235 številka
Ljibljua, v petek 13. oktobra 1905.
XXXVffl. leto
wvak £aa avaosr, isimii nedelj« m prasnika, tac vefca po poitt s>r«j«man u avalro-ogrska Mol« aa vm lota U K, sa pol lata lt K, ta oatrt lota i R 60 h, m «c meso« t K 80 h.   Za Ljubljano ■ »obujanjem na dem aa sto S* K, sa pol Ista IS K, aa Setrt Ista S K, aa sa mete« 1 K. Kdor hodi sam ponj, placa sa vsa lsts 11 K, sa psi lsts 11 K, aa Ostri Ista ft K 60 h, aa en messs 1 K 90 h. — Za tujo dežele tolike vefi, kolikor anaSa poštnina. , Vs aar^b« brea istodobne vpoSujatre naročnin« te ne esira. — Za oznanila as pladnje sd pstsrostopns pstlt-snto pe 11 h, cs is ss sananils tlaka enkrat, ps 10 h, 60 is dvakrat, in po 8 h, os ss tlaka trikrat ali  večkrat. — Dopisi ssj sg tavale frankovati. — Rokopisi te ne vračaj«. — Uredništvo to uprovnlitvo js s Kcaflarih alisah št. 6, to risar srsdniStos v I. nadstropja, nprsmištos pa s pritličja. — UprsTništra naj ss blagovoUj« pošiljati naročnino, reklamaajjc,
osnanila, t J. sdntiniitrsthms stvari
„Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Izžemanje brez konca.
Slovensko ljudstvo na Kranjskem goji na svojih prsih veliko pijavko v csebi pobožnega škofa Bonaventure. Koliko stotisocev je ta katoliški pastir že izžel iz siromašnih ljudi, to je naravnost v nebo vpijoče. Za svoje nepotrebne zavode v Št. Vidu je odri našega kmeta že za toliko denarja, da ni kranjskim kmetom večje Škode, če jim vsako leto pobije toča.
Hujše kakor toča, hujše kakor trtna uš, hujše, kakor požari in vse druge elementarne nezgode je odiranje katoliške duhovščine. In to odiranje ne odneha, se ne zmanjšuje, pač pa z vsakim dnem naiašča tako, da mora misleč človek s strahom priti do za ključka, da bode Šla naša dežela na kant največ po grozovitem odiranju duhovščine in Škofa. Naša dežela je revna, dohodkov prav malo, dolga obilo, to ve vsak deželan. Pričakovati bi bilo, da bi ji prizanašali na stroških vsaj tisti, katerih kraljevstvo ni od tega sveta, katerih življenje ni namen po-svetnosti. Proti vsakemu pričakovanju pa ravno namestniki tistega, ki ni imel niti toliko, da bi svojo trudno glavo položil na svojo lastnino, namestniki tega najbolj privijajo vijake plačevanja za njih posvetne namene. Leta 1895. je prizadjal potres kranjski deželi ogromno škodo. Le s težavo so se dale zaceliti rane, prizadete po potresu. Prišel pa je kmalu na to drugi potres, ki od leta 1898 potresa vsa kranjsko in prizadeva denarno ropanje najrev-šim kmetskim slojem. V 1. 1898. je pričel škof Jeglič pretresati Kranjsko deželo za denar za njegove nepotrebne zavode. Od 1.1898. je ta potres ugrabil kranjski deželi od 60.C00 K do 100.000 kron. Ta škofov potres je dosegel, do letos nad 1.000.000 K reci: nad en milijon kron. Strašna je številka milijon kron posebno zato, ker je izžeta s pritiskom, z lažmi, s peklom iu nebesi.
Vsake krone se drži neizbrisno znamenje katoliške duševne inkvizicije. Za resničnost našega članka je dober najnovejši škofijski list, ki dobesedno
piše tako: „V avgustu in v decembru 1. 1898. sem prijavil in obravnaval željo in potrebo o katoliških zavodih s katoliško gimnazijo za dobro vzgojo (?) duhovnikov in posvetnih (!!) gospodov raznih stanov. Že v marcu leta 1899. sem se zahvalil velečastitim gospodom duhovnikom in Vam vernikom za gorečnost in pomoč v rečeni namen. In zares duhovniki, verniki site mi darovali vsako leto od 60.000 K do 100 000 K. Pre mnogi so se zavodov spominjali tudi v svojih oporokah (!!)" Tako prizna Škof sam, da je izžel tako ogromne vsote v naši revni deželi.
Nam se studi ta cinizem, ta oderuška somohvala, da so izželi od siromakov kmetov nad en milijon kron. Sram jih seveda ni nič, naj si povzroče največje siromaštvo. Toda ni Še konca temu turškemu haraču. Škofijski list piše dalje: I >elali smo skupno že 7 let, delajmo še 8 let in zavodi bodo dovršeni, pa tudi še nekaj glavnice bode nabrane za vzdrževanje.** Tedaj še 8 let bodo trgali vdovam, revežem in bednim kmetom kruh izpred ust V naši ljubi Avstriji je res vzoren red. Tu se pusti zelotnemu Škofu, da bode izžel okrog 2 in pol milijona kron siromašni deželi z 500.000 prebivalci.
Ni dovolj, da živi katoliška duhovščina prav grofovsko, da ji zida ljudstvo palače, da Škof odira ljudi na milijone kron, ni še dovolj, mora se jim zvišati še plača. Krasne razmere to! Mi smo prepričani, da bode ogorčen vsak misleč človek, ko bode prečital s kolikim zneskom je škof ljudi opetnajstil, ko jim je oblju-boval brezplačen sprejem v zavode. Zato pa še dostavljamo, da je sprejel Škof brezplačno celih 7 dijakov. Za darovani milijon kron je sprejetih celih sedem dečkov ! Prav vatikanska drago cenost je sprejem teh dijakov. Pomi slimo pri tem, da je ta denar seda izgubljen in zazidan.
Koliko koristnega bi  se dalo na praviti s  tem  denarjem.  Slovenci nimamo vseučilišča, nimamo še marsika-
terih zavodov n. pr. kmetijskih šol, obrtnih zavodov itd. Na Dunaju, v Pragi in drugod stradajo naši slovenski dijaki. Ali bi ne bilo koristneje, ko bi se denar nabiral v take namene? Ali mora ravno škof in duhovščina pobrati ves denar, kar ga ima kmet odveč, za svoje potrebe. Obmejne Slovence opozarjamo in jih vprašamo, ali nismo naprednjaki opravičeni voditi boj proti klerikalizmu in njegovemu načelniku Škofu Jegliču? Ali deluje klerikalizem kje za kakšen dmg namen, kakor za svoj rimski imperializem? Škof hoče vzgojiti posvetno inteligenco, ki bi se slepo klanjala rimskim nakanam. Ali ni to napad škofa na svoj lasten narod? In ljudstvo je tako zaslepljeno, da samo ne izprevidi, da mu moramo mi naprednjaki odpirati oči, odtod naš politični boj. Slovenska napredna inteligenca je postavila spomenik Prešernu, rimski hlapec Jeglič s svojimi trabanti je pljunil prvi na spomenik našega pesnika. Slovenska inteligenca vzdržuje na površju Ciril-Meto-dovo družbo, duhovščina s škofom G je pri tem popolnoma pasivna. Roma fides, nulla fides ! Rimski klerikalec ni zvest svoji slovenski domovini. V najožji zvezi je z nemškimi krščanskimi elementi, ki zahtevajo hegemonijo nem-Štva nad slovanskimi narodi. Rimski klerikalizem niti ne pusti Slovanom častiti Boga v svojem jeziku. Škof Jeglič je hlapec tistega Rima, ki krati narodne pravice primorskim Slovencem. Zato bodi obmejnim Slovencem lepa perspektiva, kako bode rimski klerikalizem izžemal Slovence, če napoči dan, da bi zavladali po vseh slovenskih deželah klerikalni Jegliči.
Deželni zbori.
Celovec, 12. oktobra. V začetku seje je bilo podanih vet samostojnih predlogo*; med drugimi je pesi. Weiss predlagal spremembo lovskega zakona. — Deželni odbornik dr. Le m i so h je poročal o računskih zaključkih aa leto J 1904 in o proračunu z\ leto 1906. j Potrebščine za leto 1906 znašajo j
4,130476 K, pokritja pa je samo 684308 K, potemtakem znaša primanjkljaj 3.446 168 K, ki ga bo treba pokriti z raznimi nakladami. Deželni odbor je predlagal v ta namen 20 odstotno naklado na užitninski davek za meso, 120)dstctno naklado na vino in mošt, naklado na pivo itd. Državni prispevek suaša 78.259 K. Nadalje se naloži 60% naklade na hišnoobrestni davek v Celovcu, 65°/« naklade na zemljiŠčni davek, BploŠno dohodnina, dohodnina od potovalna obrti in krošnjarstva itd. Ako se vse to zraČuni skupaj, ostane de ledno nepokritega primanjkljaja 55 565 K.
Dana), 12 oktobra. Danes se je otvoril nižjeavstrijski deželni zbor. Posl. dr. Gessmann se je oglasil po geslu »reci mu, da ti ne reče« z ostro interpelacijo, češ, da so bili pri zadnjih dopolnilnih volitvah krščansko«80oialni vo-lilci brutalizirani po socialnih demo k r a ti b.
Lvov, 12. oktobra. Demokratični klub gališkega det. zbora se je bavil v današnji seji s splošno in enako volilno pravico ter izvolil v ta namen poseben odsek, ki naj predloži deželnemu zboru volilno rt formo.
Praga, 12 oktobra. Včeraj so imeli nemški poslanci češkega deželnega zbora veČurno konferenco, v kateri so sklenili, da za sedaj ne začnejo obstruirati, temuč zahtevajo pri volilni reformi sestavo kurii in pravico veta, nadalje pa tuli ustanovitev okrožnega sodišča v Trut-no vu.
Kriza na Ogrskem.
Dunaj, 12 oktobra. Avdijenoa barona Fejervarjjeva pri cesarju je trajala skoraj dve uri. Odločitev se ni izrekla. Časnikarjem je izpovedal Fejervarv, da je poročal vladarju zelo obširno in vladar ga je poslušal milostno ter ga končno naprosil, naj še tudi jutri ostane na Dunaju. — Govori ae, da največja
težava pri obnovitvi Fejervarvjevega ministrstva ni splošna volilna pravica, temuč Fejervarjjeva zahteva, naj vladar v svojem uanifeBtu popravi, kar se je zakrivilo pri avdijenoi voditeljev koalicije.
Budapešta, 12. oktobra. Zve-čer se je razširila po mestu vest, da je z o pe t n o i m e n o v a n j e baro na Fejervarvja za ministrskega predsednika že sklenjeno, kar se v uradnem listu razglasi v nedeljo. Za ministra na kraljevem dvoru je določen poslanik v Vatikanu, grof Ssecsen, ki je tudi poklican na Dunaj. Grof Saecsen je strogo klerikalen.
Trgovinska pogodba med Avstrijo in Švico.
Dunaj, 12 oktobra. Danes bo 89 pričela trgovinska pogajanja med a vb tr o - o gr b k im i in švicarskimi delegati Predsedoval je Bek-cijski načelnik vitez S u z z ar a Prva seja je bila le cfio jalnega pomena. Prihodnja seja bo Jutri.
Dogodki v Macedoniji.
Carigrad, 12. oktobra. Včeraj ae je vršil izredni ministrski s Tet, da se posvetuje o skupni noti poslanikov zaradi mednarodne finančne kontrole v Macedoniji. Odgovor turške vlade bo popustljiv ter bo predlagal zaradi nekaterih točk nova pogajanja, da se odločitev zavleče na nedoločen Ča8.
Sofija, 12. oktobra. Terorizem grških čet je neznosen. V solunskem, bitoljskem in janinskem vilajetu so prisilili Grki cele kuoovlaške in bolgarske vasi, da so prestopile k grški cerkvi. Kdor se je upiral temu, so ga na mestu pobili. Neka grška četa je požgala v Morihovtm gorovju vasi črničanj in Kuturz v bitoljskem vilajetu. Pri tem so ubili tri osebe, do-Čim je šest otrok t gorelo. Veliki vezir je grški sinodi po lil ostre opomine zaradi početja grških vsta-ških čet, s katerimi so v zvezi grški metropoliti.
Pesmi Dragotina Jesenka.
(7 Ljabljani  1905.   Natisnila  „Narodna Tiskarna", založil Iv. Bonač.)
(Konec.)
NajneŽnejše in najbolj ljubke so one Jdsenkove pesmi, ki so erotične vsebine. Tem se vidi na prvi hip, da jih je pesnik spočel, ko ga še niso trle skrbi in nadloge, ko je še zrl poln zaupanja in nade v boljšo bodočnost. Erotične pesmi so to, toda ▼ njih ni tiste dosadne sentimentalnosti in zoprne jokavoeti, s ktterimi slabimi lastnostmi bo navadno odlikujejo dandanes »zaljubljene« pesmi naših »lirikov«.
Ako čitamo te izlive ljubezni Doksovega eros, se nam zdi, dasi kipe iz njh zgolj presrčna, nežna, da, celo mehka čutila, kakor da bi is ozadja donele one znane Kettejeva besede: »Smo pa le mož«.
Najlepše pesmi v tem oddelku "o »Gorski roži«, »Nje podoba«, »Ne ljubi osa nikar« in »Ljubezni noje ■trti cvet«.
V »Gorski [rožic  opeva pesnik
planine, ki mu v enomer vzbujajo
spomine, zakaj ob njih vznožju
„koča bela tam stoji, roža raste v nji cvetoča, lepa, kakor sen noči."
Toda njeg* loči od deve skled visokih gor in ni ga pota, ki bi ga
dovedel do nje.
A vHjub temu: „V njem na veke ne usahne blaženi na njo spomin, ko mu zadnjič duša dahne, spomni nje se in planin.1*
Prav ljubka je pesemoa »Nje podoba«:
„Ko pred^Beboj zagledam Tvoj čarobni sijaj, tedaj miline svoje prešine vcb me slaj".
Tako se zdiS mi čista, tako se zdiS krasna kot da iz neba božja poslanka bi bila."
Nehcte se   človek  spomni pri
teh zadnjih verzih na znano, slavno
Heinejevo pesem:
„Da bist wie eice BI ume, so hold, bo schdn, so rein ..
Pesnik je pel, dokler ni stopilo predenj življenje v odurni svoji resnosti in nagoti, veselih lis, kakor brezskrbni slavec spomladi; ko je pa
stopil med sv t, ko je vsepoveodi
doživel le prevare in razočaranja
„Razpal je v prah ponosni grad mladostnih lepih sanj, z njim sto in sto cvetočih nad razpalo v nič je nanj."
In ko mu je tako postalo srce prostrana gomila brezbrojnih zatith nad, se hoče pesnika že lotevati ma-lodušje, resignaoija, ko ga že mori strašen obup.
»Tedaj zamakne duSa se v zlatem pevskem
snu,
ki milo porosi ji tolažbe in miru."
A vselej tudi »pevski san« ne da utehe, v takih trenotkih seže roka nehote po »časi vinca rujnega«, ki prežene vse skrb?.
In ker je ta čudotvoren sok edino sredstvo, ki vsaj za hip zamori moreče skrbi, pač ni čudno, ako privre pesnika na čast vinski trti navdušena himna is srca in ako zapoje:
„Oj, alata vinska kaplja ti,
ki nam srce jasni, mladi!
Ko človek ne bi te imel,
kako li bil bi kdaj vesel?
Za caao vinca rajnega
posten kristjan življenje da."
Prosta vsakdanjih motelih skrbi vsplamti pesnikova dola, ko vidi, da »
narod slovenski še vedno oklepajo stare verige robstva iu suienatva; iz srea mu prikipi veličastna himna in molitev domovini:
„In ko kras ves našega zrem raja,
ki v njem smrtni na5 protivnik je gospod,
gnjev in toga dušo mi navdaja
in boga re&enja prosim za svoj rod:
Ti v ljubezni sveti Čuj nad nami, ti nas brani pred sovražniki povsod! Z vročimi jaz molim te solzami : Blagoslovi, večni, moj slovenski rod.
Prošnje ne zavrzi mi goreče, gospodar ti silni zemlje in neba: Rodu mojemu naj solnce sreče, solnce zlate svobode zalesketaiJ
A skoro so pesnika objeli zopet jadi, beda je potrkala na njegova vrata in mu s kruto roko razdejala vse lepe iluzije.
V resignaeiji ae mu izvije is prsi bolesten vzdih:
„Sen prelep o domovini neizmerni je sveta ... Kaj imamo pa trpini od posvetnega blaga? Izkorišča, izsesava lakomnik nas do kosti, to se mu ljubezen prava in hnmaniteta zdi!-
Dragotin Jesenko je imel bres dvoma, kakor je ras vid no ia nave-
denih zgledov, lep pesniški talent; škoda samo, da ga je nesreča in beda v življenju zavirala, da ni mogel razviti peruti in izrabiti svojih talentov.
Vendar pa je spel marsikatero pesem, ob kateri se bodo naslajali še pozni rodovi.
Jesenko-Doksov je zapustil, ko je legel k večnemu počitku, vdovo b sedmero nedoraslimi otroki — vnaj-skrajnejši bedi.
Dobri ljudje bo izdali pričujoče njegove pesmi, katerih čisti dobiček je namenjen ves pesnikovim sirotam.
Knjiga stane elegantno, okusno vezana 3 K in se dobiva pri Ivanu Bonaču v Ljubljani.
Apelujemo na vse rodoljubno Slovence, da bi pridno aegli po Je-senkovih poezijah, ki jim bodo brea dvoma v užitek in zabavo, knjiga pa v okras domače knjižnice!
Obenem pa bodo storil dobro delo pssnikovim otročičem — sirotam, ki v skrajni bedi prosijo kruha!
Zlato srce slovensko, na te ae obračamo v prepričanja, da ne bo šaman te nal kile!
▼ deželo, kako budo ae v Ljubljeni s Nemci dele. Upamo, de ae stvar ie pojaani.
— Imenovanje v postni službi. Poštnina pomožnim uradni* kom L in II rasreda ao imenovani: poštni pomožni uradniki II. raareda Ivan Rusier (Trat), A loja i j T o -mažio (Spodnji Logatec) in Franc Bernadis (Trat) oairoma provizo-rični poštni pomožni uradniki A nt. Vuieioh (Ljubljana) Matilda Jak (Ljubljana). Ivana Potokar (Vrhnika), Josip Lojk (Opatija), Pij a Treleani (Č rvinjsn) in Herman Grill (Trat). Poštna ekapedientna služba v Komendi je podeljena poštni ekspeditorioi Mariji Urbančič. Provizorična poštna pomožna uradnica Ana Završnikv Jesenioah-Fažina je prem t šćena v Št. Peter pri Novem mestu.
— Učiteljska vest. Za ljudsko šolo v Č pljah je imenovanaa gdč. Marija Rezek kot pomožna učiteljica, dozdaj suplentinja v Spodnjem Logatcu
— Jaroslav Vrhlickv o odkritju Prešernovega spomenika. „SIovansky Prehled", ki izide sredi tega meseca, bo priobčil pod zaglavjem „Den P r e-šernuv" krasen opis odkritja Prešernovega spomenika iz peresa slavnega Češkega pesnika JaroslavaVrchlic-kega. Pesnik piše med drugim: nDan 10. kimavca letošnjega leta ostane v zgodovini slovenski zapisan z neizbrisnimi Črkami. Ko sem v mislih primerjal vtiske tega dne z dragimi, enakimi, že preživelimi, sem jim mogel najti primera samo v vtiskih, ki sem jih dobil pri slavnosti položenja temeljnega kamna za naše narodno „divadlo". Ista razburjenost, ki je objela vse narodne sloje, ista navdušenost, ki se ne da več zadrževati in ki pri vsaki priliki daje glasnega duška svoje radosti, pohvale in soglasja tu in tam. Slovenci žive sedaj v dobi čiste radosti narodnega probnjenja, ko se zavedajo svo jega rodu že najširše narodne mase, Slovenci bo danes tako sveži, živahni in junaški, kakor smo bili mi v šestdeset letih. Želje tisoč in tisoč src so se izpolnile. Krasen septembrski južni dan je razpel krila nad belo Ljub ljano. Vse se je samo bleščalo. Ob desetih se je pričel sprevod k spomeniku. B 1 je, kratko označeno velelep. Dnev niki so že pisali o tem. Nam je podati samo še nekaj podrobnosti Najbolj nas je ganila velikanska udeležba preprostega naroda, polnega odkritosrčne radosti in navdušenosti. Zbog tega je tembolj bodla v oči abstinenca domače duhovščine. To se povzročile baje razne okolnosti. Prvič jim ni bil po volji slavnostni govornik dr. Ivan Tavčar, drugič so bili nezadovoljni s tem, da se je spomenik postavil pred frančiškanskim samostanom, končno so se pa zgražali — risum teneatis —, ker je muza na spomeniku, ki venca pesnika, na pol razgaljena. Slišal sem, da je škof uvedel veliko agitacijo, da bi soho vrgli v reko, ako se je neČe dobrovoljno odstraniti. No to bodo brati Slovenci s Hribarjem in dr. Tavčarjem Že sami znali pre preprečiti. Vrchlicky končuje svojo črtico z zatrditom, da je bila Prešernova slavnost nad vse krasna narodna svečanost, da je moralo vsakemu udeležencu igrati srce radosti, obžalovati je
le, da je imela le malo ali celo nič ~ literarnega značaja. Na slavnosti bi morali priti do veljave tudi književniki, pred vsemi Prešernov najvrednejši drug in naslednik — pesnik Ant. Aškerc.
— „Narodna čitalnic* v Ljubljani" opozarja svoje p. i. člane na svoj »Prvi družbinaki večer«, ki se vrli v soboto, dne 14 t. m., ob polu deveti uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«, sodeluje ljubljanska društvena godba. Posebna vabila se niso iadala.
— Knjižice „Slava Pre. dernu I" ie naročila Sotiike tiskarn« v Gorioi 15 izvoiov.
— Slov. pevsko društvo „Lipa" priredi v soboto, 14 okto hn, v gostilniških prostorih goap. Frana Poljšaka na Martinovi oe št. 32 svojo I vinsko trgatev. Pri trgatvi sodeluje tamburaški klub »Triglav«.
— Zabavni večer s koncertom I. hrvatskega društva v,KoloCf v L,obijani, katen bi se imel vršiti to nedeljo v areni »Narodnega doma«, se vrši drago nedeljo dne 22. oktobra Obširni spored sledi.
— Infanterijski polk št. 27 gra spomladi, kakor poroča »Tag^s-posta, iz Ljubljane v Gradio.
— Družba sv. Mohorja ima letos 83 572 članov, torej za 1026 manj nego lansko leto. Izmed posameznih škofij in krajev je na-predova'a ljubljanska šktfi.a sa 535 Članov, dočtm je la*antinska (itajer-sk?) nazadovala za 1277 članov. Le t s se razpošlje 501 ^32 knjig, in ph dobi prva ljub janska škofija. Vseh knjig ae je z l*tošafisfti vred dozdaj razposlalo 10 309 060
— Za „Sokolski dom" na Jesenicah je des ej nabrala gospa Marija Sohreveva, o kr. viš. poštarja soproga, 114 K SUva!
— Kletarski tečaji. Znano
je, da je kletarstvo na Kranjskem v primeru   z  drugimi,   bolj naprednimi, vinorodnimi deželami Še na jako nizki stopnji — ter da je nujno potrebno, da se naši vinogradniki z vso resnostjo poprimejo boljšega kletarjenja, ak čejo pridelavati dobro, okusno iu sta« I novitno vino in z istim s pridelki di dežel uspešno konkurirati. Kaj po: najlepše grozdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti  fine,   žlahtne   in stan-vinske  kapljice?   Istotako   je znanje umnega kletarstva neobhodno po: ebno za vinske   trgovce in  gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med prideij valcem in občinstvom in ki lahko iz najboljšega   vina   najslabše nared ako ž njim pravilno ne ravnajo. D.; ponudi interesentom   prilika, izobraziti se   teoretično  in  praktičuo v utrnem kletarstvu, priredi c. kr. vinarski zornik Bohuslav  S k a 1 i c k y  pri državni kleti v Novem mestu tekom prihodnjih zimskih mesecev več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli e teh tečajev udeležiti, mora se pismenim potom ali ustno zglasiti vsaj do novembra t. 1.  pri  c. kr. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker j vilo udeležencev za vsak tečaj orne. j priporoča se, da dotičniki  prošnje prej j ko mogoče vpošljejo. Vsak, kdor I i tečaj sprejet, bode pravočasno in sicer ! en teden pred priČetkom tečaja pisme-! nim potom obveščen.
— „Sokolu" v Idriji je po-i daril g. Albin  K e n d a , abs i
j rani re«Uc v I ;r ji, št'ri vtz ne let« nike  »L iubljanskege  Zvona« (1895 ? 1897., 1698. in 1899)    Za to drago-
Zopet vstaja v Turčiji.
Carigrad, 11. oktobra. Dočim ima turška vlada Čez glavo skrbi s Armenci, ki jih je treba povsod opazovati in preiskovati, ker imajo obširno razpredeno tajno zaroto in na resnih krajih skrito raistreljivo, začelo je nevarno vreti med takosva-nimi Druži v Siriji. Pripravlja se splošna vstaja, a doma sta le dva bataljona vojakov, ker je 13 bataljonov odšlo mirit vstaše v Džemen. Vali iz S rije je vsled tega brzojavil ▼ Carigrad po vojaško pomoč in turška vlada je aklicala pod orožje 13 rezervnih bataljonov, ki morajo takoj odriniti v Sirijo.
Resnica o nemirih v Moskvi.
Petrograd, 12 oktobra. Židovsko časopisje je zopet napravilo iz komarja slona. Uradno rusko poročilo navaja od začetka nemirov do danes vsak spopad in ime vsakega ranjenega. Iz tega poročila vidimo, da je bilo pač več spopadov, pri katerih je bilo kakih 15 oseb ranjenih, ubit pa ni bil ves čas nihče. Kakor že povedano, se uradno razglaša, da nemiri niso gospodarskega, temuč političnega značaja, ker hočejo imeti delavci volilno pravico v državno dumo. Namiri se najbrže poležejo, da ne bo treba proglašati obsednega stanja.
Nemci v Afriki.
B e r o 1 i n, 12 oktobra. Nemškemu državnemu zboru in kanceiarju knezu Biilcvvu je došla pismena pritožba, ki so jo podpisali vsi poglavarji kamerunskega prebivalstva. Pritožujejo se proti guberaatorjevemu vladnemu zistemu in o krutosti po-sameanih uradnikov. Zaman so bile take pritožbe leta in leta, dokler niso bili primorani, se vzd'gaiti proti zatiralcem. V pritožbi se zahteva, naj se gubernator Pattkamer takoj odpokliče. — Cele pritožbe nemški listi ne smejo priobčit', ker so navedene za nemško kulturo pregoro-stasne atvsri. Ustreglo se seveda utemeljeni pritožbi ne bo, S9j se gre le za — divjake.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 13. cktjbra.
— Nadvojvoda Josip Ferdinandi polkovnik pri pešpoiku štev. 27. v Ljubljani je premeščen v O lo mu e.
— Osebna vest. Za občinskega tdravnika v Bovcu je imenovan gosp. dr. Alojzij Kraigher iz Postojne.
— Vojna zaradi mleka in „Slovenec". SinklavŠki čuki si jo pri vojni zaradi mleka s svojim hinavek m postopanjem temeljito za-vozili. Mislili so, da bodo mogli ljubljansko prebivalstvo imeti za norca, obenem pa sa prikupiti kmetskemu ljudstvu. Zato bo mestno prebivalstvo
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Drugi del. (Dalje.)
Jari se ni čudil, ko je izvedel, da je prišla njegova žena v Čedad, ali ostrmel je, ko mu je povedal menih, da je prišla semkaj in da Bta-nuje v samostanu tudi gospa Juta pl. Marohland, kateri se je imel zahvaliti, da so ga razbojniki vlekli na svoj grad in da je bil več ur v največji smrtni nevarnosti. Š sle ko mu je menih povedal, da se v Čedadu pripravljajo posebne slavnosti, je razumel, zakaj je njegova soproga prišla v Čedad in zakaj je semkaj prišla tudi gospa Juta. Ipraševati pa meniha ni hotel dalje, boječ se, da bi se morda izdal.
Hasan je imel drugo skrb. Ni mu bilo všeč, da je hotel menih spraviti Zulejko v drugo celico. Ali ko je hotel svoje skrbi raioieti de vinskemu vladarju, ga ta ni maral poslušati, nego je naročil menihu, naj gre poklioat moža, ki je spremljal devinako vladarico v Čedad. Menih se je pač nekaj uatavljal, Češ, de ponosi ne sme motiti gospode v spanju, toda Juri je nastopil tako odločno, da
farbali, kmetsko prebivalstvo pa huj-skali — naposled pa eo obsedeli med dvema stoloma. Tako mestni kakor kmetski ljudje so spoznali in ispre-videli zavratnost in grdobijo »Slo-venČevc« in zdaj ae obrača vse nevolja proti »Sloveneu« in proti klerikalcem. Nim tudi najhujši nasprotniki priznavajo, ds smo se odkrito in možato postavili zoper podrelenje. »Slovenec« pa je vse goljufal, mestjane in kmete, zapeljal je kmete v bojkot, a ko je prišla ura, da bi besedam morala slediti dejanja, ko je bilo treba prevseti jamstvo za kakih 100000 K za ustanovitev zadruge, sedaj so klerikalei pustili kmete na oedilu. Pitali so kmete c besedami in s obljubami, a ko je bilo treba pOBeČi v žep in zapeljanim kmetom omogočiti, da vztrajajo v boju, tedaj so se klerikalei poskrili in sami ubili vso akcijo za podraženje mleka. Zdaj bi seveđa riđi odvrnili od sebe splošno nevoljo, zdaj iičejo, koga bi mogli napraviti za »fitiadenboska« in komu bi mogli natovoriti odgovornost za ponesrečeno vojno. Id ker imajo ti blagoslovljenei kosmato vest in jim je dobro vsako sredstvo, ao poskusili zvrniti vso odgovornost na kmetijsko družbo in na ravnatelja Pire a. »Slovenec« je sinoči priobčil članek, ki je tako velika lumparija, tako skoainskoz zlagan, da se ne moremo omejiti na kratek cdgovor, marveč moramo temu članku posvetiti nekaj več besedi. Zaradi pomanjkanja prostora storimo to jutri.
— Socijalni demokratje
prirede v nedeljo shod za splošno in enako volilno pr&vioo in potem sprevod po mestu. »Slovenec« je priskočil socjalnim demokratom na pomoč, s tem, da vabi klerikalce na ta shod. Shoda in sprevoda se bodo torej skupno udeležili socijalni demokratje in klerikalci — če bo ne bodo prej sprli. Cuje se namreč, da bodo klerikalci poskusili dati shodu klerikalen značaj, s čimur pa zopet Booijalni demokratje najbrže ne bodo zadovoljni.
— Duhovska nevednost* V Trstu izhaja neki list, ki je klerikalen, da kar svili Ta cunja se tako grozno vn^ma za škofa Ndgla, da napolnuje skoraj vse svoje kolone s samimi slavospevi krščanemu judu in slovanožreu in da je misliti, da je list pravi škofov organ, katerega pišejo najbližji škofovi pod repniki slovanskega pokolenja. O teh blagoslovljenih dopisovalcih bi človek menil, da poznajo vsaj svojo oerkveno organizacijo in »zvezo«, pa tudi tega ne vedo. V nekrologu po pokojnem nadškofu Jordanu našteva škofije, katere obsega goriška nadškoflja in pravi doslovno: ». . . . ilirske provincije, ki obsega gor sto, tržaško-ko-prsko, poreško-puljsko in kršk- škofijo.« Kje pa je ljubljanska? AH se sramujejo ljubljanskega Toneta, ki se
s d je menih hitro vdal. Za menihom je poslal Juri tudi Hasana iz sobe in je ostal v tesni celici sam z Zule.ko.
Poznal je doslej ui in ogledoval jo je zdaj z veliko radovednostjo. Čudil se je, da pred njegovimi ostrimi pogledi ni povesila oči, nego mu zrla nekako divje v obraz, kakor bi tudi njega smatrala za svojega sovražnika. Jurju se je zdelo, da je Zulejka vsa zbegana in obšlo ga je iskreno usmiljenje s tem temnopoltim otrokom južnih dežela.
»Zulejka,« ji je rekel ljubeznivo, »treba je, da zapustiš to celico; menih se hhko vrne vsak Čas in bolje bo, da te več ne najde tu «
Zulejka je nemudoma vstala, zahvalila se je Jurju se njegovo opo-zorjenje samo s kratkim nagnenjem svoje glave in potem stopila k vratom. A Juri jo je ustavil. Zdelo se mu je, da je ne sme kar tako odpraviti is celice.
»Zulejka, kaj naj storim sate in za Hasana,« jo je vprašal dobrohotno in ji položil roko na ramo.
»Za naju ni treba ničesar storiti!« js tiho odgovorila Zulejka. »Kadar pride prave ure, v same Hasan telesni kij in me ubije sli pa vzame svoj noš in mi gm sebode v srse.«
je sadnje čase tako proalul? Ni čuda, de jo klerikalei in njih »žegnani« voditelji safurajo s konaumi in dragimi oiganisaeijami, ki so posvetne zadeve, saj ie evoje laatne organizacije te male nadškofije ne poznajo!
— Zoper izid dopolnilna državnozborske volitve na Koroškem se bodo Slovenoi pritožili, ker so Nemei s denarjem kupovali glaaove, črtali slovenske volilee is volilnih imenikov in uganjali rasne druge nasilnosti. Ako se pritožbi ugodi, se sna prej kot ne zgoditi, da bo še to malo Seifritzeve slave izpuhtelo!
— 9fia zadoščenje, Konci-pist Bauer in inženir Daj mer sta od okrajnega glavarstva v Velikovcu prestavljena prvi v Š pital, drugi pa v Celovec Vzrok temu prestavljenju je očitanje slovenskih listov, da je sprejel Seifritz svojo kandidaturo vsled višjega ukazi. Imenovana uradnika sta pa le takozvana »bu\ idenbook-a«, prave provzročitelje Seifrizeve kandidature je treba iskati nekoliko višje, morda pri kakem okrajnem glavarju.
— Nemška duhovitost. Po drŽavnozborski volitvi na Koroškem amo dobili iz Celovca naslednjo brzo javko (št. 1354 dto. 10 t. m): »Mi pa fcotzamo vas v Kenntniss, da je klerikalni kandidat Grafenauer, za ktera je vas freisinig blati noter ti o-tov an verdamini niederlog erlai-dov. Verstaidigejte Dr. B.^jca v Clovou. Windisoharji v londeshaupt-stodti.« Globoko se klanjam} temu izrazu nemške omike in nemške duhovitosti. Narod, čigar voditelji se odlikujejo s takimi duševnimi svoj-stvi, kakor se zrcalijo v taj brzojavki, zasluži res imenovanje »Bdel-volkft.
— Izredni   občni zbor „Dramatičnoga   društva" se
vrši — kakor že nainanjeno — jutri, v soboto ob pol 9. uri zvečer v »Narodnem domu«. Na dnevnem red't so: Poročila odbora in volitev dveh odbornikov Ž Mi ti je, da se obč. zbora vdeleže vsi Člani društva pol-noštevilno!
— Ljubljanski , Sokol" ima danes teden 20 t m. ob osmi ufi zvečer v »Nar. domu« iaredni občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Volitev staroste, načelnika in še stih odbornikov; 2 slučajnosti.
— Razbite sipe. Sioči okolo 7. ure je v okno kazinske gosi in* priletel kamen in prebil šipo. Kdo je kamen vrgel, se ne ve. V bližini ni bilo nikogar, pač pa j t v »Zvezdi« sedel neki mož, ki je videl bežati dva dečaka, stara kakih 12 ali 13 let. Ponoči je bila v realki ubita ena šipa, & tudi tu ni znan storilec. Ker zdaj ni prav nobenega povoda za kake demonstracije, je to al navadno pobalinstvo — ali pa je kdo mislil, da je potrebno pokazati novemu de želnemu predsedniku koj ob prihodu
»Zakaj naj te ubije?« se je čudil
Juri.
»Ker želim umreti.« Zulejka je to izrekla s tako resndbo, da Juri ni dvomil o resničnosti njenih besed.
»Tako si Še mlada — in hočeš umreti. Zakaj ?«
Trepetajo je stala Zulejka nekaj trenotkov pred Jurjem, potem pa se je naenkrat vrgla pred njim na kolena.
»Ah, milostljivi gospod, ne vprašuj me, zakaj si želim smrti,« je ibtela in proseče vzdigala k njemu sklenjeni roki. »Lej, ti, mogočni vladar, mi nisi rekel: ,spravi se izpred mojih oči, sužnja,1 ti si govoril s menoj prijazno in me ne zaničuješ in se ne odvračaš od mene b studom. A vse to bi se zgodilo, še bi ti povedala, sskaj hočem umreti.«
Globoko eopeč vsled notranje razburjenosti je nadaljevala Zulejka:
»Umreti hočem, zdaj ko eem srečna, kakor še nikdar v avojem življenja, zdaj, ko sem smele pogledati v tvoje obličje in se dotakniti avojih rok; ker sem doživele oni tre-notek, o katerem sem toliko sanjala, e nisem nikdar opale, da ga ulskam, ker sovreiim Rajmonda in ne morem ljubiti Hasana, ker sem jas hči Mohamedove, ti pe sin Jezusov, ker si
ti bel, jaz pa hči znbskega očeta in zamorske matere, ker sem jaz sužnja, ti pa mogočni vladar devinski «
Zulejka se je nagnila k Jurju in mu poljubila roko.
»Molči, Zu'ejka, molči« ji je tiho rekel Juri in ji pogladil lase. »Ali ne čuješ korakov na hodniku?« A i pri teh besedah se je Jari tako prijazno nasmehni), da je Zulejka zažarela sreče in mu novic vroče in strastno poljubila roko.
Hasan je zdaj pripeljal v sobo Nikolaja Rogonjo. V trenotku. ko so se odprla vrata, je Juri na hodniku zagledal meniha Dominika, in novic ga je prešinila slutnja, da utegne ta mož igrati v njegove n življenju še veliko vlogo. A zdaj ni bilo časa premišljati o tem.
Rogonja je Jurju povedal, da je na potu v Oglej naletel na mnogo plemičev in plemkinj, ki so bili namenjeni v Čedad, in ker je želela devinska vladarisa se udeležiti če dadakih slavnosti in zlasti ker bo šle na slavnosti tudi njene sorodnice, se je Rogonje vdal.
Juri je bil sadovoljen s temi pojasnili.
»Povedati ti moram,« je rekel Rogonji, »de sem bil v skrbeh. Skli-
cal sem namreč različne velikaše il Furlanske in iz Goriške semkaj v Čedad s posebnim namenom. T« ja namena idaj še ne sme nobeden izmed njih iavedeti. Ali dozdeva se mi, da at m bil mogoče iadan, ali p» so moji nasprotniki prišli na siei Prosim te, glej da prideš v dotiko i menihem Djminikom. Izvedi, čemu se mudi tu čemu je prišel Btinkaj papežsv legat. Zime je to velike val nosti. Jutri imam posla s svojimi sorodniki, pojutrišnjem bodo tu velita slavnosti, tretji dan pa razvijem novo zastavo in pozovem vse plemstvo, da se zbere okrog nje. Ali najprej mi poizvedi, kaj išče tu Dominik.«
Rogonja je molč* prikimal, d« izpolni dobljeno naročilo.
»In zdaj pojdimo k počitku H** san ostane pri meni. To dekle, Zulejko, pa pelji k moji ženi in reoi ji, naj jo sprejme med svoje spremljevalke. A pasi, da je ne vidi Raj* mondo «
Kmalu potem sta legla Juri is Hasan k počitku. Suženj je imel mirno srce in mirno vest ter je kmalu zaspal, med tem ko se je njegov gospodar moral dolgo časa nemi"10 premetavati po svojem ležišču, preino ga je objel spanec. (p*ije prin (
)00 darilo isreka redoljubnemu da-ovateiju odbor idrijskega »Sokola« ajiskrenejfio zahvalo a željo, naj bi u sledili de drugi rodoljubi sosebno e4»j, ko namerava idrijski »Sikol« -i snajočem se odseku v Ž reh BUnovt« knjižnico.
„Delavsko bralno dru« lfOfC V Idriji priredi veselio v edeijo, dne 2*2 vinotoka t. 1. v pi-srni »Pri črnem orlu«. Začetak ob uri svečer. Vstopnina za Člane $ v, sa nečlane 40 v.
—  Gasilno   društvo na obračevi je minolo nedeljo pri edilo pr&v lepo uspelo veselion, h oji so dršii tudi vrli gisilci iz Ž rov n Urijo- Veselice se je udeležil tudi drijski »Sokol«  ki je ta dan napra il pešizlet na D bračsvo. Zbralo se e mnogo ljudstva tako  iz domače asi, kakor iz sosednih, da so bili podnji in gornji prostori gostilne g. taiiča  do  zadnjega   prostora zase-eni. Zabava je bila izborna. Ob ne-truinem  sviranju  vaške godbe je iio   plesišče   vedno   polno, brhka kmetska    dekleta    so raapečavala srečke,  ki so marsikomu naklonile ep dobitek, šiljiva  pošta pa je za avo še povećavala.   Lep se je raz-egaio petje idrijskih Sokolov. Manj-alo ni tudi kariandolov in konfetija. ■i dolgo ni bilo na Dobračevi tako ivahne veselice, ki je imela tudi lep motni uspeh.   Med  veselico so se brali v rodoljubni kmetski hiU »pri mČnu« mladeniči žirovske doline z idrijskimi  Sjkoli   Tu  je načelnik »Sokola« br. Novak v poldrugournem govoru pojasnil postanek in zgodovino sokolstva,  njegovo  nalogo in cilj.   Kuncem govora je mladeničem priporočal,  naj  se  osnuje kot pred P? prava za ustanovitev samostojnega sokolskega društva za ž rovsko dolino odsek idrijskega »S kola« v Ži-reh, kojeg* poslovni red prečti, ker manjka v Ž rth  vad t 1 a zmožnega voditi sokolsko društvo.   V kratkem se vrši zopet po37etov&nje glede odo britve poslovnik«. D i se skoro izpolni goreča želja vrlo rodoljubnim mlac e ničem zavedne žirovske doline, vstopiti v sokolske vrste, v ko ime: Na zdar!
— Bukovo deblo ga je zmečkalo. 3. t. m. je smečkaio debelo bukovo deblo delavca Matevža Tihi* v gozdu Bregu v Dolini pri Bfdo.  T hel je krnaiu nato umrl.
— Nesreča- V kočevskih go zdih si je včeraj zlomil levo nego delavec Ivan Šiitar. Hiteli so ga oddati v deželno bolnišnico, kamor pa ni hotel iti, ampak ga je moral brat spremiti domov.
— Nasilnika« Hrvatska de lavca J ari) Nks ć in Jaštob Pernul ste prišla v čakalnico na kolodvoru v H-u§ici na Gorenjskem in začela onli vpiti in raz«raj&ti ter razbijati. Čuvaj Valentin Noč ju je posvaril in jima obljubil, da ju ven vrže, če ne dasta miru. To ju je pa še bolj razjarilo. Zgrabila sta Noča in ga po iteoo osuvala in bi ga bila najbrž do Emrti pretepla, da niso prišli Noču trije železniški delavci na polneč. Nasiinika je orožništvo areto-valo in oddalo v zapor.
— Volitev za št« lenarski okrajni zastop na Štajerskem se vrše 16 , 18. in 19. oktobra. Ta ozrajni zastop je bil doslej v^č nego 20 let v slovenskih rokah, ki bo d kai Btoriie za pevziigo svojega okraja. L?narŠkem in trcj*škim nem-škutsrlena pa ta okrajni zastop zelo diši in trudijo se že, da ga dobe v svojo pe«t, da bi potem svojim nemškim ciljem stregli. DMžcoat vseh slovenskih volilcev imenovanega okraja je, da pridejo drug teden vsi na volišče in preprečijo nemški naskok na ta slovenski okrajni zastop.
— Podporno društvo za slovenske visokosolce v Pragi je izdalo četrto letno poro Čilo o svojem delovanju. It tega poročila posnemamo, da se je društveno imetje zvišalo za 471 K 23 v, letni dohodki za 627 K 38 v. Tudi dohodki bo se zvišali v zadnjem letu, in sicer za 525 K 50 v. Vsi dru štveni d hodki so znašali 4598 K 28 v (v tem je vštet ostanek minulega leta v znesku 1794 K 93 v) izdatki pa 2332 K 12 v, tako da ima društvo 30 septembra 1905 premoženja 2266 K IG v V preteklem letu Be je dovolilo 123 prosilcem v goto vini 1155 K 80 v in 1783 obedov v vrednosti 944 K 36 v. Kakor vidimo, se je društveno stanje, kar se tiče prispevkov, nekoliko zboljšalo, na drugi strani je pa število potrebnih podpiraneev tudi večje. Ker je v Pragi če mnogo slovenskih visoko-šoleev, ki se morajo boriti za svoj obstanek, apeliramo na slovenske dobrotnike, naj priskočijo s primernimi darovi na pomoč našim visoko-Šolcem.
— Ubegli poštni sel v zaporu. Kakor smo že poročali, je bil dne 4 t. m. aretovan neki dozdevni Ivan Zupan, ki je v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah skrivoma položil Qft stol delavske bukvice, glaseče ae
na ime Marila Zore. Pri njem ae ie dobilo čez 60 K denarja, nekaj zastavnih listkov in plačilni nalog davčnega urada v Ltiji. Ker je bila cela zadeva temna, ae je oddal tukajšnjemu deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Dognalo ae je, da je navedeneo dne 2 t. m. ubegli 551etni oženjeni poštni ael iz Vač. Mislil je iti v Trst, a usoda mu je pot pre prečila. Sedaj je pa proti Zupanu vložena še neka ovadba zaradi poneverbe in moral bode preje malo sedeti, prt d ao se bode voail po Adri-janskem morju.
— Tržni organi so danes konfiskovali 40 litrov mleka, ki je imelo samo od l1/* do 2 odstotka maščobe. Oivselo 83 je tudi več po sod za mleko in livov, ki bo bili skrajno nesnažni. Da nekatere mlekarics (mogoče so t j služkinj s) mleko res mešajo, se razvidi iz tega, da začno ta koj zakrivati mleko, ko vidijo, da tržni organ mleko meri. Ženske, ki imajo pošteno mleko, se ne zmenijo za nikogar in dajo mleko z veseljem preiskati.
— Ustrelila se je včeraj po poldne v svojem stanovanju v Rebri št. 15 23 etna izučena kontoristinja Caoilija Pračkova. Zadela se je v srca in je bila takoj mrtva. Njeno truplo so prepeljali v mrtvaŠnioo k S v. Krištofu. Vzrok samomoru je baje, ker nearečnica ni mogla dobiti nikjer primerne službe.
— Tatvina. Sooči med 5 in 6 uro sta bila trgovcu Gottfriedu Gotilu iz izložbenega okna na S;a rem trgu št 20 ukradena dva baržu-nasla telovnika, vredna 10 K. Prvi je bil zelen, drugi pa moder. Sumljiv je neki okoli 20 let star, nepoznan človek.
— Vlak bi bil včeraj kmalu
povozil na železniškem mostu čez Gruberjev prekop služkinjo Uršulo H Trma novo. Ko je pa pretečo nevarnost opazila Čuvajeva žena Ana Plat narjeva, je dala znamenje, da je stro jevodja vlak ustavil. Po tem mostu je sploh prepovedano hoditi
— Ogoljufal je drvarja Andr. Kocmurja njegov tovariš I. D za 9 K 40 vin. na ta način, da je šel k stranki, pri ksteri sta žagala drva, ves denar sam prevzel, pot^m pa izginil.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 34 Slovencev in Hrvatov. Ta dan se je tudi skozi L ubijano peljalo z Reke s posebnim vlakom v Aiperiko 450 Hrvatov
— Prvo zagrebačko tam« bura&ko društvo priredi jutri, v sobote, in v nedeljo svečer v prostorih Perlesove restavracije koncert. Za-četdk ob polu 8 uri. Vstopnina prosta
— Jugoslovanske novice. »Hrvatsko Prave« na delu za slovensko -h rvatBko bratstvo G *s :o čisto ttrauke prava je popol noraa iz sebe, odkar amo se mi od krito postavili na stran naprednih hrvatsk.h elementov, in ne preteče skoro dne, da bi ne omenilo z veliko liubeznivostjo v svojih predalih na šega lista. Včeraj smo že omenili, da pretaka »Hrvatsko Prave« gorke solze, ker se je baje razmerje med Hrvati in Slovenci ohladilo. Temu je po njegovem mnenju največ kriv »Slovenski Narod«, »^oji u Bvoioj zasu kanosti misli, da sa svi Hrvati, osim nekol.'oine zeleniš*, koji ae kupe oko »Pokreta«, sami bogomoljoi, da ne majo srn s a za cisakav napredak.« Zaradi tega sa je baje jel n&š list lask&ti — brbom, misleč, da so to taki revolcc onarc5, ki bi obesil', sko b mogli, vsakega popa na prvo drevo. Srbi so seveda tega veseli, ker ne mislijo na drog-1, nego da Hrvate osamilo in jim pok ver jo pozicije, kjerkoli morejo. Da bi Siovenae tembolj odtegnili od Hrvatov in jih pritegnili nase, so jeli v Belgradu pridno kupovati slovenske, ali kakor jih »Hrvatsko Prave« nazivlja, »šokačke, z latinico pisane knjige« — Tako aares »zasukano« in naravrost prifrkneno piše »Hrvatsko Pravo« in pot:m ši zahteva od resnih in dostojnih ljudi, da se ga uvažuje in smatra resnim! To je politika, giede katere bi bil umesten izrek mistra Jana Hu-s: »Sineta simplicitas!«
— K o š u t - S ah 6 n er er j e v i kompanjoni smo mi, piavi včerajšnje »Hrvatsko Pravo«, ker ne obsojamo reške resolucije tako, kakor bi želeli hrvatski čisti in njihovi prijatelji, slovenski klerikalci, in kakor to ukazujejo visoki krogi na Dunaju. Izvrstno, prav dobro! Vprašamo samo čestito »Pravo«, koliko je dobilo lato, da sumniči poštene ljudi? Ali igrajo morda pri njem sedaj kako vlogo Argusove — dunajske krone?
— Protest dalmatinskih dijakov proti »Hrv. Pravu«. »Hrvatsko Pravo« je i ozirom na reško resolucijo nesramno napadlo dalmatinske politike. Dalmatinski vse učiliščniki ao oziraje ae na ta napad sklenili tole resolucijo: »Podpisani hrvatski akademiki is Dalmacije, pristaši napredne in pravaške misli, najodločneje protestu jemo proti sramot-
nemu napadu »Hrvatskega Prava« na reško resoluoijo, ki odgovarja čustvom vse Dalmaoije, slasti pa protestujemo proti napadom na poitenje in rodoljubi« dalmatinsko-hrvatskih narodnih predstavnikov.«
*   * *
— Kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev, ki bi se imel vršiti, kakor se nam je poročalo is B Ograda, tekom tega meseca, se je odložil na poznejši čas »Beogradske novine« p šejo, da bo kongres najbrže čele sklican prihodnjo spomlad. — Po načem mnenju bi bilo lo aelo neugodno, ker je sa vsako spomlad že določen kongres slovanskih časnikarjev; kdor od Slovencev bi se uieltžil enega kongreaa, ta bi se gotovo ne mogel obenem tudi drugega, sato menimo, da bi bilo pametno, ako bi se jugoslovanski kongres ne sklical na spomlad!
— Požrtvovalen srbski rodoljub Trgovec v Belgradu g. Luka Gjelović je sporočil akade-mičnemu senatu srbikega vseučilišča, da bo vsako leto daroval vseuči lišču 2000 dinarov, katera vsota se naj porabi za tehniško fakulteto. — Tj je plemenit rodoljub! Kje se najde med namiSlovenoi bogataš, da ne rečemo trgovec, ki bi toliko daroval na primer za ustanovitev slovenskega vseučilišča?!
— Klub »Slovenski jug«. Te dni so imeli radikalni vseučilišč niki v Bdlgradu zborovanje, na katerem so sklenili osnovati na vseučilišču svoj klub, ki bo nosil ime »o'ovenski Jug«. Ta klub bo zastopal iata načela, kakor že obstoječi list »Slovenski Jug«: bratstvo in edinstvo vseh Jd£OBlov*nov.
— Velike vojaške vaje na Srbskem so se včeraj pričele pri Ćupriji pod poveljstvom polkovnika generalnega štaba Mišina med šu-madijsko in timočko divizho. Na vajah je okoli 25 000 mož. Ktkor smo že poročali, se vaj udeleži tud. kralj Peter in kraljev č Gjorgie.
— Slovenci v Ameriki. — Vlak je povozil v I winu Slo-venoa Andreja Bendižovca, ki je bil doma iz Čabrovče v Poljanski dolini. — V rudniku je ubilo v Suony S deju (Utah) 23 etnega Jos Zajoa, doma iz Velike L ;-ke pri Višnji gori. _
* Najnovejše  novice. —
Punt nakrižarki»Pantber« se je izkazal povsem Umišljenega. Mornarska sekoija je nannreč dobila uradno poročilo »Pcntherjevega« poveljnika. Na celi stvari ni druzega res, kakor da je neki podčastnik iz 8tr»hu pred kaznijo pobegnil.
— Dva parnika »ta trčila skupaj blizu Port Suda, in sicer je trčil Llcviov parnik »Afrika« ob angleški paraik »G)entoer«. Oba p»rnika ata precej hudo poškodovana, vendar sta prispela v pr.sta-nišČe.
— Otroško gledališče ustanovi na Dunaju pisatelj Weiss ter nr u je namestništvo že podelilo tozadevno koncesijo.
— Bacila hrbtenične bo
1 e a n i je baje našel zdravnik dr. Geersvold. Seveda 8 tem še m najdeno zdravilo proti jetiki hrtt*-ničnega mozga.
— Kolera   na Ogrskem.
V Maku je umrl graščinski oskrbnik za sumljivimi znaki ter je zdravnik izjavil, da je bila kolera.
— Na princa Ludvika Windischgratza je baje na lovu njegov spremljevalec, sin sna nega poljskfga slikarja Matej k a, petkrat streljal iz revolverja, ne da bi ga bil zadel.
— Roparska romantika na Ogrskem. V Tinkovaru pri Temešvaru so okrinkani roparji napadli ponoči hišo trgovca Kafke, g% umorili v postelji, izropali trgovino in blagajno, naložili rop na vozove ter v diru odpeljali. Siari sluga, ki je opazoval dogodek iz nekega skrivališča, je vsled strahu onemel.
— Največji nemški vojak je letos za telesno stotnijo asen-tirani novineo J >». Sjhippera. M ade nič meri 2 m 39 cm.
— Japonska se oboro-ž u j e. Japonska vlada je naroč.la pri tvrdki Krupp v Kssenu topov in streljiva za ladje v zneaku za 30 milijonov mark.
— Veliko pone varjenje.
V Pitsburgu je pismonoša Adama poneveril 100000 dolarjev |»/a milijona kron) ter pobegnil.
* 16.000 kazni v/ enem letu. O nemški armadi ae čuje mnogokrat silno veliko laskavih in častnih priznanj, da bi človek mislil, da je ni armade na sveta tako popolne, kot je nemška. Kakšna korupcija pa v resnici vlada med nemškimi vojaki, se ras vid i iz dejstva, da je bilo pred nemškim vojaškim sodiščem v enem letu obsojenih eelih 16000 vojakov. V zadnjih treh letih je ušlo ispod sastave nič manj nego 7419 sapriselenih vojakovi   So is
imeli varoka dovolj, da jim je prišlo kaj takega na misel!
* Vsak mora postati slavan. Rasni neprisnani talenti ao ae dozdaj saatonj tvegali sa vencem alave. Mnogo jih je legi? v grob in niso dočakali, kar so tako dolgo in vstrajno pričakovali. Zdaj je napočil povsem drug čas. V Parizu so ustanovili poseben francosko - angleiki urad sa pisatelje, pesnike in umetnike vsake stroke, katerim se zajamči, da ae v najkrajšem času dvignejo na prestol avetovne slave, samo potrebno takso morajo plačati. Ker se bo gotovo mnogo nepriznanih pisateljev in pesnikov poskušalo na ta način ovekovečiti, se sna še zgoditi, da bo lavorik še zmanjkalo za premnoge slavne glave
• Niti on ne vel V B lbau je posečai španski kralj A fonzo tamoš nji veseljaški klub vsak dan. Pred nekaj dnevi so ga vprašali Člani kluba, da bi radi, da bi imela jahta, ki se ravno grad', ime bodoče Španske kraljioe, zato naj jim pove to ime, ker oni tega ne vedo. Kralj Aifonzo se je pa posmejal in dejal: »Tega tudi jaz ne vem!«
* Nenavaden oglas. V »T.-
m su* je izšel 7 t m sledeči oglas: »Naj bo že kakršnokoli, toda dobro plačano službo išče popolnoma nesposoben tepec Ni ga mogoče za nobeno reč uporabiti niti na sooijal-nem niti na duševnem polju. Sploh se ni ničesar učil, razen tega mu smrdi vsako delo, a skozinskoz je nezanesljiv. Ljubeznive ponudbe spre jftma . . .«. K r so Angleži večkrat precej posebni ljudje, sme inse-rent upati, da se mu ushši njegova prošnja.
• Največje  cigare, kar so
jih kdaj zgotovili, so došle iz Havane v London. Vsaka smodka je dolga 16 in pol palca in ima 6 palcev obsega. Vsaka tehka četrt funta in je treba plačati od nje 1 K 80 v carine. 1000 komadov stane 24.000 K. Vprašanje je, če bo te smodke tudi kdo mogel kaditi?
Književnost
— Pregledni izpisek iz navod la h Kartograf ičnim osnovam. Sestavil prof Jos Kožuh. Z*ioži?a »Z?ft£oa trgovina« v C?lju G^na 20 vjh., po pošti 23 vin. B-ošur,ca obsega nastopne deie: S;c-pmjika Iestvie* za zemeljski kvadrant, S imson Fi»nisteedova osnov*. Bonneova osnova, M^rkator|eva osnova, S;cž6eva oslova, H^molo-gr> fi vn* csnova.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Janez Koš n jek, tovarniški delavec na Javornikn, je neko popoldne v tovarni proti Janeza Žvabu vrgel svojo sekiro iz jeze, ker ga je ta v šali malo polil z vodo. Sekira ga je zadela pod zunanjim desnim gležnjem ter mu prizadjala težko okvaro. Košnjek je bil obsojen na Štiri mesece težke ječe.
France Vidic, bajtar na Gr mačah, si je prisvojil na poŠti v Moravčah bankovec za 100 K, katerega je pozabivši pustila na mizi Terezija Majdič iz Spod. Tufštajna. Vsled njene ovadbe na orožniški postaji je spočetka Vidic dejanje trdovratno tajil orožni-Škemu postajevodji, naposled pa se je vdal in izročil bankovec. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe
Matevž Marinka, posestnice sin iz Vnanjih Goric, je domov idočega železniškega delavca Antona GabrovŠka, ki mu je želel „dober večer44, udaril z ročico po glavi, nakar je nekoliko vinjen GabrovŠek stekel v TomaževČevo klet, kamor mu je sledil obdolženec z drugimi fanti. Ko je pa GabrovŠek planil iz kleti na prosto, ga je nekdo zagrabil, Marinko ga je pa začel zopet z ročico obdelavati po glavi in po levi roki ter mu zlomil levo podlehtnico. Obsojen je bil na 2 meseca ječe.
Karel K lesni k, zidarski pomočnik v slapah, je v Kuharjevi gostilni pri D. M. v Polju delavca Janeza Žulavca sunil z nožem v leve podlehti in v desno roko iz jeze, ker je preje okvarjenec v prepiru obdolženčevemu bratu Daniclu Klešn ku priložil zauš nico. Karel KleŠnik je bil obsojen na 3 mesece ječe.
Fantje: Janez Podrekar, Jožef in Janez Štirn, Anton Dobrin in Valentin Ahačič so bili jezni na 16 let staro tovarniško delavko Marijo Vevar, ker je nekaj o njih govorila. Dogovorili so se, da se bodo zato maščevali nad njo, ako pride k Rozaliji Košnik na ples. In res se jim je kmalu ponudila zato prilika. Komaj je Vevar prišla h Košnikovi plesat, so jo prijeli in vrgli na posteljo ter namazali z voščilom za čevlje po spodnjem delu Života z malo krtačico. Za ta junaški čin bosta sedela Jože in Janez Štirn 6 tednov, drugi trije obdolženci pa vsak 1 mesec. Torej le ne punc mazati z „biksom"!
Telefonska in brzojavna
poročila.
Dunaj 13. oktobra. Državni zbor se zopet otvori 27. novembra.
Dunaj 13 oktobra. Veleč tiči-jozni „Fremdenblatt" poroča, da sastavi novo ogrsko ministrstvo Fejervary. Glavna točka Fejer-varyje?ega programa bo volilna reforma, vendar je Kristoffyjev načrt znatno modificiran. V programu bo rečeno, da "lede ar-madnega jezika je izključeno vsako pogajanje. Naloga Fejer-varyjeva je, ustanoviti v parlamentu novo večino, ki naj mu pomaga uresničiti njegov program Fejer-vary se trudi, da pridobi za mesto finančnega ministra zopet Lule a c s a.
Dunaj 13. oktobra. Fejer-vary bo danes popoldne sprejet v posebni avdijenci pri cesarju.
Budimpešta 13 oktobra. Princ Koburg je upraviteljstvu njegovih rudnikov in posestev ukazal, da ne smejo plačati davkov.
Praga 13 oktobra. Nemška ljudska stranka kandiduje v državni zbor za mestni okraj Heb mesto umrlega dr. Bareutherja deželnega poslanca Reinigerja.
Praga 13. oktobra. Ob koncu današnje seje deželnega zbora je nastal velik vihar, ker je dež. maršal postavil na dnevni rei prihodnje seje predlog nemškega poslanca Bachmana, naj sa dež. odbor razdeli v češki in v nemški oddelek, in predlog dr. H ero Ida o premembi dež reda. Nemci so kričali, da se jih hoče varati, češ, Bachmanov predlog bo odklonjen, Heroldov pa sprejet. Tudi ko je Bachmna izjavil, da pride njegov pred og na njegovo lastno željo na dnevni red, se je škandal nadaljeval.
Budapešta 13 oktobra. V opozicijskih krog h so uverjeni, da se državni zbor v najkrajšem času razpusti
Budimpešta 13. oktobra. Madjarski vseučiliščniki so izdali oklic na Češke in na poljske visokosolce, naj se združeno ž njimi bore proti Dunaju za neodvisnost svojih narodov.
Petrograd 13 oktobra. Rektor moskovske univerze knez Trubeckoj se je na konferenci z naučnim ministrom, ko mu je poročal o izgredih na moskovskem vseučilišču tako razburil, da se mu je kri vlila v možgane in je umrl.
Berolin 13. oktobra. Zvezni svet je nujno sklican na ponedeljek na sejo Vlada pripravlja važno izjavo z ozirom na Dal-cassejeva razkritja.
London 13. oktobra. Vstaja v Koreji se je razširila na štiri pokrajine.
London 13. oktobra. Norveški parlament je pričel včeraj novo zasedanje. Za predsednika je izvoljen Thorne.
Zavarovalne vesti.
vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaji.
I., \Vi|>|»liii^t»r«.f ra^«.i" &t. 30.
VIII. četrtletju 1905 je bilo vloženih 41iJ7 zavarovalnih ponudb z zavarovalno vsoto okroglo K 4,926.000-—, izmed katerih j e bilo izdanih 8847 polic za zavarovalno vsoto K 4,268.000 —.
Od začetka leta je bilo 1*2923 zavarovalnih ponudb z glavnico K 15,100.000 v pretres vzeto. Polic je bilo od 1. januvarja t. 1. čez K 12,772.000 — izdanih.
V III. četrtletju zapadle zavarovalne premije in pristojbine, kakor tudi kapitalne obresti znašale so okroglo K 1 ,¥74.000. — Zapadla plačila pa K 454.000.
Od 1. jan. t L bilo je na premijah, pristoj-bmskih in obrestnih dohodkih K3,874.000—, na zapadlih izplačilih K 1.824.000 — zabeleženo. Od obstoja zavoda se je u plačalo K 67,906.000—. 3277
Police Jan asa" so po triletnem ob* stanku nezapadne, po petletnem obstanku neizpodbitne. Po petletnem obstanku izplača zavod tudi za slučaj samoumora, dvoboja ali pijanstva. Nudi tudi brezplačno vojno zavarovanje, in plača zapadlo zavar. vsoto takoj, to je brez odloga in brez provizije.
Nadaljua pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema
Filijalka „Januss" zs Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu i Januthof.
Bonna poročila.
„Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kani dna. borit 12 oktobra 1906.
Salošbeml papirji.	Denar	Blago
i*/, majeva renta.....	10O40	10O60
4° 0 »rebrna renta .  .   .   . .	100-25	100-45
4° 0 svstr. kronska renta    . .	100-ftO	100-70
VI.    m   alata       ,      . .	11940	119*60
4° , ogrska kronska B   .  . .	96 05	96-85
4°/0     »   »lata      „   .   . . 4*/o posojilo dežele K ran!: k* . *! * % posojUo mesU Spllet . AV.'/o      »        »     Z*đar .	114-70	114 90
	6099	101*-
	100-60	101-60
	100*—	100 —
4f/a0/Q bos.-here. žel. pos. 1908 4C . ŠeSka. dei. banka k. e. .	10080	101-75
	100 25	10040
4°/o      >          b        n     *• •	100-25	1CO-40
4,/f°/6 «st pisma gal. d. hip. b.	101 20	102 10
4V.°/0 pešt.   kom.   k.   o. a.		
10°/o Pr.......	106*50	107-50
4£/i°/o -ast pisma Innerst hr.	10050	101-60
•V/s    »      m     »grške cen.		
	100'—	100-40
4' ,°/( ■. pis. ogr. hip. ban. .	100 —	101-—
4 V,7o obl.  ogr. lokalnih ie-		
	10O-—	101'—
4l;ac/a obl. češke ind. banke .	100-76	101-76
••/„ prior. Trat-Porež lok. žel	98 90	
	99-&0	100-—
•«/o    »   Jni. šel. kup. V/. .	318 —	320 —
41 :': . aT8t- P°'- ■* šel. p. o. .	101 46	102 45
Srečke.		
		192 75
■      b   » 1864 .   •   •   . .	«97 —	299 —
9    tizske   .   .... t	164-25	16625
,    sem. kred. I. emisije .	SOI —	8 ri-
a>      »     ■  n. p ,    egr. hip. banke .   . •	808 —	Sll 50
	S67-—	274 —
a     srbske a fra. 100 -	103 —	111 —
a    tnrSke ......	145 50	!46 60
Baailika        sreSke ....	25 eo	2/ 60
Kreditne            »    .   .   . .	476-—	484 50
InomoSke .....	79 —	84 —
Krakovske         ,    »  .  . •	91 —	98 50
ljubljanske         3    •   •   • •	65 —	70 50
4.Tst. red. kriša   s    •   •   . «	64 25	56*20
Ogr.    a     b      »    »   .   . .	34-75	36 25
Rudolfov«          m   •  •   , .	«2--	66 —
Balebnrške          B    .   .   . .	74 —	78'—
Danajske kom.   ,   •   .  • .	536 —	546 - -
Delnice.		
Jasne šelesnice.....	11430	> 15-60
Državne šeleaniee ....	680 10	68110
▲▼str.-ogrske bančne delni a« ,	1650-—	1669 —
A.vatr. kreditne banke   .   . .	66 : 0	677 50
Ogrske      .        , ... Zrvnostenske       „ ...	784 76	785 75
	247 60	249 —
Premogokop ▼ Hostn (Brnz) .	680 —	683 —
	537-50	538 50
Praške šel. indr. dr. ... .	2746 —	*756 —
	547 50	548-60
Trbovljske prem. drnšbe    . .	299—	300 —
Avatr. orožne tovr. druibe , .	579 —	684 —
Češke sladkorne drnšbe .   . .	»68 —	59 —
▼alat«.		
0. kr. eekin	11-36	11-40
	19 12	18-15
	28*48	83 57
	23-9 *	84 01
	117-JrO	117-70
Laiki bankavti......	96 50	95'70
Rnblji ....   (.   j   t .	164 —	«66 —
	4*84	6 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 13. oktobra 1906. Termin.
Pienlea aa oktober      .   . za 100 kg. K 16*34
Pgeniea s april 1906  .   .   „ 100 a % 16 82
Bš         . oktober ... a 100 B . 13*16
Rž        „ april.....100 „ , 1378
Kanua    . maj 1906   .   . B  100 n m 1336
Oves     „ oktober  .  ... 100 a „ 13*48 E fok ti v.
6 vin. višje.
Meteorologično poročilo.
-Vlito* uma mori en KOB-9.    Srednff menJ tlmk w*
%-» o £2	Čas
O ■*->	opazo-
& O	vanja
12.	9. ZV
13.	7. 7j.
B	2. p^P
Stanje: barometra I v mm
738 0
787 2 736 4
bo		
6 g fH -S	Vetrovi	Sebe
		
49	b1. vzhod	sk. oblač.
27	si. zah.	oblačno
82	sl.jjzahod	jasno
Srednja včerajfinja temperatura- 51% nonnala-  111°   —   Padsvirirta v «nm 18.
Lišajasti ljudje
tndi taki, ki niso nikjer našli zdravja, naj zahtevajo zastonj prospekt in poverjena izpričevala iz Avstrije. 7
Lekarnar G« W« Rolle Altona — Bahrenfeld (Elbe).
Zasebna pritlična
nova stavba
v sredi mesta v vrtu se odda v najem ali proda. Zelo pripravna za napravo mlekarne ali za kako drugo obrt. Cena ne bo pretirana.
VeČ   pove   upravništvo „Slov. Naroda", 3293-1
Sprejme se s 15. oktobrom
prodajalka
v večjo trgovino na deželi.
Vešča mora biti popolnoma v prodaji mešanega blaga. — Prodajalke z večletno prakso in dobrimi spričevali imajo prednost. Plača po dogovora. 3237-4Kje? pove upravništvo tega lista.
Absolvent mojstrske šole tehnološkega obrtnega muzeja na Dunaju želi vstopiti kot
risar ali Unija
v kako večje mizarsko podjetje. Naslov pove  upravništvo „Slov. Naroda". 3226-6
Važno za vsako gospodinjstvo!
6e hočete žgano kavo z velearomatiškim okusom, močjo in Izdatnostjo, kupujte samo žgane kave, ki spajajo vse te vrline, namreč kave 1583- 44
Prve ljubljanske velike pražarne za kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa".
Prav v obližju državne železnice se odda v najem nalašč za to zidana
veliko klet
za vinotržce in gostilničarje.
Vprašanja na poštni predal št. 80 v Ljubljani.
3123—6
Sprejmem takoj
iniTljaistBp pomočnika
in
3265-2
učenca.
Jernej Žitnik
Ljubljana, Kongresni trg 3.
bo v nedeljo, 15. oktobra
ne v soboto
v staroznani gostilni
pri „MtJjaronćkiT u Uodmatu.
K obilni udeležbi vabi vljudno
Jernej Jelenič
32&4 gostilničar.
Jutri, v soboto, J.1, m.
KONCERT
šolnike sodbe
v hotelu Južni kolodvor".
Začetek ob 8. zvečer.
3204 2 Vstop prosit.
Morije Terezije cesta št. 16.
Od 14. t. m. naprej vsako soboto in nedeljo sveže, doma izdelane
riževe, jetrne, krvave in
mesene        33101
klob
Toči se tudi pristni rizling, zelenika, cviček, sladki moSt ter različna druga izvrstna vina, kakor tudi več vrst vin v buteljkah.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Alojzif Kos, restavrater.
Ces, kr. avstrijske   jjgg    državna železnice.
C kr. ravnatelj stro dri. aeleznice v Beljaku.
Veljaven ođ dne 1. oktobra 1906. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 24 m pouoCI osobti ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inora ost, fiđesako to. Ljubno, tem Se lir hal ? Ausset, Solnograd, ces Kleiu-Reitiicg t Steyr, v Line, na Dunaj   via Amstetten.
— Ob 7. uri f- nt ajutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mnrau, Mauterndorf, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, fies Selztha- t Solnograd, Inomost, čez Klem-Reifling v Stever, v Line, Budejevice, Pl*en, Marijine Vire, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. ces Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ori 44 m dopoldne o§obn; vlai v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, inomost. Bregenc, Curich, Ženeva, Pariz, čez Aocstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni viak % Trbiž, Šmobor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, dez Klein Reifling v Steyr Line, Budejevice, Plzen, Marijino vare, Heb, Francove vare, Karlove v^re, Prago (v Prago direktni voz I. in II, razr... Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobm vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomoet, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in R razreda). — PROGA 7 NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj  osebni vlak t Noto  mesto, Stražo,  Toplice,   Kočevje,   ob 1 uri  6  m pop istotako.
— Ob 7. ari 8 m zvečer > Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari 23 m zjutraj osobm vlak i Dunaja Čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst direkt. voz 1., II. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Išl, Aussee, Ljubno, Celovec, Mali  Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vias z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (z Prage direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Plzen, Budejevice, Line Stevr, Pam Ženeva, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmobor. Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Malega Giodnitza, Monafcovega, lnrmosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljuboa, Beljaka Mirana, Malega Glčdnica, Celovca, Pontabla. Čez Selztha! od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reiflirg iz Stevra Linca, Badejevic, Plzns, Marijinih varov, Heba, Francovvih vare v, Prage, Lipakega. — PROGA 1/ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlai>i: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta n Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki; Ob 7. uri 28 ni zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoč' s ao ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešam vlaki: Ob 6, uri 4«- m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob €. uri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 m ponoči sam-- ob nedeljah r> praznikih in le v oktobru. — Sredajeevropaki čas *e za 2 min, ured krajevnim časom v Ljunl<   > a07fi
Ravnokar izšlo:
Ravnokar izšlo
spisal Anton Janežič.
Četrta predelana in pomnožena izdaja.
Predelal Anton Bartel.
19 O S. 2392-1
Cena: broš. R 6'-, v polusnje vezani knjigi K 770.
Dobiva se
u Ig. pl. Kleinmavr t M. Bambergoui hnllgarni
V I^j-a-ToljsirLl, =========
„DreniRou prh"
Od dne 15. t. m. naprej
se dobijo vsako nedeljo
Uoseh predmetih ljudske šole poučuje FRANJAUENZOUSM
učiteljica u pok. Poučuje tudi
več otrok skupaj. — Več se !zvt
Stari tr$ tt 12,3 nad.
Malo stanovanje
! obstoječe iz sobe, kabineta in knhini» I se odda mirni stranki s 1. novembrom. Izve se pri gospodarja v Salen> drovih ulicah 6, III. nadstr.    3287 ;
fine mesene, rižove in krvave
klobase
lastnega izdelka.
Na obili poset vljudno vabi 3279—2 Alojzij Rus.
VABILO
k
10.000 parov Čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa s-odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
V*l 4 pari samo A 14.
Za naročitev zadostuje dolgost.
3297 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
trgatvi
ki bo
v soboto, 14. oktobra 1.1.
u gostilni „pri Cenkarju"
Gradišće ftt. 6.
Začetek ob 8. uri. Vstopnina 20 kr. za osebo.
K obilni udeležbi vljudno vabijo 3309 prireditelji.
se dobivajo vsako soboto  in nedeljo doma izdelane sveže
riževe, krvave, Jetrne in mesene
klobase
kakor tudi beli cviček s KrSke gore, rdeči iz Drenovic, sladek mošt in še raznovrstna druga vina.
S spoštovanjem se priporoča
Valentin Mrak
3295 restavrater.
Nc I 160 5/1
3275-2
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da se je dovolila
prostovoljna sodna dražba posestva vi. št. 157 kat. občine Kapucinsko predmestje, obstoječe iz hiše št. 3, v Beettio-"     venovih ulicah v Ljubljani =
na prošnjo solastnikov grofice Waldersteinove dedičev, in se je določil narok za izvršitev iste
na dan 17. oktobra igo5 ob 10. uri dopoldne
v pisarni c. kr. notarja Ivana Plantana v Ljubljani Sodnijske ulice št, 2, I nadstropje.
Vsak ponudnik mora založiti v roke sodnega komisarja, predno stavi kak ponudek, vadij 10 1, — tedaj 12.000 K v gotovini ali v vrednostnih papirjih, v kakršnih se smejo nalagati novci varovancev, po kurzu dunajske borze prejšnjega dne ali pa v vložnih knjižicah domačih hranilnic ali posojilnic z neomejeno zavezo.
Prvo polovico najvišjega ponudka je treba založiti teKom prvega, drugo polovico pa tekom dragega meseca po dnevu prodaje s 5", obrestmi od dne zdražitve dalje. —
Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo med navadnimi uradnimi urami prič. kr. sodišču, ali pa v pisarnah gospodov: dr. Albina Suyer, dr. Karla Triller, odvetnikov, in dr. Frana Voka, c. kr. notarja, vsi v Ljubljani.
Lastnikom posestva, ki se bode prodajalo, se pridrži pravica, doseženi najvišji ponudek pri sklepu dražbe sprejeti ali odkloniti.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. L
dne 9. oktobra 1905.
Ernest Hammerschmidta nasledniki
MADHE, WTJTSCHER * u
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga 3498"4G
poljedelskih strojev in orodja.
ljenja po najraznovrstnejBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt ■ zinanjfiajočimi se vpla&U.
Vsak (San ima po preteka petih nt pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna banka v Fr&gfl, Raz. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačane odškodnine In kapltallje: 82,737.159-57 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vMtktil slo^AnsTko • narodno opravo. 5—119 imtop v Ljubljani, legat pisarne so ¥ lastne) baninej hiii
Zavaruje poslopja in premičnino proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjoje takoj in najknlantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje is čistega dobička izdatne podpore v narodne m obenokoristno namene.
Izdajatelj in odgovorni srodnik: Dr. Ivan TavŠar.
Lastnina ki tisk .K&roda« lUrami'.
0061
2939
3^VX
1K