini na območ-
ju Zgornje Savinjske doUne
dolgoletno tradicijo, razšir-
jeno pa je na gorskih višin-
skih kmetijah.
Po skrbnem in natančnem
pregledu 18 volov, ki so v ne-
deljo konkurirali za naslov
»naj«, je komisija najbolje
ocenila vola, ki ga je na Me-
nino pripeljal Jaka Sempri-
možnik.
Paša na črno
Organizator nedeljskih pa-
stirskih iger Pašna skupnost
Gospodnja Globača združu-
je 52 pašnih upravičencev iz
Gornjega Grada, Ljubnega in
Bočne, vodi pa jo Ivan Pre-
sečnik. Tudi člani te pašne
skupnosti se ukvarjajo z de-
nacionalizacij skimi proble-
mi, saj lani niso podpisali po-
godbe z ljubljansko nadško-
fijo o najemu planinskih pa-
šnikov, o paši pa niso dogo-
vorjeni niti s Skladom kme-
tijsWh zemljišč in gozdov. To-
rej bi lahko rekli, da na Me-
nini pasejo na črno.
Znan je problem, ki izvira
iz leta 1941, ko zaradi vojne
niso izvedh vpisa v zemljiš-
ko knjigo, čeprav je bila že
sprejeta pravnomočna in iz-
vršljiva odločba glede na do-
govor med Marija Gradom in
pašniškimi zadrugami. Ta-
krat naj bi opravili samo še
pregled na terenu, nato pa pa-
šniške zadruge vpisali v zem-
ljiško knjigo. Vojna je te po-
stopke prekinila, cerkev pa
jih danes ne priznava več. V
Zgornji Savinjski dolini gre
za 2700 hektarjev planinskih
pašnikov, ustanovljenih pa je
13 pašnih skupnosti. Od teh
jih je 6 podpisalo dogovor s
škofijo; ljubenske in pašne
skupnosti na meninskem ma-
sivu pa ne. Na meninskem
masivu je pod vprašajem 620
hektarjev pašnikov s pripa-
dajočimi pašnimi gozdovi,
kjer sedaj pasejo člani pašnih
skupnosti Ravni, Travnik in
Gospodnja Globača. Glede
na napoved načelnika Uprav-
ne enote Mozirje Darka Re-
penška, da bodo do konca
leta ljubljanski nadškofiji vr-
nili gozdove in pašnike, je
Franc Bezovšek v imenu Pa-
šne skupnosti Gospodnja
Globača napovedal, da bodo
še poskušali poiskati pravne
poti, da bi jih v postopku dru-
gače upoštevali.
Nepredvidljiva
roleta
Vendarle nedelja na Meni-
ni ni bila čas za denacionali-
zacijske probleme, saj je vol
že krožil po ograjenem zem-
ljišču. Malce zabodeno je po-
gledoval proti zbrani mno-
žici, z repom odganjal samo
človeške muhe in se, glej ga
šmenta, bolj kot ne zadrže-
val ob robu ograje. Kot da ne
bi vedel, da je bilo tam ne-
kaj »parcel« nepodanih. In da
tudi volu ne gre zaupati, so
pokazala pričakovanja tistih,
ki so zbarantali parcele na sre-
dini.
Vol se je namreč..., saj ve-
ste kaj, približno na stičišče
štirih parcel. Po vestnem mer-
jenju, tudi ob pomoči zidar-
ja in svinčnice, so odločili,
da se najdražji kupček naha-
ja na parceh 18A, ki pa ni
bila prodana. Da bi bil vol
cel in ljudje siti, so organi-
zatorji rolete končnega zma-
govalca in srečnega dobitni-
ka približno 200 tisoč tolar-
jev vrednega vola izžrebali.
Potem se je zabava na Meni-
ni lahko pričela.
URŠKA SEIJŠNIK
Lastniki naj volov.
Majhen je tale kupček za takšno ceno...
Zamah z repom je namenjen človeškim muham.
Ponkovška ohcet
že nekaj let pripravljajo
na Ponikvi v poletnih dneh
Kmečko popoldne pod lipo.
Glavne pri tem so članice
Krajevnega odbora Društva
kmečkih žena, sodelujejo
pa še moški pevski zbor in
ljudske pevke. Vsako leto
obudijo enega od starih obi-
čajev, letos je bila to ohcet.
Obiskovalcem, ki jih je iz
leta v leto več prav zaradi iz-
virnosti te prireditve, so naj-
prej prikazali vasovanje, po-
tem dogovarjanje ženinovih
in nevestinih staršev o doti
in poroki, sledilo je nevesti-
no slovo od staršev in doma
ter šranganje. Ob tem so pri-
kazali še oglarjenje, kulina-
riko, ki je bila značilna za
stare kmečke ohceti, prigo-
de in nezgode za svatovsko
mizo vse do polnoči, ko je
nevesta snela svoj venček. Za
veselo razpoloženje je skrbela
tudi zanimiva glasbena sku-
pina Okrogli muzikantje.
Vsekakor si Ponkovške žene
in njihovi pomočniki zaslu-
žijo vse priznanje.
T. TAVČAR
S ponkovške ohceti.
Št. 29-19. julij 2001
ZA AVTOMOBILISTE
23
Maverick alias tribute
povečuje gnečo v SUV
v razredu lahkih ali ma-
lo manj zahtevnih teren-
skih vozil, ki jim po ame-
riško pravijo tudi SUV ali
Šport Utility Vehicle, je ve-
lika gneča. Vsaj na evrop-
skih trgih si največji del trž-
ne pogače odrežejo toyota
RAV4, pa land rover free-
lander, Suzukijeva vitara
ipd.
Povsem razumljivo je, da
se na tem tržnem prostoru
pojavljajo vedno novi in novi
tekmeci. To velja po novem
tudi za Ford, veliko ameriš-
ko korporacijo. Ford mave-
rick je torej novi SUV. Prav
je povedati, da avto nastaja
v sodelovanju z Mazdo, kjer
se maverick imenuje tribu-
te. Maverick alias tribute se
navzven dovolj očitno spo-
gleduje z ameriškim oku-
som, po drugi strani pa ni
nič čezoceanskih mer. V dol-
žino ga je za 441, v višino pa
za 177 centimetrov, kar so
povsem spodobne dimenzi-
je. Tudi notranjost maveric-
ka dokazuje, vsaj tako na hi-
tro, ameriško poreklo, pri
čemer drži, da je armaturna
plošča dobro opremljena.
Prtljažnik je v osnovni po-
stavitvi s svojimi 490 litri po-
vsem spodoben, serijsko pa
je osnovna izvedenka oprem-
ljena s štirimi zračnimi var-
nostnimi blazinami, elek-
trično pomičnimi stekli, 15-
palčnimi kolesnimi platišči,
klimatsko napravo, osrednjo
ključavnico ipd. Motorna
ponudba ni izjemno pestra,
ta hip sta namreč na voljo le
dva bencinska motorja. Pr-
vi je 2,0-litrski štirivaljnik,
ki ponuja 124 KM pri 5300
vrtljajih v minuti (najvišja
hitrost je 166 km/h), sledi
pa precej zmogljivejši 3,0-
litrski V6 bencinski agregat
s 197 KM pri 6000 vrtljajih
v minuti (najvišja hitrost je
180 km/h). Šele čez leto ali
dve naj bi mavericka ponu-
dili tudi z dizelskim motor-
jem, kar se ta hip zdi po-
manjkljivost, kajti tovrstni
avtomobili s takšnim motor-
jem gredo še posebej dobro
v promet. Kolesa maveric-
ka so vpeta posamično, po-
gon pa.je stalni štirikolesni
oziroma lahko voznik sam
poskrbi za delitev moči na
prednji in zadnji kolesni par
v razmerju 50/50.
Če je do tukaj tako rekoč
vse jasno, se precej zaplete
pri napovedi o tem, kdaj in
po čem naj bi bil maverick
naprodaj slovenskim kup-
cem. Uradni uvoznik in pred-
stavnik Forda pri nas se po
zadnjih podatkih šele poga-
ja o ceni.
Ford maverick
BMW izbira in izbira...
čeprav smo o tem, da je
nemški BMW izbral kraj,
kjer bo gradil svojo novo
avtomobilsko tovarno, že
pisali, sedaj kaže, da po-
vsem dokončne odločitve
še ni.
Kot že rečeno, v tem nate-
čaju je sodelovala tudi Slo-
venija oziroma mariborski
TAM. Sedaj iz tovarne BMW
sporočajo, da je v igri še pet
morebitnih krajev, kjer naj
bi kmalu začeli graditi no-
vo tovarno. V njej bodo na-
stajali mali beemveji oziro-
ma serija 2, ali pa bodo iz-
delovali kakšen drug avto-
mobil nemške avtomobilske
hiše. Tako se za omenjeno
investicijo BMW poteguje-
jo nemški Leipzig, Schwe-
rin in Augsburg, francoski
Arras in češki Kolin. Kot pi-
šejo sedaj, naj bi imeli naj-
več možnosti v češkem Ko-
linu in Leipzigu. Slednji za-
to, ker je mendaulokaj bli-
zu drugih proizvodnih obra-
tov BMW, drugi zato, ker naj
bi bili stroški bistveno manj-
ši. Skupna vrednost investi-
cije bo po sedanjih napove-
dih kar dve milijard mark,
neposredno in posredno pa
naj bi bilo na novo tovarno
vezanih vsaj 10 tisoč delov-
nih mest.
BMW serije 3
24
PISMA BRALCEV
NOVI TEDNIK
ODMEVI
Z glavo na
zabavo
Pišem vam z zvezi s pris-
pevkom, ki ga je uredništvo
Novega tednika objavilo v 26.
številki, dne 28.6.2001 z na-
slovom »Z glavo na zabavo«.
Prispevek vsebuje več netoč-
nosti na škodo organizator-
ja prireditve Kluba študentov
celjske regije (KŠCR).
Petek, 22. junij, uradno
zadnji dan šolskega leta, so
celjski srednješolci v skladu
s svojo večletno tradicijo zaz-
namovali z veliko zabavo v
parku. Spontani, neuradni za-
bavi pa je že tretje leto zapo-
red svoj kupček primaknil tu-
di Klub študentov celjske re-
gije (KŠCR), ki je ponovno
popestril dogajanje v parku
in prireditvi poskušal poiskad
tudi kakšno drugo dimenzi-
jo poleg obveznega alkoho-
liziranja. V ta namen je KŠCR
kot organizator poskrbel za
house plesišče z DJ Benjami-
nom, ročk prizorišče, kjer je
nastopila skupina Black Sum-
mer in uredil, da je v park
prišla odmevna fundacija Z
glavo na zabavo, ki promo-
vira in nagrajuje nealkohol-
no zabavo. Skupaj z Javnim
skladom Republike Slovenije
za kulturne prireditve je po-
tekal tudi ročk predmaraton,
na katerem so nastopile tri,
še neuveljavljene glasbene
skupine.
Nepodpisani avtor pris-
pevka je kot glavna organi-
zatorja navedel fundacijo Z
glavo na zabavo in Mestno ob-
čino Celje, KŠCR pa v celoti
izpusdl. Če pogledamo, kak-
šni so organizacijski in fi-
nančni deleži pri prireditvi,
je povsem jasno, da je izkriv-
ljena informacija povzroči-
la škodo KŠCR. Fundacija Z
glavo na zabavo je izvedla
svojo aktivnost, vendar pro-
ti plačilu 150.000 SIT, ki jih
je v celoti izplačal KŠCR.
Mestna oblast je kljub veliki
naklonjenosti projektu in go-
stobesedni (moralni) podpo-
ri na prireditvi prispevala re-
darje in elektriko ter KŠCR
kot organizatorja oprostila
najema odra. Javni sklad Re-
publike Slovenije za kultur-
ne prireditve, ki je uspešno
izpeljal ročk predmaraton, je
primaknil 100.000 SIT. Očit-
no je, da je največji delež pri-
padel KŠCR, kar pa za avtor-
ja prispevka očitno nima ni-
kakršnega pomena. Sprašu-
jem se, ali je bila na delu ser-
vilnost uredništva ali pa go-
la neprofesionalna »šlampa-
rija«.
MIHA CEGLAR,
Klub študentov celjske
regije
Otroci s
postaje
Ecstasy
Za Celje radi rečemo, da
je poleg sejemskega, zgodo-
vinskega in športnega mesta
tudi mesto mladih. Prav za-
to Mestna občina Celje pod-
pira mnoge športne, kultur-
ne in druge dejavnosti, ki
omogočajo mladim druženje
in zabavo. Prepričani smo,
da je mladim potrebno po-
nuditi različne oblike preživ-
ljanja prostega časa in zaba-
ve, vendar pa pri tem ne sme-
mo pozabiti na njihovo var-
nost.
V članku z zgornjim naslo-
vom, ki je bil objavljen v No-
vem tedniku (12. julij 2001,
stran 8) lahko preberemo iz-
javo gospoda Majcna, vodje
oddelka za upravne notranje
zadeve pri UE Celje, ki pra-
vi, da »... upa, da bo MOC
kmalu resno spregovorila o
primernosti organiziranja ra-
ve partyjev v Celju...« Mest-
na občina Celje oziroma njen
Svet za javno varnost, ki mu
predseduje župan Bojan Šrot,
je o problematiki rave zabav
v Celju razpravljal že pred ča-
som. Pri tem poudarjamo, da
gre pri organizaciji rave za-
bav za poslovni interes orga-
nizatorja, kot tudi lastnika
dvorane, v kateri se zabave
odvijajo, in v primeru, da or-
ganizator izpolnjuje vse zah-
tevane pogoje, mu upravna
enota izda dovoljenje za iz-
vedbo prireditve. Mestna ob-
čina Celje torej ne more vpli-
vati oziroma prepovedati or-
ganizacije rave zabav v Ce-
lju, saj za to nima nobenih
vzvodov. Župan Mestne ob-
čine Celje Bojan Šrot pa je
že poslal pismo lastniku in
upravljavcu dvorane L - druž-
bi Celjski sejem, v katerem
jo poziva, da premisli o pri-
mernosti oddajanja dvorane
za tovrstne prireditve.
BARBARA LEBAN,
sodelavka za odnose z
javnostmi MOC
Črno-belo v
»dinoff
Ogorčen sem nad izjavami,
ki jih je gospa Samec dala no-
vinarki Bojani Jančič. Naj na-
vedem samo nekaj netočno-
sti oziroma laži.
1.	Nismo nobeni prišleki,
kot nas omenja spoštovana
gospa. Pošteno smo plačali
parcele in vsi smo državlja-
ni Slovenije. Sami smo z de-
lom in denarjem izgradili in-
frastrukturo, ki je gospa Sa-
mec ni, ker je kot tretji last-
nik kupila hišo.
2.	Laž je, da bi kdaj kdo
stanoval v tej hiši. V tej hiši
ni stanoval ne prvi, ne drugi
lastnik. Prav tako ni stano-
vala v tej hiši gospa Samec.
Ne bi rad, da zavajate bralce
s takšnimi lažmi.
3.	Noben od navedenih so-
sedov ni na nobenem zavo-
du, razen enega, ki je zapo-
slen kot uslužbenec zavoda.
Čista laž. Naj se navedena
gospa o tem prepriča, »če ji
gospod župan ne more sve-
tovati«, pri pristojnem zavo-
du za zaposlovanje.
4.	Kar pa se manir tiče in
olike, naj se gospa Samec po-
duči pri svojem možu, ki je
svojemu delavcu skozi ok-
no pisarne naročil, naj mi
zavije vrat, samo zato, ker
sem ga s svojega vrta opo-
zoril, naj ugasne motor av-
tomobila (se spomnite, gos-
pod podjetnik?). V nadalje-
vanju je gospod Samec de-
jal, da samoupravljanja ni
več in da se bomo morali po-
koriti nastalim spremem-
bam. Pa se ne bomo poko-
ravali ukradenemu znanju,
delu brez dovoljenj, divje-
mu kapitalizmu...
5. Nič nisem »fovš«, ne bri-
gajo me dohodki podjetja Di-
nocolor, ne kako plačujejo
svoje delavce. Ne zanima me
inšpektor, ki jih o tem poh-
vali, kar verjetno ni njegovo
delo. Briga me edino, da
bom lahko mirno živel v tem
naselju, kjer ne bi kupil par-
cele, če bi vedel, da to ne bo
stanovanjsko, ampak indu-
strijsko naselje.
KAREL PINTARIČ st.,
Vojnik
PREJELI
SMO
Kaj sem
storil?
V petek, 22. junija sem
se vračal iz popoldanske
službe. Do Ivence me je pri-
peljal sodelavec, ki je na-
daljeval vožnjo proti Malim
Dolam, sam pa sem poča-
kal na avtobus, ki vozi na
relaciji Celje - Slovenske
Konjice.
Rahlo je pričelo deževa-
ti, a avtobusa ni bilo. Uvi-
del sem, da je že odpeljal.
Ker v nočnem času težko do-
biš avtostop, sem se odpra-
vil peš na Frankolovo, prib-
ližno tri kilometre. Pot ni
bila pretirano težka, prišel
sem do gostišča Založnik,
nekdanjega Turista, kjer
sem videl, da so ljudje še
vedno v lokalu. Čeprav je
bila ura 23.10 in je bilo že
zaprto (odpiralni čas je od
7.-23. ure), sem kot do-
mačin, ki me v tem kraju
poznajo in srečujejo skoraj
vsak, vseeno potrkal na ok-
no. Natakarica, naša »doma-
činka« me je pogledala, pre-
poznala in mi rekla: »Tebi
pa ne odprem!«
Zdaj me zanima, kaj sem
v tem gostišču napačnega
storil, da sem se počutil kot
največja frankolovska bara-
ba. Od natakarice zahtevam,
da mi odgovori, kljub temu,
da sem storil napako, ker
sem po rednem delovnem
času potrkal in s tem mor-
da celo kalil nočni mir. Vem
le to, da bi mi lahko odgo-
vorila drugače.
VLADO JOŠT,
Frankolovo
Še nekaj o
Knežjem
dvorcu
Ni veliko mest v sosednjih
deželah, kaj šele pri nas, ki
bi se lahko ponašali s knež-
jim dvorcem, kot ga ima Ce-
lje. Pa kljub temu dejstvu ni
pravega interesa, da bi priš-
lo do bolj konkretne sanaci-
je. Obstajajo načrti in spo-
sobni ljudje, ki bi vsaj prib-
ližno povrnili podobo nek-
danje gotske palače, v kateri
se je za časa Celjskih grofov
srečevala vsa tedanja srednje-
veška elita. Prizadevnost gos-
poda Ašiča, ki se trudi po
svojih močeh, da opozori jav-
nost o pomembnosti bodo-
če sanacije knežjega dvorca,
kaže, da vsem le ni vseeno,
da bi propadli tako pomem-
bni zgodovinski objekti.
JOŽE TOFANT,
Šentjur
Ekologi o
vračanju
gozdov
Združenje Slovensko eko-
loško gibanje - SEG, nevlad-
na in nestrankarska okolj-
ska organizacija, njeni Sek-
cija za gozd in Sekcija za
varstvo naravne, kulturne
dediščine in parkov, ob od-
ločitvi Ministrstva za kme-
tijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano, da vrne ljubljanski
nadškofiji 8254 hektarov
gozdov v Triglavskem na-
rodnem parku in predvide-
nim, dvomljivim nadalj-
njim denacionalizacijskim
postopkom bivših tujih ve-
leposestnikov, opozarja le
na okoljske vidike teh de-
janj.
Ne moremo mimo ugo-
tovitve, da pomeiii prizade-
vanje »do konca rešiti« last-
ninsko vprašanje v prime-
ru narave, hkrati odpiranje
občutljivega vprašanja živ-
ljenjskega prostora in živ-
ljenjskih dobrin za vse, ki
niso lastniki vsaj delčka na-
rave. Prepričani smo, da tu-
di za slednje, saj tisti, ki ima
gozd na svojem posestvu,
verjetno nima tudi vode in
drugih naravnih dobrin.
Razdeliti si naravo in jo
obravnavati kot kos posebej
ter vsak kos posebej eks-
ploatirati izključno z vidi-
ka gospodarske presoje nje-
govega lastnika, pomeni
bližnjico v njeno raznarav-
Ijanje in razvrednotenje. Po-
sebej ob dejstvu, da je po-
kritost Slovenije z gozdovi
že skoraj 60-odstotna in je
v Evropi državo z najvišjo
stopnjo privatne gozdne
lastnine (preko 80 odstot-
kov).
V plimi lastninskih pra-
vic Slovenci iščemo najslab-
še in tudi preživele posamič-
ne vzore na tujem in sestav-
ljamo mozaik tovrstnih od-
nosov, ki samo na videz vo-
dijo k rešitvi, v bistvu pa v
nepregledne konflikte med
ljudmi in v nesprejemljivo
siromašenje in krnitev na-
rave.
Eden najizrazitejših pri-
merov opisanih teženj so
zahteve po doslednem last-
ninjenju celo tistih delov na-
rave, ki so največjega po-
mena za ves slovenski na-
rod. Gre za naravne rezer-
vate, narodne in krajinske
parke. V razviti Evropi pa
države načrtno odkupujejo
in povečujejo delež družbe-
ne lastnine v zavarovanih po-
dročjih.
In tu so gozdovi z močno
poudarjenimi splošno ko-
ristnimi vlogami. Brez nji-
hovega ohranjanja in vse-
stranske krepitve bi bila ju-
tri biološka pestrost naše na-
rave osiromašena, težave z
oskrbo pitne vode pa bi po-
stajale vse večje in končno
nerešljive. Priče smo že po-
gostim pojavom izganjanja
ljudi (ki iščejo oddih in re-
kreativno nabirajo gozdne
plodove) iz zasebnih goz-
dov. In to kljub določbi Za-
kona o gozdovih iz leta
1993, ki lastnikom gozdov
te pravice ne daje. Vse gla-
snejše in tudi od dela poli-
tike jasno podpirane so zah-
teve, da naj bi lastniki goz-
dov s svojimi gozdovi rav-
nali v glavnem izključno po
svojih potrebah. Sodelova-
nje gozdarskih strokovnja-
kov pri usmerjanju dela z
gozdom, ki lastnikom goz-
dov svetujejo pri izbiri drev-
ja in pri tem upoštevajo vse
vloge gozdov, naj bi bilo za
sodoben čas nesprejemlji-
vo, saj omejuje lastnike pri
nedotakljivem gospodarje-
nju z njihovimi gozdovi.
Združenje Slovensko eko-
loško gibanje - SEG poziva
javnost in državo, da v in-
teresu vseh, ki živimo v
neodvisni in samostojni do-
movini, prepreči črne sce-
narije razvoja slovenskih
gozdov in slovenske gozdar-
ske stroke in skrbi za celo-
vit nadaljnji pozitivni raz-
voj naših gozdov. Ob tem
morajo tudi vsi novi lastni-
ki dosledno izvajati obsto-
ječo, nastajajočo in zako-
nodajo EU. To pa pomeni
plačevanje davkov, vlaganje
v biološko reprodukcijo
gozdov, gradnjo gozdnih
cest in vlak ter skupni skr-
bi za vzpostavitev, funkcio-
niranje in upravljanje zava-
rovanih območij.
KAREL LIPIČ,
za 10 SEG
Mala
Lucija^
velika
dejanja
v teh vročih poletnih
dneh se je po Savinjski do-
lini razlegala vest o nenad-
nem izginotju še ne trilet-
ne deklice Lucije Pečnik iz
Gore pri Veliki Pirešici, ki
se je v gozdu neopazno od-
daljila starim staršem, se iz-
gubila ter pri tem prehodi-
la nenavadno dolgo pot za
njeno starost. Mala Lucija
je, hvala Bogu, ostala živa,
nepoškodovana in zdrava
ter je zdaj spet doma pri svo-
jih.
Z nenavadno dolgo pot-
jo, ki jo je pretavala Lucija
po gozdu, je presenetila vse,
celo strokovnjake, ki kaj ta-
kega očitno niso predvide-
li, ne pričakovali, ne verje-
li kot možno. A se je izka-
zalo, da je mogoče. Torej
je to tudi izkušnja za odra-
sle.
V zadevi iskanja male Lu-
cije pa so se, kar je treba
posebej poudariti, izredno
dobro izkazali in potrdili
ljudje iz ožje in širŠe oko-
lice kraja dogodka: kraja-
ni, občani, organi, pa tudi
člani raznih društev iz tega
kraja, občine in širše. V tem
primeru se je potrdilo prist-
no čutenje ob stiski člove-
ka in pripravljenost za po-
moč. Izkazala se je človeš-
kost, izkazal se je čut do soč-
loveka v stiski in izkazala
se je visoka raven moralne
zrelosti, solidarnosti.
Morda bi bilo treba ob
vseh, ki so pomagali, čutili
z družino deklice in zanjo
molili, izpostaviti organiza-
torje iskanja: g. Vlada Ma-
jerja, predsednika KS Veli-
ka Pirešica, g. Lojzeta Po-
sedela, župana matične ob-
čine Žalec, g. Francija
Klanjška, inšpektorja poli-
cije, g. Roberta Mravljaka,
načelnika urada kriminali-
stične službe Policijske
uprave Celje iz Celja in še
in še bi lahko naštevali so-
delujoče (od gasilcev, lov-
cev, organiziranih motori-
stov do vojakov itd.). Še po-
sebej, pa gre pohvala in zah-
vala vozniku, ki je med vož-
njo ob cesti v travi opazil
deklico in jo rešil nadalj-
nje nevarne kalvarije ter s
tem zaključil dramo druži-
ne Pečnik in vseh drugih, ki
so trepetali za usodo male
Lucije.
VLADO PAREŽNIK,
Mozirje
imilVALE-
POHVALE
Presrečni^
da se nam
je Lucija
vrnila
Zahvaljujemo se vsem, ki
ste prišU od blizu in daleč ter
nam v tistem težkem dnevu
in še strašnejši noči poma-
gali iskati našo punčko.
Hvala vam, sorodniki, so-
sedi, vaščani Gorce ter kraja-
ni Galicije, ki ste nam v tako
velikem številu prostovoljno
priskočili na pomoč. Hvala po-
licistom, gasilcem, lovcem in
gorskim reševalcem za neu-
trudno iskanje naše Lucije.
Hvala vsem, ki ste prišli iz ob-
čine Žalec in tudi iz drugih
občin in nam pomagali v tež-
kih urah. Hvala tudi vsem last-
nikom psov, konjenikom in
motoristom za pomoč. Hva-
la delavcem in vodstvu pod-
jetja Schiedel za takojšnjo pri-
pravljenost na pomoč pri is-
kanju naše deklice. Hvala bi-
oenergetičarkama gospe Ire-
ni in gospe Zorici za njuno
sodelovanje. Hvala trgovini
Košarica in vsem, ki ste s pi-
jačo in hrano pomagali v ti-
stih vročih in utrudljivih urah.
Hvala novinarjem za sprotno
poročanje o iskanju Lucije.
Hvala Vam, gospod Karel Fer-
lež, da ste nas s svojim deja-
njem tako osrečili. Bog Vas
blagoslovi. Hvala tudi vojski
za njeno pripravljenost pri is-
kanju Lucije. Še enkrat se vsa-
kemu posebej iskreno zahva-
ljujemo za pomoč.
DRUŽINA PEČNIK
Št. 29 - 19. julij 2001
^ banka celje Vsak dan z vami!
TV VODIČ
25
Zanimivi gostje na Radiu Celje
Na Radiu Celje lahko iz tedna v teden spremljate in spoznavate zanimive goste. V
prihodnjih dneh boste v oddaji Nedeljski zmenek lahko prisluhnili Gustiju Lenarju,
direktorju podjetja Logarska d.o.o. Mitja Umnik ga bo povprašal o različnih turistič-
nih in drugih ambicijah v Logarski dolini in nasploh na Solčavskem. Pogovarjala se
bosta tudi o čezmejnem sodelovanju.
Številnim zanimivim gostom lahko prisluhnite tudi v SNOP-u, skupnem nočnem pro-
gramu. V noči s torka na sredo bo Tone Vrabl gostil Izidorja Pečovnika Dorija, župnika v
cerkvi Svete Elizabete v Berlinu. Trenutno je Dori na enomesečnem dopustu v Sloveniji.
S srede na četrtek bo gostiteljica SNOP-a Nataša Leskovšek. V goste je povabila Francija Kropca
iz Trnovelj pri Socki, ki je s kolesom prepotoval Afriko in si ogledal sončni mrk.	S. B.
TEDENSKI SPORED IIIMliHaHI 90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 19. {ulif
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega
tiska, 6.30 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2.
jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tecajnico, 8.00 Poročila, 8.25
Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novite, 9.10 Pet
minut za knjigo, 10.00 Regijske novite, 10.30 Zlati boben-
ček, 12.00 Regijske novice, 12.30 Styling, 13.00 Danes do
13.h (RoSlo), 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Greš v kino,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSLO, 17.00
Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni ex-press, 19.00
Novice, 20.00 etnoBrake, 21.00 Soute surmodi, 24.00 SNOP
- skupni nočni program nekomercialnih radijskih postaj
Slovenije
PETEK, 20. iulii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega
tiska, 6.30 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2.
jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25
Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice, 9.40 Halo,
Terme Dobrna, 10.00 Regijske novice, 10.10 Halo, Terme Zreče,
10.30 Zloti bobenček, 12.00 Regijske novice, 13.00 Danes do
13.h (RaSlo), 13.40 Holo, Terme Laško, 14.00 Utrip s Celjskega,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00
Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.30 Študentski
servis, 20.00 Glosbene želje, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-
gram nekomercialnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 21. julii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega
tiska, 7.30 Domačo melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2.
jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poroalo, 8.25
Holo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice, 9.15 Popotniš-
ke minute, 10.00 Regijsice novice, 10.30 Zlati bobenček, 12.00
Regijske novice, 12.10 Čestitke in pozdravi, 13.00 Danes do
13.h (RoSTo), 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 izbiramo melodijo
popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RoSlo, 16.00 Športno glasbeno popoldne vmes 17.00 Kronika,
17.45 Jack pot, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomer-
cialnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA,22.iwlii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Holo, OKC, 6.30 Domačo melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 8.00
Poročila, 8.25 Hab, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agendjske novice,
9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Regijske novice, 10.10 Nedeljski
zmenek, 11.10 Domačih 5,12.00 Agencijske novice, 13.00
Čestitke in pozdravi 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Nadalje-
vanje čestitk in pozdravov, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-
gram nekomercialnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK,23.iulii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika (RaSlo), 7.40
Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Holo, OKC, 8.40 Z Gordano in
Dolores gledamo v zvezde, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske
novice, 9.10 Ponedeljkovo športno dopoldne, 10.00 Regijske
novice, 10.30. Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 12.20
Bingojack, 13.00 Danesdo13.h( RaSlo), 13.25 Bingo jack,
14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi (RaSlo), 16.20 Poučno zabavni kviz, 17.00 Kronika,
19.00 Novice, 19.10 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP -
skupni nočni program nekomercialnih radijskih postaj Slove-
nije
TOREK, 24. iiilii
5.50 Holo, AMZS, 6.00 Halo OKC, 6.30 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika (RaSlo), 7.30
Tečajnico, 8.00 Poročila, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00
Agendjske novice, 9.10 Zdravju prijazne minute, 10.00 Re-
gijske novice, 10.30 Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice,
' 12.20 Zeleni val, 13.00 Danes do 13.h (RaSlo), 13.30 Moli O
- pošta, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi (RaSlo), 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
19.00 Radi ste jih poslušali, 20.00 Poletna reportoža, 24.00
SNOP - skupni nočni program nekomerdolnih radijskih
postaj Slovenije
SREDA, 25. iulii
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika (RoSlo),
7.40 Tečojnica, 8.00 Poročila, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jack
pot, 9.00 Agencijske novice, 10.00 Regijske novice, 10.30
Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 13.00 Danes do
13.h (RaSlo), 13.30 Mali 0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi (RoSlo), 16.15 Pop
čvek, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Z Gordano in
Dolores gledamo v prihodnost, 19.00 Novice, 20.00 Ročk
mondala, 21.00 Musicafe, 22.00 DJ tirne, 24.00 SNOP -
skupni nočni program nekomercialnih radijskih postaj
Slovenije
26
TV VODIC
i ^ banka celje Vsak dan z vami!
p banka celje Vsak dan z vami!
T V VODIC	27
28	I TVVODIC	banka celje Vsak dan z vami!
GLASBA
29
Osvežitev s karibskimi ritmi
Peter Lovšin je s koncertom v Majolki navdušil Celjane
v Atriju Majolke je v okviru pri-
reditev Poletje v Celju - knežjem
mestu nastopil Peter Lovšin. Za-
pel je nekaj starejših uspešnic in
novih skladb ter na svojstven na-
čin segel do srca poslušalcem. Del
programa ga je na kitari sprem-
ljal Simon, član obetavne polzel-
ske skupine Hallenstein.
Peter Lovšin se je pred kratkim
vrnil z Jamajke, kjer je snemal no-
vo ploščo, ki bo izšla konec avgu-
sta ali pa v začetku septembra. Na
njej bo enajst skladb, plošča pa nosi
naslov Izlet. Že sredi avgusta se obeta
prvi single Dobri profesor.
Bo nov projekt kakšno prese-
nečenje, glede na to, da ste ga po-
sneli v tujem okolju?
Slišal sem izjavo ljudi, ki so nov
izdelek že poslušali, da si še nikoli
nisem bil tako podoben in hkrati
tako drugačen. Skladbe so posnete
na drugačen način, v sodelovanju
z vrhunskimi glasbeniki. Naj ome-
nim, da sta dva od njih sodelovala
z Bobom Marleyjem pri vseh nje-
govih projektih. Tudi pri nas sem
delal z odličnimi glasbeniki, ven-
dar imajo karibski glasbeniki v se-
bi posebne ritme in to se čuti tudi
pri rokenrolu. Delati z njimi mi je
bilo v prav posebno zadovoljstvo
in užitek. Po drugi strani pa bodo
na plošči tudi pesmi, ki so že v os-
novi narejene v teh morskih karib-
skih ritmih.
Projekt Slovenija gre naprej, ki
ste ga posneli skupaj z Vladom
Kreslinom in Zoranom Predinom
za slovensko nogometno repre-
zentanco, je bil zelo odmeven. Ka-
ko je, ko se združijo »legende«
slovenske glasbene scene?
Imeli smo turnejo po vsej Slove-
niji in sredi avgusta bomo nastopi-
li blizu Velenja. Turneja je dosegla
izreden uspeh in ker fantje še ved-
no vztrajajo v borbi za odhod na
svetovno prvenstvo, je to spodbu-
dilo še dodatne ponudbe.
Čigava pa je bila ideja za na-
stanek tega projekta?
Vsakega od nas treh so klicali
takrat, ko so naši nogometaši pre-
magali Ukrajince, da bi prišli sku-
paj spodbujat fante pred magistrat
v Ljubljano. Jaz pa sem se spom-
nil refrena Slovenija gre naprej in
potem napisal ta komad. Nekega
jutra je prišel k meni Vlado, ves
zaskrbljen, kako bomo pozdravi-
li nogometaše. Pa sem začel bren-
kati ta refren na eno izmed svojih
starih melodij in tako je nastala ta
pesem.
Ste samo strasten navijač no-
gometa ali ga igrate tudi sami?
Dvakrat tedensko igram mali no-
gomet, kjer sem v vlogi napadalca.
Če je le čas. To je poleg smučanja
moja najljubša rekreacija.
Je glasba vaš poklic ali je to le
hobi?
Trenutno živim od glasbe, sicer
pa sem po poklicu novinar in sem
se kar petnajst let s tem preživljal.
Zadnja leta pa sem se popolnoma
posvetil glasbi. Moja rdeča nit je,
da skušam kakšne svoje misli po-
sredovati naprej. Naj bo skozi glas-
bo ali skozi kakšen tekst. V mlaj-
ših letih sem pisal bolj prozne tek-
ste, zato ne izključujem možnosti,
da se bom še kdaj ukvarjal s tem.
Je pa glasba še vedno bolj hobi kot
pa poklic.
So besedila pomembna pri glas-
bi?
V glasbi so zdaj nove smeri, kjer
je predvsem bistven ritem. Druga
smer pa je ta, v kateri sem jaz. Pri-
jatelj mi je pred kratkim rekel, da
nihče več ne posluša tekstov. Res
je, da teksti niso več tako pomem-
bni. Vendar pa bodo nekateri glas-
beniki še vedno v pesmi vlagali del
sebe, svojo dušo.
Kam se odpravljate na počitni-
ce?
Malce še bom moral delati, kajti
posneti je treba videospot, nato pa
sem bom odpravil na Cres. Stric
ima tam eno stanovanje in tam mi
je zelo všeč. Tam je nastala tudi pe-
sem Hiša nasprot' sonca. Nato pa
še v Grčijo...
Boste tudi videospot posneli na
Jamajki?
Ne, posneli ga bomo v Beogradu.
Če sem že v tujem okolju snemal ploš-
čo, naj bo še v tujem okolju videos-
pot. Tam so tudi znani kot mojstri
tega posla. SABINA KRANJEC
EKSPRES EKSPRES
•	Kar osem let po izvrstnem
prvencu je prejšnji teden luč
sveta le ugledal nov plošček
londonskega dvoj ca Utah
Saints. Tim Garbutt in Jez Wil-
lis sta na LP »Two« spravila 14
stilsko precej raznolikih in
udarnih plesriih kreacij.
•	Založba Warner Bros. je na
LP »Bright Midnight - Live in
America« odtisnila štirinajst
do sedaj še neobjavljenih
koncertnih posnetkov, ki so
jih člani legendarne ročk za-
sedbe The Doors leta 1970
posneli na ameriški turneji.
•	Zaradi depresije in težav z
alkoholom A.J. McLeana,
enega izmed petih plešočih
pevcev najpopularnejšega
boy-benda Backstreet Boys,
so morah ti odpovedati oz.
prestaviti kar nekaj koncer-
tov ameriške turneje, na ka-
teri predstavljajo lanski al-
bum »Black&Blue«, s katerega
prihaja tudi aktualna uspe-
šnica »More Than This«.
•	Legende industrijskega roč-
ka Ministry so dvajseto ob-
letnico prisotnosti na svetovni
glasbeni sceni pred nedavnim
obeležili z izborom svojih na-
judarnejših kreacij zbranih
na LP »Greatest Fits«. Koman-
dirja te ameriške razgrajaš-
ke združbe. Al Jourgensen in
Paul Barker, že pripravljata
gradivo za nov studijski iz-
delek, prvi po leta 1999 ob-
javljenemu »Dark Side Of
The Spoon«.
•	Liverpoolski oblastniki so
tamkajšnje letališče poime-
novali po svojem najbolj zna-
nem občanu, leta 1980 umor-
jenemu beatlu Johnu Len-
nonu. Na »krstu« letališča je
nekaj kratkih in zahvalnih
spregovorila tudi Johnova
vdova Yoko Ono.
•	29. avgusta bo na ljubljan-
skem hipodromu Stožice ve-
hki ročk festival, kjer bodo
poleg znamenitih šok metal-
cev Marylin Manson, nič
manj slavnih Papa Roach in
Alien Ant Farm, igrali tudi
najpopularnejši domači roc-
kerji Siddharta.
•	V okviru turneje, na kateri
celjski Nude predstavljajo svoj
najnovejši, tretji album »Dru-
gačna gravitacija«, bodo fantje
21. julija nastopili tudi na ve-
lenjski masovki Noč ob jeze-
ru, teden dni kasneje pa se bo-
do domačinom predstavili na
celjskem bazenu.
STANE ŠPEGEL
Veliki zmagovalci
Vitezi Celjski
Na 31. festivalu narodno zabavne glasbe v Števerjanu
(najstarejši festival za festivalom na Ptuju) so bili naj-
boljši člani ansambla Vitezi Celjski.
^ Večino nagrad so tokrat osvojili ansambli s Celjskega oz.
Štajerskega, ki so tudi predstavljali glavnino v finalu, saj jih
je bilo devet med dvanajstimi. Najboljši debitant je bil an-
sambel Izvir z Dobrne, najboljši trio Lipovšek iz Velenja,
najboljši kvintet Razpotnik iz Domžal, najboljše besedilo
je napisal Bernard Milavc (izvajal ansambel Izvir), avtor
najboljše melodije je Igor Podpe^n, nagrado za najboljšo
Vokalno izvedbo pa je dobil ansambel Tornado Ptuja. Ob-
činstvo se je odločilo za Kvintet Dori.	TV
Št. 29 - 19. julij 2001
Dolgovečni velikani
Nacionalni park Sec[uoia and Kings Canyon je naravno rastišče sekvoj
z roko sem segel proti
globoki brazgotini in se
dotaknil njenih robov. Pod
konicami prstov sem za-
čutil mehke dlake. Božal
sem rdečerjavo kožo, raz-
brazdano z sledovi dolgo-
večnega življenja. Ozrl
sem se navzgor. Obilni tr-
šati udje so mi zaprli po-
gled proti nebu. Stopil sem
deset korakov nazaj. Še
vedno nič. Začel sem pe-
šačiti. Sto, sto petdeset ko-
rakov in ugledal sem ga v
vsej njegovi lepoti. Pred
menoj je stal on, velikan
med velikani, najmogoč-
nejši med mogočniki.
General Sherman, soime-
njak slavnega vojskovodje
iz ameriške državljanske
vojne, je največje živo bit-
je na obUčju zemlje. Gigant-
ska sekvoja, ali preprosto
veliko drevo ima nesporen
primat zaradi svojega vo-
lumna. Njena sorodnica
obalna sekvoja, ki jo Ame-
ričani imenujejo rdeči les,
je dobrih trideset metrov viš-
ja, cipresa montezuma v
mehiški državi Oaxaco ima
med drevesi največji obseg,
4900 let stara pinija v Kali-
forniji pa je verjetno najsta-
rejše drevo. General Sher-
man dosega samo polovico
njene starosti, pa se je ve-
čina zapisane človeške zgo-
dovine odvila v času njego-
ve rasti. Za časa Kristusa je
bil odraslo drevo, ko pa je
Kolumb odkrival njegovo
domovino, je štel častitlji-
vih dvatisoč let. ZDA so v
primerjavi z njim nastale še-
le včeraj.
Brez primerjav si razsež-
nosti velikana težko pred-
stavljamo.Visok je kot se-
demindvajsetnadstropni
blok. Če bi rasel sredi avto-
ceste, bi zaprl tri vozne pa-
sove, njegovo deblo pa bi
napolnilo 1385 tonskih to-
vornjakov.
Požar kot
porodničar
»Večina dreves v Sierri
umre zaradi bolezni, goba-
vosti, napada insektov, to-
da ničesar ne ogrozi velikega
drevesa, izgleda nesmrtno,«
je pred dobrim stoletjem de-
jal ljubitelj narave John
Muir. V veliki meri je imel
prav. Tudi do pol metra de-
bela skorja sekvoje ne vse-
buje smole in ščiti drevo
pred večino gozdnih poža-
rov. Še več, ogenj je porod-
ničar velikanov. Odpre in po-
suši trde storže, ki se jih ne
loti nobena žival, malim se-
menom pa da za popotnico
podrasti in odpadkov očiš-
čena, sveže pognojena gozd-
na tla. V drevesni skorji in
deblu sekvoj je veliko tani-
na, ki odganja insekte in gli-
ve. Grenka substanca moč-
no upočasni razpadanje, ta-
ko da se tudi padla drevesa
stoletja upirajo času. Ni zna-
no, da bi katero od sekvoj
ugonobila starost. Večina
odraslih dreves se nazadnje
poruši. V določenem trenut-
ku postanejo previsoka in
pretežka za svoje korenine.
Usoden je že rahel piš ve-
tra.
Sequoia and Kings Can-
yon, 3498 km^ velik nacio-
nalni park v pogorju Sierre
Nevade, ni samo edino na-
ravno rastišče sekvoj, am-
pak tudi silno raznolik živ-
ljenjski prostor. Različne
nadmorske višine, tempera-
ture in količine padavin so
ustvarile pestre možnosti.
Drevesni velikani rastejo
družno s cedrami, pinijami
in jelkami med 1500 in 2500
metri visoko.
V dolinah in predgorju do-
mujejo, na poletne suše in
vročine, odporna grmičevja
in drevesa. Spomladi valoviti
svet v naskoku zavzamejo
cvetlice in ga ogrnejo s pre-
lepim barvnim plaščem.
Popolnoma drugače je v
visoki deželi nad tritisoč
metri, domovini jezer, red-
kih pritlikavih gozdov, od-
prtih travnikov in golega gra-
nita. V njej lahko pade sneg
kadarkoli, tudi poleti. Tu-
kaj je gospodar zima, ki je
tako kruta, da so še šaši in
trave okrneli. Grmičevje se
razteguje in plazi preko
skalnatih tal, redka dreve-
sa pa so ohromela v grbaste
škrate. Živali pridejo v vi-
sokogorje samo kot obča-
sni gostje.
Do najbolj popularnih
krajev v parku vodijo asfalt-
ne ceste. Na njih se nave-
zuje dsoč petsto kilometrov
označenih poti, ki z lični-
mi in sporočilnimi tablami
vabijo globlje v naravo.
Najbolj obiskana so rastiš-
ča sekvoj ob asfaltnih cestah.
z vsakim korakom stran od
sivega traku pa si bližje pravi
divjini izpred stoletji, v ka-
teri je bil človek redek in
osamljen gost. Prav tako je
s šotorišči. Za najbolj ob-
legana je potrebno narediti
rezervacijo mesece naprej,
v bolj odmaknjenih koncih
parka pa je dovolj prostora
za zasebnost.
Po tednu dni suhe pokra-
jine v južni Kahforniji je bi-
lo srečanje z razgibano ze-
leno pokrajino, ki je buh-
tela od življenja, balzam za
oči in dušo.
Šele doma sem izvedel, da
so drevesni velikani prav-
zaprav naši stari znanci.
Pred milijoni let so gozdo-
vi sekvoj pokrivali tudi Evro-
po in večino rjavega premo-
ga je nastalo iz njihovih mr-
tvih teles.
JANEZ JAKLIČ
Značilno rdečo barvo daje sekvojam tanin, ki jih brani tudi pred
insekti in glivami.
Različne veverice so se v bližini šotorišč tako privadile človeku, da so
postale vsiljive.
Otok ob vznožju
štorkljinega gnezda
Senčno počivališče za ribiče, kolesarje, pohodnike in izletnike - »Pozimi
bomo Rajski otok razširili,« napoveduje lastnik Damjan Leljak
Le streljaj od Celja, na
'roseniškem, od pomladi
iem obiskovalce vabi Raj-
iki otok. Slab hektar velik
•ibnik, prvi v nizu vodnih
^rcal na območju šentjur-
ike krajevne skupnosti Bla-
govna iz celjske smeri, ima
1 sredini približno 1.700
(vadratnih metrov velik
)toček. Na njem so natanč-
10 14. februarja, na valen-
inovo, odprli gostišče, ob
;ladoledu in osvežilnih pl-
ačah pa obiskovalcem po-
mdijo tudi krepkejša
)krepčila - nenazadnje jim
mpravijo tudi ribe, ki pa
;i jih morajo pred tem sami
iloviti.
Območje krajevne skupno-
;ti, ki je ime dobilo po leta
1624 zgrajeni graščini Bla-
govna, meji na zahodu na
:eljsko občino, poseben pe-
;at pa mu dajejo ribniki. Prav
ilednji so najbrž že pred de-
letletji na Proseniško priteg-
lili štorklje, ki se iz leta v
eto vračajo v svoje gnezdo
la stari »ekonomiji«. Letos
)o ptičja družina najbrž mo-
ala razmisliti o kakšnem pri-
ddku h gnezdu, saj štorklja
n štrk ob svojih treh, vsak
lan večjih mladičih, nimata
/eč pravega prostora zase. Za-
;o pa je pogled na pernate le-
potice, ki Slovencem po izro-
čilu prinašajo naraščaj, z Raj-
skega otroka v neposredni bli-
iini toliko lepši.
Športni
ribolov, nočno
drsanje
»Ponudbo na otoku želimo
I prihodnje obogatiti,« pra-
n Damjan Leljak, ki je rib-
lik z otočkom vred pred ča-
som odkupil, že letošnjo zi-
mo pa bi ga rad nekoliko po-
večal. »Brežine bi radi razši-
rili in utrdili s kakšnim me-
trom nasut j a, tako da bi imeli
ribiči lažji dostop do vode,«
pripoveduje Leljak. Dovolil-
nice za športni ribolov na oto-
ku zdaj prodajajo po 300 to-
larjev, za kilogram ulovlje-
nih rib, ki jih po želji obi-
skovalcev v gostišču lahko tu- ,
di pripravijo za na krožnik,
pa zaračunajo še 700 tolar-
jev.
Ribičem je namenjena juž-
na stran otoka, na severni pa
je privezanih nekaj čolnov,
s katerimi lahko obiskoval-
ce tudi popeljejo naokrog.
Tam je tudi rastišče vodne-
ga oreščka ter lokvanjev, prav
ob lesenem mostičku na otok
pa je pred dnevi dobila svoj
prostor, leseno hišico s ploš-
čadjo, še račja družina, ki
si jo posebej veselo ogledu-
jejo zlasti najmlajši obisko-
valci. »Poleti bomo na Raj-
skem otoku obiskovalcem
ob koncih tedna ponudili še
možnost organiziranih po-
hodov do partizanske bolni-
šnice Zima, krožno pot pa
smo si v sodelovanju z vods-
tvom krajevne skupnosti
Blagovna zamislili tako, da
bi s približno 3-urno hojo
povezali še ogled cerkve sv.
Rozalije, pohodnikom pa
pred bolnišnico Zima v goz-
du ob avtocesti ponudili tu-
di pijačo in golaž za okrep-
čilo. Pozimi bi na ribniku
radi obiskovalcem ponudi-
li še kaj več. V mislih ima-
mo nočno drsanje, ob glas-
bi seveda,« je Damjan Leljak
zaenkrat še skromen, a hkra-
ti prizna, da je načrtov še več.
Dotlej pa obiskovalce na Raj-
skem otoku vselej preseneti
kakšna drobna novost; če
drugega ne, jim znajo sve-
tovati, kako na Proseniškem
oziroma v bližnji okolici za-
polniti preostanek dneva. Za
namig morda le to, da je v
bližini kmetija, kjer redijo
noje, da ljubitelji konjev lah-
ko obiščejo kmetijo Žonta,
najde se še kakšen kmečki
turizem, le streljaj naprej
proti Ponikvi je Slom, rojstni
kraj blaženega Antona Mar-
tina Slomška, v Šentjurju va-
bi Ipavčevina, proti jugu pa
ni daleč do Rifnika ali Re-
sevne... Preveč za en dan?
Morda res, a sončnih polet-
nih počitniških dni še ne bo
tako hitro zmanjkalo.
IVANA STAMEJČIČ
Prijetna senca Rajskega otoka na ribniku na Proseniškem je dobrodošla zlasti v vročih poletnih dneh. Ker
je poletje čas piknikov, na otoku obiskovalcem ponujajo tudi to možnost.
Laški otroci
v Nerezinaii
Okrog 200 laških otrok
bo tudi letos letovalo v Ne-
rezinah na hrvaškem oto-
ku Lošinj.
Po dogovoru z občino Vr-
bovec bodo otroci v njiho-
vem počitniškem domu v treh
izmenah letovali v avgustu,
v začetku septembra pa bo
organizirano še letovanje star-
šev s predšolskimi otroci. Za
tovrstno letovanje je bilo
med Laščani tudi letos izred-
no zanimanje, prednost pri
letovanju pa imajo otroci z
zdravstvenimi težavami in iz
socialno ogroženih družin.
Po besedah vodje občinske-
ga oddelka za družbene de-
javnosti Pavle Lapornik, bo
občina letos v ta namen pris-
pevala okrog štiri milijone to-
larjev, letovanje otrok z
zdravstvenimi težavami pa bo
v višini dveh milijonov tolar-
jev sofinanciral zavod za
zdravstveno zavarovanje.
Cena desetdnevnega leto-
vanja je dobrih 29 tisoč to-
larjev, stroške prevoza,
zdravstvenega zavarovanja,
nagrad za vzgojitelje in otroš-
kih igral pa krije občina.
SM
Gnezdo na stari »ekonomiji« je letos pretesno za vso pernato družino,
saj imata štorklja in štrk kar tri, vsak dan večje mladiče.
Št. 29 - 19. julij 2001
NASVETI
NOV! TEDNIK
KAJ BI DANES KUHALI
Osvežilni sadni sokovi
v vročih dneh Je bolj pri-
merna lahka hrana z veli-
ko sadja in zelenjave. Zato
tokrat nekaj nasvetov za
pripravo osvežilnih sadnih
sokov, ki jih lahko pripra-
vite tudi za ozimnico.
Borovničev
sok
2	kg borovnic prelijemo s
litrom vode in jih skuhamo,
da razpadejo. Sok precedi-
mo, dodamo na liter soka 40
dag sladkorja, nato segreva-
mo do zavretja in kuhamo še
10 minut. Čiste in vroče ste-
klenice napolnimo in zapre-
mo z gumijastimi zamaški.
Ribezov sok
3	kg ribeza prelijemo z li-
ter in pol vode in kuhamo,
da jagode razpadejo. Črni ri-
bez kuhamo dlje kot belega
ali rdečega. Sok odcedimo.
Na liter soka damo pol kilo-
grama sladkorja. Vre naj 15
minut. V čiste in vroče ste-
klenice ga nalijemo in zapre-
mo z gumijastimi zamaški.
Borovničev
frape
Potrebujemo: 20 dag bo-
rovnic, 6 žlic sladkorja, 7 del
hladnega alpskega mleka.
Priprava: borovnice in
sladkor močno zmešamo v
posodi multipraktika. Med
mešanjem dolivamo mleko.
Frape takoj postrežemo.
Pomarančno
mleko
Potrebujemo: 2 del mle-
ka, 3 kepice vanilijevega sla-
doleda, sok 1 pomaranče ah
žlico pomarančne marmela-
de, rezino pomaranče za
okras.
Priprava: vsa živila stre-
semo v posodo multiprakti-
ka in zmešamo, da se speni.
Lahko dodamo tudi malo
sladkorja. Vsebino prelijemo
v visok kozarec in okrasimo
z rezino pomaranče, ki jo po-
tresemo s kristalnim sladkor-
jem.
MOJA POKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
v turizmu delam že več
kot 30 let, zadnjih sedem
let kot samostojna podjet-
nica. 2^poslena sem bila že
prej, tako da imam pri sta-
rosti 55 let več kot 36 let de-
lovne dobe. Veliko prijate-
ljev in znancev mi svetuje,
naj se čim hitreje upokojim,
kajti pogoji upokojitve so
vedno slabši in tudi odstot-
ki se znižujejo. Mislim, da
bi še lahko delala, toda ne
vem, ali se mi splača?
Je že res, da nova zakono-
daja iz pokojninskega in in-
validskega zavarovanja nI pri-
nesla ugodnejših pogojev
upokojevanja, kot smo jih
poznali v preteklosti, res pa
je tudi, da se z veljavnim za-
konom stvari niso spremenile
prek noči, marveč so se po-
goji postopno spreminjali.
Zavajajoča je trditev vaših
prijateljev in znancev, da se
čim hitreje upokojite, kajti
v nasprotnem boste imeli
slabšo pokojnino. Novi za-
kon uvaja možnost tako ime-
novanega fleksibilnega upo-
kojevanja, kar pomeni, da ti-
stega, ki ostane dlje časa v
zavarovanju, celo stimulira
z višjo odmerjeno pokojni-
no in obratno.
Starostna pokojnina se od-
meri od pokojninske osno-
ve v odstotkih glede na do-
polnjeno pokojninsko dobo.
Za 15 let zavarovalne dobre
se zavarovancu odmeri po-
kojnina v višini 35 odstotkov
pokojninske osnove, zavaro-
vanki pa v višini 38 odstot-
kov pokojninske osnove, nato
pa se za vsako polno leto do-
be odstotek poveča za 1,5. Če
znaša pokojninska doba manj
kot leto, vendar več kot šest
mesecev, se odstotek poveča
za 0,75.
Vsi tisti zavarovanci, ki so
sklenili delovno razmerje
oziroma so se zavarovali po
1. 1. 2000 in bodo imeli 40
let delovne dobe (moški) ozi-
roma 38 let (ženske), se bo-
do upokojili po opisanem si-
stemu, tako da bo njihova po-
kojnina odmerjena v maksi-
malni višini 72,5 odstotka po-
kojninske osnove. Povsem
drugačna pa je odmera po-
kojnine za tiste zavarovance,
ki so del pokojninske dobe
dopolniU do 31.12.1999, kaj-
ti tem zavarovancem se bo-
do upoštevali odstotki po sta-
rih predpisih za dobo, pre-
bito v zavarovanju do spre-
jetja novega zakona. Doblje-
nim odstotkom se bodo pri-
šteli odstotki po novem za čas
zavarovanja od 1.1.2000 na-
prej.
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem za-
varovanju, ki velja od 1.
januarja 2000, je prinesel
v slovenski pokojninski
sistem veliko sprememb.
Čeprav se bodo določila za-
kona uveljavljala posto-
poma v naslednjih desetih
letih, marsikoga že sedaj
zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. Na vaša vpraša-
nja zato odgovarja Peter
Šale j, vodja oddelka za po-
kojninsko in invalidsko
zavarovanje pri celjski
enoti ZPIZ.
Če plastično pogledamo,
kako bi izračunali vašo po-
kojnino ob predpostavljanju,
da bi se danes upokojili, bi
bilo potrebno najprej ugoto-
viti, koliko časa ste bili za-
posleni do 31. 12. 1999. Ker
nimam točnega podatka va-
še pokojninske dobe, pred-
videvam, da ste do silvestro-
vega 1999 dopolnili 34 let in
šest mesecev pokojninske do-
be, kar po stari zakonodaji
prinese 84 odstotkov. K tem
se prišteje še 2,25 odstotka
(1,5 + 0,75 - za eno leto in
pol pokojninske dobe v letu
2000 in 2001), tako da vaš
skupni odstotek znaša 86,25.
V kohkor se še ne bi odločiH
za upokojitev, potem za vsa-
ko dopolnjeno leto pokojnin-
ske dobe lahko prištejete 1,5
odstotka k skupnemu seštev-
ku.
V primerjavi med starim
in novim zakonom o pokoj-
ninskem in invalidskem za-
varovanju je predhodni pred-
videval odmero pokojnine v
maksimalni višini 85 odstot-
kov za polno pokojninsko do-
bo, razen za zavarovance, ki
so ostah v zavarovanju po do-
polnitvi polne pokojninske
dobe, ker še niso dopolnili
določene starosti in se jim je
odmerjena pokojnina pove-
čala za vsako dopolnjeno le-
to še za 1 odstotek. Številke
so nazorni pokazatelj, da hi-
tenje v pokoj ob prvem mož-
nem izpolnjevanju pogojev
za upokojitev ni nujno naju-
godnejše, posebno ne takrat,
ko bi človek še želel delati
in ustvarjati, marveč je smi-
selno iskati trenutek, ki je za
posameznika glede na njego-
ve sposobnosti idealen za pre-
hod iz aktivnega delovanja.
ZDRAVNIK SVETUJE
Bolezen na potovanju (2)
Vsem potnikom svetuje-
mo tudi glede potovalne le-
karne. Nasvet glede vsebi-
ne je prilagojen posamez-
niku glede na njegovo sta-
rost, zdravstveno stanje, na-
čin in trajanje potovanja ter
izbiro cilja potovanja.
Oprema in zdravila mora-
jo biti racionalno izbrana, da
popotniku ne bodo v breme.
Pri tem imata pomembno vlo-
go osebni zdravnik, ki popot-
nika dobro pozna in pa zdrav-
nik, ki bo skupino morebiti
spremljal na potovanju. Pot-
niki, ki potujejo v urbana po-
dročja razvitih držav, bodo
potrebovali le splošni nasvet
zdravnika glede morebitnih
zdravstvenih problemov, nji-
hova potovalna lekarna bo
vsebovala manj zdravil in
opreme kot pri popotnikih,
ki bodo potovali po podeže-
lju v nerazvitih državah, zla-
sti v tropih in brez zdravni-
ka v skupini. Pri slednjih bo
potrebna obširna in temelji-
ta priprava pred potovanjem
in bolj opremljena potoval-
na lekarna.
Svetujemo tudi glede
zdravstvenega zavarova-
nja med potovanjem. Ob
zdravstvenih težavah v drža-
vah, s katerimi Slovenija ni
sklenila konvencije, povrne
popotniku stroške zdravlje-
nja ob povratku Zavod za
Zdravstveno zavarovanje Slo-
venije v okviru obveznega
zdravstvenega zavarovanja.
Zelo priporočljivo je skleni-
ti dodatno zdravstveno zava-
rovanje z asistenco v tujini,
ki ga ponuja že kar nekaj na-
ših zavarovalnic v sodelova-
nju s tujimi partnerji. Seve-
da pa je potrebno dobro pre-
brati pogoje zavarovanja in
posebno poglavje, ki govo-
ri, za katere bolezni in sta-
nja zavarovanje ne velja (kro-
nične bolezni, poškodbe pri
določenih rizičnih športih, al-
koholni opoji, droge). Zava-
rovati se je potrebno tudi za
primemo zavarovalno vsoto
glede na oddaljenost cilja po-
tovanja, časa trajanja potova-
nja, stroškov morebitnih
zdravstvenih storitev ter dru-
gih nadstandardnih uslug. Za-
varovanje vključuje obiske in
konzultacije zdravnika, nakup
zdravil, prevoz do bolnišni-
ce in zdravljenje v njej, pre-
voz v domovino, morebiten
prevoz posmrtnih ostankov).
Cepljenja so v potovalni
medicini zelo pomemben de-
javnik in zlasti pomemben za
potnike, ki so v tujih okoljih
izpostavljeni različnim pov-
zročiteljem nalezljivih bolez-
ni. Pri načrtovanju cepljenja
pred potovanjem je potreb-
no upoštevati več kriterijev
in sicer čas do potovanja, tra-
janje poti, zdravstveno sta-
nje popotnika, tveganje za po-
samezne nalezljive bolezni,
stranske učinke, kompatibil-
nost in ceno cepiv. Večina ce-
piv se daje v več odmerkih.
V večini primerov pa se lah-
ko dajejo tudi hkrati brez
vpliva na učinkovitost ali na
povečanje stranskih učinkov.
Trenutno je edino obvezno
cepljenje v potovalni medi-
cini cepljenje proti rumeni
mrzlici. Potrdila o cepljenju,
ki ga izdajo cepilni centri, so
obvezna za potovanje v de-
žele, kjer je rumena mrzlica
endemična. Najpogostejša
nalezljiva bolezen, ki jo lah-
ko na potovanju preprečimo
s cepljenjem, je hepatitis A.
To cepljenje priporočamo
vsem popotnikom. Veliko
primerov hepatitisa A bi lah-
ko preprečili z izogibanjem
okuženi hrani in pijači, ven-
dar popotniki težko upošte-
vajo stroga navodila. Neka-
tera ostala priporočljiva cep-
ljenja, upoštevajoč prej ome-
njene kriterije, so cepljenje
proti meningokoknemu me-
ningitisu, steklini, trebušne-
mu tifusu, japonskemu en-
cefalitisu, gripi, klopnemu
encefaUtisu, v izjemnih pri-
merih tudi proti koleri in ku-
V preizkušanju so cepiva
proti dengi in enterotoksič-
ni Escherichii colli. Precej pa
je težav z razvojem cepiva
proti malariji.
Če imate zdravstvene te-
žave in ne veste, kako rav-
nati, pišite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
za rubriko Zdravnik svetu-
je.
Posebnost predstavlja po-
tovanje z letalom. Statistič-
no je takšno potovanje do-
sti varnejše kot po kopnem.
Ukrepi pri zdravstvenih te-
žavah v letalu pa so zaradi
posebnih razmer, kot so
omejena zaloga zdravil med
ročno prtljago, majhen za-
prt prostor in spremenjeni
fizikalni pogoji, nekoliko
drugačni. Na osnovi stati-
stičnih podatkov pride do
resnih zdravstvenih težav
med letenjem enkrat na 753
poletov. V zadnjem času se
vse bolj srečujemo s prob-
lemom nevarnosti venske
trombembolije - sindrom
ekonomskega razreda, ki
mu tudi letalske družbe pos-
večajo vehko pozornost. Ve-
likokrat pomaga pri zdravs-
tvenih težavah v letalu
zdravnik kot naključni pot-
nik v letalu. Letala različnih
družb so različno opremlje-
na z zdravili in medicinsko
opremo za prvo pomoč. Po-
nekod je le osnovni komplet
za prvo pomoč, drugod pa
je na voljo najsodobnejša
oprema in celo dobro uspo-
sobljena posadka. Možno je
tudi dovajanje kisika preko
maske. Velikokrat je potreb-
na tudi improvizacija. Zdrav-
nik se skupaj s posadko od-
loči, ali se bo dodatno pos-
vetoval s strokovnjaki po ra-
dijski zvezi, ali pa bo potreb-
no letalo preusmeriti na
najbližje letališče.
Osnovna
popotnikova
lekarna
•	pribor za oskrbo ran: ob-
liži, sterilna gaza, povoj, le-
pilni trak, razkužilo
•	termometer (ne živosrebr-
ni), škarje
•	oralna rehidracijska razto-
pina (pri driski, močnem
znojenju, hujših naporih
•	krema za blažitev alergij-
skih kožnih reakcij
•	krema za zaščito pred son-
cem
•	analgetik in antipiretik (ob
bolečinah in zvišani telesni
temperaturi)
•	vsa zdravila, ki jih redno
jemljemo doma (pismo
zdravnika)
Pri popotnikih ki potuje-
jo v odročne kraje z slabo
dostopnostjo do ustrezne
zdravstvene oskrbe pripo-
ročamo še:
•	loperamid (protimotilitet-
no zdravilo); ob hujših dri-
skah, pred daljšimi potova-
nji
•	antibiotik (za samozdrav-
Ijenje le v izjemnih prime-
rih - po predhodnem posve-
tu z zdravnikom)
•	antiseptično mazilo (za
vreznine in odrgnine)
•	mazilo za oko
•	spazmolitik (ob krčih, za
blažitev menstrualnih težav)
•	antihistaminik (ob alergi-
jah)
•	antimalarik (pri potovanju
v endemična področja - po
predhodnem posvetu z zdrav-
nikom)
•	sterilne igle in brizgalke
(pravilno označene, zapaki-
rane in potrdilo zdravnika o
namenu uporabe)
•	zaščita pred insekti: repe-
lent, insekticid, zaščitna mre-
ža, tleče spirale
Št. 29 - 19. julij 2001
MODA
33
Vklenjen simbol
spretnosti
Pri Maisurih in Bamborih je veljalo zapestje za simbol
spretnosti, saj se z njim vodijo vsa ročna dela. Letošnja
moda ga je vklenila v atraktiven zapestni nakit!
Pripravila:
VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Že prazgodovinske najdbe, ko je bil
nakit naših prednikov zgolj v vlogi amu-
leta, so zgovoren dokaz, da je bilo pred-
vsem žensko zapestje rado »oblečeno«.
Najprej z zapestnicami, ki so jih izde-
lali iz kamna in kosti, nato iz bolj ali
manj žlahtnih kovin, kamnov...
Tako kot ves nakit, so tudi zapestni-
ce bile in so pojem žlahtnega prestiža,
ogledalo kulture, mentalitete in estet-
skih meril ljudi. Odkar se ženske pa
tudi moški kitijo, niso izginile iz člo-
vekovega življenja ali vsaj njegovih sanj
niti za trenutek.
Pa je res tako? Ne čisto - trendi zad-
njih let, obsedeni z asketskim minima-
lizmom, so namreč poleg mnogih de-
taljev in dodatkov pod preprogo pometli
tudi zapestnice.
Privoščite si jiii več!
Zdaj pa vesela novica za ljubiteljice
senzibilnega rožljanja okrog zapestij -
dajte si duška! Ne le eno, kar dve, tri
ali še več zapestnic hkrati si lahko na-
taknete - še posebej, če ste ali se prav te
dni odpravljate na poletne počitnice.
Nihče ne bo več zavijal z očmi in dre-
gal znance pod rebra, češ, saj si je celo
draguljarno navesila okrog zapestij...uf
kako neokusno, sploh pa čisto nič mod-
no...
Ja, tako je pač z muhasto gospo mo-
do - če za kakšno reč še včeraj vzklika
»bog ne daj«, jo bo danes kovala v zvezde.
In danes je zapestnica prav pod vrhom
njenega piedestala!
Od viictorijansicih
dofuturističniii
Kdaj ste nazadnje brskali po vaši skri-
njici s starim družinskim nakitom? Če
se vam je takrat zdela njena vsebina iz
trendovske perspektive povsem neupo-
rabna, lahko zdajle znova pomerite ti-
sto široko viktorijansko zapestnico...
Ali babičino s cvetličnimi motivi v De-
co stilu, pa tisto novejšo, izdelano iz
rdečih koral, ki v vas prebuja vonj po
Mediteranu...
Se navdušujete za futuristična mod-
na vzdušja? Tudi za vas se bodo našle -
zapestnice iz manj žlahtnih, težjih ko-
vin, ki spominjajo na... hm, pravzaprav
na pripravo, ki jo možje postave upo-
rabljajo za vklenjanje rok nepridipra-
vov.
Brez panike! Zapestnice, ki zaradi
dvojine in njihove širine spominjajo
na »lisice«, bodo vaša zapestja vklenile
nežno, atraktivno in - super trendov-
sko. Pazite le, h kakšnim oblačilom jih
boste nosili. Če niste izrazito duhovita
oseba, ki obožuje inovativno eksperi-
mentiranje s svojo vizualno podobo,
raje ne tistih, ki spominjajo na zapor-
niška...
Ena je kot nobena... Tribarvna naveza iz
kristalov Swarovski.
Rubini, safirji, briljanti. Prestiž iz modnih hiš Chopard,
Bulgari in Cartier. Najdebelejša med njimi - za najdebelej-
še denarnice (170 tisoč nemških mark).
Futuristična obdelava rdečih
koral.
Gattinoni-trendovsko »vklenjena« zapestja.
Biseri v petih vrstah. Honora.
NAMIG ZA NAKUP
Prepolovljene cene
Jutri se povsod po Slo-
veniji prične posezonska
razprodaja poletnih obla-
čil. Tako bo tudi v Celju,
kjer bodo po posameznih
trgovinah cene znižali vse
tja do SO odstotkov.
V blagovnici Vele bodo
znižali cene do 40 odstot-
kov in to poletnim kosom
garderobe ženske, otroške
in moške konfekcije, ne bo-
do pa še znižah cen kopalk.
Prav tako bodo cene do 40
odstotkov znižali v podjetju
Moda Celje, kamor spada-
jo prodajalne Volna, Baby,
Vesna, Manufaktura in Sta-
ri trg ter prodajalna mod-
ne konfekcije v bivši pro-
dajalni Baby (poleg mesni-
ce Jurmes), medtem ko bo-
do v prodajalni Mura v Can-
karjevi ulici 2, znižali ce-
ne do 30 odstotkov.
Nagradno
vprašanje
julija:
Kaj je parazol?
a)	sončnik - vrsta dežnika,
do 18. stol. pomemben modni
dodatek,
b)	plastificirani poletni dež-
ni nl;i5č 7 Inčliivn kpniim
Za 40 odstotkov bodo ce-
ne znižali tudi v prodajal-
ni Esprite na Glavnem trgu
in prodajalni Nitka v 2.
nadstropju blagovnice Me-
tro.
Med razprodajami so ze-
lo »oblegane« tudi trgovi-
ne z blagovno znamko Be-
netton, saj v njih vedno že
na začetku razprodaje zni-
žajo cene do 50 odstotkov,
posebej pa moramo ome-
niti, da znižajo cene tudi
kopalkam, kar drugod ni
običajno in z znižanjem le-
teh čakajo do avgusta, ker
je pač ta kos garderobe tre-
nutno še zelo »vroče pro-
dajno blago«. Tudi proda-
jalna Sisley na Stanetovi uli-
ci bo imela znižanje do 50
odstotkov.
V Centru Interspar bodo
skoraj povsod znižali cene
do 50 odstotkov (sam In-
terspar, Modiana, Sportina,
Top hne in Naf-naf), med-
tem, ko v prodajalnah Mal-
ved (Levi's) in Street-one
do zaključka redakcije še
niso vedeli za odstotek zni-
žanja oz. nismo uspeli pri-
klicati odgovornih. Prav ta-
ko nam višine znižanja cen
še niso vedeli povedati v
prodajalnah Ona-on.
MOJCA MAROT
Št. 29-19. julij 2001
34
ZA RAZVEDRILO
36	MALI OGLASI - INFORMACIJE
35
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE	36
36	MALI OGLASI - INFORMACIJE
37
38
INFORMACIJE
informacije
39
vodnik
Gledališče
stari trg Slovenske Konji-
ce 21. 7. ob 20. uri impro
predstava in monodrama
Obalna straža, v izvedbi gle-
dališke skupine KUD Teater-
fraj.
Muzej novejše zgodovi-
ne - Hermanovo gledališče
21.7. ob 10. uri premiera ple-
sne predstave Črna ovčka in
bela vrana.
Knežji dvorec 21. 7. ob
20.30 premiera plesno-glas-
bene predstave Poletje v ple-
su in pesmi.
Velenjski grad - 19. 7. ob
21. uri minikomedija Alen-
ke Vidrih in Natalije Groš-
čak z naslovom »Mimi je po-
zitivka«.
Koncerti
Narodni dom Celje 24. 7.
ob 20. uri koncert pianista
Tomaža Petrača.
Atrij Majolke 25. 7. ob
20.30 koncert Pera Dimitri-
jeviča in ansambla Nostalgi-
ja
Zdravilišče Laško 20. 7.
ob 20.30 koncert Jana Ple-
stenjaka.
! Toplice Dobrna 20. 7. ob
20.30 koncert Nuše Deren-
de, ob spremljavi Boštjana
Grabnarja.
Marijina cerkev v Olim-
ju 20. 7. ob 20. uri koncert
»I solisti di Cremona« čem-
balista Marca Fracassija, vio-
linistov Silvana Minellija ter
Antonia De Lorenzija ter vio-
lončelista Marca Perinija, v
okviru glasbenega poletja na
gradu Podsreda.
Razstave
Galerija Gornji Grad 20.
7. ob 19.30 otvoritev razsta-
ve Po Savinjskih gorah, fo-
tografije znamenj Cirila Vel-
kovrha.
Galerija sodobne umet-
nosti Josep Maria Aviles.
Likovni salon Celje Slike
in grafike Anje Jerčič, do 21.
7.
Savinov likovni salon Ža-
lec Kamilo Legato, do 25. 7.
Galerija Mozaik Ustvarjal-
ni pristan.
Kulturni center Laško čla-
ni KUD iz Oplotnice.
Galerija tenis A&M Jezer-
nik Celje Avgust Deržek ter
Marko in Matjaž Jezernik.
Pokrajinski muzej Celje
Da dol padeš, do 30. 9..
Knjižnica Gimnazije Ce-
Ije-Center fotografije dr. Kre-
šimirja Petroviča.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje
Gradovi - kulturna dedišči-
na in dela Žane Žorž iz Ljub-
ljane.
Galerija Pori Velenje Raj-
ko Čuber; Galerija Gorenje
Velenje Maksim Sedej ml.;
Galerija Borovo stari modeli
obutve, do 1. 8.; Galerija
Volk Celje Celje in celjski
portali, do 31. 7. ; Galerija
Mozaik stalna zbirka; gale-
rija Otto dela iz L slikarske-
ga Ex-tempora KS Škofja vas,
do 31.7.; Avla Splošne bol-
nišnice Celje Starostniki, do
20. 8.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Žived v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog Prometna
pot v Hermanov brlog. Stari
pisker Zatirani, a nikdar po-
teptani; fotografski atelje Jo-
sipa Pelikana Celje, ki ga ni
več.
Ostalo
Mladinski center Celje
20. in 21. 7. ob 19. uri glas-
beno-plesna predstava mla-
dih kristjanov z naslovom
Ali around.
Prireditve na
prostem
Noč ob Velenjskem je-
zeru - v soboto od 19.30
naprej bodo nastopili Nu-
ša Derenda, Happy band,
Petar Grašo z glasbeno sku-
pino Bolero, skupina Ma-
ke up 2, pevka Sabina, sku-
pina Nude ter zasedbe
Black Jack, Hallenstein, Lu-
na park in ročk skupina
Zeus. Pripravljajo tudi og-
njemet in vrsto drugih pre-
senečenj.
Planinski dom na Boču
- v soboto s pričetkom ob
12. uri pripravlja ljudski us-
tvarjalec Nani Poljanec ob
svojem rojstnem dnevu od-
prtje fotografske razstave v
naravi z naslovom »Kristu-
sova leta ljudskega ustvar-
jalca«, razkritje in blagoslov
Poljančevega razpela pri
cerkvici Sv. Miklavža, pred-
stavitev prve zgoščenke »Na
svoji zemlji« in na koncu
splošno rajanje ob ljudski
glasbi.
Likof na Taberhi - 21. 7.
ob 17. uri bo v muzeju na
prostem v Rogatcu etnološ-
ka prireditev s prikazom
mlačve s cepci in z mlatil-
nico, v okviru aktivnih et-
noloških delavnic si boste
lahko ogledali prikaz plete-
nja iz šibja in ličja, izdela-
vo rož iz papirja, hojo na ho-
duljah, ljudski pevci iz Ro-
gatca in Stoperc pa bodo obo-
gatili dogajanje s kulturnim
programom.
Malteški dnevi na Polze-
li - 21. ob 9. uri odprtje raz-
stave cvetja v OŠ Polzela, 22.
7. ob 10. uri bo v cerkvi sv.
Marjete slovesnost ob šmar-
jetni nedelji, ob 16. uri pa
pri Gasilskem domu Ločica
ob Savinji družabno sreča-
nje pod lipami.
Ustvaijalne
delavnice,
seminaiji
Mladinski center Celje -
19. in 20. 7. od 9. do 14. ure
video delavnica, 19. 7. od 18.
do 20. računalniška delavni-
ca, 20. 7. od 16. do 19. ure
likovna delavnica, 23., 24.
in 25.7. od 9. do 14. ure umet-
niško-ustvarjalna delavnica
za osnovnošolce, 23.7. od 20.
do 21. ure pa tečaj tae-bo.
Kino
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 19. do 25. 7. ob
18. uri komedija Evolucija,
ob 20. kriminalna drama 15
minut slave.
Mali Union: od 19. do 22.
7. ob 18.30 komedija Njeni
tastari, ob 20.30 mistični
zgodovinski spektakel Volč-
ja bratovščina; od 23. do 25.
7. ob 18.30 akcijska kome-
dija Lepotica pod krinko, ob
20.30 mistični zgodovinski
spektakel Volčja bratovščina.
Poletni kino (Spodnji
grad): od 19. do 25. 7. ob 22.
kriminalna drama 15 minut
slave. (V primeru slabega vre-
mena bodo predstave ob
22.15 v kinu Union)
Kino Žalec 21. ob 21. in
22. 7. ob 20. uri skrivnostni
triler Škrlatna reka.
Imate probleme
z alkoholom?
Morda je AA rešitev
Pokliate 031 802-710.
Anonimni alkoholiki Slovenije
Člani ZŠAM Laško na Roglo
Združenje šoferjev in avtomehanikov Zreče skupaj z ZŠAM
Slovenije organizira srečanje šoferjev in avtomehanikov, ki
bo v nedeljo, 29. julija, na Rogli.
Izletu se bodo pridružili tudi člani ZŠAM Laško in njiho-
vi družinski člani, kar so sklenili na svoji zadnji seji. V ceno
izleta (2.500 SIT) je vključen prevoz, malica in skupno ko-
silo na kmečkem turizmu na Resniku. Odhod avtobusa iz
Laškega bo iz avtobusne postaje ob 7. uri.
Prijave sprejemajo poverjeniki, vendar najkasneje do po-
nedeljka, 23. julija.
MOinIiski kotiček
Planinsko društvo Celje - 28. in 29. 7. se bodo pridružili
članom PD Zabukovica, ki pripravljajo dvodnevni izlet na
Pohorje. Iz Celja, izpred postaje na Glaziji, bodo s poseb-
nim avtobusom krenili ob 5.30. Prvi dan se bodo povzpeli
na Klopni Vrh, mimo Koče na Pesku in čez Lovrenška jezera
do Ribniške koče pod Ribniškim Vrhom, kjer bodo preno-
čili. Drugi dan bodo pot nadaljevali čez Črni Vrh do Gr-
movškovega doma pod Veliko lopo. Partizanskega doma
pod Malo Kopo, čez Kaštivsko sedlo do Koče pod Kremžar-
jevim vrhom, kjer se bodo spustili do kmetije Grešovnik.
5. avgusta pa pripravljajo izlet do kanjona Glinščice.
Odhod z Glazije bo ob 5. uri zjutraj.
Prijave sprejemajo v pisarni PD Celje, telefon 492-48-50.
^ "iščemo dom
Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču
za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na tele-
fonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/zon-
zani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od
12. do 16. ure.
Domačo mačko so našli v Celju
V Šmartnem ob Paki so našli enoletnega križanca.
Št. 29 - 19. julij 2001
40
r > JtllMIVOSTI
Njegova visokost,
doberman
V Celju se je zbrala in tekmovala evropska lepota pasme doberman -
Odlična organizacija državnega prvenstva
v nedeljo se je v Lokrov-
cu pri Celju zbralo okoli
osemdeset dobermanov, da
bi se med sabo pomerili v
lepoti in odličnosti. Prišli so
iz devetih evropskih držav,
da bi jih sodniki okronali
z najvišjimi odličji.
Da so pasjih lepotnih tek-
movanj vajeni, so dokazovali
ves dan, ko so v hudi pripeki
potrpežljivo mirno čakali na
veliki trenutek nastopa. Za-
to pa so bili toliko bolj ner-
vozni njihovi lastniki, vseka-
kor pa navdušeni nad prizo-
riščem tekmovanja in orga-
nizacijo celjskega kinološke-
ga društva. So kot nomadi,
ki se s svojimi ljubljenci se-
lijo iz države v državo, da bi
si nabrali čim več pasjih tek-
movalnih nazivov. Mnogi
med njimi so namreč tudi rej-
ci pasme doberman, več na-
zivov pa pomeni višjo tržno
vrednost mladiča.
Na klubsko razstavo do-
bermanov v Celju, ki je bila
obenem tudi slovensko dr-
žavno prvenstvo, so prišli tek-
movat dobermani iz Slovaš-
ke, Madžarske, Avstrije, Ita-
lije, Nemčije, Češke, Hrvaš-
ke, Bosne in Hercegovine ter
Slovenije. Zbrana je bila to-
rej skoraj vsa evropska pa-
semska elita, saj ga med na-
stopajočimi ni bilo takega,
ki se ne bi postavljal vsaj z
enim naslovom odličnosti.
Zato je imela mednarodna
sodniška trojka zahtevno na-
logo, izbrati najodhčnejše
med njimi in jim podeliti la-
skave naslove. Sodnik Guen-
ter Ehrenreich je bil iz Av-
strije, sodnik Herman Menc-
he iz Nizozemske, sloven-
ska sodnica Nuša Sergo pa
je Celjanka.
Doberman je živahen in
žilav delovni pes, odličen
čuvaj. Nastal je po vzrejnem
načrtu enega samega pre-
danega rejca. Louis Dober-
mann se je zadnja desetlet-
ja v 19. stoletja ves posvetil
iskanju idealne pasme za-
se. Ni sicer jasno, katere pa-
sme je križal, se pa ve, da
so bili med dobermanovimi
predniki manchestrski te-
rier (zdaj že dokaj redka pa-
sma) , rotweiler in najbrž pa-
stirski psi iz Dobermanno-
ve domovine Turingije.
Kinološko društvo iz Ce-
lja se je ponovno izkazalo kot
odličen organizator. Laska-
va priznanja so izražali kar
vsi udeleženci po vrsti, vaje-
ni tovrstnih razstav oziroma
tekmovanj širom po Evropi.
Še ena odlična promocija
Slovenije in Celja. Tudi pas-
ji lajež se daleč sliši.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
r.:-^-,.,; ^ _____f_r_ ' '-I
'	T
'	mk
- it: .. . ._^ ___. . • ...... '^-v.
št. 29-19. julij 2001