188. številka. Ljubljana, v petek 1/. avgusta. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za ■ v s t r o - r> g e r s k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta K gld., M Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr„ če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. , ., . ■ ■■ T TTir,-.,_-.-.-.-- :-- -— ■ ~ ' " ■ '~~-:----------- -i--- V l.jnMjjnii 17. avgusta. Po sestanku ruskega carja in nemškega cesarja v Peterburgu se je po raznih listih trdilo, da se je mej vladarjema doseglo važno sporazumljenje in je s tem mir zagotovljen za več let. Celo angleški premje lord Salisburv je bil pri priložnosti izrekel, da je nastopila prava doba miru. Svet je vse to rad verjel, kajti bojazen pred vojno je že dosti dolgo vznemirjala Evropo in tlačila narodnogospodarsko blagostanje. Drugo ugodno znamenje je bilo, da se je kurs ruskemu rublju jel hitro boljšati in je malo dnij po sestanku že stal tako visoko, kakor poprej že dolgo ne. Kaj da sta se vladarja dogovorila, o tem so razui listi mnogo ugibali. Oficijozni časopisi so pa govorili v tako splošnih frazah, da se je videlo, da jih neso obvestili v vseh tajnostih. S časom se je pa jelo kazati, da uspeh tega sestanka ni bil tako sijajen, kakor so želeli v Berolinu, če se sploh o kakem uspehu govoriti more. Najprej so nam razkrili Berolinski ofieijozi, da Rusija nikakor neče javno izreči, da Francozi od nje nemajo pričakovati nobene pomoči. To je pa bila njih glavna želja. Kaj brigajo Nemčijo balkanske in mnoge druge zadeve, njim je v prvi vrsti na tem ležeče, da si zagotovo svoje meje proti Francozom, da ne zgube dežel, kateri so pri-vojevali po mnogih krvavih borbah. Nemčija bi bila gotovo pripravljena mnogo storiti, da bi si zagotovila rusko pomoč ali vsaj rusko neutralnost v slučaji boja proti Franciji. Porabila bi gotovo ves upliv svoj na Dunaj i, v Carigradu in v Sofiji, da se reši bolgarsko vprašanje v prid Rusiji. Od tod tudi prihaja, da so mnogi nemški listi že čisto natančno vedeli, kako bodo v kratkem spra vili Koburžana in ga namestili s kom drugim, ki bode Rusom po godu. Gotov program za rešeuje bolgarskega vprašanja čitali smo že v nemških listih, dočim so ruski le malo vedeli o tem in so navadno le registrovali tuje glasove. Nemški časnikarji so verovali, da se je dosegel zaželjen uspeh in delali so kombinacije, dobro vedoč, da je nemška vlada baš v bolgarskem vprašanji pripravljena najbolj podpirati Rusijo. Zadnji čas pa imamo še več drugih glasov, ki dokazujejo, da se zaželjeno sporazumljenje ni do listek. Lušanje. v. O ženskah pisal sem Vam nekoliko že zadnjič, gospod urednik, vender imam o njih reči še raznokatero. „Baba je hudič", govori modri Slovenec. A Lušan trdi, da je še hujša nego hudič in pripoveduje o njej to-le prigodbo, s katero res zelo dobro podpira to trditev: Živita mož in žena prav bogoljubno v svetem miru. Nikaka stvarica jima ne skali domačega pokoja. Ne razpreta se nikdar, ne prepirata se nikoli, še grenke besedice ne zine drug drugemu. Umeje se, da je to vragu hujša muka, nego bi mu bilo nositi cele mesece debele skale v goro. Bode in jezi ga, da kar spati ne more. Zalezuje ju noč in dau, draži ju, ščuva ju, a ves trud je zastonj; še zmenita se ne za vse to. V tej velikej zadregi mu pride na pomoč neka ženska. Dogovorita se. da ju seglo. „Nord" se je v vpi .sanji zastran Masave postavil odločno na francosko stališče. Ta list, ki vedno izraža mnenje Peterburlkih vladnih krogov, je storil to, kakor bi hotel pokazati, da je Rusija še vedno pripravljena podpirati Trancoze, kadar je pravica na njih strani, da v tem oziru ni sestanek v Peterburgu položaja niti zu :>ičieo premenil. Bismarckov organ „Nord. Allg. Zeit." je na opazke oficijoznega lista ru-ke vlade tako osorno odgovoril, da si tacega glasu drugače tolmačiti ne moremo, nego da odnošaji mej Berlinom in Peter-burgom nikakor neso tako iutimni, nego se je zatrjevalo. V Parizu so gotovo dobro umeli glas ruskega oticijoznega glasila in bodo še nadalje gojili nado na pomoč Rusije v velikem boji z Nemčijo. Zatorej je uspeh sestanka glede na Francijo za Nemce popolnem negativen. Gojili so pa v Berolinu še drago nado, namreč to, da bodo s pomočjo Rusije Dance pridobili ua svojo stran, da jim ne bi delali sitnosti, ko bi imele nemške čete opraviti s Frani ozi. ['Cesar Viljem po hodil je v ta namen tudi danskega kralja. Kakor se pa kaže, tudi v tem oziru uspeh cesarjevega potovanja ni bil boljši. Vsaj „Nord" v poslednjej številki naravnost pravi, da na sporazumljenje mej Nemčijo in Dansko ni mislili, ako se ne izvede V. član Pražkega dogovora. Ta člau določuje, da se prebivalstvo Severnega Šlezvika s plebiscitom povprada, hoče li še biti pod Nemčijo, ali naj se zopet vrne Danskoj. Dosedaj so Slezvičani pri vsakih volitvah in pri družin priložnostih pokazali, da ne marajo za Nemčijo. Da bi jih s plebiscitom poprašali, je gotovo, da Nemci izgube to pokrajino. Izjavam tega lista se pa ne more odrekati važnosti , ker gotovo izjavlja mnenje ruskih in danskih vladnih krogov. Zaradi tega je pa „Norddeutsche Allg. Ztg.u tako razdražena in očita ruskim državnikom, kateri stoje za „Nordom", da le na to gledajo, da bi kak kos zemlje odtrgali Nemčiji. Tako očitanje se pač malo ujema z nedavnimi izjavami o stoletnem prijateljstvu me) obema državama. Začenja se torej zopet časniška borba mej Rusijo in Nemčijo, ki je posledica ueuspeha cesarjevega potovanja. Rusija se najbrž ui hotela pravnic zavezati, ničesar obetati, temveč, hoče še nadalje držati: se politike svobodnega postopanja, ona razdruži in razpre, a on da jej zato prinese novo svetlo in drago obleko. Res, v dveh, treh dneh napravi ona, česar zlodej nikakor ni uzmagal v dolgem času: zagori in zaplameni mej možem in ženo črno sovraštvo. Vrag gleda in gleda, čudi se na vse moči, da ga je tako presegla in prekosila in — ustraši Be ženske do dobrega. Prinese jej obleko, a ne drzne se jej blizu. Pomoli jo jej na drogu, in sicer omajanem. ker se boji, da bi se drugače ne prikradla pod lubom do njega in mu ne naredila kaj hudega Tako sodijo torej Lušanje o ženskah. A kake so v resnici? Prav take so, kakor jih Vam orišem in oslikam jaz v naslednjih vrsticah. Dekleta, kadar se snidejo, na vse moči hite primerjati si druga drugi jopico in se napenjajo vsaka, kolikor se da, da hi jej bile drugih jopice vender že preozke. Govore dan za dnem o novih oblekah in, če so malo bolj na samem, zinejo rade katero tudi o fantih, samo bolj tiho in skrivnostno. Šaliti se ž njimi ni dobro. One dni je hodil tod okolu jeden „dohtur". Govoril je, da zna zdraviti oči in zobe — Bog ve, če je res kaj znal ali ne. ki je najbolj dostojna tako veliki državi. ~~-S«*" stanek vladarjev, naj je bil še tako sijajen, političnega položaja ni dosti premenil, ni ga poostril, zboljšal pa tudi ne, vse je ostalo pri starem. Vse kaže, da so minuli Časlj" ko je Rusija podpirala Nemce, sebi in vsemu slovanstvu v škodo. Zborovanje „Slovenskoga društva" v Konjicah. V snažno ozalšanih prostorijah gosp. Sutterja v Konjicah vršilo se je dne 12. t. m. zborovanje političnega „Slovenskoga društva" v proslavljenje 401etnice vladovanja našega svetlega cesarja. Navzočih bilo je okolu 150 vrlih slovenskih mož društve-nikov (iz Konjic in okolice) in gostov , zlasti iz Celja. Slavnostni govor imel je predsednik društva sam, g. dr. Gregorec: omenjal je mej drugim, kako zadnjih 40 let v življeuji svetlega cesarja ni bil /miiiij čas veselja in nepretrgane sreče, ampak dostikrat britke žalosti. Godile so se velike izpre-membe zunaj Avstrije in doma, kjer so svetli cesar sodelovali, a tudi mnogokrati sotrpeli. Mnogo se je izpremenilo, toda jedno je zmiraj ostalo ue-omajano — ljubezen cesarjeva k avstrijskim narodom, a teh udanost Hvojemu vladarju. To zagotavlja cesarju potreba Avstrije, katero je prevzvišena cesarjeva hiša Habsburška ustanovila in jo tudi ohranjuje, zlasti še pa častitljive lastnosti osobne svetlega cesarja samega: neumorna delavnost, stroga pravicoljubno8t in neomejena dobrotljivost In mi-lostljivost. Zlasti Slovencem je sedanji cesar nepozabljiv. On je podpisal državni osnovni zakon, čegar člen XIX. tudi Slovencem jamči narodno jednakopravnost v šolah, uradih iu javnem življenji. Zatorej velja in bode zmiraj veljalo: „Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne gane". Zatem zapeli so navzoči stoje cesarsko pesen. Izmej povabljenih poslancev poročal je gosp. Miha Vošrijak o deželnem zboru štajerskem: Slovenskih poslancev bi ondi moralo biti vsaj 19, pa jih je samo 8 ter so v manjšini z nemškimi konservativci vred, ki zoper brezozirno nemško liberalno večino ne opravi nič ali zelo malo in še to po večkratnih naporih. On sam se je potegoval, naj se AmbrožiČev Luka ga je srečal in mu rekel, da je slišal govorico, da Starmanovo Franico bole oči. Tisti dohtar, ali kar je že bil, gre naglo k Starmanu. Punička ravno pri peči nekaj brba in dela. On se jej približa in jo vpraša, kako je oko. „Tebi nič mari", zavrne ga deklica osorno. „Le nič se ne hoj! Čaj, da vidim. Naglo in brez bolečin ga ozdravim", ogovarja jo on in jo prime za roko, da bi jo obrnil in ga jej ogledal A ona — ne vem, je-li prejšnjo noč ležala na koprivah, ka li, da je bila take slabe volje — ona ga prime za rame in kakor bi mignil, ležal jej je ubogi dohtarček na tleh in punička ga je obongavila, da je bilo veselje. Taka so naša dekleta, če menijo, da jih ima kdo za šalo. Zato se je treba zelo varno sukati okolu njih. Da se vender tudi pri nas nemalokrat napravi tisti greh, kateri je tako velik, da je treba dveh, da ga moreta grešiti, to je, Če premislimo vse to, nekako čudno, a vender žalostno res. Take so torej mlade. A stare? A staro migajo na moč Z jezičkom naglo v k osuo noč. Sumč, c vrče, opravi j njo, omeji svobodno ženitovanje nemani*ev na škodo občinam, prenaredi kmetom škodljivi domovinski zakon, lovsko postavo predrugači, hranilnice (šparkase) pa obresti znižajo; slednje se mu je posrečilo. Boril se je tudi na narodno ljudsko šolo, o čemer pa prepušča naslednjemu govorniku podrobneje gp-voriti. Navzočni volilci bili so prav veseli in zadovoljni, da je gospod poslanec prišel in poročal. Z uaudušenimi živio-klici so njegovo poročilo na znanje vzeli in mu izrekli svoje popolno zaupanje in iskreno zahvalo. O našej borbi za narodno-slovensko šolo na Štajerskem govoril je jako spretno in prepričevalno g. dr. Ivan Dečko, da so mu doneli mej govorom in zatem živio-klici in rokoploskanje. Navajal je, kako in zakaj hočejo Nemci izpodriniti slovenščino iz naših šol ter jo namestiti z nemščino; vse le zavoljo kruha, da bi njihovi ljudje pri nas službe dobivali pa bi se jim ne trebalo učiti našega jezika. Toda nam se je boriti zoper nasilstvo protizakonito po zgledu vrlih Šmarijčanov in zmaga bode naša! Želeti je, da bi gosp dr. Dečko blagovolil ves svoj govor objaviti v „Slov. Gospodarji". Gosp. dr. Rudolf priporočal je resolucijo, naj bi Slovenci sami bolje se zavedali pravic v členu XIX, jim zajam čenih. Naj bi vsak in povsod slovenščine posluževal se in jo tudi tirjal v Šoluh, uradih in javnem življenji. Njegova resolucija in še dve drugi bile so jednoglasno vzprejete. Naposled je še gospod predsednik navajal glavne uzroke, zakaj kmetski stan propada in poudarjal dolžnost vsakega domoljuba skrbeti in sodelovati, da se tej nesreči v okom pride. Glavni uzroki so, hvala Bogu, še takošni, ki se dajo po zakonih ali primernih postavah odpraviti: previsoki davki, in doklade vržene zvečinoma le na zemljišča, pristojbine, svobodno trganje in razkosavanje gruntov, deduo rimsko pravo, dolgovi itd. Da je govor kmete močno zanimal, to je storila Že njegova vsebina. Resolucije: 1. „Z ozirom na Slovencem neprijazno postopanje deželnega zbora štajerskega in tistih državnih in avtonomnih uradov in raznih korporacij, ki njegove nemčevalne namene mnogovrstno podpirajo, zmatramo se Slovenci štajerski stiskane, zatirane in žaljene v svojih jdržavljanskih pravicah zajamčenih v členu XIX. državnih osnovnih zakonov. Zatorej poživlja „Slovensko društvo" vse domoljube, naj se ovih pravic povsodi in vselej sami poslužujejo in neupogljivo tirjajo jednakopravnost slovenščine v uradih, šolah in javnem življenji". 2. „Slovensko društvo" odobrava postopanje sloveuskih poslancev, v državnem zboru zahtevajočih, naj ministerstvo naučuo razveljavi ukaz deželnega šolskega sveta v Gradci od dne 22. svečana 1887, štv. 823, ker nasprotuje členu XIX. državnega osnov nega zakona, ter prosi naj ne odjeujajo, dokler tega ne dosežejo. Do tiste dobe pa naj slovenske občine po zgledu Smarijske ulagajo pritožbe zoper oni ukaz. Šmarijskej in vsem je posnemajočim slovenskim občinam izreka v Konjicah zbrano „Slovensko društvo" domoljubno priznanje in iskreno zahvalo. S« „Očivestno propadanje kmetskega stanu tudi v slovenskih pokrajinah žuga vsemu narodu s poginom. Zatorej pozivljejo se vsi domoljubi, zlasti vrli naši časnikarji, deželni in državni poslanci, naj Skrivnosti vsem razjavljajo, 1 liti'- z lažini raz vas na vas In glodajo naui dober glas; Trenotje vsako, vse 4ive, Nam ogreli«. Večkrat zapoje kak fant na pol čudo se, a na pol jeze se: Včeraj seuj Jo Ogovoril, Snoči šel seai klicat jo, Ali danes le o nama Tri vasi se muzajo. Iu neredkoma vzdibne kak mož: (Jo ga srebneš le kozarček V hrani prikrivši se skrhan, Jutri coli svet brenči le, Da prepijal si ves dan. V zgovornosti priletne ženice ne užeue živ krfct Iu prav za prav se jej tudi jeziti ne moremo zaradi tega. Vse jej je že otrplo in mrtvo, samo jeziček jej je še gibčen in živ; kako bi jej torej zamerili, če ga pregiblje, kolikor more. Vrhu tega — vsaka stvar na svetu kdaj še lehko prav pride, kakor je spoznal ono leto Janezov Janez: Kopal je Sušniku laz in znojil se na vse kriplje v Subej Rebri. Kar mu prinese domače dekelee j užino, blagovolijo tudi agrarnemu vprašanju zelo posebno posvetiti svojo pozornost in svoje sile ter pri pomagati, da se ono vprašanje reši v ohranitev in ukrep-ljenje kmetskega stami, mej drugim zlasti po snovanji srednje velikih, ne rušljivih, le do neke mere zadolžljivih kmetij, ali pa tako zvanih — kmetskih domov." Pol it i ču i razgled. \<>lranj<* dežele. V L j u h i j a n i 17. avgusta Poljski list „Reforma" misli, da bi vladni listi ne bili toliko proslavljali desetletnega vladanja TaalTejevega, da so količkaj pomislili, kaka nevolja vlada mej prebivalstvom na Češkem in v Ga liciji. Naj bode Taaffe še tako ponosen, da je tako dolgo na krmilu, vlada vender ne bode več dostikrat praznovala obletnice, če se ne bode bolj ozirala na želje prebivalstva. C'eški poslanec Matuš poročal je predvčeraj v Mladi Boleslavi svojim volilcern o delovanji v državnem zboru. Pojasnil je sedanji politični položaj, ki je tak, da Čehi nič ne morejo doseči, če jih ne podpira ostala desnica. Potem je našteval, kaj so Čehi dosegli pod sedanjo vlado. Kar se pa tiče nemščine, bode v Avstriji vedno ostala posredovalni jezik. Čehi bi se brez nemščine niti s Poljaki sporazumeti ne mogli. Čehi nikakor ne mislijo šolstva izročiti cerkvi v popolno oblast, a ljudska šola se ima prepustiti popolnoma kompetenci deželnih zborov. Koncem se je sklenila, resolucija, s katero se izreka zaupnica češkemu klubu, in izraža zalite vanje, da bi se novi davki ne porabljali le za oboroževanja, da se izvede ravnopravnost in izdatno varujejo češke manjšine. Viiasuje riržavc. K ukor je [nedavno organ srbskih napred-njakov „ Videlo" Črnil Tavšanoviča, ravno tako se je spravil na radikalnega poslanca Čorkiča. Očita mu, da je bil v zvezi z morilci, požigalci in roparji. Osnoval je bil za Grujičeve vlade nekak konvent, s katerim je močno uplival na skupščino in tudi na vlado. Kdor količkaj pozna gospode, ki delujejo pri „Videlu", bode vedel, da je vse to izmišljeno. Ker naprednjaki drugače ne upajo pri bodočih volitvah dobiti večine, so se pa lotili obrekovauja. Princ Ferdinand je podelil bolgarskemu finančnemu ministru Načevicu za njegove zasluge za otvorjenje železnice briljante k Aleksandrovemu redu, Stambulovu in Živkovu pa veliki kordon tega reda, drugim ministrom pa razna darila. Načelnik generalnega štaba Petrov ih major Pauica imenovana sta podpolkovnika, podpolkovnik Ljubutski pa polkovnik. Otvorjenja železnične zveze mej Dunajem in Carigradom se Turčija ni oricijalno udeležila Niti na vzhodnorumeljskej meji niti pri dohodu prvega vlaka v Carigrad ni bilo nobene turške uradne osobe navzočne. Turčija se ni hotela zameriti Rusiji, zato je vso stvar prezirala, če tudi prometa nič ne ovira. V Belfortu je francosko prebivalstvo kam-njalo nemških dijakov. Poslednji so zaradi tega hoteli zahtevati od tamošnje občine odškodovanja. Ker se pa sami ue upajo več na Francosko, se je njih nemški pravni zastopnik obrnil do več Belfort-skih in Pariških odsetuikov, da bi kateri je zastopal. Vsi vprašani odvetniki so odrekli. Nazadnje so dijaki poprosili Belfortsko sodišče, da bi jim uradnim potom dalo zastopnika. Sodišče je je pa poučilo, da v takem slučaji po francoskih zakonih tega storiti ui dolžno. Nemški listi se zaradi tega jako jeze iu očitajo Francozom, da so podivjali, da v njih deželi ni nobenega pravosodja več. Res kaj slabo pri-stuje Nemcem tako očitanje, ker so sami najprej bili proglasili gasio: „Macht geht vor Recht." Prav vzveselil se je je: malo počitka bode in malo okrepila. A lej ga, zlomka, komaj se je tretjič stegnil v sok, že je zajel ščurka, kakeršen je narisan v knjigi, samo še večji je bil. Jezen je vrgel žlico iz roke in še jezneje zgrabil spet motiko. A ni še minulo dobre pol ure, že se vnovo prikaže dekelee in prinese, mu precejšnjo akledieo žgancev, dobrih ajdovih žgaucev in tako slastno preboljenih, da takih še živ dan oi jedel. Takrat je Janezov Janez razvidel, da vsaka stvar kdaj lehko prav pride — Še ščurek. In res je Vse lehko še koristi, še ženski jeziček, sosebno mladim fantom. Če se kdaj komu malo zavrti in zmeša glavica, takoj mu pri-hite na pomoč: Nikoli ni on uzrok, kakor trdijo; ne, ona ga je zapeljala, „zacoprala" mu je in kdo ve, kaj še vse. Kakor Žid židu, tako tudi ženske najraje ženskam zabavljajo. Zato jih imam jaz tudi prav rad in Bog ne daj, da bi kedaj kaj slabega gosnol o njih. A kake so tiste srčne zvezice pri nas? Hm, možimo in ženimo se pri nas vse drugače nego Vi po mestih. Nekolikrat gremo ua vas in v vaB, a potem kar „pušeljc" za klobuk in s kakim \Vlikauske utrdbe, katere j» dala italijanska vlada napraviti na otocih Magdalena in Ca-prera bodo kmalu dodelane. Razen utrb delajo tudi vojašnice, vojaške magacine, bolnice itd. Vedno dela več tisoč delavcev in nekai stotin kaznencev. Te utrdbe seveda so pred vsem naperjene proti Franciji, s katero so odnošaji vedno bolj napeti. Fran-sozi sovražijo Italijo, ker se brati z Nemčijo in pridobiva vedno večji upliv ob Sredozemskem morji. Kakor se poroča h Shangbai-a, bode kitajska cesarica vdova v marci odložila vladanje. Nadalje bode vladal mladi cesar sam. Dopisi. 3K Vranskega 16. avgusta. 11 z v. dopis.] Kdo ne pozna prijaznega čednega trga Vranskega? Vsakemu se priljubi zaradi svoje lepe lege, dobre pitne vode ter zdravega, svežega zraka. Zatorej v ta prijetni kraj dohaja že nekaj let precej tujcev, in ko bi ne pomankovalo stanovanj, postalo bi Vransko sčasoma priljubljeno letovišče. Tudi v narodnem oziru ta kraj ni zaostajal za drugimi sovrstniki, da, Vranska čitalnica osnovala se je že pred 21 leti in blagi rodoljubi vzdržavali so jo dokaj časa na častnem površji. Kdo se še ne spominja lepih veselic, katere je prirejala vsako leto na dan 18. avgusta? Od vseh krajev prihajala je zlasti mladina srednje in velikošolska, praznovala naudušeno rojstni dan našega presvetlega cesarja ter se razveseljevala prav pošteno v tem svoječas-nem narodnem domu Savinjske doline. Mejsobno življenje bilo je tukaj vzgledno. A prišlo je inače. Socijalno življenje je) je podkopavati krt, ki je ril skrivoma, a vztrajno. Obitelj se je začela ogibati obitelji, osoba osobe ter nezaupuost ugnezdila se je v ta mirni kraj. Uzajemno občevanje, skupno življenje je ginilo. Ko pa je krtu živež pošel, odšel je v drug kraj. Sedaj pa se tukaj pričelo oranje, okopavanje in obiranje na površji. — V pojasnilo tukajšnjega življenja evo basni, katero sem pred kratkim nekje v slovenskem časniku čital. Povem jo tukaj, seveda v drugačnej obliki: Bila sta dva petelinčka. Vsak izuiej njiju rad bi bil gospodaril ua dvorišči mej kuretino, zatorej sta se sprla, jela kavsati, kljuvati se, da je perje na okrog letelo. Začudena perutina pa jih je mirno gledala ter pričakovala izid ljutega boja. In glej! Jeden petelin-ček bil je premagan ter se skril, a drugi vzletel je, kokodakaje ter bahaje se svoje navidezne zmage, ua javno mesto. A bistro sokolovo oko ga zagleda, spusti se močna ptica bliskovno nanj in odnese pre-širnega kokoduna. — Prvi del te basni izvršil se je že, poslednjega pa zaupno pričakujemo, kajti nestrpno se obnaša ta petelin, zaletava se v vsako pišče, odvzame mu dobro ime, utika v vsako javno podjetje in zadeve, bodisi v občinske, šolske ali zasobne svoj ostri kljun, razkopava po kmetskih in župnijskih dvorcih ter prileti zopet kričaje na svoj javni prostor. Mislim pa, da ga že opazuje bistro sokolovo oko! Iz Trziuc 14. avgusta. [Izv. dop.] Tudi naša vas stopila je dostojno v kolo druzih krajev pro-slavljajočih štiridesetletnico cesarjevo. Malo in veliko storilo je svojo dolžnost. Šolski dečki donašali so cvetic in zelenili vejic, deklice pa radostno pre-pevaje pletle so vence, da si okrasijo podobo presvetlega cesarja; mladeniči in možaki stavili so visoke mlaje, raz katerih vihrajo cesarske zastave stricem snubit proti večeru. Če smo jim všeč, prav je in naglo naredimo svatbo, a če ne, nu, pa stopimo za kako hišo naprej ali nazaj, da izberemo kako drugo. A mi ne tožimo drug za drugim dolge mesece in leta in ne vzdihujemo, kakor lačen maček, če je zastonj čakal miši in brez uspeha se oziral za koščkom kruha. A pozabavljatno ženskam radi, da ne morejo živeti brez moških. Vajene so že tega in vedo, da je res; zato nam ne zamerijo. A jedenkrat smo jih vender le do dobrega ujezili. „Hočemo pokazati moškemu svetu, da prav lehko živimo brez njega" dejale so vse razkačene in se utaborile na malem hribci. Bila je zima. Utrdijo se z ledom in snegom. Da so upale, da jim ne bo treba ostati dolgo časa tam, kaže že to, da so vzele hrane s seboj samo za jedno malico. Zato jim je začela huda presti, ko se „lepi spol" ni nič hotel zmeniti za svoj „nežni spol". Bile so komaj dobrega poludne same, a že jim je bilo tako dolgčas za moškimi, da so kar mrle za njimi. Ubogo srce jim je stokalo in pokalo, a iz ust so jim vreli tako vroči vzdih-Ijeji, da je led okolu njih ginil in ne tajal, kakor in trobojnice. Vsaka hiša, osobitu šola bila je praznično oblečena. Da se vse raduje, pričali so na predvečer mnogi kresovi, pokanje topičev, razsvetljena okna Trzinskih hiš in Habaškega gradu in pa sviranje Domžalske godbe pod vodstvom nje spretnega in marljivega učitelja Frana Pfeiferja. Drugi dan t. j. v nedeljo bila je v podružnici sv. Florijana sv. maša, katere sta se udeležila tudi gosp baron Liechtenberg in njegova gospa soproga. Pri sv. maši pela je šolska mladina jako prijetno. Po maši in pridigi, pri kateri je o. Sajevic v lepem govoru razlagal pomen zastave in dnevu primerno naslikal uzorno življenje cesarjevo, katerega naj Bog ohrani še mnogo let — zapeli so otroci cesarsko pesen, potem pa se je blagoslovila šolska zastava. Kumica zastavi bda je gospa M. Kmetičeva, soproga tukajšnjega posestnika in trgovca. Podarila je zastavi krasen trak. Popoludne ob 3. uri zbrala se je šolska mladina pod zastavo, mej pokanjem topičev, v spremstvu Domžalske godbe, ondošnje požarne brambe, na čelu jej Domžalski župan gosp. J. Janežič; zastopniki veteranskega društva, mej njimi c. kr. poštar gosp. Vinko Janoš, gosp. učitelj Alojzij Kcelj in še več odličnih oseb, oBobito pa obilna množica občanov, domačih in iz bližnjih vasij, ter se poda v Habaski grad, povabit gospoda barona, da se udeleži popoldanske slavnosti. Prijazni gosp. baron in njegova gospa soproga vsprejela sta došle jako prijazno, ter pogostila društvenike in šolske otroke s pivom in kruhom. Veselje bilo je veliko in šolski otroci, kojih bilo je 92 ne bodo nikdar pozabili one zelene trate za gradom, kjer so se gostili in hladili. Iz grada vrnila se je vesela množica, katero sta spremljala visokorodna dobrotnika na vrt posestnika in gostilničarja gosp. Frana Narobeta. Ondi, kjer je je stal okusno izdelan in s podobo Nj. Velečastva okinčan oder, pričakovalo je šolsko mladino več odličnih oseb, mej njimi tudi Mengiški gosp. župan Ivan Leveč in gosp. kaplan Anton Kobler. Po primernih in jako dobrih govorih šolskega vodje 8. Blejca in kaplana Kobler j a in raznih vrhh deklamacijah šolske mladine, prečita gospod baron iz častne knjige imena odličnih šolskih otrok, gospa baronovka pa je delila darila obstoječa v molitvenih knjigah in v knjižici „Naš cesar Fran Josip I." Mej posamičnimi točkami svirala je godba. K sklepu stopi na oder še gosp. Ivan Lož ar, posestnik v Trzinu, občinski odbornik, odlikovan s srebrnim križcem za zasluge, ter se v svojem lepem in pravilnem slovenskem govoru zahvali vsem dobrotnikom osobito gospodu učitelju, potem gospodu baronu Lichtenbergu in županstvu, ki so s svojim delovanjem iu podporo pripomogli, da se je v Trzini zamogla izvršiti tolikanj imenitna slavnost, končaje svoj govor z nebrojnimi živio-klici na presvetlega cesarja. Na to se je šolska mladina pogostila z vinom, kruhom in pečenko. Vsak drugi pa si poišče primernega kotička, bodi si v sobah ali zunaj na prostem, kjer si privošči rujne kapljice, katere pri Narobetovi hiši nikdar ne zmanjka. V kroniki Trzinski bil je to jako lep dan, ostal bode v najlepšem spominu. Posebno si bode pa naša šolska mladina zapomnila to znamenito veselico iu se še pozna leta spominjala štiridesetlet-nice našega ljubljenega vladarja. bi bilo vse polno plumeneeih grmad tam okrog. Bog ve, kako bi se bilajjstvar še*lahko končala. A v njih srečo se je bila nekaj dnij prej jednemu fantu malo glava zmešala: Zagledal se je nekako pregloboko v tisto Marušo, ki je lani o vročeni letuem času na zakurjenej peči zmrznila, Če je res, kakor ljudje lažejo. Zagledal se je bil vanjo in zato mu nikakor ni dalo miru: „Če bi se kako prehladila, ali če bi se jej pripetila kaka nesreča tam zunaj", plašil se je sum v sebi in šel je in dajal toliko za pijačo, da je do dobrega upijanil vse fante. Ni čudo, da mu potlej ni bilo Bog ve kako težavno pregovoriti in pripraviti jih, da so res šli ž njim na uporne ženske. Boj ni bil pretežak : Že so bile one namenjene, da bi se prav razkesano vrnile. Zato so z velikanskim veseljem skočile naproti rešenikom svoje časti in s še večjo radostjo hitele z njimi v vas. Tako se je. brez krvi in srečno končal ta upor, a ženske je naučil, da smo mi možje le vse kaj druzega nego so one. Ker me pisanja nevajena roka hoče nekako bo'eti, želim Vam vsega dobrega M u hode r. Domače stvari, — (Povodom rojatvenega dne cesarjevega) Blužil bode knezoškcf dr. Misija jutri do-poludne ob 10. uri v stolni cerkvi slovesno sveto mašo z zahvalno pesnijo. —■ („Slovensko društvo") zborovalo bode dne 26. t. m. pri sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Poslanca dr. Rad a j in dr. Gregorec poročala bodeta o delovanji deželnega in državnega zbora — (Vladiko Stros smaver j a) so v Zagrebu jako naudušeno vsprejeli in pozdravljali. Na peronu pričakalo ga je par sto odličnih osob. V imenu mesta pozdravil ga je mestni podnačelnik Kallabar, na kar so zaorili burni živioklici, ki so se nadaljevali na vsem potu v mesto. Vladika Stross-uiaver je prav čil, Slatinska kopelj mu je izvrstno služila, kajti kakor je sam rekel: Voda premenila je številke ; iz 74 let naredila je 47. Dal Bog, da da bi še dolgo ostal tako zdrav, kakor da bi imel Še le 47 let! — (Ki j evsko sveča nos t ) opisuje v „Glasu Crnogorca" djakon F. Radičević prav navdušeno. Mej drugim pripoveduje, kako se je vršil „krestni vhod" na Dnjepru, kjer so svečano blagoslovili vodo mitropoliti Platon, Mihail in Mitrofan s 20 vladi kami, 100 arhimanditi, 50 protojereji in 600 drugimi kle-riki. Naroda nabralo se je pri te) priliki na bregovih Dnjepra nad 100.000 duš. — (Gosp dr. Klofutar,) častni kanonik in ravnatelj semenišča, imenovan je infulovanim prostom na stolni cerkvi Ljubljanski. — (Osobna vest.) Načelnik postaje na južnem kolodvoru v Ljubljani vrne se dne 20. t. m. s svojega dopusta in prevzame zopet vodstvo urada. — (V Brežicah) umrl je frančiškan o. Ma-riofil Bonač, v 85. letu dobe svoje. — (Čudno občutljiva gospoda.) Kakor znano, napravlja se po ukrepu magistratovem sedaj konec drevoreda ua Bregu, pri Št. Jakobskem mostu, novo primerno stranišče, kakor jih imata Dunaj in Gradec na primernih prostorih. To pa nekatere ude Ljubljanske nemške in nemškutarske gospode močno v oči bode. Te dni opoludne zapazi ta prostor, kjSr se baš zida in postaviti ima stranišče, gospod, idoč z inženerjem g. Z., in uname se mej njima debata. „Daš geht aber doch nicht an diesem Platze soleh1 eine anstandBwidrige Hlitte aufzustellen", zagodruja prvi gospod. Gosp. Z. odgovori mu na to: „Prosim Vas, ako bo take prostorije umestne na Dunaji in v Gradci, zakaj bi pač ne smele biti v Ljubljani ?" Nezadovoljnežu je g. Z. s tem zaprl sapo. Tacih nezadovoljnežev je pa v Ljubljani mnogo, ki vedno kriče" in kritikujejo, a ko jih resno zavrneš, ne vedo ne naprej ne nazaj. — (Za stradajoče na Goriškem) nabralo se je doslej 28.390 gld. 9 kr., razdelilo pa le 26.410 gld. Ne vemo, zakaj se ostali znesek še pridržuje. Res da prebitek ni velik, a pregovor veli: „Bis dat, qui cito dat". — (Belih borovnic,) o katerih smo bili zadnjič pisali, poslal nam je prijatelj našemu listu z Dolenjskega iu sicer iz okolice Velikolaške. Dopo-slaui izvodi so popolnoma dozoreli in imajo prav dober okus. — (Utopljenec,) ki so ga predvčerajšnjim iz Malega Grabna potegnili, bil je Fran Pristav, 16 letni nožarski vajenec. — (Novosadski „Branik") donaša vest, da se v Banjaluki še vedno vodi preiskava zaradi poslednje afere, ko je bil cesarjevič Rudolf v tem mestu. Zaprtih je že nad 150 ljudi j. Pred več dnevi zaprli so trgovca M. Spasojeviea, ker je bil na sumu, da je on kmete nagovarjal, naj se pritožijo cesarjeviču. No doslej neso prišli do tega, kar so nameravali. O Spasojeviči vsi soglasno izpovedujejo, da je miren človek, ki se peča jedino s svojo trgovino. Pred nekoliko dnevi šla je petorica odličnejih meščanov s „protom" na čelu prosit, naj Spasoje-viea izpuste, ker hiša in trgovina njegova škodo trpi. A okrožni predstojnik jih ni hotel niti zaslišati, marveč jih je odslovil, ne da bi bili kaj opravili. — (C. k r, finančno ravnateljstvo za Kranjsko) Uzdalo je „oznanilo", v katerem se mej drugim pravi: „Vsakateri, ki ima 1. septembra 1888 v svoji zalogi žgane pijače, v katerih se skupno več nego 20, oziroma 10 litrov Čistega alkohola nahaja, ima dolžnost najpozneje do 3. septembra 1888 pismeno naznaniti, koliko žganja da ima in koliko čistega alkohola je v njem ne oziraje se na to, Če je ima v svojih ali pa v tujih shrambah spravljeno. Ta naznanila morajo biti dvojna." Tiskovine za taka naznanila dobivajo se od 30. t. m po 1 krajcarji pri vseh davkarijah Kdor bi naznanila ne napravil, kaznoval se bode z osmero do dvanajstero globo prikrajšenega davka, za vsako neresničnost v naznanilu pa je določena globa 2 gold. 20 kr — (Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) Gosp. Karol Lapajne prezentovan je za faro Valto Vas, gosp. Simon Žužek za faro Vo dice. Gosp. Jožef Belar odpovedal se je fari Hote-draški ter prevzel po lastni prošnji upravništvo fare Vrh pri Idriji. Gosp. Andrej Dremelj, župnik Ra-teški, stopil je v pokoj. Faro Rateče bode začasno oskrboval gosp. Janez Molj, župnik v Fužinah. Gg. Tomaž Vari in Mihael Klemenčič ostaneta na svojih mestih in gosp. Anton Gabrič pride za II. kaplana v Semič. — Razpisani sta fari Planina in Polom (Ebenthal) do 20. septembra. — G. Gašpar Majer, kaplan v Hinjah, vsprejet je v red oo. frančiškanov kranjsko hrvatske provincije. — (Duhovske spremembe v lavan-tinski škofiji) G. Fran PeČnik, kaplan na Ljubnem, pride za kaplana ua Prihovo, g. Jan. Zadravec kaplan v Hočah, pa k M. Snežnici. Novomašniki: g. Jak. Brglez postane kaplan v Dramljah, g. Jak. Cinglak v Sevnici, g. Jak. Marinič na Ljubnem, g. Janez Sušnik pri sv. Štetanu za Žusmom in g. Fran V račun v Hočah. — (V Št ur j i pri Sežani) na dvorišči hiše Dovganove je 15 letna vinska trta, ki ima letos 330 popolnoma zdravih grozdov. To je res lepa plodovitost. V Šturji in okolici letos tudi sicer dobro kaže, posebno dobro in lepo se razvijajo hruške in jabolka. — (Pri sv. Jan ž i na Dravskem polji) ustanovila se je požarna hramba. V nedeljo dne 19. t. ni. imela bode prvo svečanost: najprej mašo, potem blagoslovljenje brizgalnice, naposled poskušnja. Društvo je v narodnih rokah. — (Iz Ribnice na koroške j železnici) 8e nam piše: Dne 17. t. m. se bode palil kres na Arliškem vrhu pri Ribnici ter streljalo s topiči. Dne 18. t. in. bode slovesna maša v župnijskej cerkvi sv. Jarnejs v Ribnici v spomin 40 letnega vladanja cesarjevega Tudi šolska mladina se bode udeležila. V nedeljo 19. avgusta imajo tudi veterani slovesno sv. mašo. Odbor bralnega društva. — (Razpisano) je mesto sodnika pri okrajnem sodišči v Mariboru na Drave levem bregu. Prošnje do 31. t. m. — Razpisano je mesto kan-celista pri okrajnem sodišči v Kapli na Koroškem. Prošnje do 14. septembra t. 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Frankobrod ob Odri m. avgusta. Pri razkritji spomenika princu Friderika Karolu bil je zajutrek, pri katerem je cesar napil mestu Frankobrodskemu in tretjemu voju, poudarjajoč Friderika Karola genijalnost in brani bor.škega voja zasluge za zmago Vionvillsko. O tem ni niti govora, da bi se pridobljeno zopet izpustilo, kajti vse je v tem jedino, da mora prej na tleh ležati vseh 18 vojev in 42 milijonov prebivalcev, predno od pi ivojevanega izpustimo le jeden kamen. Pariz 16. avgusta. Boulanger dospel v Abbevillo, kjer so bile burne demonstracije zanj in proti njemu. Boulanger šel je sam na pokopališče, katero so policaji in vojaki stražili, ter položil venec na admirala Courberta grob. Pri odhodu s pokopališča imel je govor, pri katerem je nastala rabuka. Zandarmi napravili so red in prijeli nekoliko osob. Berolin 16. avgusta. „Tagblatt" javlja, da bode še devet generalov umirovljenih. Generalni lajtiiant Ilahnka, sedaj načelnik vojaškemu kabinetu, je odmenjen za vojnega ministra, vojni minister Bronsart pa dobi povelj-ništvo prvega voja. Foldmaršal Blumenthal po j de v pokoj. Cayenne 16. avgusta. Požar uničil je trgovski del mesta. Skoda ceni se na deset milijonov. Kajira 16. avgusta. Zapoznela a gotova v»st javlja, da so privrženiki Madijevi mesto Gondar zažgali. Dan, kdaj se je to zgodilo, ni znan. Rim 17. avgusta. Baldiscra poslal je vojnemu ministru zopet brzojavko, v katni javlja podrobnosti o boji pri Saganesti in izraža gotovost, da so ubiti vsi italijanski častniki, katerih junaštvo jako hvali. Novi York 17. avgusta. Pri Sable Islandu (Sandiiisel) trčila sta parobroda „Thing-vallau in „Geiser". Poslednji se je potopil, 72 potovalcev in 33 mornarjev utonilo. Ostale in 455 potovalcev s parobroda „Thingvalla" vzel je postni parobrod „\Vieland" na krov. Razne vesti. * (Bismarck - krojaški mojster.) Letos je praznovala Uerolinska krojaška zadruga 9vojo GOOletnico in ob tej priliki imenovala kneza Bismarcka častnim krojaškim mojstrom za njegove zasluge za nemško rokodelstvo * (Velika vročina) Iz Suakina o lposlalo se je dne 17 m. m. v Evropo pismo, katero opisuje tamošnjo grozno vročino: zadnjih 14 dnij pihal je z juga veter, ki je kar kožo smodil. Bilo je vroče, kakor da bi človek stal pri velikem ognji. Termometer kazal je 108 stopinj. Velblodi so mrtvi cepali, zajce in druge živali našli so mrtve na tleh. Na angleških topnjačah „Delphin" in „Albacore" bilo jt več slučajev solnčarice, dne 15. julija zbolelo je 20 mornarjev, izmej katerih sta bila dva takoj mrtva. Ljudje, bivajoči že več let v Suakinu, pravih*, da vročina v juljjj še nikdar ni bila huda in dolgotrajna. Noči so pa skoro še hujše, spati ni mogoče. Koteriju« nr«>čke 14. avgusta. V Pragi: 80, 52, 27, 53, 10. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (161 „LJUBLJANSKI ZTON" 3 Mtoji (331—188) 1 A za vse leto gld. 4.60 ; za pol leta j gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Lj Meleorolo^ično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > 7. zjutraj 2. popol. H. zvečer T34-2 mm. 7321 mm. 732 4 ram. 18-*"C 89-7" C 22 1" C bresv. si. sev. si. svz megla j aH. obl. 0 00 mm. (UiŽJH. , Srednja temperatur« 23*4°, za 4*3" nad tiormalom. ZDio-riSLjslsa. borza dne 17. avgusta t.. 1. 'Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna rentu .... gld, 82*20 Srebrna renta .... „ 83 25 Zlata renta...... , 112-40 6C r marčna renta .... « 98*15 Akcije narodno banke . . „ 896'— Kreditne akcije..... , 818-90 London........ „ 128*40 Srebro .... . . n --•— Napol......... ff 9-76 C, kr. cekini.....„ 5-82 Nemške marke..... „ 60'15 4"/,. državne srečke iz 1. 1864 250 gld. Državne srečke iz 1. 1KB4 100 „ Ogerska zlata renta 4*/u . . ... Ogerska papirna renta 5°/9 5°'0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunavu re«. srečke ft'/0 . . 100 gld. Zemlj. obiv. avstr. 4V»0/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Eli/.abetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke 100 gld. Radolfove srečke ... 10 ., Akcije anglo-avstr. banke 120 ,, Trammway-druAt. velj. 17(' gld. a v. gld. da nos 8l'tflJ 82 90 111 40 9780 870-— 31520 123-55 - n fl'78 - r r>-82 - , 60 27 183 gld. 76 kr. 16» .. — 101 91 105 120 124 100 183 21 111 227 90 80 50 50 25 25 V „NARODNI TISKARNI" v JI ~4]iil>l jruii izšle in se dobivajo i>o SBtnld&fLiil coui sled slovenske lepoznanske knjige: || \r zamen it i z Radgonsko. || Radenska kisla voda in kopališče. Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Sloveoslin goric. l/flf 7ff|B0 vjlflSl linHsi Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrona »lil dVIllld VUUct. in Htija. Posebna njena lastnost j e, da pomaga pri vseh bolesnih, koje dobi človek vsled prevelike kislino v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah. tor j t; neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. l{nf n9mJ7nQ VflHS) obilne ofllpne kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in ■ IH»llllfclW VUUct. močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. HhllSI l*n\#£)lnn 7 H PO 1111H Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot varstvo UUVCII UVdlllU £UI dVUU. |„ zdravilo zoper davico, škrlatico. mrzlico in kolero. KmiPll Iti Qt^1 nni/«ll1 t#l KoP'!,i so prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno gor- l\U|JOII III 01(1 IIUVdllJd. koto. Skušnja uči. da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (889—18) flnlionn l/icli I iti i Ifflf Tfirawiln rjitor ™denske kisle vode ima v sebi 0 06 gr. dva-UlJIjDlIU-niOlI IILIJ l\Ul ^UldVIIU. krat.no ogljeno-kislega litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan tožnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščeke kosti in hrustancev Od protinastib bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve nisto skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastib snovi navzete kosti v kratkom proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikib, kojih scavniške prevlake so postajalo vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi dragi zdravniki. Cen/tke ra#po4ilja zastonj in fvanko kopališče radenske slatine ntr Štajerskem, v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani. I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Bibič. — Životopisje, spisat liajč Mož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisa! Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal .7. Jurčič. — N. Machia velli, spisal dr. Ribič. — Pisma Iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. ./. 1'ošnjrtk. — Čecjava bode, novelira, spisal J. OgrintC. Velja .... i5 kr V.zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, Iran coski spisal Viktor CJiđrbulie*, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. Za oba zvezka naj so priloži le U> kr. poštnine, za posamezne svečke pa 5 kr. so ponuja pri vgeh boleznih, slasti onih, ki izvirajo i/, iprMtone krvi, nadalje pri padloi. živčnih boleznih, ušesnih bolečinah, pliirnili in želodčnih boleznih, naduhi, slabosti, prodna, trganji in pri vseh ženskih boleznih. Trakiilju odpravi se v dveh urah z glavo vred, za kar se jamči, M-toda, ki je hitra in sigurna, pospešuje se /. odličnim in skušenim sredstvom Obširna poročila pošljejo naj so z naslovom: (346-14^ „^3:3'""B'i.ea.-OffLicir3.lk Breslau II. Umrli no v IJiil»IJ janiNtvo, j j„ cona, uštevši lenimi zaboj&ek, v katerem ho odpošlje, le 1 gU!.. reci: štiri goldinarje, more vsakdo omisliti si tako izvrstno, trajno uro, ki jo kr&a vsakemu Btanovanju. — Raspoli\ja proti gotovemu denarju aH e. kr. poštnemu povzetju Exporthaus I., „Zur Kaiserin Maria Theresia", Wien, VVeissgarber, Kriegeroasse II, Parterre, Thur 5, Wien. i541—8) J. & S. KESSLER v BRNU, Ferdinandovi* ulice si. K sn.. pošiljata proti poštnemu pov/.otju: (130—211) Izdajatelj in odgovorni urednik: 13 r ago ti n Hribar. Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne" 10