Številka 173 TRST, v torek 25. junija 1907. Tečaj XXXII. Glasilo političnega društva „Edinost4" za Primorsko. V edinosti Je mo4f gS$r Izh:J:i vsaki dan tudi ob nedeljah in praznikih eb 5„ tb ponedeljkih «b 9. zjutraj Posumičae Storilke se prodajajo po 3 nvi. (6 stotinki v mnogih^ tohafcamih v Trnui in okolici, Ljubljani, Oorici, Kranju, Petru. Sežani. Nabrežini. Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Postojni, Dombergu, Solkana itd. i ENE OGLASOV se račnnajo po vrstah ffiroke 73 mm. visoke S1,, mm) : za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink: /h O'Etmniee. rnh -aie. poslanice, oglnse denarnih zavodov ;.n 50 stot- Za ovrlase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-s ogrski kabinet. Njegov j vpliv na muže v ministerstvu je rastel in do-rastel tako, da se mu je začelo slepo vse I verovati in da je v financijelnih in gospodarskih poslih postal skoro odločilnim faktorjem. Ko se je Szterenyi čutil tako dobro učvrščenega, je zamislil peklenski načrt, s katerim bi iz-podtaknil nogo madjarski in hrvatski koaliciji. Oglasila se je v njem duša starega nepoboljšljivega liberalca (to je isto, kar so v nas madjaroni). In vrgel se je na izdelovanje železniške pragmatike, s katero se urejujejo razmere na železnici. Tudi v jezikov nem pogledu ima ta pragmatika zakonito določiti. Poznano je, da železničarji jdajajo največi kontingent neodvisni, oziroma Košutovi stranki ter so isti v nemali meri opora madjarski koaliciji. Poznano je tudi to, da je ravno Košut se stranko neodvisnosti in z ljudmi iz madjarske koalicije stopil v zvezo in vzdržaval prijateljstvo s hrvatsko koalicijo. To je seveda vedel tudi Szterenyi, a ni je moglo biti ugodneje prilike, da vsem izkoplje jamo, nego je ravno železničarska pragmatika. In zato je Szterenyi to pragmatikoo tako sestavil, da se jej morajo najodločneje vpreti Hrvatje in — železničarji!! Hrvatje se jej morajo v pirati, ker je v pragmatiki madjarski jezik kakor službeni jezik tudi v Hrvatski ter ima biti poznanje madjarskega jezika pogoj za imenovanje železniškim uradnikom. Železniški nameščenci pa se upirajo tej pragmatiki zato, kjer je ž njo njihova osebna svoboda jako utesnena, tako, da bi postali malone sužnji države, a na drugi strani lim pragmatika ne daja nade do poboljšanja niti v življenskih potrebah. Sedaj je Szterenyi kombiniral tako-le: pragmatike ne da (da-si bi moral to) hrvatski vladi v vpogled in v pretres, da tako prepreči eventuvalno sporazumljenje med ogrsko in hrvatsko vlado, ampak jo prej izroči javnosti ter s tako, kakoršnja je, pohiti ž njo pred zbornico. S tem podžge znatno madjarski šovinizem in vzbudi madjarski pono3. Hrvatje se bodo morali upirati, a Madjari pod pritiskom haranguiranega javnega mnenja ne bodo mogli popustiti in — konflikt bo gotov. Madjari razpolagajo z močjo in pri tem bi jih podpiral tudi Dunaj. Tako hrvatska koalicija ne bi mogla vspeti v Pešti, a s tem bi hrvatska koalicija izgubila v svojem narodu podlago in bi padla. A padec hrvatske koalicije bi bil ob enem grob tudi madjarski koaliciji. Košut, v čegar re-sort spada tudi izvedenje železničarske pragmatike, bi dobil s tem v železničarjih, torej v največem delu svojih dosedanjih pristašev, svoje — protivnike! Z druge strani bi bil Dunaj nasproti zahtevam Ogrske mnogo trši, ko bi videl Madjare oslabljene toliko v notranjosti ozirom na železničarje in narodnosti, kolikor na zunaj ozirom na obnovljeno krvno sovražtvo Hrvatske. V tem položaju bi hrvatska koalieija, ki ae je angažirala za gospodarsko ločenje od Avstrije, za svojo narodno vojsko, za prava državljanov itd., gotovo dosegla kak nevspeh in morala ibi podleči. To je okostje Szterenyi-jevega načrta, da i zruši toliko hrvatsko, kolikor madjarsko koa-i licijo. A umeje se, da bi temu dali meso in t doveli delo v podrobnosti — madjarski libe-i ralci in hrvatski starčevičansko-klerikalni ma-1 djaroni s spretnimi intrigami in tu pa tam še ne ugaslimi vplivi. Toliko je trebalo omenjati, da pridemo v zvezo z vedenjem hrvatskih delegatov v skupnem saboru, h kaosu, ki je tam navstal in k najnovejim škandalom. Z železniško pragmatiko bi se imel torej ' zakonskim potom učvrstiti madjarski jezik na železnicah na hrvatskem teritoriju, imel bi se nuditi način, po katerem bi se moglo madjarski jezik morda tudi po druzih skupnih uradih učvrstiti potom zakona. Hrvatje so se postavili na jedino odločujoče zakonito stališče nagodbe, ki pravi v svojem § 57., da je na hrvatskem teritoriju le jeden in to izključno hrvatski uradni jezik! i Proti temu jasnemu zakonu se niso mogli Madjari boriti drugače, nego z vzračanjem 1 in zavijanjem ter so proglasili železnice kakor privatno podjetje m a d j a r -I s k e države. Kakor se je Hrvatom s spretnostjo in z opiranjem na zakon posrečilo dokazati opravičenost jedino hrvatskega jezika na i hrvatskem teritoriju, istotako so spretno do-i veli ad absurdum tudi tolmačenje Madjarov, ! češ, da so železnice privatno podjetje ogrske i države. Istotako so Hrvatje nedvoumno do-| kazali, da jedinstvenost ogrske države ne j obstoji, ampak da je to le skupnost dveh | kraljevin, vsaka s svojo ustavo in kraljevo I zaobljubo. Delegat Lorković je dovolil za hip, da so železnice privatno podjetje Ogrske ! ali v tem slučaju zahteva od Ogrske, da | Hrvatski povrne ve3 tisti denar, ki ga je ; Hrvatska naložila v železnicah, in ves j tis ti denar, ki ga je Hrvatska dala za ■ pokritje deficita ne samo hrvatskih, ampak i tudi madjarskih železnic ! ! Potem si bomo j tudi mi gradili železnice, ki se bodo nazivaie : j „K r. hrvatske državne žel ez -i n i c e" ! Čemu naj bi mi vzdržavali privatno podjetje Madjarov ?! Konflikt in besnenje Madjarov sta torej razumljiva. Dalje in podrobnosti prijavim I vam čim prej. PODLISTEK. VOHUN Amerikanski roman. —Spisal J. P. COOPER. OSEINDVAJSETO POGLAVJE. Pot, katero sta morala vzeti krošnjar in stotnik, da dosežeta varno gorovje, se je vlekla kake četrt ure naravnost od hiše čez planjavo, iztegajočo se do vznožja teh gor, ki se vzdigajo tu skoro navpično proti nebu ; potem se je zabrnila na desno in se po kačje vila noter v osrčje divjega pogorja. Harvi je jezdil naprej, ker je imel Henrik predstavljati njegovega slugo, in ni pozabil niti trenutek svoje vloge, držeč se kolikor mogoče nerodno v sedlu in moleč noge daleč v stran. Na njuni desnici so ležali šotori pehote in straže, postavljene okoli tabora, so stopale umerjenih korakov gor in dol. V prvem hipu seveda je hotel Henrik nagnati konja k skrajni hitrosti, a krošnjar ga je pri tej priči zadržal. „Stojte!" mu je zaklical. „Ali hočete oba skupaj pogubiti ? Ostanite na svojem mestu, kakor zamorec, ki sledi gospodarju. Ali niste videli, da so njih iskri vranci osed-lani, in kako dolgo menite pač, da bi se moglo držati Vaše borno nemško kljuse proti Viržincem. Vsaka ped pota, ki jo pridobiva, ne da jih alarmirava, reši en dan najinega življenja. Jahajte počasi za menoj in ne ozirajte se; ti ljudje so zviti kakor lisjaki in pri tem krvoločni kakor volkovi." Henrik je brzdal svojo nestrpnost le s težavo in se u dal krošnjarjevim naredbam. „Ali," je dejal, „Cezarja bodo kmalu razkrinkali in tedaj bi bilo pač bolje, da se spustiva v galop in predno se jim prav zdani, sva že lahko tam-le v hosti..." „O, ne poznate jih, stotnik!" je odvrnil krošnjar. „Ravno ta trenutek gleda nek kor-poral za nama, kakor bi se mu zdelo, da ni vse v redu. Kako gleda sem! Ne, ne, držite konja ... jezditi morava korakoma, kajti ravno je položil roko na sedlo. Če zajaha, sva izgubljena ! Infanterija s svojimi kroglami naju še lahko doseže." „Kaj počne zdaj ?" je vprašal Henrik. „Obrnil se je proč od konja in gleda v drugo stran. Tako, zdaj pustite konje v trab ... počasi, počasi, ne tako hitro ! Glejte j tam stražo na polju, na desno ... kako ostro gleda sem na naju !" „Ne brigajte se za inlanterista!" je dejal Henrik. „Ta naju k večjemu lahko ustreli ... ti dragonci pa naju lahko zopet vjamejo ! O, Harvi, konji prihajajo za nami! Ali vidite kaj posebnega?" „Hm," je menil krošnjar, „tam na levo za grmovjem je pač videti nekaj posebnega, j Zasukajte malo glavo, a čisto počasi, potem j lahko sami vidite to stvar in črpate iz nje! kakšen koristen nauk." Henrik je porabil to dovoljenje, da je pogledal v stran, in kri mu je zastala po žilah, ko je pal njegov pogled na vešala, ki so bila postavljena očitno za njega samega. Z nepopisno grozo je obrnil proč glavo. „To je svarilo, da bodiva previdna," je ■ rekel krošnjar. „Strašen pogled!" je šepetal Henrik in i si za trenutek z roko zakril oči. Krošnjar je govoril z mrko grenkobo : „Vi, stotnik Hvarton. imate ta pogled, da Vam sije zdaj solnce, da dihate sveži zrak in da Vas sleherni korak Vašega konja oddaljuje od vislic ; vrhu tega Vam nudi vsaka votlina, vsaka skala skrivališče pred osveto sovražnikov. Jaz pa sem gledal vislice, za-me postavljene, v času ko se mi ni odpiralo nikjer nobeno zavetje .. . Dvakrat sem ležal pokopan v ječi, kjer sem dolge noči vzdihoval v verigah in kjer nisem imel drugega upanja nego sramotilo smrt... Če sem se upal tedaj stopiti k malemu zamreženemu oknu, da bi s hrepenečimi očmi ujel vsaj košček neba, ki se vendar razgrinja nad vsemi ljudmi, tedaj nisem imel drugega pogleda nego strašno, pošastno prikazen vislic." „Kaj ? Ali ste bili kdaj smrti že tako blizu ?" je vprašal Henrik, ki je strme poslušal te grenkobne, strastne besede, poznavajoč dozdaj Brezo le kakor mirnega, ravnodušnega človeka. — Oba sta v svoji razburjenosti čisto pozabila na pričujočo nevarnost. (Pride še.) St ram II »EDINOSTc Štev. 173 V Trstu, 2o junija 1907 Državni zbor. Dr. Weisakirchner predsednik zbornice. Z Dunaja poročajo: Poljaki so sklenili, da bodo glasovali jutri za nemškega krščanskega socijalca dr. Weisskirchnerja kakor predsednika poslanske zbornice. S tem je izvolitev dr. Weisskirchnerja predsednikom dr- j žavnega zbora zagotovljena. Podpredsednikom j kandidira poljski klnb dr. Starzinskega. Stranke v novi državni zbornici. Nora zbornica šteje sedaj štirideset j strank, o čemer so socijalni demokratje raču-: nani kakor enotna, skupna stranka. Največ strank je med Nemci (10), med Čehi (9) in med Poljaki (8). Divjaki niso všteti v te' stranke. Gospodska zbornica. Prihodnji seji gospodske zbornice se bosta vršili dne t. in 2, julija. Na dnevnem redu prve seje bo poročilo komisije, ki ima nalog proučevati vprašanje adrese v odgovor na prestolni govor. Naknadna imenovanja členov gospodske zbornice rKons. Korreap." je izvedela, da bodo naknadno imenovani za gospodsko zbornico Še Štirje dosmrtni členi. S tem doseže število dosmrtnih členov 170, torej toliko, kolikor jih zakonito določa „numerus clausus". Glasovi o jugoslovanski zvezi. Splitsko „Naše Jedinstvoa se posebno raduje na tem, da so se dalmatinski poslanci tako vrlo držali ob snovanju jugoslovanske zveze. Radnje se, da sta dva dalmatinska Svečenika posredovala v to, da bi ne bili slovenski klerikalci tako netolerantni. „S tem je — pravi „Jedinstvo** — dr. Šusteršič dobil u.alo lekcijo, kajti tudi našim svečenikom je vera toliko na srcu, kakor njemu. In če svečeniki ne vidijo nevarnosti za vero v tem, da se vsi južni Slovani složijo, potem je tista nevarnost, ki jo vidi dr. Šusteršič — smešna! Pomislite le na razliko vere in političnega mišljenja med d.rom Baljakom in don Prodanom ! In vendar ostane vsaki pri svojem prepričanju... In nam je žal, da iz naše dežele ni v parlamentu tudi kakov Zid ali musliman, pa da bi jih videli vse zbrane za obče dobro, ker to je znak zavesti in znosljivosti, ki je temelj svobodoumju*. „Naše Jedinstvo" se veseli, da je postal predsednikom kluba ravno dr. Ivčević, ki bo kakor izskušen parlamentarec, Hrvat starega kova, a jugoslovanskih načel, po svoji hladni premišljeno8ti v vsem in s svojo opreznostjo ob vsakem koraku ter po svojem vplivu dajal »Jugoslovanski zvezi«] še večo važnost. Splitski list hvali patrijotizem, človečanstvo in sposobnosti dr.a Ivčevića, ki bo vžival v naj-veči zadovoljnosti, ker je predsednik zveze združenih Hrvatov, Srbov in Slovencev, kajti njemu je bil vedno ideal-' sloga in ljubav Jugo slo vanstva ! Biankinijev „Narodni list" piše : „Pri vseh slovanskih poslancih, posebno pa pri Čehih je ustanovitev zveze Jugoslovanov napravila najbolji utis. Vsakdo obžaljuje le da se tudi Slovenci ljudske stranke — takozvani, klerikalci — niso pridružili tej zvezi, a to tem bolj, ker so tudi takozvani liberalni Slovenci izjavili, da stoje na pozitivnem krščanskem temelju in da ne bodo proti storjenim sklepom večine v verskih vprašanjih nikdar ne govorili ne glasovali". Resolucijo vodstva slovenskega političnega društva na Koroškem, ki se v toplih akcentih zavzema za skupen klub, smo že priobčili. Tu hočemo posneti le konstatacijo v „Miru": „največe zasluge za razbitje Jugoslovanov v dva kluba imata dr. Krek in dr. Korošec". Češki dijaki za ustanovitev štirih novih vseučilišč. V nedeljo so imeli dijaki češke poli tehnike v Pragi shod, na katerem je bila vspre-jeta resolucija glede ustanovitve češkega vseučilišča v Brnu, slovenskega v Ljubjani in maloruskega v Lvovu. V drugi resoluciji priznavajo dijaki potrebo italijanskega vseučilišča na T r e n t i n s k e m. Obe resoluciji sta bili odposlani ministerskemu predsedniku baronu Becku in naučnenu ministru Marchetu. Pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med Avstrijo in Srbijo. Dne 23. sta prišla na Dunaj bivši minister Popović in oddelni načelnik dr. Kukić, srbska delegata za trgovinska pogajanja med Avstrijo in Srbijo. Včeraj sta se predstavila ministru za vnanje stvari, baronu Aehren-thalu in sta mu predložila svoja pooblastila. Spremljata ju strokovnjaka dr. Ninčič iz politično-trgovinskega oddelka v ministerstvu za vnanje stvari in dr. Jovanovič iz ministerstva za poljedelstvo. Drugi strokovnjaki pridejo na Dunaj, kadar se prično definitivna pogajanja. _______ Drobne politične vesti. Novo srbsko posojilo. Povodom debate o novih kreditih je minister javnih del Jovanovič izjavil, da predloži vlada na jesen, da se najme 15 do 20 milijonov dinarjev. S tem denarjem bi se v prvi vrsti zgradilo novo poslopje skupščine, potem kraljevi dvor in poslopja za različna ministerstva. Vsi členi skupščine so bili složni v tem, da se z gradnjo zbornice prične že na spomlad, kajti sedanja zgradba, v kateri se vrše seje, ne odgovarja svojemu namenu. Rusko-italijanska trgovinska pogodba. „Beri. Tageblatt" poroča iz Milana, da se v kratkem sklene rusko-italijanska trgovinska pogodba. Delegatje so ! se o bitstvenih točkah že dogovorili. Vojaika predloga italijanski zbornici. Iz Rima poročajo od 22. t. m.: Zbornica je nadaljevala debato o vojaški predlogi. Enrico Ferri je imel 4 in pol | uren obstrukcijski govor. Na zaključku go-i vora je prišlo do silnega hrupa, tako, da je : moral predsednik prekiniti sejo. Dnevne vesti. Sej« mertHCgi sveta. Župan dr. San-drinelli je o tvoril sejo ob 7.30. Po odobrenju : zapisnika prejšnje seje je podelil besedo svet. Z a n o 11 i, ki je stavil nujni predlog, naj mestni svet protestujoč proti nasilju, s kojim je baje vojna mornarica z združenimi Hrvati hotela uničiti laški značaj Pule, in v znak sočutja s žrtvijo nasprotniške strasti v spopadu na Velikem vrhu, podeli podporo 500 kron preostalim ubitega Galežanca. Svet. dr. S1 a v i k : „Predlagatelj je okrivdil Hrvate žalostnega dogodka na Velikem vrhu. Mora protestirati proti takemu predbacivanju. Velikovrški spopad ni Še razjasnjen in bo naloga sodišča, da dožene resnico. Tudi mi vsi obžalujemo ta dogodek in čutimo iskreno sožalje z žrtvami istega; no absolutno ne gre, da bi krivdo pojedinčev z vračali na ves narod. Po nam došlib informacijah pa je sploh provokacija izšla iz laške strani, ko so mimoidoči Galežanci izzvali velikovrške kmete z besedami „Pridite ven, ako imate pogum" in začeli streljati iz samokresov (Protesti od strani večine). Prosim, znake krogelj je videti še sedaj po zidovih hiš. Hrvatje kot vsi južni narodi imajo gorko kri in ni Čuda, da jim je kri prekipela po onih provokacijah in da je nastala rabuka. V vsaki rabuki se pa zgodi kaka nesreča. Radi tega bodo on in njegovi somišljeniki glasovali proti predlogu, ker ima isti političen značaj in je naperjen proti hrvatskemu narodu, a z druge strani, ker mestni svet sploh se nima brigati s temi zadevami. Dogajajo se na svetu vesele in žalostne stvari in, ako bi se hotel brigati mestni svet za vse take dogodljaje, bi ne imel drugega dela, nego čestitati in obžalovati. Nujnost je bila sprejeta ter sprejet tudi predlog in meri to proti glasom manjšine. Delegacijski predlog glede odstopa cestnega areala poleg stopnišča med ulicama S. Griacomo m monte ter Pasquale Besenghi v obsegu 43 □ sežnjev, in to brezplačno v korist vit. Baaeri, ki je svoječasno daroval občini vse okrog ležeče zemljišče, je bil sprejet brez debate. Na dnevnem redu je bil potem delegacijski predlog magistrata in finačne komisije glede proračuna občine za 1. 1907. Kakor vsem znano, je proračun za L 1907 kazal deficit K 1,366.200. V pokritje tega primanjkljaja in opustivši pod pritiskom občnega mnenja nameravani po višek najemninskega krajcarja in obrtnega davka je bil sklenil občinski svet v svoji seji dne 1. decembra 1906 1. povišek občinske doklade k erarnemu užitninskemu črtnemu davku na vino v znesku K 4 — hektoliter (od 170 na 220°/0), 2. povišek občinske doklade k črtnemu užitninskemu davku na zmaščeno grozdje in vinski mošt v znesku K 4'— za kvintal (od 250 na 316°/0), 3. povišek občinske doklade k erarnemu užitninskemu črtnemu davku na nezmaščeno grozdje v znesku K 6"— za kvintal od 250 na 450°/0) 4. povišek občinske doklade k erarnemu užitninskemu črtnemu davku na pivo uvoženo v Trst od K 3 20 na K 4 — za hektoliter in na tukaj fabricirano pivo od K 3*04 na K 3*80 za hektoliter pivnih snovij (od 160 na 200%), 5. povišek občinske doklade od 47 na 60% &) k obrtnemu davku obrtnih podjetij, ki so podvržena javnemu polaganju računov, razun registrovanih zadrug z omejenim poroštvom, b) k splošnemu obrtnemu davku L in H. reda in c) k davku na večje plače. Znano je, da vlada ni predložila proračuna najvišji sankciji, ker se je protivila proti povišku deklad v zgornjem smislu. Magistrat' in finančna komisija sta pa sedaj predlagala j mestnemu svetu, naj isti vzlic odporu vlade obstaja pri svojem sklepu od 1. decembra j 1906, in še le podrejeno, in sicer za slučaj, ako bi še vedno vlada ne hotela odobriti gori navedenih poviškov, v očigled neobhodnih upravnih potrebščin in pokoreč se vladinim željam sklene: 1. povišek najemninskega krajcarja od sedanjega odstotka 3% na 7%, 2. povišek občinske dokiade a) k obrtnemu davku podjetij podvrženim javnemu polaganju računov, b) k splošnemu obrtnemu davku, c) k rentnemu davku, d) k davku na, večje plače, 3. povišek glede piva v isti meri, kakor ie bilo prej sklenjeno. 4. povišek glede nestlačenega grozdja le v znesku E 3 za kvintal, 5. ustanovitev 50% občinske doklade k zemljiščnemu davku in 6. povišek od 10 na 50% občinske do-i klade k hišnorazrednemu davku. K tej točki dnevnega reda se je oglasil najprej svet. Ivan Goriup: rekoč, da zastop-| niki okolice so svoječasno glasovali proti no- i vim bremenom in bodo seveda tudi sedaj tako storili. Ne more si pa kaj, da ne bi iz-javil, da so bila od občine sklenjena bremena mnogo manj obtežujoča, nego so ona, koja vlada predlaga. (Pritrjevanje). Posebno pa mora protestirati proti 50% dokladi k zemljiščnemu davku, katera bode provzročila veliko bedo in je zlasti škodljiva okoličanskemu prebivalstvu. Razmere v okolici so že take, da se kmetu ne splača obdelovanje lastnih zemljišč in radi tega sili v mesto. Sedaj pa mesto da bi se poljedelskemu prebivalstvu izdatno pomagalo, hoče se ga celo na novo obremeniti. To bi bil ruin za kmetsko ekonomijo. Svet. R i n a 1 d i je protestiral proti prevelikemu užitninskemu davku za vino, češ da ne gre, da bi trpeli zlasti gostilničarji radi pokritja stroškov za splošno korist (!) Svet. Morpurgo je predbaci val vladi, da ne pozna lokalnih razmer. Svet. Ricchetti je razlagal zakaj se je finančna komisija protivila povišku najemninskega krajcarja. Ta vir ima biti pridržan za druge potrebe, ki ž njim so v zvezi, t. j. kanalizacijo in asanacijo, drugače ne bo v prihodnjič za te potrebščine nikakega davčnega vira. Najemninski krajcar je ravno tako konsumni davek kakor užitninski davek na vino, le da, dočim ni vino absolutna življen-ska potreba, najemninski krajcar tangira neobhodno življensko potrebščino. On bo glasoval proti novim bremenom. In naj se potem zgodi to ali ono, on mora glasovati proti, ker mu vest in prepričanje velevata tako. Odgovornost tega, kar se potem utegne zgoditi, ne pada na nas, pač pa bi to bilo v tem slučaju, ako, dasi podrejeno, sprejmemo od vlade zaželjena nova bremena. Svet. Polacco je predlagal, naj mestni svet preide preko predloga o novih bremenih na dnevni red. Predlog je bil z veliko večino [tudi z glasovi slovenske manjšine] sprejet a sklenjeno seveda, da se ostaja pri sklepu mestnega sveta od dne 1. decembra 1907. Nadaljna delegacijska predloga za siste-macijo mesta učitelja in učiteljice v občinski telovadni šoli in za dodatno posojilo £ 4000 v korist mestnim potujočim knjižnicam sta bila sprejeta. Zupan je zaključil sejo ob 8*30. Razpuščenje občinskega zastopa tržaškega ? V „Omnibusu* čitamo : „Z Dunaja poročajo, da bo občinski svet tržaški skoro razpuščen ter da bo uprava občine poverjena nekemu energičnemu uradniku iz ministerstva za notranje stvari. Tako treba z vsako občino v kateri vlada prokleta kamora. Zastonj je: dokler obstoji stari volilni zakon, ki daj a občinam sukno in škarje, težko se je osvoboditi te more. Gotovo pride do novega volilnega zakona, tako, da bomo za občino volili kakor poslance; ali more minoti še kako leto, a mej tem ti narod trpi in stradaj! Zato bomo z veseljem pozdravljali gornji vladni čin v Trstu istotako kakor v Puli, kadar bo storjen. S to kamoro se ne more več naprej". Falzificlranje dejstev. Nemški listi priobčujejo nastopno brzojavko o občinskih volitvah v Puli : „Klub italijanskih so cijalno-demo-kratičnih italijanskih poslancev uloži interpelacijo radi dogodkov na občinskih volitvah v Puli, ob kateri priliki je bil en italijanski volilec umorjen in več njih ranjenih. Ta interpelacija naj dokaže, da glavna krivda na teh obžalovanja vrednih dogodkih je v vmešavanju mornariške oblasti v volilni boj, kakor tudi v vedenju politične oblasti, ki je nastopala direktno klerikalni hrvatski gospodarski stranki v prilog". Beležiti nam je torej dejstvo, da so italijanski socijalno-demokratični poslanci zapri-čeli svoje parlamentarno delovanje s činom falzificiranja dejstev. Notorično dejstvo je, da se je gospodarska stranka v Puli sestavila iz ljudi brez razlike političnega mišljenja in narodnosti, torej ni ne klerikalna in ne hrvatska. Kar se tiče podpore, ki jo je po zatrdilu napovedane socijalno-demokratične interpelacije politična oblast dajala gospodarski stranki, se nočemo prerekati, zabeležiti pa moramo dejstvo, da se bo po označenem utemeljevanju interpel cije hrvatsko stranko v Puli stavljalo pred svetom v krivo luč. Govorilo se bo sicer o vojni mornarici in politični oblasti, zadeti pa se ima v prvi vrsti eno narodnosti v deželi. Tako hočejo italijanski socijalno-demokratični poslanci zapričeti svoje parlamentarno delovanje !! Zabeleženo bodi ! Ali vzamejo naj to na znanje tudi gg. uredniki celjske „Domovine", ki nas drezajo malone v vsaki številki, ako se ne strinjamo z vsem — pa bodi še tako očitno naperjeno proti našim narodnim interesom — kar govore in delajo italijanski voditelji naše socijalne demokracije ! A ti poslednji so, ki so doslej suvereno odločali o vsej polititiki in taktiki socijalne demokracije v Trstu in v Puli. Da pa ta politika ni v soglasju z načeli in interesi socijalne demokracije, za to je klasičen dokaz ojstri protest pazinskih socijalistov. Slovenski trgovci jestvinčarji se vabijo k dauašnjemu posvetovanju glede konzorcija. Posvetovanje se prične ob 2. uri pop. t prostorih „trgovsko izobr. društva" ulica S. Francesco. Imenovanje v poštni službi. Poštni asistenti Filip Grerbec, Ivan Velepič, G as ton Sanzin, Josip Rismondo in • Adolf Eisenzapf so imenovani poštnimi oficijali. Za slov. srednje Šolstvo in vseučilišče sta odposlala zbornici poslancev županstvo v Štoijah in bralno-pevsko društvo „Dneva žar" v Kazljah. Slovenski vsprejemni odsek V. vse-sokolskega zleta v Pragi sestoječi iz slovenskih praških akademikov ter odobren od osrednjega češkega vsprejemnega odbora, javlja vsem Slovencem, ki se mislijo udeležiti vsesokolskega zleta, da jim bo na razpolago z vodniki in vsemi potrebnimi informacijami kakor ob dohodu tako za ves čas njihovega bivanja v Pragi. Udeleženci nesokoli, ki še nimajo preskrbljenega stanovanja, naj se blagovolijo takoj pismeno obrniti na predsednika tega odseka: Viljem Kukec, tehnik Kr. Vinogradi, Brandlova ul. 31./III. Slovenskim starišem. Že nad dvajset let se borimo tu v Trstu za to, da bi prepričali naše slovenske matere in očete, naj govore v družinah vedno le svoj slovenski jezik. Doseglo se je sicer lepih vspehov na tem polju, a ostaja še vedno mnogo, mnogo storiti. Nekateri slovenski stariši nočejo in nočejo ubogati njih, ki jih uče, kako se mora čuvati materini jezik. Pravijo, da otroci nočejo govoriti slovenski, ker da se boje uničevanja od strani italijanske mularije! Da Italijani s svojo „visoko" civilizacijo skušajo sramotiti nas in naš jezik, je res, toda tudi od te strani gre na bolje. Pred dvajsetimi in več leti so bili naši r dobri* sosedje tisočkrat bolj predrzni v žaljenju vBega, kar je slovensko. Spoštovanje svojemu jeziku smo mi dosegli — ne s klečeplaztvom pred Italijani, ampak % odločnim, možkim nastopom. Onim, ki vas žalijo, pokažite zobe ia videli bodete, da si ne bodo upali ponavljati žaljenj-Ako pa sovražnik vidi, da ste slabotni ia da vtikate v žep vsako žalitev — bodo še z večo brezobraznostjo nastopali proti vam in vaši narodnosti. Ako vam je kedo zalučal v obraz besedo „ščavo", podpričajte in napravite prijavo na sodnijo, kjer se ta cvetka laške kulture nagraja z zaporom ali pa s krunicami globe. Ako pa tega ni možno storiti, poiščite si hitrejega zadoščenja — na licu mesta ! Le na ta način naučimo te sinove civilizacije, da bodo spoštovali nas in naš jezik ! Z otročiči pa ne govorite nikdar drugače, nego slovenski! Laškega in drugih jezikov se otroci uče izven družine. Naša bodočnost je v mladini. Ak« je ista vzgojena v narodnem duhu, nam bo bodočnost osigurana, in za to bodočnost smo dolžni delovati mi vsi. Sleherni narodni mož in žena mora upli-vati na manj zavedne, da se čimprej uvede v vse naše družine naš slovenski jezik, ter da se odpravi vzgajanje janičarjev, odpadnikov ! Potrebščina c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu na pisarniških materjalijah za 1908 se po občnem doba vsem razpisu zagotovi. Natančneji pogoji dobavne oddaje nahajajo se v številki tukajšnega službenega lista. „L' osservatore triestino" ki izide dne 26. junija 1907, ter se dobivajo tudi na c. kr. ravnateljstvu drž. žel. v Trstu. Med postajališčem Knoschwitz in postajo Schabogliick na progi Plzen—Duks pri km 1927/8 ležeče postajališče Ć e k o v i c otvorilo se je z dnem 16. junija 1907 za osebni promet ter omejeni promet s prtljago ; nadalje se otvori za dobo večjega prometa t. j., od dne 1. majnika do 30. septembra vsakega leta, zdaj samo za osebni promet in promet s prtljago urejeno, ob progi Amstetten-Pon-tafel ležeče postajališče (obratno izogibališče) Sattendorf tudi za promet z brzovozni-nami in točasno le za osebni promet in pra-težni promet proti doplačilu urejeno, ob isti progi ležeče postajališče Annen-h e i m tudi za promet s prtljago. Umrla je v nedeljo po noči soproga tukajšnjega francoskega generalnega konzula Pavla Veilleta du Freche, gospa Fran^oise Veillet du Freche, v 38. letu starosti. Truplo prepeljejo na Francosko. Za naše najmanjše. Vkljub mnogim mlekarnam smo v Trstu razmeroma jako slabo preskrbljeni z dobrim in svežim mlekom, ki ima služiti naši deci za naj bolj o, zdravo hrano. Ker se ne zna mleko dovolj snažno in primerno shranjevati, se isto vsled naraščajoče poletne toplote kmalu kisa in pokvarja. Taka izprijena hrana škoduje pa hudo malim otrokom, ker jim rado pokvarja želod-ček in čreva, da pešajo in hirajo radi bolehaj očih prebavil. To je pač glavni vzrok i z-redno številne umrljivosti otrok, s katero se tako žalostno odlikuje mesto tržaško. Radi tega se nam dozdeva umestno, da opozorimo naše matere, da je zdravniško društvo „Poliambulanza" s pomočjo tržaške občine ustanovilo poseben zavod „dispensarij" imenovan, kateri razdaja zdravo, razkuženo mleko za one otroke, ki niso še dopolnili prvega leta in se ne doje sploh, ali le v nezadostni meri. Dispensarij je pod zdravniškim nadzorstvom ter je v splošno korist in zadovoljstvo razdelil že preko 500 otrokom okolu 300.000 steklenic zdravega mleka. Radi tega ga sedaj toplo priporočamo našim ljudem v vporabo ; cene so zmerne, za vbožnge in bolehaste otroke dobiva se prezplačno. Mleko se razdaja vsaki dan od določenih urah v zama-enih steklenicah vprimernih množinah in sicer v poslopju zdravniške postaje v ulici S. Francesco. tbžaSka mala kronika. Samomor v bolnišnici. 42-letni Anton Pižon, čegar družina stanuje v Kjadina št. 277 je bU v IIL oddelku v bolnišnici. Včeraj popoludne je pa nesrečnež skočil z IL nad- T Trstu, Hne junija 1907 »EDIN03T« št. 173 StlBB IS stropja mej stopnjicami v pritličje. Bil je takoj mrter. — O tem samomoru nimamo še natančnejih podatkov. Poskus samomora. 24-letna Rozina M., stanujoča t neki hiši v ulici Massino d'Aze-glio, je včeraj popoludne se samomorilmm uamenom spila precejšnjo množino neke strupeno razjedajoče tekočine. Bil je pozvan k ujej zdravnik se zdravniške postaje, ki jej je izpral želodec in jo dal potem prenesti v mestno bolnišnico. Slekli so ju mej spanjem. Ivan Minka in Ivan Filipčič, ki stanujeta pri sv. Mariji Magdaleni zgornji, sta si bila zbrala za pred-minol« noč jako nevarno prenočišče. Legla in zaspala sta bila namreč na travniku blizu domobranske vojašnice v Rocolu. A ko sta se zjitraj prebudila, sta se v velikem začu-. denj« gledala eden druzega. Ivan Minka je bil popolnoma brez vse obleke, da, celo brez čevljev in brez nogovic, a z obleko sta mu izginili tudi ura in verižica, ki sta pa iz kovine in sta vredni 5 kron. Filipčič je bil , pa vendar bolj srečen : njemu je manjkal le, jopič, kije vreden 3 krone. Vgibala sta dolgo,] kdo da ju je slekel, in slednjič sta — sodeča j po raznih okolnostih — prišla do uverjenja, j da jm je okradel 26-letni Anton M. stanujoči! i on pri sv. Mariji Magdaleni zgornji. Prija-j rila sta to policiji in ta je ptička kmalu I arefcovala. Anton M. je že imel radi tatvine, opraviti s policijo in se sodnijo ter je bil tudi izgnan iz Trsta, a pred nekaj tedni mu je bila policija, za poskus začasno dovolila bivati v Trstu. No, kakor se vidi. se je poskus izvrstno obnesel. Nezanesljiva sobarica. Pod tem naslovom smo pred nekaj dnevi poročali o 31 letni Luciji J., ki je bila sobarica v hotelu Aaria" in je nekemu v tem hotelu ložirajo-ueasu gospodu vkradla neki zlat prstan. Radi tega prstana je bila obsojena na 24 ur zapora^ in sicer zato, ker so ji sodniki verjeli, da ni prstana vkradla, marveč da ga je našla, ker drugače bi bila sedela kaj več časa. A kar ni bilo pa še bo. Lucija J. ie bila namreč včeraj zopet aretovana. Aretovali so jo policijski agentje v ulici Nuova, ker je tožena. da je gospej Elizabeti DobravSič, ki je tudi ložirala v hotelu „Adriau, vkradla zlato verižico, vredno 20 kron. Eden roparjev aretovan. Včeraj smo poročali, o nekem Josipu Čermelju, ki so ga bili predsinočnjim v ulici del Coroneo napadli, vrgli na tla in mu vkradli 34 kron denarja štirje zlikovci, s katerimi je Čermelj v nedeljo popoludne popival na Vrdeli. Eden teh zli kovcev, in sicer 26 letni ogljar Albert B., je bil aretovan še predminolo noč na ljudskem prenočišču v ulici Gaapare Gozzi. Na policiji je aretovani Albert B. priznal zločin, u izgovarjal se je, da je to storil v pijanosti. Pridržali so ga seveda v zaporu. Nepoboljšljiv tat je 54 letni Alojzij Beučina. Neštetokrat je bil že aretovan in obsojen radi tatvine in se nahaja že dolgo pod policijskim nadzorstvom. A vse to ga ni spreobrnilo. Včeraj preepoludne je vkral popolno moško obleko, ki je bila obešena na vratih trgovine z manufakturnim blagom Egi-dija Ferfolja v ulici della Barriera vecchia. Neki redar, ki je to videl, je pa zdirjal za nnm in ga je vjel in aretoval na trgu sv. Ivana. Odvedel ga je na policijo, kjer so ga diali pod ključ — Vkradena obleka je vredna 24 kron. Aretovan je bil včeraj popoludne 31 letni Argust N., stanujoči v ulici della Barriera vecchia, in sicer je bil aretovan na zahtevo Barbare Repanič, ki stanuje v ulici delle Pancogole. In evo zakaj je dala Barbara Avgusta aretovati. Predvčerajšnjim popoludne sta se bila Barbara in Avgust sprla. Včeraj popoludne je pa Barbara naletela na Avgusta v ulici Malcanton in ga je začela zmerjati. Avgust je pa Barbaro pahnil, da je padla na tla in si o padcu zlomila desno roko. Smeinlca Snubitev pri bogatem bankirju. S n u b e c : „Spoštovani gospod, prišel sem vas prosit za roko vaše hčerke!•* — Bankir: „Pa Tb 2. uri popoludne -J- 21° Celzius. — Vreme včeraj: deloma oblačno, veter. Zasedaiije porotnega sodišča. Radi zločina tatvine je sedel včeraj na zatožni klopi pred porotniki 16 letni pekovski vajenec Viljem Dopfer, doma iz Ljubljane. Tožen je bil, da je najprej vkral ključ mirodilnice Ernesta Geržetiča na Molovskem in potem v noči 30. aprila t. 1. s tem ključem odprl mirodilnico in vkral — kakor je trdil Geržetič — 1440 kron denarja. — Viljem Dopfer je bil namreč na Volovskem v službi pri pekovskem mojstru Ivanu Vresko, ki je prijatelj mirodilničarja Geržetiča in je Dopferja večkrat pošiljal k temu poslednjemu po kakem opravilu. Tako je bil Dopfer našel priliko, da je vkral ključ mirodilnice. Na včerajšnji razpravi se je Dopfer priznal krivim. Trdil je le, da ni ukradel 1440 kron, marveč le 392 kron in 12 stotink. Kakor priče so bili zaslišani okradeni Ernest Geržetič in njegov vslužbenec Artur Kokolet. Dalje oroinifiki narednik Ignacij D a n e 1 i č, ki je na podlagi od Geržetiča izraženega mu suma pazil na { Dopferja, in vsled tega prišel do prepričanja, i da je on tat in ga aretoval; zadnji je bil pa zaslišan kakor priča Ivan Vresko, pri katerem je bil Dopfer ▼ službi. Porotniki so soglasno pritrdili na edino stavljeno jim vprašanje, z opazko pa, da vkradena svota presega 50 kron, a ne presega 600 kron. Na podlagi tega pravoreka je bil obsojen Viljem Dopfer na 7 mesecev težke ječe, poostrene s postom vsaki mesec. Društvene vesti in zabave. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Kmetska zveza", politično društvo v Cerknem (pol. okraj Tolmin). Slovenski trgovci so vabljeni, da pridejo t torek, 25. t. m. ob 2. uri popoludne ▼ prostore „Trgovsko-izobraževalnega društvau na važno posvetovanje. Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" je imelo dne 18. t. m. svoi ustanovni občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči: predsednik Josip VelešČek, podpredsednik Matko Lovko, tajnik Josip Bože, njega namestnik Janko Plesničar, blagajnik Anton Podbršček, rednik Štefan Ren čel j, njega namestnik Miroslav RankeL Kdor hoče pristopiti društvu naj objavi to pismeno ali ustmeno g. Antonu Pod-brščeku, ul. Stadion 19, v „Trž. podpornem in bral. društvu-. More se prijaviti vsaki dan od 9. ure do 1. pop., in od 4. do 6x/f Novi členi dobrodošli._ S Bratom Sokolom! Naznanja se bratom Sokolom in posamičnim udeležnikom zleta ▼ Prago, da se plačane zletne legitimacije vdobe od danes naprej pri vratarju „Narodnega Doma". Zletna legitimacija, ki je hkratu slavnostni znak, upravi čuje za svobodno skupno stanovanje. Z legitimacijo ima svoboden vstop k osmim prireditvam, izlasti na telovadišče, in sicer na posebno tribuno za stojišča. Paziti je, da se legitimacija ne izgubi. Ako kdo legitimacijo izgubi, mora kupiti novo. (Pritrdi jo pod napisom kraja, odkoder je tvoje društvo). * * * Obenem naznanjamo, da je vodstvo državne železnice dovolilo večdnevno prekinjenje vožnje na eni postaji i.i to v Lincu. Vožnja iz Trsta do Ljubljane (južna železnica) stane tja in nazaj 9 K in 20 vin. ; vožnja iz Trsta do Jesenic z brzovlakom (državni kolodvor) samo ije pa 6 K in 60 vin. Vožrya iz Jesenic do Prage stane za IH. razred K 19.30 in ne K 14.30 kakor je bilo po pomoti tiskano v včerajšnji številki. Jutri priobčimo vzpored zlepili slavnosti v Pragi. Nazdar. Darovi. Za možko podružnico sv. Cirila in Metoda je nabral g. Ivanišević pri biljardni igri 2 K. Denar hrani uredništvo našega lista. Vesti iz Goriške. x Mestni svet goriški se je sešel v soboto zvečer, da bi potrdil izvolitev novih svetovalcev. Ker je bila samo ta točka na dnevnem redu, se vladni zastopnik ni vdeležil seje. To priliko pa je porabil ne-odrešeni svetovalec dr. Venier, da je predlagal sofističen protest na vlado radi namenjene premestitve slovenskega moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Očital je vladi, da dela zistematično za popolno podjarmljenje v Avstriji živečih Italijanov, sklicevaje se pri tem na dogodke v Pazinu in Puli. Svojo bedasto klobasarijo je zaključil z besedami : „Slovenske šole na slovenska tla, laške pa na italijansko ozemlje". (Prav, laške v Gradiško, slovenske v Gorico, ker Gorica leži izključno na slovenski zemlji l) Potem predlaga, mestni svet naj naroči poslancu Gorice v državnem zboru, naj bo tam tolmač tega prepričanja. Domišljavi doktor je uzmal to idejo protestu laških visokošolcev v Gradcu.) Natlačena galerija, v to poklicana, ploska in nori. Imenitnemu svetniku dr. Pinaucigu pa ta na neumen predlog in še neumnejša demonstracija najete galerije še ni zadostovalo ter predlaga med ploskanjem ga eri, e, mestni svet naj Čestita brzojavno italijanski stranki v Puli na sijajni zmagi pri občinskih volitvah, naznanjaje, da se ta solzi nad žrtvami, ki so padle v idejalnem boju. Galerija mu seveda pritrjuje z silnim rjovenjem. X Circolo studentesco „Giosue Car-ducci", se zove v Gradcu neko društvo ne-odrešenih laških dijakov, katero je te dni na občnem zboru pod predsedništvom Dalmatinca Bruna 11 i ć ogorčeno protestiralo proti premestitvi moškega slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico in je ta svoj protest objavilo doslovno v laških listih onostran velike luže, ker se ga laški listi tostran črnožoltih kolov niso upali objaviti. Glavno besedo na tem zboru je imel Rudolf P e 11 i s iz Gorice, kateri je dokazoval in povdarjal krivice, ki bi se zadale italijanstvn Gorice, ako se premesti učiteljišče sem, čemur da se mora vse postaviti po robu. Na to je bil sprejet enoglasno nastopni protest: Italijani, Id študirajo ▼ Gradcu, pripoznavajo, da je preložitev slovenskega učiteljišča iz Kopra v drugi kraj nujno potrebna, nikakor pa ne v Gorico ter protestirajo vzvišeno proti razžaljenju italijanstva s tem, da se hoče ustanoviti slovensko moško učiteljišče v Gorici ter poživljajo čast. Mara-nija, poslanca Gorice, vse druge italijanske poslance, prebivalstvo Gorice in furlanske občine, da se vprejo z vso silo proti novi krivici, ki ne krši samo narodnega značaja glav-nega mesta vzhodne Furlanije (Friuli orientale) temveč vzbuja i vzgaja tudi narodnostno sovraštvo, — Fantiči, izročite ta vaš protest stolnemu proštu in državnemu poslancu dr. Fai-duttiju; ta bo gotovo hitro letel ž njim k naučinemu ministru, kjer mu bo dana prilika, da se predstavi tema ministru, drugače bo moral na to še dolgo čakati. Dr. Marani se mudi pa doma. Iz Nabrežine. Stavka klesarjev v Na-brežini je vsled doseženega sporazumljenja končala. Vspehov ni imela, ker so (Dalje na IV. strani) UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez — vsake bolečine v zobarstatm kaMaeta Sr. J. Čermft « g. Juscher TRST ulica foUa Casanna štev. 13, U. rarfst Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop MACHME * C°. Koncesijonirana pisarna za trgovske informacije mr in iztirjevanja ulloa Vinoenzo Bellinf št. 13. Dopisniki vseh mestih sveta. Denarna posojila P- «tvaf zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku ss dajejo po želji strank proti primamim obrestim oziroma proti araor-tizaeiji. Obrniti se Jo na JOSIPA ZIDAKI^ ulloa della Oastrma it 14, I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoludne. JCdor želi ■ dobro kapljico: namizno vino iz najboljih dalmatinskih kleti; Tino litrsko, desertno Tino iz leta 1897; SameM rcfošk. zadarski maraskin, Imk-sardo itd. — tropinovec, pristno olje iz oljk, likTOijer in Špirita, u aj se obrme na Zalego, uffca Farneto 3 ilfriroDalito" Via Farneto štev. 3 ANI ON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnicci Trst, ulica Tarreite B. 34 (t bati hi: 1 „JIHa nnova cttt& dl Crieste". VELIKA ZALOGA i {zgotovljenih oblek za odrasle in defke == vsake vrste. - j Delavske hlače prve vrste, kakor tud : blago vseh vrst iz najpopolnejše no vos- • Giulio Zanolla krojačnica TRST — ulica Torrcnte 32 Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvrSitev. — Cene zmerne. Tovarna pohištva j Mmi Levi Minzi ulica delta Sesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni j NA ZAHTEVO. "VI čokolada Kakao Edina zaloga tvrdke Eng-ler - Henrik Gerbeand FRAN0ES0A VODUSEK — Trst, ulica Saii Spirldione 6. pohištvo solidno in elegantno •as* po zmernih cenah "K* Rafaele Utalia TRST — Via Malcanton 7 IL Magrini & Figlio | 1 TRST, ulica S. Giovannl št. 2 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA ■i GLASOVIRJEV Specijaliteta priznanih in nnjMjih pinninov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorno tovarne giaaovirjev FrUdrloh Shrbar na Dunaja* mm im EUDar a u razpolago u. iuwhw. - habmonui, eleetr. automatiCni pianini, phokola. _pf mi* v m«J«m, t imw>, ofcrofc«. y>f»»T|]*, rtoili*. Ow p»«rii. H_( Avtor zovano podjetje 2a čiščenje in svitljenje parketov MARCO BENIZZI, Trst, ulica Roiano 2 Telefon 1968 Cene jako zmerne. Ceniki in vzorci sob na željo brezplačno. Delo zajamčeno, največa točnost. S;j-»ir? I V »bl)i>08Tc štv. 173 V 3;u, dne 25. junija laC- SIOTEL BALKABf "g ^"""Tađag HOTEL BALKAN tukajšnji podjetniki izvažali surovo kamenje \ druge kraje ter stem prizadeti delavci niso imeli upanja do boljšega položaja. Sicer ni lato med strankama velikih diferenc, temveč šlo je le za male spremembe, ki bi se jih pač bilo rešilo v začetku stavke, ko bi se bili obe stranki sešli. Nabrežinsko prebivalstvo občuti precejšen vdarec radi tega, ker se je \očina delavcev izselila v druge kraje tako, da h.«-daj 6ploh primankuje podjetnikom več kle-sarjev. YTsekakor pa se je nadejal, da se delavci povrnejo, ker jim je bolj po volji tu, nego v tuji ai. Potrebno bi bilo, da bi klesarski delavci domačinci, ki imajo dovolj strokovne izurjenosti, pridobili svoje delavnice ter kamnolome, s čemer bi si boljšali stanje v sporazumljenju z domačimi gospodarji, ki so jih dolžni podpirati. Kajti njihova lastna delavska moč in strokovna izobrazba se veliko več vpošteva u-go li kakega furlanskega podjetnika, ki se ] oslužuje obrti, pa ni sposoben. Nabrežinski delavci se lahko ponašajo da so v gospodarskem in kulturnem oziru zadostno poučeni in vsled tega bi se lahkeje vspeli do boljšega položaja. Kamnoseška obrt v Nabrežini je dandanes svetovno poznana; zategadelj je treba, da se čimveč razvija. Da se je obrt dobro razvila, gre tudi zasluga nekaterim gospodarjem-domačinom, posebno pa g. Cahariju, čegar poslovanje je res posnemanja vredno. V nekem goriškem časopisu se je svoje-1 časno blatilo delavce kakor tudi g. Caharija, | ali vse je bila gola laž in stem se je dotični časnik le blamira! kajti v naši Nabrežini niso ugodna tla za njegove — želje. Sploh nočemo polemizirati z dotičnikom, ker ne maramo za prepire po časopisih, ker nam je ljubše, da se doma poravna, kar se je doma zgodilo! Župan se izrazi, da se popolnoma strinja s predlogi ter prekine sejo za pet minut, da se sestavi brzojav za Pulo. (V resnici je bil pa ta že pripravljen.) Slednjič so se odobrile dopolnilne volitve, brez da bi bil kdo črhnil, tudi galerija se je že prej razšla. Glumači! Kadar ni mačke doma, imajo miši gostijo! x Star pohotnež. V soboto je prijavila neka mati svoje petletne hčeri na policiji sledečo neverjetno dogodbo : Nje hči je šla z drugim desetletnim dekletcem na sprehod proti Panovcu, kjer ste si igrali in trgali cvetlice. Pred seboj sta videli sedeti že priletnega moža; ko je ta vstal in se obrnil proti njima, sta hoteli bežati; ta pa ju je z laskavimi besedami pripravil, da sta mu sledili v gozd. Tam je pa na obeh zadostil svojo živinsko pohotnost. Ta stari satir stanuje v i ulici Morelli št. 33, se imenuje Kari Pertout, t je brezposelni pisar in je bil že sedem let • v Gradiški radi in sleparstva. Policija ga je zaprla. V zaporu trdi, da je nedolžen. x Slovenski socijalisti v Gorici so j imeli ▼ nedeljo ob 10. uri dopoludne v Go-1 riuppovi pivovarni na tržaški cesti javen shod, I na katerem so protestirali proti temu, da bi; se novi volilni red za deželni zbor predložil | v potrjenje. Na shodu so obsojali vse po-, siance, ki so glasovali za to monstruozno ' spremembo in padale so prav rezke, a popolnoma opravičene opazke. Čuje se, da se slovenski pristaši socijalizma ločijo od svojih kolegov italijanske narodnosti, ker se na nje ne morejo nikdar zanašati. Ta bi bil pravi korak I Ali — čujemo sporočilo, toda ne moremo mu prav verjeti. x Zemljepisje na goriški pošti. — Nekdo je oddal na pošto dne 5. t. m. pismo naslovljeno v Mošo pri Ločniku, oddaljeno približno pet kilometrov. Pri kartiranju je pa ! dotični uslužbenec nad „Mossa" — zapisal j rMoccaa, kar naj bi pomenilo „Mosca", staro glavno mesto Rusije. In pismo je res romalo v Moskvo, kar spričuje tamošnji poštni pečat z dne 27. maja po ruskem koledarju. V Moskvi so pa zapisali na list z modrim svinčnikom „Cormons-Italie". Po dvanajstdnevnem potovanju je pismo prišlo 17. t. m. naslovniku v roke. Zdaj pa naj kdo reče, da ruski poštni uradnih? ne poznajo bolje geografije, nego pa avstrijski na poštnem uradu v Gorici, ki ne vedo, kje je z železnico od Gorice deset! minut oddaljena vas Mossa, kamor posebno Lahi ob praznikih in nedeljah prav radi zahajajo na furlanski „vinello". Higijena v Gorici. Uprave mest in letovišč takorekoč tekmujejo dandanes med .tabo radi higijene in v krepaj o marsikaj v dosego iste. Človek bi mislil, da je tudi v Gorici tako, posebno še: ker velja mesto za zdravišče, posebno jetičnih. Pa jako se moti kdor tako misli. Vročina je pritisnila in vroči zrak popij a hitro vso vlago iz tal. In tako se po mestu vzdigujejo celi oblaki prahu za vsakim vozom in ob vsakem najmanjšem vetriču. Ne Škropi se skoro nič in kar se, bogme, da ni vredno omenjati. Po drugih mestih se ulice čistijo in pometajo po noči; a tu vam po dnevih razstepljajo prah pasantom v obraz. Prav zanimivo je gledati, kako stržejo dlan debelo pla3t prahu z lopatami, kakor po zimi v severnih mestih sneg. In iz teh kupov ga potem mečejo v poleg stoječe za to prirejene vozičke. Da se množina tega prahu ob tem premetavanju vzdiguje v zrak, je umevno. Niso toliko pametni, da bi prah zmočili in istega kakor blato odstranjali. Na tujce seveda to ne vpliva privlačno in kdor i je prišel enkrat, izjavlja. d;i ga ne bo več. Za tiste, ki se hodijo zdravit proti sušici, pa je naravnost usodno : saj v prahu je največ bakcilov. Tako se tujci in gostje, ki so za vsaki kraj in mesto velikega pr.mena, naravnost odganjajo. In na tem ima „slavna" mestna uprava nemalo zasluge; in zato jej bodi trikratna — slava ! Mi v Gorici bi prav radi zamenjali to i našo upravo za ljubljansko, o kateri se iz-| vestni „domoljubi"4 gori v sredini Slovenije toliko pritožujejo.__ lfesti iz Istre. Puljske občinske volitve v tretjem razredu. Kakor znano je v tretjem razredu zmagala italijanska stranka za samih 150 glasov. Temu nasproti je pa gospodarska stranka vložila 245 opravičenih protestov, katere bo morala vlada uvaževati. Zato je prerano veselje kam ore radi te zmage in zato ; se je nadejati, da vlada te volitve razveljavi. Tujci v hotelu „Balkan".^ Na novo so do§li dne 24. junija : Aschner Sam. trgovec, Pohuitz J. uradnik, Bretz M. uradnik DUNAJ; V reko J. zasebnik, Otrubafe A. čast. LJUBLJANA : Szende Ig. trgovec BELJAK; Nussel A. trg., Hacker J. trg., LODZ; Lederer E. potovalec PRAGA ; Dr. Neueser H. jnr. TROPA V ; Papich Ft trg. ST. PETER; Volo M. trg. PA-LERMO. , -1 I otnvičraripm 9e odda Pod ng°dnimi p°- LOlUVlobanClIl goji nova hiša v Štanjelu pri drž. postaji. Termin 1. julija t. 1. do konca septembra. Nadaljne informacije daje lastnik A v g. Stare — Nabrežina._728 FQft|||f£| prodaja kuhinjsko opravo: omare. 1 ■ OUURa mize itd. iz prve roke. Trat. nlica j ______ j VCocISanil P* Devin st- l4» nasproti kopelji j OUgljallU pe odda več opremljenih sob v najem. Cene ugodne._617 ' Izurjenega krojača Si^S: 1 v i ć v Pazinu._715 Odda se v najem jamj^ Zelene nezrele orehe, relice) se kupuje v skladišču Via Paduina 2. (726 _____....... . 1 Ririlffili 9kor®j nov Preda 9e radi odpotovanja ' Dl UI IVO IJ po jako ugodni ceni. — Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 1006 Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica S. Spiridione štev. 6. Guerino Marcoi: ulica Tivarnella štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in dr* ki je vedno preskrbljena z naj bolj siir kranjskim blagom. Prodna na debelo \: drobno. Pošiljanje na dom. Telefon Ste v. 1664. Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih - mineralnih vod = Angelo Deoetok - Trst ulloa Acquedotto 22 — Tel. 1448 Angelo Lizza slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir • Trst — ulica Paduina št. 9 (vogal nilea Chioaia). I Vsprejema vsakovrstno dekoracjjsko, rnnei-- 'nško delo. kakor sobe izveske in lakiranja. BOGOMIL PSNO , bivši urar v Seiani ima svojo novo i prodajalnico ur 1 = v TRSTU -- ulica Vincenzo Bellint štev. J:; __ _ _ j unsproti cerkve s*. Autona t*tr<^ (ImfIVIf ko ilfimno 0 vsakovrstne ure in popravlja iste y|||||N£ po zmernih cenah in z jamstvor z mesnim sokom v konzervi. t Nova vrsta hrane, j Zadostuje segreti s paro in jed je pri- i pravljena. Kravji gobec na kislo (ochsenpanisaiat) Mrzla pripravljena jed pripravna za zajutrek in večerjo v poletju, i Dobi se v glavnih prodajalnicah jestvin in slanin. i GLAVNA ZALOGA: C. HAAS, Trst ulica Giorgio Vasari štev. 14 Sveže vampe za mesarje po 24 krajcarjev kilogram. Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, m^le oglase in v obče kakorŠno koli vrsto,oglasov sprejeme „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. iS y y (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je ^ odprt od 9. zjutraj do 12. in od 5. do S. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost* VVVJIVM J^ i« najbolja tinktura za lase. V MaMJradfflb isti ni nikakih škodljivih stvari. ■■■■■■■■■■■■FMi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Steklenica 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI mmmmmmmmmmmmmmmmm Pošiljat*« po poltaem povzetju* mmmmmmmammmmmmmmm TRST "fuj Al GORICA l corso it 4 JUV&m corso Virći a j Klastični ovitki ] rodeči ali črni za trtne cepiče ijj I.a vrata tron i?5 50 \ II.a „ „ 23 50 j " IV Pošilja sa tudi na deželo poštnim povzetjem. "Jti J Podpisani Mm v nllol Lu laretto r*ooblo it«» >1 ■a rofin ulic« 8*n Oiorgio) otvorll RT ZALOGO VINA ■S domti« rab«, pridelek 1b mojih TlnogrmđoT t Bolu (otok Rr&* ta f» prodajam ▼ sodćeklh la iteklealcah. Z e »xm kraj Vam cagotovlja, da Je kakovost najbolja. IH umorem c^ojfoim odjemalcem jamćlti u pristao Tino, sem sklenil, d» ga dobl»»:. ▼ orlclnalnth oodSeklh naravnost la mojih klati v Bola tn da g* tako rajpcAiljam tudi na stanovaDja. Za krčmarje in gostiIničarje primerne cene T andi, da me počutite a Vato oaroćbo bele IVAN OVITANlb M. SALARIN1 ▼ ulici Pcnte della Fa.bbra St. 'J i (Vogal ul. Tonenie,. ------- Pomlad! 1__jj Poletje! Zaloga oblek in površnikov xa gospode, dečke ln otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in ————— modra obleka za delavce. ■ ■■■- - »■■■ Nov dohod blaga za obleke po meri, k-ije »e zvr^e to^co in hitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA : „&LLA CITTA OI LOND»Au ai. Poete trnove &U 5. (vo^al al. Torre fciuc Ni je boljše namizne pijače katera bi bila v poletnem času bolj hladilna /a otroke ln ođrašćene, nego je jabolčno vino. Ima malo alkohola in je najpripravnejšu narm/.na pijača za holehne osebe (želodec - nervoznost-rev-matizmi itd ) — Priporočeno od vseh zdr&Tiiikor. Buteljka 1 liter 56 stotink (buteljko treba vrniti) Glavna zaloga v Srsiu Ulica SS. Martiri št. II. Pošilja franko na dom, uko ee naroči po dnp'srjici Pomnite "•i da se je odprla v nlici dei Gelsi St. 13 s velika klet slovitih istrskih vin iz posestev Candussi-Giardo v Rovinju. tako, da zamoremo dajati cenjenim druži nam po jako nizkih cenah in jamčimo za točno postrežbo. Gotovi, da se odzovejo cenjeni odjemalci, se bilježimo udani Glavina in Petelin. - JBS" PSVA ZALkOGA VINA ^^ { UMBERTO ZUOOO TRST — ulica Tijdano Vecellio 9 j ima izključno izvrstna namizna vina Istrski refoik po 72 sto t. litor; Dslmstlnsko vino po 80 st. liter ; Opolo ls Omlilja po 80 at liter; razun tega. Izbera finih likerjev v buteljkah. SPECIJALITETA Refoft H Iirtd 0x IutflH mmtoi) zajamčeno srlstan 31 Mjh. Pošilja tudi na don. — Jamči za prlataoat lastnih pridelkov. Za gostilničarje jfiBk .j~a_ P° dogovoru Motocikli in trikolnice za prevažanje. phSnomcn HT Dospele so! "VB Najokuaneja eleganca in lahkota, prosti tek da se spravi kolo v tek na mesto, naravno^ten odhod brez sunka in stresa, menjava hitrosti med vožnjo — možnost, da »e premagv lahko vsako reber — ■ ELASTIČNE VTLICTE •— —_ o ^mB S MS ^ .3 cr> '"Z « £ T3 s m I f£ CQ C 0 O S jfcs tr> 1 TI K S. H T3 ^^ ui SS ^ ^ C8 £ k# S S ~ o v« € ž JŠ m £ 3