11* Stev.
Pavšalni rranno v državi SHS.
V Lfubllanl, v soboto 15. Januarja 1921.
Posamezna Stav. 1 krono.
UfO V.
Izhaja rasen nedelj in praznikov v n a h ti a n ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
mm*
Glasilo jugoslov. socilalno - demokratične stranke.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po posti ali e dostavljanjem no (lom za eio eto K 240, z» pol eta K 120, za četrt eto K 60, za mesec K 20. 'a Nemčijo celo leto K 312, ca ostalo tujino in Amerika K 360.
teklameci je za list so poštnine o ros! e.
Opravništvo ,e v t ubliani Frančiškanska ulica št.6'L, Učitelisks tiskarna.
Tretja redna seja konstituante.
Uradno poročilo.
LDU Belgrad. 14. jan. Tretjo redno sejo ustavotvorne skupščine je otvoril danes ob 10. dopoldne Predsednik dr. Ivan Ribar. Prisotni so bili vsi tninitri. Tajnik Agotono-vič je prečital zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet brez izprememb. Nato jc izjavil predsednik dr. Ribar: »Nj. Vis. regent prestolonaslednik Aleksander pride semkaj v skupščino ter prosim gg. poslance, da ostanejo na svojih mestih, dokler ne pride. Do tedaj pa odrejam odmor.« Ob 10 in tri četrt je stopil v poslopje konstituante regent prestolonaslednik Aleksander s spremstvom. Na ulicah pred konstituanto Je stala pehotna in konjiška kraljeva garda, na dvoru pa kraljeva gardna godba, ki jc ob prihodu regenta prestolonaslednika odicn-ala vse tri narodne himne. Ob vhodu v veliko dvorano parlamenta ie čakalo regenta prestolonaslednika celokupno predsedništvo skupščine ter je predsednik dr. Ivan P;t>ar pozdravil regenta prestolonaslednika z nastopnimi besedami:	»Vaše	kralj.
Visočanstvo! Veljka čast nam je, da danes otvarjatc sejo ustavotvorne skupščine v imenu svojega sivega očeta Nj. Veličanstva kralja Petra
1.« Regent prestolonaslednik se je zahvalil za pozdrav. Ob vstopu v dvorano so ga sprejeli vsi poslanci
in občinstvo na galerljali s ploskanjem in živio-klici. Regent »e nato zavzel mesto na kraljevi tribuni. Ko je vzel iz rok predsednika ministrskega sveta besedilo pretolnega govora je otvoril sejo s čitanjem prestolnega govora. Po odhodu regenta prestolonaslednika je odredil predsednik skupščine, da se seja nadaljuje ter ie sporočil vsem poslancem regentovo zahvalo.
Nato je zbornica prešla na drugo točko dnevnega reda: Določitev dnevnega reda prihodnje seje. Predsednik stavi na dnevni red bodoče seje. ki bo jutri ob 4. popoldne, kot prvo točko »Razpravo o poročilu verifikacijskega odbora« in kot drugo točko izvolitev dveh odborov za revizijo poslovnika in ustavni odbor. Za odbor za revizijo poslovnika predlaga analogno členu poslovnika. ki govori d verifikacijskem odboru, da se .sestavi iz 20 članov.
Predsednik:	Sprejme	K skupščina
ta predlog? (Sprejme, — Glasovi: Ne sprejme. — Graja. Hrup.) Predsednik nato še enkrat vpraša, ali se sprejme predlagani dnevni red, ki se zatem sprejme. Predsednik je nato zaključil sejo in določil prihodnjo sejo za jutri ob 4. popoldne s sprejetim dnevnim redom. Seja se je zaključila ob 11. uri 30 minut.
LDU Belgrad, 14. Na današnji svečani seji ustavotvorno skupščine je Imel Nj. Vis. regent prestolonaslednik Aleksander nastopni prestah)] govor:
Og. narodni poslanci! Z božjo railost-io nesmrtno hrabrostlo, neomejeno vdanostjo naroda in pomočlo naših velikih zaveznikov je dovršeno osvobojenje in nje-diojenje našega celokupnega naroda, katero sem imel srečo že pred dvema letoma svečano proglasiti In ki |e danes tudi mednarodno priznano. Po volitvah v ustavo! vorno skupščino, Izvršenih v primernem redu In svobodi, vas v našem zgodovinskem Beogradu ne pričakujemo v sijajnih palačah. Naši predniki in mi sploh nismo nikdar misliU na njihovo grajenje, ker je vse prejšnje, od nekdaj pa do danes, bilo osredotočeno samo v naše oavoboje-n]c in ujedinjenje, In moj vzvišeni roditelj Nj, Vel. kralj Peter I. Je živel vse svoje Življenje v želji in nadl, da doživi ta srečni dan. Ostarel in onemogel, upognjen pod bremeni, ki jib je nosil z narodom za narod, vam po meni pošilja svoj kraljevski pozdrav. Dobro nam došll bratje iz vseh krajev naše prostrane in mile domovine * željo, da srečno vršite svoje velike zgodovinske po9ie. Orožje le storilo svoje delo za današnje stanje. Naj ga modrost na-Kdolb poslancev izpopolni in kronal
Og. narodni poslanci 1 Prepričan sem, da boste pri izmenjavi misli o stvoritvl ustave imel) pred očmi samo splošno dobro našega naroda In da ne boste izgubili iz vida v nobenem trenotku, da je ta narod stoletja trpel muke pod sovražniki, k) so prihrumeli od vzhoda in zapada, razdejali njegovo edinstvo ter onemogočili ustanovitev močne države. Zavirali so njegov narodni razvoj, trošili njegovo moč in pridobitve, prelivali njegovo kri za ojačenic moči osvojitcljev In samo globoka uada, da bo enkrat prišel trenotek njegovega osvo-bojenja in narodnega ujcdlnjenja, ga je vzdržalo v življenju.
Gg. narodni poslanci! Mojo zaupanje v narod je neomajno. On jc s svojo poil-Učno zavestjo na višini naloge, ki Je pred nami. Treba je, da s« ta naloga Izvrši tako, da naša ustava v vseh svojih ustanovah In Perspektivah, ki jih ustvari, osla-
Prestolni govor.
ne velik dokument našega vsestranskega napredka. Naši pradedi so se tn naselili in ml smo osvobodili ter prvikrat zedinili naše narodne pokrajine v eno državo. Ta država le naše prvo dobro in naša največ-la pridobitev. Ustava ima biti obdana s vsemi modernimi pogoji trajnosti 1» nada-ljnega razvoja. Preizkušajte in določite, gg. poslanci, te pogojel V tem so vaše pravice in vaša svoboda popolnoma zajamčene. Jaz obračam pozornost na enega teb pogojev. Mislim na najvažneje: To je pravica, pravica vsem delom našo-ga naroda, pravica vsem veroizpoved«-'fcjem, pravica velikim In malim, močnim la slabim, pravica vsem, ki niso našega Imena in plemena, pa so naši državljani Razvoj družbe in države posebno obrača našo pozornost gospodarski pravici.
Splošno je prepričanje v svetu in spioiaia težnja, da Je narod vse več in več. Edino tako se ljudska civilizacija zavaruje pred dosedanjimi periodičnimi pretresi. Verska borba med ljudmi In narodi Izginja ter stopa v ozadje. Tudi narodna borba se je ublažila, toda poostrila se bo gospodarska, ako ne zanesemo v vse misli, delo in odnošaje v gospodarskem in socialnem življenja težnje po pravici Tako bo naša država, zasnovana na popolni ravnopravnosti bi najširšem	demokratiz-
mu, omogočila harmoničen razvoj vseh narodnih sil In ustvarila pot tudi najsiromaš-nejšemu, da s svojim umom In delom pride do največjega ugleda v družbi In najvažnejšega mesta v državi.
Gg. Narodni poslanci! Verni zapuščl-
oi,	ki so jo nam ostavili mili naši padli junaki, je treba, da z ustavo zagotovimo naše narodno in državno edinstvo. V to ime naj bo srečno delo ustavotvorne skupščine, naj ga blagoslovi Bog in naj se završi v radost tako celokupnega našega naroda kakor tudi naših preizkušenih prijatellev ter na) povede naš celokupni narod v veliko in svobodno dobo v svetovni zgodovini. Da živi narod Srbov, Hrvatov ht Slovenčevi Da živi naša mila domovinaI Da žive vsi državljani naše mlade domovine!
Podpis: Aleksander, kr, — Slede podpisi vseh ministrov.
Prestolni govor, s katerim je danes osrečila vlada konstituanto, Izzveneva v klicu po pravici, zlasti Do gospodarski pravici, ali z drugimi besedami: po socijalm pravici. vVerske sovražnosti sc bodo ublaži-
Klic po pravici I
le. ublažile se bodo tudi narodnostna nasprotja y naši državi, ampak gospodarska nasprotja bodo določevala našo politično smer.
To smo mj poudarjali že od za,-cetka konstiftiaiitc. Mi smo i-ckli:
Jugoslavija je ena država in taka je in taka bo, vkljub vsem Radičem in tovarišem. Verska »nasprotja« se čisto lahko uglade. Dajte vsaki veri prost razmah, ločite cerkev od države kakor'je ločena v Ameriki in verniki ene in druge kr.-^oohe naj uživajo popolno svobodo in naj počno v svojih cerkvah kar jjm je milo in drago in mir bo v deželi. Predpravic seveda ne smemo in ne moremo priznati nikomur! Ako si. hočejo zidati katoliki v Višnji Gori n. pr. tako katedralo, kakor je ona svetega Petra v Rimu— svobodno njim. Samo plačajo jo naj/ In če hočejo imeti 5 škofov namesto enega fajmoštra — zakaj ne? Če je to v skladu ž njihovim cerkvenim Statutom, dobro. Države to nič ne briga. Ampak plačajo naj jih!
Isto je z »narodnostmi«. V naši državi živi tudi precej Nemcev, Mažarjev itd. Naj žive! Kakor hitro sfeveda bodo poskušali kakšne »preobrate«. nai pa nosijo posledice. Če so naši državljani, se morajo pokoriti našim kazenskim zakonom. Če pa optirajo za tuje državljanstvo, se morajo pač obnašati tako, kakor 1o zahtevajo določbe mednarodnega prava. Ali se uklonite, ali pa »šub«.
Kakor je komu drago. Predpravic ni več!
Kakor pa ne priznavamo niti verskih, niti nacijonalnih predpravic. tako ne priznavamo tudi socialnih predpravic. Kdor d'’*-’ ''•"''•orna kdor vrši kakoršnokoli socialno funkcijo, tega priznavamo kot polnovrednega člana družbe. Kar Ie pa parasitov. ki žro in žive samo od deja drugih, mora iz človeške družbe veni In takih parasitov ima Jugoslavija mnogo. Krepki ljudje, ki so podedovali toliko in toliko premoženja. žive lepo In razkošno življenje — drugi pa z delom prislužijo komaj toliko, da prežive sebe in svoje otroke — ali je to prav? Profesor univerze, ki raziskuje v napornem delu vzroke splošnih bolezni in išče zdravila zanje, ima plačo kakor delavec — bogati cigan! pa žro noč m dan in sploh ne vedo, zakaj So na svetu! Ali je to prav?
Mi ne vemo, kakšno »gospodarsko pravico« misli vlada uveljaviti v naši državi Da pa mora priti do »gospodarske pravice«, kakor si ]o zamišlja socijalizem. je pa čisto Jasno. In do nje bo prišlo prej ali slej, ali mirnim ali pa krvavim pčtem. To pa ne zavisi samo od nas. Kakor boste hoteli!
Zloraba zakona proti komunistom!
Intervencija socialnih demokratov«
Z ozirom na ta ncCuvena nasilja ki se izvršujejo nad nedolžnim prebivalstvom omenjenih nokrajin, le socijalno - demokratski klub v parlamentu sklenil, da takoi pri vladi energično protestira. , pa si je pridržal še nadaljne korake v parlamentu.
Po naročilu kluba socialno - demokratskih poslancev je podpredsednik sodr. Divac osebno protestiral pri predsedniku vlade in pri ministru za notranje zadeve in je povrh tega pri obeh vložil predstavki s posebnim ozirom na postopanje raznih organov pri izvrševanju omenjenih ukrepov.
Predstavka predsedniku ministrskega sveta se glasi:
Oospod predsednik!
V	zvezi z »Objavo«, ki jo je dne 29. decembra 1920, izdala prejšnja vlada i gospodom Milenkom Vesnl-dem na čelu, se je na vseh straneh pričelo preganjanje delavcev. Zdi se. da je mnogo policijskih organov stjiatralo to v »Objavo« za znamenje splošnega preganiama delavcev. Ne preganjajo sc le .razvratni elementi.
ampak prav tako in še bolj mirni in pošteni delavci in državljani.
Klub socialističnih poslancev )e dobil zaradj tega Že od več strani pritožbe. Delavci se preganjajo in zapirajo brez vsake krivde. Na ta način se njih itak težki položaj še bolj otežuje. Poleg zapiranja m preganjanja policijski or""-* delavce še pretepajo. Bij sem 2e prisiljen zaradi raznih takih slučajev intervenirati pri ministru za notranje zadeve.
Ne le. da ne bo tako postopanje državnih organov podprlo ustvarjanja reda in miru v našf deželi, ampak ea bo moelo le kompromitirati. Nasilstva državnih organov bodo med delavci ubila vero v pravičnost države; ustvarila bodo med njimi čustvo obupa in jih bodo neizogibno nagnala v naročje destruktivnih elementov z desne ali pa z leve.
Zaradi tega mi je v imenu kluba socialističnih poslancev čast, obrniti Vašo pažnjo. gospod predsednik. na te okolščine in Vas prositi za hitre korake od Vaše strani, da se izdajo policijskim organom takoj potrebna navodila in ukazi, da se varujejo porabe nezakonitih in nasilnih ukrepov, ki ne le da stvarno ne doprinesejo konsolidiranja naših notranjih razmer, temveč jih lahko naravnost kompromitirajo.
Prosim Vas tudi za odgovor na to stvar.
V nadi. da boste, gospod pred-; sednjk. tudi satni spoznali potrebo,
da se prepreči teptanje dt žavlian-skih pravic od strani državnih organov. ostajam v imenu kluba socialističnih poslancev
Nedeljko Divac.
*
Ministru za notranje zadeve je bila predložena sledeča predstavka:
Gospod minister!
V zvezi z »Objavo«, ki jo je dne 29. decembra 1920 pod J. B. br. 29282 izdala prejšnja vlada g. Milenka Vesniča, se je na vseh straneh pričelo preganjanje delavcev. Zdi se. da je mnogo policijskih organov smatralo to »Objavo« za znamenje, da se prične splošno preganjanje delavstva. Ne preganjajo se le subverzivni elementi, ampak prav tako tudi in še boli mirni in pošten! delavci in državljani.
Od mnogih strani sem že dobil pritožbe zaradi tega. Tako je bilo v Kotaru v Sremu aretiranih pet državljanov brez vsake krivde, če ni krivda y tem. da so član' socialno-
demokratične stranke. Ti državljani so:
1. Josip Bugadžija,
2. Savič.
3. Frank, vsi trije iz vasj Jača-rak.
4. Steva Gajič in
5. Marko Milovanovič, oba iz vasi Šuljani.
V Titelu (v Bački) je okrajni glavar trem mlinarskim delavcem ukazal, da morajo v 24 urah zapu- :■ stiti Titel.
Ti delavci so:	.;v	:	,
„ 1. Toša Štrbac iz vasi Dvor rta, • / Hrvaškem;
2. Jovan Fišer iz Sombora in :
3. Fran Bartolovič iz Slanka-merta.
Vsi delavci so bili povrh še od strani policijskih organov tepeni,
dasi niso niti najmanje kršili katerikoli zakonski predpis. Na ta način so bili oni in njih družine izpostavljene težkemu trpljenju.
Zaradi tega Vas prosim, gospod minister, da izdate takoj svojim podrejenim organom, ki so razumeli »Objavo« za znamenje splošnega napada na najosnovnejše delavske in državljanske pravice, takoj potrebna navodila in odredbe, da se varujejo rabe nezakonitih in nasilnih sredstev, ki morejo le škodovati. nikakor pa ne koristiti konsolidiranju naših notranjih razmer; nadalje, da izdate naredbo. da se takoj ustavi preganjanje omenjenih treh delavcev Iz Tftela. kakor tudi da se izmete iz zanora omeni teni državljani iz Jačarka in Sulianca. ki so bili aretirani le zaradi tega ker so člani socialno - demokratične stranke.
Za klub socialističnih poslancev Nedeljko Divac.
Op. ur. Zaradi omejenega prostora bomo o tej stvari pisali več v eni od prihodnjih številk.
Kriza v kovinski industriji.
Ni še prav dolgo, ko so naši j>od. jetniki in ž njim vse meščansko časopisje zagnali krik več dela več dela! Rabimo nujno, da se naša industrija okrepi. Država le razdrapana, mi moramo zidati, naš kmet nima niti ene motike, ne enega krampa, ne ene cele mlatilnice, ne ene slamoreznice, kovač niti železa, da bi voz okoval, v Srbiji je vse porušeno; treba nam je novih tovarn za izdelovanje pohištva, ker imamo veliko lesa, ustanoviti moramo nove tovarne za sladkor, voina uprava rabi več tisoč posteli za vojake. železniška uprava rabi vagone In lokomotive, posebno je nujna potreba, da popravimo one tisoče vagonov in lokomotiv, ki niso več za rabo, dokler ne v ’ popravljeni. Več dela! Niti ene klučav-mice ni dobiti. Več dela! Vsi železniški mostovi so potrebni popravila.
treba bo graditi potrehne železnice, tako ie. graditi, iavnih posl opli nimamo za urade, treba je da vsled stanovanjske bede zidamo in, zidamo hiše. gradimo in kujemo: tedaj več dela. več dela. V Nemčiji že delajo po dve uri več na dan v javni prid. tedaj več dela, z osemurnim delavnikom ml zaenkrat še ne moremo izhajati. Več dela, tak jo bil klic delavstvu.
Tako in enako so kričali vsi meščanski listi in «-* fr*-"—w ko je izšla naredba o osemurnem delavniku!
In glejte, danes pa skoro vsa plavžarska ki druga industrija stoji ter nam napoveduiejo odpust delavcev. Jeseniški plavži so pred vojno producirali 200.000 ton železa, sedaj ga izdelajo samo 8000 ton. Kakor se nam dozdeva, hočejo ta obrat umetno zadaviti, ga napra-
viti nemogočega. Morda vsled tega, ker škili nani kaka banpa. ki bi si na ta način rada pridobila poceni jeseniške plavže. Nam je to vse eno, kdo je lastnik jeseniških plavžev, nam gre v prvi vrsti za to, da se -industrija ne sabotira, da dobi delavstvo zaslužek.
Niti ene kose naš kmet ne more dobiti, tako so javkali pred dolgim časom. In vendar imamo v državi obrate za izdelovanje kosa (v Sv. Lovrencu, Slovenjem-Gradcu in Tržiču). ki imajo nakopičenih stotiso-če kosa, vsem tem obratom se ovira delo na različne načine in delavstvo je vsled tega brez zaslužka in mora stradati.
Kar velja za to panogo kovinske industrije, isto velja še za celo vrsto obratov, ki bi lahko ob malenkostni preureditvi obrata, druge pa tudi brez preureditve marsikaj opravile, kar moramo sedaj dobavljati v inozemstvu. Cele železniške popravljalnice in sestavne dele vagonov lokomotiv izdelujemo doma, toda domačih — naročil Železne vojaške postelje bi lahko izdelali doma, toda naročilo pošlje vojaška uprava v inozemstvo, kjer k do dvajset odstotkov dražje kakor bi bilo doma.
Prav isto. kar velja za kovinarsko industrijo, velja tudi za vso drugo.
Razumemo, da Srbi tega vprašanja ne morejo presojati 'Hičao. Srbija je kmetiSka dežela, ki je redila prešiče, govedo, ovce in sadje, ter to blago prodajala. Produkcija ni bila intenzivna, ker je narava blagodatna in ie to za sik) zadostovalo, kar so pridelali, vsaj niso imeli velikih potreb in kar se ie potrebovalo, so izdelovali doma in v domači obrti. Zaraditega je tudi razvoj doli v drugem pogledu jako primitiven. Danes je Jugoslavija večja država. Potrebe so večje' in drugačne, ker je tudi produkcijska in civilizacijska stopnja in zmožnost drugačna. Danes ta država ne more več prospevatf v tisti primitivnosti, ker ima večje in bolj različne potrebe. V nepoznanju teh novih razmer tiči vsa napaka.
Pri nas se pojavlja zlasti v kovinarski stroki brezposelnost in ae tajimo si. da nam preti ie večja, če se v tem oziru ničesar ne ukrene, se bo s tem zgodil nad delavstvom in industrijo velik sooijateo gospodarski zločin. Brez slabe yesti lahko trdimo, da je vzrok sedanje industrijske krize edino le centralna uprava, ki smatra vprašanje industrije tn delavstva le za postransko stvar, ki ni vredna resne besede. Ta greti očitamo dosedanjim vladam.	1	1
In iz te rnizerije moramo! Tu treba delati, več delati, da se vzpostavi industrija, ki bo zmožna ob polnem obratu producirati ceneje ta delavstvo bolje plačevati. Torej najprej nujne odredbe, potem državno anketo, pa bo Slo! A več dela treba tam!
Iz Nemčije.
Iz Hamborna dne 6. jan. 1921 nam piše sodrug:
Zdi se mi potrebno, da Vam sporočim, kako se delavski položaj razvija pri nas v Hamborim. Tu so ie oričela d ra v huda borba med delavci in kapitalisti. V plavžih Avgust TbyssenhUtte Je stopilo na Silvestrov dan 13.000 kovinarjev v stavko, ker so delali dosle! od 6. zjutraj do 2. popoldne in jim je Thy-
ssen sedaj kar sam preuredil delovni čas tako, da bi morali delati od 8. ure zjutraj do 12. in od 1, do
5.	popoldne. Podjetnik je odpravil prejšnji delavnik zaraditega. ker so imeli delavci ob nepretrganem delovnem času pol ure odmora, ob deljenem delovnem času pa odmor odpade. Thyssen se ne upogne, delavci pa tudi ne.
Deloma v zvezi s to stavko se je začelo gibati tudi med rudarji ter so iz solidarnosti stopili rudarji na Friderik Theyssenovem obratu, to ie v Hambornu sedem rovov, v Rel-nn v enem ta dveh v Lobergu. Sedaj se vrše shod za shodom. Danes je bil shod rova 2 in 5 v Marseloh; tu se pa rudarji upirajo stavki, ker so Jih baje kovinarji zasmehovali, ko so zadnjič stavkali.
Na tem shodu se je veliko govorilo. a ne tako kakor v Trbovljah, Zagorju ali Hrastniku. Nič se nfl kričalo. Vsak. kdor je imel kaj na srcu, je lahko povedal svojo misel Končno se je sklenilo, da jutri napišemo, ko gremo delat, vsak na listek, ali hočemo delati ali stavkati io zvečer ob 9. bo zopet shod, pa se bo videlo ali bomo delali ali zastavkalL
Tu sem bil že na več shodih, ki so bili vedno dobro obiskani. Nisem pa nikdar še slišal tako neumnega zabavljanja kakor pri nas doma, kjer vsevprek kriči in če kdo tudi kaj prav pove, je izdajalec. Ljudje pri nas doma premalo premislijo, kako stvar stoji. Spominjam se še tistega shoda v Zagorju, na katerem so bfli Gustinčič. Žorga in Makuc. Gustinčič Je tam nekaj pravil, da sam ni vedel kaj, Makuc Je im
vpil, da Unije rudarjev več ni. Zor-ga je pa bolj pel kot komiker. I pa kaj bi Vam to pravil, vsaj ga sami bolj poznate kot jaz. Tem ljudem so nevedneži vse odobravali, čeprav niso vedeli kaj in zakaj.
Pustimo trboveljski revir in se vrnimo v Hambom.
Tu je bil dne 4. t. m. shod v Marseloh. Na shodu je govoril govornik iz Berlina (Muller), ki je komunist. Govoril pa ni tako kot Vaši ljudje, marveč povsem drugače. Rekel je: Sedaj se pripravlja atentat na delavstvo; prvi je poskusil Theyssen, če mu se posreči, pridejo za njim še drugi kapitalisti. Svaril je pred časopisjem, ki ga kapitalisti izdajajo, češ da delavstvu le škodujejo (slovenski komunisti pa pišejo in agitirajo za kapitalistične liste). Svaril ie pred krščansko - socialnimi in Hircsh-Dunkerskimi organizacijami ter pozival, da se leve in desne socialistične organizacije združijo in med seboj podpirajo. Slogo med organiziranim delavstvom zahtevamo. je rekel. Niti besedice ni rekel proti socijalistom.
Priznati moram, da ml le bil njegov govor, dasi je bH preprost, bolj všeč kakor govori vseh ljubljanskih komunističnih prismod, ki ne znajo drugega, kakor sejati razdor in sovraštvo med delovnim ljudstvom. Kakor slutim, je teh ne-vednežev delavstvo že precej sito, ker so napravili doveli slabega.
Izvedel sem tud} o trboveljski stavki. Želim uspeha, vendar pa vem, da je treba ob stavkah biti previden. Pozdravi
Odgovor
mednarodne strokovne zveze na moskovske zahteve.
Mednarodna strokovna zveza v Amsterdamu je poslala m naslov Zinovjeva. predsednika tretje taternactoaale. sledeče
»Spoštovani gospod predsednik! V prilogi Vam pofifljamo francosko in nemSko besedilo resolacije mednarodnega strokovnega kongresa, Id Je zboroval od 22. do 2?. novembra v Londonu. Kakor Vam je i* časnikarskih porod gotovo znano, je Ma ta resolucija sprejeta z vsemi glasov« razim z gtaMrt Italije tn Norveške. Trn resolucija bo uravnavala naše držami« proti Vaši internacionali ra bodočnost.
h resolucije razvkUte, da nas ni voUa molčati m obrekovanja, Id Vb razširjate v
Javnosti proti nam. Mi smo odločni, da zastopamo interese 30 milijonov delavcev. M so zastopani v naši internacionali, tako kot doslej ta sicer v tistem d trim, ki mora vodi« neodvisno strokovno organizacijo v boju za osvotoojenje proletariata, ne da bj se podvrgla kakšni politični stranki, kakor to dela od Vas ustanovljena strokovna internacionala.
Če pa želite VI aH pa zastopniki Vaie
strokovne organizacije nekaj več 1»vedeti
o	našem gibanju — pri kateri priliki, se boste lahko prepričali, da doslej niste naredil drugega, kakor da ste proletariatu škodovali — smo pripravljeni Vam dati vss potrebne jnfomuaclje. Nas vodi samo želja služiti interesom proletariata in mu iz sedanjega kritičnega položaja pomagati.
Upamo, da boste dali to pismo tudi drugim komi s arom na znanje.
Polltline vesti.
+ Žalosten vzdihi Ljubljanski dopisni urad javlja iz Beigrada: »Danes je PaSIč konferiral s predsednikom muslimanskega Udba.* — Or. Žerjav je vadilmil: Z »kad nisem Turk! Ministrstvo ver--------*
+ Pašlčev cilinder. Dane« se le po seji konstttuante mfciisteski kredsedift Pa-IRS imel odpeljati z regentom. Ko pa je stopil v njegov voz, je opazffl, da je pozaba v parlamentu svoj c* tod er. Regent je to opazil in pripomnil:	»Evo Pašiča v
Ribarovem klobuku I« Ministrski predsednic PaSič je nato odgovoril: »Tu )e simbolično Izražena danainja pottttčna sitna-p8a!« — Ko je to zgodbo sHfcd narodni otac Marcel Žorga, je žalostno vzdihnil: Klefiče bi ma že posodil, ampak s cilindrom je pa krttl Skoda, da ni SddiSa v Bdgra-«a1
+’ »Samostojni« minister.« »Narodna Politika« porota iz Beigrada: Sooči se je v ktdoarjtti razširila veet, da so zendjo-radnlki pripravljeni vstopiti v vlado ln da ere	za	osebno	vprašanje. Sto-
vensko samostojno kmetsko stranko, ki se
brani vstopiti V vlado, Je pregovarjal dr. Vošnjak, za vstop v vlado, ki je ponujal poljedelsko ministrstvo poslancu Puclju. — AH bo. dr, Žerjav jezen!
+ Nove volitve na Hrvaškem? »Večer« javlja lz Beigrada: Predsednik Narodnega kluba dr. DrlnkavK je pose** Stojana Protlča, s katerim je konfertral dolgo časa. V parlamentarnih krogih se trdi, da se bodo na Hrvatskcm najbrže Izvedle nove volitve za one poslance, ki nečeio vstopiti v konstltuanto. — Ne, ne, gospodje 1 Tako hitro in komodno ta reč ne grel Volitve se morajo vrSW ali ra celo državo a« pa nikjer. Tako pravi vsaj g. dr. Lemež.
;+ Mnenja ne soglaSajo! Na današnji sedi zetnldoradničkega kluba so razpravljali o vstopu stranke v vlado. Odločitve še ni, ker mnenja ne soglašajo. V muslimanskem klubu mnenja tudi ne soglašajo; nekateri njegovi poslano! so za vstop v vlado, drugi so pa proti temu. — K temu poročilu dodajamo Izvirno« iz Beigrada, oziroma Iz »Lugana« (za možgane a la Trboveljska): Pašič ne poena državniškega posla, čeprav Je zvtt in z vsemi žaiv-
barnl namazan. Hudiča, kdo se bo pa odločil za vstop v vlado, oziroma ministrstvo ver, ko vendar vsak človek ve, da je av-tomobfl ministra ver popolnoma polomljen? Gospod Pašlč! Dajte, nabavite nov avto! Fin, lep in eleganten, kakor se spodobi! Potem se bo pa že kdo noter vsedel! In če bo kakšen musliman postal resen kandidat — ra boga, ali mu ne morete dati v avto £e ene lepe ln pipi pimSce zraven? Nerodni postajajo naši državniki, strašno nerodni Kakor coMje in lesene štorklje!
+ Brzojavke ali »Riječ« poroča iz Beigrada nastopno brzojavko: Kakor do-znama Vaš dopisnik iz merodajnega vira, n> naši vladi ničesar znanega o noti italijanske vlade, s katero bi le-ta javljala, da bo mogla naše ozemlje izprazniti šele meseca maja. Take brzojavke sploh ni. — Seveda je tri, če )o g. THča Popovič, pomočnik vnajega ministra, v svodi iniznlco skrije In zaklene. V tisti mišnici je že mnogo lepih reči zaklenjenih. Enkrat bo treba poslati k njemu vlomilce iz Woifove uliceI Ampak ni jih!
4- Novi mariborski vladni komisar Ivo Poljanec, Id je Ul doslej vladni komisar mesta Celja, bo prevzel svoje nove pode le te dsL
+ Razkol med beigrafsklml demokrati. »Beogradski Dnevndk« p&os »Ceotnatai odbor demokratske stranke v Beftgradu Je kandidiral za podpredsednika belgrajske občine g. Viktorja Krstiča, šefa kabineta ministrstva notranja del. Med mlajšo de-dokratsfco strujo se je vsled te kandidature pojavila nezadovoljnost In so objav#! svojo listo z g. LJttbom Had Djondievičem.
V	slučaju, da ne pride do medsebojnega kompromisa, osnujejo mladi demokrati lastno meščansko demokratsko listo.«
+ Mednarodna soctaUstičaa konferenca na Dunaga. Komisija, Uto Je bernska predkonlerenca določila, da tzdeša predpriprave za mednarodno socialistično konferenco na Dim«!a, Je zborovala v Innsbrucku od 8. do 10. t. tn. Prisotni so bW: Dr. Adler (n Otto Bauer (Dunaj), Grimm (Bera), Ledebour (Berita), \Vaffiiead (Manchester), zastopnik francoske socialistične stranke Je tele«rafi6ndtn potom sporočil, da |e vsled nttfuSi organizatoriCnlh poslov zadržan, da pa se bo francoska stranka udeležila konference na Dunaju. Konferenca ie razpravljala o organizaciji dunajske konference in je postavila teze k posameznim točkam dnevnega reda dunajse konference. Sklepi in teze bodo naznanjeni udeleženim strankam in priobčeni v listih. Na dunajski konferenci bodo referirali: k točki dragi dnevnega reda »imperializem in socialna revolucija« — VVaMhead; k točki tretji »metode in organizacija razrednega boja« dr. Adler; k toSki četna »mednarodni boj zapor kontrarevolucijo«, Ledeboor. — Do-stel ie priJavBo svojo udeležbo dunajski onfarencl dvanajst dežel oziroma držav.
+ Amnestija morilcev Reze Luksemburške. »Frefliett« poroča, da je po amnestiji stotnika v. Kossal amnestije deležen tudi mor*oc Rom L.u!ksen*mrSfce, nadporočnik Vogel. »Frelhett« pristavila k temu: »NemSko sodstvo Ima le ie njega vreden primer rta svetn in to je HortyJeve Madžarska!«
+	Kongres	Haltfansklh sodjaMstov,
Danes Je pričel zborovati kiongre6 italijanska socialistov v Livornu. Ta kongres bo gotovo usoden ra enotnost socijalSstlčnega delavskega gibanja v Italiji.
-1- Nevaren tadskač. Sedal iv Budimpešti bivajoči general Wrastg!ove armade feldmarSal M aru Sev skl je izjavil aotrudnl-kn Madžarskega kor. urada: Eventualaa-ofenziva	boJjševlkov bo
najbrže prati	Romuniji. Malo
verjetno Je, da al bo Romunka pridobila mir z	boljšcvfld	8 tem,	da prostovoljno
povrne Besarabijo, število bdjševlškfh čet cenim na 400.000 mož.
4- Maksim Gorki sovjetski v****-PamHfcl Ust »VJonmai« ie prtdM* tetoermn
iz Londona, da je sovjetska vlada zabra-t nila ruskemu pisatelju Maksimu Gorkemji prihod na Angleško, ker se je Gorki spil z Leninom in Trockijetn. Zato sta odre* dila, da naj se postopa z Gorlrijem kako< z vjetnikom. Resničnost te vesti prepušča* mo viru.
.+ Vseruski kmečki kongree se otvorl
s 1. februarjem. Udeleže se ga kmečke sovjetske občine in strokovne zveze tea tvorniški odbori. Vsaka gubernija odpo* Sije deset zastopnikov.
Organizacijski
vestnik.
iz strank«.
Zaspanih organizacij je imela stranka vedno nekaj. Ta ali oni odbor prepusti vse delo enemu samemu odborniku, ta oboli, aH se preseli, ati mu kaj ni prav — pa za< ostane vse dedovanje, Še celo mesečna po* ročfla ln obračuni. O volitvah ie pa Stavila nerednih organizacij zelo naraslo, ker s« imeU sodrugi agitacijskega dela čez glavo, Odpustljivo je to. Ni pa odpustljivo, da utooge organizacije niti poldrugi mesec PO voHtvah ne morejo odpraviti tega zastao* ba, tako, da jih bomo morali že tudi šteli med amspane, čeprav so se nekatere pri voištvah zelo izkazale. Zato prosimo vse odbornike, da pomagajo premagati vse, kan ovira razvoj naših 'organizacij, brez kate« (tih nikdar ne dosežemo dlja. Posebno na| aas ne ovirajo zaspani posamezniki. Črtajte Jih, poročajte o živih članih! Bdd£e !■ man| dobrih, nega veliko slabih. Tiste at< ganteaoiie Pa, Id tudi tega klica ne bod« upofitevale, bo centrala črtala. Afco bi bf tore! n. pr. po veMd noči strankin zbor, n« bodo Imele na njem zastopstva, niti takrat^ če bi hoteSee zaostanek poravnati, ker bo« do veljale v tem slučaju za nove organiza« cije, ki imajo glas le, če so pravilno tdl pravočasno obračunale Se za najmanj 2| mesece. Pravočasno pa pomeni: najpozne« Je do 8. vsakega meseca. Organizacije, ki hočejo obračunavati za več mesecev ska« paš, naj delajo to za naprej, ne pa ra na« zal. Dokler je bila stranka v razsuto, M bil nered opravičen. Po zadnjem zboru ia po volitvah bi bilo t»pu&&anje doka® sla« bosti.
Vse odbornike in člane JSDS bi KDZ
opozarjamo na današnji poziv centralnega tajništva. Cas je že, da napravimo red « stranki tudi v upravnem oziru. Kdor ne lz* poijnjuie dolžnosti nad tudi nima pravic. —« Dunajska konferenca z 22. februarja tepa« mo, da postavi zdrav in trden temelj med« narodni organizaciji. Potrudimo se vsi, d* do tdkrai utrdimo in uredimo tudi svojo do« tnačol
Celje. Žepni koledar# z« leto 1921 se
dobe v delavskemu tajništvu, Vodnikov« 3. Koledar vsebuje važne stvari, zato g* delavcem ki soralSjenJJcom priporočamo. Okrožna organfcacBa JSDS.
Iz strok, organizacija.
Mlinarska strokovna organizacija pok družnlca v Celju priredi dne 22. t. m. v go* stilni pri Jelenu Kralja Petna cesta, veseli« co s slededm sporedom:. 1. PrHjubliema Snu tnd godba Iz Gaberja. 2. Ples in prosta za« bava. 3. Licitacija mlinarsicih izdelkov. 4, Šaljiva pošta itd. Vstopnina 5 K. Za števft« ni obisk se priporoča mlinarski odbor. CM« sti dobiček ie namenjen ra revne in oboJe* le člane.
Vestnik Svobode.
Dramatičtd odsek »Svobode« vpriaott v nedeljo dne 16. Im. v Travnov! dvorani na Gttncah levimo no«*teto; ciklus enode* jank »Dolino seiz«; *P**al E. Gangl. Prv* tega odda le enodejanka »Dva sveto« m«; draga »DedMIna« Id tretja »Trpink, Začetek ob 7. ari zvečer. Vstopale« VI
I. Suchy;
LISTEK.
Elizijada.
<Da««i
xn.
*
Cult jc vedno stoloval na hrastovi gobi, kar završi v bližnjem drevju. Veje so se razprostrle ln izza ozadja se Je pojavil velik Orangutan, se povzpel aa močno vejo ter napenjal svoja mala ušesa. NI se mol«. Zakaj lz prvotnega neznatnega Šumenja v sosednih gozdih, ki ga je sliiai, je nastal hrup lomečih se vej — ln prlfia je na plan velikanska opica.
Orangutan — bil je to Sherlock Holmesov proizvod v njegovi detektivski pripovedi o umoru v Rue Morgne ■— lz osuplosti nad nenaravno veličino prlSeca apr-va ni mogel ni zapreti na stežaj odprtih ust, potem pa se je vendar ojunačil ter tiho vpraSal čuka: »TI kdo pa je to?«
»Sram te bodil Vsakega pritopenega modernega psa poznal, velikega Hanama-na lz Ramayana pa ne poznaš —t
»Kaj morem ra to? Časnikarska raca ml o njem le n! nič povedala, čeprav telico blebeta o tisti morski kači. Kaj pa Je »Vamavana«?
»Indijski narodni epos, nevednež!«
Na to se Je orangutan obrnil do velikana Hamunana, proseč ga, naj mu oprosti, ker rad! njegove božanske prikazni toliko časa ni zinil besede pozdrava.
In začela sta al pripovedovati svoje pripetljaje. Sherlock Holmesov orangutan je po strelovodu splezal do četrtega na-atropja neke hiše v Rue Morgue, noseč v roki britev. S tem orožjem ie prerezal stari 2enl vrat, irtajio pa Je z drugo roko zadava ter obe trupli potem stlačil v ozek dimnik, od koder so ju potem komaj mogli Izvleči.
Hanutnan se ie v ramayaaaketu eposu bH z demoni, ki so ga naposled ujeli, ovKt njegov rep s konopljo pomočeno v oHe, ter te užgali. Molitev pobožne Site, katero je ote! H rak demonov, je povzročila, da se plamen id dotaknil njegovega repa, pač pa )e on I njim kakor s čopičem pometale vKgal po mestu.
Po končani pripovedi Je rekel orangutan:
*TI si čnden avetolk! Tebe naj Izvolijo kot najbolj častito MvaL«
tSo nekateri« je odgovoril Uanumait »Id bi to radi videli. MtsUm pa, da radi tega ne bom znorel, kakor Visvamitrina krav«, ki to pravkar slliam mnkatl,«
In res pridrvi iz gošče srednjevelika, rotejebojna krava. Ko zagleda naše tri znance na hrastu, puhne 'a nozdrvi oMak dima, Jii ošine z rdečimi očmi ter zanufta:
»Mitu—1 Mene voUtel Jaz »wn »vet* krava Vlsvamitre. V svojem vimenu nosim vse zaklade sveta, iz njega lahko pomolzete vse svoje želje. M um! Vdttte mene
—	muul«
In zopet je drvela naiprdi. Se dolgo so slišali lounenje vej to oddajajoče se mukanje:
»Tfdoo drvi ta stvor po vsej oaii do-žeit, odkar Ji je Kleopatrina kača vdahnfia misel svetosti,« Je izpregovoril Hannmsn.
Ko so vsi trije prerešetali volilno zadevo, je vprašal orangutan Hanumana:
»AH sl na svojih potovanjih moTda slučajno naletel na vcUkoga črnoga psa, z ognjevitimi očmi — Pa SnJte! . . , To la« ianje . . . Gotovo prihaja!«
Orangutan je s svojima ddtoma rokama splezal ni/.dol ter vaUknll vos raebor-len:
»Že vidim badiervilleskfiga psa , « « Zelo velik Je In črn .. . ogujevtUh oči seveda ne vldhn. Gotovo Ima ta w«k a*nw Blagovoli ga, časttt#W3 ItuiHec, poklicati, zakaj pogled tvoje veličiue M 00 gotovo ustavil. Motu le zelo na tem ležeče. daa ne besjil naprej.«
fa res se je pr {kazal velik črn pes, noseč gobec povešen v travo. Hanuman Je vzdignil svofl roki tor ju držeč pred us tanil zakričal: »stoj!« Vohajočega psa pa i ta brk ne bi bil ustavil, 6» »• i» M moral pravkar popraska® PO <BaM. To priliko Je poraba Hanuman ter ie enkrat zatulil. Črni pes se le sdojci umiril, Se taoe id Imel Casa povesit!, Id jo Je dvigni k ponovnemu skoku. In ko je naposled zagledal velikansko opico, je pozabil sploh na taco vstra-jajoč v tej hipni podobi osuplosti.
»Pozdravljen, tujec,« ga je ogovor® Hanuman. »Povej nam svate ime, odkod prihajali in kam drviš?«
Cmd pes je postov* taoo na Ha ter odgovoril:
»Ar$os meni ime je, slovit med tulečimi psi sem.
Itake skalna! otok, kjer oljka raste, - «*“ KraljTunak Odtos«, W	rrOla potoval
bil je^moi gospodar. Homer pa opeval zve-
°heteaitvetrionUt veraili, polnili miline je molof —
Pa vraga, te bolhe neznosne ne d mi o ml niirii ni pokoja!s
ln začel se jc znova preiskati, da je bito slišati, kakor da škandlra nadaljnje
heksametre. Ko se je do dobrega napras« kal, sl Je otrese! dlako, je pogledal Hana« mana ter nadaljevali:	. :	•
»Sedal pa n* wu #•
«1 nestvor tl, kje zibelka Je tvola in s kakim Imenom sloivlš a?
StmBna tvoja postava spominja me Poijr. lema,
krvoločen kof ta sicer nW, kakor Jaz vfc
dim.«
In Hanuman mu ie povedal svojo zgod«
bo.	..
Ko Je končal, sta dolgo časa vladal«
molk la ttltoa.	,
Orangutan, ki prvotno ni boM motiti
vznesenega pogovora obeh epskih živa«, je naposled vendar podlegd svoji radovednosti ter vprašal helenskega psa, če ve kaf povedati o baskervttlesfcem psn.
Ar gos je nejevoljno omajal z glavv^ rekoč:
»Kdo pa ie la in kje biva? Se »isetn slišal imena?«
»Rje—? je odgovoril orangutan, pon#« šaloč zadirljivi glas Argosa. »Gotovo tu vi deželi namišljenih, možganom vzrastllh ži« vali In kdo? No ravno »slovit med Ude« Cimi psi ie< -■ <3* « poslužim tvojih b*. sedi. 'II le polovice te slave nisi /c1, kiflcic oni,«
predprodaji se dobe v prodajalnah Konzumnega društva na Glincah in v Rožni dolinj. — Vse prijatelje naših predstav Opozarjamo, da se zanesljivo udeleže te Izvirne novitete, ki jo naš dram. odsek vprlzori prvi. Pokažimo, da znamo ceniti dramatično umetnost posebno pa še našiti domačih pisateljev.
Dramatični odsek spl. del izobr. zveze Svoboda v Tržiču se obrača do vseh dramatičnih odsekov »Svobode« s prošnjo, da bi nam posdfli prepisane nloge Iger, katere so že igrali ali katere bodo igrali. Ker nuSno rabimo nekatere,, zato prosimo, da nam vloge že igranih Iger stavijo takoj na razpolago, mi smo pa pripravljeni kat proti uslugo podati vloge pri nas igranih iger. Vse tiste, ki še niso pri dramatičnem odseku »Svobode« In imajo veselje do igranja, vabimo, da pristopijo k temu odseku. Pristop Javijo lahko po poslovodju v konsumn ah pa vsakokrat pri skušnjah. — Dramatičen odsek Svobode-Tržič.
Pevski odsek spi. del. izobr. zveze
Svoboda v Tržiču pripravila za spomlad velik pevski koncert, zato prosimo vse pevce hi pevke, da se pevskih vati pridni in to.no udeležujejo vsak torek In četrtek ob poi 8 uri zvečer v pevski sobi I. nadstropje kons. društva pri Toncu. Vsi tisti pa, kateri in katere imajo veeetje do petja se vabite, da prijavite pristop k pevskemu odseku po poslovodju v trgovini ali p« vsak torek in četrtek pri vajah. — Pevski odsek Svobode Tržič.
Telovadni odsek Svobode Tržič naznanja vsem telovadcem in tetiovadkinjam, da se telovadba vsled slabih vremenskih razmer do milejšega vremena najdalje pa do I. marca 1921 prekine. Vabite se pa vsi telovadci in telovadkinje, da se ob zopetni otvoritvi tetovad. vaj taistih pridno udeležujete, ker misli telovadni odsek spomladi priredit! javno telovadbo. Zato tedaj naprej do cilja. Delu čast! Živeto Svoboda! — Svoboda Tržič.
Dnevna kronika.
»leta' mSchf’ mir aaa . . .«. Kakor sam
poročajo iz Rima preko Lugana, je papež sklenit upeljati novo uniformo za svofo gardo: Zeleno suknjo, črno čepico, plav telovnik in bele hlače. Z ozirom na to vest so začeli tudi v Belgradu pretresati vele-•važno vprašanje novih uniform za državne podtajnike. Posebna komisija je predlagala rdeče suknje, bele telovnike in pla-ve Mače. Kakor izgloda, bo ta projekt tudi sprelet. Z ozirom na to poročilo, ki je po tndlskreciji prišlo na javnost, se pripoveduje, da tudi eden izmed slevensklh poslancev jako rad žvižga znano dunajsko popevko: »Ich intJcht’ mir aaa —■ leh nooht’ mir aaa —. A blaue Hosen ma-efoen lassen aaa , , .«.
Nekaj za ljubljanske verižnike. Itrili-fcuska aprovizaoija Je v zadnjem tako slaba, da bi ljudje umirali gladu, ako ue b! skrivaj dobivali živH Iz Jugoslavije. — Gospodje, potrudite se — še je čas!
Čuden popravek. Ob£. sv. s. S. Bode nun t« poaM naslednji poprave*: »Ni ros,
da sem se povsem osebno zavzemal za pekovskega mojstra; res je le, da sem PO soglasnem sklepu in naročilu obrtnega odseka v zaščito obrtnikov davkoplačevalcev podat tozadevno stvarno interpelacijo. Zahvaljujem se Vaši objektivnosti s spoštovanjem Jakob Bde, gostilničar v Kersnikovi nHci 5 ta obč. svetovalec. Ljubljana, 12. januaria 1921.« — Md smo porogali o interpelaciji objektivno. Ali je g. Bde interpeiiral po nalogu obrtnega odseka aU sam, je postranskega pomena. Prečital je pisma njegova, ta to je osobnx Niogova interpelacija pa ni bila stvarna in Se jasno pokazala, da je bfl kož intenpelant, ki bi moral poznati stvar, o njej jako slabo informiran. Soc. dam. klub se ta vtikal v stvar, pafi je bil Baletov klub naravnost ogorčen na njegovo interpelacijo posebno potem, ko je dal župan pojasnila. Bistva torej mi ne moremo preklicavati g. Bde je tukaj zagovarjaj stvar, ki se s pravnega stališča ne da zagovarjati. Ce bi bil njegov Mljent hotel več doseči za svežo obrt, M ba moral o pravem čas« obnoviti potrebne pogodbe. Druge pomoči nL Deželna vlada je sklonila, da se vnov-čevalnica za živino in mast ltot državno podjetje opusti ter zavod takoj prične likvidirati. Likvidatorjem se naroča, da se radi prevzema obratov Vnovčevalnice pogajalo z mestno občino ljubljansko ta a locrasordjem ljubljanskih mesarjev. Pri novem podjetju naj bi bila po možnosti udeležena tudi gospodarska argaiiizac#« lavnih nameščencev in producentov.
Normalni promet na državnih železnicah. V območju Inšpektorata državnih ždeznlc v Ljubljani se vzpostavi v noč! od 16. na 17. t. m. celokupni promet na Vseh progah v istem obsegu, kakor le bfl pred omejitvijo, t. J. pred 25. decembrom 1920, — Direktna vlaka štev. 1010 ta JOD
Ar gos sc Je zdrznil ter zrarvnol In dlaka na njegovem hrbtu je kakor ščetine zrastla od samega heroičnega ogorčenja. »Ne imenuj več Imena! Zahvali se tam oni veji,
da ml ne prideš mod zobe, Bahača pa drznega tega
z neizrekljivim imenom — učil bo mjaz že manire,
Samo čim našel ga bom, ta upa«, g-, gotovo!«
*0, o tem ne dvornim!« je rekel orangutan. Pa čalkaj, da ti ga opišem, če voha, tedaj laja z globokim, kakor zvon donečim glasom. Časih pa strašno, mozegpretresujo-če tiri!. Ponoči Ima izven teli lastnosti ognjeno ža-reče oči, V bližini ]e črn kakor ti, ta ravno tako velik, če ne večji. Ne moreš E* 'zgrešiti. Pa ker sem ti dal že ndegov signalemont, si izprosim, da mi ga, čim ga pošteno ozmorfaš. takoj dopošljcš. On Je namreč povsem moj »tvor.. Tedaj bodi tako dober in nc pozabi!«
»Pošljem ti ga gotove, aU to, kor ostalo bo od njega« — je odgovoril Argo* ter Sc oddaljil v velikih skokih.
Se dolgo je bilo slišati razlegajoče se heksametru n o lajanje razdraženega gržke. ga iitrega,
(Dalje prih.)
odpel Jota U 16. t. m. te Zagreba' oziroma Ljubljane.
K odklonitvi penziionistov. Prejeli smo:	»Jutro« je javilo, da nameravalo
oblasti izdati naredbo, po kateri državni nameščenci tuje (nemSke) narodnosti ae dobe penztje irljub Metne službene dobe ta kljub vplačvanju ta ldjub temu, da so jugoslovanski državljani; pač pa da dobe parado uradniki slovenske narodnosti. Ml soeijalisii smo vedno btti za pravico, zato menimo, da bi bila krivica, da bi se maščevali nad osivelimi starčki, ki so pač jugoslovanski državljani kot kdo drugi. Vsak tuj e rodeč je M, če je imel slabo vest, preko meje, se pustil tam penzijoni-rati ali pa namestiti. Kar jih je ostalo pri nas, gotovo da jim nihče ne bi smel kratiti pravice do pemrtje, odkar so postili jugoslovanski državljan). Vprašamo: aU ne bi ti starčki bili upravičeni, da zahtevalo, če se jim noče priznati penzlja, vse sveče trtadstotee vz>Wta«an« prispevfce nazaj? Do tega so pač brez dvoma upravičeni. Skar pa bi se zgodila, kakor že rečeno, krivica, če se jim odreče pokojnina. Avstrijska republika tudi ni odkionBa vseh tujejezičnih penzijontetorv in znano nam je, da dobiva v Oradcn petero Slovencev pokojnino od avstrijske vlade. Pač ne bilo lepo, če bi vlada odklonila svojim državljanom zato ker so slučajno Nemci, sam! ubogi starčki, penzljo, za katero sp od svojih plač 40 let vplačevali prispevke. Trdno torej upamo, da bo naša oblast tudi to vprašanje na podlagi državljanstva ugodno rešila.
Kjer Zamet, tam pamet. Vlada je odredila, da bodo vsi profesorji in dijaki nižjih razredov, ki se udeleže ljudskega popisovanja, tlst* dni iole prosti. — To bo na vseh šolah halo ta veliko praznovanje! Pametni gg. od vlade bodo kar zijali.
Iz Kolinske tovarne v Ljubljani. Ni še mesec dni, kar sem čital celo v »Večernem listu« pritožbe delavcev ta delavk proti vodstva Kolinske tovarne ta g. Dro-hovzaia. In potem pa pred Božičem, ko se vsak veseli božičnih praznikov ta z radostjo pričakuje darov! Kolinska tovarna je pa obdarovala za božič več delavcev s tem, da jih je odpusta« iz službe; ta milijonarska tovarna, ti se povečava, pravi, da nima dela! Koliko je res na stvari glede dela, je težko dognati, vprašanje je pa, kdo je kriv, de obrat ne prospeva? Pač menda ne boste rekli, da je delavec tega kriv? Odpustila je tovarna n. pr. že dva mlinarja, čeprav jim Je bfto vedno rečeno, de sta vestna delavca ta zdi se, da vzrok odpuste prav nič ne tiči v izgovora, Čel, da primanjkuje dela, — Eden prizadetih.
Javno predavanje na uuirvereS se vrli jutri 16, tm. ob 10. uri dop. Predava g. Univ. prof. dr. K, Oz val d »o vzgoji in vzgo-jevalclb«.
Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom, da Je sedaj vsaki dan odpeta In prost (gospode
člane, da se nakupa udeleže. Na zalogi je obiio čevljarskga orodja ta čevljarskih potrebščin. Nahaja se v Hrenovi ulici 4. K
Nova železnica. Dne 15. t. m. se otvo-rt nova železnica Kontitce-Žrpče kot podaljšanje ozkotirne železnice Poljčane— Konjice. VlaJcl bodo odhajali iz Konjic v Zreče ob 4. 20 mbi., ob 10. irri 30 min. in ob 17. uri 20 min.; Iz Žreč v Konjice pa ob 4. url 52 min., ob 11. url 40 min. In ob 17, uri 50 mio.
Tujski promet v Zagrebu. Od prvega maja do 30. decembra Je došlo v Zagreb 300.000 tujcev. Od taiks na tujske sobe je dohfla mestna občina Zagreb 647.299 K.
Francoska vlada je darovala sarajevsko-jugoslovanskemu izvodu' 6000 frankov.
Eksplozija. V selu ltredgradiči na Korčuli so izvlekli ribiči mino te vode in misleč, da ne more več eksplodiran, so jo ogledovati. Ko se je pa edon dotaknil vžigalnika, se je razpočila ta ubila šest 06eb, eno pa težko ranila,
Opozarjamo na današnji *»!?- tvrdke f, P-Jfecsik, modni satan. Cone -delu znižane za 10 odstotkov.
Kulturni vestnik.
NaS zapiski, izšla Je 10—12 številka »Naših zapiskov« z naslednjo aktualno vsebino: Abdftua: Stoveostvo, jugoslovanstvo, socijalizem; Dr. M. Rostohar: Psihologija narodnosti; Dr. A. Sagadin: Začetki socl-jalnesa zavarovanja v Jugoslaviji; Dr. M. Dereanl: Boj prostituciji ta spolnim boleznim ter — I. S. Machar: Givis Romane. — Bogat pregled prinaša prispevke Erjavčeve, Jurkovičeve, Likarjeve, Krivičeve, dr. Lončarjeve ta dr, Ooršičeve. — S tem Je zaključen XII. letnik. Oklic »Našim naročnikom in slov. javnosti« obeta, da bo ostala revija tud! za naprej na sedanjem nestrankarskem stališču, zato Je lahko vsakomur najtopleje priporočamo, zlasti ker beremo med bodočim! sotrudnilri imena naših najboljših znanstvenikov ta publicistov. Stane za leto 1921 le 60 K ta ae naroča pri »Slovenski Socljatad Matici«, Ljubljana, poštni predal 91.
Sprememba repertoarja v drami. V soboto, 15. Smrtni ples I., (izven); v nedeljo, 16, Smrtni rite« 0, (izven); v ponedeljek, 17. Pohujšanje v <*oHni Šentflorjanski, (izven). — Za ponedeljek, 17. t. ra. napovedana predstava GvrČek za pečjo za D, se vsled tehničnih ovir (godba) ta dan ne more vršiti.
»Plamen.« Včeraj je izSa prva štev®-ka. edinega našega Ilustriranega tista — polmesečnika »Plamen«. List bo prinašal poleg literarnih črtic ta povesti tudi aktu-elne politične ta državnopravne članke in novice. Prva številka prinaša slike Iz mariborske umetnostne razstave in portrete več odličnih osebnosti. List ureja g. J. Prunk, vodja dopisnega urada. Posamezna številka velja 6 K.
Gospodarstvo.
— Prost izvoz sladkorja dovoljen. Finančni odbor ministrski je sklenil dne 13. tm., da je uvoz sla<Hcorja v našo državo odslej popolnoma prost ta da bo treba pia-M le po dv* dinarja tnonopoflske takse pri vsakem kilogramu. Pričakujejo od nove uredbe, da se cene sladkorju znižajo.
— Revizija carin Sn trošarin. Finančni komite v Belgradu Je skleni!, da se takoj revidirajo carine, trošarine ta žetemdRd tovorni tarifi. Nameravajo znižati one postavke, ki se tičelo domače Industrlfe. — Revizija carinskih tarifov Je Mia Se zdavnaj potrebna. Vsled neumestne carinske P0-Htike je domača industrija zelo trpela. Upamo, da se bo sedaj revizija pač izvedla tako, da bo stališče naše industrije olajšano.. čakamo tozadevnih pametnih ukrepov.
— Konec itajnbalsove afere, »Balkan«
poroča:	Posebna komisija, določena za
preiskavo znane Stcinbersove afere Je končala svoje delo ta Izročila vladi podrobno poročilo. Komisija le ugotovil«, da mora vlada v interesu države sama vsekakor razveljavit pogodbo o prodaji Steta-beissovih podjetij ta da jih mora podržaviti. Vlada se bo v najkrajšem času odločila in izdala odlok o razveljavljenju pogodbe in določila potreben kredit za financiranje podjetja.
— Naša železna industrija. V Kamni gotici ta Kropi je naša železna industrija skono popolnoma ustavljena. Že meseca junija preteklega leta je bBa žetezo-obrtna zadruga prisiljena odpustiti nekaj delavcev ta skoro vse delavke, ter skrčiti delo na 6 ur dnevno. 1. tra. Pa se je pojavil poln zastoj. Dela le 8e 20 delavcev. — To je uspeh krščanskih sodjafaih organizacij.
— Klej za mizarje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel nekaj mizarskega kleja. Interesenti - obrtniki naj pri-glase svoje potrebščine takoj, da se bode moglo ozirati na njih priglase.
= »Slovenska banka«. Pred kratkim se ie ustanovila v Ljubljani »Slovenska banka« z začetno glavnico 30,000.000 K, katera se lahko zviša vsled sklepa obč”onra zbora na 90,000.000 K. Na ustanovnem obenem *boru. kj se Je vršil dne 20. decembra 1920., so bili izvoljeni v upravni svet: gg. Rado Legvart, ravnatelj v Ljubljani (predsednik), Fran Vokač, veletržec v Ljubljani (podpredsednik), Dr. Josip Regal* v Ljubljani, Janko Predovič. veletr-žec v Ljubljani, prof. Eugen Jarc v Ljubljani. Alfred Del Fabro. ravnatelj »Konzervne tovarne« na Vrhniki, Dragotin Hribar, veleindustrija* lec, predsednik »Kranjske hranilnice« v Ljubljani, Jean B. Pollak, ve-leindustrijalec v Ljubljani, Karol Kauschegg.. zasebnik v Ljubljani; v nadzorstveni svet: gg. Fran Stupica. veletržec v Ljubljani. Kubeika Josip, linijski kapetan v p. v Ljubljani, adv. Dr. Anton Andrejčič v Ljubljani, Dr. Vilem Nessel, podrav-natelj Praške kreditne banke v Pragi, Božidar Hernricu, gen. insp. »Anglo-avstr. banke«. Za ravnatelja je bil imenovan g. Ojuro Rašica. Banka je pričela s poslovanjem začasno na Krekovem trgu št. 10. Več pove današnji oglas.
— Gradba električnih central. Grad- s b«mo ministrstvo ie izdelalo načrt, po katerem bo dr?*va zgrartiU več velikih elek-
tričnih centra! na naših rekah. Sočasno je bflo tudi sklenjeno, če ne bd država imela dovelj denarnih sredstev za njihovo zgraditev, da to odstopi domačim tvrdkam pod gotovimi pogoji glede državnega vpliva na te centrale.
—	Gojenje tobaka v Jugoslaviji Finančno ministrstvo je izdelalo razpored okrožij ta okrajev, v katerih se bo to leto sadil tobak. Vsem tem okrajem bo dovoljeno saditi to-bak, ako ga bodo mogli proizvajati 30.000 kg na leto.
— V svrtio regeneracije ribjih voda In povzdlge rlbarstva v Sloveniji Je slkenilo poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani z upraviteljstvom ribištva Kendove grajščine na Bledu dogovor, glasom katerega je dalo poverjeništvo upraviteljstvu gotovo količino postrvjih plemetik na razpolago proti temu, da prepusti npraviteljstvo poverjeništvu oz. Interesentom gotovo množino potočnih postrvi oz. križank ta sicer po znatno nižjih cenah nego so tržne cene. Po dosedanjih poročilih bo spomladi razpolagalo podpisano poverjeništvo s približno 92-900 mladic po ceni 80 K sa 1000 mladic loco Bled. Naročila sprejema poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, Poljanska cesta 28, najkasneje do 20. februarja t. L Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati.
— Novo posojilo M rada dobila Francoska od Amerikancev. Njeni zastopniki se rad! tega že pogajalo z ameriškimi mt-ljarderji. PosoJUo bo znašalo ogromno svoto 100 milijonov dolarjev ati v našem denarja 14 milijard kron.
— Kriza volne. Kriza volne na Angleškem iti prenehala največ te tega vzroka, ker Ima Angleška velike zalog« vdne še Iz časa volne, pa jtii ne pošlje na trg. Kupci čokato, da padeta cen«, trgovci so pa boje izgube.
Dopisi.
Celje, Govori se , , . Dvakrat smo ie v »Nanrato« brati, kafro 1» lahko mogoče, zaslužiti lepe denarce, Jte sedi foak gospodič pri prvovrstnem državnem koritu tnon-tanisttčnega urada ta se sam potom podložnih rine naprej kot sefcvester kakega podjetja. To nese — kajne, Mohor«? — saj vožnja tudi o« stane nič, državni avtomobil je vedno brezplačno na razpolago ta kas« v cinkarni nič manj. O, to Je lep zaslužek ... Jugoslovanski dvora! svetnik !c Ithko Uti, č* si naprav* skušnjo kot bivši vohun avstro-ogrskega ministrstva, potem ti se podal v Idrijo ta naje! tolmača za občevanje s Slovenci, greš na razne pojedine akctjskfh družb — ta avanzma je ta. Zalotena nam majkal A taloo J« prt nat ta nfč drugače. Zaloteno I« pa, da ie nimamo uvedenih »doklad za izvrstna dela«, zato je treba, da zahtevajo višje inštance od sekvestriranih tovarn »nagrade«. Nemškim tovarnam ta dražbam pa to itak nK ne škodi, saj se to vse odračuna prt delavskih plačah. Tudi razni dvonti svetniki dobijo na ta način nagobčnike ta mezdna gibanja sc tem lažje izvršujejo v prid nemškemu velekapitalu ta v škodo delavstva. Da, višjemu uredništvu se Mižalo Šušter-
šičev! časi, Da vsa odličnejša mosta se postavljajo koruptni bratci. Raziti protežiran. d postajajo vodje tovarn in oblastnij, ime* nujejo jih dvomim svetnikom itd. Samo dvornim norcem še niso do danes nikogaš imenovali,..
Šoštanj. Slabo informirani akademik Je dne 5. tm. v »Slovenskem gospodarju« pod naslovom »Schleiertanz v Šoštanju« priobčil setizacijonelno vest o poizkušenerci samomoru 25 letnega klobučarja Ivana Šmigovca. Želeli smo sl miroljubnosti, vendar pa, ko prihajajo klerikalni demago gl s svojimi starimi manirami na dan tez nas brez povoda napadajo v svojih laž« njivJh listih, smo priomarani, da akcaptk ramo boj. Žalostno in čudno dejstvo le, kako more mladenič z visokošolsko iz** brazbo pisati take otroške fraze brez stvarne vsebine v politične svrhe. Ole« de zadeve Stnlgovc srno iz Informativne* ga vira dognali, da so dopisnikove vrsn* ce d asi v politični zvezi infamna laž. Na vse vaše klerikalne laži pa je ljudstvo re* agiraio fe pri volitvah. Čudno Je le še to« da nfti mrtvih ne postite pri miru, ko Je.
M rajnki šmirovc vendar pokopan pa cerkvenih obredih.
Žepni koledar
za lato 1921
je izšel in se razpošilja naročnikom. Organizacije in posamezniki, lei ga še niso naročili, naj ga čimprej na-> roče pod naslovom »Tajništvo JSDS. Ljubljana, poštni preda! 168“ ali pa pri. upravi „Napreja“ v Ljubljani. —• Trdo vezan izvod velja 14 K; kd*. naroči več kakor 10 izvodov, dobi pri vsakem izvodu 2 K popusta.
Društvene vesti.
Slovensko zdravniško društvo v Ljubkim! vabi o« svoj redni občni zbor, ki se vrifl dne 30. I. ob 2. pop. v mag. dvorani v Ltabtiote. Spored: I. PoroCflo predsedstva;
2.	Volitev predsednika, odbornikov ta pro* gladovalcev računov; 3. Referat o bodočem ustroju sanitete v državi. Relcrirajl dr. Lapajne, dr. Homan, dr. Krajec. 4. Volitev v prtaravllata! odbor za kongres v, Ljubljani jugoaiov lekarskega društva. 5, PoroSHo o LSscbner-Maderjovi ustanovi.1 6. Slučajnosti.
LJttbUesskl akad. športni klub vabi
vw Mne ta akademike aa občni zbor, 10 se bo vrš* v soboto, dne 15. jan., ah’ lf, uri v moli dvorani »Narodnega doma«.
Pevska društvo »Slavila« Vič-Gliuce vaM v*e ovoje člane tar prijatelje društva n« aval IL rodni občni obor, ki se bo vrini v nedelj 16. t. m. ob 14. uri v salonu restavracije »Amerika« na Glincah. — Odbor.
V	aedeHo, da« 16. L m. ob 6. uri zvečer^ priredi Sokol v Mostah prt Ljubljani Bi aoro urtdenfh prostorih Predovlča na Selu 37. Sokolski družinski večer. Namen večera je, da se dogovorimo glede občnega zbora, ti se bo vri* dne 23. tm. Istotam K udeležbi vabita odbora,	k
Nekai za Vas!
Racionalno MRovanJo tapeta.
Hečete 11 obraz in roke racionelno negovati, pege, mozolce odpraviti, hrapavo koto mladostno in prožno napraviti, uporabljajta Fellerjevo pravo Elza-obrazno ln Vožo-ob-varujočo pomado 1 veliki porcelanski lonček 15*— K. Elza toaletne umivalne pas til je 1 škatiiica I0‘50 K. Pomada za ustnice 2'— in 4'— K.
Ideal esali mil
je Fellerjevo Elza lilijno mlečno nril* t*'-* *■ Tekoče liiijno mleko 12 — in JJL— K. N«j-finelSi Obnori? 6— in SO — K. Vasetra JktT—, 7 — in l*‘— K. Neškodljivi puder ra obr*« v vrečicah po 5 — K. Barvilo rdeče za obraz 10 pisem 20 — K.
Prvovrstno naravna nagovanja
Rast las napreduje, kolo na .glavi krepča, plešo in prerano oaiveloati preprečuje Kellerje va prava Tannokina pomada za rast las, 1 veliki porcelanski lonček 15-— K. Ogrska pomada M brke po 6 — in 8-— K. Neškodljiva olja sa lase, orehovo olje, mala steklenica 6--- K, velik* 30.— K. Schampon tm osnivanje las 4-— K.
Rudar gospa, katera sa v ta razuma
je pravi dr. Kluger-jev Hega-puder, bal, rosa, velike elegantne ikatije 24 — K.
Kurja olau
bradavice, trdo kolo, odpravljata brzo in temeljito Fellerjev turistovski obliž .Elsa* v Skatljah po O’— K in 7-50 K in Faller-jeva turistovska tinktura steklenica 10’— K.
Fini Parfv mi
francoski, originalne steklenice 40— K; na tehtnico od 20’— K naprej. Sachet (ovitek dišečega praška aa perilo) ta— K•
Kaj an vsak dan patra trnja!
Angleški obliš 2.— K. Lysotorm 60'— K. Popolni Irrigator najboljši 150'— K. Pravi Lysol 30 — K. Kafra 3 - K. Kafrne krog-Ijice 5 — K. Arnika 6’— K in 30'— K. Po smerekovem gosdu dišeči pastem ra sobe 35’— K. Konjak 30'— K. Malinov sok 80'— K. Kinn železno vino 30 — K. Esenc za rum 7*— ta 36 — K. Kineški čaj na tehtnico od 3'— K naprej.
Najmočnejše francosko Iganja
najčišča predvojna 15 - K, velika 35 - K. v steklenicah T-
njša steklenica lisa Kolonska voda
in 36 - K.
Proti potenju telesa
deluje zanesljivo FeUeijev Elsa aipalni prašek 1 škatljica 1050 K.
Kaj Je »Kisa Wuld“ to zna vsak I
6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici 42'—K.
Za usta In zobal
Hesa zobni prašek s kisikom, 1 škatljica 20’— K. Dr. Heider-jev zobni prašek 1 škatlja 6'— K. Elsa voda za usta 80 — K, zobne krtačice od 20.— K naprej.
Proti mrčesom
kakor muhe, bolhe, stenice, rusi, zanesljive ta teoiijito deluje E1m mrčesni prah, velik« škatlja 15’— K. Tinktura zoper stenice 30"-- K Naphtnlin ed 2'—■ K naprej.
Pri vpraflanjfh
naj so prilože poštne znamke za odgovor.
MIH In podgano I
Mišji strup 8’— K. Strup zoper podgano 8'— K in 10— K-
Omot in poštnina
se računa «ossbej, toda najceneje. Cim več se na enkrat naroči, tem inanj draže stroški to robo.
Naročila se adresirajo na:
DVOJEN V. FELLER, lekarna,
Stubica donja, Elsatrg 184.	Hrvatska.
ii ■■ i *■■« —L.Lj..^BaMSBM*i1inj*..«L'!*®KHHR*Hsa'»aar2;i-::’i----v- .--m;i
edina tovarniška saioga
šivalnih stro|etf v vseh opreirah, ireterffei ir. fzvšfce rreef-VOjVf8, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si VeJiellia garastija 1 stfine, IgSe, Olle na drobno in debelo. VcfletoB garaiicila»
Prlporoia sc t v r d k a
Sv. Petra nasip št. 7
COSULICH - LIN E TRST-AMERIKA!
mm • ieimiik - m si jbo- mm - m i
Kavarno sva na novo elegantno opremila ter se priporočava za obilen poset. - - Na razpolago električen klavir. - -
Z velespoštovanjem
Leo £r Fani Pogačnik.
Kavarna
»LEON** Sinih 38.
Brezplačna pojasnila in predaja voznih listov za potnike
-	- - -	iz	Slovenije	edinole	pri	-	-	-	-
Simon Kmetec. Ljubljana
Kdor hoee imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
Glavno /.aalojistvo ib
Haložana
ŠTAMPILJK
A v	p?
ANT. ČERNE j) £
LJUBLJANA J ►; k^oui
THE REX Co.( Ljubljana
naj se blagovoli poslužiti tvrdke
ftctenlinrgovn ni. 7JI. In Gradiitfc 10.
Ljubljana — Sodna ulica fct. 5 (poleg dež. sodiš- a.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst grumo-fonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela
i	precizne	mehanike
ge priporoča za predpustno sezono za izdelovanje najfinežih plesnih toalet, kostumov, frakov, smokingov, jaketov najmodernejžega kroja in elegance.
Predela V8 nje salonskih sukenj vnajelegantnejče jakete in frake.
Posebna delavnica za obračanje molke garderobe ter moderniziranje damskih toalet. Radi točnosti in postrežbe v sezoni, se prosi cenj. naročnike, naročila že naprej naznaniti. Naročila se iavršujejo na leljo v oamth dneh. V amrtnih »lučajih ae lavriojejo naročila v teku 24 ar.
Naročila z dežele se vračajo * obratno pošto.
Slovenska banka v Ljubljani
Odgovorni urednik: .lak. Vehovec.
.Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani,
Izdaiateli: Ivan Mlinar.
Stran 4.
NAPREJ.
Stev. 11.