Št. 67.
V Gorici, dne 23. avgusta 1898.
L,ečaj xxvm.
Izhaja dvakrat »ft teden t Stlri« Izdanjih, in sicer: vsak torek in potek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4-. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto.......gid. 6 —
pol leta........>•   3 —
Četrt leta.......»    1-50
Posamične-številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravn&tvo v Gosposki ulici stv. ft v Gorici v »Goriški Tiskarni' A Gabrsčcfc' vsak dan od 8. ure zjutraj do <j. -'.večer; ob nedeljalt pa od !>. do !i. ure. Na naročila brez doposluiiCj naročnine se ne oziramo.
,,1'KIMOKEC* izhaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. \"ii).
».Soča-, in .Prmioiv.-^ se" prrthjata v ««riei v to-liakarui Sehvvasz v &d.iki ulici in J»llersitz v Nunski uliii; — v Trstu v tobakarni Lav renči« na tr^u della Casernis in Pipan v ulici Funte della Fabbni.
(Izdaja za deželo).
Jvo In odpramlStvo
-^^'•^^^HW"ff# ulici St 9 v Gorici v H. nadstr. zMeJ^^rt^^prejemlje stranke vsak dan od 11.
^V          do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upramiStvu.
Neplačanih pisem ne sprejemljo ne uredništvo ne upravniStvo.                  ______
Oglasi In poslanic«
se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat C kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
„G6rlSka Tiskarna« A. GaorSček tiska in zaitga razen «Soče» ir »Brimorca^še „Slovausko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane, vsolotno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici, se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.                »>»  Bog In narod!  €<*«-               «Gor. Tiskarna» A. GabrSČek (odgov. J. Krmpoti-5) tiska in zal.
Shod slovenshih županov
t Ml Ljubljani.
Shod se je obnese), kakor je bilo pričakovati, najsijajnejSe. Prihitelo je od vseli tiranij širne slovenske domovine po ločnem izka/u 173 županov, ž n.imi razni deželni in državni poslanci, z Goriškega gg. dr. Anion (i r e g o r C i č, prof. B e r b u č in M n h a, ter Se druge gospode, tako, da je bilo udeležencev na slioitu okoli 700.
iMunoslna adresa, katero je shod soglasno odobril, se trlasi:
V a i e i: e s a r s k o in kralj e v s k o a p o s to l s k o Veli (¦ a n s l v o I
Odkrito-rčna radost preSinja letos vse narode velike in mogočne države VaSega Veličanstva. Polni udanosti in zvestobe, pa tudi neizmernega spoštovanja in hvaležnosti se bližajo drug za družini vznožju Najvišjega prestola, da ondi ponove sveto svojo prisego Jer dajo izraza srčnim svojim čulilom in gorečim prošnjam.
Vase cesarsko in kraljevsko apostolsko V< liCanstvo!
Slovenski narod, čegar usoda je stoletja tesno zvezana z državo, katerej so slavno vladali cesarji iz prejasuega habsburškega rodu, in kateri' žezln je previdnost božja pred petdesetimi leti položila V posvečene loke W"aya Veličanstva, mere o sebi trdili, A,\ v teku dolgih stoletij niti najmanjša senca ni padla na njegovo podaniško zvestobo in udatiost. Na nesteviluih bojiščih so prelivali hrabri njegovi sinovi dragoceno kri /a domovino in prejasno vladarsko rodbino; ne-preracmdjive so materij dne žrtve, katere je ta narod prinašat za ohranitev ugleda, slave in moči države; neprecenljivi doku/i naj-iskrenejšega sočustvovanja, katero se je p,i-javljalo v ii;em ob žalostnih in veselih trenutkih za državo tu prejasun dinastijo. Po vsej pravici zamori- ta narod reči, da pač številnejši in bogatejši narodi žive »• mogočni državi VaSega Veličanstva, da g;, pa mej njimi ni zveslejsega od njega.
Vase cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo!
Slovenski narod, živeč v vojvodslvih Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, v po-knoženi grofiji Goriško-Gradsščanski, v mejni irroliji Istrski in v svobodnem mestu Trstu ima <e pole? svojega napora pred vsem Va-•i.-ntn Veličanstvu zahvalili za ves svoj do-sedanli duševni razvoj in kulturni napredek. Nadeja se pa tudi, ^U bodo VaSega Veličanstva ()<*-lovska skrb Se nad.dje ga osrečavaia in da bode mogočna beseda Vašega Veličanstva doveia ga do popolne ravnopravuosli v narodnem in poliliskeni o/iru. po kateri hrepeni ves čas.   odkar je   deležen postal  Ustavnega
življenja in o kateri je prepričan, da - dosledno izvedena -- poslane najtrdnejša za-slomba moči in mogočnosti države,
S temi čutili iskrene hvaležnosti in oživljajoče uade bližamo se v imenu slovenskega naroda mi zastopniki njegove, občinske samouprave v vseli imenovanih kro-noviiiiih Vašega Veličanstva presijajnemu prestolu z najudun<>jšo prošnjo, da blagovoli Vaš-.- cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo sprejeli zagotovilo nespremenjene udanosti in zvestobe, ki navdaja srca vseh Slovencev do posvečene osebe Vašega Veličanstva.
VaSe cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo!
Dolgo se blesti sijajno žezlo jedne najmogočnejših držav v posvečenih lokah Vašega Veličanstva : daleč ima pa Vase Veličaiisivo tudi Se do skrajne meje človeSk« ga življenja. In da bi dobrohotno nebo VaSemu Veličanstvu na srečo narodov in v proslavo države dalo dočakali to skrajne meje, to je najiskrenejsa nu.su in vsega slovenskega naroda želja.
Uog ohrani, J log obvaruj Vafte cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo!
K iej adresi  je nasvetoval  novomeški župan dr. S c h e g u I a dodatek, kateri slove • V a š e c e s a r s k o in k r a I j e v s k o a pošto Isko Veličanstvo! Slovenski narod   si pa tudi ničesar is-kreuejc ne želi, ko da bi spomin na petdesetletnico slavnega in modrega vladanja Vaftega Veličanstva   ohranjen   bil   poznim   rodovom. V ta namen Ustanovile so s»- in se bodo Se Sirom ozemlja,   katero je njegova last, razne dobrotvnruo   naprave   in   postavili  jubilejsk« spomeniki.   Vendar   pa   je    poleg   tega   živa želja v srci   vsakega Slovenca,  da bi sir Vašega Veličanstva v/.viSeno ime  spojilo   z zavodom, ki naj bi --  iednako,   kakor Vašega Veličanstva slavno vladanje pomenjn razdobje v razvoju avstro-ogerske   monarhije   — pomenil   razdobje   v   kulturnem    razvoju   slovenskega in ostalih,   na jugu   državo živečih narodov. Samo mogočne besede Vašega Veličanstva je potreba,   da se   ustanovi v Ljnb-j Ijani   vseučilišče z bogoslovsko. pravoslovsko S in mndroslovsko fakulteto in So pozni rodovi I blagoslavljali bodo trenutek, v katerem bode | la beseda izgovorjena ali zapisana. VaSe Veli-; čaiistvo bode zgodovina po vsej pravici ime-j novalu mogočnega   pospeševalca znanosti   in ¦ prosvt titelja narodov, naj teilaj v spomin na j redki   dokaz   milosti božje,   ki   se   je   razlila ! letos nad VaSega Veličanstva maziljeno glavo. I po   VaSega   Veličanstvi«    akazu   nastane   na iugu države   novo gojiliSče   znanosti in pro-švete.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE
Pcilov. PodrtV8ki.
(Drugi   z veze k).
(Dalje).
PETA KNJIGA.
Simonides, kakor vsak Izraelec, je smatral svoj narod za prvi na svetu. Torej so je prezirljivo nasmehnil in dejal:
»Baltazar je bil priča čudnih rečij, videl je pravi čudež in ko mi govori o tem, mu v<-4rjameni, kajti on trdi samo to, kar so videle njegove oči in slišala ušesa. Toda on jo sin Mizraima, Se niti prozelit ni. Kako bi naj on vedel, kake namene ima Bog z izvoljenim ljudstvom ? Preroki, kakor tudi on, so imeli razodenje iz neba, toda oni so bili otroci Izraela in Gospod jim je naznanil, kaj pripravlja za ta narod. Jaz moram torej verjeti prerokom. Hči moja, p  iiesi mi knjigo Tore.*
In ne Čakajoč izvršitve naročila nadaljuje:
»Ali naj zavežemo svedočbo vsega naroda, moj gosj-oJar? Idi k Tiru, ki se razprostira nad morjem na severu in od ondot v prestolnico Edomitov, ki leži na jugu, idi
ter povprašuj potoma : nobeden doktor v svetišču, nobeden razlagalec svetih knjig, nihče izmed teh, ki so jedli velikonočno jagnje, ti ne pove, da kraljestvo, katero ima osnovati Mesija za nas, otroke zaveze, bo nečesa drugega, nego kraljestvo našega očeta Davida; nihče ti ne pove, da ono ne bo iz tega sveta. Odkod smo zajeli lo vero? Takoj ti povem to.. .*
V tem hipu je Estera prinesla nekoliko zavojev pergamenta, popisanih, z zlatimi črkami in skrbno zavitih v temno platno.
»Podavaj mi jih, hčerka, po vrsti", reče nežno, kakor je bil sploh navajen govoriti ž njo. »Dolgo bi to trajalo, predolgo, moj gospodar, ko bi ti hotel navajati imena vseh teh svetih mož, katere je Previdnost poslala po smrti prerokov, ria uče naš narod sveto Pismo ter razlagajo razodenje. Vprašaj jih po bodoftem kraljestvu. »Gospodar ovc a r n e" (ovčjega hleva) v knjigi Enoha, kdo je drugi, ako ne kralj, o katerem govorimo? Zanj je postavljen prestol; on poce-peta ob zemljo, in kralji ter drugi sovražniki Izraela padejo v propast, napolneno z večnim ognjem. To pravi tudi sam pesnik, psahnist, Salomon:
»Poglej, o Gospod, ter zbudi Izraelu kralja, sina Davidovega, o primernem času, o Bog, da bo vladal Izrael  svoje otroke,,, A
Župan II r i b a r je svoj načrt udanostne adrese utemeljeval vizbornem govoru, v katerem je kazal, kako se je oživil slovenski narod tekom zadnjih 50 let kljubu vsemu odporu in danes — po petdesetih letih smemo zadovoljno in ponosno ozreti se nazaj, kajti, kar se je v tej dobi doseglo, daje najsijaj-nejsi dokaz o žilavosli in Izredni nadarjenosti slovenskega naroda,
Doslovuo pa je rekel:
»Vendar pa nam taki občutki ne smejo kaliti pogleda s solzami radostnicami. Spoznali nam je marveč, kako daleC smo še do dosege onih idealov, za katere se je ogreval naš narod v letu 1848. Da ne govorim o zjedinjeni Sloveniji, katera bi bila najmogočnejša čuvarica našega rodu in jezika, kon-štalnjem samo, da imamo še celo jako daleč, do narodne ravnopravnosti, Pač nam jo zagotavlja ustava, toda — kakor dokazuje pri upravnem sodišču izrečena interpretacija njenega članka XIX. —le akademično; v res-u i c. i ravna se z na mi še vedno tako, ko da bi bili narod nižje vrste in ko da hi naš gibčni iti tu ko krasno razvili jezik ne bil sposoben 7.0. posredovanje znanstvene izotlke.
In kako se vlada pri nas ? Na Koroškem, kakor vsa znamenja kažejo, nima vlada go-rečnejše želje, ko da bi po krasnih krajih, v katerih je lekla zibelka slovenskemu narodu, kar najhitreje popolnoma zatrla se slovenska govorica. 1'odpira se pa z gorostasno zaslepljenostjo ono nemško-narodno gibanje, katerega končna posledica mora bili osodepolna za habsburško monarhijo. — Isto godi se tudi na Štajerskem, dasi bi modra in previdna vlada v tej deželi, v kateri kompaktno stanuje skoro pol milijona Slovencev, zamogla najli v njih znamenito prolitežje proti veli-konemškim aspiraeijam že samo s tem, da uveljavi ravnopravnost slovenskega življa. Toda mesto tega dopušča se Nemcem, da uprizarjajo v slovenskih krajih prave narodne orgije, v tem ko se Slovencem na lastni zemlji zabranjujejo celo javne palrijoliCne slav-nosti.
In kaj naj rečem o Primorski? Vsemu svetu je znano, kako v sosedni Italiji nekatere ] -litiške stranke, ki štejejo v visokih sferah i.-< ;e privrženec, hlepe po tej deželi ; vsemu s.et . pa je tudi znano, da v Istri in na Priti jrskem živi jako mogočna, brezobzirna in • svojih sredstvih neizbirčna stranka, katera ničesar gorečneje ne želi, ko da bi se to ozemlje odtrgalo od habsburške monarhije ter utelovilo Italiji. Na Primorskem, gospoda moja, je italijanski živelj po uradnih statističnih izkazih, kljubu temu, da so se pri zadnjem popisovanji Slovencem in Hrvatom na škodo godile mnoge nepravilnosti, v
on spravi pod jarem p3ganske narode, da ti bodo služili'.. In bo pravičen kralj ter bo vladal po vsej zemlji s svojo besedo na vse večne čase."
A sedaj Cuj Esdrasa, tega drugega Mojzesa. Vprašaj ga, kdo je oni lev, ki govori orlu, to je Rimu:
»Ljubil si laži, ugonobljal marljiva mesta ter prevračal njih zidove, akoravno ti niso nič zakrivila.
Pogini torej, da se prenovi zemlja ter pridobi nadejo v pravičnost onega, ki jo je stvaril!"
In odslej orla ni videti več. Zares, gospod, te priče bi morale zadošCevati. Toda pot do glavnega vira je odprla, pojdimo k njemu. Eslera, podaj mi knjigo preroka Izaija."
Razvil je nov zavoj ter čital:
»Ljudstvo, ki tava v temi, zagleda veliko svetlobo in onim, kt prebivajo s smrtni senci, bo zasvetila luč.
Razmnožil si ta narod, toda nisi napravil velikega veselja, vendar pa se bodo veselili pred leboj, kakor se vesele Časa žetve, kakor se radujejo oni, ki si dele plen. Kajti dete se je rodilo in sin nam je dan in vlada počiva na njegovih ramah, a ime pa mu je: Čuden, Svetnik, moCan Bog, Oče večnosti, Knez miru. A k pomnoženju tega vladarstva
odločni manjšini; vendar pa se ondi vlada prav tako, ko da bi ta dežolu ne bila več v območji mogočnega dvoglavnega orla, temveč ko da bi trivogeljnota zvezda razlivala nad njo bledi svoj svit.
Zakaj Vam, gospoda moja! to naštevam ? Zato, da izprevidite, da smo vse uspehe, s katerimi se moremo izkazati od leta 1848, semkaj, dosegli večinoma proli volji ali vsaj brez pomoči vladnih organov z lastno delavnostjo in vztrajnostjo."
Govorilo se je potem o ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani, o nujni potrebi višjega sodišča istotam, o naših jezikovnih razmerah pri e. kr. uradih, o slovanski vzajemnosti itd.
Župan Zega h Kanala je med drugim poročal o organizaciji slovenskih županov s
»Današnji shod ostane vsem udeložni-kom nepozaben, a župani se morajo vpraSati, kaj poneso s shoda domov? Ako motrimo razmere na Slovenskem, vidimo, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Slovenci smo šo vedno hlapci, tujec pa nam režo kruh. V vseh uradih se šopiri nemščina ali pa laščina, če pa že kje rabijo kdaj tudi slovenščino, jo zaušnica sladkejša, kakor tista uradna slovenščina. Naši nasprotniki so nas razdelili in vsiljujejo nam svoj jezik in svoje navade. Kaj čuda, da smo izgubili toliko slovenske zemlje. Ali upanje imamo, da se bodo vremena zjasnila. To upanje nam je dal presvetli vladar z ustavo, ki jamči vsem narodom jednake pravice. Cesar je pač imel dobro voljo, a prišli so drugi, ki so preprečili to, kar je želel oesar. Cesarjevo geslo je: Z združenimi močmi! Združujejo se vsi stanovi, samo slovenski župani so si bili doslej tujci. Odslej bodi drugače. Čehom se je nekoč tudi tako godilo, kakor sedaj nam, a gorje sovražnikom tisti dan, ko bomo vsi Slovani tako daleč, kakor so Čehi. Vsak župan more k temu pripomoči, a ker glas posamičnika ne izda dosti, zato naj se slovenski župani združijo. Potem se bo njihov glas drugače upošteval in veljal bo za glas vsega slovenskega naroda. Govornik je predlagal, naj se za celo Slovenijo ustanovi »Zaveza slovenskih županov", ki bi bila središče, in katere sklepi naj bi veljali za vse. Ker je Ljubljana srce slovenskih dežel, in srce tega srca župan Hribar, zato naj se naprosi župan Hribar, da s predsedstvom današnjega shoda pripravi vse, kar treba, za ustanovitev »Zaveze slovenskih županov*. Shod je soglasno in z navdušenjem sprejel predlog.
Župan Ferdo Lah iz Dutovelj je priporočal, da se ustanovi županski list, na kar je župan Hribar izjavil, da se bo s to reejo pečala »Zaveza slovenskih županov".
Ko se je v imenu vsdi zborovalcev na -
in miru, kateremu ne bo konca, sede on na prestol Davidov, da ga utrdi v sodbi in pravičnosti odslej na vse veke. To naredi za-vidna ljubezen Gospoda krdel."
»Ali veruješ prerokom, gospod? A sedaj, Estera, podaj mi besede Gospodove, ki so nam govorjene po Miheju.<1
Ona mu poda zaželjeni zavoj.
»In ti", jame citati, »in ti Betlehem, dasiravno si najmanjši med tisočerimi židovskimi, vendar iz tebe pride On, ki bo vladal Izrael, Čegar izhod je od zaCetka sveta, od večnih dnij."
»A to je bil Oni, katerega je Baltazar videl kot otroka v votlini ter ga molil. Ali veruješ prerokom, gospod ?... Estera, daj mi knjigo preroka Jeremija":
Čila: »Glej, pride čas, pravi Gospod, ko zbudim Davidu pravično mladiko; kot kralj bo vladal ter modro in pravično sodil na zemlji. Ob onem času bo Juda odrešen n Izrael bo varno prebival; to pa je njegovo ime, s katerim ga bodo klicali: Gospod, naša pravica."
»Kakor kralj bo vladal, kakor kralj, nič drugače."
»Ali veruješ prerokom, gospod. A sedaj, hč«, daj mi knjigo onega, na katerem ni bilo madeža."
Estem mu poda knjigo Daniela;
V/
pilo še mesta Ljubljani in nje dičnemu županu, je le-ta zaključil zborovanje z govorom, v katereja je povdarjal, da smejo slovenski župani Sili« ponosni na ta svoj shod, in da naj povedo- goma, da so našli v Ljubljani za Sldvenstvo^vneta srca, da Ljubljana zasluži ljubezen vš>h Slovencev. Brez zavednega narodnega meščanstva ni napredka in zato bodi Ljubljana za Slovence to, kar je Moskva za Ruse, Praga za Gehe*in Zagreb za Hrvate.
Z viharnimi klici: .Živela Ljubljana", »Živela vzajemnost* in »Živio Hribar* so se zborovalci razšli.
Adam Miekiewiez,
njegovo delovanje in njegova dela.
(Dalje).
VI. Težko delo in nezgod*.
Mickiewicz je hotel zmerom služiti za vzgled drugim, torej je spoznal za primerno: ali postati duhovnik, ali pa se oženiti, kajti človek ne sme ostati samec, ako ni duhovnik. Premišljeval je, preiskoval samega sebe in preprifiavši se, da za duhovnika ne čuti v sebi poklica, je sklenil oženiti se. V resnici, dne 22. julija t834. 1. se je oženil z gospo-dičino Celino Szvmanovsko, s hčerko one gospe Szvmanovske, s katero se je bil seznanil v Moskvi in katera ga je bila v Petro-gradu tako prisrčno sprejela.
Zakon je bil srečen, ker ga je vezalo spoštovanje in ljubezen: oba zakonska sta se nadejala srečne prihodnosti. Tudi Mickie-wicz je bil miren radi tega, kar napoči jutri, ker je imel v zalogi precejšno svoto denarja, ki so mu ga bili izplačali založniki za »Pana Tadeusza*.
On je bil skromen ter zadovoljen z malim, gospa Celina ni bila samo zala, dobra in nežna, marveč tudi delavna žena. iorej se je bilo mogoče nadejati, da njima ne zmanjka kruha. Radi tega je tudi v prvih mesecih čutil se tako srečnega, kakor nikdar poprej, toda navzlic temu ni pozabil na narodno službo.
Pritoževal se je tudi nad tem, da je med izselniki jela pešati vera. Približal se jim je radi tega, ter jih spreobračal k pravi veri. Tako je spreobrnil tudi Ilijeronima Kaj-sicwicza, ki je postal potem vnet duhovnik in slavni pridigar. Kajsievvicz sam pripoveduje o tem, češ, da je večkrat obiskal Mickiewicza v nedeljo, toda ga ni našel doma. Služabnica pa mu je rekla: »Gospod Mickiewicz je ob 2j uri zmerom pri sv. maši". Tačas je pomislil Kajsiewicz, da vera mora biti nekaj imenitnega, ker celo tako velik človek hodi v cerkev k sv. maši. Od lega trenutka se je čimdalje bolj bližal pesniku ter postal pod njegovim vp>:vom vnet katoličan.
Našemu pesniku ni-zadoščevalo, da vo je sam trudil za sprebujo verskega duha, marveč se ga je polastila misel, da bi osnoval družbo pobožnih ljudij, ki bi skupno za-mogli kaj več opraviti. Radi tega je zbral okrog srbe več somišljenikov in domovino ljubečih ljudij in dne 19. decembra 1834. osnoval ž njimi »Družbo zjedinjenih bratov". K tej družbi so pripadali najbližnji prijatelji Mickiewicza: Anton Goreeki, Štefan Witwicki, Bogdan in Jožef Zaleski, Ignacij Domejko in Bogdan Janski. Naloga tega društva je bila:
»Čuj, o gospodar":
»Videl sem tudi v nočni prikazni in glej, prišel je nekdo v oblakih nebeških, podoben sinu človeškemu, prišel je k starodavnemu ter bil pripeljan pred njegovo obličje. In dal mu je oblast in čast in kraljestvo, da bi mu vsi ljudje, narodi in jeziki služili. Njegova vlada je večna, katera mu ne bo odvzeta in njegovo kraljestvo ne bo razdrto."
»Ali veruješ prerokom, gospod?" >   »Dovolj je že dokazov, verujem!" za-kliče Ben-Hur.
»Sedaj pa, ako oni kralj pride ubog?" vpraša Simonides, ali mu sin kneza Huru s svojim bogastvom ne pride na pomoč?
»Prisegam. Pridem mu s poslednjim šekeljem in služiti mu hočem do poslednjega zdihljaja! Toda čemu govoriti o tem, da on pride ubog?"
»Daj mi, Estera, besede Gospodove, govorjene Cahariju. Ona mu poda zavoj. »Poslušaj sedaj, kako vnide ta kralj v Jeruzalem .. .*
In čital je dalje:
»Veseli se zelo, hči Sijonska, zaukaj od veselja, hči Jeruzalemska. Glej tvoj kralj pride k tebi pravičen in kot Izveličar ubog ter sedeč na osliču, to je na osliču, žrebetu oslice."
Ben-Hur pogleda pred se, kakor bi se zagledal v nekaj, kar niso videli drugi.
stati trdno na temelju katoliške vere ter čuvati nad točnim izpolnjevanjem božjih zapo-vedij, iskati v molitvi moči za narodno dele, spopolnjevati se v čednostih, itd. Zjedinjeni bratje so se zbirali vsaki petek k sveti maši in potem so čitali pri Mickiewiczu sveto pismo ter se razgovarjali o načinu rešitve domovine.
Med tem so se v Mickiewiczevi hiši pojavile iz početka majhne, potem čimdalje večje skrbi, dokler ni potrkala revščina na ognjišf mladega para. Pesnikova denarna zaloga se je izčrpala, a '<njigarji se niso hoteli poprijeti novega ponatisa njegovih del, ker jim vlade niso dovolile jih prodajati. Torej je pesnik jel pisali članke za dnevnike v francoskem jeziku, toda dohodki iz tega so bili le majhni ter niso zadoSčevali za preživljenje.
DOPISI.
Iz KoMuja. — Hvala Bogu! Našel se je mož, ki se je neustrašeno potegnil za čast in poštenje poštenih Ročinjcev, kateri so bili »užaljeni" po dopisu v 58. št. cenj. »Soče". In govoril je on, ki se čuti poklicanega, da opere omadeževano čast naše občine. Poslat je cenj. »Soči" dopis, katerega pa ni iztuhtal on, ki ne zna ne brati ne pisati, ampak mu ga je napisal neki Kanalec. Že to zadošča, da se razvidi, kako stvaren in kako dober je oni »odgovor*, v katerem očita ta kanalski modrijan prejšnjemu dopiniku, da ne pozna kmetskih razmer v Ročinju. On jih pozna, domačin pa jih ne bo poznal, kaj ne ? V podrobnosti tegu dopisa s-e ne bom spuščal, dasiravno bi rad pretresel stavek za stavkom. Pa saj ni vredno! G. dopisnik ni ovrgel nobene trditve prejšnjega dopisa. Le svet mu dam, da naj se nauči slovenščine, če že hoče pisati dopise po naročilu, ker si. uredništvo nima preveč časa, da hi popravljalo njegovo spakedrano slovenščino. Užaljeni Ročinjci pa so z zadoščenjem brali njegov duhovit odgovor in so rekli, da je prav fin in »kunšlen*. Kunšlna sta pa oba, Ro-činjec, ki je dopis poslal in Kanalec, ki ga je pisal, obema se tudi smilita »ubogi kmet" in »zatirani delavec". Farizeja! Meni pa se smilita ta dva reveža na — duhu.
Fant od faro.
Domače in razne novice.
Vsem onim gg. dolžnikom, ki so se oglasili, tla plačajo svoje zaostanke, naznanjamo, da jih bomo šakali s plačilom, kakor žele; pričakujemo le, da ob določenem času store svojo dolžnost in izpolnijo dano obljubo. Druge, ki se nič ne zmenijo za poravnavo dolga, pričnemo objavljati v listu s prihodnjim številom. Kdor se hoče tega ubraniti, ima še časa do četrtka.
Upravništvo.
Odlikovanje. --- Slavnoznani cecilijanski skladatelj g. Danilo F a j g e 1 j v Carici je dobil zopet od vis. rninisterslva za uk in bo-gočastje 50 gld. nagrade za pospeševanje cerkvene glasbe.
»Kaj vidiš, gospod ?" vpraša Simonides.
»Vidim Rim'- odvrne turobno, »Rim in njegove legijone. Živel sem v njihovem taboru. Poznam jih!..."
»Ti boš poveljnik legijonov kralja Izraela ter si jih izbereš izmed milijonov."
»Izmed milijonov ?...« zakliče čudeč se Ben-Hur.
Simonides molči nekaj časa.
»Razumem tvoj obup", reče naposled. »Na svoji desnici vidiš kralja ubožnega in ponižanega, na levici pa oborožena krdela cesarja ter se nehote povprašuješ: Kaj jim more storiti ta kralj brez kraljestva?"
»Pogodil si moje misli", odvrne mu čudeč se mladenič.
»O gospod", nadaljuje Simonides, »ti ne poznaš moči Izraela! Vidiš ga kot sključenega starca, jokajočega nad rekami Babilona. Pojdi pa o bližnjih vetikonočih praznikih v Jeruzalem, stopi na prostor pred svetiščem in zagledaš ga takšnega, kakoršen je v resnici. Obljuba, katero je dal Gospod našemu Jakobu, ko se je vračal iz Padam-Arania, bila je našemu ljudstvu zmerom postava, po kateri se ravnajoč, se je celo v sužnosti množilo in naraščalo. Egipt ga ni poteptal s svojimi nogami; rimske klešče so le ojačile njegovo moč. Po pravici je moči reči sedaj o njem, da je »narod in zbirališče narodov?"  Pa to še ni vse, moj gospodar!
Osebna vest. — Namestnik, grof Goess, se je odpeljal v petek na večte-denski dopust na Koroško. Na kolodvoru se je ob njegovem odhodu zbralo več dostojanstvenikov, med njiud znani »prijatelj" primorskih Slovanov, dež. glavar C a m p i te 11 i. Smrtna kosa. — V soboto je umrl na Proseku g. Janko Štrukelj, tamošnji šolski učitelj in bivši tajnik društva »Hajdrih*. Včeraj so ga položili k večnemu počitku. Večnaja mu pamjat!
Procesija na st. Goro. — Dne 6.
septembra t. I. priredi cecilijansko društvo goriško slovesno sv. mašo na sv. Gori. Peli bodo pevski zbori: iz Cerknega, Šebrelj, Št. Viške gore in Čepovana. Pevci se zbero dne 5. septembra ob 5. uri v Čepovanu, kjer bode skupna vaja.
Ob tej priliki pojde na sv. Goro tudi procesija s Cerkljanskega, Tolminskega in Cepovanskega. V torek dne 0. septembra bode v čepovanski farni cerkvi ob 3. uri zjutraj sv. maša in po sv. maši se procesija vredi. Slovesna sv. maša bode ob 10. uri. Maševat bode Nj. prevzvišenost prem, knez in nadškof dr. Jakob M i s s i a.
Ubogi slovenski lepaki! — Kot dodatek k našemu zadnjemu poročilu o lepakih imamo danes zabeležiti nov dokaz, kako vztrajno in dosledno se preganjajo naši slovenski lepaki. V začetku minolega tedna so bili po nekaterih oglih prilepljeni lepaki (seveda slovenski), ki so vabili na nedeljo, 21. dne t. m. k veselici v Kanal V sredo, t. j. 17. dne t. m. so bili ti lepaki na nekaterih oglih (tako: pri gledališču, na starem trgu. v ulici sv. Klare) že prelep I je ni z neko magistratovo »notificazione". Torej, kar se ne raztrže, to je treba prelepljati; samo da izgine izpred laških očij! Radi bi vedeli, kdo je to prelepijenje zakrivil? Stranki, ki je podjetniku za prilepljanje lepakov plačala, se godi tu očitna krivica. Na oglih, kjer so bili lepaki prilepljeni, je bilo praznega prostora za več takih lepakov kot je ona »notificazione* ; vzroka ni bilo torej uikakega prelepljati ž njo slov, lepake, Ra/.en tega so imeli lepaki še za štiri dni veljavo. Radi bi vedeli torej, ali se je to slučaj n o ali h o t o m a zgodilo, in če je zadnje, kdo je to zakrivil, podjetnik  ali   njegov   služabnik?
.lavno predavanje o umetnih gnojili bo prihodnjo nedeljo v občinski hiši v Kanalu po popoldanski službi božji. Naj bi se ga gospodarji obilno udeležili.
Se vedno ftraniea. — Nekako čudno se je nam zdelo, ko smo zvedeli, da je okrajno glavarstvo prepovedalo Nabrežincem in Gabercem prirediti povodom odkritja Ce-hcvinovega spomenika veselico. Ko smo pa bili na lice mesta in smo imeli priliko videti, kje se je zabavalo ljudstvo in kje gospoda, in ko smo videli kar 'A javne plese, smo se zaman povpraševali: Zakaj se ni dovolila veselica pevskima in bralnima društvoma ?
Mi smo tega mnenja še vedno, tla pesem ttpliva blažilno na naLe ljudstvo in tudi predstave mu vzbujajo vsa druga čutila — kakor pa javni plesi.
Mislili smo si potem, da mora za to rečjo nekaj tičati. Slišali smo še izgovore, da bi se bili morali Nabrežinci in Gaberci poprej oglasiti pri predsedniku veteranskega društva ter mu povedati, kaj nameravajo prirediti. Toda, tak izgovor je bil jalov. Če pogledamo vspored one ofieijelne .slavnosti, vidimo, da bi na Istem kar nič — po nam znanih nazorih prirediteljev slavnosti — ne pristojala točka o polju in predstavi kakega slovenskega pevskega in bralnega društva; in tudi če bi se biti omenjeni društvi oglasili prej tam, po-poinema smo prepričani, d a bi slavnostni vspored ne bil   vzel   med   svoje   točke   prej
Ako hočeš zmeriti moč Izraela, ali z drugimi besedami, moč bodočega kralja, ne smeš vzeti v poštev samo naraščaja prebivalstva, marveč, kar je še važnejše, moraš pogledati na naraščaj naše vere in svoje, ako ti obseže skoro vso zemljo. Navada je, ko se govori o Izraelu, imeti v mislih samo Jeruzalem. To je pa tako, kakor bi smatral cunjo škrlata za monarhično obleko cesarjevo. Jeruzalem je komaj jeden kamen svetišča, je srce vsega telesa Judeje. Odvrni svoje oči od rimskih krdel ter poglej na krdela vernih, ki čakajo samo davnega gesla: »V šotore, otroci Izraela!" Seštej, koliko je v Perziji potomcev teh, ki se niso hoteli vrniti iz sužnosti, preštej naše brate, ki se v. je po trgih v Egiptu; preštej Hebrejce, zbirajoče dobiček na daljnem zapad«- v Londiuu in na obrežju Španije; preste .rože e v Grški, na otokih morja, za Pci .»m in tu v Antijohiji ter ko-nečno še one, ki so prisiljeni bivati v senci nečistih zidov Rima. Seštej priznavalce Gospodove pod šotori v puščavi, za Nilom m v krajih za Kaspijskim morjem ter v starih deželah Goga in Magoga. Loči od ostalih ljudij vse one, ki pošiljajo leto za letom svetišču darove in preštej jih, pa boš videl koliko mecenoscev te čaka! Takšno je kraljestvo Onega, ki ima priti sodit pravico na zemlji v Rimu isto tako, kakor na Sijonu. To je moj odgovor."
navedenih. Pa končno, zakaj bi ne bila taka veselica v Branici, v dolini, daleč oddaljena od hiše, v kateri je bil banket? Saj bi vsa tista gospoda, kateri je slovenska beseda tako zoperna, niti slišala ne bila slovenskega petja in če bi bil baš kak zvok lepo doneče slovenske pesmi prodrl v kako uho c. kr. gospode, s t"m menda bi se slavnost ne bila še »kalila1, če bi bil tudi kedo neprijetno zadet.
Odlok, s katerim je okr. glavarstvo prepovedalo veselico, obsega dolgo tolmačenje, zakaj se veselica prepoveduje; posnetek onih jalovih izgovorov smo že priobčili svoječasno.
Zdaj pa glavno reč!
Od dobro informovane strani smo zvedeli, da je nameravalo županstvo G a brije imenovati predsednika veter, društva svojim častnim članom ter mu na dan odkritja izročiti diplomo. No, županstvo je popustilo to misel in baje radi tega je bil predsednik užaljen.
Za danes vprašamo samo to: Ali se je iz maščevanja uplivalo, da se je prepovedala veselica Nabrežincem, ki so bili zvezani z Gaberci, ali se je iz maščevanja tudi županstvo Gabrije popolnoma preziralo, in ali je radi takega zasebnega srda okr. glavarstvo ustreglo jedni sami osebi ter odvrnilo del slovenskega ljudstva od slavnosti??
V teh rečeh želimo točnega pojasnila, ker ne trp i m o, da bi se s slo venskim ljudstvom postopalo tako. kakor bi se komu baš zdelo!!
K slavnosti odkritja Čeliovlnovega spomenika. — V zadnjem številu sta izpuščeni še dve brzojavki: 1. K slovesnosti ne morem priti, A v duhu hočem z Vami bili. Ter kličem: »Slava Cehovinu, Junaškemu Slovenje sinu!" Trebclno pri Mokronogu; Janko L e h a n, nadučitelj. — 2. Kanal: Častilcem junaka Čehovina se navdušeno pridružuje županstvo Kanal. Žvpan Z e g a. — Dalje ni še nikjer omenjeno o podarjenih vencih, ki so bili položeni ob vznožju spomenika. Napisi se glase tako: 1. Milihlr Ve-teranen Verein »Dem k. k. Artillerie Haupt-manne Freiherrn von Gehovin*. — 2. l)i-visions Artilirie Regiment Nr. 8. Dem Helden llirer \Vaffe. — li. Rodbina Gehovin v Branici, Hrabremu svojemu stricu. —• 4. Cerkvena občina v Branici: Hrabremu slovenskemu junaku. — 5. Okrajno vodstvo vojaških veteranov v Dornhergu: Junaku Gehovinu. -— 1». Občina Gabrije: Hrabremu našemu rojaku.
Popravek in dodatek. — Maše na Čehovinovi slavnosti ni daroval preč. g. kurat Vales ¦¦- kakor smo pogrešeno poročali -- temveč preč. g. gabrski kural Al. B r a t i n a ob prisostvovanju preč. g. šma-renskega župnika Iv. Kranjca in šlanjel-skega kurata preč. g. Jos. S t r a u c a r j a. Pri sv. maši so peli hraniški pevci, svirala je pa mavhinjska godba.
Nesreča. - V nedeljo se je kopal neki 19 letni mladenič v Soči in je utonil. Take nesreče se množe in za to naj vendar ljudje pazijo, da se mladina ne spušča tako brezmiselno v deročo reko, ki je že letos zahtevala toliko žrtev. Previdnosti pri kopanju pač ni nikdar preveč?
Draga žaganlea. — Dva trmasta Slovenca iz okolice sta se pričkala in končno tožila radi neke žaganice po odvetnikih. Posledica je bila ta. da je moral obtoženec plačati troškov nad 50 gld. Kaj ne, draga žaga-nica in dobro plačilo za trdo trmo!
Furlanska polenta r slovenskem kotlu. - • Poroča se nam iz Kormina: Tukajšnjim malopridnim ljudem pride vsaka, tudi najmanjša tuja reč, prav, kakor rt. pr. les za kurjavo in kotel za polento. Uverja nas o tem dogodek, ki se je primeril v Korminu dne 18. t. m. ob 7. uri zvečer pri g. Iv. 1) o m i c e 1 j u. Mladenič je postavil vodni kotel pred štacuno, kjer je škropil tla. Da bi postregel neko došlo osebo v prodajalnico, je pustil za hip kotlič od zunaj. Vrnivši se pred vrata, omenjenega kotlička ni bilo več. Odšel je ž njim Furlan, kateri sedaj kuha svojo polento v njem. Slovensko blago tem tičem dobro diši.
Nov poštni nrad. — Dne 1. septembra 1898. se odpre v Št. Petru ob "Soči, okraj Gradišče, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem služboval kakor nabiralnica poštno-hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim uradom v Zagradu dvakrat na dan po poštnem selti.
Iz Ccaberja. — Kakor je bilo sporočeno v 03. številu »Soče", prepovedalo je glavarstvo vsselico v Branici dne 14. t. m. bralnemu in pevskemu društvu »Nabrežina" s sodelovanjem gaberskega bralnega in pevskega društva, češ, da bi bila morda oškodovana vese';ca veteranskega društva povodom odkritja Cehovinovega spomenika. Isti dan pa so bili v Branici 3 javni plesi. Vpraša se: Zakaj se ni prepovedalo javnih plesov in čemu se je prepovedala veselica imenovanih društev? Ali smo že tako daleč, da ne bo-demo smeli v svobodni Avstriji prirejevati veselic po postavnih pravilih, katera je visok, c. kr. namestništvo potrdilo? Iz tega je razvidno da so glavarstvu ljubši javni plesi nego prave domoljubne narodne veselice, pri katerih se redkokedaj pripeti kakšna nerodnost, nasprotno pa pri javnih plesih, če bi slav. c. kr. okraj. glav. bilo konsekvento, moralo bi tudi slednje prepovedati. Pri nas pa je že tako, da vlada najrnjše dvojna mera. Ali za-
pomnijo naj si prizadeti činitelji, da vremena se jasne, narod se vznemirja, zgublja zaupanje do tistih, kateri bi ga morali imeti pri njem. Posledice takega postopanja naj si oni pripišejo samim sebi! *.               Iz  Dornberga.   —   18. avgusta,  na
i rojstni dan Njeg. Velie., je tukajšnje stara-i šinstvo dovolilo v slavnostni seji 100 gld. za ] »Šolski dom" ter tako istemu pristopilo kot 4      ustanovnik. »Živeli" !
Pri nlkakl rodbini ne bi smeli ptgrreSati
'( najboljših dveh ljudskih' ip domačih sredstev, namueč: *•'       Dr. Rosa balzamza želodec in pražkoda-
'       ni a če mazilo.  Ista se dobita  tudi  v goriških le-
;       karnab.
Društvene ^esti.
»Bralno društvo" v Velikih Zabijali
— vabi k veselici v proslavo petdesetletnice Njeg. c kr. Apost. Velič. cesarja Franca Jožefa I., katera bode v nedeljo dne 28. t. m. na dvorišču v gradu v Vel. Zabijali.
Ustanovna sltvnost »Idrijskega Sokola". —- Izlet Ljubljanskega in Postonjskega „Sokola* pretečeno leto v Idrijo ni bil zaman, ker komaj je poteklo leto, že se je slavila ustanovitev .Idrijskega Sokola*, kateri se je pa že celo zimo uril v telovadbi. Grmenje topičev je naznanjalo dne 14. avgusta Idrijčanom, da se bliža ob napovedani uri od jedne strani korporativno Gorenjski Sokol, od druge pa deputacije Prvaškega in Goriškega Sokola. Vse je hitelo na glavni Irg, kjer je pričakoval došlece Idrijski Sokol v spremstvu požarne hrambe in preprijaznih idrijskih gospic, da pozdravi prihajajoče. Naj prvo na mesto ste dospeli obe deputaciji tu takoj za njima pa Gorenjski Sokol. Brat starosta g. Gruden Idrijskega Sokola in gospica AniAa Lap a j ne, pozdravila sta nosle. sledn, , je še podelila bratu starosti Gorenjskega Sokola in podstarosti Prvaškega Sokolu krasne velike šopke cvetlic. Brat starosta Giril Pire Gorenjskega Sokola se je zahvalil za prekrasni sprejem ter zaklical Idrijskemu Sokolu krepki: Na zdar! Na to ko so okincale ljubke idrijske gospice s šopki pr*-a čilih Sokolov, odkorakala so vsa društva ob zvokih rudniške godbe in trobent Gorenjskega Sokola do gostilne „pri črnem orlu*.
Zvečer je bila slavnostna predstava v gledališču, katero je bilo popolnoma napol« neito z občinstvom. S sokolsko koračnico so otvorili vspored tatnbtiraši delavsega bralnega društva pod vodstvom gosp. Ivana P a v s i c-a. Isti so tudi med posameznimi točkami pridno igrali ter si želi vedno živahneje ploskanje. Na to je sledil prolog, katerega je de-ktamoval gosp. Vidmar. Alegorija, ki se nam je prikazala po prologu, je navdušila vse občinstvo tako, da burnega ploskanja ni bilo konec in se je zagrinjalo moralo še trikrat vzdigniti. Igra »Ultra" se je proizvajala izvrstno od vsili sodelevalcev.
Živahno zasledovanje igre od strani občinstva in njega ploskanje je bil najbolj! dokaz, da so bili igralci vsak na svojem mestu. Po igri je bila prosta zabava s tambura-njeni in petjem »pri črnem orlu", katera je trpela v pozno noč. Drugo jutro ogledovali so si gostje mesto, rudnike in tovarno, potem se so pa zopet vsa društva zbrala, da pozdravijo Ljubljanskega Sokola, katerega prihod je naznanjalo grmenje topičev. Na ce!u brat starosta dr. Ivan Tavčar, prikorakat je z razvito zastavo Ljubljanski Sokol v mesto, kjer ga je pozdravil najprvo bral starosta I. Grude ti Idrijskega Sokola, potem pa ljubka gospica Anica L a p a j n e, katera je bratu starosti dr. Tavčarju podala velik šopek cvetlic. Nato se je slednji zahvalil za preprijazni sprejem in zaklical Idrijskemu Sokolu, da naj živi, cvete in se tnnoži. In v novic so okrasile Sokole s šopki, kateri so se tudi iz vseh oken vsuli, kjer se je pomikal sprevod po mestu.
Ob jedni uri se je vršil banket. Po banketu je pozdravil še jedenkrat brat starosta g. Grude n vsa došla sokolska društva ler jim zaklical krepki »Na zdar". Brat starosta Tavčar je izrazil tri želje, katere naj vedno goji Idrijski Sokol in te so:
1. Narodno napredno mišljenje, 2. izobrazbo in 3. telovadbo. Presenetilo nas je pa vse, ko smo culi iz ust govornika, da je g. F. H. Goli na čast gostom razobešene zastave raz svojo hišo provokalivno odstranil, ravno ko so prikorakala društva.
Krepki klici: živio Idrijski Sokol, kateri je zaključil njegov govor, je dobil odmev po celi dvorani. Brat starosta Ciril Pire je napil idrijskemu županu bratu podstarosti L a p a j n e t u, za kar se mu je isti v toplih besedah zahvalil, ter izrazil obžalovanje nad tem, da je bila zastava odstranjena raz hišo nekega meščana, kateri bi se moral, kot je-den prvih meščanov, udeležili veselice.
Brat načelnik M u r n i k Ljubjanskega Sokola nam je pojasnil, zakaj naj se goji telovadba in izrazil željo, da bi bila ista vedno prvi smoter sokolskih društev.
Brat dr. K u š a r je napil preprijaz-nemu Ženskemu spolu idrijskemu in želel, da bi iste vedno podpirale Sokole ter navduševale za Sokolstvo. Na to se je jedna gospic zahvalila in obljubila, da bodejo iste vedno vse storile, kar je v njih moči. Brat načelnik "idic Idrijskega Sokola je napil tambura-fem del. bral. društva. Brat F. Sajovie *-*¦• se je zahvalil imenom Goriškega in Prvaškega Sokola za prijazen sprejem in napil
skupni slovenski do.novini ter njenemu središču beli Ljubljani.
Na to je še brat načelnik V i d i c pre-čital brzojavke, katere so došle iz Postojne od Sokola, iz Zagorja od Sokola, iz Unter-drauburga, od brata Vernika iz Trsta, od del. pod. društva po gosp. Mandiču, iz Novega Mesta od Sokola, z Dunaja od dr. Majarona in iz Ljubljane od župana bivšega staroste ljublj. Sokola Ivana Hribarja.
Na to so odkorala vsa društva na te-lovadbeni prostor, na čelu rudniška godba, za njo takoj Ljubljanski "SoTfolj katerega zastavo je nosil brat dr. Jožef Kušar. To omenjamo posebej radi tega, ker je veliko takih, kateri seboje nositi rudečo srajco, kaj še le zastavo.
Telovadba je bila povsem povoljna. Proste vaje pod vodstvom načelnika M u r-n i k - a je izvajalo okoli 60 Sokolov. Tem so sledile vaje s palicami, katere je vadil gorenjski Sokol pod vodstvom predtelovadca Engel-man-a. Za tem so prišle na vrsto vaje na orodjih. Nastopile so Štiri vrste, dve Ijnb-bljanskega Sokola, jedrn gorenjskega in jedna idrijskega.
Posamezna proizvajanja so žela živahno odobravanje občinstva. Po telovadbi je sledilo petje in posamezni komadi rudniške godbe, dokler se niso gostjo morali posloviti glede na dolgo pol domov. Pri slovesu se je celo nebo začelo solziti, ali bolje rečeno, da tudi to pot »Jupiter pluvius" ni prizaiicsci Sokolom.
Idrijskemu Sokolu kličemo z besedami dr. Tavčarju: vivat crescat, floreat.     — c.
Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-ljali vabi na slavnostno obletnico v spomin odpretja »Narodnega doma- v Barkovljah katera se bode vršila z veliko vrtno veselico v nedeljo dne 28. avgusta 1898. na okrašenem vrtu »Narodnega doma". Na slavnostni veselici bodo sodelovali: Novo pomnoženi možki iu mešani zbor pevskega društva »Adrija* pod vodstvom g. II. Ražma. Oddelek veteranske godbe pod vodstvom gosp. F. Majcen-a in društveni diletantjo. Raspored je zelo obsežen in umetniško izbran. Začetek točno ob 5 in pol uri popoldne. Vstopnina : na veselico za odrašene 25 nvč., za otroke do 10. leta 15 nvč. Na ples za gospode 10 nvč., za gospe 20 nvč. Ker je namen veselice jako blag, se preplaftila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Razgled po slovanskem svetu.
Iz Trsta. — Nekdo nam poroči; Na cesarjev rojstni dan sem bil v Trstu. Poleg raznih drugih zastav sem videl tudi dosti slovenskih, kar mi je navdajalo srce z veseljem, zlasti, ker vem, kako lahoni v Gorici preganjajo slovensko trobojnico.
Lepo je videli te slovenske — ali da govorim z našimi čifutskimi laškimi listi — »ruske" zastave; posebno krasna pa se mi je zdela ona velikanska slovenska trobojniea v ulici Ghega, katero je bil razobesil gospod krčmar V o d o p i v e c. Vsa čast našemu rojaku, ki je vedno pripravljen kazsti svojo slovensko narodnost ob vsaki priliki ter se ne straši nikogar.
„11 popolo Sstriano" (narod istrski) je naslov listu lahonske klike v Pulju; izhaja pa z obilo podporo iz mestne hiše, ki se mu daje z oglasi in tiskarskimi deli ... ,. List preveja vseskozi lahonski duh, vendar ne v taki obliki, kar Marlinolieev »Giovine Pen-siero*. Oblika in taktika je nekoliko drugačna, duh pa je isti.
Gujte, kaj je pisal v predzadnjem uvodnem članku!
»II popolo islriano" se seveda drži načela, da Slovani smo v Pulju »tujci*, priseljenci, toda smo — avstrijski d r ž a v-1 j a n i, ki smemo tu izvrševati vse državljanske pravice. Teh »tujcev" pa se boji, da bi sčasoma ne vzrastel njihov vpliv čez glavo Italijanom. V Pulj pa prihaja tudi veliko »bratov iz Italije'', katere pa prišteva enako-vefjavnim z istrskimi Lahi, s katerimi jih druži srčna vez; oni so »tutti una famiglia", oni se smejo _v Pulju gibati kakor na domačih tleh. — Toda, pravi ta brižni „'1 popolo italiano", ti italijanski podaniki so v politiškem oziru, v ustavnem gibanju avstrijskem — m r t v i, ne morejo Lahom nič pomagati s svojimi glasovi pri nikakih volitvah itd. Da bi pa mogli istrski Lahi šteli i na glasove teh priseljencev, roti jih na vso dušo, naj sprejmejo avstrijsko p o d a n i š t v o. Pravi pa dalje, da radi tega na praktično stran loli potrebnega avstrijskega državljanstva jim ni treba izdati svojega italijanskega patrijotizma, oni naj le ostanejo zvesti Italiji in njenemu kralju, kajti nasprotno bi bilo popolno izdajstvo, zločin, ki se ne da oprostili.....
Ali ni to divno naslikano?! Torej s priseljenci iz Italije naj se množe avstrijski podaniki, katerih srce pa je vseskozi udano Italiji in njenemu kralju! Kaj to pomeni, je pač jasno vsakomur!
In take nazore brez sleherne skrbi in bojazni širi municipalno glasilo v Pulju. V Gorici pa nam plenijo »Sočo*, ako govorimo o — Širjenju irredente na Primorskem! Uboga Avstrija, kakošne krmilarje imaš na svoji ladji!
Lahoni proti »Narodni tiskarni" v Pulju. — Napis »Narodna tiskarna A. Gabršček", postavljen visoko gori vrhu
drugega nadstropja, da se je videl daleč po ! mestu,  je  bil  jako neljubo izner.aaenje  za j puljske lahončke. Posrečilo se jim je, da ga j nekoliko zakrijejo. Pred »Narodno tiskarno" je bilo stavbišče,   na katerem  so zidali pritlične kleti. Že so postavljali streho, ko  se je pojavil omenjeni napis. In čujte, takojjebilo delo ustavljenoin delavci  so čakali tri dni brez dela. Med  tem  so  se   vršila pogajanja z gospodarjem,  ki je naposled zidal  še jedno nadstropje. S tem je napis zakrit, da s e z d a-leka ne vidi.   »Italijanstvo* Pulja je rešeno !
12. t. m. po noči pa so zlezli neznani zlikovci v hišo in od tam so hoteli priti na ploščato streho, od kjer naj bi pomazali napis. Ali vrata so bila zaprta, in ko so hoteli vreči iste s tečajev, — jih je slišal gospodar in jih prepodil. Bilo bi zares veliko veselje v lahonskem Izraelu, ako bi našli zjutraj po-mazan napis tam gori vrhu drugega nadstropja. — Tako podli so nasprotniki v sredstvih, katera rabijo proti Slovanom!
Brzojavka,   katero   je   poslal   župan II r i b a r  Njegovemu Veličanstvu s  shoda slovenskih županov slove: Njegovemu apostolskemu Veličanstvu cesarju in kralju Francu Jožefu I.
v Išlu. V Ljubljani zbrani župani štiristo dva in sedemdesetih slovenskih občin Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske pooblastili so me vsled soglasnega sklepa, ki je bil v , slavnostni seji sprejet z burnimi živio-klici, ' Vašemu Veličanstvu povodom bližajočo se ju-bilejske slavnosti najudaneje sporočiti čutila nespremenljive zvestobe in udanostt slovenskega naroda in izraziti najgorečnejšo željo, da bi Vašemu Veličanstvu bilo. sojeno na srečo in blagor avstrijskih narodov vladati do najskrajnejšo meje človeškega življenja. Dalje se jo, hvaležno upoštevajoč očetovsko skrb, katero je Vaše Veličanstvo vedno imelo za slovenski narod in goječ blažilno nado, da bode Vašega Veličanstva obrambena roka tudi nadalje čuvala nad njim in da bode mogočna beseda Vašega Veličanstva privela ga do izpolnitve njegovih opravičenih želja in zahtev, soglasno in z navdušenjem sklonilo, da naj se spomenik, kateri je sklenila postavili mestna občina ljubljanska v spomin na Vašega Veličanstva tolažilni obisk po veliki potresni katastrofi, s prineski vseh slovenskih in hrvaških občin imenovanih dežela tako dostojno iz votle da bode zgovorna priča hvaležnosti in udanosli do Vašega Veličanstva. Bog ohrani, Bog obvaruj Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo!
Predsednik: župan Ivan Hribar. V pojasnilo. — »Slovenski Narod" naznanja glede na naše poročilo o županskem shodu, da so prošnja za ustanovitev vseučilišča izroči cesarju po izvoljeni deputaciji in da bode deputacijanavz lic dobljenemu migljaju tudi prosila av-dijence za izročitev adrese. V slučaju, da se jej ta avdijenca ne dovoli, pošlje adreso s posredovanjem deželne vlade na najvišje mesto.
Vseslovenska delavska slavnost. —
Vspored vseslovenskega shoda kršč. socijalnih delavcev in slavnosti blagoslovljenja zastave »Slov. krš. socijalne zveze* se je določil tako-Ie: V soboto, dne 17. septembra: Ob polu 8. uri zvečer sijajna bakljada po mestu z godbe, serenada presvetlemu gosp. knezo-škofu in blagorodni kumici gospej Pollakovi. Po serenadi priredi na vrtu Viranlove restavracije »Slov. kršč.-socijalna zveza* večer na čast došliht gostom. V nedeljo, dne 18. septembra: Ob 8. uri zjutraj se zbero društva na Turjaškem trgu pred »Katoliškim Domom", odkoder odkorakajo z godbo na čelu v nunsko cerkev. — Blagoslovljcnje zastave, govor, sv. maša. — Obhod po mestu.
—   Slavnostno zborovanje v veliki dvorani »Katoliškega Doma*. — Skupni obed pri »Virantu*. — Po obedu  ogledovanje mesta.
—  Ob polu 4. uri popoludne na okrašenem Virantovem vrtu velika ljudska veselica v proslavo jubileja Njegovega Veličanstva cesarja s sodelovanjem raznih pevskih društev, godb, s prologom, slavnostnim govorom, šaljivo loterijo itd. — Vstop udom slavnih društev brezplačen. Podrobni vspored sledi. — Slavna društva se prosijo, da nemudoma naznanijo svojo udeležbo in točno zabeležijo Število udeležencev in čas dohoda glavnemu tajniku gosp. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani. Udeleženci, ki žele prenočišča, naj to pravočasno naznanijo. Društva, ki imajo zastave, naj naznanijo, ako se slavnosti udeleže z zastavo. Slavna pevska društva se opozarj&jO, da morajo pevske točke, katere nameravajo peti, tudi naznaniti poleg udeležbe pristojnim oblastvom. Prosijo se, da pevske točke ob jednem naznanijo tudi pripravljalnemu odboru. Če kako društvo pomotoma ni prejelo vabila, prosimo je opro-ščenja in blagohotnega obveščenja. Na naši slavnosti je vsakdo dobrodošel, kdor slovensko čuti in pošteno misli. Slavnost naša bodi slavnost slovenskih mas. Za posameznike veljajo objave v časopisih. Na svidenje 17. in 18. septembra v Ljubljani. Slavnostni odbor.
Vsedijaski shod. — V soboto so imeli slovenski visokošolci in abiturijentje shod v Ljubljani, katerega so se udeležili v obilem številu. Na shodu se je med drugim vspre-jela tudi resolucija za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Na predvečer shodu so priredili
visokošolci županu Hribarju sijajno sere-nado.
Stoletnica Koseškega. — Dne 14. t. m. so odkrili v Kosezah na Kranjskem spominsko ploščo slov.pesniku Ivanu Veselu Koseškemu, kateri seje rodil tam pred sto leti. Obilo odlične gospode se je bilo zbralo v Kosezah, da počaste spomin pesnika, ki je zapel kmečkemu slovenskemu stanu ono predivno »Kdo je mar?"
Odkritje se je vršilo na sijajen način. Napis na plošči se glasi: V tej hiši se je rodil 12. kimovca leta 1798. slovenski pesnik Ivan Vesel Koseški, umrl v Trstu 26. sušca 1. 1884. — Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! Ob stoletnici rojstva postavili rojaki.
Na Balkanu. — Sedaj, odkar je bil bolgarski knez na poselili v Cetinju pri črnogorskem knezu, se je zopet govorilo in pisalo veliko o balkanskih državicah. Istina je, da balkanske državice ne morejo igrati znatne vloge v evropski politiki in tudi ne morejo započeti kake samostalne akcije brez podpore od kake večje in močnejše države, ali doma si lahko vendar med seboj ustvarijo politiko, katera bi utegnila omejiti vse osnove stalnih velevlastij pri kakoršnih koli njihovih zahtevah na Balkanu.
Dosti je, če se balkanske državice otresejo tujega upliva ter če dajo razumeti, da ne priznavajo nad seboj nikakih oskrbnikov; na ta način bi dobilo balkansko vprašanje povsem drugo obliko, protivno nameram sta-novite diplomacije.
Baš sedaj se čuti, kako Bolgarska, Grnagora in Rumunjska se trudijo popeti se do tega, da pri njih doma ne bi nikdo drugi imel upliva; zajedno seveda hočejo kazati, kako živo jih zanima balkansko vprašanje, ker se grd v prvi vrsti za njihovo kožo; vse to pa se godi tako od strani, z nekim nezaupanjem iu prikrivanjem, kar znrtfii, da stališče, t.a katero se poslavljajo te balkansko državice, nekomu preti črtati račune ter da se odgajnjo osnove, za katerih realizovanjo more priti prilika sčasoma. Ge se pa posreči rešiti v istitii omenjenim državicam balkansko vprašanje tako, kukor si želo, to je pa spet drugo — vprašanju!
Književnost.
„(jlla8i radosti", •— G, Janez Lnhar-mir, organisl na Št, Viški gori je uglnsbil povodom petdesetletnega vladanja Njeg, Veličanstva Frana Josipa L 2 pesmi; »Jubiloj-ska kantata* in »Moja Avstrija* za moški zbor in (sopran in alt ad Ubitimi).
Pesmi se dobe pri skladatelju na Šl, Viški gori (p. Slap ob Idriji) na Primorskem za 20 kr. s pošto 3 kr. več.
.,StIinmcn aus Nosnica", organ za politiko, narodno gospodarstvo in književnost, je začel izdajali v Sarajevu Slovenec Fran S e 1 a k. Namen listu je, da podaja zanesljivo sliko duševnega življenja, posebno pa književnega napredka južnih Slovanov. Pogosto — tako pravi g. Selak — bode govora tudi o mojih milih rojakih Slovencih.
V drugem številu prinaša list v podlistku sestavek: »Slovenische Dichter", v katerem govori o naših pesnikih-prvakih; tam navaja tudi znane nemške prevode par Prešernovih pesmij.
Lislu, ki ima namen seznanjati Jugoslovane s širšim svetom, želimo največjega razširjenja in obilih uspehov, ker predobro vemo, da nas le malo svet pozna, in da moramo sami skrbeli za lo, da se v bodoče ne bode tako krivično sodilo v svetu o nas.
List zasluži vsestransko priporočilo.
Zahvala.
Potrta žalosti radi nenadomest-live izgube po smrli nadobudne in preljubljene hčerke
Olge
zahvaljuje vse svoje sorodnike, prijatelje in znance, ki so blago pokoj-nico, kakor tudi nas, tolažili v bolezni, ter vse, ki so se udeležili pogreba ali izrazili nam svoje sožalje v dnevih tuge, ob grobu prerano umrle.
Plakajoča rodbina Defranseschijeva. Š t u r i j e, dne 19. avgusta 1898.
Ustanovljeno leta 1863.
*g-----------------------------------------------------. j
*§           Prvi primorski zavod za izde- \
^S lovanje aromatiških  izcedkov, likve- j ,*,§) rov itd. tvrde                                    j
iFratelli Maregai
j|     Gradišča, Isonzo.     j
Ji               Čistilnica na par:              <
j«S   konjaka, stivovke, tropinovca in najfinejših   j
T»                                  likverov.           ,-•/',       <
*|       Jbvarna vittsfogaAisa      j
"Ts po edinoracijonelnisistemi »Pasteur*. \
B
Javna zahvala.
Podpisana zahvaljujem se v svojem in v imenu sorodnikov najiskre-neje vsem prijateljem in znancem, ki so blage volje izkazali zadnjo čast mojemu nepozabnemu očetu,
Ivanu Malnigu,
c. kr. sodnijsfcemu kancelistu v pokoju, odlikovanemu z zlalim  križem za zasluge.
Prav prisrčno zahvalo izrekam preč. gg. duhovnikom, vsem c. kr. uradnikom, darovateljem vencev, slavni čitalnici, in sploh vsem, ki so se udeležili pogreba ter nam na kak si bodi način izkazali svoje sočutje.
Isto tako m« veže dolžnost, da se javno zahvalim zdravnikoma gg. dr. Gollmaierju iz Kanala in dr. Luzzatto Aronu iz Gorice za trud in vnemo, s kojim sta do zadnjega le-čila blagega pokojnika.
Bog povrni vsem obilo!
V Kanalu, 18. avgusta 1898. Etconora Malnlu.
Konsorcij goriških pekovskih mojstrov
javlja p. n. gospodom pekom v deželi, da ima v zalogi
kvasu najboljšo kakovosti
po 56 kr. kg.
Obrniti se je na G. T>.  Conforl     na Kornu
št. 12 in v pekarne; Karola Drašček, r • Kornu št. 3,
Peter Tomasini v Rabati3«'u št. 12, Andrej Fait vGlc-
diščni ulici št. 5 in Ivana Rudinja u ulici Parcar št. 1«.
Naznanilo,
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v Gorici in z dežele svojo oblastveno dovoljeno delavnico
umeteljnih ognjev.
Izdeluje: rakete, kolesa, bengale, papirnate bombe ali možnarje za cerkvene slovesnosti. Vsi izdelki so prav po nizki ceni.
Anton Boljafc 3—1                   v Št. Petru št. 37 pri Gorici.
Oznanilo in priporočilo.
Podpisani si štejem v Čast, objaviti slavnemu občinstvu, toliko na deželi kakor v mestu, di sem, kot veliko let stanujoč na Placuli, prevzel
ključavničarsko delavnico
v ulici Velturini pokojnega Luka  Košuta ter se priporočam za obilno obiskovanje.
S spoštovanjem
Andrej Mikluš,
6-1                                                    ključavničar. '
Štev. 531.
133 3—3
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil II. četrtleta, t. j. mesecev
aprila, maja, in junija 1897.
začne v ponedeljek, dne 5. septembra 1898.
ter  se bo  nadaljevala naslednje četrtke  in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavljavnice
in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 10  avgusta 1898.
Za časa stavb
priporočata vedno svežPortland & Roman Cement, nositelje, železniških šin?yezij ter yse okoye.
Konjedic & Zajec
v Gorici.
ieta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu iudi svojo (S. cl.)               tiskarno 2rk na perilo.               (P. cl.)
Ambrož   Furlan
trgovec
z jedilnim blagom
— na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici —
priporoča kavo, riž,  sladkor, moko,
žito, otrobe, cement, vse poljske in
domače pridelke, prodaja tudi kroglje
za igro.
Podružnica je:
v ulici Parcar it. 10 v Podturnu.
Postreže vestno in po zmerni ceni.
Krojaški mojster
FRANC ČUFER
v Gorici
v ulici sv. Antona štv. 1,
izdeluje VSAKOVRSTNE OBLEKE
, za Miške pi Meri, bodisi fini alt priproste. .
—             to »ž- »i   ,
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa učencem Ijud* ' škili in srednjih šol za obila naročila.
^»**********
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
t Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Kornu Štev. 2
priporoča to-le blago: Sladkor - kavo — riž —• mast — poper - • sveče — olje — škrob -~ ječmen -    kavlno primeša -    moko
—  gris -   drobne in debele otrobe — turšico — zdb
—   sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijol itd.              a 20   37
Zalaga pristnega dalmatinskega žganja na debela
ter prlHtncpi čmoga in belega vinu.
Teodor Slabanja
srebrar
v Gorici, ulica Morelli 12
priporofa volefustlU duhovščini in cerkvenim protl-stojiiikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodju. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. f».i »i pa za morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jirn je pripravljen napravljali blago, ako mu poiem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. — Pošilja vsako blago 149                           poštnine prosto!
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 41 52—31                priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in vse kraje avstro-ogerske i litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cen* zmarm. Postrežba poifana,
briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
ipošilja po železnici na bije  v sodih od 56
Špedicijsfca poslovnica
1 Gašper Hvalil! t Gorici 1
P> 30 .v.  --"'   v alici Morelli 12                    %
§>* se toplo priporoča Slovencem v j*| x>d               Gorici in z dežele.              ^|
id. f avlin y Šopiri
v Nunskih ulicah
št. 10
nasproti gostilne ,Belega zajca'
priporoča preč. duhovščini in si občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, Šopkov za nove maSe in poroke, voščenih sveč, mrtvašk.h oblek, rakev vsake velikosti, zlatih črk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake Sirjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencev, papirja (tnanSete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje. iflip- Vse pa nizkih cenah!!! ~**)fl| Opozarjam ludi, da tiskam črke na perilo in sprejemam vsa v to široko spadajoča deja.
Goriško pivo!
		(na	Gorisčeku li).			
žano p., « nirah	h,dpis p„M.bn piV.»   II. 'Zap-di	mi j > do: Jboijš	¦iliot-:>."at!i -viijati p. ro ulr.-iiano izvozno, ti ¦ kako-.«i-!i.   del.:-..; '„ H. kakor tudi v p« nanjsm.   da   -.¦i-tii v	min	to   \\\ ili V	rclll čkih •klele!!!
SVOJO   piv«i*ill renjV dolin-g in hauaški jt		i i-ivs 'meti	afno zbol>d in «!a .-le najboljš- bla/o:	Žal	ti.;; z -.'¦ki \	liielj i:t
račajf to.r.e	) name So post	p. .1 iii si	odj.-tualce. da -<¦ z 7 obilno   naročajo   za;. Z uujodliuK-j.im sp	au.p	Ijalll. allj<'(	naj-
•V. W:iiit>k,
T$             IVojam   -,i   naznaniti slavnemu   ob-   S?
#g;   č.n-ilvu, da .-eni zapri VI v Tr.-tu trgovino ?,u   r»
Itomlsijonalno in špedicijsko      ||
poslovanje:                     ^
4L             Naiočila in sicer mala v  pnšiljatvah   ~fr
L,    po 5 kg, p., ,.r,;ii  in od  :50 kg naprej p:«   gL
•K   ].o železni, i. »zviševat bom   to.-no   in .-eno.   ^f
4%              llazpošiljal bom   raz.-n  kolonijahn-ga   Lf>
e-,   blaga   imii drug-   na   lig spadajo',,   stvari,   ¦L>
+$,   kakor-   .sadje.   zelenjavo,   ribo   i    dr.   IVčal   !P*
4L   s«, bodi z i-azpiodavanj.-tu   domaPih   piide]-   A*
«,;   kov. s prijemanjem blaga v »voja iLiailt4>*.i,   '^i
*oi   dajal na ista   naplačila   in   posredoval   do-   *"f
fri   tirno prodajo na korist lastnika.                    L»
A              Tr/<,val Iminhiili z vinum na ili>beli>.   -AL
Tt>'               Hpreji..em   zastopstva   trdnih      ¦  za   X$
4L   ktmki.teneo ..pctsobuili       Ivrdk in polagam   ^f»
Ž>   ™ «¦' Lnvi-ij.i.                                                 ^.
•ti.             .Niul.-j.iji- se, da  «e  n,e sorojiiki do-   $?
4%   mi-lijo, omajam odličnim s|,oUovanjeiii udani   jti»
«4                               EriicNt 1'rviui.      iS*
i;>;   11 •• f«l.i             v ulici S. Franceaco štv. 6.   ai
poer
i
II            Slovenci in  Slovenke!            \\
I             Prava gajr* kava družbe sv. Cirila in Metoda, *WS   II
katero   dobite  v   vsaki   prodajalnid,   dajo   najboljši   okus iti Ittpo   barvo črni ali    gjf
mlečni kavi, ako jo k isti rabite.                                                             ji,:, xi   11     EJ
Zabtevajff   torej   le   po   vsfii   stoveiiskili   prodajalnicah   lo   izborno   do-     cj
inafco kavo, — Za (Soriško in iViinor.sko se naročil pri tvrdki .J. I*i|niu A: Trst.     rj
Glavni znlagatolj:   Iva n  J <j 1» a č i n,   yuhljaiia.           H
M

•J"
Dr. Rosa balzam i Pražko hišno mazilo
za želodec
ffl
«<| iz lekarne  B. FRftGNER-ja V PRftGi j>-
je >pbiš!in, ži. ::i, le: znano domače zdravilo.
katero pospešuje tek. idajšuje |,!(-l>;iv,. in iihko ...1-vaja. iVi ledrieina vporabijanj.   oji»."nji> pi-biivn.-
orjMiie in iiii drži \  imuem t-.iku. Velika steklen. 1 gld.. mala 50 kr. S pošto 20 kr. več.
r staro. i,a:i.r.j v rr.ii.-i up.uabijevano liišno i-.lra-
.ili.. katero vrdržuji- .¦¦•.!,. rane iti jil. tud; ..bva-
¦nje nečist..be  ter  iild ižujoče  .S.-irjio n.i  vročino
in   b..ie.'iti".
V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. vec.
7ozor!  v-j ,!';i 2i''"''» ¦«—            ^"-»j-n..   ...   /..,k»m^
Glavna zalaya: Ifhm B. FRAGNER - ja „pri črnEm orlu" v Pragi, Mala strana, na voglu Spornerove ulice.
__               potem v (Jiir-ri v lekarnah rristefidelti. »Hiabieh, l*nnti>ni in pl. iSin.nenli.
gjTj   4IP" l>:ievnoj;it/po5iljiii>j<'po posti.      /ab»xa \ tseb lekiunah Av.tro«Oif<i-.ke. -^Wj|  I^S*
Kormin-Nabrežina in obratno.
Kraji nad Trstom in pod Korintnoiii kažejo zvezo te proge z onimi od Nabrežiiie naprej in v Italiji.