EOGRAFSKI ESTNIK GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 1 1 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 78-2 2006 ZVEZA GEOGRAFSKIH DRU[TEV SLOVENIJE ASSOCIATION OF THE GEOGRAPHICAL SOCIETIES OF SLOVENIA L’ASSOCIATION DES SOCIÉTÉS GÉOGRAPHIQUES DE SLOVÉNIE GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 78-2 2006 ^ASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES LJUBLJANA 2006 ISSN: 0350-3895 COBISS: 3590914 UDC: 91 www.zrc-sazu.si/zgds/gv.htm (ISSN: 1580-335X) GEOGRAFSKI VESTNIK – GEOGRAPHICAL BULLETIN 78-2 2006 © Zveza geografskih dru{tev Slovenije 2006 Mednarodni uredni{ki odbor – International editorial board: dr. Andrija Bognar, dr. Matej Gabrovec, dr. Andrej Kranjc, dr. Franc Lovren~ak, dr. Drago Perko, dr. Ugo Sauro, dr. Ana Vovk Kor`e, Matija Zorn, dr. Walter Zsilincsar, dr. Jernej Zupan~i~ Urednik – Editor: dr. Drago Perko Upravnik – Managing editor: Matija Zorn Naslov – Address: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija Izdajatelj in zalo`nik: Zveza geografskih dru{tev Slovenije Za izdajatelja: mag. Mitja Bricelj Prevajalci v angle{ki jezik: Henrik Cigli~, Matja` Drobne in Jean McCollister Fotografi: Claudia Ferluga, Primo` Ga{peri~, Mauro Hrvatin, Bla` Komac, Jurij Kunaver, Miha Pav{ek, Marko Zaplatil in Matija Zorn Kartografija: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: SYNCOMP d. o. o. Sofinancer: Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Publikacija je vklju~ena tudi v: GeoRef (database of bibliographic information in geosciences), RLG (research libraries group citation resources database), CGP (current geographical publications), OCLC (online computer library center), Geobase (Elsevier indexed journals) Naslovnica: Letalska slika Triglava z okolico je bil posneta 25. 8. 2005 ob devetih zjutraj z vi{ine 3450 m. Posnetek je naredil Geodetski zavod Slovenije za projekt Triglavski ledenik kot pokazatelj podnebnih sprememb, ki ga izvaja Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU v sodelovanju z Geodetskim in{ti­tutom Slovenije. Na oson~enem desnem robu posnetka je ostanek Triglavskega ledenika, na osen~enem zgornjem robu dolina Vrat, blizu spodnjega roba pa vrh Triglava. Front page: The aerial image of the Triglav mountain was taken on August 25, 2005 at 8.45 a. m. from 3450 m above see level by the Geodetski zavod Slovenije in the frame of the Triglav glacier research project carried by the Anton Melik Geographical Institute of the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts and the Geodetic Institute of Slovenia. The remain of the Triglav glacier can be seen on the sunny right side, the Vrata valley on the shaded upper edge, and the top of the Triglav mountain near the bottom edge of the image. RAZPRAVE – PAPERS Tatjana Resnik Planinc Vrednote prostora kot integralni del izobra`evanja .................................................................................................................. 9 Space values as integral part of education .......................................................................................................................................... 22 Andreja Ferreira Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske, socialne in ekonomske trajnosti ........................ 25 Assessment of the development of the Upper Gorenjska region from the aspect of environmental, social and economic sustainability ........................................................................................................ 37 Matej Gabrovec, David Bole Dostopnost do avtobusnih postajali{~ ................................................................................................................................................ 39 Accessibility of bus stops ...................................................................................................................................................................................... 50 Jerneja Fridl, Mimi Urbanc Sporo~ilnost zemljevidov v lu~i prvega svetovnega atlasa v slovenskem jeziku .......................................... 53 The communicative value of maps as seen in the light of the first atlas of the world in Slovene language .......................................................................................................................................................................................... 63 RAZGLEDI – REVIEWS Bla` Komac Meritve elektri~ne upornosti kot sredstvo za ugotavljanje lastnosti gradiva na dolomitnih obmo~jih ............................................................................................................................................................................ 65 Electrical resistivity measurements as a tool for ascertaining material characteristics in dolomite areas ............................................................................................................................................................ 75 Drago Perko Koliko je oceanov .................................................................................................................................................................................................... 77 How many oceans exist ........................................................................................................................................................................................ 83 METODE – METHODS @iga Kokalj, Kri{tof O{tir Ugotavljanje pokrovnosti Slovenije iz satelitskih posnetkov Landsat .................................................................. 85 Land cover map of Slovenia from Landsat satellite imagery .............................................................................................. 94 Klemen Zak{ek Analiza vidnosti s prostorskim kotom odprtega neba .......................................................................................................... 97 Using sky-view factor for visibility analysis .................................................................................................................................... 108 KNJI@EVNOST – LITERATURE Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi, Geografija Slovenije 12 (Drago Kladnik) ........................................ 111 Drago Perko, Janez Nared, Marjan ^eh, David Hladnik, Marko Krevs, Toma` Podobnikar, Rado{ [umrada (uredniki): Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005–2006 ( Matija Zorn) .............................................................................................................................. 113 Vlasto Kopa~: Iveri z Grintovcev, Med gorskimi re{evalci 6 (Milan Natek) .......................................................... 116 ^lovek v Alpah Desetletje (1996–2006) raziskav navzo~nosti ~loveka v slovenskih Alpah (Milan Natek) ............................................................................................................................................................ 117 Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik 45-2 (Milan Natek) .......................................................................... 119 KRONIKA – CRONICLE Geografija v raziskovalnih delavnicah (Mateja Breg, Primo` Ga{peri~) .................................................................. 123 Pavle Mihevc – sedemdesetletnik (Lojze Gosar) .............................................................................................................................. 127 Slovenska politi~na geografija in pode`elje na razpotju: Mednarodni znanstveni posvet v po~astitev 80. letnice dr. Vladimirja Klemen~i~a (Mirko Pak) .............................................................. 129 Seminar za u~itelje v okviru mednarodnega projekta R. A.V. E. Space ( Jerneja Fridl) .............................. 130 Mirko Pak – sedemdesetletnik (Dejan Rebernik) ............................................................................................................................ 132 V spomin Marianu Pulini (1936–2005) (Jurij Kunaver) .......................................................................................................... 134 ZBOROVANJA – MEETINGS 8. bienalni simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji (Drago Perko) ............................................ 139 PORO^ILA – REPORTS Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU v letu 2005 (Drago Perko) .......................................................... 141 Novi doktorji znanosti in magistri znanosti s podro~ja geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Janja Turk) ...................................................................................................................................... 149 NAVODILA – INSTRUCTIONS Navodila avtorjem za pripravo ~lankov v Geografskem vestniku (Drago Perko) ............................................ 155 VREDNOTE PROSTORA KOT INTEGRALNI DEL IZOBRA@EVANJA AVTORICA dr. Tatjana Resnik Planinc Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva cesta 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija tatjana.resnik-planinc@guest.arnes.si UDK: 37:71(497.4) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Vrednote prostora kot integralni del izobra`evanja V prispevku `elimo predstaviti pomen izobra`evanja za razvoj in doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Vred­note so integralni del izobra`evanja. Tako v Sloveniji kot v Evropi se izkazuje potreba po iskanju novih poti za izobra`evanje o vsebinah, ki se nana{ajo na prostor, v katerem `ivimo. Prispevek se osredoto~i na izsled­ke mednarodne raziskave, katere glavni namen je bilo ugotoviti preference in ovire, ki jih zaznavajo u~itelji in u~enci tako z vidika razli~nih vsebin, ki se nana{ajo na prostor v naj{ir{em smislu, kot z vidika u~il in u~nih pripomo~kov, ki jih pri tem uporabljajo. V nadaljevanju predlaga avtorica mo`nosti nadaljnjega raz­voja izobra`evanja, ki se nana{ajo na pou~evanje otrok o vrednotah prostora, trajnostnem razvoju in zavedanju javnosti o le-teh. KLJU^NE BESEDE prostor, vrednote, prostorske vrednote, izobra`evanje, vrednotna orientacija, u~ne vsebine, trajnostni razvoj, kurikulum ABSTRACT Space values as integral part of education In the article the meaning of education for sustainable development and its goals are presented. Values are an integral part of education. New ways of education regarding space related topics in primary and sec­ondary schools across Europe should be found. The article deals with the results of an international survey, which aim was to define the main preferences and obstacles, sensed by teachers and their pupils, from the viewpoint of different contents dealing with the space, teaching tools and supporting instruments they use. Based on the results of the survey the author suggests the possibilities of future development of education regarding the teaching about the values of space, sustainable development and public awareness of them. KEY WORDS space, values, space values, education, value orientation, contents, sustainable development, curriculum Uredni{tvo je prispevek prejelo 18. septembra 2006. 1Uvod Za razvoj in doseganje ciljev trajnostnega razvoja je ustrezno izobra`eno prebivalstvo vitalnega pome­na, saj je bolj dojemljivo za {ir{e dru`bene probleme (Smrekar 2006). Razmah razvojnih mo`nosti je dokazano povezan z vi{jo izobrazbeno ravnjo prebivalstva. V dana{njem ~asu pou~evanje o globalnih temah samo po sebi ne zadostuje ve~, kajti ljudje potrebujejo prakti~ne ve{~ine, ki jim bodo omogo~i­le nadaljevanje u~enja tudi potem, ko zapustijo {olo. Ve{~ine, ki jih bodo u~enci potrebovali v odraslem `ivljenju, spadajo v tri stebre trajnostnega razvoja: okoljskega, ekonomskega in socialnega (medmre`je 1). Razumevanje tako globalnih vsebin kot lokalnih vsebin v globalnem kontekstu opredeljuje zaveda­nje, da so le-te pogosto medsebojno povezane in imajo obenem svojo preteklost in prihodnost. Sposobnost razumevanja stvari z razli~nih vidikov je ob upo{tevanju razli~nih stali{~ klju~nega pomena za intrana­cionalno in internacionalno razumevanje kot osnove za ustvarjanje mo`nosti sodelovanja, ki podpirajo trajnostni razvoj (medmre`je 1). Integralni del izobra`evanja so tudi vrednote, ki imajo veliko pomenov. V eti~ni filozofiji njihovo opredeljevanje temelji na dobroti in hudobiji ter za`elenosti in neza`elenosti dolo~enih predmetov, ciljev, izku{enj ali dejanskega polo`aja. Glagol švrednotiti’ ozna~uje dejanje oziroma ravnanje ocenjevanja ozi­roma vrednotenja (Clouston 2002). Za obi~ajnega ~loveka so vrednote pojmi o temeljnih kategorijah za`elenega, dovoljenega, dobrega in pozitivnega, ki se jih nau~imo v procesu socializacije. Vrednote pro­stora so podskupina ob~ecivilizacijskih vrednot in so prav tako globoko zakoreninjene v dru`bene prakse. Povezane so s predstavljivim ter za`elenim in s spomini ter do`ivetji in jih zato lahko definiramo kot sistem norm, vedenj, prepri~anj, stali{~, mnenj, dojemanj, ki vplivajo in usmerjajo odnose med posa­mezniki, prostorom in aktivnostmi v prostoru. V nekaterih kulturah se o vrednotah u~ijo v {olah. V drugih presegajo sámo pou~evanje in vred­note oblikujejo, razlagajo, analizirajo ter o njih razpravljajo. V obeh primerih je razumevanje vrednot bistven del razumevanja lastnih stali{~ in stali{~ drugih ljudi. Razumevanje lastnih vrednot, vrednot dru`be, v kateri `ivimo in vrednot drugih dru`b po svetu je klju~en del izobra`evanja v duhu trajnost­nega razvoja (medmre`je 2). Vrednote, ki se pou~ujejo v {oli, morajo presegati vrednote dru`be, ki obkro`a {olo. Posameznik se mora zavedati, da je veliko vrednot tesno povezanih z lokalno tradicijo, etni~no populacijo, imigranti, vero, mediji in pop kulturo. Tako morajo, oziroma bi morali, snovalci kurikulumov vedno znova pre­tehtati potrebe o vklju~evanju novih vrednot v kurikulume z namenom zagotavljanja la`jega doseganja ciljev trajnostnega razvoja (medmre`je 2). Tako v Sloveniji kot v Evropi se izkazuje potreba po nujnosti dviga stopnje zavedanja pomena vse­bin trajnostnega razvoja in izbolj{anje vklju~evanja prebivalcev v proces prostorskega na~rtovanja. Nujno je iskanje novih poti za osnovno{olsko in srednje{olsko izobra`evanje o vsebinah, ki se nana{ajo na prostor, v katerem `ivimo. Razumevanje prvin in procesov prostora omogo~a bolj{o kakovost `ivljenj­skega okolja, kar je tudi cilj Evropske konvencije o krajini (Urbanc in sodelavci 2004). Vklju~evanje v proces na~rtovanja pa je klju~nega pomena za oblikovanje tvornega odnosa do `ivljenjskega okolja. Prostor bo cenjen in ustrezno vrednoten in vsi na~rtovalski ukrepi bodo ugla{eni z na~eli trajnostne­ga gospodarjenja takrat, ko bo prostor postal del ljudi (Urbanc in Breg 2005). Bolj{e razumevanje prostorskega razvoja, njegovih prvin in omejitev ter njegovo ponotranjenje pripomoreta k odgovor­nej{emu prostorskemu managementu in premi{ljenemu kori{~enju pokrajine v smislu trajnostnega razvoja in teritorialne kohezije. V nadaljevanju predstavljam izsledke mednarodne raziskave, ki je potekala v sklopu mednarod­nega projekta R. A.V. E. Space (Raising Awareness of Values of Space through the Process of Education), katerega cilj je pove~anje stopnje zavedanja o vrednotah prostora skozi izobra`evalni proces (Fridl 2006). Raziskavo je kot projektni partner zasnoval Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani ter jo izvedel s pomo~jo drugih projektnih partnerjev iz Slovenije, Italije, Poljske, Gr~ije in ^rne gore. Ana­lizo rezultatov raziskave sem kot vodja oddel~ne projektne skupine naredila avtorica tega prispevka. 2 Namen in metodologija raziskave Namen mednarodne raziskave med osnovno{olskimi in srednje{olskimi u~itelji je bil ugotoviti pre­ference ter ovire, ki jih imajo oziroma, ki jih zaznavajo u~itelji in u~enci, tako z vidika razli~nih vsebin, ki se nana{ajo na prostor v naj{ir{em smislu, kot z vidika u~il in u~nih pripomo~kov, ki jih pri tem upo­rabljajo. S pomo~jo izsledkov raziskave bodo izdelani predlogi vklju~evanja novih vsebin, povezanih z vrednotami prostora, v kurikulume razli~nih predmetov ter izdelana nova u~ila kot pripomo~ek pri njihovem vklju~evanju v pou~evanje. Avtorica prispevka sem postavila naslednje hipoteze: • vrednote posameznika vplivajo na njegovo vrednotenje prvin pokrajine; • med dr`avami, ki so sodelovale v raziskavi, obstajajo statisti~no pomembne razlike v izobra`evanju o prostorskem razvoju; • uporaba u~il s strani u~iteljev ni v skladu z `eljami u~encev; • uporaba u~il s strani u~iteljev je v dolo~eni meri odvisna od u~nih pripomo~kov, ki ji imajo na razpolago; • vrednote u~itelja vplivajo na njegov izbor u~il in u~nih metod; • izbor u~nih metod s strani u~iteljev ni v skladu z `eljami in pri~akovanji u~encev; • med koli~ino vsebin v kurikulumih, ki se navezujejo na prostorski razvoj, in zanimanjem u~encev zanje obstaja statisti~no pomembna povezava. Pri delu sem uporabila ve~ metod. To so: deskriptivna metoda, kavzalno-neeksperimentalna meto­da, kvantitativna metoda. Uporabljene tehnike so bile: anketiranje, kvantitativna analiza podatkov, instrumenti pa: anketni vpra{alniki za u~itelje in statisti~ni izra~uni. Raziskava je bila izvedena na namenskem vzorcu 1897 u~iteljev iz Slovenije, Poljske, Italije, Gr~ije in ^rne gore. Sodelovalo je 24,2 % mo{kih in 75,8 % `ensk. Prevladovala je starostna skupina od 38 do 55 let (56,7 %), sledila pa ji starostna skupina od 20 do 37 let (34,8 %). Dale~ zadaj je bila starostna skupina od 56 do 73 let (8,3 %). Ve~ina anketirancev je imela vsaj univerzitetno izobrazbo (64,1 %), ~e ne celo zaklju~en magistrski {tudij (21,1 %). Podatki so bili zbrani z anketiranjem. Vpra{alnik je bil pripravljen v angle{kem jeziku ter nato pre­veden v slovenski, italijanski, poljski, gr{ki in srbski jezik. Projektni partnerji iz sodelujo~ih dr`av so vpra{alnike razdelili med u~itelje ter nam jih izpolnjene vrnili v dveh mesecih. Vpra{alnik je sestavljalo 27 vpra{anj, razdeljenih v pet sklopov: • okolje kot vrednota za u~itelja (5 vpra{anj); • vsebine, ki se nana{ajo na prostorsko/regionalno na~rtovanje (trenutno stanje, `elje in ovire; 2 vpra{anji); • uporaba razli~nih u~il in u~nih pripomo~kov (9 vpra{anj); • zavedanje vrednot prostora med u~enci (3 vpra{anja); • informacije o u~iteljih, ki so sodelovali v raziskavi (8 vpra{anj). Preglednica 1 prikazuje razmerje med razdeljenimi in dejansko izpolnjenimi vpra{alniki po posa­meznih dr`avah. Preglednica 1: Razmerje med razdeljenimi in vrnjenimi izpolnjenimi vpra{alniki po dr`avah. dr`ava {tevilo razposlanih vpra{alnikov {tevilo vrnjenih vpra{alnikov dele` vrnjenih vpra{alnikov v % Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija – 1000 1200 500 1000 240 230 570 410 447 – 23,0 47,5 82,0 44,7 Do razlik med dr`avami je v veliki meri prihajalo zaradi razli~no zainteresiranih potencialnih anke­tirancev in vodstev {ol. Tako je bil na primer odziv veliko ve~ji na eko-{olah kot pa na obi~ajnih {olah. V negativni smeri izrazito izstopata Italija in Gr~ija, Poljska in Slovenija sta skoraj izena~eni, medtem ko je bil odziv v ^rni gori presenetljivo velik. Zaradi razli~nega {tevila anketirancev po posameznih dr`avah je povpre~je za vse dr`ave skupaj izra­~unano na podlagi obte`enih vzorcev po posameznih dr`avah, tako da ima vsaka dr`ava enako te`o pri dolo~anju povpre~ja. Prevladujo~a podro~ja izobrazbe anketirancev so bila: • pedago{ki {tudiji (34,2 %), • matematika (19,5 %), • jeziki (19,4 %), • zgodovina (15,9 %), • psihologija (15,8 %) • ostalo. Med raziskavo so bili prevladujo~i predmeti, ki so jih pou~evali anketiranci, naslednji: • matematika (20,5 %) • jeziki (18,1 %), • geografija (14,8 %), • zgodovina (12,3 %), • ostalo. Na tem mestu predstavljam samo tista podro~ja izobrazbe in tiste predmete, ki jih je navedlo ve~ kot 10 % anketirancev. Anketiranci so povpre~no pou~evali 14,65 let, medtem ko je bila povpre~na starost u~encev anke­tirancev 13 let. [ole anketirancev se nahajajo v samih mestih (52,6 %), suburbanem obmo~ju (24,8 %) in na pode`elju (22,6 %), pri ~emer so med posameznimi dr`avami velike razlike (preglednica 2). Zapisane odgovore u~iteljev smo statisti~no obdelali na deskriptivnem nivoju ter naredili analizo povezanosti med izbranimi spremenljivkami. Vpra{anja odprtega tipa smo ustrezno kategorizirali. Preglednica 2: Dele` anketirancev v % glede na razmestitev {ol anketirancev. razmestitev {ol skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija mesto 52,6 30,0 52,2 42,1 87,7 51,1 suburbano obmo~je 24,8 12,9 37,7 22,6 11,4 39,9 pode`elje 22,6 57,1 10,1 35,3 1,0 9,0 {tevilo 1929 280 249 549 405 446 3 Prostor kot vrednota Ob dejstvu, da stali{~a u~iteljev hote ali nehote odsevajo v njihovem delu v razredu, smo s ciljem izdelave njihove vrednotne orientacije najprej ugotavljali mnenja u~iteljev o ciljih njihove dr`ave v prihod­nosti. Anketiranci so tako izbirali med razli~nimi cilji, ki so lahko pomembni za razli~ne posameznike. Z izjemo Italije (36,7 %) vse ostale dr`ave pojmujejo visoko stopnjo ekonomske rasti (60,6 %) kot najpomembnej{i cilj v prihodnosti. Ta prioriteta se kot najbolj pomembna ka`e v ^rni gori (83,6 %). Drugi najpomembnej{i cilj je odlo~anje ljudi tako na njihovih delovnih mestih kot v skupnosti (28,7 %), kar je najbolj pomembno za Italijo (41,4 %) in najmanj pomembno za ^rno goro (11,7 %). Na tretje mesto je bila uvr{~ena `elja po doseganju lep{e podobe mest in pode`elja (8,6 %), kar je zopet najbolj pomembno za Italijo (18,0 %) in najmanj pomembno za ^rno goro (3,4 %). Anketiranci smatrajo mo~no voja{ko obrambo dr`ave kot najmanj pomembno prioriteto (1,8 %), pri ~emer jo je Slovenija ovred­notila najni`je (0,2 %), Italija pa najvi{je (3,9 %). V nadaljevanju so morali anketiranci med {tirimi ponujenimi cilji izbrati cilj, ki je zanje osebno najpomembnej{i. Dva izmed ciljev sta bila povezana z materialisti~no usmeritvijo, dva pa s postma­terializmom, kar pa v vpra{alniku ni bilo navedeno. Pred skoraj tremi desetletji je Inglehart (1977) definiral razliko med materialisti~nimi in post-ma­terialisti~nimi vrednotami, ki ostaja najpomembnej{i okvir za razumevanje kulturnih sprememb v naprednih industrijskih dr`avah po 2. svetovni vojni. Po Inglehartu se kot rezultat hitrega ekonomske­ga razvoja in ekspanzije dr`ave blaginje, kar je oboje pove~alo ekonomsko varnost povojnih generacij, sistemi razli~nih prepri~anj mno`ic postopoma premikajo od materialisti~nih k postmaterialisti~nim vrednotam. Medtem ko materialisti~ne vrednote poudarjajo pomen ekonomske in fizi~ne varnosti, pa postmaterialisti~ne vrednote na prvo mesto postavljajo samoizra`anje in kvaliteto `ivljenja. Rezultati raziskave, prikazani v preglednici 3, ka`ejo prevladujo~o materialisti~no orientacijo v vseh dr`avah z izjemo Italije, v kateri `e prevladujejo postmaterialisti~ne vrednote. Preglednica 3: Dele` anketirancev v % glede na pomen materialisti~nih in postmaterialisti~nih vrednot 1. vrednote 1 skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija visoka stopnja ekonomske 60,6 56,3 36,7 72,8 83,6 54,0 rasti (materialisti) zagotovitev mo~ne voja{ke 1,9 1,1 3,9 3,0 1,3 0,2 obrambe v dr`avi (materialisti) ve~ja mo~ odlo~anja ljudi 28,7 36,9 41,4 18,1 11,7 35,8 tako na delovnih mestih kot v skupnosti (postmaterialisti) te`nja k lep{i podobi mest 8,6 5,6 18,0 6,1 3,4 10,0 in pode`elja (postmaterialisti) {tevilo 1838 268 256 526 377 411 Nadalje so rezultati raziskave (gl. preglednico {t. 4) pokazali, da anketiranci najvi{je vrednotijo »glas ljudstva« pri odlo~itvah vlade (postmaterialisti; 30,6 %), medtem ko je ohranjanje reda v dr`avi takoj za njim (materialisti; 30,2 %). Boj proti rasti cen (materialisti) in svoboda govora (postmaterialisti) sta na tretjem (20,8 %) oziroma na ~etrtem (18,3 %) mestu. Vendar so razlike med dr`avami velike. Tako je v ^rni gori ohranjanje reda v dr`avi najvi{ja prioriteta (49,5 %), obenem pa je tudi svoboda govo­ra uvr{~ena vi{je (12,4 %) kot rast cen (10,1 %). Tesno za ^rno goro je Poljska, kjer so anketiranci 45,3 % namenili ohranjanju reda v dr`avi. V Italiji so najvi{je uvrstili svoboda govora (30,3 %). Preglednica 4: Dele` anketirancev v % glede na pomen materialisti~nih in postmaterialisti~nih vrednot 2. vrednote 2 skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija ohranjanje reda v dr`avi (materialisti) 30,2 14,7 10,6 45,3 49,5 31,1 »glas ljudstva« pri odlo~itvah 30,6 34,0 39,4 24,2 28,0 27,5 vlade (postmaterialisti) boj proti rasti cen (materialisti) 20,8 24,5 19,7 25,3 10,1 24,6 svoboda govora (postmaterialisti) 18,3 26,8 30,3 5,2 12,4 16,9 {tevilo 1846 265 254 534 378 415 Kon~na vrednotna orientacija je bila izra~unana na osnovi vseh zgoraj navedenih podatkov v kom­binaciji z dodatnimi vpra{anji. Rezultati so prikazani v preglednici 5. Preglednica 5: Dele` anketirancev v % glede na vrednotne orientacije. skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija postmaterialisti 14 18 27 5 5 16 me{ano 71 70 68 68 77 73 materialisti 15 12 5 27 18 11 {tevilo 1958 280 264 556 410 448 Primerjava podatkov potrjuje pri~akovani status sodelujo~ih dr`av. Italija izkazuje izrazito ve~ji dele` u~iteljev, ki se uvr{~ajo med postmaterialiste, in najni`ji dele` tistih, ki so jim bli`je materialisti~ne vred­note. Gr~ija in Slovenija sta na sredini s pribli`no enakima rezultatoma, medtem ko imata Poljska in ^rna gora majhen dele` postmaterialistov in dokaj visok dele` materialistov. Vendar ima najve~ji dele` (ve~ kot 50 %) me{ano orientacijo. Predvidevamo, da so rezultati v veliki meri povezani s samim eko­nomskim in politi~nim polo`ajem posamezne dr`ave. Izrazitih razlik med dr`avami pa ni zaznati v definiranju najbolj klju~nih oziroma pere~ih socialnih, prostorskih, okoljskih in ekonomskih tem. ^eprav obstajajo razlike v razvr{~anju in odstotkih med posa­meznimi temami, pa so bile med predlaganimi osemnajstimi temami ve~ kot o~itno izpostavljene naslednje: • kvaliteta okolja – zrak, voda, prst, biodiverziteta (53,9 %); • ravnanje z odpadki – minimalizacija odpadkov in pove~ana recikla`a (48,9 %); • izkori{~anje naravnih virov – energija, voda, prostor (46,4 %); • ekonomska rast in ustvarjanje visoko kvalitetnih delovnih mest (45,2 %). skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija ekonomska rast okoljske vsebine Slika 1: Prevladujo~e vsebine. Ob tem je treba omeniti, da so vse teme, z izjemo ekonomske rasti in ustvarjanja visoko kvalitet­nih delovnih mest, postmaterialisti~ne. Obratno so anketiranci kot najmanj klju~no oziroma pere~o socialno, prostorsko, okoljsko in eko­nomsko temo v vseh dr`avah izbrali {irjenje urbanih povr{in, kot drugo pa stanovanjsko problematiko (Gr~ija), policentri~ni in regionalno uravnote`en ekonomski razvoj (Italija), klimatske spremembe in globalno segrevanje ozra~ja (Poljska in ^rna gora) ter varovanje kulturne dedi{~ine (Slovenija). Razvr{~anje anketirancev v skupine glede na vzorce njihovih zgoraj predstavljenih odgovorov je podalo dve skupini. Vsak anketiranec je bil tako razvr{~en v eno in samo eno skupino: • ekonomska rast, • okoljske vsebine, pri ~emer tisti, ki padejo v skupino ekonomske rasti poudarjajo ekonomske vsebine, tisti, ki pade­jo v skupino okoljskih vsebin, pa okoljske vsebine. ^eprav v skupnem povpre~ju okoljske vsebine presegajo ekonomsko rast, pa temu ni tako na Poljskem in v ^rni gori, kjer se je ekonomska rast uvrstila pred okoljske vsebine. Razporeditev rezultatov prikazuje slika 1. Preglednica 6: Dele` anketirancev v % glede na vrednotenje prvin pokrajine. prvine pokrajine skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija naravna dedi{~ina 85,1 89,3 83,7 85,1 77,8 90,0 kulturna dedi{~ina 58,4 73,9 65,2 63,1 55,4 34,8 hidrolo{ke prvine 58,5 67,9 43,6 46,6 70,5 64,1 pode`elje 46,5 36,4 44,3 46,4 39,0 66,5 urbana pokrajina 21,6 11,1 28,0 18,7 26,8 23,4 {tevilo 1958 280 264 556 410 448 skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija da ne 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Slika 2: Pripravljenost izbolj{ati obstoje~e stanje v okolju, v katerem `ivijo anketiranci. V preglednici 6 je predstavljeno vrednotenje prvin pokrajine. Ker so anketiranci lahko izbrali do tri prvine, kon~na vsota presega 100 %. Zanimivo je, da je naravna dedi{~ina uvr{~ena na prvo mesto v vseh dr`avah. Sledi ji kulturna dedi{~ina in hidrolo{ke prvine (ne nujno v tem vrstnem redu). Pode­`elje se je uvrstilo na predzadnje mesto, medtem ko je bila urbana pokrajina uvr{~ena na zadnje mesto v vseh dr`avah. Analiza povezanosti med materialisti in postmaterialisti ter vrednotenjem prvin pokrajine (Pear­sonov hi-kvadrat, Cramerjev koeficient) je pokazala statisti~no povezanost pri urbani pokrajini in hidrolo{kih prvinah, pri naravni dedi{~ini, kulturni dedi{~ini in pode`elju pa ne. Zato hipotezo, da vred­note posameznika vplivajo na njegovo vrednotenje prvin pokrajine, lahko sprejmemo z zadr`kom. Osebno zadovoljstvo je zelo pomemben pokazatelj posameznikovega odnosa do okolja, v katerem `ivi. Na{i anketiranci izra`ajo dokaj nizko stopnjo zadovoljstva z dolo~enimi vidiki okolja, kjer `ivijo, {e poseb­no glede varnosti in kvalitete javnih mest. Rezultati izkazujejo kot najbolj zadovoljiv vidik dostop do trgovin, poslovnih in javnih zgradb, zdravstva in drugih dejavnosti. Sledi dostopnost in kvaliteta javnega prometa. Obenem pa rezultati ka`ejo, da anketiranci dejansko niso v ve~ji meri pripravljeni sami pris­pevati k spreminjanju trenutnega stanja. V zadnjih dvanajstih mesecih jih je le 44,8 % naredilo karkoli v zvezi z izbolj{anjem obstoje~ega stanja. Polo`aj je nekoliko bolj{i v Italiji (53,3 %) in Sloveniji (59 %). Kot glavni razlog za svojo nedejavnost navajajo anketiranci razli~ne razloge, predvsem pa bi jih to stalo preve~ denarja, ali jim vzelo preve~ ~asa (46 %). Na drugi strani se jih ve~ kot polovica (53,3 %) ne strinja s trditvijo, da nima smisla storiti, kar lahko za svojo skupnost, ~e tega ne storijo tudi ostali, ter izra`a svoje nezadovoljstvo s trenutnim stanjem (58,8 %). 4 Prostorski razvoj in izobra`evanje Anketiranci so v nadaljevanju rangirali trinajst razli~nih vsebin z namenom ovrednotenja koli~ine znanja, ki ga u~enci v ~asu {olanja pridobijo o prostorskem razvoju. Vsebine so bile prostorsko orien­tirane in izpeljane iz predhodne analize obstoje~ih u~nih na~rtov v sodelujo~ih dr`avah ter izkazanih novih potreb: razli~ni tipi pokrajine, kartografija in orientacija, razli~na raba tal, regionalna diverzi­teta, ekosistemi, naravni viri in njihova uporaba, onesna`evanje okolja, razli~ni vidiki ~lovekovega razvoja, prostorski problemi, dru`beni problemi, pomen odprte komunikacije, sistemi prostorskega na~rtova­nja, zgodovina dr`ave in kulturna dedi{~ina, druge kulture in mednarodna odgovornost. Kot smo predvidevali ob zasnovi raziskave, so anketiranci kot najbolj pomanjkljivo prisotne vsebine v kurikulumih ocenili: • sistemi prostorskega na~rtovanja – zakaj so pomembni, kaj vklju~ujejo (65,1 %); • prostorske probleme – {irjenje urbanih povr{in, degradirana obmo~ja, pomanjkanje prostora, infra­strukturne probleme, ruralno-urbane tenzije (58,9 %); • dru`bene probleme – kvaliteta `ivljenja, rev{~ina, dru`bena marginalizacija, sodelovanje (49,3 %). Po mnenju anketirancev pridobijo u~enci ustrezno koli~ino znanja na podro~jih: • razli~ni tipi pokrajine – fizi~ni elementi, kartografija in orientacija (45,2 %); • ekosistemi – razmere za `ivljenje, vrste, soodvisnosti (45 %); • zgodovina dr`ave in kulturna dedi{~ina (43,5 %). Manj kot tretjina anketirancev ocenjuje, da so vsebine, ki se nana{ajo na onesna`enje okolja (30,3 %) ter naravne vire in njihovo uporabo (23,5 %), zadostno zastopane v u~nih na~rtih. Z izra~unom Pearsonovega hi-kvadrata in Cramerjevega koeficienta smo ugotavili, da glede izbora vsebin obstajajo statisti~no pomembne razlike med posameznimi dr`avami. Tako lahko hipotezo, da med dr`avami, ki so sodelovale v raziskavi, obstajajo statisti~no pomembne razlike v izobra`evanju o pro­storskem razvoju, v celoti potrdimo. Rezultati potrjujejo prepri~anje, da u~enci v {oli niso v zadostni meri spodbujani v smeri spozna­vanja in poznavanja prostorskih vsebin, zato je njihovo znanje o teh vsebinah na ob~utno ni`jem nivoju, ostalo TV,video,DVD predvajalnik LCD projektor grafoskop osebni ra~unalnik pogosto v~asih redko ni na voljo Slika 3: Pogostost uporabe u~nih pripomo~kov. kot bi moralo biti. Ob tem anketiranci kot glavno oviro za vklju~evanje omenjenih vsebin v pouk navajajo predvsem druge vsebine v kurikulumu, ki imajo prednost pred prostorskimi vsebinami (64,4 %), ~emur sledi pomanjkanje ustreznih u~il in literature o prostorskih vsebinah (53,7 %), pomanjkanje informacij in omejene mo`nosti za dodatno izobra`evanje (36,4 %), slaba promocija in pomanjkanje zanimanja (30,4 %). Rezultati raziskave obenem tudi ka`ejo, da u~itelji kot u~ilo {e vedno v najve~ji meri uporabljajo u~benike (84,0 %), knjige (66,5 %) ter delovne liste (56,7 %). Dale~ zadaj so CD, DVD, video in program­ska oprema (35,4 %). Sledijo {e revije in ~asopisi, posterji, atlasi, zemljevidi, tematske karte, znanstvene publikacije, zgibanke ter na zadnjem mestu spletne strani in portali. Polo`aj je z manj{imi, a zanemar­ljivimi razlikami enak v vseh sodelujo~ih dr`avah. V nasprotju s preferencami u~iteljev pa so `elje otrok. Dobljeni rezultati so zna~ilni in pri~akova­ni. V vseh dr`avah so se na prvo mesto uvrstili CD, DVD, video in programska oprema (77,4 %). Dale~ zadaj so spletne strani in portali (36,1 %) ter revije in ~asopisi (36,1 %), delovni listi (24,9 %), u~be­niki (23,9 %) in knjige (22,1 %). Razkorak med izbiro u~iteljev in `eljami otrok je tako resni~no velik. V interakciji z zgoraj omenjenimi rezultati so tudi odgovori, ki se nana{ajo na pogostost uporabe razli~nih u~nih pripomo~kov v razredu. Rezultati ka`ejo, da uporabljajo u~itelji TV, video in DVD predvajal­nik pogosto (28,7 %) ali vsaj v~asih (30,0 %), medtem ko se osebni ra~unalnik in grafoskop uporabljata v manj{i meri, redko pa uporabijo LCD projektor. Polo`aj se nekoliko razlikuje le v ^rni gori, kjer je na prvem mestu uporaba grafoskopa, ki ji sledi uporaba LCD projektorja. Analiza povezanosti uporabe u~il s strani u~iteljev ter razpolo`ljivih u~nih pripomo~kov je poka­zala statisti~no povezanost 49 spremenljivk z izjemo u~benikov ter TV, video in DVD predvajalnika in ostalih u~nih pripomo~kov; knjig in osebnega ra~unalnika, grafoskopa in LCD projektorja ter znans­tvenih publikacij in LCD projektorja, kjer se povezanost ni pokazala. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko hipotezo, da je uporaba u~il s strani u~iteljev v dolo~eni meri odvisna od u~nih pripomo~kov, ki ji imajo na razpolago, potrdimo. Obenem nas je zanimalo, ali vrednote u~itelja vplivajo na njegov izbor u~il in u~nih metod. Stati­sti~no pomembna povezanost se je pokazala le v primeru u~benikov, u~nih listov in zemljevidov, med u~nimi metodami pa le v primeru eksperimentalnih metod, zato hipoteze o vplivu vrednot u~itelja na njegov izbor u~il in u~nih metod ne moremo potrditi. Za nastalo situacijo ne moremo kriviti {ol, kajti odgovori u~iteljev ka`ejo, da le-te spodbujajo upo­rabo razli~nih u~il (69,5 %) in u~nih pripomo~kov (68,7 %). Glede na dejstvo, da imajo u~itelji mo`nost uporabe razli~nih u~il in u~nih pripomo~kov in se obenem zavedajo `elja u~encev, se moramo vpra­{ati, zakaj potem ne delujejo v njihovem najbolj{em interesu. Tak{no stanje lahko v veliki meri razlo`imo z analizo uporabe u~nih metod pri pouku. Rezultati ka`ejo, da so izrazito v ospredju verbalne metode (85,2 %), ki jim sledijo metode dela s tekstom (46,6 %). Avdiovizualne metode so z 31,5 % celo za didakti~nimi igrami (37,3 %). Preglednica 7: Dele` anketirancev v % glede na oporabo u~nih metod v razredu. u~ne metode pogosto v~asih redko ni na voljo {tevilo verbalne metode 85,2 9,9 4,3 0,5 1902 didakti~ne igre 37,3 34,4 23,5 4,6 1873 metode dela s tekstom 56,7 25,0 15,5 2,6 1864 avdiovizualne metode 31,5 38,2 21,5 8,6 1884 metoda eksperimenta 16,5 21,5 35,3 26,5 1838 izleti in ekskurzije 17,1 40,8 33,0 9,0 1890 terensko delo 15,8 29,4 33,3 21,4 1836 delavnice 14,6 25,0 40,1 20,2 1804 metoda risanja 46,6 24,5 21,1 7,7 1859 ostalo 34,3 20,7 16,6 28,0 292 Stanje je enako v vseh dr`avah z izjemo Slovenije, kjer so na tretjem mestu didakti~ne igre (45,0 %), na ~etrtem pa metoda risanja (38,1 %). Med ostalimi u~nimi metodami so u~itelji {e navajali: risanje, posterje, debato, izdelavo modelov, projekte, kvize, igre, pantomimo ter ~asopisne ~lanke. Obenem velika ve~ina anketirancev (77,3 %) trdi, da {ola spodbuja uporabo razli~nih metod. Zopet pa prihaja do izrazitih razlik med realnostjo in `eljami otrok. Glede na rezultate, prikazane v preglednici 8, imajo u~enci najraje: • avdiovizualne metode (66,9 %), • didakti~ne igre (58,3 %), • izlete in ekskurzije (57,2 %). Dale~ zadaj so druge metode, ki jih uporabljajo u~itelji. Z manj{imi razlikami med drugim in tret­jim mestom je polo`aj enak oziroma podoben v vseh dr`avah. Prepri~ani smo, da se je v prihodnosti nujno treba lotiti pri~ujo~ih razlik oziroma razkorakov med dejanskim stanjem in `eljam u~encev. Ne trdimo, da jim moramo slepo slediti, vsekakor pa jih je v dobrobit kvalitetnej{ega pouka z bolj{im in celovitej{im znanjem nujno upo{tevati. Analiza povezave med u~iteljevim izborom u~nih metod ter `eljami in pri~akovanji u~encev (Pear­sonov hi-kvadrat in Cramerjev koeficient) je pokazala statisti~no pomembne razlike. Test zaradi premajhne minimalne pri~akovane frekvence (< 5) ni bil veljaven v primeru verbalnih metod, vendar ob analizi vseh razpolo`ljivih podatkov lahko z veliko gotovostjo trdimo, da tudi v tem primeru obstajajo stati­sti~no pomembne razlike. Zato lahko hipotezo, da uporaba u~nih metod s strani u~iteljev ni v skladu z `eljami in pri~akovanji u~encev, potrdimo. Glede u~nih oblik, ki jih uporabljajo u~itelji, v povpre~ju individualno delo (66,5 %) rahlo prevla­duje nad frontalnim poukom (65,9 %), ~eprav v Italiji, ^rni gori in Sloveniji dejansko prevladuje frontalni individualno delo delo v parih delo v skupinah frontalni pouk pogosto v~asih redko Slika 4: Pogostnost izbora posameznih u~nih oblik. Preglednica 8: Dele` anketirancev v % glede na priljubljenost u~nih metod med u~enci. u~ne metode skupno Gr~ija Italija Poljska ^rna gora Slovenija verbalne metode 21,9 12,9 38,3 11,7 37,1 9,8 didakti~ne igre 58,3 39,8 68,2 61,2 56,6 65,8 metode dela s tekstom 10,8 6,4 9,1 6,8 23,2 8,5 avdiovizualne metode 66,9 77,9 68,2 71,4 46,6 70,8 metoda eksperimenta 25,8 30,7 33,3 18,5 17,3 29,2 izleti in ekskurzije 57,2 49,3 63,6 68,9 51,2 53,1 terensko delo 13,3 12,1 17,8 16,9 2 17,9 metoda eksperimenta 15,9 11,4 6,4 14,9 26,6 20,3 metoda risanja 14,9 19,6 12,1 18,3 15,1 9,6 ostalo 1,3 0,7 0,4 2,2 2,7 0,7 {tevilo 1958 280 264 556 410 448 pouk. V vseh dr`avah omenjenim dvem oblikam sledita delo v skupinah (55,2 %) in delo v parih (49,3 %), ki glede na vrednosti tudi ne zaostajata veliko. 5 Zavedanje vrednot prostora med u~enci Rezultati raziskave ka`ejo, da se je zanimanje u~encev za vsebine, ki se v ve~ji ali manj{i meri navezu­jejo na prostorske teme, v zadnjih desetih letih pove~alo (28,8 %) oziroma ostaja vsaj nespremenjeno (24,7 %). 3 % 12 % 23 % zelo pogosto pogosto v~asih redko skoraj nikoli Slika 5: Zanimanje u~encev za izbiro prostorskih tem za njihovo individualno delo. Zanimanje u~encev se odra`a predvsem v njihovem izboru prostorskih tem za projektno delo, predstavi­tve, posterje in tako dalje, katerega dele` pa je dejansko zaskrbljujo~, saj se zanje pogosto odlo~ajo le v 22,2 %. V celoti pa lahko potrdimo hipotezo, da med koli~ino vsebin v kurikulumih, ki se navezujejo na pro­storski razvoj, in zanimanjem u~encev zanje obstaja statisti~no pomembna povezava, saj analiza potrjuje (Pearsonov hi-kvadrat, Cramerjev koeficient) statisti~no pomembno razliko med spremenljivkami. Vsaj delno je zanimanje u~encev dolo~eno tudi z okoljem, iz katerega prihajajo, saj je kar 67,7 % anketirancev prepri~anih, da u~enci prinesejo vsaj nekaj znanja tudi od doma. ^e bi sku{ali na osno­vi dobljenih rezultatov sklepati {ir{e, bi pri{li do zaklju~ka, da teme, ki se nana{ajo na prostor in njegove vrednote, {e niso postale pomemben del vsakdana ljudi. Obenem pa na osnovi rezultatov raziskave lah­ko potrdimo dobro znano dejstvo, da bolj ko je dru`ba izobra`ena, bolj stimulativno okolje oziroma osnovo za otrokovo nadaljnje izobra`evanje predstavlja. 6Sklep Rezultati raziskave v celoti potrjujejo prvotno tezo o problemih, ki se nana{ajo na pou~evanje otrok o vrednotah prostora, trajnostnem razvoju in zavedanju javnosti o le-teh, kajti: • sodelovanje in vklju~evanje javnosti je za delovanje u~iteljev izredno pomembno, vendar se mora­mo ves ~as zavedati, da je ljudi treba ustrezno izobraziti, ~e `elimo, da bodo razumeli kompleksnost prostorskih problemov in poznali mo`nosti lastne aktivne udele`be; • anketiranci, posledi~no pa bi lahko to prenesli na velik del u~iteljev, sami od sebe niso pripravljeni spreminjati stvari, ampak so pri tem odvisni od »vi{je« avtoritete; • izbor u~il in u~nih metod bi bilo nujno treba v ve~ji meri uskladiti s preferencami otrok; • u~itelji morajo biti ves ~as na teko~em z novostmi in spremembami tako na podro~ju u~nih metod in oblik kot tudi u~il in u~nih pripomo~kov; • {ola je najpomembnej{i medij za izbolj{anje zavedanja o prostorsko orientiranih vsebinah. Raziskava je pokazala, da: • so anketiranci iz vseh dr`av, z izjemo Italije, kot najvi{jo prioriteto navedli visoko stopnjo ekonomske rasti; • izkazuje Italija ob~utno ve~ji dele` u~iteljev, ki se deklarirajo kot postmaterialisti, in najni`ji dele` u~iteljev, ki so jim bli`je materialisti~ne vrednote; • u~itelji kot klju~ne dru`bene, prostorske, okoljske in ekonomske vsebine pojmujejo kvaliteto okolja, ravnanje z odpadki, uporabo naravnih virov in ekonomsko rast; • kot najmanj pere~e vsebine u~itelji navajajo razpr{eno urbanizacijo in globalne okoljske probleme; • je bila naravna dedi{~ina kot najve~ja vrednota z vidika prvin pokrajine definirana v vseh dr`avah; • rezultati izkazujejo kot najbolj zadovoljiv vidik prostora dostop do trgovin, poslovnih in javnih zgradb, zdravstva in drugih dejavnosti. Sledi dostopnost in kvaliteta javnega transporta; • anketiranci ve~inoma niso pripravljeni aktivno sodelovati v spreminjanju obstoje~ega stanja; • so v kurikulume v relativno zadovoljivi meri vklju~eni onesna`evanje okolja, zgodovina dr`ave in kultur­na dedi{~ina, ekosistemi, naravni viri in njihova uporaba; • so v kurikulume v premajhni meri vklju~eni sistemi prostorskega na~rtovanja, prostorski in dru`­beni problemi, vzroke vidijo anketiranci v vsebinah, ki imajo prednost pred prostorskimi vsebinami; • u~itelji {e danes ve~inoma uporabljajo predvsem u~benike, knjige in delovne liste; • je razkorak med delom u~iteljev in `eljami u~encev velik; • {ole podpirajo uporabo razli~nih u~il; • u~itelji najpogosteje uporabljajo verbalne metode, ki jim sledijo metode dela s tekstom; • se u~itelji pri delu v razredu odlo~ajo za individualno in frontalno u~no obliko; • analize ka`ejo, da med njimi ni pomembnej{ih razlik; • u~enci ne ka`ejo velikega zanimanja za izbiro prostorsko orientiranih vsebin za svoje individualne projekte; • so u~enci za prostorsko orientirane vsebine nekoliko bolj zainteresirani kot pred desetimi leti; • se vsaj nekateri u~enci `e doma spoznavajo s prostorskimi vsebinami. Med dr`avami, ki so sodelovale v raziskavi, obstajajo statisti~no pomembne razlike v izobra`eva­nju o prostorskem razvoju. Uporaba u~il in u~nih metod se razlikuje od `elja in pri~akovanj u~encev, kar je zaskrbljujo~e. Rezultati ka`ejo, da je kon~na odlo~itev o njihovi uporabi na strani u~iteljev. Zakaj se potem odlo~ajo za na~in dela in izbor materialov, ki je v nasprotju z `eljami in pri~akovanji u~en­cev? Te`ko bi pri~akovali, da bodo tak{ne odlo~itve prina{ale dobre rezultate in vodile k plodnemu sodelovanju med u~itelji in u~enci. Kot smo pri~akovali, obstajajo statisti~no pomembne povezave med vsebinami, ki se ukvarjajo s pro­storskim razvojem, in zanimanjem u~encev zanje. Ne moremo pri~akovati, da se bodo u~enci odlo~ali za dodatno delo na podro~jih oziroma temah, ki se jih morda niti ne zavedajo. Obenem se nagibam k prepri~anju, da vrednote posameznika, kljub nepopolni dokazljivosti v pri~ujo~i raziskavi, vseeno v dolo~eni meri vplivajo na njegovo vrednotenje prvin pokrajine. Prepri~ana sem, da bi bilo treba u~itelje usposobiti, da bi znali u~encem pomagati pri identificiranju in razmi{ljanju o kompleksnosti vsebin in tem z vidika {tevilnih dele`nikov. Rezultati raziskave potrju­jejo dejstvo, da osnovno{olsko in srednje{olsko izobra`evanje v premajhni meri spodbujata u~ence k u~enju o in k poznavanju vsebin, povezanih s prostorom, v katerem `ivijo. Zato bi morali v kurikulume razli~­nih predmetov, in ne samo geografije, v veliko ve~ji meri vklju~iti naslednje vsebine iz naslednjih podro~ij: • razli~ni tipi pokrajin, kartografija in orientacija, • razli~na raba tal, • regionalna diverziteta, • ekosistemi, • naravni viri in njihova uporaba, • onesna`evanje okolja, • razli~ni vidiki razvoja ~love{ke dru`be, • prostorski problemi, • dru`beni problemi, • pomen odprte komunikacije, • sistem(i) prostorskega na~rtovanja, • zgodovina dr`ave in kulturna dedi{~ina, • ostale kulture in mednarodna odgovornost. Z vidika implementacije `elenih sprememb je treba: • dati ve~ poudarka vsebinam, ki se nana{ajo na vpra{anja in probleme urbanega prostora; • pri izobra`evanju o kompleksnosti geografskega prostora in okoljskih problemih v ve~ji meri upo­rabljati problemski pristop; • graditi na zavesti o odgovornosti posameznika (u~enje za aktivno dr`avljanstvo). Sodobna dru`ba se v premajhni meri zaveda prepleta razli~nih in razli~no pomembnih vrednot vsa­kega posameznika ter lokalne in {ir{e skupnosti v kateri `ivi, dela in se odlo~a. Pomembno je, da se ljudje identificirajo s prostorom in s tem razvijejo odgovoren odnos do njega. ^ut pripadnosti pro­storu, ki je `ivljenjski prostor dru`inskih ~lanov in ~lanov lokalne skupnosti, je zagotovilo, da se bo skrb za lastno dobro tesno prepletala s skrbjo za okolje (Urbanc in sodelavci 2004). Spletanje vezi z okoljem je izziv v sodobnem ~asu, saj so ljudje manj povezani z neposrednim okoljem kot v preteklosti, ko je bil prostor ne le njihovo `ivljenjsko okolje, pa~ pa tudi vir pre`ivetja (Palang in sodelavci 2006). Sodo­ben prostor postindustrijske dru`be postaja vse bolj abstrakten oziroma, kot trdi Mlinar (1990), da se spreminja iz prostora krajev k prostoru tokov. Posameznika ne vzgaja in izobra`uje samo {ola, temve~ tudi doma~e in {ir{e okolje. Naloga {ole je, da ne samo u~i o vrednotah, temve~ da jih sprejema kot `iv organizem, ki v razli~nih soodvisnostih razli~no reagira, ter da je obenem z ustrezno mero kriti~ne distance odprta do njihove raznolikosti in ve~plastnosti ter do aktualnih dru`benih sprememb. Le na tak na~in bomo vzgojili in izobrazili posa­meznika, ki bo usposobljen za `ivljenje, delo in odlo~anje v sodobni dru`bi. 7 Viri in literatura Clouston, E. M. 2002: Linking the Ecological and Economic Values of Wetlands: A Case Study of the Wet­lands of Moreton Bay. http://www4.gu.edu.au:8080/adt-root/uploads/approved/adt-QGU20030828.140330/ public/02Whole.pdf (14. 9. 2006) Fridl, J. 2006: 3. sre~anje projektnih partnerjev mednarodnega projekta R. A.V. E. Space. Geografski vest­nik 78-1. Ljubljana. Inglehart, R. 1977: The silent revolution: Changing values and political styles among Western publics. Oxford. Medmre`je 1: http://www.esdtoolkit.org/discussion/default.htm (15. 9. 2006) Medmre`je 2: http://www.esdtoolkit.org/discussion/reorientation.htm (15. 9. 2006) Mlinar, Z. 1990: Od prostora krajev k prostoru tokov: prestrukturiranje ali razkroj teritorialno-dru`­ bene organizacije? Dru`boslovne razprave 7-10. Ljubljana. Palang, H., Printsmann, A., Konkoly Gyuro, É., Urbanc, M., Skowronek, E. in Woloszyn, W. 2006: The forgotten rural landscapes of Central and Eastern Europe. Landscape Ecology 21. Den Haag. Smrekar, A. 2006: Zavest ljudi o pitni vodi. Geografija Slovenije 12. Ljubljana. Urbanc, M., Breg, M. 2005: Gravel plains in urban areas: gravel pits as an element of degraded lands­ capes. Acta geographica Slovenica 45-2, Ljubljana. Urbanc, M., Printsmann, A., Palang, H., Skowronek, E., Woloszyn, W. in Konkoly Gyuró, É. 2004: Com­prehension of rapidly transforming landscapes of central and eastern Europe in the 20th century. Acta geographica Slovenica 44-2. Ljubljana. 8 Summary: Space values as integral part of education (translated by the author) The relationship between education and sustainable development is complex. Generally, research shows that basic education is key to a nation's ability to develop and achieve sustainability targets. Few studies suggest that education affects environmental stewardship. It is also proved that a subtle combination of higher edu­cation, research, and life-long learning is necessary for a nation to shift to an information or knowledge-based economy, which is fuelled less by imported technology and more by local innovation and creativity. To be successful we must go beyond teaching about different global issues and give people practi­cal skills that will enable them to continue learning after they leave school, to have a sustainable livelihood, and to live sustainable lives. The skills pupils will need as adults fall into one or more of the three realms of sustainable development – environmental, economic and social. To understand global issues as well as local issues in a global context one must be aware that every issue has a history and a future. Looking at the roots of an issue and forecasting possible futures based on different scenarios is as important as understanding that many global issues are linked. The abili­ty to consider an issue from the view of different stakeholders is essential. Considering an issue from another viewpoint besides your own leads to intra-national and international understanding. This under­standing is essential for creating the mood of cooperation that will underpin sustainable development. Values are also an integral part of education. Understanding your own values, the values of the soci­ety you live in, and the values of others around the world is a central part of educating for a sustainable future. Values taught in school need to reflect the larger values of the society that surrounds the school. One must be aware that a full range of values is influenced by local traditions, ethnic populations, immigrants, reli­gions, media and pop culture. In addition, curriculum decision-makers also need to decide if new values, which will help communities reach their goals of sustainability, need to be included in the curriculum. Better understanding of spatial elements, spatial development and its limitations contribute to respon­sible spatial management and thoughtful land use, which present main conditions for sustainable development and territorial cohesion. Spatial planning is interdisciplinary activity, which bases on phys­ical and social environment knowledge. The connection and understanding the complex linkage, interaction and processes between both is a main condition to understand and be able to do the spatial planning. Different subjects offer a general knowledge; qualify the ability to understand the interactions and process­es between the natural and social environment but very little subjects offers concrete applied knowledge for spatial planning. Problem solving approach, evaluation and decision-making processes are also very important. Pupils can get these skills through discussion, teamwork, project work, case studies. Main subjects that are very directly related to spatial planning are geography and other related subject that connect environment with the society. The international survey on the values of space was done to provide valuable information on the spread of these values at different levels of educational system in all participating partners. The sur­vey on primary and secondary school teachers has been carried out to analyse the present situation on teachers and pupils' preferences and perceived obstacles with respect to various space related topics and teaching tools by which these topics are included in the educational process. The main conclusions of the survey are as follows: • respondents from all countries, with the exception of Italy, gave the highest priority to a high level of economic growth; • Italy shows a considerably higher percentage of teachers who declared themselves for post-materi­alists and the lowest percentage of those, who are closer to materialist values; • the most pressing social, spatial, environmental and economic issues as seen by teachers are the qual­ity of the environment, waste management, the use of natural resources and economic growth; • the least important issues as seen by teachers are urban sprawl and global environmental problems; • as especially valuable element of place natural heritage was put into the first place in all participat­ing countries; • access to shops, offices, health care and other services is the most satisfactory aspect of place on the average and in each country; • respondents are not particularly willing to actively participate in changing things by themselves; • environmental pollution, national history and cultural heritage, ecosystems, natural resources and their use are topics that are relatively well present in the curriculum; • topics which are not well encouraged in schools are the system of spatial planning, spatial problems and social problems. The majority found the reason for this situation in other contents in the cur­riculum which often have the priority over space-related topics and the lack of appropriate teaching tools and literature on space-related topics; • teachers nowadays still mostly use text books, books and worksheets; • the gap between what teachers do and what pupils want seems to be rather wide, because pupils pre­fer to use CD, DVD, video and software; • schools support the purchase of various teaching tools; • the most often used teaching methods are verbal methods, which are followed by textual methods; • there is discrepancy between the reality and pupils' wishes; pupils prefer audiovisual methods and games; • regarding the way teachers organize their work in the class, individual work slightly prevails over ex-cathedra or frontal teaching; • pupils are relatively not interested in choosing space-related topics for their individual projects; • pupils seem to be more or at least the same interested in the space-related topics than they were 10 years ago; • at least some pupils' knowledge comes from their homes; • although there were five countries that participated in the survey, the analysis shows that in many fields there are no important differences between them. Between the countries, participating in the survey, there are statistically important differences regard­ing the space-development education. The use of teaching tools and teaching methods is not in correlation with pupils' wishes and expectations, which is rather worrying. The results show that the final deci­sion is mostly upon the teacher. So why they decide to work contrary to pupils' wishes and expectations? Such decisions hardly bring good results and fruitful cooperation. As expected there are statistically important correlations between curricula's contents, dealing with space development, and pupils' interest for them. One can hardly expect that pupils will decide to work on something they might be even not aware of. Apart from that we are also convinced, although we were not able to prove it, that values of the teacher at least on some level, influence his or her evalua­tion of landscape's elements. Regarding the whole situation teachers should be equipped to help pupils identify and think about the complexities of issues from the perspectives of many stakeholders. It became obvious that, regard­ing space – related contents, children are not encouraged enough to learn them in school and therefore the knowledge gained is on remarkably lower level that it should be. Therefore the curricula should through different contents, suggestions of different teaching tools and teaching methods encourage bet­ter awareness about different use of land, regional diversity, different aspects of human development, spatial problems, social problems and the systems of spatial planning It seems that modern society is still not aware that values of an individual and of the local and wider community, he or she lives in, are closely intertwined. A young person is educated both in school and in smaller or bigger community. School is therefore obliged not only to teach about values but to accept them as an vivid organism which reacts differently in different interdependencies. With a certain extent of critical distance school should be open towards diversity and multilayerness. This is the only way to raise and educate a young person, capable to live and work in modern society. OCENA RAZVOJA ZGORNJE GORENJSKE Z VIDIKA OKOLJSKE, SOCIALNE IN EKONOMSKE TRAJNOSTI AVTORICA dr. Andreja Ferreira Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija andreja.ferreira@gozdis.si UDK: 504:910.1(497.4 Zg. Gorenjska) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske, socialne in ekonomske trajnosti Trajnost razvoja Zgornje Gorenjske in njenih pokrajinskoekolo{kih enot smo ocenili s pomo~jo novega mode-la, v katerega smo uvrstili relevantne kazalce z okoljskega, socialnega in ekonomskega podro~ja. Dosedanji razvoj celotne Zgornje Gorenjske smo ocenili ugodno, ob tem pa opozorili na vrsto pomanjkljivosti na vseh treh podro~jih razvoja in velike razlike med osrednjimi in robnimi obmo~ji. KLJU^NE BESEDE trajnostno-sonaravni razvoj, model, metodologija, Zgornja Gorenjska, pokrajinskoekolo{ke enote ABSTRACT Assessment of the development of the Upper Gorenjska region from the aspect of environmental, social and economic sustainability The sustainability of the development of the Upper Gorenjska region and its landscape-ecological units was assessed with the aid of the model prepared specially for these needs and equipped with the relevant indi­cators from the environmental, social and economic spheres. The development of the Upper Gorenjska region as a whole was assessed as favourable, less favourable are inadequacies on all spheres of development and obvious differences between its central and remote areas. KEY WORDS sustainable development, model, methodology, Upper Gorenjska, landscape-ecological units Uredni{tvo je prispevek prejelo 29. maja 2006. 1Uvod Poglavje 40 Agende 21 iz leta 1992 poziva dr`ave in mednarodno skupnost, da razvijejo kazalce (in­dikatorje) trajnostno-sonaravnega razvoja, ki nosilcem pomagajo pri odlo~anju na vseh ravneh in pri sprejemanju nacionalne politike usklajenega trajnostno-sonaravnega razvoja. Kazalci imajo odlo~il­no vlogo v postopkih odlo~anja, saj posredujejo znanje v tak{ni upravljavsko-informacijski obliki, ki olaj{a proces odlo~anja, pomagajo meriti in preverjati napredek pri uresni~evanju ciljev trajnostno-so­naravnega razvoja, omogo~ajo zgodnje opozarjanje, kar prepre~uje ekonomsko, socialno in okoljsko {kodo, hkrati pa so pomembno orodje za pretok idej, misli in vrednot (Indicators of … 2001). Trajnostni razvoj lahko ocenjujemo s teoreti~nimi modeli in mno`ico kazalcev, ki pa so ve~inoma bolj primerni za dr`avno raven kot za regionalno in ob~insko. Na bolj podrobnih prostorskih ravneh naleti­mo na velike probleme s podatki, saj so pogosto dosegljivi le do ravni ob~in, kar {e posebej velja za ekonomske podatke. V nekaterih primerih so podatki koli~insko in prostorsko omejeni in zato nereprezentativni. Mno­gi kazalci, ki so na dr`avni ravni nepogre{ljivi in omogo~ajo kvalitetno izhodi{~e za vrednotenje razvoja, so na lokalni ravni neuporabni, saj so na prostorsko omejenem obmo~ju pogosto homogeni, brez notranje diferenciacije, ki je potrebna za oceno dosedanjega in usmerjanje prihodnjega razvoja. Pogosta pomanj­kljivost modelov je tudi obravnavanje le enega, najve~krat okoljskega vidika trajnosti. 2 Obmo~je preu~evanja Za obmo~je preu~evanja smo izbrali {tiri ob~ine: Bohinj, Bled, Jesenice in Kranjsko Goro. Poime­novali smo ga Zgornja Gorenjska. Pri snovanju modela za oceno razvoja z vidika trajnosti smo si zadali nalogo, da bomo ocenjevali trajnost dosedanjega razvoja Zgornje Gorenjske kot celote in posebej tudi njenih 19 predhodno dolo~enih pokrajinskoekolo{kih enot, ki jih prikazuje slika 1 (Ferreira 2005), in to z vseh treh vidikov trajnosti: okoljskega, socialnega in ekonomskega. 3 Metodologija Za oceno trajnosti razvoja smo uporabili petstopenjsko hierarhi~no lestvico: • ocena 5 – razvoj je izrazito pozitiven, • ocena 4 – razvoj je pozitiven, • ocena 3 – razvoj je povpre~en, • ocena 2 – razvoj je negativen, • ocena 1 – razvoj je izrazito negativen. Pri oblikovanju razredov obravnavanih kazalcev smo izhajali ve~inoma iz slovenskega povpre~ja, pri ~emer smo si pomagali z obstoje~imi viri, {e posebej s [tudijo ranljivosti okolja ([pes in sodelav­ci 2002). Pri nekaterih kazalcih (gozdnatost, dele` zavarovanih obmo~ij, turizem) se Zgornja Gorenjska mo~no razlikuje od celotne Slovenije, zato smo razrede prilagodili, tako da so se lahko pokazale tudi razlike med pokrajinskoekolo{kimi enotami. Skupno oceno razvoja z vidika okoljske, socialne ali eko­nomske trajnosti smo dobili tako, da smo se{teli ocene za posamezne kazalce, jih delili z njihovim {tevilom, koli~nike pa zaokro`ili na cela {tevila. 4 Model za oceno razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske trajnosti Pri oceni razvoja z vidika okoljske trajnosti smo obravnavali kazalce po sklopih, ki jih prikazuje preglednica 1. Avtorica: Andreja Ferreira, Gozdarski in{titut Slovenije Slika 1: Pokrajinskoekolo{ke enote na Zgornjem Gorenjskem. Preglednica 1: Kazalci za oceno razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske trajnosti. ocena 5 4 3 2 1 raba tal dele` gozda v % dele` pozidanih povr{in v % > 90 0–5 75,1–90 5,1–10 60,1–75 10,1–20 30,1–60 20,1–30 0–30 > 30 poselitev {tevilo prebivalcev na km2 0–25 25,1–100 100,1–250 250,1–500 > 500 delovna mesta {tevilo delovno aktivnih prebivalcev na km2 {tevilo delovno aktivnih prebivalcev v sekundarnih dejavnostih na km2 0–10 0–5 10,1–25 5,1–10 25,1–100 10,1–20 100,1–200 20,1–50 > 200 > 50 promet {tevilo prevo`enih km na km2 na dan 0–200 200,1–2.000 2.000,1–4.000 4.000,1–10000 > 10.000 turizem {tevilo no~itev na dan na km2 razmerje med {tevilom no~itev v mesecu z najve~jim in mesecu z najmanj {tevilom no~itev {tevilo po~itni{kih stanovanj na km2 < 1 0–5 < 1 1–10 5,1–10 1–10 10,1–20 10,1–20 10,1–20 20,1–40 20,1–50 20,1–40 > 40 > 50 > 40 nadmorska vi{ina planinskih ko~ v m / = 1000 1000,1–1500,0 1500,1–2000,0 > 2000 velikost planinskih ko~ obisk planinskih ko~ na leto / / ko~e z manj kot 40 le`i{~i ko~e z manj kot 5000 obiskovalci ko~e z manj kot 80 le`i{~i ko~e z manj kot 22.000 obiskovalci ena ko~a z ve~ kot 80 le`i{~i ena ko~a z ve~ kot 22.000 obiskovalci ve~ ko~ z ve~ kot 80 le`i{~i ve~ ko~ z ve~ kot 22.000 obiskovalci velikost smu~i{~ v ha / do 10 11–50 51–100 > 100 naravovarstvena obmo~ja dele` zavarovanih obmo~ij v % dele` obmo~ij NATURA 2000 v % 80,1–100 80,1–100 60,1–80 60,1–80 40,1–60 40,1–60 20,1–40 20,1–40 0–20 0–20 Andreja Ferreira Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske, socialne in ekonomske trajnosti Raba tal: Obmo~ja z velikim dele`em gozda so ve~inoma brez ve~jih industrijskih in poselitvenih sredi{~, zato niso podvr`ena ve~jim obremenitvam. Ve~ji dele` gozda je tako z vidika obremenjevanja okolja izrazito pozitiven. Pri oblikovanju razredov gozdnatosti smo izhajali iz Ankove (1982) tipizacije in tipizacije krajin, opredeljene v Pravilniku o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih na~rtih (1998). Pozidane povr{ine so v nasprotju z gozdom z vidika vplivov na okolje negativen pokrajinski element. Ve~ja prisotnost pozidanih povr{in (industrija, stanovanjska obmo~ja …) pomeni obi~ajno tudi ve~je pritiske na okolje (onesna`evanje zraka, vode, odpadki …). Kot vir podatkov smo vzeli karto rabe kme­tijskih zemlji{~ (2002). Poselitev: Gostota poselitve je eden od osnovnih posrednih kazalcev obremenjenosti okolja, saj s kon­centracijo poselitve nara{~a tudi koncentracija razli~nih ~lovekovih dejavnosti (industrija, promet …) in s tem onesna`evanje vseh okoljskih prvin, koli~ina odpadkov, hrup, poraba energije. Gostota pose­litve je bila eden izmed {tirih kazalcev splo{ne obremenjenosti okolja v [tudiji ranljivosti okolja ([pes in sodelavci 2002), uporabljeni razredi pa osnova za oblikovanje na{e lestvice. Za vir podatkov smo uporabili centroide naselij (Podatki prostorskih enot 2003) in podatke o {tevilu prebivalcev po nase­ljih (Popis prebivalstva … 2002). Delovna mesta: Delovna mesta in z njimi povezani proizvodni procesi so neposreden vir razli~nih odpadnih snovi oziroma razli~nih emisij, ki so sicer koli~insko zelo razli~ne, a v {tevilnih primerih gre za pomembne emisije izpu{nih plinov ali odpadnih voda, ki so lahko resno breme okolju ([pes in sode­lavci 2002). Ker podatki o {tevilu delovnih mestih niso dosegljivi, smo kot ustrezno nadomestilo uporabili podatke o {tevilu delovno aktivnih prebivalcev po kraju zaposlitve (Popis prebivalstva … 2002). Pri obli­kovanju razredov smo izhajali iz lestvice, uporabljene v [tudiji ranljivosti okolja ([pes in sodelavci 2002). Poleg splo{ne gostote delovnih mest smo obravnavali {e gostoto delovnih mest v sekundarnih dejavno­stih, saj so zaradi velikih koli~in raznovrstnih emisij za okolje {e posebej obremenjujo~e. Promet: V raziskavi smo uporabili podatek o prometni gostoti ({tevilo prevo`enih km na km2 na dan), ki je bil tudi eden izmed klju~nih kazalcev splo{ne obremenjenosti okolja v [tudiji ranljivosti oko­lja ([pes in sodelavci 2002). Vir podatkov je bila preglednica o prometnih obremenitvah iz leta 2003, ki so jo izdelali na Direkciji Republike Slovenije za ceste (Prometne obremenitve … 2003). Turizem: [tevilo preno~itev je eden izmed osnovnih kazalcev o virih obremenjevanja okolja zara­di turizma, saj prisotnost turistov nujno pomeni pove~ane pritiske na naravno okolje. V modelu smo uporabili kazalec {tevilo preno~itev na km2 na dan, ki poka`e, kje prihaja do koncentracij pojava in s tem do najve~jih pritiskov na okolje. Obmo~ja z izrazito sezonskim turizmom so podvr`ena mnogo ve~­jim negativnim vplivom na okolje kot obmo~ja s celoletno turisti~no sezono. Zato smo v model vklju~ili tudi kazalec razmerje {tevila no~itev v mesecu z najve~jim in mesecu z najmanj{im {tevilom no~itev. Po~itni{ka stanovanja so problemati~na zaradi velike porabe povr{in, razpr{ene gradnje, neprimernega videza ter pogosto lokacij na ekolo{ko pomembnih obmo~jih, ki niso opremljena z ustrezno infrastruktu­ro. Po ugotovitvah Cigaleta (2004) je ravno v ob~inah Kranjska Gora, Bohinj in Bled najve~ po~itni{kih stanovanj v alpskem svetu Slovenije. V model smo vklju~ili kazalec {tevilo po~itni{kih stanovanj na km2 , ki ka`e, kje prihaja do koncentracij po~itni{kih stanovanj in zato do velikih obremenitev za okolje. Zaradi zelo razvitega turizma na Zgornjem Gorenjskem smo pri oblikovanju razredov pri vseh treh kazalcih izhajali iz vrednosti, zna~ilnih za obravnavano obmo~je. Planinarjenje: Planinarjenje lahko postane z vidika vpliva na okolje problemati~no pri koncentra­ciji velikega {tevila planincev na ekolo{ko ob~utljivih obmo~jih, do ~esar prihaja predvsem na obmo~ju predimenzioniranih planinskih ko~ na ekolo{ko najbolj ranljivih obmo~jih. Vpliv planinarjenja na oko­lje smo v modelu obravnavali s tremi kazalci o planinskih ko~ah: lego po vi{inskih pasovih ter velikostjo glede na {tevilo le`i{~ in {tevilo obiskovalcev. Izhodi{~e so bili razredi, ki jih je uporabil Cigale (2004). Vse tri ocene so dale skupno oceno vpliva planinarjenja na okolje. Pri skupni oceni razvoja turizma z vidika vpliva na okolje se je ta upo{tevala le v primeru vrednosti 1 ali 2, in sicer tako, da se je skup­na ocena zni`ala za en razred. Ocenili smo, da je v tem primeru vpliv planinarjenja lokalno tako velik, da ga je treba upo{tevati pri skupni oceni razvoja turizma z vidika okoljske trajnosti. Smu~i{~a: V na{em primeru smo uporabili velikost smu~i{~a kot enega od poglavitnih kazalcev intenzivnosti vpliva na okolje, saj so od nje mo~no odvisni tudi opremljenost smu~i{~a s smu~arski­mi napravami, dol`ina smu~arskih prog, spremljajo~a infrastruktura in {tevilo obiskovalcev. Podatke o smu~i{~ih in velikostne razrede smu~i{~ smo prevzeli po Cigaletu (2004). Naravovarstvena obmo~ja: Z vidika okoljske trajnosti je nara{~anje dele`a naravovarstvenih obmo­~ij zelo pozitivno. Zgornjo Gorenjsko predvsem zaradi Triglavskega narodnega parka ozna~uje izrazito nadpovpre~en dele` zavarovanih obmo~ij (57 %), dele` obmo~ij NATURA 2000 pa je {e nekoliko ve~ji. Zaradi notranje diferenciacije obmo~ja oziroma razlik med posameznimi pokrajinskoekolo{kimi eno­tami smo pri oblikovanju razredov izhajali iz povpre~nih vrednosti za obmo~je Zgornje Gorenjske. 5 Model za oceno razvoja Zgornje Gorenjske z vidika socialne trajnosti V literaturi se pojavlja pester nabor kazalcev socialne trajnosti, med katerimi pa mnogi zaradi homoge­nosti na lokalni ravni niso uporabni (na primer pri~akovana `ivljenjska doba, stopnja brezposelnosti, dele` `ensk med zaposlenimi, izobrazbena sestava prebivalstva) oziroma ne obstajajo (na primer podatki o narav­nem, selitvenem in skupnem prirastu prebivalstva). Osnovni vir so bili podatki popisov prebivalstva, ki so dosegljivi za raven naselij, kar je omogo~alo obravnavo kazalcev po pokrajinskoekolo{kih enotah. Poleg tega so podatki na voljo za dalj{a ~asovna obdobja, s ~imer je zagotovljena mo`nost spremljanja sprememb. Pri oceni razvoja Zgornje Gorenjske z vidika socialne trajnosti smo obravnavali naslednje kazalce: spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 2002 ter 1991 in 2002, indeks starosti prebivals­tva leta 2002 in dele` delovno aktivnega prebivalstva v storitvenih dejavnostih leta 2002 (preglednica 2). Spreminjanje {tevila prebivalcev: Spreminjanje nas je zanimalo izklju~no z razvojnega vidika in ne kot dejavnik obremenjevanja okolja. Rast {tevila prebivalcev smo obravnavali kot kazalec vitalno­sti obmo~ja, ki zagotavlja njegov nadaljnji razvoj. Dolgoro~na posledica padanja {tevila prebivalcev, sploh na redko poseljenih, hribovitih obmo~jih, je odmiranje naselij in kulturne pokrajine, kar je tako z lokalnega kot {ir{ega slovenskega vidika negativno. Starostna sestava prebivalstva: Starostna sestava prebivalstva je prav tako pomemben kazalec vital­nosti dru`be. Za prikaz starostne sestave prebivalstva smo uporabili indeks starosti, to je razmerje med {tevilom starih 65 let ali ve~ in {tevilom starih 14 let ali manj, pomno`eno s 100. Dele` zaposlenih v storitvenih dejavnostih: @e v preteklosti je ve~inska zaposlitev v primarnih dejav­nostih veljala za izraz gospodarske in dru`bene nerazvitosti, na drugi strani pa so razcvet sekundarnega Preglednica 2: Kazalci za oceno razvoja Zgornje Gorenjske z vidika socialne trajnosti. Ocena 5 4 3 2 1 prebivalstvo indeks spreminjanja > 115 100,1–115 85,1–100 70–85 < 70 {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 2002 indeks spreminjanja > 115 100,1–115 85,1–100 70–85 < 70 {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002 indeks starosti prebivalstva < 80 80–100 100,1–120 > 120 ni mladih leta 2002 pod 15 let dele` zaposlenih v storitvenih dejavnostih > 60 50,1–60 40,1–50 30,1–40 < 30 v % leta 2002 sektorja in njemu slede~ dvig `ivljenjskega standarda spremljali {tevilni okoljski in socialni problemi (Vintar 2003). Nara{~anje dele`a zaposlenih v storitvenih dejavnostih ka`e na splo{en dru`beni raz­voj, kar je z vidika socialne trajnosti ugodno. 6 Model za oceno razvoja Zgornje Gorenjske z vidika ekonomske trajnosti Gospodarski razvoj je gonilna sila celotnega dru`benega razvoja, zato je tudi obvezen sestavni del vsakega modela za ocenjevanje trajnosti razvoja dru`be. Zaradi pomanjkanja podatkov na lokalnem nivoju smo morali tudi za raven pokrajinskoekolo{kih enot uporabiti obstoje~e ekonomske kazalce po ob~inah in posredne kazalce ekonomskega razvoja obravnavanega obmo~ja. ^e posamezna enota le`i v ve~ ob~inah, smo uporabili povpre~no vrednost vseh vpletenih ob~in, razen v primeru o~itne gravi­tacije naselij k zaposlitvenim sredi{~em v dolo~eni ob~ini. V tem primeru smo enoti pripisali vrednost ob~ine, h kateri gravitirajo obravnavana naselja. Zavedamo se, da se je s tem zmanj{ala zanesljivost rezul­tatov, a kljub temu menimo, da dobljeni rezultati ka`ejo glavne zna~ilnosti ekonomskega razvoja posameznih pokrajinskoekolo{kih enot in njihova medsebojna razmerja. V model razvoja Zgornje Gorenj­ske z vidika ekonomske trajnosti smo vklju~ili naslednje kazalce: gostota delovnih mest, bruto osnova za dohodnino na prebivalca, dodana vrednost gospodarskih dru`b na prebivalca in {tevilo turisti~nih preno~itev na dan (preglednica 3). Delovna mesta: Kazalec o gostoti delovnih mest smo uporabili `e pri oceni okoljske trajnosti, vendar nas je takrat zanimal v lu~i potencialnih obremenitev, tokrat pa ga obravnavamo v lu~i zaposlitvenih mo`­nosti. V tem primeru je ve~ja gostota delovnih mest izrazito pozitivna, saj zagotavlja vitalnost obmo~ja. Pri oceni vpliva gostote delovnih mest na razvoj obravnavanega obmo~ja z vidika ekonomske trajnosti smo uporabili iste razrede kot pri oceni njihovega vpliva na okoljsko trajnost, vendar v obratnem vrstnem redu. Dohodnina: Kazalec bruto osnova za dohodnino na prebivalca prikazuje ekonomsko mo~ prebi­valstva obravnavanega obmo~ja. Na teritorialni ravni ob~in je bruto osnova za dohodnino na prebivalca edini kazalec, ki posredno, vendar zelo pribli`no poda tudi informacijo o kupni mo~i prebivalstva (Pe­~ar 2003). Pri oblikovanju razredov smo izhajali iz povpre~ne bruto osnove za dohodnino na prebivalca po ob~inah leta 2002. Dodana vrednost: Kazalec bruto dodana vrednost gospodarskih dru`b na prebivalca uporablja­mo za prikazovanje ekonomske mo~i in uspe{nosti gospodarstva regije. Pri oblikovanju razredov smo izhajali iz povpre~ne bruto dodane vrednosti gospodarskih dru`b na prebivalca po ob~inah leta 2002. Preglednica 3: Kazalci za oceno razvoja Zgornje Gorenjske z vidika ekonomske trajnosti. ocena 5 4 3 2 1 delovna {tevilo delovno aktivnih > 200 100,1–200 25,1–100 10,1–25 0–10 mesta prebivalcev na km2 dohodnina bruto osnova za > 1,300.000 1,101.000– 901.000– 701.000– < 700.000 dohodnino na 1.300.000 1.100.000 900.000 prebivalca v SIT dodana bruto dodana vrednost > 1500 1001–1500 501–1000 101–500 < 100 vrednost gospodarskih dru`b na prebivalca v tiso~ SIT turizem {tevilo turisti~nih 0–0,005 nad 0,005 nad 0,01 nad 0,05 > 0,1 no~itev na dan do 0,01 do 0,05 do 0,1 na prebivalca Turizem: [tevilo turisti~nih preno~itev na dan na prebivalca je posreden kazalec, ki smo ga v model vklju~ili zaradi zelo velikega pomena turizma na Zgornjem Gorenjskem. Uporabili smo ga kot kazalec turisti~nega prometa, na osnovi katerega lahko sklepamo tudi o prihodkih iz turizma in o ekonom­skem pomenu turizma na obravnavanem obmo~ju. Pri oblikovanju razredov smo kot izhodi{~e vzeli razrede, ki jih je uporabil Cigale (2004). Zaradi specifi~ne vloge se je ocena ekonomskega pomena turiz­ma pri skupni oceni razvoja z vidika ekonomske trajnosti upo{tevala le v primeru ocene {tiri ali pet, in sicer tako, da se je delna ocena razvoja z vidika ekonomske trajnosti zvi{ala za en razred. Ocenili smo, da v tem primeru turizem bistveno prispeva k ekonomski uspe{nosti obravnavanega obmo~ja in pred­stavlja pomemben potencial tudi za prihodnji razvoj. 7 Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske trajnosti Razvoj celotne Zgornje Gorenjske smo z vidika okoljske trajnosti ocenili kot pozitiven (ocena 4). K temu so najve~ prispevala obse`na neposeljena obmo~ja z visokim dele`em gozda, kjer razen turizma ni okoljsko obremenjujo~ih dejavnosti. Poleg tega Zgornja Gorenjska izstopa po zelo visokem dele`u zava­rovanih obmo~ij, kar je pozitivno tudi z vidika prepre~evanja potencialnih negativnih vplivov na okolje. Podrobnej{i pregled po pokrajinskoekolo{kih enotah poka`e, da so med njimi velike razlike. Vse eno­te v stranskih alpskih dolinah, na pobo~jih, planotah in nad zgornjo gozdno mejo so dobile z vidika okoljske trajnosti oceno najmanj 4, ve~ina celo oceno 5. Razmere so popolnoma druga~ne v glavnih alpskih dolinah, katerih razvoj je z vidika okoljske trajnosti ocenjen z ocenami od 1 do 3. Omenjene enote so podvr`ene {tevilnim negativnim vplivom zaradi koncentracije razli~nih ~lovekovih dejavnosti. Zaradi neugodnih naravnih dejavnikov v ve~jem delu obravnavanega obmo~ja je pritisk na ravninski svet {e toliko ve~ji. Najbolj okoljsko obremenjena je Zgornjesavska dolina, ki je dobila oceno 1. Pritiski na okolje so {tevilni in intenzivni ter presegajo samo~istilne sposobnosti doline. Za Zgornjesavsko dolino je zna­~ilen nizek dele` gozda (31 %) in visok dele` pozidanih povr{in (24 %). Gostota poselitve je dale~ najve~ja na vsem obravnavanem obmo~ju, saj na km2 `ivi skoraj 700 ljudi. Podobno je z gostoto delovnih mest, ki je skoraj {e enkrat ve~ja kot v Blejskem kotu, ki se po ponudbi delovnih mest uvr{~a na drugo mesto. Zaradi tak{ne koncentracije ljudi sta poraba energije in vode ter koli~ina vseh vrst odpadkov in emisij veliki. Vsakodnevno potovanje na delo prispeva tudi k prometnim obremenitvam, ki so `e tako ali tako velike, saj prek Zgornjesavske doline poteka eden od glavnih krakov slovenskega prometne­ga kri`a, ki Slovenijo povezuje s sosednjimi dr`avami in {ir{im evropskim prostorom. Medtem ko so obremenitve zaradi gostote poselitve, delovnih mest in prometa najve~je v spodnjem delu Zgornje­savske doline, je zgornji del podvr`en predvsem pritiskom zaradi turizma. Zanj je zna~ilno veliko {tevilo turisti~nih no~itev in po~itni{kih stanovanj. Tu je tudi smu~i{~e Kranjska Gora, ki obsega nad sto hektarjev povr{in in ima v sezoni ve~ kot 100.000 obiskovalcev, kar dodatno prispeva k skupnim obre­menitvam obmo~ja. Podobno, a za spoznanje ugodnej{e stanje je v Blejskem kotu. Tudi tu gre za velike zgostitve prebivalstva, delovnih mest, industrije, turizma in prometa, le da so te za razred ali dva manj­{e kot v Zgornjesavski dolini, zato je tudi skupna ocena razvoja z vidika okoljske trajnosti za razred bolj{a, in sicer 2. Razvoj v preostalih dveh glavnih alpskih dolinah, v Bohinju in Dolini Save Bohinjke, smo ocenili z oceno 3. Tudi ti dve enoti sta podvr`eni raznovrstnim pritiskom, le da so ti precej manj{i kot v Zgor­njesavski dolini in Blejskem kotu, k ~emur najve~ prispeva obrobnej{a prometna lega. Dolina Save Bohinjke zaradi ozkega dolinskega dna, vrezanega med strma pobo~ja Jelovice in Pokljuke, ni primer­na za razvoj ve~jih industrijskih in podobnih obratov in prav tako ne za obse`nej{e poselitvene komplekse. Zaradi ozkega dolinskega dna pa se sicer sorazmerno majhni vplivi posameznih dejavnikov ka`ejo v ve~­jih obremenitvah (na primer prometnih), kot bi se na primer na prostranih ravninah. V Bohinju je mo~no razvit turizem, zato so tudi njegovi pritiski na okolje razmeroma veliki. Turisti~ni obisk je velik, z vidika vplivov na okolje je negativno njegovo izrazito nihanje prek leta. K obremenitvam okolja pris­pevajo tudi veliko {tevilo po~itni{kih stanovanj in planinske ko~e z mno`i~nim obiskom. K bolj{i oceni pa pripomore ve~ji dele` gozda, manj{i dele` pozidanih obmo~ij ter relativno velik dele` naravovar­stvenih obmo~ij. 8 Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika socialne trajnosti Pri oceni razvoja pokrajinskoekolo{kih enot z vidika socialne trajnosti smo dobili popolnoma dru­ga~no sliko. Najbolj{e ocene so dobile enote v glavnih dolinah, ki so bile z vidika okoljske trajnosti ocenjene bolj ali manj negativno. Tak{ni rezultati so v veliki meri pri~akovani, saj so doline, sploh alpske, zara­di izrazito ugodnej{ih naravnogeografskih in posledi~no dru`benogeografskih dejavnikov privla~ne za razvoj poselitve in dejavnosti, kar se ka`e v pozitivnem socialno-ekonomskem in pogosto negativnem okoljskem razvoju. Razvoj celotne Zgornje Gorenjske smo tudi z vidika socialne trajnosti ocenili z oceno 4 oziroma kot pozitiven. Zanj so zna~ilna podobna gibanja kot v celotni Sloveniji, odstopanja v negativno smer so majhna. Oceno 4 so dobile vse enote v glavnih dolinah, ki so tudi najve~ prispevale k skupni oceni razvoja Zgornje Gorenjske z vidika socialne trajnosti. Vendar tudi v teh enotah nekateri kazalci (spremi­njanje {tevila prebivalcev, starostna struktura prebivalstva) v zadnjem obdobju ka`ejo slab{o demografsko sliko, kot je razvidna iz skupne ocene. To pomeni, da se bodo v prihodnosti tudi tu soo~ali z vse slab­{imi demografskimi gibanji. Zelo pozitivno pa smo ocenili zaposlitveno sestavo prebivalstva v vseh {tirih enotah, saj je dele` zaposlenih v storitvenih dejavnostih povsod ve~ji od 50 %. Med preostalimi enotami jih je sedem neposeljenih, zato so bile izklju~ene iz ocenjevanja socialne trajnosti. V ve~ini poseljenih enot na planotah in pobo~jih je bil razvoj z vidika socialne trajnosti oce­njen kot negativen oziroma v enem primeru kot izrazito negativen, izjemi sta Planotasti svet pod Golico, ki je dobil oceno 4, in Pobo~ja Me`akle, ki so dobila oceno 5. Za Planotasti svet pod Golico dejansko ugotavljamo dokaj ugodna demografska gibanja, saj se je {tevilo prebivalcev v obeh obdobjih precej pove~alo, ugodna je tudi zaposlitvena sestava prebivalstva. Skrb pa zbuja neugodna starostna sestava prebivalstva, na osnovi katere lahko sklepamo, da se na obmo~je priseljuje staro prebivalstvo, kar je z vidika prihodnjega demografskega razvoja negativno. Oceno 5 za Pobo~ja Me`akle pa je treba obrav­navati z zadr`ki, saj je v enoti le eno naselje, to je Ko~na, ki je v bli`ini dna Zgornjesavske doline, pred letom 1952 pa je bila celo del naselja Blejska Dobrava. Po zna~ilnostih razvoja in funkcijski povezano­sti z bli`njimi dolinskimi naselji bi omenjeno naselje prej sodilo k Zgornjesavski dolini kot k Pobo~jem Me`akle, kamor je bilo uvr{~eno zaradi lege. Druge poseljene enote na planotah, pobo~jih in v stranskih alpskih dolinah ve~inoma zaznamuje padanje {tevila prebivalcev v obeh obravnavanih obdobjih in zelo neugodna starostna sestava prebi­valstva, ki napoveduje padanje {tevila prebivalcev tudi v prihodnje. V enoti Radovna, Krma, Kot in Vrata ter Pobo~ja severno od Bohinja sploh ni ve~ mladega prebivalstva, torej mlaj{ih od 15 let. Opazen je ob~utno ni`ji dele` prebivalstva, zaposlenega v storitvenih dejavnostih, kar ka`e na odvisnost od dohod­ka iz sekundarnih in primarnih dejavnosti. 9 Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika ekonomske trajnosti Rezultati so pokazali veliko ujemanje med ocenami socialnega in ekonomskega razvoja. Razvoj celot­ne Zgornje Gorenjske smo z vidika ekonomske trajnosti prav tako ocenili pozitivno, z oceno 4, k ~emur je pripomogel kazalec o turisti~nem prometu, saj bi bila sicer skupna ocena 3. V primerjavi s sloven-skim povpre~jem so za Zgornjo Gorenjsko zna~ilni za razred manj ugodni ekonomski kazalci, zaradi izjemno razvitega turizma pa se je pri kon~ni oceni Zgornja Gorenjska izena~ila s Slovenijo. Preglednica 4: Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske, socialne in ekonomske trajnosti po pokrajinskoekolo{kih enotah (oznake za enote so enake kot na sliki 1, ZG – Zgornja Gorenjska, S – Slovenija). oznaka enot I.1 I.2 I.3 I.4 II.1 II.2 II.3 II.4 III.1 III.2 III.3 III.4 III.5 IV.1 IV.2 IV.3 IV.4 IV.5 V ZG S raba tal dele` gozda v % 49,8 43 28,6 30,5 72,8 79,2 76,2 80,1 81,4 96,3 88,6 92,1 77,8 81,1 89,8 93,3 78,4 84,1 / 72,4 59,3 ocena 2 2 1 2 3 4 4 4 4 5 4 5 4 4 4 5 4 4 / 3 2 dele` pozidanih 7,3 8,6 15,1 24,4 1,2 1,5 1,7 3,9 0,1 0,3 1,2 0,2 2,6 0,2 0,4 0,9 0,1 0,5 0 2,4 5,3 povr{in v % ocena 4 4 3 2 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 skupna ocena 3 3 2 2 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 3 poselitev {tevilo prebivalcev na km2 120,6 103,5 328,8 696,5 0 4,9 0 0 0 4 0,8 23,6 1,2 1,3 6,2 0 21 0 50,3 96,9 ocena 3 3 2 1 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 delovna mesta {tevilo delovno aktivnih prebivalcev na km2 33,9 1,2 126,5 233,4 0 0 0 0 0 0 0,2 0 2,2 0,2 0,1 0,5 0 14,6 0 18 40,4 po kraju zaposlitve ocena 3 5 2 1 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 4 3 {tevilo delovno aktivnih 17,5 3,7 45,5 71,2 0 0 0 0 0 0 0 0 1,3 0,1 0 0,1 0 13,3 0 7,4 15,3 prebivalcev v sekundarnih dejavnostih na km2 ocena 3 5 2 1 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 3 5 4 3 skupna ocena 3 5 2 2 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 4 3 promet {tevilo prevo`enih km 1126 7480 2726,2 11172,1 0 122,8 655,7 62,9 0 15,9 53,1 0 0 10,7 60,4 332,8 37,3 41,1 0 706,6 1575,1 na km2 na dan ocena 4 2 3 1 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 5 4 4 turizem {tevilo no~itev na dan 19,3 0 42,1 30 0 0 0 0 0 0 0,6 0 0 0 0 0 0 0 0 3,6 1 na km2 ocena 3 5 1 2 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 razmerje med {tevilom 44,5 / 9,4 13,1 / / / / / / 18,1 / / / / / / / / 14,4 3,4 no~itev v mesecu z najve~jim in mesecu z najmanj {tevilom no~itev ocena 2 / 4 3 / / / / / / 3 / / / / / / / / 3 5 {tevilo po~itni{kih 16,1 1,7 13,1 22,4 0 0,4 0 0 0 0 2,5 0,2 5,5 0,1 0,3 0,1 0 0,2 0 2,6 4 stanovanj na km2 skupna ocena – to~ke 3 5 2 1 5 5 5 5 4 5 5 5 4 3 4 5 4 5 4 3 5 zaradi planinskih ko~ in smu~i{~ naravo­ dele` zavarovanih 45,4 0 10,1 6,1 100 98,4 95,3 76,2 100 0,4 98,5 94,6 0 58,3 72,2 61 91,4 0 100 57,1 10 varstvena obmo~ij v % obmo~ja ocena 3 1 1 1 5 5 5 4 5 1 5 5 1 3 4 4 5 1 5 3 1 dele` obmo~ij 65,2 3,3 8,6 6,2 100 98,4 95,3 76,2 100 87,7 98,8 97,6 0,6 62,7 77,5 72,2 91,4 8,4 100 67 35,5 NATURA 2000 v % ocena 4 1 1 1 5 5 5 4 5 5 5 5 1 4 4 4 5 1 5 4 2 skupna ocena 4 1 1 1 5 5 5 4 5 3 5 5 1 4 4 4 5 1 5 4 2 skupna ocena razvoja 3 3 2 1 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 5 5 5 4 5 4 4 z vidika okoljske trajnosti Andreja Ferreira Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske, socialne in ekonomske trajnosti oznaka enot I.1 I.2 I.3 I.4 II.1 II.2 II.3 II.4 III.1 III.2 III.3 III.4 III.5 IV.1 IV.2 IV.3 IV.4 IV.5 V ZG S prebivalstvo indeks spreminjanja 109,3 80,7 121,9 115,5 / 67,5 / / / / 64,3 61,9 99,6 68,3 84,8 152,6 / * / 114,2 124,9 {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 2002 ocena 4 2 5 5 / 1 / / / / 1 1 3 1 2 5 / * / 4 5 indeks spreminjanja 100,9 105,6 99 95,3 / 97,5 / / / / 95,3 81,3 107,7 112,8 94,1 119,4 / * / 97,4 101,1 {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002 ocena 4 5 3 3 / 3 / / / / 3 1 5 5 2 5 / * / 3 4 indeks starosti 110,9 140,7 105,1 91,1 / 450 / / / / 142,4 200 146,8 221,4 71,4 91,2 / 110,4 / 101,4 96,3 prebivalstva leta 2002 ocena 3 2 3 4 / 1 / / / / 2 2 2 2 1 3 / 3 / 3 4 dele` zaposlenih 54,8 60 64,5 60,2 / 39,4 / / / / 43,7 12,5 55,9 48,5 42,5 63,2 / 54,8 / 60,1 52,7 v storitvenih dejavnostih v % leta 2002 ocena 4 5 5 5 / 2 / / / / 3 1 4 3 3 5 / 4 / 5 4 skupna ocena razvoja 4 4 4 4 / 2 / / / / 2 1 4 3 2 5 / 4 / 4 4 z vidika socialne trajnosti delovna {tevilo delovno 33,9 1,2 126,5 233,4 / 0 / / / / 0,2 0 2,2 0,2 0,1 0,5 / 14,6 / 18 40,4 mesta aktivnih prebivalcev na km2 po kraju zaposlitve Ocena 3 1 4 5 / 1 / / / / 1 1 1 1 1 1 / 2 / 2 3 dohodnina bruto osnova za dohodnino na 1,032.126 1,125.892 1,219.658 1,106.371 / 1,224.305 / / / / 1,032.126 1,219.658 983.791 1,125.892 1,125.892 983.791 / 1,106.371 / 1,116.132 1,137.960 prebivalca v SIT Ocena 3 4 4 4 / 4 / / / / 3 4 3 4 4 3 / 4 / 4 4 dodana vrednost bruto dodana vrednost gospo­darskih dru`b 382 798 1214 670 / 825 / / / / 382 1214 905 798 798 905 / 670 / 734 1333 na prebivalca v tiso~ SIT Ocena Delna ocena razvoja z vidika ek. trajnosti 2 3 3 3 4 4 3 4 / / 3 3 / / / / / / / / 2 2 4 3 3 2 3 3 3 3 3 2 / / 3 3 / / 3 3 4 4 turizem {tevilo turisti~nih 0,2178 / 0,1528 0,2011 / / / / / / ** / / / / / / / / 0,0718 0,0099 no~itev na dan na prebivalca Ocena 5 / 5 5 / / / / / / ** / / / / / / / / 4 2 Skupna ocena razvoja 4 3 5 5 / 3 / / / / 2 3 2 3 3 2 / 3 / 4 4 z vidika ek. trajnosti Geografski vestnik 78-2, 2006 Razprave Med pokrajinskoekolo{kimi enotami sta najugodnej{o oceno razvoja z vidika ekonomske trajno­sti, torej 5, dobila Zgornjesavska dolina in Blejski kot. Zgornjesavska dolina izstopa po veliki gostoti delovnih mest, Blejski kot pa ima nekoliko vi{jo bruto osnovo za dohodnino ter dodano vrednost gos­podarskih dru`b na prebivalca. V obeh enotah, {e posebej v Zgornjesavski dolini, k ekonomskemu razvoju mo~no prispeva turizem, ki je pripomogel k za razred vi{ji skupni oceni ekonomskega razvoja v obeh enotah. [e ve~je {tevilo no~itev na dan na prebivalca ima Bohinj, ki pa ima pri drugih ekonomskih kazal­cih (ponudba delovnih mest, dodana vrednost gospodarskih dru`b na prebivalca) ve~inoma za razred manj ugodne ocene, kar je dalo skupno oceno 4. K manj ugodnemu ekonomskemu razvoju Bohinja veliko prispeva njegova prometna odmaknjenost. Podobne ugotovitve veljajo tudi za Dolino Save Bohinj­ke, za katero sta zna~ilna izrazito pomanjkanje delovnih mest in turisti~na nerazvitost, zaradi ~esar je bil njen ekonomski razvoj ocenjen kot povpre~en, saj je dobil oceno 3. Ekonomski razvoj v vseh drugih poseljenih enotah na planotah in pobo~jih smo ocenili z ocena­mi 2 ali 3, k ~emur je v negativnem smislu najbolj prispevalo izrazito pomanjkanje delovnih mest. Pri bruto osnovi za dohodnino ter dodani vrednosti gospodarskih dru`b na prebivalca smo morali izhajati iz ob~inskih podatkov, zato so ocene podobne kot v glavnih alpskih dolinah. Predvidevamo, da so realne vrednosti nekoliko manj{e od prikazanih, po drugi strani pa zaradi odvisnosti prebivals­tva od zaposlitve v dolinah te razlike verjetno niso tako velike. V nekaterih enotah je ekonomska slika mogo~e celo nekoliko ugodnej{a, saj k njej prispeva tudi turisti~ni promet, ki ni zajet v turisti~ni sta­tistiki, saj ta bele`i le turisti~ni promet v pomembnej{ih turisti~nih krajih. Teh v omenjenih enotah z izjemo Pokljuke ni. Na Pokljuki pa kazalec {tevilo no~itev na dan na prebivalca ne da realne slike, saj sta bila v enoti leta 2002 registrirana le dva stalna prebivalca, zato tega podatka pri skupni oceni nismo upo{tevali. 10 Sklep Dosedanji razvoj celotne Zgornje Gorenjske smo ocenili ugodno, ob tem pa opozorili na vrsto nega­tivnih dejavnikov, ki resno ogro`ajo udejanjanje na~el trajnostno-sonaravnega razvoja v prihodnje. Pomanjkljivosti se ka`ejo na vseh treh temeljnih podro~jih razvoja: okoljskem, socialnem in eko­nomskem. Eden od bistvenih pogojev trajnostno-sonaravnega razvoja je tudi prostorsko usklajen razvoj, katerega cilj je zmanj{evanje razlik v razvitosti med razli~nimi obmo~ji in zagotavljanje bolj­{ih `ivljenjskih razmer na robnih obmo~jih. S tega vidika se pomen ugodne povpre~ne ocene Zgornje Gorenjske precej zmanj{a, saj jo zaznamujejo zelo velike notranje razlike. Tako se pokrajinskoekolo{ke enote z uspe{nim socialno-ekonomskim razvojem praviloma soo~ajo z velikimi okoljskimi obreme­nitvami in obratno. Pri preizkusu modela za oceno razvoja z vidika okoljske, socialne in ekonomske trajnosti na preu­~evanem obmo~ju so pri{le do izraza tako njegove prednosti kot pomanjkljivosti. Poglavitna prednost modela je, da obravnava vse tri vidike trajnosti in da je primeren za ocenjevanje trajnosti na ravni pokra­jinskoekolo{kih tipov in enot. Med pomanjkljivostmi pa gre omeniti predvsem veliko podatkovno zahtevnost modela (zaradi pomanjkanja podatkov so nekatere ocene manj zanesljive) in subjektivnost pri oblikovanju vrednostnih lestvic kot posledico pomanjkanja le-teh na lokalni ravni. 11 Viri in literatura Agenda 21: Programme of Action for Sustainable Development, Rio Declaration on Environment and Development. The United nations Conference on Environment and Development. Rio de Janeiro, 1992. Anko, B. 1982: Izbrana poglavja iz krajinske ekologije. Ljubljana. Cigale, D. 2004: Posledi~na navzkri`ja in obremenitve slovenskega alpskega sveta zaradi turisti~ne in rekreativne dejavnosti. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univer­za v Ljubljani. Ljubljana. Ferreira, A. 2005: Vloga gozda v trajnostno-sonaravnem razvoju Zgornje Gorenjske. Doktorska diser­tacija, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Indicators of Sustainable Development: Guidelines And Methodologies. 2001. Medmre`je: http://www.un.org/ esa/sustdev/publications/indisd-mg2001.pdf (24. 6. 2005). Karta rabe kmetijskih zemlji{~ 1 : 25.000. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljub­ ljana, 2002. Pe~ar, J. 2003: Izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah. Ljubljana. Podatki registra prostorskih enot. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2003. Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme~kih gospodarstev. Zavod Republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, 1991. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2002. Popis stanovni{tva 1961. Savezni zavod za statistiku. Beograd. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih na~rtih. Uradni list Republike SLovenije 5/98. Ljubljana. Prometne obremenitve 2003 in 2004. Medmre`je: http://www.drsc.si/docs/Promet2003%20pregled.pdf (8. 4. 2005) [pes, M., Cigale, D., Lampi~, B., Natek, K., Plut, D., Smrekar, A. 2002: [tudija ranljivosti okolja. Geo­graphica Slovenica 35, 1-2. Ljubljana. Vintar, K. 2003: Okoljevarstveni vidiki sonaravnega regionalnega razvoja Slovenije. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. 12 Summary: Assessment of the development of the Upper Gorenjska region from the aspect of environmental, social and economic sustainability (translated by Henrik Cigli~) The sustainability of the hitherto development of the Upper Gorenjska region and its landscape-eco­logical units (LEU) was assessed with the aid of the model prepared specially for these needs and equipped with the relevant indicators from the environmental, social and economic spheres. The selection of indi­cators and their arrangement in different classes were made on the basis of an accurate analysis of the hitherto development of the area and of the analysis of the existing systems of the sustainable devel­opment indicators or the environment and development models. From the aspect of the environmental, social and economic sustainability, the development of the Upper Gorenjska region as a whole was assessed as favourable, considering its largely well preserved natural environment, its until recently positive demographic development, and the relatively favourable economic trends. Less favourable are the obvious differences between its separate areas, which become evident when dealt with at the LEU levels. LEUs with successful socio-economic development are faced, as a rule, with great environmental pressures, and vice versa: characteristic of the LEUs with favourable environmental indicators are in most cases explicitly negative demographic trends and unfavourable economic indicators. Although the region's main Alpine valleys, especially the Bled Corner (Blejski kot) and the Upper Sava valley, are marked with a relatively favourable socio-economic development, they are faced with great environmental pressures from different sources, such as industry (Jesenice), tourism, dense population, and traffic. Slopes, plateaus and side valleys are, on the other hand, marked with very negative demographic trends and, in turn, with gradually overgrown arable land. Although the state of the environment is, on average, very favourable indeed, we should not overlook the locally highly burdened areas, such as those with numerous weekend cottages and flats, most frequently visited moun­tain chalets, ski slopes, etc. Very positive from the aspect of the future environmental development is the high share of protected areas (special areas of conservation). The greatest advantage of our model lies in the fact that it deals with all three sustainability aspects and that it is suitable for the sustainability assessment at the LEU levels. The model also has certain inadequacies, such as the relatively high data complexity and subjectiveness in the preparation of value scales and marginal (critical) values of the studied indicators. DOSTOPNOST DO AVTOBUSNIH POSTAJALI[^ AVTORJA dr. Matej Gabrovec Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija matej@zrc-sazu.si David Bole Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija david.bole@zrc-sazu.si UDK: 911.3:656.132(497.4) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Dostopnost do avtobusnih postajali{~ V ~lanku so prikazane metode, uporabljene pri izdelavi standardov dostopnosti do linijskega avtobusnega potni{kega prometa. V prvem delu opisujemo na~in dolo~evanja kakovosti standardov glede na velikosti naselij in {tevila dnevnih voza~ev (delavcev in {olarjev). Oblikovali smo {tiri scenarije, opredeljene s {te­vilom vo`enj na postajali{~ih. V naslednjem sklopu so prikazane metode analize prostorske dostopnosti do postajali{~ po tiso~metrskih in petstometrskih obro~ih oddaljenosti. Predstavljena je tudi analiza ~asovnih zna~ilnosti na postajali{~ih glede na tri referen~ne datume (delavnik, delavnik v ~asu {olskih po~itnic in nedelja), ki prika`e dobro, zadovoljivo in nezadovoljivo pogostnost vo`enj na avtobusnih postajali{~ih. KLJU^NE BESEDE geografija prometa, javni potni{ki promet, dnevna mobilnost, avtobusna postajali{~a, Slovenija ABSTRACT Accessibility of bus stops The article presents the methods used for analyzing the accessibility of public passenger transportation. In the first part we describe the methods of determining quality standards, regarding the size of settlements and the number of daily commuters (workers and pupils). We formed four scenarios determined by the frequency of bus rides for bus stops. In the second section we presented the methods for analyzing spatial accessibility of bus stops with 500 m and 1000 m buffers as well as temporal characteristics, regarding three referential dates (a workday, a workday during school vacations, a Sunday). They show either a good, ade­quate or inappropriate frequency of drives on bus stops. KEY WORDS transport geography, public transport, daily mobility, bus stops, Slovenia Uredni{tvo je prispevek prejelo 25. septembra 2006. 1Uvod Javni avtobusni linijski prevoz potnikov, razen v mestnem prometu, zagotavlja dr`ava v skladu z Zako­nom o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-1-UPB3 2005) kot gospodarsko javno slu`bo. Sestavni del koncesijskega akta morajo biti med drugim tudi standardi dostopnosti do javnega linijskega prevoza. Kljub navedeni zakonski ureditvi standardi dostopnosti niso dolo~eni. Zato je Ministrstvo za promet leta 2006 naro~ilo strokovno nalogo z naslovom Izdelava standardov dostopnosti do javnega potni{­kega prometa in splo{nih prevoznih pogojev za avtobusne prevoznike (Gabrovec, Kotar in Bole 2006). V ~lanku je poudarek na prikazu metod, ki smo jih uporabili pri izdelavi navedene naloge. 2 Standardi dostopnosti Standarde dostopnosti lahko dolo~imo s prostorsko in ~asovno oddaljenostjo do postajali{~ jav­nega prometa in pogostnostjo vo`enj na teh postajali{~ih. Za oba elementa lahko dolo~imo normative, na podlagi sprejetih normativov pa lahko na~rtujemo ustrezno voznoredno ureditev. [tevilne empiri~ne {tudije ka`ejo, da oddaljenost do postajali{~ javnega potni{kega prometa od mesta bivanja, dela in {olanja (pa tudi nakupov, rekreacije in podobnega) ne bi smela presegati 1 km, opti­malna oddaljenost pa je do 500 m (Paliska, Fabjani in Drobne 2006, 272). Druga prvina standarda dostopnosti do javnega potni{kega prometa je pogostnost vo`enj. Pose­bej obravnavamo pogostnost ob delavni{kih konicah, ob delavnikih zunaj konic ter ob sobotah in nedeljah. Pogostnost smo predlagali glede na {tevilo potencialnih uporabnikov javnega potni{kega prometa na posamezni relaciji. ^e `elimo dober javni promet, bi morala biti pogostnost vo`enj v medkrajevnem prometu v konicah 30 minut ali manj, zunaj konic ob delavnikih do ene ure, ob sobotah in nedeljah pa najve~ 2 uri. Pri dolo~itvi tega standarda smo upo{tevali slovenske razmere, ki smo jih primerjali z nem{kim standardom (Verkehrserschließung … 2001). Seveda pa mora biti pogostost povezav ({te­vilo dnevnih vo`enj) odvisna od {tevila dnevnih potnikov na posameznih relacijah. V obmo~jih redkej{e poselitve oziroma {ibkej{ih prometnih tokov bi lahko bile povezave redkej{e, vendar interval v koni­cah ne bi smel pasti pod 1 uro, zunaj konic ob delavnikih pa ne pod 3 ure. Obmo~jem z najvi{jim {tevilom potnikov je smiselno zagotoviti tudi ve~je {tevilo vo`enj, kot je zgoraj navedeno. 3 Scenariji razvoja javnega potni{kega prometa Dolo~itev bolj{ih ali slab{ih standardov dostopnosti je politi~na odlo~itev, ki je odvisna od promet­ne politike dr`ave. Standarde smo zato dolo~ili variantno. Pri vsaki varianti smo predlagali {tevilo dnevnih vo`enj glede na dnevno mobilnost delavcev in u~encev oziroma glede na velikost naselja. Za na~rtova­nje javnega potni{kega prometa je klju~no poznavanje dnevne mobilnosti in dele`ev dnevnih voza~ev glede na na~in potovanja. Dober vir teh podatkov je zadnji popis prebivalcev iz leta 2002 (Bole 2004). Ta vir smo uporabili za dolo~itev potrebnega {tevila povezav oziroma frekvenc vo`enj med ob~inami, pri povezavah znotraj ob~ine pa je bil kriterij velikost naselja. Standarde smo predlagali za {tiri scenarije. Prvi scenarij je Dobra povezanost z javnim potni{kim prometom. V vsej Sloveniji je uveden enak standard dostopnosti do javnega potni{kega prometa. Uvedeni so normativi o {tevilu vo`enj ob delav­nikih in ob prostih dnevih glede na {tevilo potencialnih potnikov, velikost naselij in ciljev prosto~asnih potovanj glede na {tevilo obiskovalcev. Minimalna frekvenca vo`enj je v skladu z normativi v pregled­nici 1. Glede na obstoje~e stanje se pove~a {tevilo povezav, kjer je le-to manj{e od standarda, v ostalih primerih ostanejo povezave na dana{njem nivoju. Povezave se izbolj{ajo predvsem v ~asu prihoda in odhoda z dela zaposlenih – dnevnih voza~ev, in sicer tako, da ustrezajo tudi tistim s spremenljivim delov­nim ~asom, kar pomeni predvsem izbolj{ave v popoldanskem ~asu. Prav tako se izbolj{ajo povezave v {olskih po~itnicah ter ob sobotah in nedeljah, tako da omogo~ajo vsaj minimalno mobilnost v teh dneh in dostop do ciljev prosto~asnih aktivnosti z javnim prometom. Voznoredna ureditev je v osnov­nih potezah taka, kot je zastavljena v projektu Izdelava nacionalnega voznega reda in tarifnega sistema za linijski avtobusni promet (Gabrovec in Lep 2003). Pri izra~unu {tevila potencialnih potnikov smo za izhodi{~e vzeli dana{nji dele` uporabnikov javnega potni{kega prometa med zaposlenimi in u~en­ ci. Glede na to, da pri izra~unu nismo upo{tevali slu~ajnih potnikov in da ob bolj{i ponudbi pri~akujemo dolo~en porast {tevila potnikov, smo pri izra~unu dele`e ustrezno pove~ali. Uporabili smo naslednjo formulo: PM= 0,8 [i· 0,2 Z ij ij ij, kjer je PM{tevilo potencialnih uporabnikov javnega potni{kega prometa med ob~inama i in j. [{te­ ij ij vilo u~encev, dijakov in {tudentov, ki `ivijo v ob~ini i in se {olajo v ob~ini j, Zij pa {tevilo zaposlenih, ki `ivijo v ob~ini i in delajo v ob~ini j. Standard B v preglednici 1 velja za vsa naselja z ve~ kot 1000 prebivalci, standard D pa za vsa nase­lja z ve~ kot 500 prebivalci. Povezava z manj{imi naselji ostane na dana{nji ravni. Preglednica 1: Frekvenca vo`enj glede na {tevilo potencialnih potnikov pri scenariju Dobra povezanost z javnim potni{kim prometom. {tevilo potencialnih medob~inskih potnikov interval v delavni{ki konici v minutah interval ob delavnikih zunaj konice v minutah interval ob sobotah in nedeljah v minutah A B C D 1000 500 200 < 200 15 30 60 60 30 60 120 180 60 120 120 240 Drugi scenarij je Prav dobra povezanost z javnim potni{kim prometom. Glede na prvo varianto je pove~ano {tevilo povezav ob delavni{kih konicah v ~asu {olskega pouka in ob sobotah dopoldne, nor­miran pa je tudi bolj{i standard povezav za naselja, ki imajo med 200 in 1000 prebivalcev. Minimalna pogostnost vo`enj je v skladu z normativi v preglednici 2. Standard B v preglednici 2 velja za vsa nase­lja z ve~ kot 1000 prebivalci, standard C za vsa naselja z ve~ kot 500 prebivalci, standard E pa za naselja Preglednica 2: Frekvenca vo`enj glede na {tevilo potencialnih potnikov pri scenariju Prav dobra povezanost z javnim potni{kim prometom. {tevilo interval interval interval ob interval ob interval ob potencialnih v delavni{ki v konici v dneh delavnikih zunaj sobotah sobotah in medob~inskih konici {olskega pouka konice dopoldne nedeljah potnikov v minutah v minutah v minutah v minutah v minutah A 1000 15 15 30 30 60 B 500 30 20 60 60 120 C 200 60 40 120 120 120 D < 200 60 60 180 180 240 E – 60 60 180 – – z ve~ kot 200 prebivalci. Povezava z manj{imi naselji ostane na dana{nji ravni, po mo`nosti se le lini­je {olskega posebnega linijskega prometa vklju~i v redni linijski promet. Tretji scenarij je Obstoje~i javni potni{ki promet. V Sloveniji so precej{nje razlike v {tevilu pove­zav z javnim potni{kim prometom. Najbolj{e povezave so na Gorenjskem, ~eprav tudi tu ni ve~ povsod dose`en predlagan standard v prvem scenariju. Nasprotno temu je na Dolenjskem, na Krasu in pone­kod v vzhodni Sloveniji prilagojen le urniku {ol in nekaterih ve~jih tovarn, izven tega ~asa pa prakti~no ni nobenih povezav z javnim avtobusnim prometom. Javni promet je torej na teh obmo~ij neupora­ben za zaposlene v storitvenih dejavnostih in za prosto~asna potovanja. ^etrti scenarij je Nadaljnji upad javnega avtobusnega potni{kega prometa. Nadaljeval se bo trend zmanj{evanja {tevila prevo`enih km, vendar pa bo letna stopnja zmanj{evanja zaradi dose`ene nizke ravni ni`ja kot v preteklih letih. [e naprej se bo zmanj{evalo {tevilo vo`enj v {olskih po~itnicah ter ob sobotah in nedeljah, medtem ko bodo v {olskih dnevih le manj{e spremembe. Tudi povezave, prila­gojene urnikom tovarn, se bodo zaradi zmanj{evanja povpra{evanje postopoma ukinjale. 4 Analiza dostopnosti do postajali{~ javnega potni{kega prometa Ponudbo javnega potni{kega prometa smo analizirali z namenom, da bi ugotovili, kolik{en dele` prebivalstva v Slovenji ima ustrezen dostop do javnega potni{kega prometa v skladu s standardi, ki smo jih opisali v drugem poglavju. Zanimala nas je oddaljenost od postajali{~a in pogostnost vo`enj. Pri ana­lizi smo upo{tevali le avtobusna postajali{~a, ker `al nismo imeli na voljo geografskih koordinat `elezni{kih postaj. Ob upo{tevanju `elezni{kega prometa se rezultati analize na dr`avnem nivoju ne bi bistveno spremenili, kajti v bli`ini velike ve~ine `elezni{kih postaj so tudi avtobusna postajali{~a. Zanimivo bi bilo lo~eno analizirati dostopnost do `elezni{kih postaj, kajti v urbanih obmo~jih je `elezni{ki prevoz zaradi zastojev na cestah privla~nej{i od avtobusnega. Podobne analize so bile v Sloveniji opravljene za obmo~ja posameznih mest (Ho~evar, Lampi~, Skobir, Smrekar in [pes 1998; Gabrovec 1997) ali regij (Gabrovec, Pavlin in Sluga 2000). Izvedli smo dva lo~ena metodolo{ka postopka vrednotenja. Prvi postopek smo izvedli z namenom, da ugotovimo dele` prebivalstva, ki je od najbli`jega avtobusnega postajali{~a oddaljen 1000 ali 500 m. V stroki je namre~ splo{no uveljavljeno prepri~anje, da je ve~ina potnikov pripravljena hoditi do posta­jali{~a okoli 5 minut, kar ustreza petstometrski oddaljenosti. Poleg petstometrske oddaljenosti se pogosto uporabljajo {e druge razdalje, vendar naj bi bila oddaljenost 1000 metrov tista najdalj{a mo`na odda­ljenost, ki {e omogo~a uporabo javnega prevoznega sredstva (Paliska in ostali 2004). Glavni viri podatkov za vrednotenje dostopnosti do postajali{~ so Avtobusni voznoredni informacijski sistem (AVRIS 2006), baza podatkov o lokaciji postajali{~ in Centralni register prebivalcev (2004). AVRIS (2006) vsebuje podat­ke o vseh avtobusnih postajali{~ih in linijah s pripadajo~imi voznimi redi. Podatkovna baza postajali{~ z geografskimi koordinatami omogo~a georeferenciranje posameznih postajali{~ in prostorske anali­ze; narejena je bila v okviru projekta Izdelava nacionalnega voznega reda in tarifnega sistema za linijski avtobusni promet (Gabrovec in Lep 2003). Centralni register prebivalcev (2004), ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve, vsebuje podatke o {tevilu prebivalcev po posameznih naslovih. V povezavi z Evi­denco hi{nih {tevilk (EHI[ 2005), ki vsebuje geografske koordinate stavb, opremljenih s hi{nimi {tevilkami, omogo~a prostorsko obdelavo podatkov. V osnovi smo ugotavljali dostopnost do postajali{~ z zdru`evanjem omenjenih baz podatkov, ki je podrobneje opisan v modelu (slika 1). S programskima orodjema MS Access in ArcGIS 9.1 smo zdru­`ili obe bazi podatkov in izra~unali {tevilo prebivalcev, ki `ivi znotraj petstometrskega in tiso~metrskega obro~a dostopnosti do postajali{~. Iz analize smo izvzeli obmo~ja mestnih naselij, kjer je v skladu z mest­nim odlokom organiziran mestni potni{ki promet. To so Ljubljana, Maribor, Koper, Nova Gorica, Kranj, Jesenice, Piran in Novo mesto. Mestni potni{ki promet ni vklju~en v AVRIS, ker ni v dr`avni pristojnosti. O mestnem prometu zato ni na voljo ustreznih podatkovnih baz (v Celju in Kr{kem je mestni promet Slika 1: Model dolo~anja prostorske dostopnosti prebivalcev do postajali{~. registriran kot medkrajevni in zato vklju~en v dr`avno voznoredno bazo). Poleg navedenih mest smo izvzeli iz analize tudi sosednja naselja, ~e imajo po metodologiji Statisti~nega urada RS (Pavlin in osta­li 2003) status mestnih naselij in ~e tja vozijo avtobusi mestnega potni{kega prometa. Tak je pri Ljubljani primer Srednjih in Zgornjih Gameljn. Za obmo~ja teh mestnih naselij smo predpostavili, da imajo vsi prebivalci ustrezno dostopnost do avtobusnega javnega linijskega prometa. Dejansko to v celoti ne dr`i: v vsakem mestu nekaj odstotkov prebivalcev nima postajali{~a v ustrezni oddaljenosti, poleg tega pa v nekaterih mestih ob nedeljah mestni promet sploh ne obratuje (Kranj, Novo mesto). V nekaterih mestih mestni promet vozi tudi v nekatera druga naselja. Pri teh primerih smo s pomo~jo voznih redov, objavljenih na medmre`ju, dopolnili podatkovno bazo o voznih redih in avtobusnih postajali{~ih (Med­mre`je 1, 2 in 3). Vsa ta postajali{~a s pripadajo~imi linijami mestnega prometa smo v nadaljnjih analizah obravnavali, kot da bil tamkaj{nji mestni promet registriran kot medkrajevni linijski promet. Tak{en je primer postajali{~ v Stane`i~ah, Mednu in Medvodah, kamor vozijo avtobusi ljubljanskega mestne­ga potni{kega prometa, ki niso zabele`eni v podatkovni bazi AVRIS. Ta analiza je pokazala, da je omre`je javnega avtobusnega prometa v Sloveniji ustrezno razvejeno. 76 % prebivalcev dr`ave ima namre~ najbli`je avtobusno postajali{~e v oddaljenosti, manj{i od 500 m, kar dobrih 91 % pa v oddaljenosti, manj{i od 1000 m. Ta podatek jasno ka`e, da je omre`je avtobusnih linij v Sloveniji ustrezno prilagojeno poselitveni sestavi Slovenije (preglednica 3 in slika 2). Poudariti je treba, da smo pri izra~unu upo{tevali 5344 postajali{~, kjer se v letu 2006 izvaja javni linijski avto­busni promet. Poleg njih je v bazo vklju~enih {e okoli tiso~ postajali{~, kjer se javni linijski promet ne izvaja ve~. Na ve~ini teh postajali{~ pa se izvajajo osnovno{olski prevozi v obliki posebnega linijskega prometa. Preglednica 3: Prebivalci znotraj tiso~metrskega in petstometrskega obro~a oddaljenosti od postajali{~ (Centralni register prebivalstva 2004; AVRIS 2006; EHI[ 2005). tiso~metrski obro~ petstometrski obro~ {tevilo prebivalcev v naseljih brez mestnega potni{kega prometa 1.321.140 1.011.751 dele` prebivalcev v naseljih brez mestnega potni{kega prometa v % 88 68 {tevilo prebivalcev v naseljih z mestnim potni{kim prometom 509.858 509.858 skupno {tevilo prebivalcev 1.830.998 1.521.609 skupni dele` prebivalcev v % 91 76 Maribor Jesenice Kranj Ljubljana Nova Gorica Novo mesto Legenda Mestna naselja z mestnim potni{kim prometom Avtobusna postajali{~a JA D R A N S KO 010 20 30 40 50 M O R J E km KoperPiran Vir: AVRIS 2006, Centralni register prebivalstva 2004, Geodetska uprava RS 2005 Avtorja: David Bole, Matej Gabrovec © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Matej Gabrovec, David Bole Dostopnost do avtobusnih postajali{~ Slika 2: Tiso~metrski obro~ dostopnosti do postajali{~ v Sloveniji. 5 Analiza dostopnosti do avtobusnih postajali{~ z razli~no pogostnostjo vo`enj Podatek o dostopnosti izkazuje dobro razvejanost postajali{~ in visoko stopnjo dostopnosti do njih. Vendar pa zgolj dobra prostorska dostopnost ni pokazatelj ustrezne organiziranosti javnega potni{ke­ga prometa, ~e ne poznamo pogostnosti vo`enj na teh postajali{~ih. Zato poleg prostorske dostopnosti potrebujemo tudi podatek o ~asovnih zna~ilnostih javnega potni{kega prometa na teh postajali{~ih. To smo analizirali na primeru treh zna~ilnih dni v letu, to je delavnika v ~asu {olskega pouka (sreda, 8. 3. 2006), delavnika v ~asu {olskih po~itnic (sreda, 12. 7. 2006) in nedelje (12. 3. 2006). Na te referen~­ne datume smo preverili vse voznoredne re`ime, ki se pojavljajo v AVRIS-u (povezave Ljubljane z ob~ino Dol pri Ljubljani so se ob delavnikih bistveno izbolj{ale po 1. 5. 2006, to izbolj{avo smo upo{tevali tudi pri referen~nem datumu 8. 3. 2006). Na podlagi veljavnega registra medkrajevnih in primestnih avtobusnih voznih redov smo za vsa­ko postajali{~e izra~unali {tevilo dnevnih parov vo`enj ob navedenih zna~ilnih dnevih. Glede na uvodna izhodi{~a o ustrezni pogostnosti smo postajali{~a glede na {tevilo dnevnih parov avtobusnih vo`enj raz­delili v tri skupine. Prva so tista s primernim {tevilom vo`enj, druga z zadovoljivim, preostala, ki ne dosegajo praga zadovoljive frekvence, pa smo izlo~ili iz analize. Primerno {tevilo vo`enj je tako, ki po frekvenci vo`enj ustreza kategoriji B v preglednici 1, zadovoljivo pa tisto, ki ustreza kategoriji D. Prera~unano na {te­vilo dnevnih vo`enj to pomeni 23 oziroma 8 parov vo`enj ob delavnikih in 8 oziroma 4 pare vo`enj ob nedeljah. V prvi fazi smo oblikovali bazo podatkov, kjer smo vse voznoredne re`ime analizirali in preobli­kovali v kategorije, ki so ustrezale referen~nim datumom. To bazo smo nato zdru`ili z bazo podatkov o voznem redu na posameznih postajali{~ih. Postajali{~a smo nato razvrstili glede na omenjena merila o primerni in zadovoljivi pogostnosti vo`enj in nato izra~unali, koliko prebivalcev je znotraj tiso~me­trskega obro~a do teh postajali{~ z razli~nimi frekvencami vo`enj (slika 3). Podobno kot pri preglednici 3 smo tudi pri tej analizi izvzeli tista mestna naselja, kjer imajo organiziran mestni javni potni{ki pro-met, saj smo predvidevali, da imajo ustrezno pogostnost vo`enj znotraj tiso~metrskega obro~a. Rezultati v preglednici 4 glede na poselitev v Sloveniji s {tevilnimi majhnimi naselji ka`ejo dobro pokritost v dneh {olskega pouka, kar pomeni, da imajo u~enci razmeroma dobre povezave za pot v {olo. V ~asu {olskih po~itnic so razmere `e slab{e, ob nedeljah pa zadovoljivih povezav, kljub bistveno ni`­jemu standardu, nima ve~ kot polovica prebivalcev. Javni prevoz v Sloveniji torej izpolnjuje osnovne potrebe potnikov, ki jim je ta prevoz edina izbira, predvsem dijakov. Za pot na delo, zlasti v ~asu {ol­skih po~itnic, marsikje ni ve~ uporaben, skoraj popolnoma neuporaben, razen redkih izjem, pa je za Slika 3: Model dolo~anja pogostnosti vo`enj na postajali{~ih. Slika 4: Postajali{~a glede na {tevilo vo`enj ob delavnikih v ~asu {olskega pouka. (. stran 47) Slika 5: Postajali{~a glede na {tevilo vo`enj ob delavnikih v ~asu {olskih po~itnic. (. stran 48) Slika 6: Postajali{~a glede na {tevilo vo`enj ob nedeljah. (. stran 49) Preglednica 4: Prebivalci v tiso~metrskem pasu oddaljenosti od postajali{~ z razli~nim {tevilom dnevnih vo`enj (Centralni register prebivalstva 2004; AVRIS 2006; EHI[ 2005). delavniki v ~asu {olskega pouka delavniki v ~asu {olskih po~itnic nedelja primeren interval zadovoljiv interval primeren interval zadovoljiv interval primeren interval zadovoljiv interval sreda 15. 3. sreda 15. 3. sreda 19. 7. sreda 19. 7. 19. 3. 19. 3 {tevilo prebivalcev v naseljih brez mestnega potni{kega prometa dele` prebivalstva v naseljih brez mestnega potni{kega prometa v % {tevilo prebivalcev v naseljih z mestnim potni{kim prometom skupno {tevilo prebivalcev dele` prebivalstva v % 655.076 44 509.858 1.164.934 58 1.036.633 69 509.858 1.546.491 77 507.285 34 509.858 1.017.116 51 911.331 61 509.858 1.421.189 71 322.059 22 509.858 831.917 42 500.053 33,5 509.858 1.009.911 50 rekreacijske potrebe ob koncih tedna. Trenutni javni potni{ki promet glede na frekvenco vo`enj ne dose­ga takega standarda, da bi pritegnil tiste, ki od njega kot lastniki avtomobilov niso neposredno odvisni. Ponudba javnega potni{kega prometa se v Sloveniji med posameznimi regijami zelo razlikuje, kar je lepo razvidno iz zemljevidov, ki ka`ejo postajali{~a glede na {tevilo vo`enj (slike 4, 5 in 6). Zelo slabo stanje je predvsem v jugovzhodni Sloveniji (Dolenjska) in vzhodni Sloveniji (Prekmurje). Zadovoljivo stanje povezav je pove~ini le na Gorenjskem in v smeri iz Ljubljane proti Ko~evju ter iz Maribora proti Koro{ki. 6Sklep V zadnjem desetletju bele`imo v Sloveniji zelo mo~an upad uporabe javnega potni{kega prometa. Upad je {e posebno izrazit v javnem medkrajevnem avtobusnem prometu, saj se je {tevilo prepeljanih potnikov med letoma 1995 in 2004 zmanj{alo za 65 % (Statisti~ni letopis 2005, 376). Zmanj{anju {te­vila potnikov je sledilo tudi slab{anje ponudbe javnih prevozov (seveda velja tudi obratno: potniki so opu{~ali uporabo javnega potni{kega prometa zaradi preslabe ponudbe). Avtobusni prevozniki so v zad­njih letih svojo ponudbo prakti~no povsem prilagodili potnikom, ki nimajo druge izbire prevoza. Analiza dostopnosti, ki je upo{tevala oddaljenost do avtobusnih postajali{~ in pogostnost vo`enj, je pokazala, Maribor Jesenice Kranj Ljubljana Nova Gorica Legenda Mestna naselja z mestnim potni{kim Novo mesto prometom Primerna pogostnost vo`enj (vsaj23parov avtobusov) Zadovoljivapogostnostvo`enj (vsaj 8 parov avtobusov) JA D R A N S KO 010 20 30 40 50 M O R J E km Koper Piran Vir : AVRIS 2006, Centralni register prebivalstva 2004, Geodetska uprava RS 2005 Avtorja: David Bole, Matej Gabrovec © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Geografski vestnik 78-2, 2006 Razprave Maribor Jesenice Kranj Ljubljana Nova Gorica Legenda Mestna naselja z mestnim potni{kim Novo mesto prometom Primerna pogostnost vo`enj (vsaj 23 parov avtobusov) Zadovoljiva pogostnost vo`enj (vsaj 8 parov avtobusov) JA D R A N S KO 010 20 30 40 50 M O R J E km Koper Piran Vir: AVRIS 2006, Centralni register prebivalstva 2004, Geodetska uprava RS 2005 Avtorja: David Bole, Matej Gabrovec © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Matej Gabrovec, David Bole Dostopnost do avtobusnih postajali{~ Maribor Jesenice Kranj Ljubljana Nova Gorica Legenda Mestna naselja z mestnim potni{kim Novo mesto prometom Primerna pogostnost vo`enj (vsaj 8 parov avtobusov) Zadovoljiva pogostnost vo`enj (vsaj 4 pari avtobusov) JA D R A N S KO 010 20 30 40 50 M O R J E km Koper Piran Vir: AVRIS 2006, Centralni register prebivalstva 2004, Geodetska uprava RS 2005 Avtorja: David Bole, Matej Gabrovec © Geografski in{titut AM ZRC SAZU Geografski vestnik 78-2, 2006 Razprave da je omre`je avtobusnih linij ustrezno razvejano, da ima 77 % prebivalcev zadovoljive povezave v dneh {olskega pouka in da je ponudba precej slab{a v ~asu {olskih po~itnic, ob sobotah in nedeljah pa je za ve~ino prebivalcev ponudba kljub nizko postavljenemu standardu nezadostna. Z uporabo obstoje~ih baz podatkov in geografskega informacijskega sistema lahko u~inkovito analiziramo dostopnost do posta­jali{~ javnega potni{kega prometa. Uporabljena metoda nam seveda tudi omogo~a analizo u~inkovitosti na~rtovanih sprememb voznih redov ali omre`ja linij javnega potni{kega prometa. 7 Viri in literatura AVRIS (Avtobusni voznoredni informacijski sistem) 2006. Fakulteta za gradbeni{tvo Univerze v Mari­ boru. Medmre`je: ftp://fg.uni-mb.si/Avris/ (15. 5. 2006). Bole, D. 2004: Daily mobility of workers in Slovenia. Acta geographica Slovenica 44-1. Ljubljana. Centralni register prebivalcev 2004. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Ljubljana. EHI[ (Evidenca hi{nih {tevilk) 2005. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Gabrovec, M. 1997: Pomen preu~evanja dnevnih delovnih migracij za na~rtovanje javnega potni{kega prometa. Zbornik: Upravljanje prometa. Maribor. Gabrovec, M., Kotar, M., Bole, D. 2006: Izdelava standardov dostopnosti do javnega potni{kega prometa in splo{nih prevoznih pogojev za avtobusne prevoznike. Ljubljana. Gabrovec, M., Lep, M. 2003: Izdelava nacionalnega voznega reda in tarifnega sistema za linijski avto­busni promet: kon~no poro~ilo. Elaborat, Agencija za promet. Ljubljana. Gabrovec, M., Pavlin, B., Sluga, G. 2000: Dostopnost do javnega potni{kega prometa v Ljubljanski urbani regiji. Ljubljana, Geografija mesta. Ljubljana. Ho~evar, M., Lampi~, B., Skobir, M., Smrekar, A., [pes, M. 1998: Dostopnost prebivalstva Ljubljane do postajali{~ potni{kega prometa in zelenih povr{in (primer uporabe GIS-a v urbani geografiji). Geografski informacijski sistemi v Sloveniji. Ljubljana. Medmre`je 1: http://www.alpetour.si/ (10. 9. 2006). Medmre`je 2: http://www.connex.info/ConnexTemplates/Page_8635.aspx (10. 9. 2006). Medmre`je 3: http://www.avrigo.si/index.php?vie=cnt&gr1=mstPrt&gr2=cnkVzn (10. 9. 2006). Paliska, D., Drobne, S., Fabjan, D. 2004: Uporaba GIS-a za prou~evanje prostorske dostopnosti v ana­ lizi povpra{evanja po storitvi JPP. GIS v Sloveniji 2003–2004. Ljubljana. Paliska, D., Drobne, S., Fabjan, D. 2006: Ve~stopenjski model dolo~anja uniformnih storitvenih obmo­ ~ij avtobusnih postajali{~. GIS v Sloveniji 2005–2006. Ljubljana. Pavlin, B. in ostali 2004: Mestna naselja v Republiki Sloveniji, 2003. Posebne publikacije 4. Ljubljana. Statisti~ni letopis 2005. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Verkehrserschließung und Verkerhsangebot in ÖPNV 2001. VDV Schriften 6. Köln. ZPCB-1-UPB3, Zakon o prevozih v cestnem promtetu (uradno pre~i{~eno besedilo) 2005. Uradni list Republike Slovenije 26, 15. 3. 2005. Ljubljana. 8 Summary: Accessibility of bus stops (translated by Matja` Drobne) The paper presents the methods used for analyzing standards of accessibility of public passenger transportation, which is an important part of the public transportation legal regulation act in Slovenia. The standards of accessibility were conducted on the basis of spatial and temporal characteristics of bus stops in Slovenia. Good or bad standards were defined by different variants for which we projected the frequency of daily buses according to settlement size and daily mobility of workers and pupils. For determining this standard we considered Slovenian circumstances which we also compared with the German standard. In this way we formed four different scenarios that foresee: a) good accessibility; b) less-good accessi­bility; c) present accessibility; d) further decline of accessibility. For each one of the scenarios we determined the minimal frequency of bus rides on weekdays, during school vacations and on Sundays or Saturdays. All the scenarios were then verified on existing bus schedules. This comparison determined that bus connections are best fitted in Gorenjska region and are the worse in Dolenjska region, Kras region and also in eastern parts of Slovenia. In the second part we analyzed, with the help of GIS tools, the accessibility to bus stops/stations in Slovenia (railway stations were excluded). With combining and merging databases of bus stops, bus schedules and population registry we calculated the proportion of people living inside the 500 and 1000 m buffer of bus stops. We excluded areas of urban settlements which have an organized urban public trans­portation according to city acts. For those settlements we presumed that all of the population has an appropriate accessibility to bus transportation. The analysis demonstrated that the bus line system in Slovenia is sufficiently adapted to the settlement structure – 76% of the population has a bus stop inside the 500 m and 91% inside the 1000 m buffer. Besides spatial accessibility we also calculated temporal characteristics of the public transportation on bus stops. We conducted this analysis on three characteristic dates in a year – on a workday during the school season, on a workday during the school vacation and on a Sunday. The frequency of bus rides in a bus stop was also divided into three types. The first had a suitable number of rides, the sec­ond had adequate and the rest of the bus stops were eliminated from the analysis. The suitable frequency of rides in a bus stop relates to 23 pairs of bus halts during workdays and 8 during Sundays and the adequate frequency relates to 8 pairs during workdays and 4 during Sundays. Bus stops were conse­quently sorted according to the standards of suitable and adequate frequency. Finally the number of people living inside the 1000 m buffer of these bus stops was calculated. The results confirm a good coverage during school workdays, which means that pupils have fairly good connections on their way from/to school. During school vacations the situation is slightly worse and during Sundays more than half of the population has unsatisfactory bus connections. The public bus transportation also demon­strates significant regional differences especially in south-eastern and eastern Slovenia where connections are poor on all characteristic dates. In our opinion the method has proven to be adequate since we can successfully evaluate spatial and temporal accessibility to bus stops also in the case of different standards of accessibility. SPORO^ILNOST ZEMLJEVIDOV V LU^I PRVEGA SVETOVNEGA ATLASA V SLOVENSKEM JEZIKU AVTORICI mag. Jerneja Fridl Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija jerneja@zrc-sazu.si mag. Mimi Urbanc Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija mimi@zrc-sazu.si UDK: 528.94(084.42)=163.6 COBISS: 1.02 IZVLE^EK Sporo~ilnost zemljevidov v lu~i prvega svetovnega atlasa v slovenskem jeziku Zemljevidi so u~inkovita grafi~na sredstva, saj jih odlikuje velika sporo~ilna vrednost, pomagajo oblikovati odnos do sveta in obenem predstavljajo na{ pogled na svet. Zato je razvoj zemljevidov skozi zgodovino nelo~­ljivo in neposredno povezan z dru`benim, kulturnim, gospodarskim, politi~nim in ideolo{kim dogajanjem v dru`bi. S tega zornega kota je predstavljen tudi Atlant, prvi svetovni atlas v slovenskem jeziku. Poleg teh­nolo{kega vidika Atlanta je obravnavana tudi njegova kognitivna raven: kaj prikazuje in kako prikazuje. Iz njegovih zemljevidov lahko razberemo stopnjo tehnolo{kega razvoja, gospodarsko in politi~no realnost druge polovice 19. stoletja ter razmere znotraj slovenske dru`be in njen odnos do zunanjega sveta. KLJU^NE BESEDE Slovenija, Atlant, zemljevid, branje zemljevida, sporo~ilnost zemljevida, mo~ kartografije ABSTRACT The communicative value of maps as seen in the light of the first atlas of the world in Slovene language Maps are an effective graphical means since they have a high communicative value and help us shape a rela­tionship to the world around us as well as present our view to the world. For this reason the development of maps throughout all historical periods has been inseparably connected with social, cultural, economic, political and ideological developments in society. It is in this light that Atlant, the first atlas of the world in the Slovene language, is presented. In addition to the technical side of Atlant we also examine its cog­nitive level: what is shown and how it is shown. From its maps we can gain an understanding of the level of technological development and of the economic, political and social reality of the second half of the 19th cen­tury as well as of the attitude of Slovene society towards itself and towards the external world. KEY WORDS Slovenia, Atlant, map, reading of maps, communicative value of map, power of cartography Uredni{tvo je prispevek prejelo 11. junija 2006. 1Uvod V ~lanku `elimo predstaviti vlogo zemljevidov prvega svetovnega atlasa v slovenskem jeziku, ki je pod okriljem Matice slovenske v {estih snopi~ih s po tremi listi izhajal med letoma 1869 in 1877. Atlant, kot se zbirka zemljevidov imenuje, prikazujemo kot vir za analiziranje prostora, kulture in ~asa, v kate­rem je nastajal. Pri tem smo se osredoto~ili ne le na tehni~ne vidike Atlanta, ampak tudi na njegovo sporo~ilno vrednost: zavedanje slovenske dru`be kot naroda, vlogo jezika pri njegovem oblikovanju, kulturni vidik tega procesa in odnos Slovencev do drugih narodov v Avstro-Ogrski monarhiji. Razi­skava poleg klasi~ne obravnave zemljevidov zajema predvsem vsebinski vidik, pri ~emer se osredoto~a na vsebino zemljevidov in na~in njenega prikaza. V tej lu~i je Atlant predstavljen kot pomemben doku­ment gospodarske, politi~ne in dru`bene realnosti. Pri~ujo~o raziskavo gradimo na metafori »zemljevid je besedilo«, ki ga je napisala (oblikovala) dru`ba (Pickles 1992; Harley 1992). Ideja o »besedilnosti zemljevida« temelji na podmeni, da avtor v vsebino zemljevida vtisne lastno mi{ljenje in vrednote ter vrednote in mi{ljenje dru`bene skupine, ki ji pripa­da, prav tako kot pisatelj zlije svoja ~ustva na papir. Posledi~no je torej zemljevid mogo~e brati podobno kot knjigo. Bistvo dojemanja zemljevida kot besedila je, da je zemljevid vse manj konkreten in viden ter ~edalje bolj subjektiven. V ospredju niso ve~ fizi~ne prvine zemljevida, pa~ pa njegove simbolne vred­note. V tej lu~i je zemljevid ogledalo zunanjega sveta in odsev ~lovekovih izku{enj. Zemljevid ni samo tisto, kar vidimo; je tudi konstrukt dolo~enega okolja in ~asa. Zato je zemljevid dru`beni in kulturni proizvod ter na~in videnja, projiciranega na svet. Njegovo sporo~ilo se prena{a prek dveh simbolnih skupin: grafi~ne in jezikovne. Posebna pozornost je namenjena razmi{ljanju, kako interpretiramo in do`ivljamo zemljevide Atlan­ta, da si z njihovo pomo~jo ustvarimo predstave o ~asu in stanju duha dru`be, v kateri so nastajali. Na~in branja zemljevidov je namre~ odvisen od uporabnika oziroma bralca, torej od njegovega znanja, izku­{enj, osebnega pogleda in kulturnega okolja, iz katerega izhaja. 2 Zemljevidi kot odsev dru`benega, kulturnega in politi~nega razvoja Zemljevidi so `e dolgo povezani z geografskim delom, vendar so zlasti orodje za prikazovanje najraz­li~nej{ih dognanj (Perko 2004). Od tod izhaja tradicionalni pogled nanje kot na abstrakcijo realnosti, saj naj bi prikazovali objektivno informacijo o okolju, ki nas obdaja (Soini 2001). Kartografska defi­nicija, da so zemljevidi odsev prostora v dolo~enem ~asu, velja `e dalj ~asa za pomanjkljivo ali celo neustrezno, saj zajema le tehni~ne postopke in kartografska znanja, ki rezultirajo »… v vse bolj izpo­polnjeni upodobitvi realnosti …« (Pickles 1992). Poglobljena postmoderna in humanisti~na analiza zemljevide prikazuje v novi lu~i. Ne moremo jih ve~ obravnavati le kot sredstvo za orientacijo, dolo­~anje polo`aja posameznih krajev in ugotavljanje dogajanj v dolo~enem ~asovnem obdobju, ampak imajo mnogo {ir{o sporo~ilno vrednost. Z vidika teorije medbesedilnosti so zemljevidi »grafi~na bese­dila«, ki so, podobno kot pokrajine, kompozicije skladb ali arhitekturne zgradbe, uvr{~eni med neknji`na besedila. Metafori zemljevida kot jezika nekateri kartografi nasprotujejo, saj z literarnega vidi­ka grafi~na besedila ne temeljijo na slovnici in ~asovnem sosledju stavkov (Harley 1992). Vendar za samo besedilo v {ir{em pomenu besede niso konstitutivni lingvisti~ni elementi, temve~ dejanje struk­turiranja. Znano je namre~, da so se kartografski simboli kot kodi za sporazumevanje razvili celo pred ~rkovnimi kodi. ^e sledimo dopolnjeni definiciji zemljevidov in jih razumemo kot besedilo oziroma kot dru`be­no proizvedeno obliko védenja, jih dojemamo kot rezultat stopnje dru`benega in kulturnega razvoja nekega naroda in odsev avtorjevega oziroma izdeloval~evega pogleda na svet (McKenzie 1986; Dorling, Fairbairn 1997; Cosgrove 1999). Zato Poli~ tudi kartografske zemljevide (zemljevide v klasi~nem pome-nu besede) uvr{~a med spoznavne ali miselne zemljevide, saj so prav tako subjektivno dolo~eni: »… So Slika 1: Moderna upodobitev mitolo{kega junaka Atlanta, ki nosi Zemljo. Njegova telesna mo~ je postala simbol dejanske in moralne mo~i. Po njem so atlasi dobili ime. vsaj evrocentri~ni ali severocentri~ni, izkrivljeni in polni ~udnih prvin …« (Poli~ s sodelavci 2002). Starej{i zemljevidi imajo kot zgodovinski dokumenti, ki razkrivajo politi~no in kulturno podobo obdobij, v kate­rih so nastali, stopnjo tehnolo{kega razvoja ter avtorjevo znanje in predstave, dodatno sporo~ilno vrednost. Kot vsako delo je zemljevid rezultat dveh skupin dejavnikov: izdelave šmap-making’ in uporabe šmap-using’. Izdelava obsega idejnega vodjo oziroma naro~nika in izdelovalca ter odseva njune name-re v kontekstu kulturnih, dru`benih in politi~nih razmer. Uporaba zemljevidov se nana{a na njihove bralce oziroma uporabnike ter njihova kulturna, dru`bena in politi~na pri~akovanja (Craig 2000). Lil­ley (2000) trdi, da je izdelava zemljevida ustvarjalen proces, ki se lahko primerja s pisanjem besedila, le da se v tovrstnem besedilu zrcalijo prostorske predstave ljudi. Zato je kartografija tudi na~in preu­~evanja, kaj je »zunaj« in kaj »znotraj«. V tej lu~i je kartografija veda, ki postavlja meje in jih obenem pomaga ru{iti oziroma zaobiti, saj prena{a intelektualni in svetovnonazorski pogled naro~nika ter izdelo­valca zemljevida v kontekst {ir{e skupnosti. Pomembna je torej ideja, ki vodi naro~nika, saj izdelovalec obi~ajno le realizira njegove `elje in zahteve. Ravno zaradi te ideje imajo zemljevidi veliko sporo~ilno vrednost. »… There is no such thing as empty space on a map …« torej šna zemljevidu ni praznin’ je trditev, na kateri svoje dojemanje zemljevidov gradi Harley (Harley 2001). Njegovo delo temelji na prepri~a­nju, da lahko natan~no preu~evanje kartografske podzavesti in njenih dru`benih temeljev razkrije skrite namene zemljevidov. Ravno tisto, kar je na prvi pogled nevidno, daje zemljevidom mo~, tako politi~no kot kulturno. Harley je torej zemljevide dojemal kot predmet mo~i in védenja, zato je njihovo ustvar­janje pojmoval kot odsev politi~nega sistema. Harleyjev pogled na ideolo{ko mo~ zemljevidov zajema ve~ vidikov. Najprej je treba razumeti zem­ljevid kot vrsto sporo~ila, ki je »napisano« za dolo~eno javnost. Drug vidik je ikonografija, ki razkriva globok simbolni, pa tudi nadnaraven, literarni pomen. Nenazadnje razumemo kartografijo kot obli­ko znanja. Harley je svoje razumevanje zemljevidov nadgradil {e s trditvijo, da izdelovalec oziroma naro~nik z izdelkom vselej manipulirata z njegovimi uporabniki. Po njegovem zemljevidi prikazuje­jo politi~ne in kulturne te`nje avtorja oziroma naro~nika (Harley 2001). Slika 2: Praznina na zemljevidu Arabskega polotoka sporo~a, da so bila v drugi polovici 19. stoletja {e vedno nekatera obmo~ja neraziskana in nezanimiva za evropski prostor (Atlant 2005). 3 Zemljevidi kot odraz politi~ne mo~i in prila{~anja prostora V primeru majhnih narodov znotraj ve~nacionalnih dr`av, kakr{na je bila na primer Habsbur{ka (pozneje Avstro-Ogrska) monarhija, prila{~anje prostora pojmujemo na mentalni ravni, saj gre za prisvo­jitev lastnega prostora in njegovega preoblikovanja v nacionalni prostor. Anderson ta proces imenuje oblikovanje zami{ljene skupnosti, kot njegov temeljni mejnik pa izpostavlja tisk. Tako si je na primer v koloniziranih de`elah srednje Evrope doma~a inteligenca zamislila lastne narodne skupnosti takrat, ko so ljudje lahko za~eli prebirati ~asopisje v lastnem jeziku (Anderson 1998). Ve~ina definicij nacio­nalizma poudarja politi~ni vidik (Anderson 1998), vendar je bil ta proces oblikovanja druga~en pri tistih narodnih skupnostih, ki niso imele lastnega vladajo~ega razreda, niso nikoli `ivele v neodvisni dr`av­ni tvorbi, ki bi se ujemala z njihovim naselitvenim prostorom in niso poznale nepretrgane tradicije intelektualnega ustvarjanja v narodnem jeziku, ali pa je bil ta izkoreninjen oziroma mo~no degeneri­ran (Hroch 1985). V vseh mo`nih primerih gre za »o`ivitev« zatiranega majhnega naroda s pomo~jo kulturnega ustvarjanja, kot na primer pri Slovencih, pri ~emer majhnost ni mi{ljena v {tevil~nem smislu. Pri prikazovanju slovenske realnosti, ki se zrcali v Atlantu, lahko uporabimo Hrochove ideje (Hroch 1985) in jih nadgradimo: res je, da je bilo v prvem obdobju narodno prebujenje predvsem kulturno, vendar so ga spodbudili dolo~eni politi~ni vzgibi. Politi~en zna~aj je imelo `e samo po sebi, ker ga je omogo­~ila {ele dolo~ena politi~na situacija. V primeru Slovencev namre~ velja, da je bilo mogo~e prepoznati politi~ne zahteve v podtonih (Granda 1998). Eden od podtonov je tudi uporaba slovenskih zemljepisnih imen na zemljevidih. Zemljepisna ime­na so v splo{nem priljubljena tema histori~ne geografije, saj so tako stvarna kot metafori~na, tako dejanska kot simbolna, predvsem pa odpirajo vselej aktualno vpra{anje mo~i, kulture, lokacije in identitete (Nash 1999; Urbanc, Gabrovec 2005). Prek toponimov se pogosto izvaja psiholo{ki boj za prila{~anje prostora (Cohen, Kliot 1992; Myers 1996; Harley 2001; Baskar 2004) bodisi za kolonialno, fizi~no pri­lastitev bodisi za duhovno. Tuja zemljepisna imena v sloven{~ini so se v manj{em obsegu pojavila v u~benikih {ele v prvi polo­vici 19. stoletja. Prvi jih je sistemati~no predstavil Janez Jesenko v u~beniku Zemljepisna za~etnica za gimnazije in realke iz leta 1865. Zaradi pomanjkanja zgledov v takrat {e redki in nedodelani strokov­ni literaturi je Matej Cigale, ki mu je Matica slovenska zaupala slovenjenje zemljepisnih imen Atlanta, opravil pionirsko delo. Med 28.075 zapisi imen in nekaterih ob~ih pojmov je na osemnajstih zemlje­vidih podoma~enih 5907 ali 21 % imen (Kladnik 2005). Dele` podoma~enih imen je celo precej ve~ji Slika 3: Avtor zgornje karikature pripisuje slovenskim ~asopisom izjemen pomen za oblikovanje slovenske zavesti in jih zato imenuje Atlanti (Juri s pu{o 1869). kot v sodobnih svetovnih atlasih, ker je bilo slovenjenje povezano z `eljo po uveljavitvi lastnega kul­turnega in jezikovnega razvoja. Pri slovenjenju imen je Cigale sledil takrat mo~no `ivemu duhu panslovanstva, zato so povsod, kjer so bila v rabi tudi slovanska imena, ta v Atlantu tudi zapisana. Tako najdemo na primer na ozemlju zdaj{nje Romunije Kraljevo (Craiova), Belgrad (Alba Iulia) in Ora{tje (Oras¸ tie). Morda {e bolj{i pri­meri so na ozemlju zdaj{nje Nem~ije. Tam, kjer so bila raz{irjena lu`i{kosrbska imena, so ta tudi zapisana. Tako so na primer na Mecklenbur{kem in Brandenbur{kem zapisana imena naselij Roztoki (Rostock), Ribnica (Ribnitz-Damgarten), Plava (Plau), Branibor (Brandenburg) in Devin (Magdeburg). Podo­ma~ena je tudi glavnina poljskih in ruskih imen, slovenjena pa so tudi {tevilna imena na Balkanskem polotoku, na primer Baker (Bakar), Kladenj (Kladanj), ^a~ek (^a~ak), Kragujevec (Kragujevac) in Belgrad (Beograd) (Kladnik 2005). Cigaleta lahko upravi~eno razglasimo za utemeljitelja {tevilnih podoma~e­nih zemljepisnih imen, saj je bilo njegovo delo rezultat resnega intelektualnega ustvarjanja in ne nekriti~nega povzemanja iz sorodnih publikacij. Politi~na mo~ posameznih dr`av je na zemljevidih neposredno ponazorjena z razmejitvenimi ~rta­mi. Z jasno za~rtanimi politi~nimi in administrativnimi mejami je Atlant pomemben zgodovinski dokument, ki ka`e na prevlado nekaterih narodov. Na listu Afrike je nazorno prikazano, kako obse`­na ozemlja so si do druge polovice 19. stoletja prisvojile Velika Britanija, Nizozemska, Francija, [panija in Portugalska. Med velikimi kolonialnimi imperiji, manj{imi neodvisnimi dr`avami in {tevilnimi kolo­nijami slovenskega ozemlja teritorialno takrat {e ni bilo mogo~e zaznati. Slika 4: Izhodi{~ni poldnevnik Ferro na zemljevidu Afrike iz leta 1772 kartografa Tobiasa Conrada Lotterja (1717–1777). S politi~no prevlado je mogo~e posredno vplivati tudi na druge prvine zemljevidov. To med dru­gim dokazujejo prizadevanja razli~nih vladarjev, da so kot izhodi{~ni poldnevnik ali meridian uporabljali tistega, ki je potekal ~ez ozemlje njihove dr`ave. Leta 1634 je francoski kralj Ludvik XIII. dolo~il, da se za za~etni poldnevnik uporablja Ferro, zdaj{nji Hierro, najzahodnej{i izmed Kanarskih otokov. Enako izhodi{~e je pozneje prevzela Habsbur{ka monarhija. Vpra{anje neenotnega za~etnega poldnevnika se je {e posebej zaostrilo na za~etku 19. stoletja, ko so kartografske velesile za izhodi{~ne poldnevnike izbirale tiste, ki so potekali prek njihovih glavnih mest. Tako so Francozi kot lego za~et­nega poldnevnika izbrali Pariz, Rusi Pulkov blizu Sankt Peterburga, Italijani Monte Mario v bli`ini Rima in Angle`i zvezdarno v Greenwich blizu Londona (Slukan Alti} 2003). Leta 1884 so s konvencijo na mednarodnem geodetskem kongresu v Washingtonu kot za~etni poldnevnik dolo~ili Greenwich, kar ka`e na politi~no in gospodarsko prevlado tedanjega Britanskega imperija. Nesoglasja glede izhodi{~ stopinjske mre`e so na zemljevidih Atlanta jasno opazna. Na vseh je izhodi{~­ni vzporednik ekvator ali ravnik, kot ga poimenuje Cigale. Za izhodi{~ni poldnevnik pa je najpogosteje izbran kanarski otok Hierro, tedanji Ferro, manjkrat Pariz, v~asih pa tudi kombinacija obeh. V tem primeru sta na isti stopinjski mre`i navedeni obe razli~ici, saj je razlika v zemljepisni dol`ini med Hier­rom in Parizom natan~no 20°. Zato je bilo mogo~e iste poldnevnike ozna~iti z enim izhodi{~em na vrhu zemljevida in z drugim spodaj (Fridl 2005). 4 Zemljevidi kot propagandno sredstvo Zemljevidi so zaradi svoje vizualne mo~i na splo{no zelo uporaben medij za prena{anje informa­cij. Skozi razli~na obdobja zgodovine so se u~inkovito uporabljali v propagandne namene, kar so velesile s pridom izrabljale in izrabljajo {e danes. Njihov propagandni vidik je {e posebej pri{el do izraza v ~asu kolonialnih osvajanj. Angle`i so na primer v prvi polovici 19. stoletja vneto risali nove zemljevide Irske, pri ~emer so vsa uveljavljena doma~a imena dosledno zamenjali z angle{kimi toponimi. S tem so samo dokon~ali proces, ki so ga s prvimi kolonialnimi zemljevidi Irske za~rtali `e dve stoletji prej (Baskar 2004). To je bil le eden od na~inov, s katerim so Irce »prepri~evali«, da je njihova de`ela skupaj z Zdru`enim kraljestvom kulturno in jezikovno homogena enota. O mejah propagandnosti Pickles (1992) razmi{lja skozi retori~ni vpra{anji: »… Ali so vsi zemljevi­di propagandni zemljevidi? …« in »… Ali so propagandni samo tisti zemljevidi, ki uporabljajo dolo~ene grafi~ne tehnike, da ustvarijo izkrivljeno sliko? …«. ^e se vrnemo k ugotovitvi, da so vsi zemljevidi ustvar­jene podobe, potem se odgovor ponuja kar sam od sebe. Vsak zemljevid je tako interpretacija realnosti kot tudi izkrivljena podoba le-te. Subjektivno kartografsko sporo~ilo je mogo~e dose~i na razne na~ine, denimo s poudarjanjem dolo~enih potez, s potla~enjem protislovnih informacij in/ali z izbiro provo­kativnih kartografskih znakov. Pristranska kartografska predstavitev se najve~krat nana{a na teritorialne zahteve, nacionalnost, meje, strate{ke polo`aje, zavojevana ozemlja, prodore vojske, obrambne polo­`aje, interesne sfere in regionalne razlike (Monmonier 1996). Dober primer propagandne vloge zemljevida je Kozlerjev Zemljovid Slovenske de`ele in pokrajin, ki je s tem, ko je za~rtal slovensko etni~no ozemlje in govoril o de`eli, ki administrativno ni obstajala, jasno propagiral idejo Zedinjene Slovenije. Zaradi svoje izrazite propagandne sporo~ilnosti je bil zemlje­vid `e ob izidu zaplenjen. Atlant zaradi druga~ne narave zemljevidov te ideje tako glasno in neposredno sicer ne izra`a, a je bila vodilo njegovega nastanka. Propagira namre~ slovenski jezik in ima, tako kot vse publikacije Matice slovenske, vsenarodni zna~aj, saj te`i k preseganju regionalnih meja in zadovo­ljevanju potreb vseh ljudi, ne glede na to, odkod prihajajo. Z Atlantom je Matica slovenska jasno pokazala, da znotraj velike Monarhije obstaja skupnost, ki se je za~ela oblikovati v narod, tedaj {e brez ambicij po samostojnosti. Svojo domovino je Cigale imenoval Avstrija, ~eprav se je takrat `e dve leti imeno­vala Avstro-Ogrska. Po vsej verjetnosti gre za politi~no te`njo ([umrada 2005) oblikovati »idealno« dr`avno skupnost v prihodnosti. Kot je bilo `e omenjeno, je mo~no sredstvo kartografske propagande tudi imenoslovje. Imena kra­jev ali toponimi ne le spreminjajo neznane lokacije v zna~ilne prvine kulturne pokrajine, temve~ posredno nakazujejo regionalne zna~ilnosti in eti~no pripadnost dolo~enega ozemlja. Imenoslovje Atlanta je bilo glavno propagandno orodje naro~nika. Do tihega »jezikovnega« boja med nem{kim in slovenskim jezi­kom je pri{lo `e pri izbiri tiskarne. Slovenska matica je kot naro~nik `elela imeti na zemljevidih ~imve~ slovenskih in poslovenjenih imen, nem{ka zalo`ba pa je bila pripravljena na nem{ke zemljevide doti­skati le manj{e {tevilo slovenskih toponimov (Oro`en Adami~, Urbanc 2005). Zaradi zmanj{anja stro{kov so razmi{ljali celo o skupnem slovensko-hrva{kem atlasu, vendar so idejo kmalu opustili, saj niso hote­li zlitja obeh jezikov ali celo podreditve sloven{~ine hrva{~ini. 5 Zemljevidi kot podoba predstav o sebi in svetu Od trenutka, ko je gr{ki filozof Aristotel opozoril na dejstvo, da je senca na Luni odsev Zemlje in je v ~asu med {~ipom in mlajem polkro`na, kar dokazuje, da je Zemlja okrogla, se je po~asi za~ela oblikova­ti realnej{a podoba sveta. Vendar je bila ta podoba vse do ve~jih odkritij in izpopolnjenega tehnolo{kega razvoja v bli`nji preteklosti nepopolna in pristranska. Najstarej{e slike naselij ali manj{ih obmo~ij s sodob­nega zornega kota te`ko poimenujemo zemljevide, saj so bile kartografsko in teritorialno omejene. Tak{na sta na primer kamenodobna zemljevida, najdena v zdaj{njih Ukrajini in Tur~iji (Perko 2001; Perko 2005). Vsi zemljevidi, od najstarej{ih do sodobnih, pa so si enotni v postavljanju lastnih ozemelj in ideolo{­kih te`enj v sredi{~e. Zaradi neraziskanih obmo~ij se nepopolne predstave sveta na zemljevidih odra`ajo ve~ tiso~letij; zemljevidi sveta, celin in de`el so namre~ za~eli dobivati sodobnej{o podobo {ele v 16. stoletju. K izbolj­{ani podobi so najve~ pripomogli te`nje evropskih vladarjev po odkrivanju in osvajanju novih de`el ter prena{anje znanj z Daljnega vzhoda v Evropo, {e posebej s Kitajske. Vse to je omogo~ilo, da so na zemljevidih sveta postopno za~ele izginjati bele lise, ki so jih od 14. do za~etka 19. stoletja prekrivali s podobami miti~nih likov, na primer s fantazijskimi liki ljudi in `ivali ter z eksoti~nimi rastlinami. To~­neje izra~unane zemljepisne dol`ine in {irine posameznih krajev na Zemlji so omogo~ile posodabljanje Ptolemajevih kartografskih projekcij, ki so bile s ponatisi njegovih del v veljavi vse do prve polovice 16. stoletja. Vendar je moralo prete~i {e kar nekaj ~asa, preden je s pomo~jo natan~nej{ih topografskih kart posameznih de`el tudi prvi splo{ni zemljevid Evrope dobil sodobne poteze. To se je zgodilo na za~etku 19. stoletja (Fridl 1999), v obdobju, ko so se pojavile tudi prve te`nje po umestitvi slovenske­ga naroda na politi~ni zemljevid Evrope. Atlant je nastal v ~asu, ko je bila Habsbur{ka monarhija v prime`u zunanjih in notranjih politi~nih kriz, zaradi katerih je morala prekiniti tradicijo dotedanjega absolutisti~nega re`ima in za~eti uveljavlja­ti ustavno ter dr`avnozborsko in de`elnozborsko politi~no `ivljenje, ki pa {e dolgo ni bilo demokrati~no. Ne le za Slovence, tudi za ostale majhne narode se je za~elo novo obdobje, ki jim je omogo~ilo pribli­`evanje k uveljavitvi narodne celote. Oporne to~ke tega mejnika so bila domoznanstvena in literarna dela; zlasti prva so {irila obzorja o drugih narodih in obmo~jih ter poglabljala védenje o sebi. Pri tem je imela prvenstveno vlogo kartografija, {e zlasti `e omenjeni Kozlerjev Zemljovid Slovenske de`ele in pokrajin, ki je gradil odnos Slovencev do sebe. Knjige, ki so sledile Zemljovidu, so odra`ale podobne ideje: predstaviti tiste de`ele znotraj Habsbur{ke monarhije, v katerih strnjeno `ivijo Slovenci, pokazati, da te de`ele pripadajo Slovencem in jih kot samostojno politi~no enoto nazorno umestiti znotraj Monarhije (Granda 2001; Vodopivec 1998). Atlant je jasno poka­zal, da tudi slovenski jezik omogo~a znanstveno in intelektualno ustvarjanje, s ~imer je spodkopal argumente tedanjih vladnih predstavnikov o pomanjkanju ustreznih izrazov in neizoblikovanosti slovenskega jezi­ka. S podoma~evanjem zemljepisnih imen je Cigale tako Slovencem kot drugim dokazal, da je sloven{~ina `iv jezik, ki se ga da razvijati. Opozoril je, da so Slovenci narodna skupnost, ki je odlo~no stopila na pot oblikovanja lastne identitete. Dela Matice slovenske so pokazala, da Slovenci svoje narodne emancipaci­je ne nameravajo izsiliti s politi~nim bojem, pa~ pa spontano, prek krepitve kulturne in jezikovne zavesti. Atlant je na{emu ~loveku pribli`al svet in obenem svetu pribli`al Slovence. S svojo intelektualno dr`o je brisal meje med »mi« in »oni« in Slovence ena~il – vsaj na kulturnem podro~ju – z razvitimi evrop­skimi narodi. Svet je predstavil z evropskega zornega kota, zlasti z nem{ko-avstrijskega gledi{~a. Med drugimi celinami je bila le Amerika prikazana na dveh listih, Evropa in njeni posamezni deli (skupaj z Rusijo in Tur~ijo) pa na kar dvanajstih, ki se praviloma pona{ajo tudi z najve~jim {tevilom imen. Podob­no kot pri sodobnih atlasih je dele` podoma~enih imen ve~ji na splo{nih zemljevidih sveta in celin, manj{i pa, z izjemo »domovine« Avstrije, pri prikazih posameznih evropskih dr`av. Zaznaven je razkorak v raz­delanosti imenoslovja med takrat `e dobro znanimi de`elami in tistimi, ki so jih evropski raziskovalci {ele za~eli »odkrivati«. Tako so na primer v osr~ju Afrike obse`ne bele lise, na njihovem obrobju pa lah­ko najdemo nekatera »eksoti~na« imena, o katerih danes ni ve~ sledu. Podobno je tudi ponekod v Oceaniji (Kladnik 2005). Slovensko imenoslovje ne pomeni le lo~evanja od germanskega prostora, pa~ pa tudi iskanje lastnega mesta znotraj slovanske realnosti. Res je tudi, da so bili mnogi v tistem ~asu zelo naklo­njeni ideji panslavizma in se je konstrukt ju`nih Slovanov vse mo~neje in jasneje izra`al. A prav z Atlantom in nekaterimi drugimi publikacijami se je jasno izrazila edinstvenost in posebnost slovenskega jezika. 6 Zemljevidi kot tehnolo{ki dose`ek V obdobju od kartografskih dose`kov starih Grkov do izida Atlanta je tehnolo{ki razvoj v karto­grafiji do`ivljal manj{e ali ve~je vzpone. Znanstvena dognanja starogr{kih filozofov, astronomov in matematikov, kakor tudi njihova raziskovanja neznanih de`el, so pripomogla k vzpostavitvi nekate­rih bistvenih kartografskih na~el in merskih metod. V srednjem veku je kartografska znanost podlegla vplivu kr{~anskih predstav o na{em planetu in Oson~ju, temelje~ih predvsem na Bibliji. Kartografski razvoj se je zato resneje nadaljeval {ele v poznem srednjem veku, ko so s ponatisi Ptolemajevih del obudili `e pozabljena kartografska znanja, kot so pojmovanje Zemlje kot krogle, kartografske projekcije ter upo­raba zemljepisne {irine in zemljepisne dol`ine. V 16. stoletju so celine za~ele dobivati pravilnej{e obrise, saj so sodobnej{i pripomo~ki za navigacijo, na primer kompasi in izpopolnjeni zemljemerski in{tru­menti, kot so z diopterji opremljene merilne mize, polimetri in teodoliti, omogo~ili natan~nej{e izmere obalnih ~rt in dr`avnih ozemelj. Zemljevidi 19. stoletja se od predhodnih kartografskih prikazov niso razlikovali le po izpopolnje­nih vsebinah in dose`eni natan~nosti, ampak je na njihov spremenjen videz v precej{nji meri vplival razvoj litografije ali kamnotiska, tiskarske tehnike, ki je zaznamovala tudi barvne zemljevide Cigale­tovega Atlanta. Dokaz, da so bili zemljevidi tiskani prav v tej tehniki, je zapis na njihovem spodnjem desnem robu: »… Vrezal na kamen in tiskal F. Köke na Dunaji …« (Fridl, Kladnik, Oro`en Adami~, Per­ko, Urbanc 2005). Takrat je bilo tiskarstvo v Evropi razvito {ele dobrih {tiristo let. Litografija je za ve~barvni tisk pomenila pravo revolucijo, saj je ob~utno pospe{ila in s tem pocenila tiskarske postopke. Leta 1795 jo je izumil Alois Senefelder (1771–1834), ko je posku{al razmno`iti svoja dramatur{ka dela. Apnen­~eve plo{~e je poslikal s tu{em in oljno kredo, jih nato obdelal s kisom in raztopino gumija, na koncu pa premazal {e s tiskarskim ~rnilom. Pri tem so se obarvale le porisane povr{ine (Veliki splo{ni leksi­kon 1998). Uporaba kamnitih tiskarskih plo{~ se je v kartografiji ohranila vse do prve polovice 20. stoletja (Fridl 2005). To pomeni, da je bil Atlant Matice Slovenske v ~asu nastanka natisnjen v najsodobnej{i tiskarski tehniki. Kljub izpopolnjenemu tisku je bila priprava tiskarskih plo{~ za tisk zemljepisnih imen zelo zahtevna naloga. Nabor ~rkovnih znakov je poleg vseh velikih in majhnih ~rk slovenske abecede vseboval {e {tevilne ~rke z lo~evalnimi znamenji: a, á, â, ä, a, a, a-, Â, Ä, A, ç, }, e, é, e, ë, e¸ , É, E, i, í, î, i, Î, l/, n, o, ó, ô, o, ö, o´´, Ó, Ö, s´ , u, ú, u, ü, uu , Ü in z´ (Kladnik 2005). Slovenci kartografa ali kartografske hi{e, ki bi bila sposobna natisniti tako zahtevno delo, kot je bil Atlant, v tem obdobju `al nismo imeli. Zato se je Matica slovenska pri iskanju ustrezne kartografske predloge oziroma ustanove, ki bi prevzela izvedbo te naloge, najprej obrnila na dve nem{ki zalo`bi in eno ~e{ko. Ta odlo~itev odslikava polo`aj Slovencev pri iskanju lastnega prostora znotraj ve~nacional­ne monarhije ter odnos med Slovenci in drugimi narodi monarhije. Izbor nem{kih zalo`b ka`e, da so le dobro leto po razpadu Nem{ke zveze in izlo~itvi Avstrije iz nje, kar so Slovenci sprejeli z velikim vese­ljem, vodilni pri Matici slovenski presegli avstrijsko-nem{ka nasprotja (Melik 1993). Zaradi neusklajenih interesov in nezainteresiranosti glede tiska Atlanta s strani zapro{enih zalo`b, je njegova izvedba nazad­nje potekala na Dunaju, v prestolnici, kjer je, tako kot mnogi slovenski izobra`enci, deloval Cigale (Urbanc 2005). Tako je Atlant plod avstrijske tehnologije in kartografskega znanja ter slovenske jezi­kovne nadgradnje, saj je vlogo prevajalca, redaktorja in urednika prevzel Slovenec. 7Sklep Atlant je kot literarno in znanstveno delo ter zgodovinski dokument odsev ~asa in prostora, v kate­rem je nastajal. Z vidika teorije medbesedilnosti lahko zemljevide Atlanta obravnavamo kot besedilo, ki z nizom kartografskih kod, to je uveljavljenih kartografskih simbolov, ne deluje le na primarno-spo­ro~ilni, to je kartografsko-znakovni ravni, temve~ ga je mogo~e razumeti tudi metafori~no. To pomeni, da je mogo~e prepoznati njegovo sekundarno-sporo~ilno vrednost, ki jo je pogojeval zgodovinski in dru`beni polo`aj evropskih narodov v drugi polovici 19. stoletja. Da so zemljevidi zadostili tej drugot­ni vlogi, se je od kartografa zahtevala velika odgovornost pri izbiri kartografskih znakov in zemljepisnih imen, hkrati pa mu je bila omogo~ena dejavnej{a vloga v procesu nastajanja zemljevidov. Pri tem se je moral kartograf zavedati svoje vloge, zavestno zamejiti lastni jaz, dolo~iti meje subjektivnosti, ki jo je {e lahko projiciral v svoje kartografsko delo, in zadostiti `eljam naro~nika. Atlant potrjuje dejstvo, da se je politi~na emancipacija Slovencev za~ela s kulturno emancipacijo. Z njim smo presegli nekatere ovire, ki so zavirale kulturni preporod. Notranje ovire so izhajale iz naroda samega. Najpomembnej{a je bila nepopolna dru`bena struktura, saj ni bilo doma~ega vladajo~ega razreda oziroma je bil ta slabo zastopan, pa tudi drugi razredi in dru`bene skupine so bile atipi~no zastopane (Hroch 1985). Zunanje ovire so izhajale iz dr`ave, znotraj katere smo Slovenci `iveli, v na{em primeru Habs­bur{ke (Avstro-Ogrske) monarhije. Atlant je tudi odsev kolektivnih predstav, ki so vzpostavljale zavest o narodni skupnosti in s tem naredile korak dlje k utrjevanju narodne identitete. ^e upo{tevamo huma­nisti~no dimenzijo identitete, potem gre za dialekti~ni sistem, ki zdru`uje dva vidika, in sicer »mi« in »oni«. Ta dihotomija ne zajema samo dvojnosti na horizontalni ravni, ampak tudi na vertikalni, kjer gre za raz­merje med konceptoma »od spodaj« in »od zgoraj« (Paasi 1991; Paasi 2003). Pri tem je pomembno, da gre v bistvu za razmerje mo~i oziroma za mentalne meje. Kartografija in narodna zavest se torej pri postav­ljanju dejanskih in mentalnih meja tesno prepletata. Tiskanje zemljevidov s slovenskimi imeni je bilo namenjeno zlasti odpravljanju razlik med »mi« in »oni«, saj je slovensko narodno skupnost soo~ilo s kul­turnim, narodnim in politi~nim razvojem drugih narodov, obenem pa jasno poudarilo predstavo o »mi« in jo obvarovalo pred zlitjem z ve~jimi, zgodovinsko bolj uveljavljenimi narodnimi skupnostmi. Z vidika tehni~nih postopkov izvedbe zemljevidov, kakor tudi njihove medbesedilne vloge, so zem­ljevidi Atlanta primerljivi s svetovnimi atlasi jezikovno bolj uveljavljenih narodov 19. stoletja. Atlant omogo~a dober vpogled v realnost ~asa, v katerem je nastajal. Z njegovo pomo~jo lahko ob uporabi drugih doku­mentov raziskujemo jezikovne spremembe, ki so se dogajale v zgodovini slovenskega jezika. Po analogiji, na primer s spremljanjem sprememb v poimenovanju dolo~enega mesta ali de`ele, lahko odkrijemo pomemb­no jezikovno zakonitost, ki lahko pripomore tudi k razre{evanju jezikovnih problemov in sprememb v drugih besedah in besedilih. Zemljevidi so tudi neprecenljivi dokumenti za preu~evanje zgodovine slovenskega naroda. Ne samo, da pomagajo razre{iti marsikatero nejasnost, na katero naletimo v starej{ih dokumen­tih, z izbranimi kartografskimi znaki pri~ajo o stopnji kulturne razvitosti slovenskega naroda v drugi polovici 19. stoletja. S ponatisom Atlanta je bilo znova izpostavljeno njegovo temeljno poslanstvo, da se poleg mate-mati~ne natan~nosti podajanja realnosti tedanjega prostora zagotavlja tudi sekundarno-sporo~ilnost zemljevidov, s ~imer se trajno ohranja njihova uporabnost za prihodnje rodove. 8 Viri in literatura Anderson, B. 1998: Zami{ljene skupnosti: o izvoru in {irjenju Nacionalizma. Ljubljana. Baskar, B. 2004: Krajevna imena med kolonializmom in etni~nim nacionalizmom. Gledali{ki list SNG Drama 84. Ljubljana. Cohen, S. B., Kliot, N. 1992: Place-names, in Israel's Ideological Struggle over the Administered Ter­ritories. Annals of the Association of American Geographers 82. Washington. Cosgrove, D. 1999: Introduction: Mapping Meaning. Mappings. London. Craig, R. B. 2000: Cartography and Power in the Conquest and Creation of New Spain. Latin American Research Review 35. Austin. Dorling, D., Fairbairn, D. 1997: Mapping: Ways of Representing the World. Harlow, London. Fridl, J. 1999: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije. Geografija Slovenije 2. Ljubljana. Fridl, J. 2005: Kartografska podoba zemljevidov 19. stoletja: vrezal na kamen in tiskal. Atlant. Ljubljana. Fridl, J., Kladnik, D., Oro`en Adami~, M., Perko, D., Urbanc, M., 2005: Atlant. Ljubljana Granda, S., [atej, B. 1998: Slovenija 1848–1998: iskanje lastne poti. Ljubljana. Granda, S. 2001: Iz kulturnega v politi~ni narod. Od sanj do resni~nosti: razvoj slovenske dr`avnosti. Ljubljana. Harley, J. B. 1992: Deconstructing the Map. Writing Worlds: Discourse, Text and Metaphor in the Repre­sentation of Landscape. London, New York. Harley, J. 2001: The New Nature of Maps: Essay in the History of Cartography. Baltimore. Hroch, M. 1985: Social Preconditions of National Revival in Europe: a Comparative Analysis of the Social Composition of Patriotic Groups among smaller European Nations. Cambridge. Juri s pu{o: dolgo~asen list – za lahone, nem{kutarje i druge nerodne ljudi: strela udri iz vi{ine – izdajalca domovine!, 1869, 4, str. 1. Kladnik D. 2005: Zemljepisna imena v Atlantu in njihov pomen za sodobno imenoslovje: Gora Balkan se imenuje bolgarski Stara planina. Atlant. Ljubljana. Lilley, K. D. 2000: Landscape Mapping and Symbolic Form. Drawing as a Creative Medium in Cultural Geography. Cultural Turns, Geographical Turns: Perspectives on Cultural Geography. Englewood Cliffs. McKenzie, D. F. 1986: Bibliography and the Sociology of Texts. London Melik, V. 1993: Nem{ko-slovenski odnosi. Enciklopedija Slovenije 7. Ljubljana. Monmonier, M. 1996: How to Lie with Maps. Chicago, London. Myers, G. A. 1996: Naming and placing the other: power and the urban landscape in Zanzibar. Tijdsc­ hrift voor Economische en Sociale Geografie 87. Amsterdam. Nash, C. 1999: Irish placenames: Post Colonial Locations. Transactions of the Institute of the British Geographers 24. Oxford. Oro`en Adami~, M., Urbanc, M. 2005: Okoli{~ine nastanka Atlanta: od zamisli zanesenjakov do knji`nih polic narodno zavednih Slovencev. Atlant. Ljubljana. Paasi, A. 1991: Deconstructing Regions: Notes on the Scales of Human Life, Environment and Plan­ning A 23. London. Paasi, A. 2003: Region and Place: Regional Identity in Question, Progress in Human geography 27, 4. London. Perko, D. 2001: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slo­ venije 3. Ljubljana. Perko, D. 2004: Vrednotenje zemljevidov. Za odprto znanost. Ljubljana. Perko, D. 2005: Zemljevid in atlas, kartografija in geografija: od okostja do vezja. Atlant. Ljubljana. Pickles, J. 1992: Text, hermeneutic and propaganda maps. Writing worlds. London, New York. Poli~, M. s sodelavci 2002: Spoznavni zemljevid Slovenije. Ljubljana. Slukan Alti} M. 2003: Povijesna kartografija: Kartografski izvori u povijesnim znanostima. Samobor. Soini, K. 2001: Exploring Human Dimensions of Multifunctional Landscapes through Mapping and Map-making. Landscape and Urban Planning 57. Amsterdam, Oxford, New York, Tokyo. [umrada, J. 2005: Politi~na in dru`bena podoba druge polovice 19. stoletja: dom in svet Cigaletovega Atlanta. Atlant. Ljubljana. Urbanc, M. 2005: Matej Cigale (1819–1889): Petri~ev dohtar. Atlant. Ljubljana. Urbanc, M., Gabrovec, M. 2005: Krajevna imena: poligon za dokazovanje mo~i in odraz lokalne iden­ titete. Geografski vestnik 77-2. Ljubljana. Vodopivec, P. 1998: Vloga slovenskih intelektualcev pri emancipaciji Slovencev. Slovenija 1848–1998: iskanje lastne poti. Ljubljana. Veliki splo{ni leksikon. Ljubljana 1998. 9 Summary: The communicative value of maps as seen in the light of the first atlas of the world in Slovene language (translated by Jean McCollister) The traditional definition of maps as abstractions of realities, or reflections of objective information about the world around us, has been considered inadequate and even inappropriate for some time now. A deeper analysis of maps using postmodern and humanistic approaches shows them in a new light. From the standpoint of the theory of intertextuality, maps are »graphic texts« and, similar to landscapes, musical compositions, or architectural buildings, categorized as non-literary texts. They are also socially produced forms of knowing, to be understood as the result of a nation's level of social and cultural development, and as a reflection of the world-view of those who commissioned them and/or produced them. In this article we wish to look at the special role of maps in the first atlas of the world in Slovene language, which was published in a series of sheets under the auspices of the Slovene scientific and cul­tural society Matica Slovenska (now known as Slovenska Matica) from 1869 to 1877. Atlant, as the map sheet collection was titled, is presented here as a source for the analysis of the space, culture, and time in which it arose. We focus not only on the technical aspects of Atlant, but also on its communicative value, examining four main aspects: • Maps as a reflection of political power and appropriation of space. In the case of small nations exist­ing within multinational states, the appropriation of space is conceptualized at the mental level, since it involves the claiming of one's own space and its reshaping into a national space. Among Slovenes, nation­al awakening during the early period was predominantly cultural in nature, but it was stimulated by certain political impulses. These were reflected in the use of Slovene geographical place-names and other car­tographic features, such as political and administrative boundaries, the choice of prime meridian, and similar. • Maps as a means of propaganda. Although Atlant, due to its nature, did not explicitly articulate the idea of a unified Slovenia, it did serve as a guide for its eventual emergence. It promoted the use of the Slovene language and it had a unifying nationalist appeal that transcended regional borders. The Matica Slovenska showed clearly that within the vast Austro-Hungarian Monarchy there was a com­munity which was beginning to take shape as a nation, though at the time still without ambitions of independence. The toponymy of Atlant was a major means of propaganda for the organization. Even in the choice of printing house there was a quiet »linguistic« battle between Slovene and German. Later on the idea of a joint Slovene-Croatian atlas was resolutely rejected, since they did not want a merging of the two languages or worse, the subordination of Slovene to Croatian. • Maps as an image of representations of oneself and the world. Atlant came about during a period when absolutism was forced to start retreating from constitutional and parliamentary political life at the national and regional levels. A new era was beginning for all small nations, one which made pos­sible the affirmation of a national unity. A supporting pillar of this process was provided by literary works and books about various aspects of the Slovene homeland, with the latter especially impor­tant in expanding the horizons of other nations and deepening knowledge about one's own nation. Atlant clearly demonstrated that scientific and intellectual endeavor could be undertaken in the Slovene language, thereby proving wrong the rulers of the time, who claimed that the Slovene language was deficient and underdeveloped. Atlant brought the world closer to people and Slovenes closer to the world. Its intellectual stance erased the boundary between »us« and »them« and placed Slovenes in a position of equality – at least in the cultural sphere – with developed European nations. • Maps as a technological achievement. The maps of Atlant were printed using what was then state of the art printing technology – lithography. This caused a virtual revolution in reproduction, since it made the printing process substantially cheaper and faster. However, despite the improved print­ing process, the preparation of the printing plates for Atlant was a very challenging task. Slovenes during this period did not have printing houses capable of printing such demanding cartographic work. For this reason the Matica Slovenska initially looked to two German publishing houses and one Czech one in its search for a suitable cartographic printer. The choice of German publishing hous­es shows that just one year after the collapse of the German Confederation and Austria's exclusion from it, the leading figures in the Matica organization overcame Austrian-German conflicts. However, due to divergent interests and lack of interest on the part of the publishing houses initially approached, in the end the atlas was published in Vienna. Thus Atlant was the result of the achievements of Austrian technology and cartographic proficiency combined with Slovene language expertise, as Slovene intel­lectual Matej Cigale took on the role of translator and editor. Special attention is thus devoted to the interpretation of Atlant's maps so that with their help we are able to create a representation of the time and the spirit of the society in which they arose. How maps were read was dependent on the user or reader, hence on his personal point of view, knowledge, experience and the culture from which he came. MERITVE ELEKTRI^NE UPORNOSTI KOT SREDSTVO ZA UGOTAVLJANJE LASTNOSTI GRADIVA NA DOLOMITNIH OBMO^JIH AVTOR dr. Bla` Komac Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija blaz.komac@zrc-sazu.si UDK: 551.435:552.54(497.4) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Meritve elektri~ne upornosti kot sredstvo za ugotavljanje lastnosti gradiva na dolomitnih obmo~jih V prispevku je opisana uporaba geoelektri~nih meritev v geomorfologiji. S pomo~jo te razmeroma nove meto­de smo analizirali gradivo v dnu dolcev na dolomitnem povr{ju v @ibr{ah pri Logatcu. Opisani rezultati raziskav so v glavnem primerljivi z `e objavljenimi. Nova pa je razlaga posrednega vpliva tektonskih struktur na oblikovanost povr{ja oziroma dolcev. KLJU^NE BESEDE geomorfologija, geoelektri~ne meritve, elektri~na upornost, dolomit, Slovenija ABSTRACT Electrical resistivity measurements as a tool for ascertaining material characteristics in dolomite areas In the article the use of geoelectrical measurements in geomorphology is described. The material in the bot­tom of dells was analyzed near @ibr{e at Logatec in SW Slovenia. The results are comparable to the ones already published elsewhere. But the influence of indirect tectonic structure on relief development has been confirmed. KEY WORDS geomorphology, electrical resistivity measurements, electrical conductivity, dolomite, Slovenia Uredni{tvo je prispevek prejelo 5. junija 2006. 1Uvod Po Slovenski kra{ki terminologiji (1973, 5) je dolec oziroma dolek majhna reliefna oblika, »… pli­tva, do nekaj metrov globoka odprta suha dolinica, navadno v smeri najve~je strmine na pobo~ju, pogosta zlasti na dolomitih in dolomitiziranih apnencih …«. Dolci imajo konkaven pre~ni prerez in strma pobo~ja in obi~ajno potekajo v smeri najve~je strmine. Zgoraj se za~nejo s plitvo vdolbino ter so ozki in plitvi, navzdol se {irijo in poglabljajo. Ponekod so usmerjeni pre~no na pobo~je zaradi navezanosti na tektonske linije ali na ostanke starega drena`nega omre`ja. So brez stalnega povr{inskega vodnega toka, zato jih Gams in Natek (1981) opredelita kot fluviokra{ko reliefno obliko. Pogosti so v povirjih in na robu planot (Goudie 2004), kjer se »… navadno poglabljajo v pobo~je nad izviri potokov …« (Gams in Natek 1981, 23), lahko pa se izte~ejo v ravnini, preidejo v kra{ki dol ali vrta~o (Gams 2003; Komac 2003; Mihevc 1986). Domnevamo, da je dolec recentna reliefna oblika, ki je rezultat prilagajanja dolomitnega povr{ja spreminjajo~im se razmeram. Med dejavniki, ki vplivajo na razvoj, je pomembno razmerje med povr{in­skim in podzemnim odtokom oziroma na~in vodnega odtoka. Pomembno vlogo imata tudi intenzivnost in vrsta preperevanja, zato na oblikovanje dolcev vplivata tudi podnebje in relief okolice. Za oblikovanje dolca je pomembna korozija, kot sekundarni geomorfni proces pa tudi denudacija. Koro­zija je zaradi debele plasti prepereline, ve~je koli~ine vode in njenega dalj{ega zadr`evanja intenzivnej{a na dnu kotanj kot na pobo~jih. Posledica je diferenciacija ali degradacija povr{ja, ki vedno poteka v smeri poglab­ljanja in pove~evanja reliefne oblike. Iz majhnih za~etnih razlik s~asoma nastane ve~ja vdolbina in nazadnje povezano omre`je dolcev, ki je navezano na re~je ali na podzemni kra{ki vodni odtok (Komac 2005). Predpostavko, da je krajevno pospe{ena korozija eden od temeljnih procesov oblikovanja dolcev, je predstavil Gams (1968). Pospe{ena korozija je predvsem posledica stekanja vode in njenega zadr­`evanja v debeli preperelini in prsti v dnu dolcev. Na to mo`nost so pokazale tudi kasnej{e raziskave (Komac 2003), zato smo predpostavko preverili z meritvami elektri~ne upornosti (Komac 2005). Slika 1: Meritve elektri~ne upornosti v dolcu 6. 4. 2005. Avtomobil je oddaljen pribli`no 100 m. 2 Pomen korozije za oblikovanje povr{ja Geomorfni procesi v dnu dolca so odvisni od intenzivnosti preperevanja in s tem posredno od vla`nosti. Spremembe podnebja na korozijo ne vplivajo bistveno, saj je bilo kemi~no prepereva­nje dolomita tudi v hladnih obdobjih zelo pomemben, ~e ne celo temeljni geomorfni proces, po intenzivnosti primerljiv z najni`jimi vrednostmi korozije apnenca v tropskem podnebju (Dixon in Thorn 2005). Na pomen korozije na dolomitnih obmo~jih opozarjajo {tevilne kotanje, zapolnjene z rde~e-rjavo ilovico, ki so zelo pogoste tudi na slemenih (Komac 2005). Ve~inoma je kemi~ni sediment (Gregori~ 1969), deloma pa je tektonskega izvora. Tektonska glina nastane iz dolomita s trenjem in drobljenjem kam­nine vzdol` notranje prelomne cone. Kasneje lahko pod pritiskom ob tektonskem premikanju pride do iztiskanja vode, pri ~emer iz rumenega goethita nastane rde~i hematit oziroma iz rumene ilovice rde~a ilovica (Zupan 1989). Ilovica je ponekod sprana v {pranje in razpoke vzdol` prelomov, kar je eden od dokazov za podzemsko pretakanje vode (Lapanje 2000). Debelina prepereline v dnu dolcev je odvi­sna tudi od litolo{ke sestave dolomita oziroma vsebnosti lapornatih sestavin. Ve~ina korozije v dnu dolcev poteka zaradi debelej{e prsti oziroma prepereline v primerjavi s pobo~­ji, hitrega odtekanja vode s strmih pobo~ij, dalj{ega zadr`evanja vode v preperelini v dnu dolcev ter ve~je pretrtosti in ve~je specifi~ne povr{ine kamnine v dnu dolcev kot na pobo~jih. Korozija je odvi­sna predvsem od koli~ine in na~ina odtekanja vode. Prepustnost podlage je poglavitni dejavnik, ki usmerja proces. Kolik{en del vode bo pre{el do kamnine in povzro~il korozijo, je bolj odvisno od prepustno­sti kot od debeline gradiva. Sediment je na stiku s preperelo dolomitno podlago dobro prepusten. Ilovica ne prepre~uje korozije v dnu dolcev, saj voda doteka vzdol` stika prepereline in kamninske podlage po dnu dolca ter skozi luknjice in razpoke v ilovici. Na dolomitnih obmo~jih je debelina prepereline odvisna tudi od lege. V kotanjah, v dnu dolcev, vrta~ in suhih dolin pogosto presega pol metra, na pobo~jih in slemenih pa meri od 20 do 30 cm (Ga­brovec 1994). Preperevanje karbonatnih kamnin je zaradi konzervativnega okolja la`je opazovati v kra{kih jamah kot na povr{ju. Preperevanje poteka zlasti s selektivnim raztapljanjem, pri ~emer agresivna voda odna­{a ione raztopljene kamnine. Zato so v globino najbolj preperele stene jamskih rovov, ki jih zamaka prenicajo~a ali meze~a voda, pa tudi stene, ki so v stiku z drobnozrnatimi naplavinami nekarbonat­nega izvora in jih vla`i korozivna kondenzna voda. Na~in preperevanja je odvisen od litolo{kih razlik v kamnini in zlasti od strukture kamnine. Debele preperele cone ostanejo na stenah jamskih rovov, ~e nimajo stika s hitro teko~o vodo in ~e so zasi~ene s sigo ali z drobnozrnatimi jamskimi sedimenti (Zu­pan Hajna 2003). Omenjena zakonitost ni splo{no veljavna, saj je ilovica lahko tudi neprepustna za vodo. Na stenah Brezstrope jame pri Povirju, ki je bila zapolnjena s sedimenti, so na primer ohranjene fasete. To je dokaz, da korozija apnen~aste stene dalj{i ~as ni preoblikovala, ~etudi je bila blizu povr{ja in v stiku s sedi­menti (Mihevc 1996, 69). Preglednica 2: Vrsta kamnine in globina preperele cone v nekaterih kra{kih jamah (Zupan Hajna 2003). kamnina izmerjena globina preperele cone Remergrund II apnenec, dolomit do 0,5 cm Velika ledenica v Paradani apnenec, dolomit do 3 cm Spodmol na @droclah apnenec, dolomit do 4 cm Turkova jama dolomit do 4 cm Renejevo brezno dolomit do 5 cm 3 Hipoteza o nastanku dolcev Sklepamo, da so bili dolci najprej plitve vdolbine na povr{ju, v katere se je sedimentirala rde~e-rjava ilovica. Vdolbina je nastala bodisi zaradi pretrtosti in s tem manj{e odpornosti kamnine na korozijo ali pa zaradi spiranja delcev v ni`je lege. V sedimentu je zastajala voda, kar je korozijo {e krajevno pos­pe{ilo. Dovolj velika vdolbina je nato pritegnila povr{insko in preperelinsko vodo iz okolice. To je na povr{ju povzro~ilo denudacijo, vzdol` kamninsko-preperelinskega stika prenikajo~a voda pa je kam­nino nadalje korodirala. Debelina korozijskega ostanka korozije ni omejevala, saj korozija ni odvisna od transporta ali odna­{anja sedimenta; temeljni omejitveni dejavnik je namre~ prepustnost kamninske podlage in sedimentov. Dolomit je prepusten na robovih dna dolcev, kjer je razpokan, vzdol` prelomov pa je pretrt in nepre­pusten. Preperelina je prepustna blizu stika s kamnino, zato lahko tja doteka korozijsko aktivna voda s pobo~ij. V vdolbini je nastala tudi prst, ki je s pove~ano produkcijo CO2 prav tako pospe{ila korozijo. Korozija je lahko ponekod tudi za stokrat hitrej{a kot v okolici (Habi~ 1981). Korozija, ki je tako intenzivna kot v @ibr{ah (Habi~ 1968; Komac 2005), bi povr{je v kvartarju teoreti~no zni`ala za ve~ deset metrov, v holo­cenu pa najmanj za nekaj decimetrov. Proces bi torej povr{je v dnu dolcev lahko zni`al za nekaj metrov. Na podobne mehanizme razvoja kra{kega povr{ja v velikem merilu v terciarju sklepa [ifrer (1997). Nastanek vzpetin in vmesnih podolij naj bi bil posledica zni`evanja povr{ja zaradi korozije. Pri tem naj bi zaradi majhnih za~etnih razlik s~asoma pri{lo do diferenciacije prej uravnanega reliefa: »… Posamez­ni deli so v zni`evanju zaostajali in se ~edalje izraziteje dvigali iznad na {iroko uravnjenega povr{ja … velja to {e posebej za Slavnik (1.028 m) in Vrem{~ico (1.026 m), … pa za Blego{ (1.562 m), Krim (1.107 m), Kum (1.219 m), Bohor (1.044 m), Orlico (698 m), Trdinov vrh (1.107 m), pa tudi za najvi{je vrhove Vzhod­nih Karavank s Pa{kim Kozjakom (1.272 m), Konji{ko goro (1.012 m) in Bo~em (979 m) …« Zaradi podnebne spremembe na koncu terciarja pa naj bi »… zaradi ustrezne izsu{itve obse`nih delov ravninskega sveta ter s tem povezanega zastoja v pospe{enem zni`evanju ter uravnavanju povr{ja obse`ni deli ravninskega sveta postali fosilni …«. 4Metoda Opisane domneve smo preverili z meritvami elektri~ne upornosti v dnu in na pobo~jih dolcev. Merili smo v @ibr{ah pri Logatcu ob razli~nih vodnih razmerah 6. in 15. aprila 2005. Metoda temelji na dejs­tvu, da ima suho gradivo ve~jo upornost, vla`no gradivo pa manj{o. Meritve smo izvajali z napravo EarthImager, ki jo sestavljajo upravljalna enota in trije kabli s po dvajsetimi merilnimi sondami. Elek­tri~no upornost merimo tako, da merilne sonde polo`imo na kovinske stebri~ke, zabite v podlago na najve~ vsakih 6 m. Naprava omogo~a enkratne ali zaporedne meritve vzdol`nih in pre~nih prerezov. Naprava meri elektri~ni tok (I) v oddajni elektrodi in v sprejemnih elektrodah ter potencialno razli­ko (V) med dvema sprejemnima elektrodama. Meritev poteka tako, da naprava skozi eno od merilnih sond po{lje elektri~ni signal, ki ga druge bolj ali manj pridu{enega zaznajo. Ker se postopek ponavlja, dokler signala ne oddajo vse sonde, traja posamezna meritev od 15 do 20 minut. Uporabili smo tri meto­de, in sicer dipol-dipol metodo, Schlumbergerjevo metodo in Wennerjevo metodo. Kot najprimernej{a se je izkazala Schlumbergerjeva metoda, Wennerjeva metoda je manj primerna zaradi prevelikega zaokro­`evanja podatkov, metoda dipol-dipol pa zaradi njihovega premajhnega zaokro`evanja (EarthImager 2003; Verbi~ in Gabrovec 2002). Geoelektri~ne meritve so za analizo z vodo prepojenih sedimentov primernej{e od georadarskih. Vla`ni ilovica in glina, ki sta pogosti v dnu dolcev, du{ita radarski signal, kar omejuje meritve. Toda meritve z georadarjem lep{e kot geoelektri~ne meritve poka`ejo meje med razli~nimi sedimenti (@i­vanovi} 2003). Slika 2: Meritev elektri~ne upornosti pre~nega prereza dolca v @ibr{ah 6. 4. 2005. Preglednica 3: Zna~ilne vrednosti elektri~ne upornosti. podatki iz literature (AGI 2005; Electrical podatki, pridobljeni z geoelektri~nimi meritvami methods 2005; Duras ostali 2006) dolomitnega povr{ja v @ibr{ah (Komac 2005) snov ali gradivo elektri~na upornost snov ali gradivo elektri~na upornost (.m) (.m) morska voda 0,25 rde~e-rjava ilovica 0–200 voda 1–10 ilovica 1–100 mo~no pretrt dolomit 200–1000 glinavec 1–500 moker do vla`en pesek, prst, preperelina 20–200 porozen apnenec, pretrta kamnina, prelomna cona 100–1000 pe{~enjak 50–10.000 pretrt ali mo~no 1000–2500 nepretrt apnenec 1000–1.000.000 razpokan dolomit metamorfne kamnine 50–1.000.000 razpokan dolomit 2500–3000 vulkanske kamnine 100–1.000.000 kra{ka jama, zrak nad 3000 trden, nerazpokan dolomit nad 3000 S pomo~jo grafi~nega prikaza upornosti, izdelanega na podlagi meritev, ugotavljamo razporedi­tev elektri~ne upornosti v gradivu. Iz ugotovljenih razlik lahko sklepamo na vrsto prepereline oziroma na sestavo podlage. Naprava je primerna za iskanje kra{kih jam, ugotavljanje gladine talne vode, kam­ninske sestave ter za iskanje zakopanih cevi, rude (EarthImager 2003). Podatke smo umerili z meritvijo globine rde~e-rjave ilovice v vrtini v dnu dolca in meritvijo gole dolomitne povr{ine. 5 Meritve V dolcu, ki ga prikazuje slika 1, smo 6. aprila 2005 naredili tri pre~ne prereze: prvega na 56., dru­gega na 76. in tretjega na 144. dol`inskem metru dolca. V dnu dolca je 2,5 m rde~e-rjave ilovice, ki jo prekriva plitva prst. Pobo~ja dolcev prekriva plitva prst. Gabrovec (1990) je v travnatem dnu dolca v Polhograjskem hribovju izmeril debelino prsti od 33 do 41 cm, na travnatem pobo~ju 20 cm in na gozdnem pobo~ju od 15 do 21 cm. Na gozdnati pobo~­ni polici je bila prst debela 41 cm. Med naklonom povr{ja in debelino prsti obstaja negativna linearna zveza. Dno dolca, ki je zapolnjeno z ilovico, je zgoraj o`je kot spodaj, kar je posledica manj{e pretrtosti kamnine oziroma slab{e izra`enosti preloma na povr{ini. Zaradi ve~je izra`enosti preloma v ni`jih legah je pove~ana specifi~na povr{ina koroziji izpostavljenih kamninskih delcev, ve~ji pa je tudi pretok vode skozi preperelino (Komac 2003b). Potek preloma dokazuje po{even potek izolinij elektri~ne uporno­sti v pre~nem prerezu (slika 3). Posredni dokaz za stekanje korozivne vode po preperelini vzdol` stika prepereline in kamnine sta tudi poglobitvi oziroma zajedi na stiku skalnega dna dolcev z njihovimi pobo~ji, kar prikazuje slika 4. Slika 3: Zaporedni pre~ni prerezi dna dolca, izmerjeni 6. 4. 2005 ob suhem stanju s Schlumbergerjevo metodo. Navpi~no merilo meri 1 m in vodoravno 5 m. Slika 4: Korozijska zajeda oziroma mo~nej{a preperelost kamnine ob straneh dolca je vidna v suhih razmerah s Schlumbergerjevo metodo. Navpi~no merilo meri 1 m, vodoravno 5 m, elektri~na upornost je v .m. Poglobljeno skalno dno na robovih skalnega dna dolca je najverjetneje posledica pospe{ene korozije zaradi zdru`evanja tokov korozijsko aktivne vode s pobo~ij ter vodnih tokov, ki te~ejo vzdol` stika pre­pereline in mati~ne osnove po dnu dolca. V prsti in v preperelini se ustvarjajo bolj in manj prepustna obmo~ja – voda lahko nekje v globino odteka v curku, drugje pa le pronica skozi sediment (Gams 1963b; Gams 1968). Na podlagi meritev elektri~ne upornosti smo ugotovili, da je rde~e-rjave ilovica v dnu dolca od 2 do 2,5 m globoko. Ugotovitev smo potrdili z vrtanjem. S primerjavo meritev elektri~ne prevodnosti v dnu dolca z meritvami v kamnolomu smo ugotovili, da je meja med pretrto in razpokano kamnino pri vrednosti pribli`no 1000 .m. Kamnina je bila v dnu dolca pretrta oziroma mo~no razpokana do globine od 1 do 5 m. Preperela ali razpokana kamnina z elektri~no upornostjo pribli`no 2500 .m je povpre~no od 3 do 7 m globoko, v dnu dolca pa sega tudi v globino 12 m in ve~ (prim. AGI 2005). To je {e en posredni dokaz za potek preloma po dnu dolca oziroma za dejstvo, da je dolec nastal vzdol` preloma. Trdna in nerazpokana skalna podlaga v prerezih pove~ini ni vidna. V prerezu (slika 3) je bila v vla`nih razmerah (slika 5 zgoraj, 15. 4. 2005) elektri~na upornost niz­ka tudi v globini ve~ metrov (najve~ 1485 .m). Nizka elektri~na upornost v veliki globini ka`e na prepojenost z vodo, kar je bli`je povr{ju dokaz za preperelost in pretrtost kamnine. Slednja se vzdol` prelomne ploskve v vseh smereh lahko zelo spreminja (^ar 2001). V suhih razmerah (slika 5 spodaj, 6. 4. 2005) je bila najvi{ja izmerjena elektri~na upornost dvakrat vi{ja od meritev v vla`nih razmerah (najve~ 3180 .m). V prerezu (slika 3) je bila elektri~na upornost v vla`nih razmerah zelo visoka (najvi{ja vrednost je nad 8000 .m). Tudi ta prerez sem izmeril {e enkrat po obilnih padavinah 15. 4. 2005, ko je bila naj­vi{ja elektri~na upornost ni`ja od 1300 .m. Elektri~na upornost oziroma vla`nost v razpokani in pretrti kamnini se mo~no spreminja. Na pod­lagi razlik med najni`jimi in najvi{jimi vrednostmi v su{nih oziroma vla`nih razmerah lahko sklepamo na stopnjo razpokanosti ali pretrtosti posameznih delov kamnine. V dnu dolca, kjer prevladuje ilovi­ca, pa so spremembe elektri~ne upornosti neznatne. Njena vla`nost ostane tudi po dalj{em su{nem obdobju nespremenjena. Pre~ni prerez (slika 7 zgoraj) je usmerjen od jugozahoda (levo) proti severovzhodu (desno). Na sever­nem pobo~ju je preperelina debelej{a kot na ju`nem. Tudi to je dokaz za krajevno pospe{eno korozijo, ki je posledica dalj{ega zadr`evanja vlage v prsti. Na su{nem pobo~ju, obrnjenem proti jugu, je kam­ninska osnova dosti bli`je povr{ju (3 m). Na desni strani dna je gradivo bolj prevodno oziroma glinasto kot na levi. To povezujemo z ve~jo strmino severnega pobo~ja, od koder povr{inska voda spira gradi­vo v dno dolca. Poleg tega je severno pobo~je (desno) pora{~a travnik v zara{~anju, na ju`nem pobo~ju (levo) pa je gozd. Korozija je najintenzivnej{a v dnu dolca, kljub temu, da je retencijska kapaciteta prsti v dnu dolca praviloma manj{a kot na pobo~jih (Gabrovec 1994). Ve~ja korozivnost je posledica stekanja vode v dno dolca in dalj{ega ~asa zadr`evanja vode v preperelini v dnu dolca, pogosto pa tudi ve~je pretrtosti kam­nine. Iz slike 5 je razvidno, da se z osu{evanjem elektri~na upornost ilovice bistveno ne pove~a. Sliki 5 in 6: Pre~na prereza (glej zgornji in spodnji prerez na sliki 3) ob vla`nem stanju (sliki 5 in 6 zgoraj, 15. 4. 2005) in ob suhem stanju (sliki 5 in 6 spodaj, 6. 4. 2005). Uporabljena je bila Schlumber­gerjeva metoda. Pikasta ~rna ~rta ozna~uje mejo med rde~e-rjavo ilovico in preperelo kamnino, ~rtkana ~rta mejo med preperelo kamnino in mo~no razpokano kamnino, polna ~rta mejo med razpokano in mo~no razpokano kamnino, debela polna ~rta pa mejo med razpokano in nerazpokano kamnino. Navpi~no merilo meri 1 m, vodoravno 5 m, elektri~na upornost je v .m. To pomeni, da se vlaga v ilovici zadr`uje razmeroma dolgo v primerjavi s preperelo in z razpoka­no kamnino. V dolcih v @ibr{ah je preperela in razpokana kamnina po padavinah prepojena z vodo do globine osem metrov in ve~. Razmere so najbolj spremenljive v zgornjem delu dolca, kjer je kam­nina bolj preperela. Tam elektri~na prevodnost v najglobljem delu po padavinah upade za osemkrat, od pribli`no 8000 .m na pribli`no 1000 .m. Prepustnost ilovice niti ni tako zelo pomembna za korozijsko delovanje vode v dnu dolca, saj je korozijsko aktivna tudi voda, ki v dno dolca doteka po pobo~jih. Na veliko korozijsko kapaciteto prenikajo~e vode ka`ejo {tevilna obmo~ja preperele kamnine, ki so lahko zapolnjena z ilovico, ter se pojavljajo v obliki kotanj in `epov na pobo~jih (globine do 1,5 m), v jamah (na primer v globini 3,5 m in premera 1 m) in tudi na sle­menu @ibr{ (pri kmetiji Tumle). Do 3 m debeli ilovnati `epi so tudi na pobo~jih dolcev. Ilovica je bila v podzemske lege lahko sprana s povr{ja, deloma pa je tektonskega izvora (prim. Zogovi} 1966; Zupan 1989). Na pobo~jih dolcev so pogoste grbine. To so trdnej{i deli kamnine, ki so odpornej{i na korozijo. Iz njih lahko s~asoma nastanejo osamelci ali grbinasto povr{je (Puc 1985; Komac 2003; Komac in Gabrovec 2003). lega pre~nega prereza tukaj potok pre~ka prerez Slika 7: Vzdol`ni prerez dolca, ki poteka vzdol` manj odpornih lapornatih plasti (spodaj) in pre~ni prerez ~ez isti dolec (zgoraj). Pikasta ~rna ~rta ozna~uje predpostavljeno mejo med rde~e-rjavo ilovico in preperelo kamnino, ki je sredi dolca pribli`no 2,5 m globoko. Debelino ilovice sem ugotovil z vrtanjem. ^rtkasta ~rta ozna~uje predpostavljeno mejo med preperelo kamnino in mo~no razpokano kamnino. Polna ~rta ozna~uje predpostavljeno mejo med razpokano in mo~no razpokano kamnino, debela polna ~rta pa predpostavljeno mejo med razpokano in nerazpokano kamnino, ugotovljeno z merjenjem elektroprevodnosti trdne kamnine. Z rde~no je obarvan kamninski blok v zaledju izvira. Navpi~ni in vodoravni merili merita 5 m, elektroprevodnost je v .m. 6Sklep Analiza rezultatov meritev elektri~ne upornosti v dnu dolcev je potrdila hipotezo o pomenu koro­zije kot enem od temeljnih reliefotvornih procesov na dolomitnem povr{ju. Ugotovili smo, da voda po padavinah prepoji razpokan in pretrt dolomit ve~ metrov globoko. V odvi­snosti od granulacijske sestave gradiva se voda v njem zadr`uje razli~no dolgo. Najdlje se zadr`uje v ilovici, ki je pogosta v dnu dolcev ali drugih manj{ih kotanj na pobo~jih, pa tudi na slemenih. Ob prepustni podlagi in krajevno pospe{eni koroziji prevlada raz~lenjevanje ali divergenca povr{­ja, ki s~asoma privede do poglabljanja dolcev oziroma pove~evanja vi{inskih razlik. Dolci, ki imajo manj{e zaledje ali pa njihovo dno ni pretrto, lahko s~asoma zastanejo v razvoju in obvisijo. Divergenca v raz­voju povr{ja je skupaj z veliko odvisnostjo razvoja povr{ja od korozije eden od znakov nelinearnega ali kaoti~nega razvoja geomorfnega sistema (Phillips 1995), ki ga izravnavajo drugi procesi, kot je denu­dacija (Komac 2005). Dolci na videz le skromno prispevajo h geomorfnemu preoblikovanju povr{ja. So rezultat za~etne­ga raz~lenjevanja povr{ja. ^eprav je korozija razmeroma po~asen proces, pa je njen dolgotrajni u~inek razmeroma velik (Mihevc 2001). Proces pospe{uje hiter dotok korozivne vode v preperelo ali pretrto kam­nino po obilnih padavinah. Nedvoumen znak tega procesa so pogosti {ibki kra{ki izviri na spodnjem delu mnogih dolcev (Gams 1968; Komac 2005). Dolci so tudi po mnenju Kaeublerja (1937) »… majhne aku­mulacijske doline recentnega izvora, pri oblikovanju katerih povr{inska erozija nima prakti~no nobene vloge …«. Kartiranje (Komac 2003b, 15) in geoelektri~ne raziskave povr{ja v @ibr{ah dokazujejo, da so neka­teri dolci (na sliki 8 ozna~eni z rumeno) usmerjeni vzdol` prelomov (rde~e), kjer je kamnina pretrta in manj odporna. Drugi dolci so usmerjeni vzdol` manj odpornih lapornatih plasti (zeleno), ki vpa­dajo v pobo~je. Ker prelomi potekajo pre~no na kaminsko sestavo, dolci raz~lenjujejo povr{je v obliki mre`e. Zaradi zajezitve ob klinastem stiku neprepustne tektonizirane kamnine in prav tako neprepust­nih lapornatih kamninskih plasti je nastal stalen izvir. Slika 8: Geolo{ko-strukturna podoba obmo~ja z dolci in lega izvira v Dolinah v @ibr{ah. 7 Viri in literatura AGI 2005: Electrical resistivity side scanning using the supersting AGI resistivity meter. Badjura, R. 1953: Ljudska geografija, terensko izrazoslovje. Ljubljana. ^ar, J. 2001: Structural bases for shaping of dolines. Acta carsologica 30-2. Ljubljana. Dixon, J. C., Thorn, C. E. 2005: Chemical weathering and landscape development in mid-latitude alpine environments. Geomorphology 67. Amsterdam. Duras, R., Hradecký, J., Pánek, T., Du{ek, R. 2005: Vyu`ití geofyzikálních metod pr..ranalýze geore­liéfu horských oblastí. Geografický ~asopis 57-3. Bratislava. EarthImager. 2003: 2D Resistivity and IP Inversion Software Instruction Manual, Razli~ica 1.2.0, Advan­ced Geosciences Inc. Austin. Electrical methods 2005. Medmre`je: http://www.cflhd.gov/agm/geoApplications/SurfaceMethods/ 93ElectricalMethods.htm (8. 4. 2005). Gabrovec, M. 1990: Pomen reliefa za geografsko podobo Polhograjskega hribovja. Geografski zbor­nik 30. Ljubljana. Gabrovec, M. 1994: Relief in raba tal na dolomitnih obmo~jih Slovenije. Doktorska disertacija, Odde­lek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Gams, I. 1963b: Velo polje in problemi pospe{ene korozije. Geografski vestnik 35. Ljubljana. Gams, I. 1968: Geomorfolo{ko kartiranje na primeru Rakitne in Glinic. Geografski vestnik 40. Ljubljana. Gams, I. 2003: Kras v Sloveniji v prostoru in ~asu. Ljubljana. Gams, I., Natek, K. 1981: Geomorfolo{ki zemljevid 1 : 100.000 in razvoj reliefa v Litijski kotlini. Geo­grafski zbornik 21. Ljubljana. Goudie, A. S. 2004: Encyclopedia of Geomorphology. London. Gregori~, V. 1969: Nastanek tal na triadnih dolomitih. Geologija 12. Ljubljana. Habi~, P. 1968: Kra{ki svet med Idrijco in Vipavo, prispevek k poznavanju razvoja kra{kega reliefa. Dela In{tituta za geografijo 21. Ljubljana. Habi~, P. 1981: Nekatere zna~ilnosti kopastega krasa v Sloveniji. Acta Carsologica 9. Ljubljana. Kaeubler, R. 1937: Die Tilke als junge Form des Kulturlandes. Geog. Anz. 38-16. Gotha. Komac, B. 2003a: Geomorfne oblike in procesi na dolomitu. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Komac, B. 2003b: Dolomitni relief na obmo~ju @ibr{. Geografski zbornik 43-2. Ljubljana. Komac, B. 2005: Dolec kot zna~ilna reliefna oblika na dolomitnem povr{ju. Doktorsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Komac, B., Gabrovec, M. 2003: Some characteristics of dolomite relief in Slovenia. Geografický ~aso­pis 56-3. Bratislava. Lapanje, A. 2000: Hidrogeologija dolomitnega vodonosnika Mirne gore na severozahodu Bele Kra­jine. Magistrsko delo, Oddelek za geologijo Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Mihevc, A. 1986: Geomorfolo{ka karta ozemlja Loga{kih Rovt. Acta carsologica 14-15. Ljubljana. Mihevc, A. 1996: Brezstropa jama pri Povirju. Na{e jame 38. Ljubljana. Mihevc, A. 2001: Speleogeneza Diva{kega krasa. Ljubljana. Penck, W. 1972: Morphological analysis of land forms. A contribution to physical geology. New York. Phillips, J. 1995a: Nonlinear dynamics and the evolution of relief. Geomorphology 14. Amsterdam. Puc, M. 1985. Babe in dedci. Proteus 47-5. Ljubljana. Slovenska kra{ka terminologija. Ljubljana, 1973. [ifrer, M. 1997: Povr{je v Sloveniji. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Verbi~, T., Gabrovec, M. 2002: Georadarske meritve na Triglavskem ledeniku. Geografski vestnik 74-1. Ljubljana. Zogovi}, D. 1966: Hidrogeolo{ka uloga dolomita u dinarskom karstu. Vesnik, in`enjerska geologija i hidro­geologija 6. Beograd. Zupan Hajna, N. 2003: Incomplete solution – weathering of cave walls and the production, transport and deposition of carbonate fines. Postojna. Zupan, N. 1989: Mineralogija tektonske gline v Pivki jami. Acta carsologica 18. Ljubljana. @ivanovi}, M. 2003: Primeri uporabe georadarskih raziskav v razli~nih kamninah. Geolo{ki zbornik 17. Ljubljana. 8 Summary: Electrical resistivity measurements as a tool for ascertaining material characteristics in dolomite areas (translated by the author) The use of geophysical measurements in geomorphology has increased recently. They are useful for exploration of sediments and the understanding of relief development. The measurements of elec­trical resistivity are one of the most common as they enable the researcher to define the nature, structure and stratigrahpy of the material. The method is based on the fact that the materials differ according to the electrical resistivity. Its value may change considerably with changes in water content (drying, moistening) and with fracturedness. The best results are obtained when measurements are made in dry conditions, but the results shall be compared to the known or absolute values. In other case the measurements of known materials should be done before other measurements. The method is relatively fast and non-destructive, we can obtain linear data in the length of few hundred metres and the depth of few tenths of metres. The method can be used for determination of scree depth, investigation of permafrost, permeability of material and also determination of differences in carbonate rocks, such as limestone and dolomite. The article describes the measurements of electrical resistivity that have been done in the @ibr{e region near Logatec, SW of Ljubljana. The hilly region is built of fractured Triassic dolomite. The hills are incised by dells (shallow linear depressions), formed mostly by corrosion and weak surface water flow. The electrical resistivity was measured in the cross-sections and long-sections of the dells. It was found that the resistivity changes considerably (1 : 6) according to the moisture of the frac­tured rock and its fracturedness along the faults. Suprisingly, the changes of rock moisture reach the depth of about 15 metres, although dolomite is not so much karstified as limestone. The measurements in dry conditions enabled us to prove the course of faults in the bottom of the dells. The movements along the faults make the dolomite rock disintegrate to sand, making it more prone to water penetration, corrosion and denudation. Due to fast corrosion there is about 2.5 m of water-saturated red-brown clay in the bottom of the dells. The measurements of the electrical resistivity, together with the measurements of the spring water hardness, enabled us to confirm the significance of incision or divergence processes in todays Middle European geomorphic conditions. KOLIKO JE OCEANOV AVTOR dr. Drago Perko Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija drago@zrc-sazu.si UDK: 91(26) COBISS: 1.02 IZVLE^EK Koliko je oceanov Za dolo~evanje lastnih imen in razmejitev vodnih teles (na primer oceanov, morij, jezer in rek) je v sve­tovnem merilu pristojna Mednarodna hidrografska organizacija, ki deluje tudi kot medvladna posvetovalna strokovna organizacija na hidrografskem podro~ju. Od leta 2002 je njena ~lanica tudi Slovenija, ki je dol`­na spo{tovati in uresni~evati njene odlo~itve. @e leta 1953 je v svojem dokumentu svetovno morje razdelila na {tiri oceane, nato leta 2000 na pet oceanov, v Sloveniji pa pol stoletja kasneje v u~benikih in ve~ini dru­gih publikacij {e vedno prevladuje stara delitev na tri oceane. KLJU^NE BESEDE geografija, oceanografija, ocean, morje, zemljepisno ime, Mednarodna hidrografska organizacija, Slovenija ABSTRACT How many oceans exist International Hydrographic Organization is responsible for proper names and delimitation of the water bodies (for example oceans, seas, lakes and rivers) on the international level. It operates as an intergov­ernmental consultative professional organization on hydrographic field. In 1953, it recognized four oceans and in 2000 five oceans. Slovenia has been its member since 2002 and therefore the country is obliged to respect and to realize all its decisions. But in majority of Slovene school books and other publications delim­itation into three classical oceans still prevail. KEY WORDS geography, oceanography, ocean, sea, geographical name, International Hydrographic Organization, Slovenia Uredni{tvo je prispevek prejelo 12. junija 2006. 1Uvod ^lanek opozarja na problematiko poimenovanja in delitve oceanov, vlogo Mednarodne hidrograf­ske organizacije na tem podro~ju in obveznosti Slovenije kot njene ~lanice. Svetovno pokrajino ali globalno regijo na prvi stopnji najpogosteje razdelimo na morje in kopno. Svetovno kopno, ki pokriva 148,9 milijona km2 ali 29,2 % Zemljinega povr{ja, na naslednji stopnji deli­mo na celine, svetovno morje, ki pokriva 361,2 milijona km2 ali 70,8 % Zemljinega povr{ja, pa na oceane. Ocean (gr{ko Okeanós švelika reka, ki obliva kopno Zemlje, svetovna reka’) ima dva pomena: v {ir­{em pomeni sklenjeno gmoto vse slane vode na Zemlji zunaj celin v smislu svetovnega morja oziroma svetovnega oceana, v o`jem pa pomeni del tega svetovnega morja, ki lo~uje celine ter ima svojo kota­njo z razmeroma samostojnim sistemom povr{inskih in globinskih tokov (Geografski terminolo{ki slovar 2005). Ker se oceani stikajo, je za njihovo razmejitev oziroma dolo~itev njihovih meja potreben dogovor, podobno kot to velja za razmejitev celin, na primer dolo~itev meje med Evropo in Azijo. 2 Mednarodna hidrografska organizacija Za razmejitev vodnih teles (na primer oceanov, morij, jezer, rek) in njihovo poimenovanje je v sve­tovnem merilu pristojna Mednarodna hidrografska organizacija (francosko Organisation hydrographique internationale, angle{ko International Hydrographic Organization), ki je bila ustanovljena leta 1921 in ima sede` v Monaku. Sprva je bila le znanstveno zdru`enje, od leta 1970 pa deluje tudi kot medvlad­na posvetovalna strokovna organizacija na hidrografskem podro~ju v tesni povezavi z Organizacijo zdru`enih narodov. Leta 2003 je Generalna skup{~ina Organizacije zdru`enih narodov z resolucijo tudi formalno uredila sodelovanje z Mednarodno hidrografsko organizacijo in njenimi petnajstimi regio­nalnimi hidrografskimi komisijami (medmre`je 1). Slovenija je njena polnopravna ~lanica od leta 2002 Slika 1: Logo Mednarodne hidrografske organizacije. Geografski vestnik 78-2, 2006 Razgledi (Karni~nik, Klanj{~ek, Radovan 2006, 38; Yearbook 2006, 296) in je dol`na spo{tovati in uresni~evati njene odlo~itve. Za sodelovanje med Slovenijo in Mednarodno hidrografsko organizacijo sta s sloven­ske strani zadol`ena Direktorat za pomorstvo in Direktorat za mednarodne zadeve Ministrstva za promet. Na regionalni ravni Slovenija deluje v Sredozemsko-~rnomorski hidrografski komisiji ali MBSHC (Me­diterranean and Black Seas Hydrographic Commission). 3 Odlo~itev iz leta 1953 Leta 1953 je Mednarodna hidrografska organizacija natisnila tretjo izdajo publikacije Meje ocea­nov in morij (Limits … 1953), s katero je na novo standardizirala imena ter razmejitev oceanov in morij. Svetovno morje je razdelila na Tihi, Indijski, Atlantski in Arkti~ni ocean, oceane pa sistemati~no na 66 morij. Tako je klasi~no delitev svetovnega morja na tri oceane, Tihi, Indijski in Atlantski ocean, zamenja­la z delitvijo na {tiri oceane. V publikaciji je navedeno tudi dolo~ilo, da se Tihi in Atlantski ocean delita na Severni in Ju`ni Tihi ocean oziroma Severni in Ju`ni Atlantski ocean, meja med deloma obeh naj­ve~jih oceanov pa poteka po ekvatorju (Limits … 1953, 4). 4 Odlo~itev iz leta 2000 Leta 2000 je Mednarodna hidrografska organizacija sprejela odlo~itev o razdelitvi svetovnega mor­ja na pet oceanov, in sicer Tihi, Indijski, Atlantski, Arkti~ni in Antarkti~ni ocean. Tako je {tirim oceanom iz leta 1953 dodala {e Antarkti~ni ocen. Proti predlogu o dolo~itvi novega oceana je od vseh ~lanic gla­sovala le Argentina (medmre`je 2). Mednarodna hidrografska organizacija je za dva oceana predlagala po dve imeni: za Arkti~ni ocean tudi Severni ocean in za Antarkti~ni ocean tudi Ju`ni ocean. Pri imenu »najmlaj{ega« oceana dve tret­jini njenih ~lanic zagovarjata ime Ju`ni ocean, tretjina pa daje prednost imenu Antarkti~ni ocean (medmre`je 2). Tedanji direktor Mednarodne hidrografske organizacije Commodore John Leech je odlo~itev o novem oceanu obrazlo`il takole: »… Velik del oceanografskih raziskav zadnjih let se je ukvarjal s kro`enjem vode v oceanih, predvsem zaradi pojava El Nino, pa tudi zaradi velikega zanimanja za globalno segrevanje … Raziskave so pokazale, da je ena od poglavitnih gonilnih sil oceanskega sistema šju`no kro`enje’, kar dolo­~a Ju`ni ocean kot lo~eni ekosistem. Kot posledica se je za~el uporabljati pojem Ju`ni ocean, s katerim opredeljujemo ogromno vodno telo, ki le`i ju`no od severne meje. Razumevanje tega enotnega vodnega tele­sa zgolj kot razli~nih delov Atlantskega, Indijskega in Tihega oceana je brez znanstvene podlage. ^e zaradi geografskih, kulturnih in etni~nih vzrokov nastajajo nove dr`ave, zakaj ne bi bilo mogo~e dolo~iti novega oceana, ~e je za kaj takega dovolj razlogov? …« (medmre`je 2). V resnici pa dolo~itev Antarkti~nega ocena kot novega oceana sploh ni prava novost. Mednarod­na hidrografska organizacija je namre~ `e leta 1937 v drugi izdaji publikacije Meje oceanov in morij (Limits … 1937) prvi~ uvedla Antarkti~ni ocean, vendar ga je v tretji izdaji publikacije ponovno izpu­stila, ker »… je po natisu druge izdaje prevladalo mnenje, da ni pravega razloga, da za to vodno telo, katerega severna meja je zaradi njenega letnega nihanja te`ko dolo~ljiva, opredelimo kot ocean …« (Limits … 1953, 4). Sklepamo lahko, da je bila za ponovno uveljavitev Antarkti~nega oziroma Ju`nega oceana najbolj odlo~ilna njegova globalna ekolo{ka funkcija oziroma njegov vpliv na globalna dogajanja na Zemlji, ki se jih vsi vedno bolj zavedamo in jih tudi ob~utimo. Antarkti~ni ocean na jugu obdaja Antarktiko, na severu pa meja s Tihim, Indijskim in Atlantskim ocenom poteka po vzporedniku na 60° ju`ne zemljepisne {irine. Meja med Atlantskim in Tihim oceanom poteka po poldnevniku na 68° zahodne zemljepisne dol­`ine od rta Horn v Ju`ni Ameriki do vzporednika na 60° ju`ne zemljepisne {irine, med Atlantskim in Slika 3: Agulha{ki rt je skrajna ju`na to~ka afri{ke Slika 4: Beringov preliv med ruskim ^ukotskim celine. Na zahodu ga obliva Atlantski ocean, na polotokom na zahodu in ameri{kim Sewardovim vzhodu pa Indijski ocean. Na sliki, ki jo je posnel polotokom na vzhodu lo~i Tihi in Arkti~ni satelit »SeaStar spacecraft« 28. novembra 1998, ocean. Na spodnjem delu slike, posnete je ju`ni del Afrike, v levem zgornjem delu se 18. avgusta 2000 s satelita Terra, je Otok vidi tudi zaviti tok reke Oranje. svetega Lovrenca. Indijskim oceanom po poldnevniku na 20° vzhodne zemljepisne dol`ine od Agulha{kega rta na skraj­nem jugu Afrike do vzporednika na 60° ju`ne zemljepisne {irine, med Tihim in Indijskim oceanom pa na severu med indonezijskimi otoki in na jugu po poldnevniku na 147° vzhodne zemljepisne dol­`ine od Jugovzhodnega rta na Tasmaniji do vzporednika na 60° ju`ne zemljepisne {irine. Bistveno bolj zapletena je meja Arkti~nega oceana, ki ga obkro`ajo severni robovi Azije, Evope in Severne Amerike. S Tihim oceanom meji po Beringovem prelivu, meja z Atlantskim oceanom pa poteka Preglednica 1: Razdelitev svetovnega morja na tri oceane. oceani povr{ina v milijonih km2 dele` povr{ine svetovnega morja v % dele` povr{ine svetovne pokrajine v % Tihi ocean Atlantski ocean Indijski ocean 179,7 106,6 74,9 49,8 29,5 20,7 35,2 20,9 14,7 svetovno morje svetovna pokrajina 361,2 510,1 100,0 – 70,8 100,0 Preglednica 2: Razdelitev svetovnega morja na pet oceanov. oceani povr{ina v milijonih km2 dele` povr{ine dele` povr{ine svetovne svetovnega morja v % pokrajine v % Tihi ocean 166,8 46,2 32,7 Atlantski ocean 86,6 24,0 17,0 Indijski ocean 73,4 20,3 14,4 Arkti~ni ali Severni ocean 14,1 3,9 2,7 Antarkti~ni ali Ju`ni ocean 20,3 5,6 4,0 svetovno morje 361,2 100,0 70,8 svetovna pokrajina 510,1 – 100,0 od norve{kega Nordkapa do najju`nej{ega rta Spitsbergov, nato do najbolj severovzhodnega rta Islandije in ~ez Danski preliv do Grenladije. Onstran Zelene de`ele meja te~e ~ez Davisov preliv do Baffinovega otoka in nato do Chidleyjevega rta na skrajnem severu kanadskega polotoka Labradorja. 5 Sklepno razmi{ljanje ^eprav je Mednarodna hidrografska organizacija `e leta 1953 svetovno morje razdelila na {tiri ocea­ne in leta 2000 na pet oceanov, Antarkti~ni ocean pa je med oceane prvi~ uvrstila celo `e leta 1937, v Sloveniji ve~ kot pol stoletja kasneje v u~benikih in ve~ini drugih publikacij {e vedno povsem prevla­duje stara delitev na tri oceane, in to kljub dejstvu, da bi morala Slovenija skupaj s svojimi ustanovami kot ~lanica Mednarodne hidrografske organizacije spo{tovati njene odlo~itve. Tudi v svetu razmere niso bistveno bolj{e. Kartografi Timesove knjige Atlas in enciklopedija morij, na primer, so na zemljevide vpisali vseh pet oceanov (The Times Atlas 1990, 16–25), v dodatku Geogra­fija oceanov in morij pa so pri opisu navedeni le trije oceani: Tihi, Indijski in Atlantski ocean, v preglednici pa {tirje oceani, poleg opisanih {e Arkti~ni ocean (The Times Atlas 1990, 226). National geographic society v svojih publikacijah skoraj dosledno uporablja delitev na {tiri oceane: Tihi, Indijski, Atlantski in Arkti~ni ocean. Zanimivo je, da se je vodstvo njihovih kartografov strinja­lo, da Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU na prevod in priredbo njihovega zemljevida sveta za National geographic Junior zapi{e imena petih oceanov (Svet 2005), pri prevodu in priredbi istega zemljevida za National geographic Slovenija in za samostojno izdajo pa je zahtevalo zapis le {tirih ocea­nov. Da Geografski in{titut Antona Melika kot del javne ustanove ne bi kr{il mednarodnih obveznosti, ki jih je Slovenija sprejela kot ~lanica Mednarodne geografske organizacije, je in{titut National geograp­hic society predlagal, da se na zemljevid zapi{e pojasnilo: »Mednarodna hidrografska organizacija je leta 2000 sprejela odlo~itev o razdelitvi svetovnega morja na pet oceanov (Atlantski, Tihi, Indijski, Arkti~ni in Antark­ti~ni ocean), National Geographic Society pa na svojih zemljevidih uporablja staro delitev na {tiri oceane (Atlantski, Tihi, Indijski in Arkti~ni ocean), ki jo je Mednarodna hidrografska organizacija sprejela leta 1953.«, natisnjena pa je kompromisna oblika pojasnila: »Mednarodna hidrografska organizacija je leta 2000 spre­jela odlo~itev o razdelitvi svetovnega morja na pet oceanov (Atlantski, Tihi, Indijski, Arkti~ni in Antarkti~ni ocean). National Geographic Society na svojih zemljevidih uporablja delitev na {tiri oceane (Atlantski, Tihi, Indijski in Arkti~ni ocean).« (Svet 2006). Na drugi strani Central Intelligence Agency ali kraj{e CIA, ki je prav tako kot National geographic society ameri{ka ustanova, vendar javna oziroma dr`avna ustanova, v svoji publikaciji The World Fact-book (medmre`je 3) dosledno navaja pet oceanov. V prihodnosti bo zanimivo primerjati, ali bo tako dolgotrajno uveljavljanje spremenjenega statu­sa, kot je doletelo Arkti~ni in Antarkti~ni ocean, do`ivel tudi Pluton, saj mu je Generalna skup{~ina Mednarodne astronomske zveze na zasedanju v Pragi leta 2006 odvzela status planeta, ki ga je imel od odkritja leta 1930. [e posebej zato, ker se tako oceani kot planeti pojavljajo v geografskih u~benikih, atlasih, enciklopedijah in drugih geografskih publikacijah. Glede na to, da so vsi oceani na Zemlji brez resni~nih meja povezani v enotno svetovno morje, lah­ko pri~akujemo nadaljevanje razprav o tem, koliko je oceanov. 6 Viri in literatura Geografski terminolo{ki slovar. Ljubljana, 2005. Karni~nik, I., Klanj{~ek, M., Radovan, D. 2006: Sodobno hidrografsko kartiranje in dokumentiranje slovenskega morja. Geodetski vestnik 50-1. Ljubljana. Limits of oceans and seas. Monte Carlo, 1937. Limits of oceans and seas. Monte Carlo, 1953. Medmre`je 1: http://www.iho.shom.fr (6. 6. 2006) Medmre`je 2: http://geography.about.com/od/learnabouttheearth/a/fifthocean.htm (6. 6. 2006) Medmre`je 3: https://www.cia.gov/cia/publications/factbook (6. 6. 2006) Svet. National geographic Junior. Ljubljana, 2005. Svet. National geographic Slovenija. Ljubljana, 2006. The Timesov Atlas and Encyclopaedia of the Sea. London, 1990. Yearbook. International Hydrographic Organization. Monako, 2006. 7 Summary: How many oceans exist (translated by the author) International Hydrographic Organization is responsible for proper names and delimitation of the water bodies (for example oceans, seas, lakes and rivers) on the international level. It operates as an intergovernmental consultative professional organization on hydrographic field. In 1953, its official publication Limits of oceans and seas was produced. In the document four oceans are recognized (Pacific ocean, Indian ocean, Atlantic ocean, and Arctic ocean). In 2000, the International Hydrographic Organization created the fifth world ocean – the Southern or Antarctic ocean – from the southern portions of the Pacific, Indian, and Atlantic oceans. The Southern ocean completely sur­rounds Antarctica and extends from the coast of Antarctica north to 60° south latitude. The decision has been explained by the then president of the International Hydrographic Organization, Commodore John Leech: »… A great deal of oceanographic research in recent years has been concerned with ocean cir­culations, first because of El Nino, and then because of a wider interest in global warming. … This research has identified that one of the main drivers of ocean systems is the Southern circulation, which sets the Southern ocean apart as a separate eco-system. As a result the term Southern ocean has been used to define that huge body of water, which lies south of the northern limit. Thinking of this body of water as various parts of the Atlantic, Indian and Pacific oceans makes no scientific sense. New national boundaries arise for geographical, cultural or ethnic reasons. Why not a new ocean, if there is sufficient cause? …«. There are 68 member countries of the International Hydrographic Organization and all respond­ing members to its request for recommendations on what to do about the Southern ocean except Argentina agreed that the ocean surrounding Antarctica should be created and given a single name. Slovenia has been its member since 2002 and therefore the country is obliged to respect and to real­ize all its decisions. Although International Hydrographic Organization recognized four oceans in 1953 and five oceans in 2000, in majority of Slovene school books and other publications delimitation into three classical oceans still prevail. In the future it is likely that the debate over the number of oceans will continue nonetheless as all oceans on our planet (three, four or five) are connected and there is but one »world ocean«. UGOTAVLJANJE POKROVNOSTI SLOVENIJE IZ SATELITSKIH POSNETKOV LANDSAT AVTORJA @iga Kokalj In{titut za antropolo{ke in prostorske {tudije, ZRC SAZU, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija ziga.kokalj@zrc-sazu.si dr. Kri{tof O{tir In{titut za antropolo{ke in prostorske {tudije, ZRC SAZU, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija kristof@zrc-sazu.si UDK: 528.6:711.14(497.4) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Ugotavljanje pokrovnosti Slovenije iz satelitskih posnetkov Landsat Daljinsko zaznavanje oziroma napredna klasifikacija satelitskih posnetkov sta natan~na in cenovno ugodna alternativa klasi~nim tehnikam kartiranja pokrovnosti. V prispevku so predstavljene metode za prido­bitev zanesljive karte pokrovnosti zemeljskega povr{ja. Kompleksnost slovenske pokrajine, zlasti izrazita drobnoposestni{ka struktura in z njo povezana velika spremenljivost rabe tal na kratke razdalje, nareku­je kombinacijo razli~nih virov podatkov, kot so satelitski posnetki Landsat, digitalni model vi{in, posnetki ortofoto in obstoje~e topografske in tematske karte. Kot glavni klasifikacijski algoritem je bila uporabljena metoda najve~je verjetnosti, natan~nost je bila pove~ana z upo{tevanjem klasifikacije v dva sloja, omeje­vanjem z vi{ino in naklonom ter dodatnih slojev. KLJU^NE BESEDE satelitski posnetki, pokrovnost, raba tal, klasifikacija, Landsat, Slovenija ABSTRACT Land cover map of Slovenia from Landsat satellite imagery Remote sensing, or to be more specific advanced satellite images classification, represents an accurate and cost-effective alternative to the classical techniques of land cover mapping. The methods used to produce a reliable land cover map are presented in the paper. The complexity of the Slovenian landscape, especially complex cultivation patterns and high frequency of land use changes over short distances, requires a com­bination of data sources such as Landsat satellite images, a digital elevation model, digital orthophotos as well as existing topographic and thematic maps. Maximum likelihood algorithm was used as the main clas­sifier and the accuracy of results was further improved by fuzzy classification, altitude and inclination filtering and auxiliary data. KEY WORDS satellite images, land cover, land use, classification, Landsat, Slovenia Uredni{tvo je prispevek prejelo 20. aprila 2006. 1Uvod Daljinsko zaznavanje oziroma napredna klasifikacija satelitskih posnetkov predstavljata natan~no in cenovno ugodno alternativo klasi~nim tehnikam kartiranja pokrovnosti. Terenski pregled je prime­ren za manj{a obmo~ja in ob~asne {tudije, ne moremo pa z njim v razumnem ~asu in/ali z realnimi stro{ki pokriti ve~jih povr{in. Klasifikacija satelitskih in letalskih posnetkov se je v preteklosti izkaza­la za primerno izbiro, saj omogo~a tako podrobno klasifikacijo kot hitro izvedbo in ~asovne primerjave. Tehnologija klasifikacije podob daljinskega zaznavanja je poznana in uveljavljena, vendar pa jo je treba pri­lagoditi posameznemu okolju in opazovanim pojavom. Pri klasifikaciji pokrovnosti Slovenije smo posebno pozornost namenili vsem korakom, od izbire podatkov do analize kakovosti. Ukvarjali smo se z napred­nimi tehnikami obdelave, kot je poklasifikacijsko modeliranje, saj z osnovnimi ni mo~ pridobiti sloja dovolj visoke natan~nosti. Izdelan zemljevid pokrovnosti podaja prostorsko razporeditev izbranih kate­gorij na ravni celice z osnovnico 25 m in je primeren zlasti za {tudije na regionalni ali dr`avni ravni. 2 Pregled dosedanjega dela Za celotno obmo~je Slovenije so na razpolago {tevilni digitalni sloji rabe tal oziroma pokrovnosti. Rabo tal lahko definiramo kot namen, za katerega ljudje izkori{~ajo nek kos zemlji{~a s poudarkom na funkcijski vlogi zemlji{~a v ekonomskih aktivnostih. Je abstraktna in je v~asih ne moremo dolo~iti niti s podrobnim ogledom. Pokrovnost, na drugi strani, pa je konkretna in jo lahko kot tako neposredno opazujemo (Campbell 1996, 550). Za uspe{no na~rtovanje in gospodarjenje z zemlji{~i moramo biti sez­nanjeni z obema. Razlika postane pomembnej{a, ko merilo raziskave postane ve~je in detajli podrobnej{i. Temeljni vir mnogim {tudijam so podatki zemlji{kega katastra, ki ga vodi Geodetska uprava Repub­like Slovenije (Gabrovec in Kladnik 1997, 15–18). Evidenca katastra je sestavljena iz digitalnega grafi~nega in digitalnega atributnega dela, katerih vzdr`evanje poteka na krajevni ravni, in sicer na posameznih krajevnih geodetskih upravah. Raba tal se vodi za vsako najmanj{o enoto – parcelo. Glavna slabost kata­stra je stalno (ne)sistemati~no zaostajanje pri registraciji {tevilnih sprememb, saj nikoli ne prikazuje dejanskega stanja (Kladnik 1999, 73); evidentirana raba tal se od dejanskega stanja lo~i v povpre~ju med 10 in 20 % (Petek 2001, 10). Na Ministrstvu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so izdelali lokacijsko natan~­ne in za potrebe raziskav lahko dostopne podatke o rabi kmetijskih zemlji{~. Lo~ijo 21 razredov rabe tal, izvedeni pa so bili na podlagi vizualne interpretacije digitalnih posnetkov ortofoto. Po drugi stra­ni je za projekt izdelave rabe tal tak{ne ali podobne kakovosti za ve~je obmo~je (na primer celotno dr`avno ozemlje) potrebno izjemno veliko finan~nih sredstev in vlo`enega dela. Zaradi razli~nih let snemanja posameznih posnetkov podatki niso ~asovno primerljivi, te`ave pa ponekod nastopijo tudi na stikih, saj ima zaradi subjektivne interpretacije ista raba na dveh posnetkih razli~en atribut (Kokalj 2004, 7–8). Posebne odlike sloja pokrovnosti CORINE so zelo natan~no dolo~ena metodologija in razdelitev kategorij na tri ravni ter ~asovna in prostorska primerljivost na evropski ravni. Osnovni vir podatkov so bili ortorektificirani satelitski posnetki Landsat, sloj pokrovnosti pa je bil pridobljen z vizualno inter­pretacijo. Pomembnej{i pomanjkljivosti sta najmanj{a velikost kartiranih obmo~ij in najmanj{a {irina poligona, ki se odra`ata v me{anih kategorijah in v veliki meri izpu{~enih oblikah. Statisti~ni GIS pokrovnosti in rabe tal, izdelan na Statisti~nem uradu Republike Slovenije, zdru­`uje klasifikacijo posnetkov Landsat ter primerjavo in prekrivanje rezultata s pomo`nimi zbirkami vektorskih podatkov. Dobra stran je metodolo{ka raz~lenjenost in poznavanje metapodatkov virov, iz katerih je bil zemljevid izdelan ([abi} in ostali 1998, 233–242). Slika 1: Zemljevid pokrovnosti Slovenije. 60 50 40 dele` (%) 30 20 20 0 avtorja ~lanka gozd grmi~evje in zara{~anje ekstenzivna travni{ka raba intenzivna kmetijska raba pozidana in sorodna zemlji{~a MKGP ZRC SAZU CORINE SURS voda odprto kategorija pokrovnosti 1 vsebuje kategorijo odprto 2 deloma vsebuje gozd I SURS 3 vsebuje pa{nike Slika 2: Primerjava razli~nih slojev pokrovnosti Slovenije. Na In{titutu za antropolo{ke in prostorske {tudije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske aka­demije znanosti in umetnosti je bil za potrebe na~rtovanja omre`ja mobilne telefonije izdelan sloj pokrovnosti s klasi~no nadzorovano klasifikacijo satelitskih posnetkov Landsat. Kategorije so opre­deljene glede na oviro, ki jo predstavljajo za potovanje elektromagnetnega signala. Karta ne prikazuje le ozemlja Slovenije temve~ tudi pet kilometrski obmejni pas (O{tir in sodelavci 2000). Omenjeni podatkovni sloji so bili izdelani na podlagi druga~nih virov in z razli~nimi metoda­mi; zaradi razli~nih namenov se razlikujejo njihova kakovost ter opredelitve in {tevilo kategorij. Pomembna razlika je v ~asu, ki je bil potrebnem za njihovo izdelavo, v {tevilu ljudi, ki so sloj izde­lovali, in potrebnih finan~nih sredstvih. Odlo~itev za izdelavo novega sloja pokrovnosti izhaja iz `elje po ve~ji homogenosti rezultata glede na vir in metodo. Temu lahko zadosti uporaba satelitsko zaz­nanih podob. Samodejna klasifikacija namre~ omogo~a izdelavo kakovostnega sloja pokrovnosti ve~jih obmo~ij z delom posameznika v nekaj mesecih, v nasprotju z ro~nim na~inom, ki v enakih razme­rah lahko traja ve~ let. 3 Klasifikacijska shema in klasificiranje posameznih kategorij pokrovnosti Da bi bila klasifikacija ~im bolj uspe{na, je treba podatke predhodno ustrezno pripraviti, kar sto­rimo v procesu predobdelave. Predobdelava obsega postopke, ki pripravijo podatke za nadaljnjo analizo, ponavadi z namenom odpravljanja ali zmanj{evanja sistemati~nih napak. Lo~imo tri skupine operacij (Campbell 1996, 116): • operacije izbolj{anja podob z namenom la`je vizualne interpretacije (na primer sprememba histo­ grama, filtriranje, povzemanje), • operacije, ki odpravijo radiometri~ne napake, ki so lahko posledica napak v delovanju senzorja, atmos­ferskih motenj, variacije kota snemanja, variacije v osvetljenosti ali sistemskega {uma, in • operacije, ki odpravijo lokacijske napake v odnosu med posnetki. Kot temeljni vir pri izdelavi sloja pokrovnosti so bili uporabljeni trije georeferencirani posnetki siste­ma Landsat (iz let 1999 in 2000), prevzor~eni na lo~ljivost 25 krat 25 m. Posnetek zahodne Slovenije v visokogorju vsebuje velik del obla~nosti, ki je bila izlo~ena z uporabo podobe oddaljenosti pripisa­ne kategorije od povpre~ja vrednosti u~nih vzorcev. Obmo~ja so bila nadome{~ena s klasifikacijo starej{ega posnetka (iz leta 1992). Ozemlje Slovenije je bilo z namenom preprostej{e, predvsem pa u~inkovitej{e in natan~nej{e kla­sifikacije razdeljeno na {est manj{ih neenakih obmo~ij (kvadrantov), v katerih je bil glede na reliefno izoblikovanost in pri~akovano pokrovnost poudarek na klasifikaciji razli~nih kategorij. Le tako je mo~ v ve~ji meri zaobjeti posebnosti in razlike, ki so posledica reliefne raz~lenjenosti, drobne zemlji{kopo­sestne strukture, pestrosti kamninske in pedolo{ke sestave, mikroklimatskih razmer in podobnega. Spektralni podpis kategorij pokrovnosti je namre~ prostorsko odvisen, zato ima ista kategorija (na pri­mer grmi~evje) na razli~nih lokacijah razli~en spektralni podpis, pri ~emer se lahko le-ta na dolo~enih obmo~jih pribli`a drugim kategorijam (na primer gozdu, vinogradom, sadovnjakom). [e pred za~etkom samega postopka klasifikacije je treba izbrati in definirati kategorije pokrovno­sti. Raven podrobnosti klasifikacije je odvisna od mnogih dejavnikov, na primer namena kartiranja, potrebovanih informacij, prostorske in radiometri~ne lo~ljivosti senzorja, okoljskih lastnosti preu~e­vanega obmo~ja, analiti~nih tehnik, ki naj bi jih uporabili, in podobnega (Apan 1997, 1030). Ponavadi je treba zaradi omejitev pri razpolo`ljivem ~asu in sredstvih skleniti kompromis pri {tevilu kategorij, saj s tem zmanj{amo zapletenost obdelave in poobdelave. V nadaljevanju so na{tete uporabljene kate­gorije pokrovnosti in kaj naj bi v idealnih razmerah lo~evanja vsebovale: • gozd (listnati, iglasti in me{ani gozd); • grmi~evje in zara{~anje (grmi~evje, prehod iz gozda v travnik, zara{~ajo~i travniki, nizki (predvsem kra{ki) gozd, ru{evje); • ekstenzivna travni{ka raba (pa{niki in ko{enice, visokogorsko travinje, barjanski travniki); • intenzivna kmetijska raba (njive z razli~nimi kulturami, vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, hmelji{~a, inten­zivni travniki, ~redinski pa{niki); • pozidana in sorodna zemlji{~a (mesta, vasi, industrijske povr{ine, {ir{e prometnice in parkiri{~a, gradbi{~a); • voda (morje, jezera, zajezitve, reke, soline); • odprto (skalnato visokogorje, kamnolomi in peskokopi). Zaradi `e omenjenih omejevanih dejavnikov, ki ote`ujejo klasifikacijo, se sku{amo dejanskemu sta­nju le kolikor mogo~e pribli`ati. Slika 3: Shema poteka pridobitve sloja pokrovnosti. Prvi in najpomembnej{i korak v procesu nadzorovane klasifikacije je izbira u~nih vzorcev, to je obmo­~ij z znanim tipom pokrovnosti. Operater jih praviloma ozna~i na ra~unalni{kem zaslonu, lahko pa uporabimo tudi druge metode omejevanja, na primer terenski zajem koordinat s pomo~jo sistema global­nega pozicioniranja. Program za obdelavo posnetkov nato izra~una spektralni podpis tipa pokrovnosti. V opisanem primeru so bili u~ni vzorci dolo~eni s samodejnim in ro~nim omejevanjem, kategorija odpr­to pa je bila pridobljena naknadno v procesu poklasifikacije. Zaradi razli~nih dejavnikov, ki vplivajo na ~asovno in prostorsko spremenljivost spektralnih podpisov (Lillesand in Kieffer 1994, 21), so bili u~ni vzorci dolo~eni za vsak kvadrant ter satelitski posnetek posebej, enaki so bili uporabljeni le na neka­terih obmo~jih prekrivanja. Kakovost vzorcev je bila iterativno preverjena z ve~ analizami (grafi~na predstavitev spektralnih odbojev vzorcev, analiza lo~ljivosti vzorcev, prekrivanje v spektralnem pro­storu, samoklasifikacija in testna klasifikacija manj{ih obmo~ij), neustrezni vzorci pa so bili zamenjani. Kot glavni klasifikator je bila uporabljena metoda najve~je verjetnosti, saj imajo njene dobre lastnosti, zlasti velika to~nost, bistveno prednost pred slabimi, na primer ob~utljivostjo na kakovost u~nih vzorcev. Klasifikacijo smo sku{ali izbolj{ati z upo{tevanjem dodatnih slojev: digitalnega modela vi{in in iz njega izra~unanih naklonov, normiranega diferencialnega vegetacijskega indeksa (NDVI), pankromat­skega kanala. Kot poseben sloj so bili dodani spektralnim kanalom, najprej vsak posebej in nato {e vsi skupaj. Pankromatski kanal je bil uporabljen tudi za izbolj{anje lo~ljivosti ve~spektralnih kanalov. Rezul­tati niso bili zadovoljivi, saj je na podlagi vizualne interpretacije mogo~e soditi, da so manj to~ni kot klasifikacija brez dodanih slojev. Omeniti je treba, da so bila za u~ne vzorce uporabljena enaka obmo~­ja kot pri prvotni klasifikaciji. Klub temu menimo, da je na tem podro~ju potrebna podrobnej{a raziskava ter da bi bolj premi{ljena razpostavitev u~nih vzorcev, prilagojena tudi vi{inam in predvsem naklonu, lahko prinesla bolj{e rezultate. 4 Poklasifikacija in ovrednotenje rezultata Te`ave pri klasifikaciji pokrovnosti so se pojavile predvsem pri lo~evanju grmi~evja od zemlji{~ z inten­zivno kmetijsko rabo. Zaradi podobnosti in prepletanja spektralnih podpisov omenjenih kategorij je bilo pri dolo~evanju u~nih vzorcev treba uporabiti {tevilne metode preverjanja njihove primernosti. Podobno te`avo je predstavljalo razlikovanje med pozidanimi zemlji{~i in zemlji{~i z odkrito prstjo, vendar je bila dokaj uspe{no premo{~ena z »mehko« klasifikacijo v dva sloja. Ta celicam v prvem slo­ju pripi{e najbolj verjetno pripadnost dolo~enemu u~nemu vzorcu in celicam v drugem sloju najbolj verjetno pripadnost enemu izmed preostalih u~nih vzorcev. Celicam, ki so bile v prvem sloju ozna~e­ne kot pozidana zemlji{~a in v drugem sloju kot katera druga kategorija, je bil atribut spremenjen v kategorijo iz drugega sloja. Po opravljeni klasifikaciji so bili kvadranti ponovno zdru`eni v mozaik, pri ~emer so bila glavna vodila vizualno ugotovljena kakovost klasifikacije, starost posnetka in meje pokrajinskoekolo{kih tipov ([pes in sodelavci 2002). Z upo{tevanjem pomo`nih informacij, pridobljenih iz knjig, zemljevidov, statisti~nih tabel, teren­skega dela ali drugih virov, je mogo~e kakovost klasifikacije dodatno izbolj{ati. Pisno gradivo se lahko nana{a neposredno na opazovano obmo~je ali na druga, v~asih zelo oddaljena, a geografsko sorodna obmo~ja s podobnimi ekolo{kimi, talnimi, klimatskimi, vegetacijskimi in reliefnimi lastnostmi. Pridobljene infor­ Slika 4: Odlo~itveno drevo omejevanja kategorij z vi{ino in naklonom. macije lahko upo{tevamo `e med samim procesom klasifikacije, ~e pa to ni mogo~e oziroma ne pri­nese pri~akovanih rezultatov, pa tudi v poklasifikaciji v obliki odlo~itvenega drevesa. Kakovost klasifikacije v {tudiji je bila izbolj{ana z omejevanjem razredov z vi{ino in strmino pobo~ij. Mejne vrednosti so bile ugotovljene s pregledom literature (Gams 1960; Krajevni leksikon Sloveni­je 1995, 9–10; Vri{er 1995, 37; Perko 1998, 84; Kladnik 1999, 124–125; Perko 2001, 82–132), odlo~itveno drevo omejevanja pa prikazuje slika 4. S preklasifikacijo se povr{insko najbolj pove~a kategorija odprto, in sicer najve~ na ra~un pozida­nih in sorodnih zemlji{~. To je pri~akovano, saj ta kategorija ni bila posebej klasificirana, pa~ pa naj bi bila izlo~ena prav v poklasifikacijskem procesu. Iz gozda so se v odprto preklasificirala predvsem obmo~­ja na severni, torej sen~ni strani gorskih grebenov, saj je bila tam njihova klasifikacija najve~krat nepravilna. Nekoliko izstopa pove~anje zemlji{~ z ekstenzivno travni{ko rabo (za 6,7 %), kar potrjuje te`avno raz­lo~evanje v primerjavi s kategorijo intenzivne kmetijske rabe. Za izlo~itev »{uma« in s tem delno generalizacijo je bilo uporabljeno filtriranje z upo{tevanjem oko­lice. Obi~ajen filter velikosti 3 krat 3 celice spremeni robove in se ne izogne posami~nim celicam, zato je bil prilagojen tako, da je celicam, ki v bli`nji okolici nimajo pokrovnosti iste kategorije, pripisal vred­nost, ki se v njihovi okolici najve~krat pojavi (slika 5). Analiza rezultatov filtriranja poka`e, da je najbolj razpr{ena kategorija grmi~evje in zara{~anje, saj se je njena povr{ina pri filtriranju zmanj{ala kar za 8,8 %. Vzrok gre iskati v prepletanju oziroma podob­nosti spektralnih podpisov grmi~evja z gozdom na eni ter intenzivno kmetijsko rabo in ekstenzivno travni{ko rabo na drugi strani. Trditev lahko potrdimo s podatkom, da se je ve~ kot 94 % razpr{enih celic s kategorijo grmi~evje prefiltriralo v eno od omenjenih kategorij. Prav tako izstopa zmanj{anje dele`a pozidanih povr{in za 3,9 %. Ve~ina zmanj{anja je {la na ra~un intenzivne kmetijske rabe, kar ponovno govori o te`avnosti lo~evanja med zemlji{~i z odkrito prstjo in pozidanimi zemlji{~i. Natan~nost zemljevida, ocenjena na podlagi 800 vzor~nih to~k, primerjanih s stanjem na posnet­kih ortofoto, presega 92 %, kar je zelo dober rezultat (Foody 2002). Podrobnej{a analiza natan~nosti (preglednici 1 in 2) razkrije, da v negativnem smislu najbolj izsto­pa klasifikacija kategorije grmi~evje in zara{~anje, pri ~emer odstopanje v negativnem smislu ni povezano s preklasifikacijo in filtriranjem. Kot grmi~evje sta bili najve~krat napa~no klasificirani kategoriji gozd in intenzivna kmetijska raba, kar izhaja iz `e ve~krat omenjene podobnosti v spektralnem podpisu. Tudi grmi~evje je bilo napa~no klasificirano kot intenzivna kmetijska raba, kot gozd pa le redko, iz ~esar je mogo~e sklepati, da so bili u~ni vzorci omejeni s favoriziranjem grmi~evja napram gozdu, medtem ko so »mo~i« med grmi~evjem in intenzivno kmetijsko rabo razporejene enakomerneje. Enako velja za Slika 5: Razli~ni na~ini filtriranja: pokrovnost brez filtriranja (levo), filtriranje celotne slike s filtrom ve~ine velikosti 3 krat 3 (na sredini), izlo~evanje posami~nih celic in nadome{~anje njihovih vred­nosti s filtri ve~ine (desno). V izogib te`avam pri filtriranju robov predstavljajo slike izreze ve~jih podob. kategoriji ekstenzivna travni{ka raba in intenzivna kmetijska raba. Obmo~ja, ki so bila napa~no kla­sificirana kot pozidana in sorodna zemlji{~a, so predvsem intenzivna kmetijska zemlji{~a (zemlji{~a z odkrito prstjo, na primer zorane njive) ter gozd in kategorija odprto (kamnolomi z naklonom manj­{im od 25°, peskokopi, gramozne jame, prodi{~a ob rekah …). V kategoriji odprto je zajetega tudi nekaj gozda in grmi~evja (ru{evja). To bi bilo mogo~e re{iti le s posebno klasifikacijo gorskih obmo~ij ali zahtevnej{o poklasifikacijo, ki bi upo{tevala {e usmerjenost povr{ja in kombinacije med naklonom, usmerjenostjo, vi{ino ter drugimi pomo`nimi podatki. Vendar bi bila za to potrebna dodatna razi­skava, ki bi meje lahko tudi kvantitativno opredelila. Kljub temu bi to~nost klasifikacije izbolj{ala le malenkostno. Preglednica 1: Ocena natan~nosti. razred referen~ne klasificirane pravilno izdeloval~eva uporabnikova to~ke to~ke klasificirane natan~nost v % natan~nost v % to~ke gozd 329 316 312 94,8 98,7 grmi~evje in zara{~anje 84 81 67 79,8 82,7 ekstenzivna travni{ka raba 99 107 94 95,0 87,9 intenzivna kmetijska raba 145 147 128 88,3 87,1 pozidana zemlji{~a 65 68 59 90,8 86,8 voda 19 20 19 100,0 95,0 odprto 59 61 58 98,3 95,1 skupaj 800 800 737 Preglednica 2: Matrika napak. razred 1 2 3 4 5 6 7 skupaj klasificirane to~ke 1 gozd 312 1 2 1 316 2 grmi~evje in zara{~anje 6 67 2 6 81 3 ekstenzivna travni{ka raba 4 4 94 5 107 4 intenzivna kmetijska raba 3 10 1 128 5 147 5 pozidana zemlji{~a 3 5 59 1 68 6 voda 1 19 20 7 odprto 1 2 58 61 skupaj referen~ne 329 84 99 145 65 19 59 800 60 50 40 dele` (%) 30 20 20 0 gozd grmi~evje in zara{~anje ekstenzivna travni{ka raba intenzivna kmetijska raba pozidana in sorodna zemlji{~a voda odprto klasificirana po omejevanju z vi{ino in naklonom filtrirana Slika 6: Primerjava pokrovnosti po klasifikaciji, po omejevanju z vi{ino in naklonom ter po kon~anem filtriranju. 5Sklep Klasifikacija satelitskih posnetkov se je izkazala kot u~inkovito orodje pri dolo~anju pokrovnosti Slovenije. Z njo je mogo~e v razmeroma kratkem ~asu opraviti kartiranje celotnega dr`avnega ozem­lja (tudi okolice) in v primeru periodi~ne obdelave opazovati ~asovni razvoj dogajanja. Uporabljeni posnetki sistema Landsat so primerni za lo~evanje od deset do dvajset kategorij pokrovnosti z lo~lji­vostjo 25 m. Zaradi raznovrstnosti pokrajinske rabe in naravnih potez pokrajine, predvsem velike zemlji{ke razdrobljenosti, spremenljivih talnih razmer in intenzivnega zara{~anja, je lo~evanje nekaterih razre­dov te`avno in je treba uporabiti naprednej{e metode, vklju~no s poklasifikacijo. Omejevanje z vi{ino in naklonom ter izbolj{ava lo~ljivosti kategorij s klasifikacijo v dva sloja lah­ko znatno izbolj{ajo kakovost kon~ne karte pokrovnosti. Atributna natan~nost izdelane klasifikacije, ocenjena s primerjavo stanja na posnetkih ortofoto na podlagi ve~jega {tevila testnih to~k, je zelo viso­ka, saj presega 90 %. Najve~krat napa~no klasificirana kategorija je grmi~evje in zara{~anje. Kakovost izdelanega sloja je zelo dobra, zlasti za {tudije na regionalni ali dr`avni ravni, mogo~e pa jo je dodatno izbolj{ati zlasti s klasifikacijo po manj{ih prostorskih obmo~jih (pokrajinskoekolo{kih tipih ali enotah), z zahtevnej{o poklasifikacijo, ki bi upo{tevala {e druge spremenljivke (na primer usmer­jenost pobo~ij in oson~enost) ter njihove kombinacije, in natan~nej{o, s {tudijo podprto, kvantitativno opredelitvijo mej posameznih razredov. Uporabnost odlo~itvenega drevesa bi se {e pove~ala z aplika­cijo na manj{ih prostorskih enotah. Tako bi lahko na primer lo~evali spremenljivo vi{ino zgornje gozdne meje po regijah. Opravljena {tudija je potrdila domnevo, da enostavna klasifikacija pokrovnosti ni mogo~a, ~e `eli­mo dose~i visoko natan~nost. Izkazalo se je, da je dolo~anje pokrovnosti izrazito prostorsko opredeljeno, saj je treba upo{tevati vse lokalne posebnosti, tako naravnih pojavov in danosti kot umetnih objektov. Zato menimo, da je pokrovnost smiselno dolo~ati glede na manj{e pokrajinske enote. Med zanimivej{a vpra{anja za nadaljnje raziskave sodi tudi uporabnost visokolo~ljivih (prostorsko in spektralno) sate­litskih in letalskih sistemov za podrobnej{e razlikovanje naravnih in antropogenih zna~ilnosti slovenskih pokrajin. 6 Viri in liteartura Apan, A. A. 1997: Land cover mapping for tropical forest rehabilitation planning using remotely-sen­ sed data. International journal of remote sensing 18-5. New York. Campbell, J. B. 1996: Introduction to remote sensing. New York. Foody, G. M. 2002: Status of land cover classification accuracy assessment. Remote Sensing of Envi­ ronment 80. Elsevier. Gabrovec, M., Kladnik, D. 1997: Nekaj novih vidikov rabe tal v Sloveniji. Geografski zbornik 37. Ljubljana. Gams, I. 1986: Osnove pokrajinske ekologije. Ljubljana. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije pode`elja. Ljubljana. Kokalj, @. 2004: Vrednotenje pokrajinskoekolo{kih tipov Slovenije v lu~i pokrovnosti, pridobljene s kla­ sifikacijo satelitskih posnetkov Landsat. Diplomska naloga, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, 1995. O{tir, K. 2004: Daljinsko zaznavanje. Ljubljana. O{tir, K., Stan~i~, Z., Podobnikar, T., Vehovar, Z. 2000: Pridobivanje in uporaba prostorskih podatkov visoke lo~ljivosti pri na~rtovanju omre`ja mobilne telefonije. Geografski informacijski sistemi v Slo­ veniji 1999–2000. Ljubljana. Perko, D. 1998: Nadmorske vi{ine povr{ja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Perko, D. 2001: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slo­ venije 3. Ljubljana. Petek, F., 2001: Vrednotenje rabe zemlji{~ v slovenskih pokrajinah z vidika kazalcev sonaravnega raz­voja. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. [abi}, D., Lojovi}, E., Tretjak, A., 1998: Statisti~ni GIS pokrovnosti in rabe tal Slovenije z oceno spremembe pokrovnosti tal med letoma 1993 in 1997. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1997–1998. Ljubljana. [pes, M., Cigale, D., Lampi~, B., Natek, K., Plut, D., Smrekar, A. 2002: [tudija ranljivosti okolja. Geo­graphica Slovenica 35, 1-2. Ljubljana. Vri{er, I. 1995: Agrarna geografija. Ljubljana. 7 Summary: Land cover map of Slovenia from Landsat satellite imagery (translated by the authors) The presented digital land cover map production method uses Landsat satellite imagery and com­bines different classification methods with employment of ancillary data, of which digital orthophotos and digital elevation model are the most important. The principal data sources were three orhtorec­tified Landsat images from 1999 and 2000, resampled to resolution 25 × 25 m. The area of Slovenia was divided into different size rectangles, as this facilitates inclusion of differences and particularities that are the consequence of terrain uniqueness, complex cultivation patterns, variety in pedological and geological conditions, rapid overgrowing, microclimate, and similar. Unsupervised classification was used to clarify the basic knowledge about natural organization of data and to determine homogeneous surfaces for definition of supervised classification training samples. Training samples for selected cat­egories (forest, bushes and overgrowth, intensive agriculture, extensive grasslands, build up and similar areas, water) were obtained by automatic (region growing) and manual delineation, whereas the cat­egory open was produced in the postclassification step. The quality of training samples was iteratively tested with multiple analyses; unsuitable samples were changed or dropped. Maximum likelihood method was used as the main classifier, because of its benevolent characteristics, mainly good accuracy, have substantial advantages over negative ones, e.g. sensitivity to the quality of training samples. Individual rectangles were mosaicked after the classification, with a special consideration of visually ascertained classification quality, recentness of imagery, and borders of landscape-ecological types. Altitude and inclination were used to reclassify intensive agriculture, forest, build up areas, and water. »Noise« was removed using adapted majority filter. The filter was set to identify isolated pixels and assign them a value that appears in their vicinity the most often. The attribute precision of the classification, based on 800 test points evaluated by comparing the situation on orthophotos, is very high as it exceeds 92%. Considerable difficulties in separation of bushes from intensive agriculture were encountered. Because of spectral signature similarities and their mixing several methods of their suitability testing were required. The problem of distinction between build up areas and bare soil was successfully solved by classifica­tion into two classes. With this a two layer land cover image was obtained; the first layer represents the most probable land cover class and in the second layer the next most probable class. The value was changed to the pixels that were determined as build up in the first layer and as any other category in the sec­ond layer. Ancillary data, such as normalised difference vegetation index (NDVI), panchromatic band, dig­ital elevation model, and inclination, did not enhance the classification when added to the six spectral bands. However, a detailed investigation might provide favourable results. Experiment should be attempt­ed in a small area, where special attention can be paid to the training samples selection adapted to the altitude and inclination characteristics. Nevertheless, supplementary data proved very useful in the post-classification process with limiting the altitude and slope. The effectiveness of the approach can be enhanced by applying it on a smaller area. For example, maximum forest altitude can be considered according to region. Other criteria, such as exposition and solar radiation, can also be regarded. However, the principal weakness to the method is complex quantitative limits determination. ANALIZA VIDNOSTI S PROSTORSKIM KOTOM ODPRTEGA NEBA AVTOR Klemen Zak{ek In{titut za antropolo{ke in prostorske {tudije, ZRC SAZU, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija klemen.zaksek@zrc-sazu.si UDK: 910:528:004(497.4) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Analiza vidnosti s prostorskim kotom odprtega neba V ~lanku je predstavljen izra~un prostorskega kota odprtega neba, ki je pomemben pri modeliranju narav­nih procesov in uporaben v mnogih aplikacijah, ki temeljijo na analizi vidnosti. V nasprotju z obi~ajnimi analizami vidnosti, s katerimi dolo~imo vidno obmo~je zemeljskega povr{ja iz izbrane to~ke, s predstav­ljeno metodo izdelamo raster, katerega vsaka celica nosi posplo{en podatek o vidnosti neba. Izra~un temelji na kontekstualni analizi dogitalnega modela vi{in, zato na rezultate poleg podatkov vplivajo tudi oblika in velikost premikajo~ega se okna. KLJU^NE BESEDE prostorski kot odprtega neba, vidnost, zemeljsko povr{je, kontekstualne analize ABSTRACT Using sky-view factor for visibility analysis This article presents the sky-view factor computation. The sky-view factor is an important dataset for a nat­ural process modeling, but it can also be used in many applications that are based on visibility analyses. Visible areas of the Earth's surface are usually determined regarding a single chosen point, but this method allows one to generate a raster whose cells contain generalized data about the sky visibility. The computa­tion is based on the contextual analysis of the DEM, thus results are influenced by the data and moreover, by the shape and the size of the moving window. KEY WORDS sky-view factor, visibility, Earth surface, contextual analyses Uredni{tvo je prispevek prejelo 23. avgusta 2006. 1Uvod Analiza vidnosti je pomemben del aplikacij geografskih informacijskih sistemov: urbanisti, na pri­mer, jo uporabljajo pri na~rtovanju rabe prostora, vojska jo potrebuje za ~im bolj prikrite pomike svojih enot. Veliko {tudij analiz vidnosti najdemo v arheologiji. Maschnerja (1996) je zanimalo, kako je obseg morja, vidnega z obale, vplival na obrambno sposobnost vasi na Aljaski; Ogburn (2001) se je ukvarjal z analizo poselitve glede na vidnost vzpetin, na katerih naj bi bili postavljeni religiozni objekti; Lambers in Sauuerbier (2006) sta preu~evala, od kje so vidni geoglifi v Peruju. V Sloveniji sta Stan~i~ in Veljanov­ski (1998) pri izdelavi napovedovalnega arheolo{kega modela uporabila kumulativno vidnost, z metodo Monte Carlo je bila simulirana vidnost oddajnikov mobilne telefonije (O{tir in ostali 2000), Zavadlav in O{tir (2004) sta uporabila vidnost pri estetskem vrednotenju vrhov slovenske planinske transverzale, ome­niti pa velja tudi preizkuse algoritmov Kau~i~a in @alika (2001), ki sta se ukvarjala z njihovo u~inkovitostjo. Analizo vidnosti v geografskih informacijskih sistemih razumemo kot prostorsko analizo, s kate­ro glede na izbrano to~ko dolo~imo binarni sloj (ne)vidnega povr{ja s pomo~jo digitalnega modela vi{in (Kvamme in sodelavci 1997). Operacija dolo~itve vidnega obmo~ja iz izbrane to~ke (angle{ko views­hed) je obi~ajno vezana le na eno to~ko, kar je predvsem pri modeliranju naravnih procesov manj uporabno, zato je vidnost v rastru bolje opisati s poljubno izbranim indeksom vidnosti, ki je lahko na primer razdalja do najbolj oddaljenega objekta na obzorju ali vi{inski kot obzorja. V nadaljevanju predstavljamo izra~un prostorskega kota odprtega neba, ki smo ga izra~unali za Slovenijo na podlagi novega digitalnega modela vi{in z lo~ljivostjo 100 m DMV-100 (Podobnikar in sodelavci 2005). Digitalni modeli vi{in so pomembni pri dolo~anju vpliva reliefa na oson~enost (Yard in sodelavci 2005; Robinson 2006) ali temperaturo (Blennow 1998; Bourbia in Awbi 2004) in {tevil­nih drugih aplikacijah. Na{ izra~un smo primerjali tudi s poenostavljenimi, a mnogo hitrej{imi metodami izra~una pro­storskega kota odprtega neba. 2 Analiza vidnosti Na vidnost vpliva ve~ dejavnikov, zato se moramo pred za~etkom analize odlo~iti, katere bomo upo­{tevali. V Sloveniji vidnost najbolj omejuje razgiban relief. Glede na veliko gozdnatost Slovenije sta pomembna dejavnika tudi vi{ina in gostota rastja, saj znotraj gozda vidimo le nekaj deset metrov oko­li sebe. Ker je v Sloveniji malo visokih zgradb, antropogeni dejavniki pri nas niso ve~ja ovira pri vidnosti. Ker so meteorolo{ke razmere te`ko predvidljive, jih pri analizi vidnosti obi~ajno zanemarimo, ~eprav ve~krat mo~no omejujejo vidnost, na primer megla. Pri dalj{ih razdaljah na vidnost vplivata tudi ukriv­ljenost Zemlje in refrakcija, ki pa druga drugo izni~ujeta, tako da je njun skupni vpliv na~eloma manj{i od natan~nosti vhodnih podatkov. Pred analizo vidnosti se moramo odlo~iti, ali bomo dolo~ali aktivno ali pasivno vidnost. Obi~ajno nas zanima, katero obmo~je vidimo iz izbrane to~ke, kar je aktivna vidnosti. ^e pa nas zanima obmo~je, s kate­rega je to~ka vidna, govorimo o pasivni vidnosti. Kadar na vidnost vpliva le relief, lahko aktivno in pasivno vidnost izena~imo. ^e upo{tevamo tudi rastje, lahko opazovalec z vrha nekega hriba vidi gozd v dolini (aktivna vidnost), opazovalec znotraj gozda v dolini pa zaradi kro{enj ne vidi hriba (pasivna vidnost). Zaradi pomanjkljivih podatkov o rastju in izrazitega pomena oblikovanosti povr{ja v Sloveniji na{a {tu­dija temelji izklju~no na DMV-100 m, tako da lahko razlike med aktivno in pasivno vidnostjo zanemarimo. Izbrati je treba tudi na~in predstavitve vidnosti. Rezultati se pri obi~ajnih analizah nana{ajo na eno samo to~ko (dolo~amo vidno povr{ino ali vidna obmo~ja vzdol` linije proti drugi to~ki), lahko pa dela­mo z ve~ to~kami (dolo~amo na primer, ali to~ka vidna z vseh vrhov). Pri rastrskih analizah vidnosti rezultati ne povedo, kateri del povr{ja je viden, temve~ za vsako rastrsko celico opisujejo vidnost z izbranim indeksom, ki je lahko na primer povr{ina vidnega povr{ja ali koli~ina vidnega neba. Dolo~anje indeksa Slika 1: To~ka Tje vidna s to~ke T, saj je to~ka T (na povezovalni liniji med to~ko Tin T) vi{ja od 2112 pripadajo~e to~ke povr{ja Tp, oziroma vi{inski kot proti to~ki T2 je vi{ji od vi{inskega kota proti to~ki Tp . vidnosti za raster je ~asovno zelo zamudno in je povezana z uporabo primerno optimiziranega algo­ritma (Kau~i~ in @alik 2001; Kim in sodelavci 2004). Ve~ina algoritmov za izra~un medsebojne vidnosti dveh to~k povr{ja, ki ju lahko predstavimo s kra­jevnima vektorjema T=(x, y,z) in T=(x, y,z), temelji na dejstvu, da sta to~ki vidni, ko je na 11112222 povezovalni liniji vsaka to~ka, predstavljena s krajevnim vektorjem T (T = (x, y,z)=T+t · (T–T); ttt1 21 0 < t < 1) vi{ja od pripadajo~e to~ke povr{ja Tp (Kau~i~ in @alik 2001). Ta pogoj lahko opi{emo tudi s pomo~jo vi{inskih kotov (slika 1): to~ka T2 je vidna iz to~ke T1, ~e je vi{inski kot iz to~ke T1 za vsa­ko to~ko T med njima vedno manj{i od vi{inskega kota proti to~ki T(.> .). Za dolo~itev vidnosti 2 12 1T po vsej povr{ini okoli izbrane izhodi{~ne to~ke ponavljamo postopek v poljubnem {tevilu izbranih smeri. 3 Prostorski kot odprtega neba Pri modeliranju meteorolo{kih procesov je ve~krat pomembno, koliko odprtega neba je nad povr{jem, torej nad vsako to~ko. Ta podatek je pomemben na primer pri ohlajanju. Povr{je oddaja dolgovalov­no sevanje v atmosfero, zato se bolj ohladijo tisti deli povr{ja, ki imajo v svoji okolici ve~ zraka, in ob enakih meteorolo{kih razmerah se povr{je v dolini ohladi manj kot povr{je na grebenu, kajti povr{je na grebenu lahko oddaja toploto tudi vstran in ne samo gor, kot je to mo`no v dolini. Koli~ina odpr­tega neba vpliva tudi na difuzno oson~enost. Na ravnini prejme poljubna ploskev veliko ve~ energije z difuzno svetlobo kot v ozki dolini, saj prihaja difuzna svetloba z neba (razpr{uje se na molekulah zra­ka in na aerosolu). Neba je na odprtem prostoru vidnega neprimerno ve~, zato je tudi difuzna obsevanost na odprtem ve~ja. Najprimernej{a mera za izra`anje odprtosti neba je prostorski kot. Ta je povezan s povr{ino pripa­dajo~ega predmeta na krogelni ploskvi, tako kot je obi~ajni kot v ravnini povezan s pripadajo~im kro`nim lokom. Prostorski kot poljubnega predmeta z izbranega opazovali{~a je koli~nik med povr{ino tega pred­meta in krogelne povr{ino, ki ima polmer enak oddaljenosti opazovali{~a do predmeta (medmre`je): . = k · S:R2 , kjer je . prostorski kot, k konstanta, S povr{ina predmeta, projiciranega na krogelno ploskev polme­ra R, ki je enak razdalji med opazovali{~em in predmetom. ^e je vrednost konstante k ena, izra`amo prostorski kot v steridianih SI. V meteorologiji je primernej{a konstanta 1 : 2., kar pomeni, da ima pro­storski kot nebesne poloble vrednost ena; zaloga vrednosti prostorskega kota pa tako le`i na intervalu Slika 2: Prostorski kot sto`ca . (z rumeno obarvan viden del nebesne poloble) lahko dolo~imo, ~e poznamo kot med na glavo postavljenim sto`cem in vodoravno ravnino .. med 0 in 1 (v angle{kem jeziku se je za tako definirani prostorski kot uveljavil izraz sky-view factor). Izra~unati se da prostorski kot predmeta vsakr{ne oblike, a najbolj pogosto ra~unamo prostorski kot telesu, ki ga omejuje sto`ec. Predstavljajmo si, da smo znotraj na glavo postavljenega sto`ca brez dna, katerega lupina oklepa z vodoravno ravnino kot A (slika 2); potem je prostorski kot odprtega neba na najni`ji to~ki (Marks in ostali 1979): . =cos2 A. Ker so geometrijsko pravilna telesa v naravi prej izjema kot pravilo, posku{amo dejansko povr{je poe­nostaviti s pla{~em sto`ca: potrebujemo tak sto`ec, katerega prostorski kot odprtega neba je enak prostorskemu kotu dejanskega povr{ja. Predvidevamo, da se to zgodi v primeru, ko povpre~en vi{in­ski kot obzorja povr{ja ustreza kotu med sto`cem in vodoravno ravnino. Ovire na obzorju so namre~ tiste, ki omejujejo vidnost neba. To pomeni, da moramo poiskati za vsako stoji{~e tiste predmete na povr{ju, ki v izbranih smereh omejujejo pogled. Potem definiramo prostorski kot odprtega neba zena~bo: . =cos2 A p, kjer povpre~en vi{inski kot obzorja Ap izra~unamo v n poljubnih smereh (slika 3): A =(A+A+…+ A ):n. p12 n V literaturi (na primer Duffie in Beckman 1991) najve~krat zasledimo, da je pri izra~unu prostorske­ga kota odprtega neba vrednost povpre~nega vi{inskega kota obzorja enaka polovici naklona reliefa S za posamezno celico DMV (ob predpostavki, da vidnost omejuje le relief ). Gre za poenostavitev, pri kateri celico, za katero ra~unamo prostorski kot, na eno stran omejimo z neomejenim ravnim pobo~­jem in na drugo stran s tangentno ravnino na relief. To pomeni, da ra~unamo povpre~ni vi{inski kot obzorja le v dveh smereh. Vi{inski kot obzorja v eni smeri je naklon v celici, v drugi smeri je enak ni~, torej je povpre~ni vi{inski kot obzorja polovica naklona posamezne celice DMV. Izbolj{ana metoda dodat­no upo{teva {e linearno odvisnost od naklona reliefa (Tian in ostali 2001): . = 0,75 + (0,25 · cos S) – (0,5 : . · S). Slike 4, 5, 6, 7 in 8 prikazujejo rezultate izra~una prostorskega kota na razli~ne na~ine v jugozahod­nem delu Slovenije z Nanosom v sredini. Iz naklonov reliefa (slika 4) sta izra~unana prostorska kota odprtega neba po gornjih poenostavitvah (slika 5 in 6), bolj{i pribli`ek z iskanjem obzorja v ve~ smereh Slika 3: Ponazoritev dolo~itve vi{inskega kota obzorja v poljubnem {tevilu smeri iz naklju~no izdelanih podatkov; stoji{~e je v prese~i{~u linij, polne linije predstavljajo smeri proti vrhu povr{ja v izbranih smereh na obzorju in ~rtkane ustrezne vodoravne smeri. Slika 4: Nakloni povr{ja in sen~en relief (vir: DMV-12,5, november 2005, © Geodetska uprava Republike Slovenije): zelena barva predstavlja bolj ravna, rde~a bolj strma obmo~ja, velikost obmo~ja je 60,3 krat 22,5 km. Slika 5: Prostorski kot odprtega neba, izra~unan po poenostavljeni metodi (Duffie in Beckman 1991), velikost obmo~ja je 60,3 krat 22,5 km. Slika 6: Prostorski kot odprtega neba, izra~unan po poenostavljeni (Tian in ostali 2001), velikost obmo~ja je 60,3 krat 22,5 km. Slika 7: Prostorski kot odprtega neba, izra~unan s povpre~nim vi{inskim kotom obzorja v 360 smereh na najve~ji razdalji 5 km, velikost obmo~ja je 60,3 krat 22,5 km. Slika 8: Razlika med vi{inskimi koti obzorja, izra~unanega iz podatkov na slikah 7 in 6 (za ve~ino obmo~ja je vi{inski kot obzorja pri poenostavljeni metodi pri~akovano vsaj za 5° ni`ji),velikost obmo~ja je 60,3 krat 22,5 km, v ozadju sen~en relief (vir: DMV-12,5, november 2005, © Geodetska uprava Republike Slovenije). pa je predstavljen na sliki 7. Vidimo, da imajo po obeh enostavnih metodah izra~una pobo~ja mo~no podcenjen, doline pa mo~no precenjen prostorski kot odprtega neba, kar je {e posebej o~itno na sliki 8, ki predstavlja razliko v vi{inskih kotih obzorja, dolo~enih iz prostorskih kotov odprtega neba v ve~ sme­reh in po metodi Tiana in ostalih (2001). 4 Izra~un prostorskega kota odprtega neba za vso Slovenijo Prostorski kot odprtega neba je bil dolo~en za vso Slovenijo na osnovi DMV-100. Vplivi rastja in antropogenih elementov niso bili upo{tevani, ker ustrezni podatki niso bili na voljo. Zaradi rastrske­ga zapisa podatkov je s kontekstualnimi analizami treba dolo~iti povpre~ni vi{inski kot obzorja za vsako rastrsko celico posebej – v dolo~enem {tevilu smeri je treba poiskati najbolj oddaljeno, iz izbrane celi­ce {e vedno vidno to~ko znotraj »premikajo~ega se okna« izbrane oblike in velikosti. Algoritem preverja, ali je v izbrani smeri vi{inski kot proti naslednji celici ve~ji od vi{inskega kota proti prej{nji celici. Kadar je to res, postane ta celica potencialno obzorje za izbrano za~etno celico v izbrani smeri. Premiki natan­ko vzdol` izbrane smeri so na DMV nemogo~i, zato so premiki izvedeni skozi tiste celice, ki so najbli`je izbrani smeri. Teoreti~no bi morali ta postopek ponavljati do neskon~ne oddaljenosti v neskon~nem {tevilu smeri, v praksi pa sta bila najve~ja oddaljenost in {tevilo smeri dolo~ena na podlagi testiranj. Premikajo~e se okno kontekstualne analize ima obliko kroga, zato lahko re~emo najve~ji razdalji iskanja horizonta polmer iskanja. Za testiranje najprimernej{ega polmera iskanja sta bili izbrani stoji{­~i pri Vodicah in Bohinju. Z ve~anjem polmera se prostorski kot odprtega neba pri~akovano zmanj{uje. Stopnja zmanj{evanja je odvisna od oblike reliefa. V bli`nji okolici Vodic je povr{je sorazmerno rav­no, zato so pri manj{ih spremembah polmera spremembe prostorskega kota neopazne; prve ve~je vzpetine so od stoji{~a oddaljene nekaj kilometrov in {ele takrat se prostorski kot odprtega neba znatneje spre­meni. V Bohinju je povr{je bolj razgibano, zato so `e pri manj{ih polmerih spremembe v prostorskem kotu odprtega neba bolj opazne. Pri zelo zaprtih obmo~ij se na ve~jih razdaljah prostorski kot odpr­tega neba sploh ne spremeni, ker obzorje sestavljajo bli`nje vzpetine, ki omejujejo prostorski kot odprtega neba. Testiranje je pokazalo, da bi v ve~ini primerov zadostoval polmer iskanja 7 km, kljub temu je bila zaradi ve~je natan~nosti izbrana razdalja 10 km. Na zelo razgibanem povr{ju bi bil zadosten tudi mno­go kraj{i polmer iskanja obzorja. Omejen polmer daje dobre rezultate tudi v primeru uravnanega reliefa, saj zaradi velikih razdalj visoke ovire vidimo pod majhnim vi{inskim kotom. Preglednica 1: Testni izra~un prostorskega kota odprtega neba na dveh stoji{~ih pri razli~nih polmerih iskanja obzorja. dol`ina v km prostorski kot odprtega neba (Vodice) prostorski kot odprtega neba (Bohinj) 3 0,999939 0,990761 5 0,999892 0,981887 7 0,999762 0,979291 10 0,999499 0,976942 15 0,999004 0,976686 Pri polmeru 10 km lahko poleg tega zanemarimo {e vpliv ukrivljenosti Zemlje in refrakcije, kar poe­nostavi izra~un. Na tej razdalji je njun skupni vpliv na vi{ine 6,8 m, kar je {e v razredu natan~nosti DMV (Podobnikar in ostali 2005), tako da upo{tevanje popravkov ne bi bistveno pripomoglo k natan~nosti izra~una. Ker ne i{~emo obzorja na neskon~nih razdaljah, je prostorski kot odprtega neba sistemati~no zmanj{an, in ker ne upo{tevamo ukrivljenosti Zemlje, je sistemati~no zve~an. To pomeni, da poeno­stavitvi izni~ujeta napake druga drugi. Slika 9: Prerez (v smeri sever-jug) skozi sloja prostorskega kota odprtega neba lo~ljivosti 100 m (modra linija) in 200 m (rde~a linija) na obmo~ju Julijskih Alp. Dolo~iti je treba tudi {tevilo smeri, v katerih i{~emo obzorje. Da bi ~im bolj izkoristili DMV, sme­ri spreminjamo za tak kot ß, ki pri najve~jem polmeru iskanja obzorja pomeni eno {irino celice DMV. Pri polmeru iskanja 10 km in lo~ljivosti DMV-100 m pomeni to 628 smeri. Zaradi dolgotrajnega izra­~una je bilo testirano tudi iskanje v 360 smereh. Ker so bile razlike zanemarljive, so kon~ni rezultati dolo~eni v 360 smereh. To pomeni, da so v premikajo~em se oknu glede na lo~ljivost in najve~jo raz­daljo iskanja obzorja {e vedno upo{tevane skoraj vse celice, zato rezultati bolj mehko prehajajo iz ene skrajnosti v drugo kot pri poenostavljenih metodah izra~una. Za projekt Son~no obsevanje v Sloveniji (Kastelec in ostali 2005) je bil izra~un prostorskega kota odprtega neba `e narejen v lo~ljivosti 200 m, uporaba podrobnej{ega DMV pa je pomenila 16-krat dalj­{i ~as izra~una – zmogljiv osebni ra~unalnik (procesor AMD Athlon 64 2800+, 1 GB RAM, Windows XP Profesional) je bil polno obremenjen pet tednov. Slika 9 prikazuje prerez skozi oba sloja na 13 km dolgi ~rti v Julijskih Alpah, kjer se izka`e lo~ljivost 100 m za veliko bolj podrobno. Za Slovenijo izra~unan prostorski kot odprtega neba (slika 10) zavzema vrednosti med 0,4 in 1,0, njegova povpre~na vrednost je 0,97 in standardni odklon 0,04. S slike 10 je razvidno, da so vrednosti prostorskega kota odprtega neba zelo spremenljive na obmo~ju Julijskih in Kamni{ko-Savinjskih Alp, izrazita so tudi zaprta obmo~ja, na primer na obmo~jih I{kega Vintgarja in Posavskega hribovja. Za neka­tere analize vidnosti je primernej{a uporaba sloja, ki prikazuje povpre~ni vi{inski kot obzorja (slika 11). Ta zavzema na obmo~ju Slovenije kot med 0° in 50°, njegova srednja vrednost je 7,7° in standardni odklon 5,9°. Slika 10: Prostorski kot odprtega neba za Slovenijo. (. stran 105) Slika 11: Povpre~ni vi{inski kot obzorja v stopinjah za Slovenijo. (. stran 106) 5Sklep Za konec naj navedemo {e nekaj mo`nosti uporabe prostorskega kota odprtega neba. Gre za poda­tek, ki je nujen v nekaterih meteorolo{kih aplikacijah, saj je odvisnost med energijo in prostorskim kotom odprtega neba v {tevilnih procesih energijske bilance premosorazmerna; na primer ob obla~nem vre­menu ocenimo oson~enost tako, da (difuzno) energijo, ki jo zabele`i piranometer na ravnem povr{ju, pomno`imo s prostorskim kotom odprtega neba. V zadnjem ~asu je bilo veliko truda vlo`enega v iska­nje povezave med prostorskim kotom odprtega neba in toplotnimi otoki v mestih ali poledico na cestah. Vendar se v teh primerih prostorskega kota ne modelira, ampak izmeri iz fotografij, posnetih s {iro­kokotnim objektivom, ki lahko posname celotno nebesno poloblo, zato so na fotografiji vidne vse ovire, ki omejujejo matemati~ni horizont. Ob primerno kakovostnih podatkih o povr{ju bi lahko prostor­ski kot odprtega neba dolo~ili tudi na na~in, opisan v ~lanku. Seveda je prostorski kot odprtega neba mo`no uporabiti tudi v druge namene. Ne glede na to, da je predstavljena analiza pravzaprav dopolnilo k obi~ajni analizi vidnosti (obi~ajno nas zanima velikost vidne povr{ine in ne neba), lahko predvidevamo, da je v ve~ini primerov vidna povr{ina statisti~no povezana s prostorskim kotom odprtega neba. Zato lahko rezultate te analize uporabimo na primer pri iskanju primernih mest za odlagali{~a odpadkov ali za oddajnike radijskih signalov. Seveda lahko take analize izvajamo le na dr`avni ali regionalni ravni. Za kon~no odlo~itev na lokalni ravni je vsee­no treba narediti {e nekaj klasi~nih analiz vidnosti na podrobnej{ih podatkih o povr{ju (vklju~no s podatki o vegetaciji). Bolj kot sam izra~un prostorskega kota odprtega neba so zanimivi rezultati, saj je bilo tudi drugje v svetu narejenih le malo podobno zahtevnih analiz v tako visoki lo~ljivosti in za tako veliko obmo~je. V ~lanku opisan postopek je bil uporabljen za izra~un prostorskega kota vidnega neba za vso Slove­nijo, katere povr{je smo predstavili le z DMV, za natan~nej{e rezultate bi morali upo{tevati vsaj {e podatke o rastju. Rezultati so odvisni od nastavitve kontekstualne analize – bolj{i so pri ve~jih premikajo~ih se oknih, vendar lahko dobimo {e vedno zadovoljive rezultate, ~e delamo z manj{im {tevilom smeri in manj{im polmerom iskanja obzorja. Poenostavljene metode, ki temeljijo na naklonu povr{ja, so pri­merne le za podatke slabe lo~ljivosti na obmo~ju z neizrazitim reliefom. 6 Viri in literatura Blennow, K. 1998: Modelling minimum air temperature in partially and clear felled forests. Agricul­ tural and Forest Meteorology 91. Amsterdam. Bourbia, F., Awbi H. B. 2004: Building cluster and shading in urban canyon for hot dry climate, Part 1: Air and surface temperature measurements. Renewable Energy 29. Oxford. Duffie. J. A., Beckman, W. A. 1991: Solar engineering of thermal process. New York. Kastelec, D., Rakovec, J., Jeromel, M., Glava~-[ah, R., Zak{ek, K., Podobnikar, T. 2005: Son~no obse­ vanje v Sloveniji. Elaborat, Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Kau~i~, B., @alik, B. 2001: Izbira primerne metode ra~unanja vidnosti na digitalnem modelu reliefa. Geodetski vestnik, 45-3. Ljubljana. Kim, Y. H., Rana, S., Wise, S. 2004: Exploring multiple viewshed analysis using terrain features and opti­ misation techniques. Computers & Geosciences 30. Oxford. Kvamme, K., O{tir., K., Stan~i~, Z., [umrada, R. 1997: Geografski informacijski sistemi. Ljubljana. Lambers, K., Sauerbier, M. 2006: GIS-based visibility studies of the Nasca geoglyphs at Palpa, Peru. Inter­ national Workshop on Recording, Modeling and Visualization of Cultural Heritage, proceedings. Roterdam. Marks, D., Dozier, J., Davis, R. E. 1979: A clear-sky longwave radiation model for remote alpine areas. Archiv fur Meteorologie, Geophysik und Bioklimatologie, Series B, 27. Dunaj. Maschner, H. D. G. 1996: The Politics of Settlement Choice on the Northwest Coast: Cognition, GIS, and Coastal Landscapes. Anthropology, Space, and Geographic Information Systems. New York. Medmre`je: http://en.wikipedia.org/wiki/Solid_angle (22. 8. 2006). Ogburn, D. 2001: The Inca Occupation and Forced Resettlement in Saraguro, Ecuador. Doktorat, Uni­ versity of California, Santa Barbara. Santa Barbara. O{tir, K., Stan~i~, Z., Podobnikar, T. 2000: Pridobivanje in uporaba prostorskih podatkov visoke lo~­ljivosti pri na~rtovanju omre`ja mobilne telefonije 1999–2000. Ljubljana. Podobnikar, T., Zak{ek, K., O{tir, K., Kokalj, @., Pisek, M. 2005: Izdelava modela reliefa Slovenije. Ela­borat, In{titut za antropolo{ke in prostorske {tudije. Ljubljana. Robinson, D. 2006: Urban morphology and indicators of radiation availability. Solar Energy, v tisku. Amsterdam. Stan~i~, Z., Veljanovski, T. 1998: Arheolo{ki napovedovalni modeli in GIS. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1997–1998. Ljubljana. Tian, Y. Q., Davies-Colley, R. J., Gong, P., Thorrold., B. W. 2001: Estimating solar radiation on slopes of arbitratry aspect. Short communication. Agricultural and Forest Meteorology 109. Amsterdam. Vir prostorskih podatkov: © 2005 Geodetska uprava Republike Slovenije. Yard, M. D., Bennett, G. E., Mietz, S. N., Coggins, L. G. Jr., Stevens, L. E., Hueftle, S., Blinn, D. W. 2005: Influence of topographic complexity on solar insolation estimates for the Colorado River, Grand Canyon. Ecological Modelling 183. Amsterdam. Zavadlav, N. O{tir, K. 2004: Percepcija slovenske planinske tranzverzale. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2003–2004. Ljubljana. 7 Summary: Using sky-view factor for visibility analysis (translated by the author) A visibility analysis is an important part of many GIS applications: it is used in urban planning, military, etc. but the most interesting visibility analyses have lately been preformed in archaeology. The visibility analysis has also been widely used in Slovenia for an archaeological predictive model, for an evaluation of the beauty of mountain peaks etc. The visibility analysis is defined as a spatial analysis which produces a binary layer of (in)visible surface that is usually presented with a DEM. This oper­ation, usually called viewshed, can be preformed within most of the GIS software. However, its results are valid only for a single standing point, thus the analysis is unusable in some applications, which need an averaged visibility index written in a raster. Therefore, other tools and other methods have to be used in order to determine a visibility index, which can provide information about the distance to the object on the horizon, the size of the visible area, the elevation angle of the horizon etc. The new Slovenian DEM with a 100 m resolution was used for the computation of the sky-view factor, which is signifi­cant for solar radiation and temperature modelling, but it can be used in many other applications. The results were compared with results obtained by simplified analyses. Visibility is influenced by many factors. Relief is the greatest limitation for visibility in Slovenia. There is also a lot of forest in our county, thus the density and the height of vegetation are important parameters. Anthropogenic parameters do not influence the visibility significantly because of the low buildings. Meteorological conditions are neglected because of their (un)predictability although the fog can significantly reduce the visibility. The common influence of the Earth curvature and the light refrac­tion is usually lower as the accuracy of the input data so it can be neglected. One has to decide whether an active (which area is seen from a point) or a passive (from which area is the point visible) visibili­ty analysis will be preformed. The difference can be neglected if only the relief influences the visibility – this was the case in the described study because there were no appropriate data about vegetation avail­able, thus the surface was presented only with the DEM. Visibility can be expressed with a viewshed from a single point, viewshed from more points or visibility index written in a raster. Since the com­putation of a visibility index in a raster requires a lot of time, it is important to use the optimal algorithm. Most algorithms are based on a fact that a point is visible from a chosen point if there is no intersec­tion between the line connecting two points and the surface (surface is always below the line among the points). This condition has to be examined in many directions in order to check the visibility of the entire area. Data about the size of the sky visible above the surface is especially relevant to natural process mod­elling. This data are important for example for cooling down – the areas with more open sky cool down faster. The size of the visible sky is also important for diffuse radiation – a plane receives much more diffuse radiation because it is coming from the sky and there is much more of the visible sky in the plane as in the valley. The most convenient measure for expressing the size of the visible sky is a solid angle. The solid angle . is proportional to the surface area, S, of a projection of that object onto a sphere centred at that point, divided by the square of the sphere's radius, R (. =k· S : R2). The solid angle is also called sky-view factor when the proportionality constant k value equals 1 : 2.. The sky-view fac­tor, whose values are always between 0 and 1, is easily computed when the visible sky is limited with a cone surface (. =cos2 A; A – angle between the cone and the horizontal plane). However, perfect geometrical bodies are rare in nature, thus the actual surface is approximated with a cone – the incli­nation of the cone is approximated with the average elevation angle of the horizon. Therefore, the elevation angle has to be determined in multiple directions and its mean value is then used for sky-view factor computation. The computation of the horizon in multiple directions is usually time consuming, thus simplified methods only use small vicinity and only two directions to compute the sky-view factor. These approaches are based on a slope analysis but the comparison with a sophisticated method has shown that the values can have an overestimated and slopes an underestimated sky-view factor. This means that simplified methods can be used only for low resolution data in an area with mild geomorphology. The sky-view factor was computed for the whole Slovenia. Only the DEM was used as input data. The horizon was determined for every cell with contextual analysis – the most distant but still visible cell was determined in a limited number of directions within a moving window. The size and the shape of the moving window have a significant influence on results, thus the optimal size of the moving win­dow and the number of directions were determined experimentally. Two areas were chosen for testing: one in a large plane below the mountains and one within the mountain area. It was found that with the rough geomorphology even small moving window sizes can be successfully used. It was determined that the optimal radius of the moving window equals 10 km. The Earth curvature and the refraction can be neglected at this size of the moving window, because their influence is approximately the same as the DEM accuracy. The horizon was computed in 360 directions, because this number enables most of the cells within the moving window to influence the result. The results were also compared with the previously computed sky-view factor in the resolution of 200 m. The new results show more detail but their computation was much longer – approximately five weeks on a relatively strong PC. The mean sky-view factor value in Slovenia equals 0.97 (minimum 0.4, standard deviation 0.04). It varies significantly in Alpine region and there are also some »closed« areas in the other parts of Slovenia. The average ele­vation angle of the horizon was also determined (mean value of 7.7°, standard deviation of 5.9° and maximum of 50°). To conclude, the sky-view factor can be used in meteorology because the energy balance is in many cases linearly correlated with it. There were a lot of studies preformed lately, searching for a correla­tion between the sky-view factor and a heat island in a city or frost and roads. The sky-view factor is actually a complement to the usual result of the visibility analysis – one is usually interested in the vis­ible area of the Earth surface and not in the sky, but it can be assumed that the sky-view factor is also correlated with the area of the visible surface. Then it can also be used in many other applications on a state or a regional level. The described results are also interesting because there were only a few attempts to model visibility with such a complex contextual analysis over such a large area so far. Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi Geografija Slovenije 12 Ljubljana 2006: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 166 strani, 25 preglednic, 22 zemljevidov, 6 spoznavnih zemljevidov, 64 grafikonov, 1 diagram, 1 shema, 6 fotografij, ISBN 961-6568-58-2 Pitna voda je vse bolj dragocen vir za ~love{tvo. Varovanje njenih virov, zlasti v razvitem svetu, dobi­va {e pred desetletji neslutene razse`nosti. Pri tem postaja pomemben dejavnik vsesplo{na ozave{~enost ljudi. Dozdaj{nje izku{nje ka`ejo, da je ta rezultat dolgotrajnega informiranja in izobra`evanja prebi­valstva, ki je tako ali druga~e povezano z razpolo`ljivim vodnim virom. Aktivno odzivanje ljudi je namre~ predpogoj za zagotavljanje zdravega `ivljenjskega okolja, ki naj v duhu trajnostnega razvoja omogo~a pre`ivetje tudi prihajajo~im generacijam. Zaradi zgo{~anja najrazli~nej{ih dejavnosti na razmeroma majhnih obmo~jih se marsikje pojavljajo navzkri`ni interesi. Prizadevanja po hitrej{em razvoju dolo~enih dejavnosti se negativno odra`ajo na nekatere druge, s temi neskladnimi ali celo nezdru`ljivimi dejavnosti. Raziskovanje okolja temelji tudi na spoznavanju medsebojne povezanosti, soodvisnosti in skladnosti posameznih dejavnosti ter na vrednotenju {e sprejemljivih obremenitev posameznih pokrajinskih prvin na podlagi nosilne spo­sobnosti okolja. Sodobno razumevanje naravnih procesov nas vse bolj navdaja s spoznanjem, da razvojnih procesov ni mogo~e popolnoma podrediti ~lovekovemu interesu. Prilagajanje ~loveka naravi mora dolgoro~no temeljiti na vzpostavitvi trajnega ravnovesja med dru`bo in naravo. Ob tem se ~edalje bolj uveljavlja na~elo, da je sodoben ~lovek lahko svoboden le v primerno kakovostnem okolju. Njegovo udejanjanje zahteva korenito sprememba mi{ljenjskega vzorca. Posameznik ali skupina lju­di si pri odzivih na obremenjeno okolje postavi lastne prioritete, ki pogosto niso posledica strokovnih ugotovitev, ampak so v prvi vrsti pokazatelj ozave{~enosti prebivalstva. Okoljska zavest je namre~ dina­mi~na in zgodovinska kategorija, saj temelji na stanju v dolo~enem okolju, zgodovinskem procesu in dru`beni stvarnosti. O okoljskih problemih in nesre~ah imajo ljudje praviloma zelo kratkotrajen spo­min, pogosto povezan z volilnimi ciklusi. Za varovalno in vzdr`no gospodarjenje s pitno vodo je zelo pomembno vklju~evanje naj{ir{e jav­nosti. Vsi mednarodno sprejeti dokumenti, ki jih je ali jih bo v bli`nji prihodnosti ratificirala na{a dr`ava, poudarjajo pomen vklju~evanja javnosti v vse faze oblikovanja na~rtov rabe prostora. Temeljiti mora­jo na sodelovanju tako snovalcev in na~rtovalcev kot uporabnikov politike prostorskega razvoja, pri ~emer ima posebno mesto politika ravnanja z vodo kot nenadomestljivo naravno vrednoto. Najbolj izraziti sodobni nasprotji sta odnos med varovanjem virov pitne vode in mestno rabo prostora na eni strani ter varovanjem virov pitne vode in kmetijsko rabo prostora na drugi. Obe sta osredoto­~eni tudi na obmo~jih varovanja virov pitne vode za potrebe vodne oskrbe Ljubljane, pri ~emer je prav varovanje podtalnice narekovalo prepre~evanje pozidave rodovitnih zemlji{~ na Ljubljanskem polju in s tem ohranjanje razmeroma intenzivnega kmetovanja, v precej{nji meri namenjenega prodaji. Ve~ kot o~itno je, da se najo`ji vodovarstveni pasovi zelo dobro ujemajo s prevladujo~o kmetijsko rabo tal, kar velja tudi za I{ki vr{aj, kjer je varstveno obmo~je vodarne Brest. Ob tem je nenehno prisotna boja­zen pred pretirano rabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, ki se zaradi tanke krovne plasti lahko kaj hitro odrazi v kakovosti podtalnice. ^eprav poglavitna nevarnost preti s strani eksisten~no odvisnih kmetovalcev, so med potencialnimi onesna`evalci tudi vrti~karji in obdelovalci vrtov okrog individual­nih hi{. V pri~ujo~i publikaciji je avtor nadgradil svoje ve~letno raziskovanje posameznih segmentov obre­menjevanja podtalnice, ki ga je sinteti~no zaokro`ila `e monografija Podtalnica Ljubljanskega polja. Javnost seznanja z rezultati behavioristi~no zasnovane raziskave, temelje~e na obse`nem anketiranju na obmo~jih Ljubljanskega polja (600 anket) in I{kega vr{aja (300 anket). Behavioristi~ne raziskave so namre~ najprimernej{e za pridobivanje informacij o ~loveku kot odlo~ilnemu dejavniku posegov v oko­lje. ^eprav ne morejo nadomestiti kompleksnih geografskih razlag sou~inkovanja posameznih pojavov in procesov v okolju, jih lahko obogatijo in pomagajo razlo`iti reakcije in dejanja ljudi ter njihovo razume­vanje stanja okolja, ki se pogosto razlikuje od dejanskega stanja. Ob tem se pojavi vpra{anje objektivnosti pridobljenih informacij, saj so odgovori dostikrat odraz povsem subjektivnih pogledov, trenutnega raz­polo`enja ali celo `elje po zavajanju raziskovalcev. Z anketiranjem so bile pridobljene informacije o splo{nem odnosu do okolja, mnenja o razmerju med ~lovekovimi dejavnostmi in okoljem, zaskrbljenosti glede onesna`enosti pitne vode, onesna`e­vanja podtalnice, rek in jezer, rabe pesticidov in kmetijskega onesna`evanja, onesna`evanja zraka, mnenja o upravljanju s komunalnimi in industrijskimi odpadki, zaskrbljenosti glede naravnih in industrijskih nesre~, prometa, tanj{anja ozonske plasti, kislega de`ja in podnebnih sprememb. Vsi ti odgovori so pri­merjani s podatki Eurobarometra. Po zgledu slednjega so bile anketirancem v presojo ponujene mo`nosti za re{itev poglavitnih okoljskih problemov: sprejetje stro`je slovenske in evropske zakonodaje z visokimi kaznimi za kr{itelje, bolj dosledno uveljavljanje obstoje~e okoljske zakonodaje, individualno pla~eva­nje vi{jih davkov oziroma prispevkov za pokritje okoljskih stro{kov, pla~evanje okoljskih davkov s strani povzro~iteljev okoljskih problemov, ~akanje na pobude industrije oziroma kmetijstva, ve~je finan~ne spodbude industriji, trgovini in dr`avljanom ter izbolj{anje splo{ne okoljske zavesti. O poznavanju loka­cij vodarn se je poizvedovalo s primerjavo dejansko obstoje~ih in izmi{ljenih vodarn. Zelo zanimivo je ugotavljanje navad u`ivanja pitne vode iz vodovodnega omre`ja in embalirane pitne vode, ki razkriva generacijski prepad in opozarja na modnost pitja vode v plastenkah, ki je, kljub dobri pitni vodi v vodovodnem omre`ju, med mladimi vse bolj vsakdanje. Embalirana voda je preu­~ena tudi glede na blagovne znamke. Anketiranci so bili povpra{ani tudi o stopnji zaupanja do podajanja ustreznih informacij v zvezi s stanjem podtalnice ter o njihovem odnosu do dodatnega informiranja o okoljski problematiki. Opredeliti so se morali tudi do pripravljenosti pla~evanja dosti vi{je cene raz­nih artiklov oziroma do morebitnega skromnej{ega `ivljenjskega standarda zaradi potreb po varovanju okolja in {e posebej podtalnice kot vira pitne vode. Anketiranci so imeli mo`nost, da na prilo`eni topografski karti {ir{ega ljubljanskega obmo~ja zari­{ejo meje varstvenih pasov virov pitne vode nad podtalnico, namenjeno oskrbi prebivalstva Ljubljane in okolice. S tovrstno metodo risanja spoznavnega zemljevida je avtor sku{al razkriti, kako si ljudje predstavljajo prostorske odnose in zna~ilnosti okolja, ki temeljijo tako na neposrednih zaznavnih izku{njah kot na spoznavno predelanih izku{njah. Odziv je bil zadovoljiv; svoje predstave o mejah varstvenih pasov je ponazorilo 163 oseb na Ljubljanskem polju in 117 na I{kem vr{aju. Tako kot pri anketnih odgovorih so rezultati strukturirani glede na bivali{~a lastnikov v odnosu do vodovarstve­nih obmo~ij, starostno in izobrazbeno sestavo anketiranih ter njihovo morebitno kmetijsko oziroma vrti~karsko dejavnost. Temeljno spoznanje je, da so anketiranci na Ljubljanskem polju bolj okoljsko ozave{~eni, kar pa je o~itno zlasti posledica ni`je izobrazbene ravni prebivalstva na I{kem vr{aju. Na Ljubljanskem polju so ljudje pripravljeni ve~ postoriti za ohranjanje kakovostne pitne vode. Ta ostaja rde~a nit skozi celotno knjigo. Avtorjev odnos do vode je mogo~e razbrati tudi skozi v uvodu predstavljene misli japonskega »razisko­valca« Masaruja Emota, od katerih se seveda ograjuje: »… Voda je sposobna shranjevati ne samo informacije, ampak tudi ~ustva in zavest. … Izpostavljena je tudi pisanim in govorjenim besedam. ^e jo razdelimo v dve epruveti, na eno napi{emo šhvala’, na drugo pa šti, norec’, ju pustimo stati prek no~i in nato vodo zamrzne­mo, dobimo povsem razli~no oblikovane kristale. Prva izoblikuje zelo lepe kristale, druga pa je skoraj ~rna …«. Drago Kladnik Drago Perko, Janez Nared, Marjan ^eh, David Hladnik, Marko Krevs, Toma` Podobnikar, Rado{ [umrada (uredniki): Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005–2006 Ljubljana 2006: Zalo`ba ZRC, 325 strani, ISBN 961-6568-55-8 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v sodelovanju z Zve­zo geografskih dru{tev Slovenije in Zvezo geodetov Slovenije 26. septembra 2006 organiziral osmi bienalni simpozij GIS v Sloveniji. Ob tej prilo`nosti je v soizdajateljstvu Geografskega in{tituta Antona Meli­ka ZRC SAZU in In{tituta za antropolo{ke in prostorske {tudije ZRC SAZU iz{la knjiga z naslovom Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005–2006. »… Leta 1991 smo si zastavili nalogo, da bomo bienalno predstavljali znanstvene, strokovne in peda­go{ke dose`ke in usmeritve na podro~ju razvoja in uporabe geografskih informacijskih sistemov v Sloveniji. Pred vami je osma knjiga, s katero `elimo izpolniti zastavljeno nalogo, tokrat za dveletno obdobje 2005–2006 …«, so zapisali uredniki v uvodniku knjige. Knjiga vsebuje 33 recenziranih ~lankov, v katerih so predstavljeni znanstveni, strokovni in tehni~­ni dose`ki s podro~ja geografskih informacijskih sistemov. Izmed njih je bilo 8 posebej zanimivih predstavljeno na simpoziju [tevilo avtorjev (68) in njihova poklicna raznolikost dajeta vpogled v raz­mah tovrstnih raziskav in raz{irjenost, lahko bi rekli celo nepogre{ljivost njihove uporabe. V vseh osmih knjigah je bilo skupaj objavljenih `e kar 219 prispevkov. V uvodniku knjige (strani 9–11) je kratka ana­liza spreminjanja strukture prispevkov s treh vidikov: razmerja med »teoreti~nimi« in »aplikativnimi« prispevki, razmerja med »znanstvenimi« in »preglednimi« prispevki ter razmerji med prispevki z raz­li~nih geoinformacijskih podro~ij: »… Razmerje med šteoreti~nimi’ in šaplikativnimi’ prispevki (slika 1) je bilo ve~inoma uravnote`eno, razen v zadnji knjigi, v kateri bele`imo izrazitej{o prevlado šaplikativnih’ prispevkov. V obravnavanem obdobju se je na splo{no pove~evala prevlada šznanstvenih’ prispevkov v pri­merjavi s špreglednimi’ prispevki (slika 2). Po posameznih geoinformacijskih podro~jih bele`imo izrazita nihanja {tevila prispevkov (slika 3). V vseh knjigah so prevladovali ~lanki, ki so obravnavali prostorske podatke v naj{ir{em smislu ali geoinformacijske (prostorske, prostorsko-~asovne) analize oziroma modeliranje. Izra­ zitej{e zanimanje za aplikacije geografskih informacijskih sistemov, navigacijske sisteme in lokacijske sto­ritve bele`imo zlasti v obdobjih 1991–1992 ter 1999–2000, za prostorsko vizualizacijo v obdobju 1997–1998 in 2003–2004, za daljinsko zaznavanje, upravljanje z naravnimi viri, analize vplivov na okolje na primer v obdobju 2003–2004 …«. Pri predstavitvi knjige izpostavljamo le nekatere geografske in za geografe bolj zanimive prispev­ke. Tako velja izpostaviti ~lanek Toma`a Podobnikarja (In{titut za antropolo{ke in prostorske {tudije ZRC SAZU) in Jurija Mlinarja (Geodetska uprava Republike Slovenije), ki predstavljata nov digitalni model reliefa z lo~ljivostjo 12,5 m, navajata pa tudi, da bo `e v letu 2007 izdelan digitalni model vi{in z lo~ljivostjo 5 m (stran 40). Mauro Hrvatin in Drago Perko (oba Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU) predstavljata mo`nosti, ki jih nudijo geografski informacijski sistemi za nekdaj zamud­ne hipsografske analize in njihov pomen v sodobni geomorfologiji. Uporabnost GIS-ov v geomorfologiji prina{ata tudi deli Marka Komaca (Geolo{ki zavod Slovenije) o preu~evanju plazovitih obmo~ij ter Damja­na Beca (GISDATA) in Toma`a Podobnikarja (In{titut za antropolo{ke in prostorske {tudije ZRC SAZU) o spreminjanju struge Save. Uporabnost GIS-ov v fizi~ni geografiji prina{ajo {e dela Mojce Dolinar (Agen­cija Republike Slovenije za okolje) o son~nem obsevanju, Petra Frantarja in Mojce Dolinar (oba Agencija Republike Slovenije za okolje) o vodni bilanci pore~ja Savinje, Mitje Jan`a (Geolo{ki zavod Slovenije) o indeksu baznega toka, Leona Gosarja, Ga{perja Raka in Franceta Steinmana (vsi Fakulteta za grad­beni{tvo in geodezijo) o hidravli~nih lastnostih vodotokov, Petra Frantarja, Irene Rejec Brancelj in Jureta Jerov{ka (vsi Agencija Republike Slovenije za okolje) o analizi vodomernih postaj ter Bla`a Barbori~a in Daliborja Radovana (oba Geodetski in{titut Slovenije) o batimetri~nem modelu slovenskega morja. Za uporabo GIS-ov na podro~ju varstva okolja so zanimiva dela Natalije [peh (ERICo) o bioindika­torskih metodah pri preu~evanju onesna`enosti zraka, Mateje Breg, Jerneje Fridl in Ale{a Smrekarja (vsi Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU) za preu~evanje neurejenih odlagali{~ odpadkov na vodovarstvenih obmo~jih, Ale{a Mlakarja (Ljubljanski urbanisti~ni zavod) o analizi ranljivosti prostora 25 20 15 10 5 0 Obdobje teoreti~ni aplikativni Število prispevkov Slika 1: Spreminjanje razmerja med »teoreti~nimi« Slika 2: Spreminjanje razmerja med »znanstvenimi« in »aplikativnimi« prispevki. in »preglednimi« prispevki. Slika 3: Spreminjanje razmerja med prispevki glede na obravnavano podro~je geoinformatike. kot orodju za preventivno okoljevarstveno delovanje ter Meteja Petkov{ka, Mojce Toma`i~ in Damja­na Vr~ka (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave) o coniranju obmo~ij Natura 2000. Za podro~ji prostorskega planiranja in regionalnega razvoja so zanimiva dela Mojce Golobi~ (Urbanisti~ni in{ti­tut Republike Slovenije) o vklju~evanju neformalnega normativnega znanja v postopek prostorskega na~rtovanja, Brede Miheli~ in Igorja Bizjaka (Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije) o dolo~anju prioritetnih obmo~ij prenove mest ter Janeza Nareda (Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU) o vrednotenju prostorskih u~inkov nekaterih razvojnih projektov v Sloveniji. Uporabnost GIS-v za preu­~evanje prometa oziroma razvoja prometnic prikazujeta deli Sa{a Poglajena (In{titut za dedi{~ino Sredozemlja) o ugotavljanju rimske cestne mre`e v Istri ter Dejana Paliska, Da{e Fabjan (oba Fakul­teta za pomorstvo in promet) in Sama Drobneta (Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo) o avtobusnih postajali{~ih. Kon~ajmo s »pomanjkljivostmi«, ki jih vidijo uredniki knjige na podro~ju geoinformatike v Slo­veniji (stran 11): »… Raba GIS-ov v Sloveniji ostaja v veliki meri zaprta v okvire posameznih strok ali ustanov in je torej {e malo izkori{~ena mo`nost ugodnih u~inkov medsebojnega sodelovanja med strokami in med ustanovami …«. Ostaja tudi pomanjkljivost, ki so je zapisali `e uredniki sedme knjige, da je »… razvoj izvirnih metodologij GIS-ov pri nas, razen redkih izjem, {e redek …«. V osmi knjigi zopet ugotavlja­jo, da prevladujejo predstavitve uporabe `e obstoje~ih metod in tehnolo{kih re{itev na razli~nih strokovnih podro~jih, ter podajo smernice za naprej: »… Tak{nih prispevkov si zaradi ve~disciplinarnosti rabe geo­grafskih informacijskih sistemov sicer {e vedno `elimo, a kot podlago za uspe{nej{e uveljavljanje slovenske geoinformatike v Sloveniji in na svetovnem prizori{~u in tr`i{~u si bo uredni{ki odbor v prihodnje pri­zadeval pove~evati dele` tudi v o`jem geoinformacijskem smislu inovativnih prispevkov …«. Matija Zorn Vlasto Kopa~: Iveri z Grintovcev Med gorskimi re{evalci 6 Ljubljana 2006: Planinska zveza Slovenije, 238 strani, ISBN 961-6156-67-5 Knjiga s pomenljivim naslovom odstira prenekatere splo{ne poglede v zna~ilnosti Kamni{kih Alp, {e zlasti pri njihovem osvajanju za potrebe in namene planinstva, gorni{tva in alpinizma v vseh letnih ~asih. @e od nekdaj so ljudje z njenih ju`nih obronkov spoznavali posebnosti gorskega sveta in v njem odkrivali marsikatere vire, ki so dopolnjevali in bogatili njihovo vsakdanjo `ivljenjsko preskrbo. Drvar­ji, gozdarji, (divji) lovci, pastirji in plan{arji so s svojimi dejavnostmi nemalo prispevali, da je bil gorski svet pod Grintovci dejavno vklju~en v vsakdanji gospodarski in socialni utrip prebivalstva ter v na~in `ivljenja ve~ine obalpskih naselij. Z rasto~o industrializacijo in urbanizacijo pa je postalo tudi obmo~­je Grintovcev prvovrstno sti~i{~e raznovrstnih rekreativnih, {portnih in turisti~nih dejavnosti. Danes pomeni gorski in planinski svet Kamni{ko-Savinjskih Alp dragoceno sprostitveno obmo~je v neposred­nem zaledju gospodarsko in socialno razvitega osrednjeslovenskega somestja. Bli`ina in razgibanost tega gorskega sveta sta najve~ prispevali k njegovi preobrazbi, predvsem pa njegovo vklju~enost v {ir­{i regionalno-pokrajinski sistem. Knjiga prina{a 20 Kopa~evih prispevkov, ki so nastali v obdobju 1946–2003. Ve~ina ~lankov je bila objavljena v revijah Gore in ljudje oziroma Planinski vestnik, Traditiones pa v Cev~evi knjigi o Veliki planini in {e drugod. Avtor je ve~ino izbranih in `e objavljenih ~lankov za ponatis v knjigi {e temelji­to pregledal in dopolnil ter opremil s svojimi bogatimi in izvirnimi ilustracijami. Kopa~evi spisi nas v nepopa~eni obliki seznanjajo z `ivljenjem in delom ljudi v tem neprijaznem gorskem svetu, z njihovimi vsakdanjimi prizadevanji za pre`ivetje, z ne{tetimi oblikami in na~ini prilagajanja surovemu okolju pa s tenko~utnim opazovanjem in razlaganjem naravnih pojavov in povr{inskih oblik, pa o tegobah, prvinskem razmi{ljanju o zemeljskem stvarstvu in njegovih razse`nostih. @e v srednjem veku je bil planinski svet s prostranimi travnato-pa{nimi povr{inami sezonsko vklju~en v dopolnilno oskrbo dolinske `ivinoreje. Va{ke pa{ne skupnosti, ki so imele v poletnih mesecih ve~ino svoje `ivine na planinah, so ohranile svojo individualno samobitnost. To se ka`e tudi v posesti pastirskih bajt, ki predstavljajo izvirno in samoniklo podobo ljudskega stavbarstva. Kopa~evi spisi nam na nevsiljiv, a poglobljen na~in slikajo `ivljenje in delo ljudi, ki so bili kakor­koli povezani s prostranim svetom pod Grintovci. ^eprav je glavni poudarek na gorni{tvu, alpinizmu, gozdarstvu in plan{arstvu, pa ob vsem tem spoznavamo {e druge geografske, socialne in gospodarske razse`nosti gorskega sveta, predvsem pa zelo izvirne poglede in razmi{ljanja ljudi, ki so povezani z njim. Njihova neposredna povezanost z okoljem in usodna odvisnost od njegovih darov sta vplivali na nji­hov zna~aj, dru`abnost in na njihovo `ivljenjsko filozofijo. Slehernik, ki je kakorkoli povezan s tem gorskim svetom, je zapustil v njem vidne sledi. Seznanimo se z alpinisti, ki so v zimskih razmerah pre~ili pogor­je in se vzpenjali na zasne`ene in zaledenele vrhove. In ve~ina med njimi je bila tudi med gorskimi re{evalci. Dragocen in nazoren je opis prvega igluja na Malih Podih v vi{ini nad 2000 m, ki sta ga naredila in preiz­kusila pisec in Marjan Ker{i~-Bela~ pozimi leta 1953. Po avtorjevih na~rtih je bilo leta 1946 postavljeno zaveti{~e na Malih Podih pod Skuto; pri njegovi gradnji sta sodelovala tudi na{a geografa dr. Cene Malo­vrh in mag. Rado Ko~evar. Obse`na je {tudija Velikoplaninska pastirska bajta in nekaj njenih zna~ilnosti (strani 77 do 102). Ugotavlja, da so bile do leta 1930 tukaj{nje pastirske bajte ovalne srednjeve{ke ognji{~nice; pozimi leta 1944 so bile vse po`gane. Po vojni so jih obnovili, postavili so jih »na stare kamne in staro zidovje« (stran 87). Leta 1957 so jih nameravali podreti in namesto njih postaviti zadru`ne hleve. Arhitekt Vlasto Kopa~ je kot referent za spomeni{ko varstvo izdelal predlog o razglasitvi Velike planine in Kamni{ke Bistrice za narodni park in s tem je zavrl ru{enje. Leta 1974 je spomeni{kovarstvena slu`ba dosegla, da so Preskar­jevo pastirsko bajto obnovili kot zadnjo velikoplaninsko ovalno ognji{~nico s tradicionalno notranjo ureditvijo in opremo. In prav njemu smo lahko hvale`ni za neokrnjeno ohranitev pastirskega naselja kakor tudi za oblikovanje po~itni{kih zaselkov, za smiselno postavitev turisti~nih stavb, ki so obliko­vane po vzoru pastirskih bajt. Podoba je, da je avtor podrobno spremljal celostno podobo `ivljenja na planini, delo in ustvarjalnost pastirjev in pastiric (na primer Kati Turkova z Vrhpolja in Zefa Debev­~eva z Vodic). Poleg vsakdanjih skrbi za `ivino so zmogli in znali izdelovati iz lesa {e najrazli~nej{o posodo (na primer torilo) pa pinjo za izdelavo masla, dvono`ne in ve~no`ne stole za mol`o, cokle, pe~atnike, pisave za trni~e, pipe, rezbarije, otro{ke igra~e, rezljali so {katlice, sve~nike in vse druge potreb{~ine. Za geografa je izredno dragocen prispevek Krajevna imena na prisojni strani Grintovcev (stra­ni 203–228). V pregled in razmislek nam ponuja ve~ kot 1120 starih krajevnih, zemljepisnih imen, ki `e tonejo v pozabo. Imena so zapisana foneti~no, z vsemi poudarki in posebnostmi, kakor jih je sli{al iz ust doma~inov, dobrih poznavalcev sveta pod Grintovcem. Prikazana so v {estih, smiselno zaokro­`enih obmo~jih. V njihovem bogastvu spoznavamo {tevilne zemljepisne, naravne in druge zna~ilnosti obravnavanih obmo~ij, ki jih je ~lovek za potrebe vsakdanjega `ivljenja ~lenil in poimenoval s pristni­mi, razlo~evalnimi in prostorsko zelo nazornimi in preglednimi imeni. Marsikateri njihov pomen je danes postal te`ko umljiv, saj se je njihov prvobitni namen oziroma pomen porazgubil v starosvetnem spominskem izro~ilu. Kopa~eva knjiga ponuja v razmislek {tevilne probleme, pojave in posebnosti obravnavanega alp­skega sveta v polpreteklem obdobju. Opisi so nazorni in povedni. Z njegovo kleno besedo in `lahtno mislijo, ki sta se bogatili v neposrednem ustvarjalnem stiku z doma~ini, smo dobili dokumentarno pod­prt vpogled v razvoj kulturne pokrajine. S pozornim opazovanjem naravnih pojavov odkriva procese, ki bogatijo tudi geografsko misel in njeno terminologijo. Med drugim omenja pojav mraznice, ki pred­stavlja tanko zeleno meglico, ki ob toplotni inverziji ozna~uje mejo med spodnjim mrzlim in zgornjim toplim zrakom (stran 37). Knjigo je avtor bogato opremil s {tevilnimi lastnimi ilustracijami. Skratka, knjiga Iveri z Grintovcev je obogatila na{e vedenje o tem gorskem svetu in pomeni izziv strokam, ki raziskujejo razvoj in spremembe v pokrajini ter njene bistvene danosti. Gradivo je zbral in uredil France Male{i~ ob strokovnem sodelovanju Stanka Klinarja. Urednik je predstavil tudi avtor­ja v prispevku Drobne umetnine iz ~istega veselja (strani 7–16) in prispeval ob{iren tolma~ manj znanih izrazov in besed (strani 229–238). Milan Natek ^lovek v Alpah Desetletje (1996–2006) raziskav navzo~nosti ~loveka v slovenskih Alpah Ljubljana 2006: In{titut za arheologijo ZRC SAZU in In{titut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, 275 strani, ISBN 961-6568-50-7 Gospodarska in poselitvena problematika gorskih obmo~ij slovenskega alpskega sveta sta `e od nek­daj privabljali raziskovalce razli~nih podro~ij k re{evanju zapletene problematike. Vselej je stopalo v ospredje vpra{anje ~asovne opredelitve, kdaj so bila pravzaprav na{a gorska obmo~ja kot neposredna zaledja dolinskih predelov vklju~ena v njihov gospodarski in sploh v pre`ivetveni prostor. Vse do nedav­na je prevladovala mnenje, da so bili hribovski in gorski predeli vsaj ob~asno (sezonsko) obljudeni `e v srednjem veku. Novej{e raziskave, ki temeljijo na preglednih (sonda`nih) terenskih preu~evanjih spo­ro~ajo, da je ~lovek kot lovec, pastir in rudar vklju~il gorska alpska obmo~ja v svoj pridobitveni gospodarski objem `e mnogo prej, v prazgodovinskem obdobju. Pri~ujo~i zbornik ^lovek v Alpah, ki ga je uredil dr. Tone Cevc, prina{a 18 izvirnih prispevkov 15 razi­skovalcev, ki z novimi spoznanji dokumentirajo `e davno prisotnost ~loveka v slovenskem visokogorju. V knjigi so zbrani prispevki arheologov iz njihovih osrednjih raziskovalnih in izobra`evalnih institu­cij iz Ljubljane, Gorenjskega in Tolminskega muzeja ter arheologov kot samostojnih raziskovalcev. S posameznimi prispevki so zastopani {e arhitekt, strojni in`enir in zdravnik, medtem ko je etnolog dr. Tone Cevc kot pobudnik za strnjeni prikaz in objavo desetletnih preu~evanj poleg uvoda prispeval {e tri razprave. Vsebina knjige je razdeljena v pet poglavij. V prvem poglavju, Odkrivanje ~lovekove navzo~nosti v visoko­gorju Alp (strani 11–56), so {tirje prispevki., ki so jih napisali Janja Horvat, Miran Brem{ak in Franc Male{i~. V zadnjih desetih letih so odkrili ve~ kot 50 arheolo{kih najdi{~ pri nas v Alpah, in sicer iz vseh obdobij, od prazgodovine do antike, do zgodnjega in visokega srednjega veka. Raziskovalci slutijo, da so zgodo­vinski premiki po dolinah, opazni v pozni antiki, neposredno vplivali na pove~ano izrabo visokogorskih gospodarskih virov. Na planini Dolga njiva pod Kal{kim grebenom so na{li tloris poznoanti~ne stavbe. Drugo poglavje je namenjeno osvetlitvi sledov prisotnosti lovcev v Alpah (strani 57–81) in sta ga s prispevkoma oblikovala Bo{tjan Odar in Matija Turk. Prvi podaja pregled ledenodobnega lovca v viso­kogorju in njegova priro~na orodja, drugi pa je raziskal sledove planih najdi{~ mezolitskih lovcev pod Krnom. Odkriti kamniti artefakti sodijo v starej{i mezolitik in so zaenkrat najstarej{i dokaz o navzo~­nosti ~loveka v Zgornjem Poso~ju. Tretje poglavje je namenjeno rudarju, nabiranju in kopanju `elezove rude (strani 85–110). Janez Bizjak prikazuje rudarjenje v visokogorju Julijskih Alp. Najve~ rude je bilo na Pokljuki, in Rudno polje je dobilo ime po {tevilnih povr{inskih jamah, kjer so bile gru~aste plasti bobovca. [tevilni viri dokazu­jejo, da je bil Bohinj sredi{~e prazgodovinskega, rimskodobnega in srednjeve{kega `elezarstva v Julijskih Alpah. Dragocena je ugotovitev, da so nekatere dana{nje planine nastale iz prvotnih rudarskih seli{~ (Ov~arija, Lipanca, Brdo, Brjanca, Belska planina, Klek, Vodi~ni vrh). Marija Ogrin podaja pregled arheo­lo{kih raziskav na obmo~ju Bohinja in Blejskega kota. Ugotavlja, da je bila intenzivnej{a poselitev Bohinja povezana z le`i{~i `elezove rude in da njeni za~etki segajo v starej{o `elezno dobo. Arheolo{ka najdi{­~a v vzhodnih Julijskih Alpah so bila odkrita na visokih planinah, na naravnih travnatih povr{inah nad gozdno mejo in so bila zelo primerna za pa{o. ^etrto poglavje z naslovom Pastir je tudi najobse`nej{e (strani 111–258). Zajema devet prispev­kov sedmih avtorjev. Tone Cevc je napisal tri razprave, in sicer etnolo{ki pogled na arheolo{ke dokaze o pa{ni{tvu v alpskem visokogorju. Ugotavlja, da najdbe dokazujejo rabo planin v rimskem ~asu. Manj podprte z arheolo{kimi najdbami pa so domneve o visokogorskem pa{ni{tvu v prazgodovinskih obdob­jih. Na podlagi ugotovljenih kultnih (posve~enih) mest prikazuje verovanje oziroma ve~plastnost ~lovekove duhovne kulture. Timotej Knific pi{e o `eleznih zvoncih v Kamni{ko-Savinjskih Alpah. Njihova raba je bila namenjena `ivini na pa{i; najdeni primerki so iz poznoanti~nega ali zgodnjesrednjeve{kega obdob­ja. Andrej Pleterski je raziskal zgodnjesrednjeve{ko poselitev Na Bleku pod planinskim domom na Krvavcu. Prvi izsledki preu~itve naselbine ka`ejo na sledove staroselskih Vlahov, ki so se v hribe zatekli pred nevarnostmi. Seli{~e so opustili v 10. stoletju. Toponim Na Bleku pomeni »krpa zemlje«; najver­jetneje je bil blek njivica v obdelavi v ~asu, ko so bili ob njem domovi. Analizo hi{ne lon~enine na Krvavcu podaja Luka Per{i~ in ugotavlja, da so bili najdeni primerki posod­ja namenjeni gospodinjstvu (vr~, posoda s pekvo, ki je slu`ila za peko kruha na odprtem ognji{~u). Katarina Predovnik je preu~ila srednjeve{ko in novove{ko lon~enino na planinah v Kamni{ko-Savinjskih Alpah. Najstarej{e kerami~no posodje je bilo odkrito na Veliki planini. Poleg loncev in vr~ev so pastirji upo­rabljali {e sklede in latvice za kisanje mleka. Odkrito lon~eno posodje omogo~a sklepati, kdaj so bile posamezne planine v rabi, ali so na njih pasli mle~no `ivino in kdaj so na posamezni planini pri~eli sira­riti. Janja @eleznikar pi{e o arheolo{kem odkritju ovalne pastirske bajte na Veliki planini. Izkopavanja v poletju leta 1999 so dala nekaj oprijemljivih dokazov. Na osnovi tipov najdenega posodja avtorica postav­lja za~etke graditve pastirske bajte v 16. stoletje. Benjamin [tular je raziskal blejske planine v srednjem veku, ki so bile raztresene po Jelovici in Pokljuki. Skoraj dve tretjini je bilo izkr~enih planin, druge (pet po {tevilu) so naravne planine, ki so tudi starej{e in praviloma le`ijo nad gozdno mejo, na stiku med gozdom in travnatimi povr{inami. Tone Cevc se spra{uje. kdaj so za~eli v planinah sirariti. Odkritje pastir­ske bajte na planini Dolga njiva pod Kal{kim grebenom postavlja domnevo, da so morda tam sirarili `e v antiki. Trdnej{i dokazi o sirarjenju na na{ih planinah izvirajo iz 13. in 14. stoletja. V srednjem veku so na ve~ini planin predelovali mleko v kisli sir, kar se je ohranilo na Veliki planini vse do danes. V petem poglavju, Kulturna dedi{~ina, objavlja Andreja Breznik, arheologinja z Narodnega muze­ja v Ljubljani, razpravo Kulturna dedi{~ina alpskih planin, ki ji je dala podnaslov Primer arheolo{kega parka na Krvavcu. Dosedanja uspe{na arheolo{ka preu~evanja so prinesla bogate izsledke o srednje­ve{ki obljudenosti Krvavca in z rekonstrukcijo omogo~ajo nazorno predstavitev nekdanjega okolja. Arheolo{ki park je arheolo{ko za{~iteno obmo~je, dopolnjeno s prvinami krajinske arhitekture, kjer so na prostem predstavljene arheolo{ke ostaline na mestu odkritja. Knjiga z dragocenimi in izvirnimi prispevki je obogatila na{a dosedanja znanja in vedenja o gos­podarskem in sicer{njem pomenu na{ega gorskega sveta vse od pradavnine do novega veka. Razprave nudijo tudi geografiji {tevilne vzpodbude za razmislek o razvoju prikazanih obmo~ij in predelov, kakor tudi izziv za poglobljeno preu~evanje visokogorskega sveta, kjer najrazli~nej{e ~lovekove posege ome­jujejo {tevilne naravne ovire in omejitve. Razprave so opremljene s potrebnim znanstvenim aparatom, preglednimi in nazornimi risbami, skicami, diagrami, kartogrami in fotografijami ter s kraj{imi pov­zetki, ki jih je v nem{~ino prevedla Marija Javor Bri{ki. Jezikovni pregled je opravila Ingrid Slavec Gradi{nik. Knjigo je opremil Janez Suhadolc, oblikovala pa Milojka @alik Huzjan. Raziskave in izid zbornika so podprli: slovenski odbor mednarodnega projekta »@elezna pot – Iron Route« v okviru Interreg IIIb pro­jekta za obmo~je Alp, Ob~ina Kamnik, »Vernar Consulting« z Bleda, Calcit iz Stahovice in Terme Snovik iz Tuhinjske doline. Milan Natek Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik 45-2 Ljubljana 2005: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC, sozalo`nik SAZU, 132 strani, ISSN 1581-6613 V drugem zvezku 45. letnika revije Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik so objavljeni nekateri prispevki, ki z vsebinsko zasnovo ka`ejo na novo, raz{irjeno in poglobljeno podro~je geograf­skih raziskovanj. Geografija kot aktualna prostorska znanstvena disciplina s sistemati~nim preu~evanjem sodobnih naravnih in socialno-gospodarskih pojavov in procesov {iri razpon temeljnih spoznanj, ki pomenijo dragocene prvine za celostno poznavanje okolja in za njegovo funkcionalno in preudarno vklju~itev v prihodnji pokrajinski razvoj. Izsledki objavljenih raziskav ka`ejo, da tudi mnogi obrobni, v~a­sih kar zanemarljivi okoljski pojavi z osvetlitvijo njihovih prostorskih sestavin predstavljajo pomembne prvine za celostno poznavanje pokrajine in za njeno usklajeno namembnost pri nadaljnjem razvoju {ir{ega obmo~ja. Marjan Ravbar, David Bole in Janez Nared objavljajo A creative milieu and the role of geography in studying the competitiveness of cities: the case of Ljubljana šUstvarjalno okolje in vloga geografije pri prou­~evanju konkuren~nosti mest: primer Ljubljane’ (strani 7–34). Delo, ki je novost v na{i stroki, je sestavljeno iz dveh delov. V prvem so nakazana teoreti~no-metodolo{ka izhodi{~a za preu~evanje znanja, ki posta­ja ~edalje pomembnej{i lokacijski dejavnik in usmerja pokrajinski oziroma regionalni razvoj. V drugem delu raziskave so izsledki tozadevne problematike v Ljubljani, ki z dr`avno-upravnimi in drugimi sprem­ljajo~imi in dopolnilnimi dejavnostmi ter z izobra`evalnimi in raziskovalnimi, kulturnimi in drugimi ustanovami zaposluje prete`no bolj izobra`eno delovno silo. Vse to poleg relativno stabilnej{ih delov­nih mest, ki so nadpovpre~no dobro pla~ana, prispeva k zgo{~evanju prebivalstva v prestolnici in v njenem mo~no urbaniziranem zaledju. Poleg premi{ljenega posega v urejanje ali preurejanje mestnega pro­stora in suburbaniziranega zaledja, mora mesto, ako `eli ohraniti vodilno vlogo, usklajevati {tevilne razvojne aktivnosti in potenciale tudi na regionalnem nivoju in vzpodbujati notranjo inovacijsko dina­miko, ki postaja osnovni pospe{evalec celostnega razvoja. Mimi Urbanc in Mateja Breg sta prispevali razpravo Gravel plains in urban areas: gravel pits as an element of degraded landscapes šProdna ravnina v mestnem prostoru: gramoznice kot prvina degradi­rane pokrajine’ (strani 35–61). Raziskava je zajela ravnico Jar{kega proda na levem bregu Save, ju`no od ~rnu{ke industrijsko-obrtne cone, med Toma~evskim prodom in {entjakobskim mostom, kjer je vodovarstveno obmo~je Vodarne Jar{ki prod in je pomembna za preskrbo Ljubljane. Na tem obmo~­ju sta dokumentirali 22 gramoznic z velikostjo od 0,25 do 650 arov, ki so globoke od 6 do najve~ 10 m in so bile aktivne med letoma 1959 in 1995. Po opustitvi pridobivanja proda in peska so postale jame tudi ~rna odlagali{~a najrazli~nej{ih odpadkov neznane sestave, ki resno ogro`ajo talnico. Analiza zasip­nega gradiva iz treh ve~jih gramoznic je pokazala, da zaenkrat {e ne ogro`a talnice. Avtorici predlagata strokovno sanacijo gramoznic. Ker je obmo~je znotraj mestnega ozemlja, je primerno, da se mu name­ni nova vloga, in sicer naj postane »naravni park« v mestni pokrajini. Matej Ogrin je prispeval razpravo Measuring winter precipitation with snow cover water accumu­lation in mountainous areas šVodnatost sne`ne odeje kot kazalec koli~ine padavin v gorskem svetu’ (strani 63–91). Uvodoma so prikazane zimske padavine med 21. decembrom 2003 in 7. aprilom 2004 v gorskem svetu zahodne Slovenije; ve~ina jih je bila v obliki snega. Meritve vodnatosti sne`ne odeje so bile opravljene med 13. marcem in 4. aprilom na petih izbranih krajih (Trnovski gozd, Zahodne Kara­vanke in [pikova skupina, Spodnje Bohinjske gore in Fu`inarske planine). Raziskava je pokazala razlike v koli~ini zimskih padavin med terenskimi podatki in uradnimi de`emerskimi postajami. Vrednosti vodnatosti sne`ne odeje so tudi zanesljivej{e in vi{je od de`emerskih podatkov. Vzrok za to je v tem, da de`emeri ob mo~nem vetru spremenijo vetrovne razmere v svoji okolici tako, da se vanje ujame pre­cej manj padavin, kot jih je dejansko bilo. Ur{ka Petje, Mihael Ribi~i~ in Matja` Miko{ so prispevali metode za Computer simulation of stone falls and rockfalls šRa~unalni{ko simuliranje skalnih podorov’ (strani 93–120). Prikazana so teoreti~na izhodi{~a za preu~evanje podorov in predstavljene metode njihovega raziskovanja na osnovi ra~unal­ni{kih simulacij. Raziskava sodi v sklop ciljnega raziskovalnega programa »Metodologija za dolo~anje ogro`enih obmo~ij in na~in razvr{~anja zemlji{~ v razrede ogro`enosti zaradi zemeljskih plazov«. Pre­pri~an sem, da bodo predstavljene metode obogatile tudi na{a geomorfolo{ka preu~evanja, ki so `e doslej namenjala zemeljskim plazovom, usadom, posedom in podorom posebno raziskovalno pozornost. Avtor­ji pripominjajo, da bi bile geomorfolo{ke karte (morda v merilu 1 : 50.000), ki bi nadgradile obstoje~e geolo{ke karte, koristno izhodi{~e in dopolnilo za izdelavo ustreznih kart nevarnosti delovanja skal­nih podorov. Objavljene razprave ne prina{ajo samo nekaterih novih pojavov in pogledov v okolje, temve~ s svo­jimi izsledki opozarjajo na aplikativno vrednost kriti~nih spoznanj. Posamezne sestavine okolja so namre~ dinami~ni, vzro~no-posledi~no in vzajemno povezani pokrajinski atributi, ki opredeljujejo kvaliteto `ivljenjskega okolja. Pravilno in vsestransko vrednotenje posameznih pokrajinskih pojavov in proce­sov daje tudi smernice za skladnej{i regionalni razvoj. Prispevki so opremljeni s potrebnim znanstvenim aparatom. Nazorno izstopa vsa kartografska dokumentacija, ki po`ivlja tekstovni del razprav. Drugi zvezek 45. letnika in{titutskega znanstvenora­ziskovalnega glasila je uredil novi urednik, dr. Bla` Komac. Izid zbornika je gmotno podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Milan Natek Geografija v raziskovalnih delavnicah Ljubljana, 17. in 28. 7. 2006 Leta 2005 je Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti med {ol­skimi po~itnicami prvi~ izvedel raziskovalne delavnice za otroke, stare od 7 do 14 let. Ker je bil odziv zelo dober tako po {tevilu udele`encev kot tudi po zadovoljstvu otrok in njihovih star{ev, se je vod­stvo delavnic odlo~ilo, da jih ponovno organizira. Tokrat smo delavnice preimenovali v raziskovalne igralnice. Ponovno jih je organiziral Center za pred­stavitvene dejavnosti ZRC SAZU pod vodstvom dr. Brede ^ebulj Sajko, geografski dan pa so vodili Primo` Ga{peri~, Mateja Breg in Primo` Pipan. V skladu z novim imenom leto{njih delavnic smo ve~ji pouda­rek dali raziskovalnem igranju. Izku{nje lanskega leta so pokazale, da otroci `elijo in pri~akujejo, da se bodo imeli lepo in ~im bolj spro{~eno. Za njih so bila ta sre~anja v prvi vrsti po~itnice, {ele nato pa spoz­navanje ali u~enje ~esa novega. V primerjavi z lanskim letom je letos pri projektu sodelovalo ve~je {tevilo in{titutov ZRC SAZU in ve~ zunanjih sodelavcev. Pove~ala sta se tudi {tevilo in raznovrstnost delavnic, ki so bile ~asovno nekoliko kraj{e, vendar dopolnjene z vsakodnevnim uvodnim ter sklepnim programom. Delavnice so potekale dva tedna in bile razdeljene na {tiri razli~ne poljudno-znanstvene vsebine za dve starostni skupini otrok (od 7 do 10 let in od 11 do 14 let). Za otroke, stare od 7 do 10 let, sta bili v obeh tednih pripravljeni dve igralnici. Prvi teden je bila na sporedu delavnica Radovednost v naravoslovju I: • Paleontolo{ki dan (sre~anje z dinozavri) je vodil Paleontolo{ki in{titut Ivana Rakovca ZRC SAZU. Otroci so v laboratoriju, dino-peskovniku in mezozojskem botani~nem vrtu spoznavali fosile in `iv­ljenje dinozavrov. • Arheolo{ki dan (ko govorijo kamni) je vodil In{titut za arheologijo ZRC SAZU. Otroci so si ogleda­li lapidarije v Narodnem muzeju in spoznali njihov pomen, izdelali so svoj napisni kamen ter se z avtobusom odpeljali na arheolo{ko potepanje po barju. • Geografski dan (zgodba o vodi in odpadkih) je vodil Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Otroci so se prelevili v »okoljske in{pektorje« in naravovarstvenike. Na bregu Save so odkrivali in popi­sovali odlagali{~a smeti ter se seznanili s pomenom pitne vode. • Krasoslovni dan (kaj se skriva v temnem podzemlju) sta vodila In{titut za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Jamarsko dru{tvo Dimnice. Otroci so postali jamarji, se spustili v jamo Dimnico ter spoznali kra{­ke pojave v jami in zunaj nje. • Biolo{ki dan (botani~ni vrt nekoliko druga~e) sta vodila Biolo{ki in{titut Jovana Had`ija ZRC SAZU in Botani~ni vrt. Otroci so si ogledali zbirko herbarijev, metuljev in hro{~ev ter spoznali vsakodnev­ne pripetljaje v `ivljenju rastlin v Botani~nem vrtu. Drugi teden je bila na sporedu delavnica Radovednost in potepanja I. • »Mehi{ko pin.jato« sta vodila dr. Ivan [prajc z In{tituta za antropolo{ke in prostorske {tudije ZRC SAZU in Silvija [prajc. Otroci so spoznali delo arheologa, odkrivanje mehi{kih piramid, prebijanja skozi d`unglo in izdelovali pin.jato, ki je del bo`i~ne igre mehi{kih otrok, polna sladkih presene~enj. • »Odpravo Papua Nova Gvineja« sta vodila mag. Andrej Seli{kar z Biolo{kega in{tituta Jovana Had`i­ja ZRC SAZU in dr. Breda ^ebulj Sajko s Centra za predstavitvene dejavnosti ZRC SAZU. Otroci so se v`iveli v ~lane odprave, ki je spoznavala ljudi in divjino Papue Nove Gvineje ter posku{ali naredi­ti svojo masko, zna~ilno za tamkaj{nje domorodce. • »Rezijo in Rezijane« je vodila dr. Jo`ica [kofic z In{tituta za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU. Otroci so spoznavali Rezijo, se u~ili njihovih besed, navad, zaplesali njihove plese ter se igrali zveri­nice iz Rezije. • »Abeceda` – skrivnost Slovenskega etnografskega muzeja« je vodilo strokovno usposobljeno vodstvo po muzeju in Abeceda`u. Otroci so si ogledali Slovenski etnografski muzej, kjer so izvedeli {tevilne zanimive pripovedi o ljudeh doma in po svetu ter se na koncu igrali v Abeceda`u, igralnici na{ih ded­kov in babic. • »Na grad po dru`inski grb« je vodil vodi~ po Ljubljanskem gradu. Otroci so se s cestnim vlakom odpe­ljali na Grad, si v gradu ogledali kapelo sv. Jurija, spoznavali zgodovino in lastnosti grbov ter izdelali svoj dru`inski grb. Tudi za otroke, stare od 11 do 14 let, sta bili v obeh tednih pripravljeni dve igralnici: Prvi teden je bila na sporedu delavnica Radovednost in potepanja II: • »Po ljubljanski promenadi do Tivolija« je vodila Katja Jerman z In{tituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Otroci so spoznavali me{~anski na~in `ivljenja in pre`ivljanja prostega ~asa v Ljubljani na prelomu iz 19. v 20. stoletje. • »[kofov šsede`’ in semeni{ka u~enost« je vodila dr. Ana Lavri~ z Umetnostnozgodovinskega in{titu­ta ZRC SAZU. Otroci so si ogledali stolnico, ki letos praznuje 300 let, semeni{ko knji`nico ter spoznavali njune arhitekturne in arhivske zaklade. • »Kitajsko kaligrafijo« je vodila akademska slikarka mag. Wang Huiqin. Otroci so spoznali, kaj je kali­grafija in od kod prihaja, si ogledali film o Kitajski ter s pomo~jo ~opi~ev, tu{ev in akvarelov narisali svojo kaligrafijo. • »Argentino skozi otro{ke o~i« so vodili akademska slikarka dr. Beatriz Tom{i~ ^erkez, otroci iz {ole »La escoulita« in Kristina Toplak z In{tituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. Otroci so spoz­navali `ivljenje v Argentini ter izdelali likovni trirazse`nostni izdelek z »argentinskimi« barvami in motivi. • »Risanje z ra~unalnikom, slikanje s fotoaparatom« so vodili dr. Kri{tof O{tir z In{tituta za antropolo{­ke in prostorske {tudije ZRC SAZU ter fotografa ZRC SAZU Igor Lapajne in Marko Zaplatil. Otroci so spoznavali, kako deluje digitalni fotoaparat, kako z njim posneti dobro fotografijo, jo prenesti na ra~u­nalnik in jo izbolj{ati, kako iz vesolja slikajo Zemljo sateliti in kako te slike najti in jih uporabiti. Slika 1: Otroci se seznanjajo s hidrolo{kimi procesi v obre~ni pokrajini. Drugi teden je bila na sporedu delavnica Radovednost v naravoslovju II. Ponovili so se geografski, arheolo{ki, krasoslovni in biolo{ki dan, nov pa je bil: • Dan Tehni~nega muzeja Slovenije (Nikola Tesla in vremenska napoved), ki so ga vodili strokovni delavci Tehni~nega muzeja Slovenije. Otroci so si ogledali muzej, spoznali `ivljenje in delo Nikola Tesle, se seznanili z njegovimi poskusi, ki jih hrani muzej, ter posku{ali izdelati solarno pe~ in napovedati vreme. Prej{nje leto je bil geografski dan zasnovan na temo kartografije in se je delil na teoreti~ni in prakti~­ni del. V leto{njem letu so bili pogoji dela in `elje nekoliko druga~ni. Glede na odziv otrok, predloge vodje Centra za predstavitvene dejavnosti in ~asovno zmanj{an obsega delavnice smo se sodelavci Geografske­ga in{tituta Antona Melika ZRC SAZU odlo~ili, da pripravimo geografski dan, ki se bo odvijal izklju~no na terenu in v naravi. Po premlevanju razli~nih idej in lokacij smo se odlo~ili za vse bolj aktualno temo o ~lovekovem onesna`evanju okolja in pomenu pitne vode. Najprimernej{o lokacijo tako po dostopno­sti kot po terenski primernosti smo na{li na desnem bregu reke Save, gorvodno od ~rnu{kega mostu, kjer je in{titut `e izvajal okoljske projekte, tako da so bili vodje delavnice s terenom `e prej seznanjeni. Zjutraj smo se iz dvorane Zemljepisnega muzeja sprehodili do avtobusne postaje, kjer smo vsto­pili na avtobus {tevilka 6 in se po Dunajski cesti odpeljali do postaje pri mostu ~ez Savo. Med vo`njo do izhodi{~ne to~ke terena smo se predstavili in hitro spoznali. Ker je bil za otroke to `e tretji dan delav­nic, so se med seboj `e dobro poznali in bili zato spro{~eni. Prva to~ka geografskega raziskovanja je bila na mostu, nad reko, kjer smo otroke seznanili s potekom delavnice. V prvem delu delavnic smo skupaj spoznavali svet ob Savi, v drugem delu pa so otroci samostojno raziskovali in odkrivali obre~no pokrajino. Po kratkem uvodu o zgodovinskem pomenu mostu in njegovi legi smo na tla razgrnili nekaj zemljevidov, jih orientirali in dolo~ili, kje smo in kam vse {e gremo. Najbolj zanimiv se je otrokom zdel Slika 2: Prikaz pronicanja povr{inske vode v podtalnico. Slika 3: Otroci se prebijajo skozi »d`unglo«. digitalni ortofoto posnetek (DOF), kjer so lahko natan~no dolo~ili svoje stoji{~e. [e bolj jih je navdu{i­lo delo z dlan~nikom. Z mostu smo se spustili na re~no teraso in se podali v nasprotni smeri re~nega toka v »d`unglo«. Zaradi velike zara{~enosti in na posameznih odsekih te`je prehodnega terena smo tako poimenovali na{o pot, ki se je vila po {tevilnih stezah bolj ali manj vzporedno z reko. Pustolovsko pre­bijanje skozi d`unglo je pri otrocih prebudilo raziskovalni duh. Kaj kmalu smo naleteli na prvo divje odlagali{~e odpadkov. Pogledali smo sestavo odlo`enih odpadkov in si postavili nekaj vpra{anj: zakaj ljudje odlagajo odpadke v tako lep prostor, zakaj ravno ob Savi, kako so odpadki pri{li do tukaj, koliko je staro odlagali{~e in podobno. Po dobljenih odgovorih in od prvega odlagali{~a naprej so imeli otroci nalogo, da so pozorni na svojo okolico in vsak nekoliko ve~je kupe smeti, odlagali{~a, ki so jih morali vrisati na DOF. S tem smo dobili prostorski pregled nad najdenimi odlagali{~i in smo jih lahko primerjali z rezultati terenskega popisa, ki je potekal na tem obmo~ju zgodaj spomladi 2006. Naslednja to~ka je bilo neporaslo prodi{~e ob reki kjer smo otroke seznanili z naravnimi hidrolo{kimi procesi, ki povzro~ajo, da vode te~ejo nad ali pod povr{jem, zakaj je voda pitna, kaj pomeni voda v na{em vsakdanjem `ivljenju in podobno. Naredili smo poskus, pri katerem smo na preprost in razumljiv na~in demonstrirali, kako in zakaj se v naravi pronicajo~a voda onesna`i. Nato smo se podali do najbolj oddaljene to~ke ob reki, gledano s prve to~ke na mostu. Tam smo na{li kar dve veliki odlagali{~i odpadkov. Privo{~ili smo si odmor za malico, med tem pa si ogledovali odlagali{~a in na~rtovali na{e nadaljnje delo. Otrokom smo razde­lili posebne okoljske mape in popisne liste, s katerimi so postali pravi raziskovalci. Ugotovili so, da nam ni~ ne pomaga, ~e odpadke samo najdemo in kmalu na njih pozabimo. S pomo~jo popisnih listov so otroci podrobno pregledali, izmerili in popisali eno od obeh odlagali{~. Zaradi njihove neizku{enosti pri terenskem delu ter la`je predstave, smo najprej dolo~ili povpre~no dol`ino njihovih korakov, s katerim smo nato izmerili velikost odlagali{~a. Ko so otroci izpolnili svoje vpra{alnike in vrisali obe odlagali{~i, so bili pri­pravljeni na zadnjo nalogo. Sami so morali najti odlagali{~e in ga sami tudi popisati. Med tem ko smo raziskovali in iskali nova odlagali{~a, smo se zna{li v veliki gramozni jami, kjer smo otroke seznanili z nastan­kom in pomenom gramoza. Na lastne o~i so se prepri~ali, da so gramozne jame tudi zelo vabljivo mesto za odlaganje smeti. Ker so imeli otroci nekaj problemov pri iskanju in vrisovanju gramoznic na DOF, smo jih opozorili na to, da se v naravi, {e la`je pa v ali ob naselju, ~lovek najla`je orientira po objektih in pojavih v svoji okolici. Ko so ugotovili, da stojimo pod elektri~nim daljnovodom, problema ni bilo ve~. Na koncu smo pri{li do velikega odlagali{~a, kjer so otroci sami ocenili in ugotavljali vse zahteva­ne podatke iz popisnega lista. S pomo~jo zemljevidov, DOF-a in orientacije so nas uspe{no pripeljali do za~etne to~ke na mostu, kjer smo pre~kali reko, po~akali na avtobus in se vrnili v mesto. Vsakokrat posebej otroci presenetijo s svojimi idejami in iznajdljivostjo. Ena od dobrih poti, da te svoje lastnosti {e bolj razvijajo, so prav tak{ne igralnice. Kot ka`ejo izku{nje obeh let, lahko otroci prek igre sprejemajo zelo veliko {tevilo najrazli~nej{ih vsebin oziroma informacij, ki jim bodo lahko kori­stile v `ivljenju. Mateja Breg, Primo` Ga{peri~ Pavle Mihevc – sedemdesetletnik Ljubljana, 25. 9. 2006 Jeseni leta 2006 je slavil sedemdesetletnico Pavle Mihevc. Ob vsakem jubileju se seveda vpra{amo, kak{no »sporo~ilo« je slavljenec pustil svojim sodelavcem, pa tudi tistim, ki bodo njegovo delo nada­ljevali. Mislim, da lahko ob jubileju Pavleta Mihevca z veseljem ugotovimo, da je bilo njegovo delo vsestransko plodno, interdisciplinarno, a vedno tudi geografsko. Ne bom se spu{~al v podrobnosti njegovega strokovnega dela. Poudariti ho~em predvsem tiste zna­~ilnosti njegovega dela, ki se mi zdijo bistvene. Pavle Mihevc se je `e leta 1961, pred diplomo, zaposlil na Urbanisti~nem in{titutu Republike Slovenije, ki je bil v tistih letih {ele na za~etku svojega razvoja. Na in{titutu je ostal do upokojitve leta 1997, z vmesnim sta`iranjem na Biroju za regionalno prostor­sko planiranje pri takratnem Sekretariatu za urbanizem Socialisti~ne republike Slovenije. V prvih letih je delal predvsem v okviru raziskav, ki jih je vodil pokojni dr Vladimir Kokole. Poz­neje se je vedno vklju~eval v neposredno izdelavo regionalnih, urbanisti~nih in dru`benih planov oziroma njihovih prostorskih sestavin. Kot nosilec ali sodelavec pri izdelavi {tevilnih planov (na primer Kr{ko, Kranj, Jesenice, Grosuplje, Litija, Vrhnika, Logatec) si je pridobil veliko izku{enj pri interdisciplinar­nem delu, saj je vedno sodeloval tudi s predstavniki drugih strok (arhitekti, ekonomisti, kmetijci, etnologi, sociologi, krajinarji in drugimi). V obdobju okoli leta 1970 je bil v in{titutu odgovoren za pripravo strokov­nih gradiv za Regionalni plan Dolenjske in kasneje za tako imenovani »Regionalni plan Ljubljane 2000«. Podobno je pozneje delal tudi pri pripravi programa regionalnega razvoja Suhe krajine in Notranjske. Vsak pripravljavec razvojnega na~rta, pa naj gre za ob~inskega ali regionalnega, se sre~a z vpra{a­njem, ali se ga bo loteval formalisti~no, ali pa bo sku{al spoznati tudi globlje vzroke za dogajanje v dru`bi in prostoru. Pavle Mihevc je to delo dobro opravljal in vedno upo{teval tudi {ir{a vpra{anja, razloge in tendence, ki jih povr{en in neizku{en izdelovalec plana pogosto niti ne opazi. V raziskovalnih nalo­gah se je poglobljeno ukvarjal z vpra{anji razvoja in urejanja pode`elja, urbanizacijskimi procesi in razmerjem med sredi{~i in njihovimi zaledji. Eden od njegovih pomembnih strokovnih prispevkov je predlog razvrstitve naselij v tipe za potrebe prostorskega na~rtovanja. V {tevilnih dru`benih na~rtih ob~in, tudi tistih, ki so jih izdelale druge ustanove, je bila njegova metoda razvr{~anja naselij upo{tevana. Sistem pridobivanja sredstev za raziskovalne naloge pa `al ni omogo~il, da bi lahko objavil z izku{nja­mi iz prakse dopolnjen priro~nik za planerje (tipologijo naselij za planiranje). V novej{em ~asu je Pavle Mihevc vlo`il veliko truda v dopolnjevanje vsebine in nove tehnike izde­lav ob~inskih prostorskih na~rtov. Zavedal se je namre~, da ra~unalni{ka tehnika lahko da dobre rezultate le, ~e jo uporabljamo predvsem kot sredstvo in ne kot cilj. Ra~unalni{ke tehnike same po sebi so pri nas sicer zelo razvite. Glede njihove smotrne in poglobljene uporabe za potrebe na~rtovanja pa smo {e zelo v zaostanku. Ob ra~unalni{ki izdelavi »Problemske karte« ob~ine Ko~evje in {e posebej prostor­skega plana ob~ine Logatec, katere nosilec je bil Pavle Mihevc, pa je bil prav v tem smislu napravljen korak naprej. Omogo~eno je predvsem la`je ugotavljanje neskladij med razvojnimi cilji posameznih resorjev in predstavitev razli~nih razvojnih mo`nosti. Prostorski plan ob~ine Logatec bi lahko slu`il tudi kot vzor~ni, za~etni primer priprave ob~inskega prostorskega na~rta. Pri pripravi podrobnih prostorskih aktov (PUP) je Pavle Mihevc vedno upo{teval tudi razvojni vidik. V strokovnih ~lankih je tudi vedno poudarjal, da morajo biti na primer tako imenovani programi CRPOV (celostni razvoj pode`elja) sestavina razvojnega koncepta {ir{ega obmo~ja in tudi vklju~eni v vse pro­storske dokumente. V raziskovalnem delu so Pavleta Mihevca posebej zanimala vpra{anja celostnega razvoja pode`e­lja, kar poudarja tudi v {tevilnih ~lankih. Zna~ilno je, da je znal najti primerno skladnost med tehniko obdelave ter globljim in {ir{im razumevanjem obravnavanega problema. Teme, kot so razvojne politike v odprtem prostoru, razvoj in urejanje vasi, metodologija prostor­skega na~rtovanja, poselitveni razvoj, razvoj prebivalstveno ogro`enih obmo~ij, pode`elje kot prostorska na~rtovalska posebnost, regionalni razvoj posameznih obmo~ij v Sloveniji, odnos med mestom in vas­jo, so bile vsebinski okvir {tevilnih raziskovalnih nalog. Pavle Mihevc se je pri svojem strokovnem delu poglobil tudi v strokovno izrazoslovje. Pomemb­na je njegova vloga pripravi prvega terminolo{kega slovarja za potrebe prostorskega na~rtovanja. Vedno je upo{teval potrebo po usmerjanju razvoja na regionalni ravni in je tudi poudarjal potre­bo po usklajevanju resorskih interesov na dr`avni, regionalni, ob~inski in krajevni ravni. Poudariti je tudi treba, da ima Pavle Mihevc smisel za zdravo presojo, kajti na prvi pogled vabljive re{itve tudi na strokovnem podro~ju kaj rade vodijo na stransko pot. Zna~ilna je tudi njegova kriti~nost do sebe, zara­di ~esar nekateri rezultati njegovega dela {e niso bili dovolj opa`eni. Pavle Mihevc `e ve~ let kot upokojenec sodeluje pri projektu Turisti~ne zveze Slovenije (TZS) »Moja de`ela – lepa in gostoljubna (MDLG).« Kot namestnik predsednika projektnega sveta in ~lan ocenje­valne komisije {e posebej spremlja delo TZS pri ocenjevanju »va{kih in mestnih jeder« v prostoru Slovenije in tako ostaja blizu nekdanjega strokovnega dela. Kljub sedemdesetletnici upamo, da bo Pavle Mihevc s svojim raziskovalnim, svetovalnim in stro­kovnim delom {e dolgo nadaljeval. Lojze Gosar Slovenska politi~na geografija in pode`elje na razpotju Mednarodni znanstveni posvet v po~astitev 80. letnice dr. Vladimirja Klemen~i~a Ljubljana, 5.–6. oktober 2006 Ni slu~aj, da se je Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani odlo~il v zgornjim naslovom delov­no obele`iti visok jubilej svojega uglednega profesorja, saj sta obe tematiki rde~a nit njegovega dolgoletnega, vsebinsko zelo {irokega in bogatega znanstvenega zanimanja. Slovensko »dru`beno geografijo« je, marsik­daj tudi nerazumljen, umestil v mednarodno okolje, doma pa v prakti~no re{evanje prostorske problematike v naj{ir{em pomenu. To potrjujeta tudi udele`ba uglednih doma~ih in tujih referentov ter sama vsebina znans­tvenega sre~anja. Referati znanstvenega posveta so iz{li v 25. {tevilki publikacije Dela, reviji Oddelka za geografijo Filozofske fakultete z vsebinskim naslovom »Slovenska politi~na geografija in pode`elje na razpotju«. Program je zajel dva vsebinsko razli~na dela. Okrogla miza prvega dne sre~anja je imela naslov Geogra­fija in evropska povezovanja. Svoje poglede na razli~ne vidike in posledice evropskega povezovanja s posebnim ozirom na Slovenijo so kot uvod v `ivahno razpravo podali M. Ravbar, I. Piry, D. Plut, V. Klemen~i~, J. Senega~­nik in J. Kunaver. Izpostavljena je bila {ir{a problematika geopoliti~nega polo`aja Slovenije, regionalnega razvoja, gospodarskega povezovanja in njegovih posledic, vpliva programov predpristopne pomo~i Evrop­ske unije na razvoj Slovenije in {e posebej njenih obmejnih obmo~ij, okolje varstvena problematika. Izredno pomembno pa je tudi evropsko povezovanje na podro~ju geografskega izobra`evanja, saj se pojavljajo zno­traj enotnega gospodarskega prostora velike razlike, ki se zrcalijo v konceptualni in vsebinski raznolikosti u~benikov. Poznavanje in odnos do drugih in druga~nih je ena temeljnih sestavin integracijskega proce­sa. S spretnim povezovanjem je vsebine dopolnil R. Genorio, nedvomno eden na{ih najbolj{ih poznavalcev evropske integracijske problematike. Vsekakor pa je v tem procesu, {e zlasti za Slovenijo, izredno pomemb­no kompleksno poznavanje in razumevanje njenih prostorskih problemov in procesov, k ~emur lahko geografija z dosedanjimi izku{njami, znanjem in raziskovalnimi metodami veliko prispeva. Drugi dan znanstvenega sre~anja, ki so se ga udele`ili tudi kolegi iz Nem~ije, Poljske in Avstrije, so bila izpostavljena nekatera specifi~na socialnogeografska vpra{anja prostorskega razvoja. Velik prija­telj slovenske geografije in {e posebej slavljenca, ki je v skoraj {tiridesetih letih priskrbel slovenskim geografom kar okrog polovice vseh {tevilnih nem{kih {tipendij, K. Ruppert, je s konkretnimi prime­ri opozoril na vpra{anje sou~inkovanja med okoljem in dru`bo kot enega najbolj aktualnih, pa najve~krat vsaj premalo upo{tevanih, ~e `e ne kar spregledanih vplivov na rabo prostora. M. Bufon je prikazal prob­leme in pristope k preu~evanju manj{in in obmejnih obmo~ij v prostoru zgornjega Jadrana. Zanimanje socialne geografije za vedno nova aktualna podro~ja ~lovekovega `ivljenja je s {tudijo problematike o sobi­vanju in integracije tur{kega prebivalstva v Augsburgu predstavil znani socialno geografski teoretik F. Schaffer. V Sloveniji je tako prvi predstavil koncepte, projekte in perspektive tako imenovane mirov­ne geografije. Novo geopoliti~no stanje pa je v Evropi tudi obnovilo zanimanje za nekatere klasi~ne geografske probleme, kot sta to v svojem referatu o oblikah pode`elskih naselij na Poljskem in njiho­vi zgodovinski preobrazbi poro~ala M. Koter in M. Kulesza. Tudi naslednja dva referenta sta se podala na nova podro~ja socialnogeografskega zanimanja. P. Jordan je s konkretnimi primeri razpravljal o konceptu geografije jezika, v obdobju hitre globalizacije ned­vomno enemu od aktualnih podro~ij o`je kulturne geografije. V ekonomsko geografsko problematiko pa je posegel K. Kellner, ki je opredelil aplikativno socialno in ekonomsko geografijo za potrebe pod­jetni{kega svetovanja. Referate je zaokro`il T. Cunder s predstavitvijo nove strategije razvoja slovenskega pode`elja. Rezultate modelne {tudije s tega podro~ja so na terenu predstavili slu{atelji geografije ob pri­merjalni {tudiji Podgorja pri Kamniku, ki je bilo jubilantov dolgoletni raziskovalni poligon. Oddelek za geografijo je ob tej prilo`nosti pripravil razstavo z naslovom »Pokrajina skozi o~i pro­nicljivega uma«. Obseg in globina ve~ kot {tiridesetletnega znanstvenega dela dr. Klemen~i~a sta izredno posre~eno in pronicljivo prikazana z njegovimi citati. Tako po vsebinski kot po tehni~ni plati jo lah­ko uvrstimo na sam vrh vedno pogostej{ih geografskih razstav. Mirko Pak Seminar za u~itelje v okviru mednarodnega projekta R. A.V. E. Space Portoro`, 10.–11. 11. 2006 Pod okriljem raziskovalnega projekta R. A.V. E. Space, ki poteka v okviru programa Interreg IIIB CADSES in je bil podrobneje predstavljen v Geografskem vestniku 78-1, je novembra v Portoro`u pote­kal dvodnevni seminar za u~itelje osnovnih in srednjih {ol. Izvedba {tirih izobra`evalnih seminarjev, v Italiji, Gr~iji, Sloveniji in ^rni Gori, je le eden od korakov v nizu dejavnosti projekta, ki se med dru­gim opira tudi na »Strategijo izobra`evanja za trajnostni razvoj« Ekonomske komisije Zdru`enih narodov za Evropo (UNECE). Namen seminarjev je predstaviti nekatere oblike in metode dela ter u~ila, ki bi u~ence u~inkoviteje usmerjale k prepoznavanju vrednot prostora, k pravilnemu ravnanju z okoljem ter k celostnemu razumevanju vzrokov in posledic ~lovekovih posegov v prostor, kakor tudi obogati­ti in pospe{iti izmenjavo izku{enj med dr`avami z razli~nimi izobra`evalnimi sistemi ter razli~nimi dru`benimi in kulturnimi danostmi. Na seminar so bili povabljeni u~itelji, ki pou~ujejo razli~ne pred­mete, saj je medpredmetno povezovanje zelo pomemben dejavnik pri ozave{~anju mladih o vrednotah prostora in o trajnostnem prostorskem razvoju. Seminar projekta R. A.V. E. Space smo zasnovali tako, da so bile aktivnosti usmerjene predvsem: • v predstavitev metodolo{kih pristopov k pou~evanju, zasnovanih v okviru raziskave projekta R. A.V. E. Space; • v evidentiranje prostorskih vrednot na {tirih izbranih prou~evanih obmo~jih z razli~nimi dejavnostmi; • v simuliranje mo`nih postopkov izobra`evanja, ki se lahko izvajajo z u~enci; • v preizku{anje nekaterih u~il ter na~inov predstavitve trajnostnega prostorskega razvoja; • v zbiranje predlogov in mnenj glede izbire in priprave u~il s strani u~iteljev. Seminar je potekal dva dni v obliki plenarnih delavnic ter terenskega in kabinetnega dela v manj­{ih skupinah. Predstavitvi projekta R. A.V. E. Space in pojmov, kot so »trajnostni razvoj«, »vrednote prostora« in »prostorsko na~rtovanje«, so sledila pojasnila nekaterih u~nih metod in u~il, uporab­ljenih pri seminarju. Aktivnosti so se nadaljevale v manj{ih skupinah s prakti~nim delom na terenu na {tirih izbranih obmo~jih: marina Lucija, Se~a, letali{~e Portoro` z okolico in Se~oveljske soline. Terensko delo je bilo namenjeno predvsem do`ivljanju, opazovanju, preu~evanju in razlaganju pokra­jine s poudarkom na razli~nih prostorskih vrednotah, opredeljenih v dopoldanskem delu seminarja ter na iskanju novih vrednot. Po kon~anem terenskem delu so posamezne skupine predstavile svo­je izsledke. Drugi dan seminarja je bil namenjen izklju~no kabinetnemu delu, in sicer predstavitvi in re{evanju nami{ljenega primera iskanja najprimernej{e lokacije za umestitev neke dejavnosti v pro­stor, ob upo{tevanju zaznav in dobljenih informacij terenskega ogleda prej{njega dne ter razmi{ljanju Dvodnevni seminar za u~itelje, namenjen predstavitvi na~inov pou~evanja o vrednotah prostora in o trajnostnem prostorskem razvoju, je potekal v Centru {olskih in ob{olskih dejavnosti v Portoro`u. MARKO ZAPLATIL CLAUDIA FERLUGA Terensko delo na {tirih izbranih obmo~jih: Marina Lucija, Se~a, Letali{~e Portoro` z okolico in Se~oveljske soline je bilo namenjeno do`ivljanju, opazovanju in preu~e­vanju pokrajine s poudarkom na evidentiranju razli~nih prostorskih vrednot. o navzkri`ju interesov v prostoru. V zaklju~ku seminarja se je razvila diskusija, kako predstavljene dejavnosti, metode in u~ila implementirati v u~ne procese. Seminar je potekal v slovenskem in angle{­kem jeziku. Navzo~e u~itelje smo pozvali, naj predstavljene oblike in metode dela ter u~ila v teko~em {olskem letu preizkusijo pri svojem pouku. Zaprosili smo jih, da poro~ajo o izku{njah in morebitnih predlogih. Izbrani predstavniki u~iteljev iz vseh {tirih sodelujo~ih dr`av pa bodo izku{nje, mnenja in predloge lah­ko izmenjali in posredovali na poletnem taboru, ki bo organiziran v ~asu poletnih po~itnic leta 2007. Cilj tako zasnovanih seminarjev in poletnega tabora je ustvariti mo`nosti za izmenjavo izku{enj med raziskovalci in u~itelji ter med u~itelji razli~nih dr`av glede vsebin, metod in u~il, primernih za pou­~evanje o vrednotah prostora in trajnostnega prostorskega razvoja. Zasnova in vodenje nacionalnih seminarjev je v pristojnosti projektnega partnerja iz Italije: Dipar­timento di Progettazione Architettonica e Urbana – DPAU, Universita degli Studi di Trieste (Oddelek za arhitekturo in urbanizem Univerze v Trstu), ki je tudi finan~no podprl njegovo izvedbo v Portoro`u. Pri vsebinski zasnovi in organizaciji seminarja v Sloveniji smo aktivno sodelovali slovenski partnerji projekta, in sicer: • Geografski in{titut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, • Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, • Direktorat za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije. Udele`enci seminarja so vtise in spoznanja, pridobljena na terenu, zaznamovali na Gulliverjevem zemljevidu. Vsa razpolo`ljiva tekstovna gradiva, namenjena udele`encem seminarja, so v slovenskem jeziku doseg­ljiva na spletni strani projekta (http://www.rave-space.org/ravespace/default.aspx/Slovenia.aspx), skupaj s fotografijami pa tudi na spletni strani Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU na naslovu http://www.zrc-sazu.si/giam/ravespace.htm. Zanimanje za seminar je bilo izjemno, `al pa se ga je izmed vseh prijavljenih lahko udele`ilo le 25 u~i­teljev. Zato na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije potekajo prizadevanja, da bi zagotovili dodatna sredstva za ponovitev seminarja. Jerneja Fridl Mirko Pak – sedemdesetletnik Ljubljana, 12. 11. 2006 Slavljenca dr. Mirko Paka {ir{i geografski javnosti verjetno ni treba podrobno predstavljati. S svo­jim pedago{kim, znanstvenoraziskovalnim, strokovnim in dru{tvenim delovanjem se je uveljavil kot eden vodilnih slovenskih urbanih in socialnih geografov. [e posebno se odlikuje z izjemo bogato bib­liografijo in mednarodno znanstvenoraziskovalno dejavnostjo. Pakov znanstveni opus obsega ve~ kot 150 znanstvenih razprav, predvsem s podro~ja urbane, socialne in regionalne geografije. Dr. Mirko Pak je diplomiral leta 1961 na Filozofski fakulteti. Leta 1965 je na isti fakulteti doktori­ral z disertacijo Dru`bena geografija Zgornjega Dravskega polja. Od leta 1962 je bil zaposlen kot asistent, od leta 1968 kot docent. Leta 1977 je napredoval v izrednega in leta 1988 v rednega profesorja. Bil je prodekan in dekan Filozofske fakultete ter predstojnik Oddelka za geografijo. Njegovo dolgoletno pedago{ko delo je bilo usmerjeno v urbano geografijo in regionalno geografi­jo Evrope. [e posebno se je uveljavil kot predavatelj regionalne geografije obmo~ja nekdanje Jugoslavije. Svoja predavanja je dopolnjeval s {tevilnimi terenskimi vajami po Evropi. Njegovo znanstvenoraziskovalno delo je izjemno bogato in raznovrstno. V svojih raziskavah in raz­pravah je razvil kompleksen socialnogeografski in regionalnogeografski pristop. Njegovo osnovno raziskovalno podro~je je urbana geografija. Ukvarjal se je zlasti s problematiko socialnogeografske in funkcijske zgradbe ter preobrazbe mest. Kot eden prvih slovenskih geografov se je lotil problematike socialnogeografske zgradbe in socialno degradiranih obmo~ij v slovenskih mestih. V osemdesetih letih je svoje raziskave usmeril tudi v podro~je suburbanizacije in razvoja pode`elja pod vplivom mest in urbanizaci­je. Kasneje se je ukvarjal zlasti z vpra{anji funkcijske zgradbe in preobrazbe slovenskih mest. V devetdesetih letih je podrobno preu~eval prostorske u~inke gospodarske tradicije na razvoj in zgradbo slovenskih mest. [e zlasti ga je zanimala preobrazba trgovine in drugih oskrbnih dejavnosti v mestih. V drugi polovici devetdesetih let je bil vodja raziskovalnega projekta »Geografska analiza Ljubljane in njene razvojne mo`nosti«. Rezultat njegovega dela na podro~ju urbane geografije sta poleg {tevilnih ~lankov in znans­tvenih prispevkov v slovenskih in tujih geografskih publikacijah tudi znanstveni monografiji o dveh najve~jih slovenskih mestih, Mariboru in Ljubljani, pri katerih je sodeloval kot urednik in avtor. Poleg urbane geografije je dr. Mirko Pak stalno razvijal tudi regionalno geografijo. Posebno pozor­nost je namenil severovzhodni Sloveniji, med drugim je bil vodja raziskovalnega projekta o mo`nostih regionalnega razvoja Spodnjega Podravja s Prlekijo. Preu~eval je tudi problematiko obmejnosti in obmej­nih regij, {e zlasti na slovensko-hrva{ki meji, v sodelovanju z hrva{kimi geografi. Stalno ga je zanimala problematika nerazvitosti in regionalnega razvoja. Dr. Mirko Pak je prav gotovo eden izmed mednarodno najbolj dejavnih slovenskih geografov. Njego­va mednarodna aktivnost se je za~ela s {tudijskimi in raziskovalnimi obiski v Amsterdamu, Frankfurtu, Münchnu, Var{avi, Bratislavi, Heidelbergu, Dunanju, Berlinu, Regensburgu, Bayreuthu, Münstru in Magdeburgu. Udele`il se je {tevilnih mednarodnih znanstvenih sre~anj in kongresov. Svoje raziskovalo delo je stalno izpopolnjeval na mednarodnih medin{titutskih sre~anjih, zlasti z nem{kimi in hrva{ki­mi geografi. Sodelovanje je bilo {e posebno intenzivno z In{titutom za kulturno geografijo, mestne in regionalne raziskave Univerze v Frankfurtu na Majni in Oddelkom za geografijo na Naravoslovno-ma­temati~ni fakulteti Univerze v Zagrebu, s katerima je Oddelek za geografijo iz Ljubljane pod vodstvom in v organizaciji dr. Mirka Paka pripravil {tevilne medin{titutske znanstvene seminarje. Dr. Mirko Pak je tudi ~lan {tevilnih mednarodnih strokovnih in znanstvenih zdru`enj, naj izpostavim le Komisijo za urbano geografijo pri Mednarodni geografski zvezi (Commission on Monitoring Cities of Tomorrow, IGU) in Nem{ko akademijo za regionalno in prostorsko planiranje ARL. Leta 2003 je bilo v Ljubljani na Oddel­ku za geografijo v organizaciji dr. Mirka Paka izvedeno izredno uspe{no zasedanje Komisije za urbano komisijo pri Mednarodni geografski zvezi, katere rezultat je tudi zbornik »Cities in Transition«. Veli­ko priznanje njegovemu znanstvenoraziskovalnemu delu in mednarodnemu delovanju predstavlja ~astni doktorat Univerze v Pecsu na Mad`arskem, ki mu je bil podeljen marca leta 2001. ^astni doktorat je bil dr. Mirku podeljen za njegovo obse`no znanstvenoraziskovalno delo in sodelovanje s mad`arski­mi geografi. Leta 2005 je prejel tudi naziv zaslu`nega profesorja Univerze v Ljubljani. Vrsto let je prevzemal zahtevne in odgovorne strokovne zadol`itve. Bil je predsednik in podpred­sednik Zveze geografskih dru{tev Jugoslavije, predsednik Geografskega dru{tva Slovenije in predsednik Komisije za znanstveno delo pri Zvezi geografskih dru{tev Slovenije. Od leta 1995 je ~astni ~lan Hrva{­kega geografskega dru{tva. Dolga leta je opravljal zahtevno uredni{ko delo. Bil je glavni urednik Atlasa SRS, namestnik glavnega urednika Atlasa SFRJ in geografski urednik pri Enciklopediji Jugoslavije. Kot urednik je sodeloval pri geografskih revijah Georaphica Slovenica, Geographica Iugoslavica in Dela, bil pa je tudi ~lan uredni{kih odborov pri Geografskem vestniku, Geografskem obzorniku in Geograf­skem glasniku iz Zagreba. Leta 2003 se je dr. Mirko Pak kot redni profesor upokojil, kar pa {e ni pomenilo konec njegovega znanstvenoraziskovalnega in strokovnega delovanja. [e naprej se raziskovalno ukvarja s problemati­ko razvoja in zgradbe slovenskih mest ter vpra{anji regionalnega razvoja. Udele`uje se geografskih znanstvenih sre~anj in dru`abnih prireditev. Ob njegovi sedemdesetletnici bo Oddelek za geografijo v letu 2007 pripravil znanstveno sre~anje na temo razvoja slovenskih in evropskih mest. Ob njegovi sedemdesetletnici dr. Mirku Paku iskreno ~estitamo. @elimo mu {e veliko energije za geografsko delovanje, predvsem pa veliko zdravja in dobrega po~utja. Dejan Rebernik V spomin Marianu Pulini (1936–2005) Katowice, Poljska, 22. 10. 2005 Jeseni 2005 je v Katowicah za posledicami zahrbtne bolezni umrl dr. Marian Pulina, na{ dolgolet­ni in dobri prijatelj. [e konec junija 2005 se je udele`il Krasoslovne {ole v Postojni in obiskoval slovenske prijatelje. @al tokrat poslednji~! Poljska je s tem izgubila enega od svojih sijajnih mo` in znanstveni­kov, ki je s svojim likom in delom okrasil njeno podobo. Njegovi rojaki so mu zapisali, da so izgubili legendarnega speleologa, krasoslovca, raziskovalca polarnih obmo~ij, izjemnega geografa in geomor­fologa. Marian Pulina je namre~ v svoji mladosti takoreko~ iz ni~ postavil na noge poljsko speleologijo in krasoslovje in jo s pomo~jo somi{ljenikov in sodelavcev uveljavil tudi mednarodno. Temu bi lahko dodali, da smo {tevilni krasoslovci v Evropi in po svetu z Marianom izgubili tudi izjemnega prijatelja in sodelavca, ki ni razlikoval med tistimi iz ve~jih in pomembnej{ih dr`av in onimi iz manj{ih. Do Slovenije in Slovencev je od nekdaj gojil najpristnej{a ~ustva in odnose ves ~as svojega `ivlje­nja, oziroma odkar je leta 1957 verjetno prvi~ obiskal na{o domovino. To je dokazoval na mnoge na~ine, bodisi da nas je vabil na redne februarske poljske krasoslovne dneve na jug Poljske, ali pa smo bili nje­govi gostje na nekaterih velikih strokovnih odpravah poljskih geomorfologov (Sibirija, Ural, Spitsbergi). Marianu ni bilo te`ko vstajati v najzgodnej{ih jutranjih urah, ko nas je ~akal na `elezni{ki postaji v Kato­wicah in nas nato vozil skozi gosto naseljeni rudarsko industrijski »[lonsk« bodisi na svoj in dom njegove `ivljenske dru`ice in profesorice na istem oddelku, Pani Marie Pulinove v Sosnowcu, ali na svojo ljub­ljeno fakulteto za Geo-{tudije na ulici Bedzinski ali pa na krasoslovne sestanke v poljskih Sudetih. V na{ih stikih nikoli ni pozabljal omeniti najzgodnej{ih izku{enj, ki jih je pridobil v dru`bi s slovenskimi, zlasti ljubljanskimi jamarji pri raziskovanju Triglavskega brezna in drugih jam, kar je dokazoval z dobrim zna­njem slovenskih pesmi in odli~nim spominjanjem najraznovrstnej{ih resnih in zabavnih dogodkov. V dru`bi Mariana Puline nikoli ni bilo dolg~as, ker je bilo njegovo razpolo`enje zmeraj vedro in dru`enje z njim je vlivalo zaupanje in varnost. Za vsak problem je imel re{itev, {e posebej, kadar je spre­jemal {tevilne prijatelje iz tujine. Znanstveni stiki s tujino so bili za Mariana Pulino najvi{ji imperativ, kajti njegovo geslo od ranih dni njegove kariere dalje se je glasilo »Dla kontaktov!«. Zato je bil perso­na grata ne samo v Sloveniji ampak tudi v Italiji, v [paniji, v biv{i Sovjetski zvezi, danes Rusiji, {e posebej v Irkutsku, {e zlasti pa v Franciji in na ^e{kem. Na strokovnem podro~ju se je povezoval tudi s hrva{­kimi krasoslovci pa z norve{kimi, kanadskimi in z drugimi. Marian Pulina je bil rojen 3. avgusta 1936 v Bydgoszczu na severu Poljske v u~iteljski dru`ini. Otro{­tvo je pre`ivel v Bydgoszczu na severnem Poljskem. Geografijo pa je {tudiral v Wroc l/ awu od 1954–1959. V tem ~asu je pri~el z jamarstvom v Sudetih in Tatrah. Pulina je `e takrat postajal eden vodilnih polj­skih speleologov, ki je organiziral odprave ali sodeloval pri njihovi organizaciji v brezna v Tatrah in v tujino, konkretno v Triglavsko brezno. O raziskovanju Sne`ne jame v zahodnih Tatrah je poro~al tudi v Na{ih jamah (1961, stran 22). Prvo znanstveno razpravo o jami Naciekovi je objavil leta 1957. Po koncu {tudija je najprej delal kot tehnik v kamnolomu in v raziskovalni postaji Poljske akademi­je znanosti v Wojciesowu, a v Sudetih je nadaljeval speleolo{ke raziskave. V letih 1962–64 je bil {tipendist Poljske akademije znanosti v War{avi in v okviru tega je bil leta 1963 na {tudijskem obisku pri Jeanu Corbelu v Lyonu. Stik z vrhunskim strokovnjakom in modernimi raziskovalnimi metodami v kraso­slovju je bilo za Pulino na nek na~in usodno, ker je s tem dobil poglobljeno znanje o krasu in o polarnih obmo~jih hkrati. Ne samo za francosko in svetovno krasoslovje ampak tudi za Pulino, takrat mlade­ga in nadobudnega poljskega raziskovalca, je bila izguba mentorja Jeana Corbela nadvse bole~a. Pulinova `elja po znanju ga je pripeljala tudi na univerzo Lomonosova v Moskvi, kjer se je specializiral v fizi­ko ledu, malo za tem pa tudi na In{titut za geologijo zemeljske skorje Ruske akademije znanosti v Irkutsku. Takrat se je spoznaval s kra{ko hidrologijo na obmo~ju nastajajo~e akumulacije Bratsk na reki Angari. Leta 1965 je na Geografskem in{titutu Poljske akademije znanosti obranil doktorsko diser­tacijo. S tem mu je bila omogo~ena visoko{olska karijera, ki jo je za~el na Geografskem in{titutu univerze vWroc l/ awu, na Oddelku za geomorfologijo, ki ga je takrat vodil Alfred Jahn. Tudi Jahn kot odli~en poznavalec poljske pleistocenske geomorfologije je imel na mladega Pulino velik vpliv. V Wrocl/ awu je ostal do 1976. Vmes je predaval na univerzah v Grenoblu in v Lyonu, s ~emer se je za~elo plodno sodelovanje z mnogimi francoskimi univerzami in tamkaj{njimi krasoslovci, v zadnjem ~asu zlasti z uni­verzama v Strasbourgu in Bordeauxju. Leta 1972 je z uspehom dosegel stopnjo habilitiacije, kar je pomenilo mo`nost nadaljnjega znanstvenega in pedago{kega uveljavljanja. Leta 1975 je tako za~el s pri­zadevanjem za ustanovitev novega znanstvenega in pedago{kega centra v obliki Laboratorija oziroma Katedre za kra{ko geomorfologijo na Oddelku za geomorfologijo na [lezijski univerzi v Sosnowiecu. Bil pa je tudi soustanovitelj Fakultete za geoznanosti na tej univerzi in je bil njen prodekan. Na {le­zijski univerzi je bil prorektor za raziskovalno dejavnost in mednarodno sodelovanje (1990–1993) in je bil ~lan senata in seveda {tevilnih komisij. Na oddelku za geomorfologijo je bil njegov predstojnik in dolgoletni predstojnik katedre za kra{ko geomorfologijo. V tej zvezi se spominjamo njegovega pri­zadevanja za sodelovanje med ljubljansko in {lezijsko univerzo, ki pa zaradi takratnega nezanimanja na{e strani `al ni za`ivelo. Od leta 1976 pa do njegove prezgodnje smrti je bil ves ~as vodja te edine katedre za kras na Poljskem. Leta 1966 je sodeloval pri odkrivanju in raziskovanju Medvedje jame (Jaskyna Niedwiedzia) v Sude­tih in je v tej zvezi organiziral multidisciplinarno speleolo{ko raziskovalno skupino. Z njeno pomo~jo so za{~itili omenjeno jamo, najdeno v kamnolomu marmorja, in jo opremili za turisti~ni obisk. Pri­mer in praksa v zvezi z Jaskyno Niedwiedzio je pomagala pri za{~iti in turisti~ni izrabi ne samo drugih jam na Poljskem ampak tudi drugod. Uspehi s to jamo so vzpodbudili Pulino, da je leta 1975 ustano­vil redna letna sre~anja krasoslovcev in jamarjev v obliki Speleolo{ke {ole in to vsakega februarja v Laondek Zdroju na jugu Poljske. Prvotno so bila to le poljsko-~e{ka sre~anja na sudetsko krasoslovno tematiko v organizaciji univerze v Wrocl/ awu. Od leta 1977 pa so to mednarodna sre~anja krasoslovcev v orga­nizaciji [lezijske univerze. Leta 1991 je temu dodal {e organizacijo mednarodnih sre~anj krasoslovnih in naravovarstvenih strokovnjakov, imenovanih Mednarodna {ola varstva narave v kra{kih obmo~jih in skrbnikov naravnih parkov na poljskem in moravskem krasu. Sre~anja in izmenjava izku{enj med stro­kovnjaki iz zahoda in vzhoda so razvoju krasoslovja vsekakor mo~no koristila. Razen s Sudeti, Tatrami in ^enstohovsko-Krakovsko Juro se je Pulina ukvarjal tudi z raziskovanjem kra{kih obmo~ij v tujini, na primer v srednji Sibiriji. Organiziral je {tevilna raziskovanja in multidis­ciplinarne znanstvene odprave oziroma ekskurzije v Sibirijo, Bulgarijo, na ^e{ko, Kubo, Spitsberge in Islandijo. Pulino so v krasoslovju zanimali zlasti kemizem kra{kih voda, kemi~na denudacija, dinami~­no krasoslovje, razvoj krasa v posameznih, `e omenjenih obmo~jih, kra{ka klimatologija, periglacijalni pojavi v jamah in kriokemija. Rezultat vseg tega je okrog 150 razprav in mnogo knjig, med njimi prva o krasoslovju v polj{~ini. Zadnja Pulinova knjiga je iz{la v Franciji septembra 2005. Pulina je vzgojil na stotine {tudentov, kot ustanovitelj poljske krasoslovne {ole pa je bilo njegovega specifi~nega kraso­slovnega znanja dele`no najmanj 100 {tudentov (tudi tujih). Kot mentor je vzgojil tudi {tevilne vrhunske strokovnjake in u~itelje. Posebna ljubezen Puline so bili Spitsbergi v oto~ju Svalbard. Za Poljaka, ki je poznal zgodovino polj­skih arkti~nih prizadevanj od konca 19. stoletja dalje, to ni bilo nenavadno. Pulina je kmalu ugotovil, da se v polarnem svetu le malodko zanima za pojave, ki so povsem ali vsaj delno kra{ki, oziroma spo­minjajo na kras. To so v prvi vrsti jame v ledenikih, ki jih poleti izdolbe ledeni{ka voda, sem spadajo pa tudi prave ponikalnice ter hidrotermalni pojavi. Pulino zato {tejejo med za~etnike raziskovanja krio­krasa, {e posebej kriokemizma in ledeni{kih jam. V zadnjih letih se je skoraj vsako leto udele`eval ve~mese~nih raziskovanj spitsber{kih ledenikov, zlasti v obmo~ju Hornsunda, in je sodeloval pri nastan­ku in razvoju tamkaj{nje velike poljske raziskovalne postaje. Med drugim je bil vodja druge celoletne znanstvene odprave v Hornsund 1979/80. K temu je uspel pritegniti tudi mednarodne strokovnjake in krasoslovce oziroma speleologe kot so Adolfo Eraso iz [panije, Jacques Shroeder iz Kanade in Josef Rehak iz ^e{ke. Vsa ta prizadevanja so pripomogla, da je Pulina postal vsepoljski koordinator polarnih raziskovanj. Njegovo delo so bile tudi znanstvene geomorfolo{ke in glaciolo{ke delavnice na Spitsber­gih, tudi z mednarodno udele`bo, in to leta 2003 in 2004. Naj pod~rtamo {e eno Pulinovo lastnost, povezano tako z njegovim zna~ajem kot tudi s {irino nje­govih geografskih pogledov. Na poti do objektivnih znanstvenih ciljev je prisegal na sodelovanje med strokovnjaki in strokami, torej na interdisciplinarnost, zlasti v krasoslovju in pri polarnih raziskova­njih. Poleg geomorfologije so mu bili najbli`ji vsekakor geologija in kemija ter hidrologija Tako kot je razmi{ljal je tudi deloval, razli~ne poglede, stali{~a in metodologije ter njihove nosilce je znal zdru`e­vati, jih povezovati in primerjati. Pulina je bil zato ~lovek z izredno {irokim krogom prijateljev in sodelavcev, ne samo med geografi, ampak tudi med mnogimi kolegi drugih strok. To pa je dedi{~ina, ki jo je vredno negovati. Pulina je ustanovil revijo Speleologia leta 1959, pozneje pa revijo Kras in speleologija leta 1977. Bil je v uredni{kem odboru francoske Karstologie, International Journal of Speleology, Polish Polar Research, Geographical Journal itd. [e nekaj besed o Pulinovih stikih s Slovenijo in njenimi krasoslovci. Slovenijo in njen kras je obi­skal `e zelo zgodaj ter se pri tem povezal z nekaterimi speleologi, na primer s dr. Petrom Habi~em. Obiskal je tudi Postojnsko jamo in [kocjanske jame. Menda je prvi~ obiskal Oddelek za geografijo v letnem semestru 1957, ko je {tudentom geografije v Balkonski dvorani predaval o poljskem krasu. Po pripo­vedovanju dr. Metoda Vojvode je ta obisk na {tudente napravil velik vtis, in to zaradi nastopa nekega tujca onstran `elezne zavese. V Slovenijo je torej pri{el `e kot jamar in se je takoreko~ sredi svojega {tu­dija `e uveljavljal kot strokovnjak za jame in kras. Takrat je navezal stike tudi z Dru{tvom za raziskovanje jam Slovenije, ki je z nekaterimi svojimi ~lani sodelovalo na odpravi v Jaskyno Sne`no. Pulino je v Sloveniji najbolj zanimal poljskemu podoben sredogorski in visokogorski kras. S Habi~em sta bila tudi na njegovem terenu med Idrijco in Vipavsko dolino. S podpisanim pa je bil jeseni 1957 ve~ dni na visokogorskem krasu Kri{kih podov. Pulina je celo pri{el v stik z dr. Antonom Melikom, ki mu je podaril eno od knjig Slovenija s posvetilom, obiskal pa je tudi dr. Svetozarja Ile{i~a. Marian Pulina na Spitsbergih. V Triglavsko brezno je leta 1959 vodil odpravo Wrocl/ avskega akademskega turisti~nega kluba s sode­lovanjem univerze v Wrocl/ awu sicer nestor poljskih speleologov [tefan Zwolinski, tudi sicer eden od Pulinovih vzornikov. Pulina je imel na odpravi pomembno vlogo, saj je meril fizikalne in kemi~ne last­nosti visokogorskih kra{kih vod in o odpravi tudi poro~al (Czasopismo geograficzne XXXI/3 1960). Spoznal pa je tudi Kamni{ke Alpe. V Sloveniji je bil ponovno leta 1963, ko je na Vrhniki in v gorah nabiral vzorce vode za kemijsko analizo. Naslednji Pulinov obisk pri nas je bil jeseni leta 1965, ko se je udele`il 4. mednarodnega speleolo{kega kongresa in njegove predkongresne ekskurzije v Triglavsko pogor­je. Njegovi obiski v Sloveniji so postali {e pogostej{i potem, ko je za~ela z delom poletna Krasoslovna {ola in ko se je tesneje povezal z In{titutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU, tudi kot mentor {tuden­tov pri podiplomskem {tudiju krasa na Politehniki v Novi Gorici. Posebej z radostjo se spominjamo njegove prisotnosti v Sloveniji na slovensko-poljsko-francoski okrogli mizi o krasu junija 1991, prav v ~asu slovenskega osamosvajanja, ko nam je v Postojni k temu navdu{eno ~estital, potem pa se je moral po skritih poteh prebijati proti Ljubljani in naprej domov na Poljsko. Ob koncu naj povemo, da je Pulina `ivel `ivahno pa tudi razburljivo `ivljenje znanstvenika in razi­skovalca, predvsem pa se je venomer razdajal za vi{je cilje. Zato mu tudi z nevarnostmi ni bilo prizane{eno. Dvakrat je bil celo v smrtni nevarnosti, prvi~, ko ga je v nekem rudarskem ja{ku v Zgornji [leziji opla­zila strela, in drugi~, ko je padel v ledeni{ko razpoko na Spitsbergih, iz katere so ga komaj re{ili. Pulina ves ~as svojega plodnega in bogatega `ivljenja ni prenehal biti ~lan Jamarskega kluba iz Wroc l/ awa, bil je sodelavec enakega kluba v Warszawi in ~astni ~lan Jamarskega kluba Aven iz Sosno­wieca. Mariana Pulino je slovenski kras vsekakor ves ~as navdihoval, a tudi za nas so bila najmanj tako dragocena {tevilna druga kra{ka in geomorfolo{ka obzorja, ki nam jih je odkrival in pokazal v 40 letih nepretrgane zvestobe. Naj mu bo lahka poljska zemljica! Jurij Kunaver 8. bienalni simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji Ljubljana, 26. 9. 2006 Geografski informacijski sistemi povezuje raziskovalce, u~itelje, {tudente in uporabnike najrazli~nej{ih strok, kar je potrdilo tudi osmo bienalno sre~anje Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005–2006. Udele`ilo se ga je okoli 250 obiskovalcev, kar je skoraj dvakrat toliko kot pred dvema letoma. Sre~anje sta organizirala Geografski in{titut Antona Melika ter In{titut za antropolo{ke in prostorske {tudije ZRC SAZU v sodelovanju z Zvezo geografskih dru{tev Slovenije in Zvezo geodetov Slovenije. Ve~ino organizacijskega dela je opravil Janez Nared. Poglavitni cilj vseh bienalnih simpozijev je predsta­vitev najpomembnej{ih rezultatov dveletnega dela ter spodbujanje sodelovanja in razvoja na podro~ju geoinformatike v Sloveniji. Sre~anje, ki se je odvijalo v konferen~ni dvorani v pritli~ju stolpnice na Trgu revolucije 3 v Ljubljani, so pozdravili in odprli dr. Kri{tof O{tir v imenu direktorja ZRC SAZU dr. Ota Lutharja, mag. Mitja Bri­celj, predsednik Zveze geografskih dru{tev Slovenije, ter Jurij Re`ek, predsednik Zveze geodetov Slovenije. V prvem sklopu referatov, ki mu je predsedoval dr. Toma` Podobnikar, so Dragan Vitas, dr. Mark Ple{ko, Andrej Male`ic, Mitja [lenc in Miha Kadunc predstavili prispevek Spletna storitev za uprav­ljanje in urejanje prostorskih GIS podatkov, Mateja Breg, mag. Jerneja Fridl in dr. Ale{ Smrekar prispevek Geoinformacijska podpora pri dolo~anju prednostne sanacije neurejenih odlagali{~, Mojca Dolinar prispevek Prostorska porazdelitev trajanja son~nega obsevanja, mag. Dalibor Radovan pa prispevek Batimetri~ni model slovenskega morja. V drugem sklopu referatov, ki mu je predsedoval dr. Marko Krevs, je mag. Sa{o Poglajen predstavil prispevek Iskanje rimske cestne mre`e v severozahodni Istri, dr. Jo`ica [kofic je predstavila prispevek Predsednik Zveze geodetov Slovenije Jurij Re`ek (levo) in predsednik Zveze geografskih dru{tev Slovenije mag. Mitja Bricelj (desno) pred za~etkom simpozija. Uporaba GIS v dialektologiji in dr. Mojca Golobi~ prispevek Kartiranje normativnega znanja: spoz­navni zemljevidi in GIS, dr. Dejan Paliska, mag. Samo Drobne in mag. Da{a Fabjan pa so predstavili Ve~stopenjski model dolo~anja uniformnih storitvenih obmo~ij avtobusnih postajali{~. Po odmoru ter ogledu posterjev in razstave je bila na sporedu delavnica Kartiranje in analiza zemelj­skega povr{ja z lidarjem, ki jo je vodila dr. Mojca Kosmatin Fras, povabljeni aktivni udele`enci pa so bili mag. Andrej Kobler, dr. Kri{tof O{tir in dr. Andrej Gosar. Sledila ji je delavnica Izzivi povezovanja med ustanovami na podro~ju geoinformacijskega izobra`evanja, ki jo je vodil dr. Marko Krevs, povab­ljeni aktivni udele`enec pa je bil dr. Predrag Novakovi}. Vsebina vseh osmih vabljenih predavanj in dodatnih 25 prispevkov, ki so jih avtorji prijavili na nate­~aj, je objavljena v monografiji Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2003–2004, ki je iz{la na dan simpozija. Simpozij je s povzetki ~lankov predstavljen tudi na spletnem naslovu http://slogis.zrc-sazu.si/. Drago Perko Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU v letu 2005 Ljubljana, Gosposka ulica 13, http://www.zrc-sazu.si/giam Geografski in{titut Antona Melika je imel v letu 2005 triindvajset redno zaposlenih raziskovalcev in {tiri tehni~ne delavke ter ve~ stalnih in ob~asnih pogodbenih sodelavcev, ki so sodelovali pri razi­skovalnih projektih in nalogah. In{titut ima 7 organizacijskih enot: Oddelek za fizi~no geografijo vodi Mauro Hrvatin, Oddelek za socialno geografijo dr. Marjan Ravbar, Oddelek za regionalno geografijo dr. Drago Perko, Oddelek za naravne nesre~e dr. Milan Oro`en Adami~, Oddelek za varstvo okolja dr. Ale{ Smrekar, Oddelek za geo­grafski informacijski sistem dr. Matej Gabrovec in Oddelek za tematsko kartografijo mag. Jerneja Fridl. Na in{titutu delujejo tudi Zemljepisni muzej, ki ga vodi Primo` Ga{peri~, Zemljepisna knji`nica, ki jo vodi dr. Maja Topole, kartografska zbirka, ki jo vodi Meta Ferjan, in geografske zbirke, ki jih vodi Primo` Ga{peri~. Na in{titutu je sede` Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Njen predsednik je dr. Milan Oro`en Adami~, sekretarka pa dr. Maja Topole. V letu 2005 je delo potekalo v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije ter {tevilnih projektov in nalog. Raziskovalni program Geografija Slovenije (vodja dr. Marjan Ravbar) obsega temeljna analitska in sintetska preu~evanja Slovenije, njenih pokrajinskih sestavin in regionalnih enot, geografske primerjal­ne {tudije, razvijanje geografske terminologije vklju~no z zemljepisnimi imeni, prav tako pa razvijanje geografskih metod in tehnik ter geografskega informacijskega sistema in z njim povezane tematske kar­tografije. V okviru fizi~ne geografije in geografije naravnih nesre~ smo nadaljevali s preu~evanjem fli{nih in dolomitnih pokrajin v Sloveniji. V pore~ju Dragonje smo nadaljevali z meritvami erozije, v Gori{­kih brdih pa za~eli z raziskovalnim delom na podro~ju varstva pred naravnimi nesre~ami oziroma s preu~evanjem plazenja. Izdelali smo zemljevid plazovitosti in s pomo~jo podatkov o pribli`no 800 pla­zovih dopolnili metodo izdelave, ki sloni na uporabi geografskih informacijskih sistemov. Preu~evali smo tudi erozijo prsti v Sloveniji. Opravili smo redne meritve ledenikov pod Triglavom in Skuto. Na Triglavskih podih smo opravili natan~en geomorfolo{ki ogled terena, kar bo olaj{alo geomorfolo{ko kartiranje v naslednjih letih. Na podro~ju hidrogeografije smo preu~evali preto~ne re`ime slovenskih rek. Posebej so nas zanimale prilagoditve preto~nih re`imov sodobnim podnebnim spremembam. Na podro~ju socialne geografije smo nadaljevali s preu~evanjem prostorskih in regionalnih struktur, iskanjem primernih instrumentov in ukrepov regionalne politike, preu~evanjem dejavnikov pomena regional-ne rasti za razvoj, raziskovanjem sprememb urbane rabe, poselitvenega in prebivalstvenega razvoja, urbanizacije, obmejnih obmo~ij, spreminjanja etni~ne sestave, priseljevanja in rodnosti. Preu~evali smo pokrajinske razse`nosti gospodarskih in socialnih sprememb v pokrajini. Usmerili smo se na prostor­sko organizacijo in u~inke gospodarstva, socialnih skupin, kulture, politike in upravljanja na socialno razumevanje dru`benih odnosov v pokrajini. Raziskovali smo socialne, politi~ne, regionalne in okolj­ske geografske procese v slovenskih pokrajinah. Pri preu~evanja rabe tal smo sistemati~no analizirali podatke franciscejskega katastra iz prve polovice 19. stoletja. V ljubljanskem, tr`a{kem in gori{kem arhivu smo zbrali podatke o rabi tal za ve~ino katastrskih ob~in na ozemlju dana{nje Slovenije. V prvih obde­lavah smo se posvetili spreminjanju gozdnih povr{in v zadnjih 200 letih. Na podro~ju regionalne geografije smo raziskovali kulturne pokrajine v slovenski Istri z izrazitimi naravnimi, dru`benimi in kulturnimi zna~ilnostmi in ugotavljali vpliv, ki ga je imelo spreminjanje dr`avne meje na pokrajino, preu~evali pa smo tudi pode`elsko pokrajino na obrobju Ljubljane, ki smo jo analizirali na temelju popisa kmetij­skih gospodarstev in fotointerpretacije ortofoto posnetkov. Iz najpomembnej{ih atlasov sveta smo na podlagi pregleda imenikov zemljepisnih imen in/ali zemljevidov pripravljali korpuse tujih zemljepi­snih imen v slovenskem jeziku. Projekt Triglavski ledenik kot pokazatelj podnebnih sprememb (vodja dr. Matej Gabrovec) je nada­ljevanje dolgoletnega in{titutskega programa. Raziskovalni projekt poteka v sodelovanju z Geodetskim in{titutom Slovenije, financirata pa ga Agencija za raziskovalno dejavnost in Agencija Republike Slo­venije za okolje. Helikoptersko snemanje ledenika smo tokrat zamenjali z letalskim snemanjem. Posnetki zajemajo {ir{o okolico ledenika, kar omogo~a bolj{o analizo prostorninskih sprememb ledenika v pre­teklem desetletju. Aerosnemanje je potekalo 25. 8. Zaradi fotogrametri~ne analize smo na terenu v {ir{i okolici ledenika ozna~ili in izmerili {e nekaj novih oslonilnih to~k. Spodnji del ledenika je ob koncu talilne sezone {e vedno prekrival sneg iz predpretekle zime, zato je leto{nja izmerjena povr{ina lede­nika 1,1 ha, kar je ve~ kot v letu 2003. Kljub temu se je ledenik stanj{al in nekoliko umaknil na svojem zgornjem robu. V septembru smo podrobneje geomorfolo{ko kartirali {ir{o okolico ledenika, kar bo olaj{alo razlago poledenitve Triglavskega pogorja v zadnjih stoletjih. V okviru projekta opazujemo tudi Ledenik pod Skuto. Leta 2005 se je glede na leto prej opazno stanj{al in zmanj{al. Ocenjujemo, da je njegova mo~no vbo~ena povr{ina spet manj{a od hektarja. Na ledeniku ni ve~jih in zna~ilnih ledeni{­kih razpok, kar je posledica majhne povpre~ne debeline, prav tako ni ledeni{kih plastnic, kar ka`e, da je ve~ina ledeni{kih voda odtekala podledeni{ko. Povr{ina ledenika je bila skoraj v celoti razgaljena, saj je vztrajala na njej le majhna zaplata firna iz predpretekle zime. Temeljni projekt Navzkri`ja interesov pri rabi podtalnice in mo`nosti za razre{evanje (vodja dr. Ire­na Rejec Brancelj) je potekal drugo leto. Pri rabi podtalnice kot naravnega vira prihaja do navzkri`ja interesov. Zaradi zgo{~ene poselitve ter zgostitve {tevilnih gospodarskih in drugih dejavnosti so prod­ni vodonosniki ogro`eni. Klju~no nasprotje na na{ih prodnih ravninah je med rabo za pitno vodo ter agrarnimi in urbanimi dejavnostmi. Navzkri`je je mogo~e zmanj{ati tudi z ustrezno ozave{~enostjo vseh uporabnikov tega prostora in naravnega vira. Skupaj s strokovnjaki iz razli~nih ustanov smo pri­pravili znanstveno monografijo Podtalnica Ljubljanskega polja. Sklenili smo sklop projekta Zavest o rabi vode kot naravnega vira, ki ga je Ale{ Smrekar kot doktorsko disertacijo uspe{no zagovarjal na Uni­verzi na Primorskem. Pripravili smo predstavitveno mapo za osnovno{olce o podtalnici na Ljubljanskem polju. Temeljni projekt Naselbinski razvoj Slovenije pod vplivi urbanizacije na prelomu tiso~letja (vod­ja dr. Marjan Ravbar) se ukvarja s preobrazbo naselbinskega sistema. V Sloveniji in drugod po Evropi opazujemo nenehno pove~evanje pozidanih povr{in in zmanj{evanje dele`a drugih, predvsem obde­lovalnih zemlji{kih kategorij. Poselitveni razvoj je povezan predvsem s spremenjenimi oblikami na~ina `ivljenjskih navad med prebivalstvom. Razra{~anje poselitvenih povr{in je povezano z nara{~anjem stopnje dru`bene blaginje ter tehnolo{ko-ekonomskimi ter dru`benimi spremembami. Zaklju~ek indu­strializacije in pospe{en prehod v postindustrijsko dru`bo ob prelomu stoletja nazorno ozna~ujeta napredovanje (post)urbanih struktur na ravninskih obmo~jih, usmerjeno proti obmestjem. V Slove­niji se poslavljamo od demografske rasti v mestih in stopamo v obdobje »urbanega razvoja brez rasti«, ki jo v grobem ozna~ujeta prostorska {iritev mestnih vplivov v obmestja in notranja preobrazba nase­lij. Na ekspertnem vzorcu v razli~nih naravnih enotah smo ugotavljali, kako se je med popisoma 1991 in 2002 spreminjala raba zemlji{~ glede na relief, tip poselitve, geografski polo`aj naselja in {tevilo delov­nih mest. Temeljni projekt Skupna obdelovalna zemlji{~a: pokrajina med preteklostjo in prihodnostjo (vod­ja dr. Drago Perko) je potekal prvo leto. Ukvarja s skupnimi zemlji{~i v Sloveniji, ki {e niso bila celovito raziskana, ~eprav so pomembna kulturna dedi{~ina slovenskega naroda in s svojo gospodarsko vlogo prispevajo k ohranjanju slovenskega pode`elja. So poseben tip kulturne pokrajine, ki je nastal s sou­~inkovanjem razmeroma stalnih naravnih in spremenljivih dru`benih razmer, zato je za njihovo raziskovanje nujno povezovanje naravnih in dru`benih zakonitosti. V dveh mesecih dela smo pregle­dali ustrezno doma~o in tujo literaturo s podro~ja skupnih zemlji{~ in rabe tal, pridobili in pripravili podatkovno baze za rabo tal v Sloveniji ter pripravili del podatkovnih slojev skupnih zemlji{~ v Slo­veniji na podlagi digitalnega katastrskega na~rta. Pripravili smo tudi petindvajsetmetrski digitalni model vi{in Slovenije in ga prilagodili za povezovanje z ostalimi podatkovnimi sloji v okviru geografskega Utrinki z merjenja Triglavskega ledenika leta 2005: ostanki ledenika (levo zgoraj), Matija Zorn in Miha Pav{ek name{~ata merilne to~ke »de`nike« (desno zgoraj), Matija Zorn in Bla` Barbori~ z geodetskimi merilnimi napravami (levo spodaj), Mauro Hrvatin in Primo` Pipan postavljata merilno to~ko (desno spodaj). informacijskega sistema. Prav tako smo prilagodili digitalne podatke o kamninski podlagi za vso Slo­venijo. Regionalna primerjava spreminjanja poselitvene rabe zemlji{~ med statisti~nimi regijami v Slo­veniji v obdobju 1991–2002 po vzor~nih pode`elskih obmo~jih (vodja dr. Maja Topole) je projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa Konkuren~nost Slovenije 2000–2006 in poteka usklajeno s podobnim projektom na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki se ukvar­ja z mestnimi obmo~ji in ga vodi dr. Marko Krevs. Spreminjanje poselitvene rabe pode`elskih obmo~ij smo ugotavljali z analizo letalskih in ortofoto posnetkov, statisti~nih podatkov in podatkov s terena. Ekspertni vzorec je zajel 11 pode`elskih naselij iz razli~nih slovenskih naravnih pokrajin in statisti~­nih regij, kjer se je med letoma 1991 in 2002 pove~alo {tevilo prebivalcev, delovnih mest in hi{. Ugotavljali smo spreminjanje stanovanjskih povr{in, povr{in z oskrbnimi, storitvenimi in poslovnimi ali tako ime­novanimi centralnimi dejavnostmi, povr{in za promet in zveze, povr{in za komunalo in energetiko ter zelenih in drugih odprtih povr{in. Zanimive so predvsem razlike med posameznimi tipi naselij. Rabo zemlji{~ smo povezali z reliefom oziroma tipom poselitve, geografskim polo`ajem naselja, gibanjem {tevila delovnih mest v naselju in s spreminjanjem njihove strukture. Terminolo{ki slovar urejanja prostora (vodja dr. Drago Perko) je projekt v okviru ciljnega razi­skovalnega programa Konkuren~nost Slovenije 2001–2006 oziroma njegovega te`i{~a Uravnote`en regionalni in prostorski razvoj ter razvojna vloga okolja. Skupaj s soizvajalci Fakulteto za gradbeni{tvo in geodezijo ter ACER-jem smo pripravili opise skoraj 2000 gesel, ki so po podro~jih in abecednem zaporedju predstavljena v sklepnem poro~ilu prvega dela projekta. Sodelavci in{tituta smo pripravili ve~ kot 1000 predlogov gesel in nato napisali okrog 800 prispevkov za izbrana gesla s podro~ja regio­nalnega planiranja, geologije, fizi~ne geografije, dru`bene geografije, regionalne geografije, demografije, kmetijstva, prometa, telekomunikacij, energetike, prosto~asovnih dejavnosti, turizma, naravnih nesre~ in psihologije. PASCALIS – Protocol for the assessment and conservation of aquatic life in the subsurface (vod­ja dr. Irena Rejec Brancelj) je mednarodni projekt o biolo{ki raznovrstnosti v podzemnih vodah petih evropskih dr`av v okviru 6. okvirnega evropskega programa. Vrednotili smo razliko med poznavanjem problematike biolo{ke raznolikosti podzemnih voda razli~nih socialnih skupin in ozave{~enost javno­sti. Zadnje leto projekta smo pripravljali gradivo za objavo rezultatov. DIAMONT – Data infrastructure for the Alps: mountain orientated network technology (vod­ja mag. Mimi Urbanc) je mednarodni projekt v okviru INTERREG III B programa za Obmo~je Alp. V Sloveniji ga koordinira na{ in{titut. Oblikovali smo koncept delovnega paketa, za katerega je zadol­`en na{ in{titut, ter sodelovali pri izvajanju `e potekajo~ih delovnih paketov drugih partnerjev ter pri formalnih in organizacijskih delovnih paketih, ki obsegajo sodelovanje z nacionalnimi in mednarod­nimi ustanovami, oblikovanje vsebinskih in finan~nih poro~il ter iskanje nacionalnih virov sofinanciranja. R. A.V. E. Space – Raising awareness of values of space through the process of education (vodja mag. Jerneja Fridl) je mednarodni projekt v okviru INTERREG III B CADSES programa. Sodeluje pet partnerskih dr`av iz obmo~ja srednje, jadranske, podonavske in jugovzhodne Evrope: Slovenija, Ita­lija, Gr~ija, Poljska ter Srbija in ^rna gora. Cilj projekta je dopolnjevanje u~nih programov osnovnih in srednjih {ol z vsebinami prostorskega na~rtovanja in trajnostnega prostorskega razvoja ter ozave{­~anje mladih o vrednotah prostora. Cilje bomo dosegli s pripravo ustrezne strategije za uvajanje vsebin prostorskega na~rtovanja in trajnostnega razvoja v obstoje~e u~ne programe osnovnih in srednjih {ol ter s pripravo primernih u~nih pripomo~kov in gradiv za pomo~ u~iteljem. Analizirali bomo {olske u~ne na~rte dr`av partneric, ocenili mesto prostorskih vrednot v njih in pripravili strategijo izobra`e­vanja. Razvili bomo nekatere nove tehnike in na~ine izobra`evanja ter jih preizkusili na poletnem taboru. Pripravili bomo tudi izobra`evalne televizijske oddaje. ALPTER – Terraced landscape of the Alpine arc (vodja mag. Drago Kladnik) je mednarodni projekt v okviru INTERREG III B programa za obmo~je Alp o terasiranih pokrajinah v alpskem loku. Sode­lujejo ustanove iz Italije, Avstrije, Francije, [vice in Slovenije. Nameni in cilji projekta, ki ga pri nas koordinira Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, so integralno upravljanje pokrajine s kulturni­mi terasami, izmenjava dobrih praks na podro~ju varstva okolja in promocije terasastih pokrajin, podpora skupnim strategijam za upravljanje obmo~ij s kulturnimi terasami, nastajanje novih metodologij, teh­nik in planskih instrumentov za varstvo kulturnih pokrajin, krepitev lokalne in regionalne identitete ter ozave{~anje prebivalstva o vlogi in pomenu tipi~ne pokrajine s kulturnimi terasami. V Sloveniji so bila kot vzor~ni primer izbrana Gori{ka brda. In{titut je preu~eval plazovitost izbrane pokrajine in spre­membe rabe tal v naseljih Medana in Ko`bana v zadnjih dvesto letih. PLANET CENSE – Planners network for Central and South East Europe (vodja dr. Marjan Ravbar) je mednarodni projekt v okviru INTERREG III B CADSES programa. Sodeluje petnajst partnerskih dr`av iz obmo~ja srednje, jadranske, podonavske in jugovzhodne Evrope. V Sloveniji delo koordinira Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Projekt je namenjen podpori skupnim strategi­jam prostorskega razvoja in delovanje za njihovo uresni~evanje. Rezultati bodo uporabljeni pri razvoju poselitve na obmo~ju sodelujo~ih dr`av. In{titut je pripravil opredelitev slovenskih izhodi{~ za poli­centri~ni prostorski razvoj in izvajanja strategije prostorskega razvoja Slovenije. V okviru mednarodnega projekta Soline-Saltpans (vodja Primo` Pipan) smo v sodelovanju s Pomorskim muzejem »Sergej Ma{era« Piran in Zavodom za mednarodno prostovoljno delo Volun­tariat iz Ljubljane julija na delovnem taboru na primeru solin utrjevali zavest o ohranjanju kulturne in naravne dedi{~ine. Obnavljali smo muzejsko solno polje, pobirali sol in prek medijev ozave{~ali {ir­{o javnost. Bilateralni projekt Spremembe rabe tal v srednji Evropi – primer Slovenije in Avstrije (vodja dr. Matej Gabrovec) na avstrijski strani vodi dr. Fridolin Krausmann s Fakultete za interdisciplinarno razi­skovanje in izobra`evanje Univerze v Celovcu. Analizirali smo franciscejski kataster in zbrali podatke za ve~ino slovenskih katastrskih ob~in, med drugim tudi za celotno obmejno obmo~je z Avstrijo. Na delavnici v obmejnem obmo~ju Avstrije in ^e{ke smo izmenjali poglede in metode dela med razisko­valci ve~ine srednjeevropskih dr`av, ki imajo enake ali podobne podatkovne vire o rabi tal. Na tej podlagi pripravljamo primerjalne {tudije o spremembah rabe tal v zadnjih dvesto letih v {ir{em srednjeevrop­skem prostoru. Cilj projekta Izdelava katastra in predloga prednostne sanacije odlagali{~ odpadkov vodozbir­nega obmo~ja ~rpali{~a Jar{ki prod (vodja dr. Ale{ Smrekar) je izdelava katastra vidnih neurejenih odlagali{~ v obmo~ju ~rpali{~a Jar{ki prod. S terenskim delom smo zbrali podatke za 150 odlagali{~. Z upo­{tevanjem zakonskih dolo~il in s strokovno analizo pridobljenih podatkov smo pripravili povsem novo metodologijo za dolo~anje skupin odlagali{~ glede na njihovo potencialno nevarnost za onesna`enje vodnega vira in za vsako skupino predlagali na~in sanacije. Kon~ni rezultati naloge omogo~ajo naro~­niku Mestni ob~ini Ljubljana vpogled v problematiko nelegalnega odlaganja odpadkov, njegov obseg in mo`ne vplive na okolje. Projekt Odlagali{~a odpadkov na vodovarstvenem obmo~ju, pomembnem za oskrbo MOL-a s pit-no vodo (vodja dr. Ale{ Smrekar), je potekal prvo leto. Za o`ja vodovarstvena obmo~ja vodnih virov, pomembnih za oskrbo Mestne ob~ine Ljubljane s pitno vodo, smo se seznanili z obstoje~o litera­turo in z zakonskimi podlagami ter na podlagi tega pripravili vpra{alnike za odlagali{~a odpadkov, gramoznice, obvestilne table, ki prepovedujejo odlaganje odpadkov ter ovire, ki onemogo~ajo dostop na potencialno zanimiva mesta za odlaganje. Za~eli smo pripravljati kataster vidnih neurejenih odla­gali{~ odpadkov. Projekt Izbolj{anje `ivljenja v Mestni ob~ini Ljubljana z vidika spreminjanja kvalitete stanovanj­skih razmer in intraurbanih migracij (vodja dr. Damir Josipovi~) je usmerjen v preu~evanje stanovanjskih razmer na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana po osamosvojitvi Slovenije. Stanovanjske razmere so neposreden pokazatelj kakovosti bivanja mestnih prebivalcev. V procesih gentrifikacije in getoizacije se tudi Mestna ob~ina Ljubljana prek intraurbanih migracij soo~a s problemom razsloje­vanja mestnega prebivalstva. V prvem letu projekta smo se osredoto~ili predvsem na zbiranje podatkov o stanovanjih in prebivalstvu ter pregledali opravljene podobne {tudije. Projekt Vloga raziskovanja pri ustvarjanju uspe{nosti mest (vodja dr. Marjan Ravbar) sestavlja­ta povezana sklopa. Prvi utemeljuje nekatere geografske razvojne dejavnike konkuren~nosti mest (regij) v razmerah globalizacije in vlogo ustvarjalnega okolja kot temeljnih sodobnih razvojnih gibal. Razi­skava temelji na preu~evanju vplivov ustvarjalnega okolja na spremembe v prostorsko-razvojnih strukturah mest in njihovih vplivnih obmo~ij ter valorizaciji izbranih primerov »dobre prakse« oziroma tako ime­novanih »u~e~ih se regij« v nekaterih evropskih mestih/dr`avah. Drugi sklop z empiri~nimi izsledki podaja pomen Ljubljane in njeno vlogo v sistemu inovativnih urbanih sredi{~ nasproti velemestnim aglomeracijam v bli`nji sose{~ini. Njen polo`aj utemeljujemo z geografskimi razse`nostmi inovacij­ske dinamike kot temeljnega razvojnega generatorja za celokupen dr`avni urbani sistem ter vrednotimo njen razvojni raziskovalni potencial ter investicijske, gospodarske in populacijske zmogljivosti z vidi­ka prilo`nosti, ki jih ponujata osrednja lega in funkcija glavnega mesta. Projekt Geografska analiza investicijskih aktivnosti na regionalni in prostorski razvoj Sloveni­je v letu 2004 – pasti in izzivi v pogojih globalizacije (vodja dr. Marjan Ravbar) je ena izmed ciljno naravnanih empiri~nih {tudij pri aktivizaciji razvojnega in investicijskega potenciala v Sloveniji. Osre­doto~ili smo se na preu~evanje razmestitve pla~il za investicije, klju~ne analiti~ne ugotovitve pa prikazali z nizom kartografskih in grafi~nih prikazov. [tudija je prva geografska analiza razmestitve vplivov inve­sticijskih aktivnosti na regionalni in prostorski razvoj Slovenije v letu 2004. [tiri poglavja podajajo prostorsko razporeditev pla~il za investicije glede na njihovo {tevilo in skupno vrednost po naseljih, presek razporeditve investicijskih aktivnosti po obmo~jih obmo~nih zbornic, analizo dejavnostne struk­ture pla~il za investicije in njihovo prostorsko razporeditev. V prilogi so {e kartografski pregledi vsote pla~il za investicije za vsako od trinajst obmo~nih zbornic GZS ter najpomembnej{ih investitorjev po dejavnostni strukturi. Demografske analize ob~in Hrpelje-Kozina, Gornja Radgona, Ljutomer, Sveti Jurij ob [~avni­ci, [o{tanj (vodja Peter Repolusk) so zajele osnovne demografske zna~ilnosti in procese: spremembe {tevila prebivalcev in geografske razporeditve prebivalstva, starostno in spolno sestavo, rodnostne zna­~ilnosti, selitve in dru`benogospodarsko sestavo. Izdelali smo tri razli~ice demografskih projekcij. Posebna pozornost smo namenili pode`elskim, hribovitim in depopulacijskim obmo~jem, vlogi zdomstva in suburbanizacije ter razvoju mestnega prebivalstva. V projektu Sne`ni plazovi vzdol` regionalne ceste (R1-206) Kranjska Gora–Vr{i~–Trenta (vod­ja mag. Miha Pav{ek) smo za Dru`bo Republike Slovenije za ceste in Ljubljanski urbanisti~ni zavod izdelali pregled sne`nih plazov in plaznic vzdol` ceste Kranjska Gora–Vr{i~–Trenta z vidika celoletne prevoznosti oziroma morebitne kasnej{e gradnje predora pod prelazom Vr{i~. Za projekt Discover Slovenia (vodja dr. Drago Perko) smo pripravili interaktivne zemljevide, fotogra­fije, slike in besedila za predstavitev Slovenije na medmre`ju in zgo{~enki v sklopu Discover Slovenia za integrirani informacijski sistem SYCP (Slovenia Your Cooperation Partner), ki je namenjen medna­rodni promociji Slovenije kot konkuren~ne, razvojno usmerjene ~lanice Evropske zveze in ga koordinira Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Za projekt Kdo sem, kdo smo (vodja mag. Miha Pav{ek) smo izdelali, pripravili in izbrali karto­grafsko in fotografsko gradivo o zna~ilnosti slovenskih pokrajin in tipih slovenskih naselij za multivizijsko predstavo v okviru razstave Slovenskega etnografskega muzeja. Projekt Popisni atlas Slovenije 2002 (vodja mag. Jerneja Fridl) izvajamo v sodelovanju z naro~­nikom projekta Statisti~nim uradom Republike Slovenije. Uredni{ki odbor je pripravil vsebinsko zasnovo atlasa in seznam zemljevidov ter oblikoval tipi~no stran atlasa. Iz osnovne podatkovne baze podatkov popisa 2002 je bila generirana obse`na podatkovna baza izbranih popisnih podatkov. Za pisce sprem­nih besedil smo izdelali osnutke 104 tematskih zemljevidov, ki so besedila z vsebinskimi ali tehni~nimi pripombami glede zemljevidov oddali uredni{kemu odboru. Projekt Atlant (vodja dr. Milan Oro`en Adami~) je potekal drugo leto. Slovenska Matica je med letoma 1869 in 1877 izdala 18 listov Atlanta, prvega svetovnega atlasa v slovenskem jeziku. Redakcijo so zaupali pravniku in jezikoslovcu Mateju Cigaletu. Atlas je skorajda zatonil v pozabo, zato smo za {estdeseto leto delovanja in{tituta pripravili in izdali faksimile atlasa in spremljevalno knjigo s sedmimi znanstvenimi {tudijami o atlasih in zemljevidih, politi~ni in dru`beni podobi v drugi polovici 19. sto­letja, okoli{~inah nastanka Atlanta, `ivljenju in delu Mateja Cigaleta, zemljevidih v Atlantu s kartografskega in imenoslovnega vidika ter o odzivih na njegov izid in njegovem mestu v slovenski geografski literaturi. Imensko kazalo obsega ve~ kot 30.000 zemljepisnih imen, mnoga med njimi so bila prvi~ zapisana v sloven{~ini. V spremljevalni knjigi so tudi ~rno-beli odtisi zemljevidov z vrisanimi koordinatami, ki omogo~ajo la`je ume{~anje prikazanih pojavov. Ob izidu Atlanta smo v Zemljepisnem muzeju in{ti­tuta pripravili razstavo in tiskovno konferenco. Projekt Strokovna redakcija Geografskega terminolo{kega slovarja (vodja mag. Drago Kladnik) je potekal v okviru projekta Geografski terminolo{ki slovar, ki ga je vodil dr. Franc Lovren~ak. Opra­vili smo zaklju~na redakcija zbranega in predhodno `e ve~krat obdelovanega gradiva. Pri tem smo tesno sodelovali s sodelavci Sekcije za terminolo{ke slovarje In{tituta za slovenski jezik Frana Ramov{a. Sre­di leta je v okviru zbirke Slovarji Zalo`be ZRC iz{la knjiga Geografski terminolo{ki slovar z 8922 gesli ter skoraj 100 slikovnimi in tabelari~nimi prilogami. Izdajatelji so Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, In{titut za slovenski jezik ZRC SAZU in Oddelek za Geografijo Filozofske fakultete Uni­verze v Ljubljani. Projekt Svetovna geografija (vodja mag. Drago Kladnik) je potekal drugo leto. Pregledali, prevedli in priredili smo zemljepisna imena na ve~ kot 200 zemljevidih ter temeljito preuredili ter­minolo{ki slovar~ek. Knjiga je iz{la v okviru zbirke Enciklopedija za vedo`eljne Pre{ernove dru`be iz Ljubljane in obsega pregled glavnih naravnih in dru`benih pojavov ter procesov na na{em planetu in podroben pregled razvojnih zna~ilnosti po posameznih dr`avah, regionalno zaokro`enih obmo~­jih in celinah. Za knjigo Dorling Kindersley World Atlas (vodja dr. Drago Perko), ki je iz{la kot Dru`inski atlas sveta pri zalo`bi Slovenska knjiga ter v eni knjigi zdru`uje zna~ilnosti atlasa in regionalne monografi­je, smo pregledali in posodobili imenik zemljepisnih imen. Za Veliki atlas sveta (vodja dr. Drago Perko), novo, digitalizirano razli~ico Velikega atlasa sveta ita­lijanske zalo`be De Agostini iz Novare, smo pripravili prevod in priredbo uvodnega spremnega besedila, prevod, priredbo in kontrolo vpisov vseh podoma~enih imen na 66 zemljevidih sveta, celin in njiho­vih posameznih delov, prevod in priredbo terminolo{kega slovar~ka in napotkov za razumevanje imenskega kazala. Sklenili smo redakcijo vseh predhodno pripravljenih gradiv in posebno pozornost namenili kontroli imenskega kazala in zemljevidov Slovenije. V okviru sodelovanja z zalo`bo National Geographic Society in Zalo`bo Rokus smo pripravljali splo­{ni zemljevid Slovenija v merilu 1 : 400.000 (vodja mag. Jerneja Fridl), ki je iz{el kot priloga revije National Geographic Junior. Leta 2003 in 2004 smo na in{titutu `e prevedli in priredili zemljevida Evro­pe in sveta. Zemljevid Slovenije bo v nasprotju z omenjenima v celoti rezultat dela na{ega in{tituta. Dopolnili smo obstoje~e podatkovne sloje in analizirali tehni~ne in oblikovne zna~ilnosti zemljevi­dov National Geographic Society. Naro~nik namre~ `eli zemljevid po tipologiji National Geographic Society. Projekt Zemljevid Evropa (vodja mag. Drago Kladnik) je potekal v okviru sodelovanja z zalo`bo National Geographic Society. Leta 2004 smo priredili njihov najnovej{i zemljevid Evrope. V Sloveni­ji je iz{el kot samostojna publikacija in kot priloga revije National Geographic Junior, kjer smo ob desnem robu zemljevida dodali {e temeljne podatke o dr`avah Evropske zveze. Na zemljevid smo vpi­sali standardizirana slovenska imena dr`av ter izvirne ali podoma~ene oblike oronimov, hidronimov in naselbinskih imen. Zaradi ve~jega {tevila napak v izvirni angle{ki razli~ici smo morali zemljevid teme­ljito prirediti. Leta 2005 smo pripravili posodobljeno razli~ico zemljevida za revijo National Geographic Slovenija. Tudi projekt Zemljevid Svet (vodja mag. Drago Kladnik) poteka v okviru sodelovanja z zalo`bo National Geographic Society. Za slovensko izdajo revije National Geographic dopolnjevali in posodab­ljali splo{ni zemljevid celin in oceanov. Enciklopedija Alpe (vodja Matija Zorn) je mednarodni projekt francoske zalo`be Glénat z naslo­vom Le dictionnaire encyclopédique des Alpes. Potekal je ~etrto leto. Dopolnili smo ve~ gesel in pripravili dodatno kartografsko gradivo. Projekt Pregled zemljepisnih imen na voja{kem zemljevidu avstrijske Koro{ke 1763–1787 (vod­ja Matija Zorn) je potekal v okviru projekta Josephinische Landesaufnahme 1763–1787 für das Gebiet des Bundeslandes Kärnten (Republik Österreich) oziroma Koro{ka na voja{kem zemljevidu, ki ga vodi dr. Vincenc Raj{p s Slovenskega znanstvenega in{tituta na Dunaju. Pregledali smo opise vseh sekcij in toponomij. Projekt Spremljanje dela Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slo­venije (vodja dr. Maja Topole) je potekal deseto leto. Vlada Republike Slovenije je na 15. seji 17. 3. 2005 sprejela sklep o ukinitvi Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, jo na 24. seji 12. 5. 2005 ponov­no ustanovila in 15. 9. 2005 sklep o ustanovitvi {e dopolnila. ^eprav je bilo redno delo komisije prekinjeno, je tajni{tvo kljub temu delovalo in skrbelo za dokumentacijo ter odposlalo osem strokovnih odgovo­rov na zastavljena vpra{anja. Komisija se je sestala dvakrat: prvi~ v stari sestavi in drugi~ na ustanovnem sestanku nove komisije. In{titut izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik (Acta geographica Slovenica), ki jo ureja dr. Bla` Komac (iz{li sta {tevilki 45-1 in 45-2 z osmimi razpravami enakovredno v angle{kem in sloven­skem jeziku, tudi na medmre`ju: http://www.zrc-sazu.si/giam/gz.htm), ter znanstveno knji`no zbirko Geografija Slovenije, ki jo ureja dr. Drago Perko (iz{li sta deseta knjiga z naslovom Podtalnica Ljub­ljanskega polja skupine avtorjev in enajsta knjiga z naslovom Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu avtorja Francita Petka). Iz{li sta tudi knjigi Atlant, faksimile prvega atlasa sveta v slovenskem jezi­ku, ki vsebuje 18 zganjenih barvnih zemljevidov in suplement z znanstvenimi {tudijami na 96 strani, ter Geografski terminolo{ki slovar na 451 straneh. V letu 2005 je in{titut aktivno sodeloval z ve~ kot petdesetimi tujimi ustanovami, raziskovalci in{ti­tuta pa so objavili ve~ kot stodeset bibliografskih enot, na doma~ih in tujih sre~anjih predstavili skoraj sto predavanj in bili na pribli`no dvajsetih {tudijskih potovanjih v tujini. In{titut je organiziral 3. sestanek izvedenske delovne skupine Organizacije zdru`enih narodov za zemljepisna imena (Ljubljana, 19.–21. 5.) in soorganiziral 1. mednarodno posvetovanje geografov Slovenije ter Bosne in Hercegovine Geografija in regionalno prestrukturiranje Slovenije ter Bosne in Hercegovine po letu 1991 (Ljubljana, 29.–30. 9.). Mag. Jerneja Fridl je bila somentorica pri diplomski nalogi Nata{e Kolega, dr. Matej Gabrovec je bil mentor doktorandoma mag. Bla`u Komacu in Matiji Zornu, dr. Milan Oro`en Adami~ magistran­du Primo`u Pipanu ter doktorandu mag. Mihi Pav{ku, dr. Drago Perko magistrandom Mateji Breg, Borutu Per{olji in Primo`u Ga{peri~u ter doktorandom mag. Jerneji Fridl, Mauru Hrvatinu, mag. Dra­gu Kladniku in mag. Mimi Urbanc, dr. Marjan Ravbar magistrandu Davidu Boletu ter doktorandom mag. Damirju Josipovi~u, Janezu Naredu in Petru Repolusku, dr. Irena Rejec Brancelj pa je bila somen­torica doktorandu mag. Ale{u Smrekarju. Damir Josipovi~ je 11. 7. doktoriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljub­ljani z uspe{nim zagovorom naloge Demogeografski u~inki imigracije v Slovenijo po II. svetovni vojni, Ale{ Smrekar 9. 11. doktoriral na Oddelku za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem z uspe{nim zagovorom naloge Zavest o rabi vode kot naravnega vira, Bla` Komac pa 15. 11. doktoriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z uspe{nim zagovorom naloge Dolec kot zna~ilna reliefna oblika na dolomitnem povr{ju. Raziskovalci in{tituta so bili dejavni tudi kot uredniki in ~lani uredni{kih odborov {tevilnih knjig in revij, v razli~nih komisijah dr`avnih organov, pri Gibanju znanost mladini, kot mentorji podiplom­skih mladih raziskovalcev, srednje{olcev in osnovno{olcev, v Zvezi geografskih dru{tev Slovenije in Ljubljanskem geografskem dru{tvu ter drugod. Drago Perko Novi doktorji znanosti in magistri znanosti s podro~ja geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Bla` Komac: Dolec kot zna~ilna reliefna oblika na dolomitnem povr{ju A dell as a characteristic relief form on dolomite surface Doktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2005, 203 strani Mentor: dr. Karel Natek Zagovor: 15. 11. 2005 Avtorjev naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: blaz.komac@zrc-sazu.si Izvle~ek: V doktorskem delu je opisana zna~ilna reliefna oblika dolomitnega reliefa v Sloveniji, ime­novana dolec. Uvodoma so opisane temeljne zna~ilnosti povr{ja na dolomitu v Sloveniji in poglavitne zna~ilno­sti dolca. Sledi ob{irno poglavje o morfolo{kih zna~ilnostih dolca s poudarkom na analizi naklonov vzdol`nih prerezov. Na podlagi morfometri~ne in statisti~ne analize je bila izdelana morfolo{ka tipo­logija dolcev, sklepati pa je mogo~e tudi na genezo dolcev. Genezi dolcev je namenjeno tudi osrednje poglavje doktorskega dela, v katerem avtor ugotavlja, da je to poligenetska konvergentna reliefna oblika. Podobne reliefne oblike torej lahko nastanejo na razli~ni kamninski podlagi in v razli~nih razmerah s povsem razli~nimi geomorfnimi procesi. Temeljni geomorfni proces, ki oblikuje dolce na dolomitnem povr{ju, je korozija. Ostali procesi, kot sta denudacija in erozija, so sekundarni, saj ve~inoma preoblikujejo `e korodirano povr{je oziroma preperelino. Dolci so recentnega izvora, pri oblikovanju katerih povr{inska erozija nima prakti~no nobene vloge. Intenzivni sodobni oziroma polpretekli (recentni) geomorfni procesi so bili dokazani s kvalitativ­nimi metodami, na primer geomorfolo{kim kartiranjem, in kvantitativnimi metodami, na primer absolutnim datiranjem ko{~ka lesa. Tezo o pomenu recentnih geomorfnih procesov je potrdilo tudi vrednotenje rezultatov z geoelektri~nimi raziskavami. Klju~ne besede: geomorfologija, geomorfni procesi, reliefne oblike, absolutna datacija, meritve elek­tri~ne upornosti, dolomit, dolci, Slovenija. Andreja Ferreira: Vloga gozda v trajnostno-sonaravnem razvoju Zgornje Gorenjske The role of the forest in sustainable development of the Upper Gorenjska region Doktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2005, 271 strani Mentor: dr. Du{an Plut Somentor: dr. Tomislav Levani~ Zagovor: 21. 3. 2006 Avtorjev naslov: Goropeke 12, 4226 @iri, Slovenija E-po{ta: andreja.ferreira@gozdis.si Izvle~ek: Na Zgornjem Gorenjskem gozd pokriva skoraj tri ~etrtine vseh zemlji{~ in je tako `e zara­di obsega zelo pomembna pokrajinska prvina. Namen disertacije je ugotoviti, kak{ne so dru`bene potrebe po vlogah gozda in kako bi gozd lahko dodatno prispeval k trajnostno-sonaravnemu raz­voju prou~evanega obmo~ja. Pri obravnavi gozda se je kot zelo primeren izkazal pokrajinskoekolo{ki metodolo{ki pristop, pri katerem zaradi holisti~ne obravnave pridejo do izraza interakcije med posa­meznimi pokrajinskoekolo{kimi sestavinami ter njihovi vplivi na rabo tal in ~lovekove dejavnosti. Zgornjo Gorenjsko smo raz~lenili na pet pokrajinskoekolo{kih tipov (PET) in 19 pokrajinskoe­kolo{kih enot (PEE). Analiza podatkov je pokazala na veliko homogenost naravnih in dru`benih dejavnikov znotraj PEE in tudi PET. Trajnost dosedanjega razvoja Zgornje Gorenjske smo ocenili s pomo~jo modela, v katerega so bili vklju~eni okoljski, socialni in ekonomski kazalci. Poglavitna prednost modela je, da obravnava vse tri vidike trajnosti in da je primeren za ocenjevanje trajnosti na ravni PEE in PET. Na osnovi analize dosedanjega razvoja Zgornje Gorenjske in obstoje~ih funk­cij gozda smo ugotovili, da so bili v preteklosti razmeroma veliki napori vlo`eni v ohranjanje naravne dedi{~ine, biolo{ke raznovrstnosti in varovanje zemlji{~ pred erozijo, da pa bi bilo nujno treba okre­piti vlogo gozda pri ohranjanju poselitve, kmetijske dejavnosti in kulturne pokrajine ter energetski preskrbi prebivalstva. Klju~ne besede: trajnostno-sonaravni razvoj, gozd, vloge gozda, pokrajinska ekologija, pokrajinskoe­kolo{ka ~lenitev, metodologija, model, GIS, Zgornja Gorenjska. Jurij Senega~nik: Geografija Evrope v {olskih u~benikih evropskih dr`av The geography of Europe in the school textbooks of European countries Doktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2005, 372 strani Mentor: dr. Mirko Pak Zagovor: 28. 3. 2006 Avtorjev naslov: Karlov{ka cesta 15, 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: senegacnik4@siol.net Izvle~ek: Prvo poglavje disertacije je namenjeno teoriji pouka (geografije) in (geografskega) u~be­nika. Sledi temeljit pregled razvoja »znanstvene« in {olske regionalne geografije v tujini in v Sloveniji. V tujini je poudarek na prikazu razvoja v Nem~iji. V aplikativnem delu raziskave so najprej podane sheme sistema geografske vede in temeljnih pristopov z vidika notranje organiziranosti u~ne sno­vi v u~benikih. Sledi primerjalna analiza 63 u~benikov s posebno obravnavo geografije Evrope iz 35 evropskih dr`av. Raziskava je odkrila razlike med u~beniki za ni`jo in vi{jo starostno stopnjo, kot tudi med u~beniki iz zahodnega, osrednjega in vzhodnega dela Evrope. Z novo metodo vrednotenja simulacije u~beni{kih pristopov se je ugotovilo, da je slovenskim gimnazijskim dijakom in u~iteljem najbli`ji kombiniran regionalni pristop po regijah in dr`avah ter njihovih osrednjih problemih. V stro­go didakti~nem pogledu lahko ta regionalni pristop ozna~imo tudi kot tematsko geografijo v regionalni razporeditvi. Anketiranih je bilo 1387 dijakov z 19 gimnazij in 63 u~iteljev. Raziskava na koncu pri­na{a tudi okviren predlog problemskih tem, ki bi se jih lahko vklju~ilo v nov slovenski u~benik geografije Evrope. Klju~ne besede: regionalna geografija, geografija Evrope, geografski u~benik, metoda vrednotenja simulacije u~beni{kih pristopov, didaktika geografije. Katja Vintar Mally: Okoljevarstvena in socialnoekonomska protislovja dr`av v razvoju Contradictions between environmental protection and socio-economic development in developing countries Doktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2006, 203 strani Mentor: dr. Du{an Plut Zagovor: 10. 7. 2006 Avtorjev naslov: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, A{ker~eva cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: katja.vintar@ff.uni-lj.si Izvle~ek: Zadnja desetletja sta svet globalno in regionalno zaznamovala procesa pove~evanja social­nih in ekonomskih razlik na eni strani ter stopnjevanja okoljskih problemov na drugi. Oba procesa terjata iskanje re{itev na globalni in dr`avni ravni, zlasti {e v lu~i postopnega preobrata k novi (trajnostni) razvojni paradigmi, ki izpostavlja premi{ljeno in uravnote`eno gospodarsko, socialno in okoljsko poli­tiko na vseh prostorskih ravneh. Disertacija se s pomo~jo prou~itve posameznih ekonomskih, socialnih in okoljskih vidikov razvoja ter njihovih ve~plastnih medsebojnih povezav osredoto~a na prou~evanje nastajajo~ih protislovij med socialnoekonomskim razvojem in zahtevami varstva okolja v dr`avah v raz­voju. V ta namen smo oblikovali tristopenjski interakcijski regionalnogeografski model, ki je omogo~il doseganje zastavljenih ciljev in potrditev delovnih hipotez. Kvantitativna analiza dokazuje, da dr`ave v razvoju ob hitri rasti prebivalstva zapostavljajo kratkoro~no manj pere~e okoljevarstvene probleme na ra~un doseganja ekonomskih in socialnih razvojnih ciljev. Za namene prikazovanja stopnje splo­{ne uravnote`enosti razvoja je bil razvit sintezni kazalec – indeks uravnote`enosti razvoja, ki v izra~un enakovredno vklju~uje dose`ke ~lovekovega razvoja in so~asnih pritiskov na okolje. Na teoreti~nih in empiri~nih dognanjih je zasnovana tudi tipologija dr`av v razvoju, kot temelj za ugotavljanje njiho­vih dolgoro~nih socialnoekonomskih mo`nosti v okviru obstoje~ih nosilnih zmogljivosti okolja. Klju~ne besede: varstvo okolja, socialnoekonomski razvoj, trajnostni razvoj, dr`ave v razvoju, regio­nalna geografija. Valentina Bre~ko Grubar: Trajnostno sonaravno gospodarjenje z vodnimi viri v pore~ju Kamni{ke Bistrice Sustainable management of water resources in the Kamni{ka Bistrica drainage basin Doktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2006, 175 strani Mentor: dr. Du{an Plut Zagovor: 14. 7. 2006 Avtorjev naslov: Sketova ulica 5, 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: grubar1@siol.net Izvle~ek: Doktorska disertacija obravnava pore~je Kamni{ke Bistrice kot vzor~no obmo~je za geo­grafsko prou~evanje trajnostno sonaravnega gospodarjenja z vodnimi viri. Prou~evanje smo zasnovali na treh modelnih pristopih: DPSIR, integralni geografski model prou~evanja okolja in {tudija ranljivosti okolja. Upo{tevajo~ naravnogeografske zna~ilnosti, pokrajinsko sestavo in pokrajinsko rabo smo pore~je raz~lenili v tri enote: zgornji, srednji in spodnji del pore~ja. Naravnogeografske zna~ilnosti smo funkcijsko vrednotili glede na vodne vire, izdelali analizo koli~in­skega in kakovostnega stanja vodnih virov ter njihov vpliv na oskrbo s pitno vodo, na gospodarsko rabo vode in poplavno ogro`enost. Ocenili smo pokrajinsko ob~utljivost okolja vodnih virov, ki je pri snovanju trajnostno sonaravnega gospodarjenja z vodnimi viri zelo pomembna. Ugotovljeni so bili najpomembnej{i dejavniki obremenjevanja okolja, kot so: poselitev, kmetijska raba zemlji{~, proizvodne in druge dejavno­sti ter odzivi dru`be za zmanj{anje obremenjevanja, ohranitev vodnih virov in naravnega okolja v pore~ju. Za geografsko prou~evanje trajnostno sonaravnega gospodarjenja z vodnimi viri v pore~ju so bili predlagani kazalci, opredeljeni z razredi, ki so metodolo{ki rezultat na{ega dela. Rezultat geografske­ga prou~evanja trajnostno sonaravnega gospodarjenja z vodnimi viri v pore~ju pa so tudi predlagani ukrepi s ciljem, da bo gospodarjenje z vodnimi viri v prihodnosti omogo~alo kakovostno in koli~in­sko zadovoljivo oskrbo za vse uporabnike ter zagotovilo obnovo in obstoj ekosistemom povezanih z vodo. Klju~ne besede: pore~je, vodni viri, trajnostno sonaravno gospodarjenje, Kamni{ka Bistrica. Uro{ Stepi{nik: Udornice na slovenskem krasu Collapse dolines on slovenian karst Doktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2006, 198 strani Mentor: dr. Andrej Mihevc Somentor: dr. Karel Natek Zagovor: 14. 7. 2006 Avtorjev naslov: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: uros.stepisnik@ff.uni-lj.si Izvle~ek: Udornice so zaprte kra{ke globeli razli~nih dimenzij in oblik. Za udornice {tejemo vse glo­beli, ki so po dimenzijah ve~je od vrta~ in manj{e od kra{kih polj. Mejne dimenzije oziroma razmejitev po dimenzijah niso to~no dolo~ene, zato se pri klasifikaciji zaprtih globeli poleg razdelitve po veliko­sti opiramo tudi na morfologijo globeli. Kljub majhni velikosti nekaterih udornic, ki bi jih zaradi dimenzij klasificirali kot vrta~e, jih lahko zaradi strmih ali stenastih pobo~ij uvrstimo med udornice. Pojavljajo se na celotnem slovenskem krasu. Osnovni mehanizem nastanka udornic je ru{enje jamskih stropov do povr{ja oziroma udor. Sam udor stropa nad podzemskim prostorom pa lahko zaradi omejene veli­kosti jamskih dvoran pogojuje le nastanek manj{ih udornic. Nastanek in razporeditev ve~jih globeli, ki jih slovenska strokovna literatura prav tako imenuje udornice, je vezan na specifi~ne hidrolo{ke pro­cese na obmo~jih koncentriranih podzemskih tokov, nihanja piezometri~nega nivoja v podzemlju, na ve~jo agresivnost ali erozivnost vodnih tokov ali kombinacije teh dejavnikov. Namen doktorske disertacije je sistemati~na geomorfolo{ka raziskava vseh udornic na slovenskem krasu oziroma oblik, ki jih slovenska strokovna literatura obi~ajno navaja kot udornice. Zaradi obse`­nosti obmo~ja preu~evanja in velikega {tevila globeli, ki se pojavljajo na njem, so bile iz raziskave izklju~ene majhne udornice ter konte. Z analizami oblikovanosti udornic in interpretacijo procesov v udornicah raziskava prispeva k razume­vanju dinamike in mehanizmov oblikovanja ter preoblikovanja udornic z razli~nimi geomorfnimi procesi. Izdelani so bili modeli procesov v udornicah, s katerimi lahko interpretiramo razvoj udornic v ~asu ali pa inter­pretiramo mehaniko in dinamiko posameznih geomorfnih procesov. V disertaciji so bile dopolnjene nekatere klasifikacije in modeli razvoja udornic v ~asu, ki jih je navajala dosedanja literatura in navadno klasificira udor­nice na stare in mlade. Postavljena je bila nova osnova za interpretacijo in klasifikacijo udornic na podlagi procesov. S tem je bila potrjena hipoteza, da je interpretacija razvoja udornic iz mladih v stare, kakor jih opre­deljuje strokovna literatura, neprimerna, saj so procesi, ki preoblikujejo udornice, vezani na zna~ilnosti udornice in njihove okolice, zato oblikovanost udornic ni vezana le na ~as, temve~ tudi na dinamiko in obseg posameznih geomorfnih procesov v njih. Modele preoblikovanja udornic lahko apliciramo tudi na prou­~evanje udornic izven slovenskega krasa ter na ostala podobna okolja v kra{kem geomorfnem sistemu. Klju~ne besede: geomorfologija, geomorfolo{ki procesi, reliefne oblike, kras, udornice, pobo~ja, sedi­menti, meritve elektri~ne upornosti. Irena Selak: Strokovne podlage za poselitev v strategiji prostorskega razvoja ob~ine Professional bases for settlement in the municipal spatial development strategy Magistrsko delo: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2006, 136 strani Mentor: dr. Andrej ^erne Zagovor: 12. 5. 2006 Avtorjev naslov: Seidlova cesta 20, 8000 Novo mesto, Slovenija E-po{ta: irena.selak@acer.si Izvle~ek: Naloga obravnava strokovne podlage za poselitev za ob~inski strate{ki prostorski akt, to je po veljavnem zakonu strategija prostorskega razvoja ob~ine. V prvem delu so pregledana mednarodna in dr`avna izhodi{~a ter zakonske osnove za na~rtovanje poselitve. Posebej je izpostavljen Pravilnik o podrobnej{i vsebini, obliki in na~inu priprave strategije prostorskega razvoja ob~ine ter vrstah njenih strokovnih podlag, kjer so navedene obvezne vsebine stro­kovnih podlag za ta dokument. V nadaljevanju je ciljno povzeta strokovna literatura s tega podro~ja, in sicer po vsebinah, ki so dolo­~ene v omenjenem pravilniku, dodane pa so {e druge vsebine, ki se pogosto pojavljajo v strokovni literaturi. V tretjem delu so analizirani trije primeri strokovnih podlag za poselitev, prav tako glede na sklad­nost s predpisanimi vsebinami v pravilniku. Zaklju~no poglavje je zasnovano kot primerjava vseh treh analiti~nih sklopov, to je zakonodaje, teore­ti~nih izhodi{~ ter prakse, iz ~esar je izdelan obseg vsebin strokovnih podlag za poselitev ter obrazlo`en na~in njihove izdelave. Ugotovljeno je, da je potrebno izdelati vse v pravilniku predpisane analize in poleg njih {e nekaj drugih, potrebno pa je upo{tevati {e vrsto dejavnikov, da bi zagotovili kakovostne in celovite strokovne podlage, ki so osnova za na~rtovanje uravnote`enega prostorskega razvoja. Klju~ne besede: prostorsko planiranje, strokovne podlage, poselitev, strategija prostorskega razvoja ob~ine, Slovenija. Irma Gabrov{ek: Predstavitev zavarovanih obmo~ij v Sloveniji z vidika geografskega izobra`evanja Introduction of protected Slovenian areas from the view of geographical education Magistrsko delo: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2006, 264 strani, 22 prilog Mentor: dr. Tatjana Resnik Planinc Zagovor: 5. 7. 2006 Avtorjev naslov: Brezje pri Tr`i~u 31, 4290 Tr`i~, Slovenija E-po{ta: irma.gabrovsek@guest.arnes.si Izvle~ek: Zavarovana obmo~ja sodijo med najbolj zanimiva obmo~ja geografskega prou~evanja in raziskovanja. Izhodi{~e magistrskega dela je okoljevarstveno in izobra`evalno, saj so predstavljena zava­rovana obmo~ja Slovenije kot geografska u~ilnica na primeru predlaganega regijskega parka Karavanke in Kamni{ko-Savinjske Alpe ter geografsko izobra`evanje o zavarovanih obmo~jih. Aplikativni del je vezan na izbrano obmo~je Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp. Prikazane so geografske zna~ilno­sti kot osnova za izdelavo novih poti ekskurzij, terenskih prou~evanj in raziskovalnih taborov. Njihova vsebina je predvsem geografska, razlikujejo se glede na zahtevnost, trajanje, cilje, smer oziroma veli­kost obmo~ja, ki je zajeto v izbrano obliko pouka v naravi. Vsaki u~ni poti je dodan u~ni list, ki vklju~uje razli~ne terenske metode dela. Terensko delo je lahko osnova ali sestavni del razli~nih u~nih pristopov. Predstavila sem tri inovativne u~ne pristope k pou~evanju in u~enju o zavarovanih obmo~jih oziro­ma predloge za njihovo izpeljavo. Teoreti~no je predstavljeno projektno u~no delo, podjetnostno u~enje in raziskovalno delo u~encev ter opisana dejanska priprava, izvedba in evalvacija izbranih pristopov v obravnavanem obmo~ju. Z analizo u~nih na~rtov za razli~ne predmete na osnovno{olski in srednje­{olski ravni sem ugotavljala zastopanost vsebin o zavarovanih obmo~jih v kurikulumih. Opisala sem tudi nekatere mednarodne projekte, katerih vsebina je vezana na zavarovana obmo~ja oziroma na okolj­sko vzgojo nasploh. Klju~ne besede: zavarovano obmo~je, geografsko izobra`evanje, regijski park, predlagani Karavan{­ko-Kamni{ko-Savinjski regijski park, interpretacija narave, u~na pot, terensko delo, u~ni list, ekskurzija, naravoslovni dan, {ola v naravi, raziskovalni tabor, center {olskih in ob{olskih dejavnosti, projektno u~no delo, podjetnostno u~enje, {olsko raziskovalno delo, okoljska vzgoja. Katarina Pajni~: Struktura in polo`aj Slovencev na Hrva{kem Structure and situation of Slovenes in Croatia Magistrsko delo: Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta, Oddelek za geografijo, 2006, 309 strani Mentor: dr. Jernej Zupan~i~ Zagovor: 15. 9. 2006 Avtorjev naslov: Preloge 65, 1211 Ljubljana-[martno, Slovenija E-po{ta: katarinapajnic@yahoo.co.uk Izvle~ek: Magistrsko delo je posve~eno problematiki strukture in polo`aja Slovencev na Hrva{kem. Po uvodnem teoreti~nem in metodolo{kem delu je izpostavljena dilema o Slovencih na Hrva{kem kot o izseljenski in avtohtoni manj{inski skupnosti. Zato so preverjene teoreti~ne postavke o manj{inskem vpra{anju in o procesih, ki ga zadevajo, kot so pravno varstvo manj{in, asimilacija, me{ani zakoni, iden­titeta. Predstavljene so mo`nosti uporabe statisti~nih metod. Gradivo je zbrano z analizo popisov prebivalstva ter s terenskim delom. Preu~ena je prostorska raz{irjenost slovenske skupnosti, ki {teje po statisti~nih podatkih nekaj ve~ kot 13.000 pripadnikov, na podlagi {tevila priseljenih iz Slovenije pa prav gotovo ve~. Skupnost naseljuje prete`no urbana obmo~ja Zagreba, Reke, Istre in Dalmacije ter obmej­no obmo~je s Slovenijo. V socialni strukturi izstopajo bolje izobra`eni, zaposleni v visokokvalificiranih poklicih in starej{i. Slovenci so politi~no in kulturno-dru{tveno organizirani, kar predstavlja realne osno­ve za njihov obstoj in razvoj tudi v prihodnosti. Klju~ne besede: Slovenci na Hrva{kem, manj{ina, izseljenstvo, narodno vpra{anje Janja Turk NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO ^LANKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 1Uvod Ministrstvo za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije, ki prek svoje Agencije denar­no podpira izdajanje znanstvene revije Geografski vestnik, je sprejelo posebna navodila o oblikovanju periodi~ne publikacije kot celote in ~lanka kot njenega sestavnega dela. Navodila temeljijo na sloven­skih standardih SIST ISO, povzetih po mednarodnih standardih ISO: SIST ISO 4 (Pravila za kraj{anje besed v naslovih in naslovov publikacij), SIST ISO 8 (Oblikovanje periodi~nih publikacij), SIST ISO 215 (Oblikovanje ~lankov v periodi~nih in drugih serijskih publikacijah), SIST ISO 214 (Izvle~ki za pub­likacije in dokumentacijo), SIST ISO 18 (Kazala periodike), SIST ISO 690 (Bibliografske navedbe – vsebina, oblika in zgradba), SIST IS0 690-2 (Bibliografske navedbe, 2. del: Elektronski dokumenti ali njihovi deli), SIST ISO 999 (Kazalo k publikaciji), SIST ISO 2145 (O{tevil~enje oddelkov in pododdelkov v pisnih dokumentih) in SIST ISO 5122 (Strani z izvle~ki v periodi~nih publikacijah). Ministrstvo je hkrati posta­vilo tudi zahtevo, da morajo periodi~ne publikacije izhajati vsaj dvakrat letno. Na temelju zahtev Ministrstva, Agencije za raziskovalno dejavnost, Poslovnika komisije za tisk Zve­ze geografskih dru{tev Slovenije in odlo~itev uredni{kega odbora Geografskega vestnika so nastala spodnja navodila o pripravi ~lankov za Geografski vestnik. 2 Usmeritev revije Geografski vestnik je znanstvena revija Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Izhaja od leta 1925. Name­njen je predstavitvi znanstvenih in strokovnih dose`kov z vseh podro~ij geografije in sorodnih strok. Od leta 2000 izhaja dvakrat letno v tiskani in elektronski obliki na medmre`ju (http://www.zrc-sazu.si/zgds/gv.htm). V prvem, osrednjem delu revije se objavljajo ~lanki, razporejeni v tri sklope oziroma rubrike. To so Razprave, kjer so objavljeni dalj{i, praviloma izvirni znanstveni ~lanki, Razgledi, kamor so uvr{~e­ni kraj{i, praviloma pregledni znanstveni ~lanki in strokovni ~lanki, ter Metode, kjer so objavljeni ~lanki, izraziteje usmerjeni v predstavitev znanstvenih metod in tehnik. V drugem delu revije se objavljajo informativni prispevki, razdeljeni v {tiri rubrike: Knji`evnost, Kronika, Zborovanja in Poro~ila. V Knji`evnosti so najprej predstavljene slovenske knjige, nato slo­venske revije, potem pa {e tuje knjige in revije. V rubrikah Kronika in Zborovanja so prispevki razporejeni ~asovno. V rubriki Poro~ila je najprej predstavljeno delo geografskih ustanov po abecednem redu nji­hovih imen, nato pa sledijo {e druga poro~ila. Na koncu revije so objavljena navodila za pripravo ~lankov in drugih prispevkov v Geografskem vestniku. 3 Sestavine ~lanka ^lanki morajo imeti naslednje sestavine: • glavni naslov ~lanka, • avtorjev predlog rubrike (avtor naj navede, v kateri rubriki (Razprave, Razgledi, Metode) `eli obja­viti svoj ~lanek), • ime in priimek avtorja, • avtorjeva izobrazba in naziv (na primer: dr., mag., profesor geografije in zgodovine, izredni profesor), • avtorjev po{tni naslov (na primer: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva cesta 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija), • avtorjev elektronski naslov, • avtorjev telefon, • avtorjev faks, • izvle~ek (skupaj s presledki do 800 znakov), • klju~ne besede (do 8 besed), • abstract (angle{ki prevod naslova ~lanka in slovenskega izvle~ka), • key words (angle{ki prevod klju~nih besed), • ~lanek (skupaj s presledki do 30.000 znakov za Razprave oziroma do 20.000 znakov za Razglede in Metode), • summary (angle{ki prevod povzetka ~lanka, skupaj s presledki do 8000 znakov, ime prevajalca). ^lanek naj ima naslove poglavij in naslove podpoglavij ozna~ene z arabskimi {tevkamiv obliki dese­ti~ne klasifikacije (na primer 1 Uvod, 1.1 Metodologija, 1.2 Terminologija). Razdelitev ~lanka na poglavja je obvezna, podpoglavja pa naj avtor uporabi le izjemoma. Za`eljeno je, da ima ~lanek poglavja Uvod, Metodologija in Sklep. 4 Citiranje v ~lanku Avtorji naj pri citiranju med besedilom navedejo priimek avtorja in letnico, ve~ citatov lo~ijo s pod-pi~jem in razvrstijo po letnicah, navedbo strani pa od priimka avtorja in letnice lo~ijo z vejico, na primer: (Melik 1955, 11) ali (Melik in Ile{i~ 1963, 12; Kokole 1974, 7 in 8). Enote v poglavju Viri in literatura naj bodo navedene po abecednem redu priimkov avtorjev, eno­te istega avtorja pa razvr{~ene po letnicah. ^e je v seznamu ve~ enot istega avtorja iz istega leta, se letnicam dodajo ~rke (na primer 1999a in 1999b). Vsaka enota je sestavljena iz treh stavkov. V prvem stavku sta pred dvopi~jem navedena avtor in letnica izida (~e je avtorjev ve~, so lo~eni z vejico, z vejico sta lo~e­na tudi priimek avtorja in za~etnica njegovega imena, med za~etnico avtorja in letnico ni vejice), za njim pa naslov in morebitni podnaslov, ki sta lo~ena z vejico. ^e je enota ~lanek, se v drugem stavku navede publikacija, v kateri je ~lanek natisnjen, ~e pa je enota samostojna knjiga, drugega stavka ni. Izdajatelja, zalo`nika in strani se ne navaja. ^e enota ni tiskana, se v drugem stavku navede vrsta eno­te (na primer elaborat, diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo), za vejico pa {e ustanova, ki hrani to enoto. V tretjem stavku se za tiskane enote navede kraj izdaje, za netiskane pa kraj hranjenja. Nekaj primerov (lo~ila so uporabljena v skladu s slovenskim pravopisom): Melik, A. 1955a: Kra{ka polja Slovenije v pleistocenu. Dela In{tituta za geografijo 3. Ljubljana. Melik, A. 1955b: Nekaj glaciolo{kih opa`anj iz Zgornje Doline. Geografski zbornik 5. Ljubljana. Mihevc, B. 1998: Slovenija na starej{ih zemljevidih. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Natek, K., Natek, M. 1998: Slovenija, Geografska, zgodovinska, pravna, politi~na, ekonomska in kulturna podoba Slovenije. Ljubljana. Richter, D. 1998: Metamorfne kamnine v okolici Velikega Tinja. Diplomska naloga, Pedago{ka fakul­teta Univerze v Mariboru. Maribor. [ifrer, M. 1997: Povr{je v Sloveniji. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljub­ljana. Avtorji vse pogosteje citirajo vire z medmre`ja. ^e sta znana avtor in naslov citirane enote, potem se jo navede takole (datum v oklepaju pomeni ~as ogleda medmre`ne strani): Perko, D. 2000: Sporna in standardizirana imena dr`av v slovenskem jeziku. Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/dp (8. 8. 2000). ^e pa avtor ni poznan, se navede le: Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/dp (8. 8. 2000). ^e se navaja ve~ enot z medmre`ja, se doda {e {tevilko: Medmre`je 1: http://www.zrc-sazu.si/dp (8. 8. 2000). Medmre`je 2: http://www.zrc-sazu.si/zgds/teletekst.htm (9. 9. 2000). Med besedilom se v prvem primeru navede avtorja, na primer (Perko 2000), v drugem primeru pa le medmre`je, na primer (medmre`je 2). 5 Preglednice in slike v ~lanku Vse preglednice v ~lanku so o{tevil~ene in imajo svoje naslove. Med {tevilko in naslovom je dvo­pi~je. Naslov kon~a pika. Primer: Preglednica 1: [tevilo prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. Vse slike (fotografije, zemljevidi, grafi in podobno) v ~lanku so o{tevil~ene enotno in imajo svoje naslove. Med {tevilko in naslovom je dvopi~je. Naslov kon~a pika. Primer: Slika 1: Rast {tevila prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. Slika 2: Izsek topografske karte v merilu 1 : 25.000, list Kranj. Slike so lahko {iroke to~no 134 mm ali 64 mm, visoke pa najve~ 200 mm. Za grafi~ne priloge, za kate­re avtorji nimajo avtorskih pravic, morajo avtorji od lastnika avtorskih pravic pridobiti dovoljenje za objavo. Avtorji naj ob podnapisu dopi{ejo tudi avtorja slike. 6 Ostali prispevki v reviji Prispevki za rubrike Knji`evnost, Kronika, Zborovanja in Poro~ila naj skupaj s presledki obsega­jo do najve~ 8000 znakov. Prispevki so lahko opremljeni s slikami, ki imajo po potrebi lahko podnapise. Pri predstavitvi publikacij morajo biti za naslovom prispevka navedeni naslednji podatki: kraj in leto izida, ime izdajatelja in zalo`nika, {tevilo strani, po mo`nosti {tevilo zemljevidov, fotografij, slik, preglednic in podobnega ter obvezno {e ISBN oziroma ISSN. Pri dogodkih morajo biti za naslovom prispevka navedeni naslednji podatki: kraj, dr`ava in datum. ^lanki ob sedemdesetletnici ali smrti pomembnej{ih geografov naj ne presegajo 3000 znakov. Pri poro~ilih o delu naj naslovu prispevka sledi naslov ustanove in po mo`nosti naslov njene pred­stavitve na medmre`ju. 7 [e nekatera pravila in priporo~ila Naslovi ~lankov in ostalih prispevkov naj bodo ~im kraj{i. Avtorji naj se izognejo pisanju opomb pod ~rto na koncu strani. Pri {tevilih, ve~jih od 9999, se za lo~evanje milijonic in tiso~ic uporabljajo pike (na primer 12.535 ali 1.312.500). Pri pisanju merila zemljevida se dvopi~je pi{e nesti~no, torej s presledkom pred in za dvopi~jem (na primer 1 : 100.000). Med {tevilkami in enotami je presledek (na primer 125 m, 33,4 %), med {tevilom in oznako za poten­co ali indeks {tevila pa presledka ni (na primer 123, km2, a5, 15° C). Znaki pri ra~unskih operacijah se pi{ejo nesti~no, razen oklepajev (na primer p = a + c · b – (a + c : b)). Avtorji naj bodo zmerni pri uporabi tujk in naj jih tam, kjer je mogo~e, zamenjajo s slovenskimi izrazi (na primer: klima/podnebje, masa/gmota, karta/zemljevid, varianta/razli~ica, vegetacija/rastje, maksimum/vi{ek, kvaliteta/kakovost, nivo/raven, lokalni/krajevni, kontinentalni/celinski, central­ni/srednji, orientirani/usmerjeni, mediteranski/sredozemski); znanstvena raven ~lankov namre~ ni v nikakr{ni povezavi z dele`em tujk. 8 Sprejemanje prispevkov Avtorji morajo prispevke oddati natisnjene v enem izvodu na papirju in v digitalni obliki, zapisa­ne s programom Word. Digitalni zapis besedila naj bo povsem enostaven, brez zapletenega oblikovanja, poravnave desnega roba, deljenja besed, pod~rtavanja in podobnega. Avtorji naj ozna~ijo le mastni (krep­ki) in le`e~i tisk. Besedilo naj bo v celoti izpisano z malimi ~rkami (razen velikih za~etnic, seveda), brez nepotrebnih kraj{av, okraj{av in kratic. Zemljevidi naj bodo izdelani v digitalni vektorski obliki s pro­gramom Corel Draw, grafi pa s programom Excel ali programom Corel Draw. Fotografije in druge grafi~ne priloge morajo avtorji oddati v obliki, primerni za skeniranje, ali pa v digitalni rasterski obliki z lo~­ljivostjo vsaj 120 pik na cm oziroma 300 pik na palec, najbolje v formatu TIFF ali JPG. ^e avtorji ne morejo oddati prispevkov in grafi~nih prilog, pripravljenih v omenjenih programih, naj se predhod­no posvetujejo z urednikom. Avtorji ~lankov morajo prilo`iti preslikano (prepisano), izpolnjeno in podpisano Prijavnico, v okviru katere je tudi izjavo, s katero avtorji potrjujejo, da se strinjajo s pravili objave v Geografskem vestniku. Prijavnica nadome{~a spremni dopis in avtorsko pogodbo. Prijavnica je na voljo tudi na med­mre`ni strani Geografskega vestnika (http://www.zrc-sazu.si/zgds/gv.htm). Datum prejetja ~lanka je objavljen za angle{kim prevodom izvle~ka in klju~nih besed. Avtorji morajo za grafi~ne priloge, za katere nimajo avtorskih pravic, prilo`iti fotokopijo dovolje­nja za objavo, ki so ga pridobili od lastnika avtorskih pravic. Avtorji naj prispevke po{iljajo na naslov urednika: Drago Perko Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana e-po{ta: drago@zrc-sazu.si telefon: (01) 470 63 60 faks: (01) 425 77 93 9 Recenziranje ~lankov ^lanki za rubrike Razprave, Razgledi in Metode se recenzirajo. Recenzentski postopek je pravilo­ma anonimen. Recenzijo opravijo ~lani uredni{kega odbora ali ustrezni strokovnjaki zunaj uredni{kega odbora. Recenzenta prejmeta ~lanek brez navedbe avtorja ~lanka, avtor ~lanka pa prejme recenziji brez navedbe recenzentov. ^e recenziji ne zahtevata popravka ali dopolnitve ~lanka, se avtorju ~lanka recen­zij ne po{lje. Uredni{ki odbor lahko na predlog urednika ali recenzenta zavrne objavo prispevka. 10 Avtorske pravice Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografskem vestniku, vse moralne avtorske pravice pripa­dajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih dr`avah pa avtor brezpla~no, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse medije neizklju~no prenese na izdajateljico. Geografski vestnik 78-2, 2006 Navodila PRIJAVNICA Avtor ime: ________________________________________________________________________________________________________________________________ priimek: __________________________________________________________________________________________________________________________ naslov: ____________________________________________________________________________________________________________________________ prijavljam prispevek z naslovom: ________________________________________________________________________________________ za objavo v reviji Geografski vestnik in potrjujem, da se strinjam s pravili objavljanja v reviji Geo­grafski vestnik, ki so navedena v Navodilih avtorjem za pripravo ~lankov v zadnjem natisnjenem Geografskem vestniku. Datum: __________________________ Podpis: OBRAZEC ZA RECENZIJO ^LANKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 1. Naslov ~lanka: ____________________________________________________________________________________________________________ 2. Ocena ~lanka: Ali je naslov ~lanka dovolj jasen? ne delno da Ali naslov ~lanka ustrezno odra`a vsebino ~lanka? ne delno da Ali izvle~ek ~lanka ustrezno odra`a vsebino ~lanka? ne delno da Ali so klju~ne besede ~lanka ustrezno izbrane? ne delno da Ali uvodno poglavje ~lanka jasno predstavi cilje raziskave? ne delno da Ali so metode dela v ~lanku predstavljene dovolj natan~no? ne delno da Kak{na je raven novosti metod raziskave? nizka srednja visoka Ali sklepno poglavje ~lanka jasno predstavi rezultate raziskave? ne delno da Kak{na je raven novosti rezultatov raziskave? nizka srednja visoka Ali povzetek ~lanka, ki bo preveden, ustrezno povzema vsebino ~lanka? ne delno da Kak{na je raven jasnosti besedila ~lanka? nizka srednja visoka Ali je seznam citiranih enot v ~lanku ustrezen? ne delno da Katere preglednice v ~lanku niso nujne? {tevilka: Katere slike v ~lanku niso nujne? {tevilka: ______________________ 3. Sklepna ocena: ^lanek ni primeren za objavo X ^lanek je primeren za objavo z ve~jimi popravki X ^lanek je primeren za objavo z manj{imi popravki X ^lanek je primeren za objavo brez popravkov X 4. Rubrika in COBISS oznaka: Najprimernej{a rubrika za ~lanek je: Razprave Razgledi Metode Najprimernej{a COBISS oznaka za ~lanek je: 1.01 (izvirni znanstveni) 1.02 (pregledni znanstveni) 1.03 (kratki znanstveni) 1.04 (strokovni) 5. Kraj{e opombe ocenjevalca: 6. Priloga z opombami ocenjevalca za popravke ~lanka: ne da 7. Datum ocene: ____________________________________________________________________________________________________________ 8. Podpis ocenjevalca: ____________________________________________________________________________________________________ Avtor sam poskrbi za profesionalni prevod izvle~ka, klju~nih besed in povzetka svojega ~lanka ter obvezno navede ime in priimek prevajalca. ^e avtor odda lektorirano besedilo, naj navede tudi ime in priimek lektorja. ^e je besedilo jezikov­no slabo, ga uredni{tvo lahko vrne avtorju, ki poskrbi za profesionalno lektoriranje svojega besedila. ^e obseg avtorskega dela ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, ~e so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skla­du z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naro~eni prispevki so lahko objavijo ne glede na datum prispetja. Avtorju pripada 1 brezpla~en izvod publikacije. 11 Naro~anje Geografski vestnik lahko naro~ite pri upravniku revije. Pisno naro~ilo mora vsebovati izjavo o naro~a­nju revije do pisnega preklica ter podatke o imenu in naslovu naro~nika, za pravne osebe pa tudi podatek o identifikacijski {tevilki za DDV. Naro~anje je mo`no tudi prek medmre`ja (http://www.zrc-sazu.si/ zgds/gv.htm#Naro~ilnica). Naslov upravnika: Matija Zorn Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana e-po{ta: matija.zorn@zrc-sazu.si telefon: (01) 470 63 48 faks: (01) 425 77 93 12 Summary: Short instructions to authors for the preparation of articles for Geografski vestnik (Geographical Bulletin) (translated by Mateo Zore and Wayne J. D. Tuttle) Geografski vestnik is the scientific journal of the Zveza geografskih dru{tev Slovenije (Association of the Geographical Societies of Slovenia) and has been published since 1925. It is devoted to the scien­tific and professional presentation of achievements in all branches of geography and related fields. From 2000, it has been published twice a year. Articles must contain the following elements: • article's main title, • author's first and last names, • author's education and title, • author's mail address, • author's e-mail address, • author's telephone number, • author's fax number, • abstract (up to 800 characters including spaces), • key words (up to 8 words), • article (up to 30,000 characters including spaces), • summary (up to 8,000 characters including spaces). The titles of chapters and subchapters in the article should be marked with ordinal numbers (for example, 1 Introduction, 1.1 Methodology, 1.2 Terminology). The division of an article into chapters is obligatory, but authors should use subchapters sparingly. It is recommended that the article inclu­de Introduction, Methodology and Conclusion chapters. When quoting from source material, authors should state the author's last name and the year, sepa­rate individual sources with semicolons, order the quotes according to year, and separate the page information from the author's name and year information with a comma, for example »(Melik 1955, 11)« or »(Melik and Ile{i~ 1963, 12; Kokole 1974, 7 and 8)«. All tables in the article should be numbered uniformly and have their own titles. All illustrative mate­rial (photographs, maps, graphs, etc.) in the article should also be numbered uniformly and have their own titles. Illustrations can be exactly 134 mm or 64 mm wide, and up to 200 mm high. In the case of graphic illustrations for which the authors do not have the copyright, the authors must acquire per­mission to publish from the copyright owner. Authors must include the author's name with the title of the illustration. Authors must submit their contributions as a printed copy on paper and in digital form written in Word format. The digital file should be unformatted, except for text written in bold and italic form. The entire text should be written in lowercase (except for uppercase initial letters, of course) without unnecessary abbreviations and contractions. Maps should be done in digital vector form using the Corel Draw program, and charts done using Excel or the Corel Draw program. Authors should submit pho­tographs and other graphic materials in a form suitable for scanning or in digital raster form with a resolution of 300 dpi, preferably in TIFF or JPG format. If authors cannot deliver articles or graphic supplements prepared using the specified programs, they should consult the editor in advance. Authors of articles must enclose a photocopied (or rewritten), completed, and signed Registration Form containing the author's agreement to abide by the rules for publication in Geografski vestnik. The Registration Form shall serve as acceptance letter and author's contract. In the case of graphic illustrations for which the authors do not have the copyright, a photocopy of publication permission received from the copyright owner must be submitted. If an author submits a reviewed text, the full name of the reviewer should be stated. If a text is unsa­tisfactorily written, the editorial staff can return it to the author to arrange to have the text proofread professionally. All articles are reviewed. The review process is anonymous. The reviewer receives an article wit­hout the author's name, and the author receives a review without the reviewer's name. If the review does not require the article to be corrected or augmented, the review will not be sent to the author. If the size of the text fails to comply with the provisions for publication, the author shall allow the text to be appropriately modified according to the judgement of the publisher. For articles sent for publication to Geografski vestnik, all the author's moral rights remain with the author, while the author's material rights to reproduction and distribution in the Republic of Slove­nia and other states, are for no fee, for all time, for all cases, for unlimited editions, and for all media shall be unexclusively ceded to the publisher. The author shall receive one (1) free copy of the publication. Authors should send articles to the editor: Drago Perko Anton Melik Geographical Institute ZRC SAZU Gosposka ulica 13 SI – 1000 Ljubljana Slovenia e-mail: drago@zrc-sazu.si Drago Perko Geografski vestnik 78-2, 2006 Navodila REGISTRATION FORM Author first name: ______________________________________________________________________________________________________________________ last name: ________________________________________________________________________________________________________________________ address: __________________________________________________________________________________________________________________________ I am submitting the article titled: ________________________________________________________________________________________ for publication in Geografski vestnik and confirm that I will abide by the rules of publication in Geografski vestnik as given in the Short instructions to authors for the preparation of articles in the last printed issue of Geografski vestnik. Date: ____________________________ Signature: 1 EO GRAFSKI ESTNIK RAZPRAVE .................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 9 Tatjana Resnik Planinc Vrednote prostora kot integralni del izobra`evanja .......................................................................................................................... 9 Space values as integral part of education .................................................................................................................................................................. 22 Andreja Ferreira Ocena razvoja Zgornje Gorenjske z vidika okoljske, socialne in ekonomske trajnosti .................................................................................................................................................................................................................................. 25 Assessment of the development of the Upper Gorenjska region from the aspect of environmental, social and economic sustainability ............................................................ 37 Matej Gabrovec, Dostopnost do avtobusnih postajali{~ ............................................................................................................................................................................ 39 David Bole Accessibility of bus stops ............................................................................................................................................................................................................................................ 50 Jer neja Fridl, Sporo~ilnost zemljevidov v lu~i prvega svetovnega atlasa Mimi Urbanc v slovenskem jeziku ................................................................................................................................................................................................................................................ 53 The communicative value of maps as seen in the light of the first atlas of the world in Slovene language .............................................................................................................................................................................................. 63 RAZGLEDI .............................................................................................................................................................................................................................................................................................. 65 Bla` Komac Meritve elektri~ne upornosti kot sredstvo za ugotavljanje lastnosti gradiva na dolomitnih obmo~jih ................................................................................................................................................ 65 Electrical resistivity measurements as a tool for ascertaining material characteristics in dolomite areas ................................................................................................................................................................................................ 75 Drago Perko Koliko je oceanov .................................................................................................................................................................................................................................................................... 77 How many oceans exist ................................................................................................................................................................................................................................................ 83 METODE ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 85 @iga Kokalj, Ugotavljanje pokrovnosti Slovenije iz satelitskih posnetkov Landsat ........................................ 85 Kri{tof O{tir Land cover map of Slovenia from Landsat satellite imagery ...................................................................................... 94 Klemen Zak{ek Analiza vidnosti s prostorskim kotom odprtega neba ........................................................................................................ 97 Using sky-view factor for visibility analysis ...................................................................................................................................................... 108 KNJI@EVNOST .................................................................................................................................................................................................................................................................... 111 KRONIKA ............................................................................................................................................................................................................................................................................................ 123 ZBOROVANJA ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 139 PORO^ILA ...................................................................................................................................................................................................................................................................................... 141 NAVODILA ...................................................................................................................................................................................................................................................................................... 155 9 770350389506