Došlo 18. VI. 1930 _krat,-prilog. plaćana v fotovM Leto LXIIL, št. 136 V Ljubljani, torek 17« junija 1930 Cena Din L— LOVENSKI Izhaja vsak dan popoMae. izvzemsi nedelj » praznike. — Inserati 36 peek i Din 2-—. Ao 100 vrst r>in 2-50, od 100 do 300 vrst 4 Dnj 3.—, večji icserati pet* vrsta Din 4.—. Popust po dozovoru. Ioseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« volja mesečno v Jugoslaviji Din 12» za inozemstvo Din 25—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in opravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon št. 3122. 3123. 3134. 3125 m 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski tri S--- CELJE. Koce nova ulica 2. — Tel 190. NOVOMESTO. UobUaosbt cest«, tet St. 36. JESENICE. Oo kolodvoru 101--- Ra&oc pri po**- ček. zavod« v UobUeai st 10-561 USODNE POSLEDICE NOVE AMERIŠKE CARINSKE TARIFE Panika na newyorški borzi — V pol uri nad 200 milijard dinarjev iz gube — Bojazen pred bojkotom ameriških industrijskih izdelkov — Newyorkt 17. julija. Včeraj je predsednik Hoover podpisal novo carinsko tarifo, ki sta jo pred tem odobrila že zbornica in senat. Borba za In proti novi carinski tarifi pa s tem še ni končana, marveč bo, kakor vse kaže. šele sedaj dosezte vrhunec. Odpor proti povišanim carinam se ni pojavil samo v Evropi, marveč rudi v Južni Ameriki, k| se prav tako zaveda, da bo s tem skoraj popolnoma onem^i^očen vsak ■voz v Zediniene države. Vse to je izzvalo zmedo tudi v ameriških gospodarskih krogih, ki je prišla prav posebno do izraza na včerajšnji newyoršk| horzi. Čim se je izvedelo, da le predsednik Hoover sankcioniral novo carinsko tarifo, je nastala na borzi silna panika. Lastniki industrijskih papirjev so začeli na debelo prodajati, tečaji so padali od minute do mhmte in predno je minulo pol ure, je dosegla panika tak razmah, da so morali borzo zapreti. V industrij-ski* krogih se namreč boje, da bodo evropske in druge države posegle po represaliiah in onemogočile ameriški izvoz. Gospodarska stagnacija, ki je postala v zadnjem letu že zelo občutna, M se s tem še povečala. Zato se je vse skušalo iznebiti industrijskih papirjev dvomljive vrednosti, na veliko pa se je prodajalo tudi žito, bombaž ki druge surovine, ki jih bo po uveUavljenju nove carinske tarife bržkone težko spraviti v denar. Industrijski vrednostni papirji so dosegli v letošnjem letu najniž- jo točko. Izgube včerajšnjega dne cenijo na 800 milijonov funt šterlmgov. t l okrog 200 milijard dinarjev. Predsednik Hoover je imel včeraj popoldne v radiu govor, v katerem je skušaj pomirjevalno vplivati na gospodarske kroge, naglašajoč, da pesimizem ni na mestu m da si bo ameriška sposobnost že našla pot iz sedanje krize. Omenjal je. da stagnacija ni posledica carinske politike, marveč v večji meri prenasičenosti denarnega trga in splošne gospodarske stagnacije na svetu. Iz večernih listov pa se da posneti, da predsednikov govor ni hnel zaželjenesa uspeha. Vsi listi obširno razpravljajo o odporu Evrope in Južne Amerike ter izražajo bojazen, da bo nova carinska tarifa onemogočila ameriški izvoz. Rim, 17. jurti ja. A A. Italijanski dnevniki priobčnjejo obširne komentarje o novih carinskih tarifah, ki so bile sprejet od parlamenta Združenih držav Severne Amerike. Vlada Združenih držav je s tem činom zavzela kaj neprijazno stališče napram Evropi in zlasti proti Italiji. Listi ugotavljajo, da bo s temi carinami prizadeta v prvi vrsti Italija in da bo skoraj onemogočen dosedanji izvoz italijanskih poljedelskih proizvodov v Ameriko. Po mnenju listov bo morala italijanska vlada pokreniti korake za zaščito italijanskega poljedelstva in industrije. V tej zvezi navajajo tudi, kako so Združene države po zaključku svetovne vojne ukrenile razne prohi-bicijske ukrepe ter omejile priseljevanje. Francija proti Ameriki Ameriška carinska novela Odpor zaradi povišanja ameriških carin — Francija grozi z ustavitvijo odplačevanja vojnih dolgov Ameriki Pariz, 17. junija. AA. Pariški listi z veliko nezadovoljnostjo kritizirajo novi ameriški carinski zakon m ugotavljajo, da bodo morale države, ki so dolinice Združenih držav, izvajati represalije proti tem tarifam, ker sicer ne bodo posle izvažati svojih proizvodov v Združene države. Med te ukrepe spada3udl ta, naj bi te države odpovedale nadaljna odplačila svoflh vojnih dolgov napram Združenim državam. politika ni stvar cerkve" Izjava lorda Stricklanda o konfliktu med Vatikanom in angleško cerkvijo na Malti London, 17. junija. Predsedmak angleške vlade na Maki lord Stridkland je včeraj prispel v London ter je imel tekom današnjega ctne posvetovanje s kolonijalnim ministrom. V razgovoru z novinarji je lord Strickland izjavil, da angleška vlada na MajHa noče m česar drugega kakor red. Zato ne more dopustiti, da bi Škofje diktirali politiko. Angleži so sicer vzeli od Rama vero, toda politika je angleška zadeva. Prejšnji papeži so dovoljevali in upoštevaC pritožbe proti škofom, sedanji papež pa to a priori odkJarija. Papež je nezmotljiv, toda njegovi škofje niso. Četudi se ni bati, da bi prišlo do kakega resnejšega konflikta, je vendar potrebno, da ukrene vlada ne korake, da prepreci cerkveni teror in zasigura svobodne volitve. To pa hoče za vsako ceno. Zborovalna prepoved na Malti Malta, 17. junija AA. Krajevna policijska oblast je prepovedala do nadaljnega vsakršne manifestacije in sestanke po ulicah in javnih prostorih na vsem otoku. Pabst se vrne v Nemčijo? Berlin, 17. junija. List »Tempo* poro* ča. da se je iz Avstrije izgnani major Pabst nastanil začasno v Milanu, da pa namerava odpotovati v Monakovo. Čaka le še na odločitev tirolske deželne vlade, ki je vložila protest proti izgonu Pabsta iz Avstrije in mu ponudila domovinsko pravico na Tirolskem, da bi si na ta način priboril avstrijsko državljanstvo. Virgilova proslava Mantova, 17. junija. AA. Tu so se z«* čele svečanosti v proslavo dvatisočletniee rimskega pesnika Virgila. Vojni prosto« voIjci iz vseh krajev Italije so se napotili na bojne poljane v Custozzi, Montanari in Sojferinu. Amerika se oborožuje Washington, 17. junija. A A. Mornari« ški departement je naročil 322 letal za bombardiranje. Letala bodo stala približ* no mili ion dolarjev. čikaški policijski šefi odstopil Ctik;ago, 17. junija. Tukajšnji policijski komisar Russell je odstopil. Russell je objavil poročilo, v katerem pravi, da je storil vse v korist Chicaga. da pa ie pri svojem delo naletel na nepremostljive težkoče. kar mu je onemogočajo, da še nadalje opravlja svoje funkcije. Turški vžigalični monopol Angora, 17. junija. Vlada je predložila parlamentu zakon, s katerim se da turški vžigalični monopol v zakup neki ameriški skupini proti posojilu 10 milijonov dolar« jev po 6%% in proti letnemu plačilu 1.8 milijonov dolarjev iz Čistega dobička. Ameriška skupina bo v roku dveh let zgradila v bližini Carigrada veliko tovar« no za vžigalice, imela pa bo pravico uva* žati potrebni les iz inozemstva. Loyd Georges ponuja podporo Macdonaldn London, 17. junija. »Daily Herald« objavita iziavo Llovda Georgea, v kateri se zavzema za liberalno socijalno zvezo za rešatev vprašanja brezposelnosti. Llovtf George naglasa, da so liberaloi nripravljens podpreti MacdonaMovo vlado, če se bo dalo sestaviti za rešitev brezposelnega problema primeren program. Mnssolini bo sam vodil emigracijo Rim, 17. junija AA. Predsednik vlade je sklenil, da bo s 1. ju K jem prevzel osebno vodstvo nad odborom za not ranio emigracijo, ki je doslej bil podrejen mmisersfvu. Mussolini namerava dnevno posetiri urad tega odbora. Tudi krafj in prestolonaslednik sta poslala svoje odposlance po informacije. Vprašanje prisilnega dela Ženeva. IT. junija. AA. Komisija, ki proučuje vprašanje prisilnega in obveznega dela, je razpravljala o vprašanju obveznega dela za čaša vojaškega službovanja v kadru. Francoski delegat Diagne. ki ga je podprl delega* Portugalske, je predložil tezo francoske vlade, ki se razlikuje od staljžća Anglije. Angleško stališče odklanja prisil jo delo v vojaškem kadru. Delegat Diagne je trdil, da je to vprašinje v zveaa z narodno obrambo in da zato ne spada v kompeicneo te konference. Naposled je odločbo zanikal, da bi francoska kolon ijska oblastva posojala vojake privatnim podjetjem. Glasovanje o toh vprašanjih bo danes popoldne. Pomanjkanje mesa v Rusiji Moskva, junija. AA. Sovjetska obla-stva so baje sklenila uvesti lSdnevni mesni post vsak mesec, ker je nastopilo veliko (pomanjkanje živine, ki so jo ruski serjaki v ogTomnifh množinah poklali. Ostavka egiptske vlade Kairo, 17. junija. AA. V poučenih kro* gih trde. da bo vlada danes podala ostav« ko. Predsednik vlade je v nedeljo obvestil ministra dvora, da njegova vlada ni mogla predložiti tekom sedanjega zasedanja par« lamentu onih zakonskih načrtov, ki jih je obljubila in ki so potrebni za zaščito parlamentarnega režima. Zato vladi ne preostaja drugega kot da poda ostavko. Fuzija ameriških paro-plovnih družb Trst, 17. junija. AA. Glavna skupščina ladjedelniške družbe «Cantiere navale trie-stino« je odobrila fuzijo z ladjedetošfa™ družbama. »StabiJimento tecbnrico triestrno« in »Cantiere San Rooc«. Nova družba se bo imenovala »Cantienj riuniti dello Adriati-co Monfalcone, Trieste et Venezia«. Družba bo razpolagala z glavnico 150 mili »nov Ih*. Vzrok nesreče Segrava London. 17. junija AA. Po najnovejS ugotovitvi je treba pripisati nesrečo, ki je zadela motorni čoki smrtno ponesrečenega dirkača Segrava temu. da je čoki zadel ob vejo. Sitni udarec je povzročil, da ie čohi izgubil ravnotežje in se je razbil Ponesrečenega dirkača Segrava bodo pokopa« z velflrinTi častav Mednarodna konferenca dela Poročilo Alberta Thomasa o delovanju mednarodnega urada dela — Razprava o omejitvi prisilnega dela pripombah je komisija odobrila z 19 gla« sovi proti 18 izpreminjevalni predlog angleškega vladnega delegata Vera o« a, ki gre za tem, da se iz načrta konvencije iz« loči določba, da je prisilno delo dovolje* no pri vojaštvu. Francoski vladni delegat Diague in portugalski vladni delegat Vasconcellos sta izjavila, da njihovi dr» žavi ne bosta ratificirali te klavzule. Ženeva, 17. junija A A. Mednarodna konferenca dela je pričela razpravo o po« ročilu delovanja mednarodnega urada de« la, ki ga predloži vsako leto ravnatelj te« ga urada Albert Thomas. Govorila sta dva govornika, indijski delavski delegat Joshi in švicarski delavski delegat Schurch. Pr* vi je govoril o splošnem položaju v Indiji in zahteval, naj konferenca vodi račun o zahtevah delavstva te dežele. Govornik je naglasil da ni resnično, da se indijsko delavstvo pridružuje komunizmu, kar pa se zna zgoditi, če ne bo deležno v dovolj* ni meri koristi delovanja mednarodne or* ganizacije dela. Tri velike komisije so danes nadalje« vale svoje delo Komisija za prisilno delo je nadaljevala razpravo, ki jo je pričela v soboto o drugem členu načrta konvencije in o prisilnem delu v primeru javnega m« teresa. Razprava se je koncentrirala v glavnem okoli vojaških naborov v franco* ski koloniji Madagaskar. Po zelo številnih Indija prosi za intervencijo Ženeva, 17. junija AA. Ne mednarodne konferenoj za dek> je bila otvorrjena ra2~ prava o poročilu ravnatelje mednarodnega urada za delo Alberta Thomasa o razvoju socijalne zakonodaje v posameznic državah. Delegata so posebno pozorno poslušali poročilo indijskega odposlanca, ki je ocrtaj sedanje socijalne razmere v mdi$ ter prosil za mednarodno za-setto in intervencijo. Težkoče nemške vlade Berlin, 17. junija. AA. Pogajanja med voditelji posameznih strank o vladnih predlogih za kritje proračunskega primanjkljaja so se nadaljevale preko nedelje. P*>gaja-nja niso uspela. Parlamentarni krogi sodijo, da so ti predlogi obsojena na neuspeh, ako jih vlada ne bo izpremenila. V poučenih krogih smatrajo, da niso izključene nove volitve, ki pa bi prinesle koristi samo obe-ma ekstremnima strankama, komunistom in narodnim socijalistom. To dejstvo je v sedanjem trenutku prav tehtno. Namen Bethlenovega pose ta v Londonu London, 17. junija. Izjave angleškega tiska glede namena obiska madžarskega ministrskega predsednika v Londonu so soglasne v tem, da gre le za vljudnostni obisk. Vsa pričakovanja na Madžarskem glede morebitnih pogajanj za dosego revizije trianonske mirovne pogodbe ali drugačne ureditve reparacijskega vpraša* nja so popolnoma neumestne. Gospodar* sko*poiitična pogajanja za večje posojilo za Madžarsko bodo imela najbrže uspeh. Berlin se vznemirja zaradi Grandija Rim, 17. junija. Iz političnih krogov se je izvedelo, da so nekatere izjave zuna* njega ministra Grandija v Varšavi izzvale v Berlinu veliko nevoljo. Nemški poslanik v Rimu v. Neurath je dobil baje nalog, naj zaradi tega nastopi pri italijanski vladi. Smrt bivšega francoskega ministra Pariz, 17. junija. AA. Tu je iznenada preminul biviš minister financ Klotz. Ka« kor je znano, se je moral pokojnik po lOletnem vodstvu ministrstva financ za« govarjati pred sodiščem radi nekih fiskal* nih škandalov. Imenovanje romunskih Bukarešta, •-* junija. AA. Kralj Karol jc imenoval za maršale Rumunije generala Averesca in Brezana Mir v Indiji London, 17. junija AA. Po vesteh iz Indije ie povsod zavladal mir in red. To je pripisati dejstvu, da so bih" prijeti glavni protnbritski agitatorji. V kratkem prsne v London posebno odposlanstvo iz kidije. ki se bo pogajalo za nov modus vivendi. V dveh dneh zaigrala sedem milijonov Pariz, 17. junija. AA. Znana igralka miss Jennv Dolly je izgubila na ruleti v samih dveh dneh 7 milijonov frankov. V obrambo nemega filma New Tork, 17. junija. AA. Znani kine« matografski zvezdniki Charles Chaplin, Douglas Fairbanks in John Gilbert so ustanovili novo kinematografsko družbo. Družba si je nadela nalogo, da zaščiti ne« mi film proti zvočnemu filmu. Družba razpolaga z velikim kapitalom. Alzaski avtonomistkni pokret Pariz, junija. AA. »Le Temps« ugotavlja, da je sedaj alzaški avtonomizem za« det v živo, to pa zato, ker je dalekovidna politika Poincareja omogočila tamošnjemu {>rebivalstvu, d** vidi avtonomizem v pravi uči. Zadnje poročilo Parker Gilberta Pariz, IZ. junija. AA. V svojem zadnjem poročilu o gospodarskem in finančnem položaju Nemčije ugotavlja Parker OUbert, da bo Nemčija mogla izpolniti svoje obveze, če bo le izvajala normalno proračunsko politiko. Velik vlom v Lodzu Varšava, 17. junija. AA. Ob 2. popol« dne je skupina banditov vdrla v shrambo safeov trgovske banke v Lo&m Vlomilci so odnesli 300.000 z loto v. Nesreča vsled eksplozije plina Miinster, junija O priliki mednarod* nega mitinga za balone, se je pripetila tež« ka nesreča. Pri polnjenju balonov, je uha« jal plin, česar pa ni nihče pravočasno opa« zil. Ko si je v bližini zaposleni delavec prižgal cigareto, se je p4in vnel in eksplo« diral. Dva delavca sta bila ubita, trije pa težko ranjeni. Mednarodna kuharska Čarih. !Z. junija. AA. Na mednarodni kulinarični tekmi so bila prva mesta prisojf*-na francoskim kuharjem, ki so se izkazali, da znajo najbolj okusno kuhati. OTROŠKI MOGAVtCl 1llGOW N^boUse, naftrainejfe, zato 13 Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.75, Berlin 13.485 do 13.515 (13.50), Bruselj 7.8959, Budimpešta 9.8943, Curih 1094.4—1097 4 (1095.9), Dunaj 796.31—799.31 797.81). London 274.54 do 275.34 (274.94). Newyork 56.385 do 56.585 (56.485), Pariz 222.09 Praga 167.28 do 168.08 (167.68). Trst 296.39. INOZEMSKE BORZE CaHh. 17 '»unija. Beograd 9.1275 Pariz 2.265, London 25.085, Newyorle 516.40 Bruse* 72:06. Milan 27.045. Madrid 59.70. Berlin 123.175. Dunaj 72.80. Sofiia .74 Praffa 15.30. Varšava 57.80, Budimpešta 90.385, Bukarešta 3.065. Stran Z ♦SLOVENSKI NAROD«. '*»• 17, \W atov 136 Elektrifikacija dravske banovine Ob*, svetnika dr. Ftttfch bi iai. Ditrtch a poga|aajUi s Kranjskimi deželnimi elektrarnami Na seji opcnakesa sveto liuteaiaask&fa je obč. svetnik Fr. 0 r e h | k ko* nrekom o vseh točkah, izwzem£i čflena 7., ki je bil pridržan inittodnoemu sestanku. Dotočbe čl. 7. ban-skega oziroma odse-kovega protiosnutka pa sva podpi-sana po dolgotrajnem posvetovanju dne 19. aprila t. 1. podrobno proučila in preračunala ter prišla do za-kttučjka. da Je odsekov predlo« v tea toftflf nejasen in veded te^a za ob* stratiti Q*s»nejim rezultatov delovanja novega turbo agregata — da Je cena električnemu toku, ki bi ga prejemala MOL od druge pogodbene stranke, mnogo previsoka. V debati smo poudarjali, da je po pričakovanih rezultatih oziroma najavljenih Proračunih 04 strani mestne ejcfctrame cena električnemu toku po banskem osnutka pogodbe Ojo t.eo D« prt kv. url višja, kakor bi stal MOL tok iz lastne produkcije Iz povečane elektrarne. Banska peoMa-scenca sicer točnosti tega preraouns nista priznala, ker ga nista mogla kontrolirati, izdavil pa je banski pooblaščenec g. Ivan Avsenek, da bi taka Žrtev za MOL po njegovem mnenju ne bila prevelika, ker bi se s sklenitvi?© predložene pogodbe KOC mestna občina ftufelnanska znebila opasnoga konkurenta in bi si s sklemtvije pogodbe MOL utrdila možnost vzdržati cene električnemu toku na sedanM višrrrt, dočim bi morala sicer z ozirom na konkurenco občutno znižati cene lastnemu toku. G. župan je temu nasproti v debati nagla šal, da je sicer MOL v svrho sporazuma s KDE pripravljena vzet! nekaj žrtev nase, da pa so gmotne žrtve, h? se zahtevajk* po predloženem osnutku, za MOL mnogo previsoke, tudi ako bi se ime! ž nJim doseči cilj. ki ga ie omenjal g. Avsenek. Nanašalo se je z najine in županove strani, da bi Izpad na dohodkih mestne elektrarne v primeru sklenitve pogodbe s KDE znašal leto za letom po več miltfonov d.narjev, tako da bi MOL utrpela na eni strani na budžetarnlh dohodkih velik Izpad na drugi strani bi pa bilo MOL onemogočeno izvršiti to. kar je v njeni tendenci, namreč znižati kolikor mogoče ceno toku, zlasti za Industrijske potrebe. Po dolgotrajnem razgovoru se je pokazal rezultat da sta obojestranski stališči nepremostljivi, ker banska pooblaščenca na eni strani nimata pooblastila, da se pogajata, na drugi bazi kakor na bazi svojega osnutka, na drugi strani pa ne moreta popustiti od določb 8L 7.. toliko, da bi se izguba več milijonov dinarjev, ki bi k> MiOi. po svojem proračunu utrpela, reducirala na mnn kipim. Uvidevagoč to nepremosti^vost $0 se obojestranski pooblaščenci razšli, prepuščajoč g. županu in g. banu, da najdeta Sporazumno bazo za nadaljna pogajanja.« Ker do tega sporazuma doslej še pj prišlo, sta občinska svetnika dr. Fettich in inž. Ditrich smatrala svojo funkcijo za izčrpano ter sta podala odboru za proučitev osnutka pogodbe daljše poročilo, v katerem navajata vse tehtne pomisleke proti osnutku pogodbe KDC in o katerem bomo $e poročali. Gasilci na delu Manifestacija ljubezni da bližnjega -* Centrala za na* bavo orodja - Priprave za vseslovaneki gasilski kongres Ljubljana. 17. junija. Najkočljivejša točka dnevnega reda skupščine* Jugoslovanske Gasilske Zveze je bilo vprašanje, o obstanku iq ureditvi zvezine »Samopomoči«, Človekoljubna in* stitucija je prišla zaradi premajhnega za* nimanj* nekaterih društev, zlasti pa krep* kih mladih članov, ki ne računajo a na« naduo smrtjo, v kri?o, ki je nje silno težko najti izhod- Članstvo pri »Samopo* moči« je bilo doslej obvezno, i je pa pa* letelo n» moč*p odpor, čeS, da se kakršna* koli obveznost ne sklad« s »prostovoljni* mi c gasilci. To napačno pojmovanje dru« št v ene j a imena, ki pomeni le to, da k ga? silcejn nikdo nikogar ne more siliti kakor n. pr, k vojakom ifl da člani niso plačani kakor poklicni gasilci, je dovedlo do po? grešnega nazirap,]«, da tudi izpolnjevanje sklepov skupščin ni obvezno temveč le prostovoljno. Po precej ostri debati, ki je pa preverila tudi pristaše »prostovoljno* sti«, je pa vendar zopet zmagalo — srce in gasilci so ostali, kakor so vedno bili, humanitarna organizacija, ki ji je najvišje načelo ljubezen do bližnjega. Po prepriče* valnih govorih referenta g. Cerarj« in drugih uvidevnih delegatov je skupščina soglasno sklenila, da članstvo pri »Samo* pomoči« sicer ni obvezno za posamezne gasilce, temveč le za posamezna društva. Če druJtvo pristopi k »Samopomoči«, mo» rajo vsi člani plačevati prispevke, če se pa društvu zdi umestnejše, da ni član »Samo* pomoči«, pa tudi člani tega društva niso člani »Samopomoči«. Soglasen sklep je pa pokazal, da bo brez včejih težav mogoče prepričati o potrebi in koristih »Samopo* moči« tudi dosedanjo opozicijo ki jo pri« peljati do popolne solidarnosti z večino, ker bi nasprotno mnenje prej ali alej mo* ralo pripeljati do razpada naše največje in najstarejše humanitarne organizacije, česar pa nikdo ne namerava. To težko preizkušnjo gasilskega duha m discipline je torej zveza prestala z eno* dušnim manifestom za udejatvovanje lju* bejni do bližnjega ne samo pri požarih in paradah, temveč tudi za trajanje tovar Ufa ljubezni in pomoči onstran groba. Za prospeh naše moćne gasilske orge* nizacije je pa silno vaien tudi sklep, naj se centralizirajo vse nabave gasilskih po* trehscin ter naj se v ta namen tehnični odsek pogodi z domaČimi obrtniki pred* vsem o izdelavi sekiric in pasov. Odsek naj pa stavi društvom tudi nasvete o na. bavah cevi, brizgaln in vseh drugih po* trebščin, ki so jih doslej naročala posa* mezna drvjštv* v inozemstvu, pri tem pa večkrat niso imela prj izberi raznih pred* metov na razpolago strokovnjakov in so bila zato večkrat zelo oškodovana. Z usta* novitvijo velike nabavne centrale vsega gasilstva v banovini hi ostale ogromne vsote narodnega kapitala v državi ter do* našale koristi, ki so jih doslej imeli od gasilcev razni zastopniki in agenti, naroč* nikom samim. Javnost najbolj zanima vprašanj«, kaj bo z napovedanim velikim gasilskim kop* gresom v avgustu, ki so se zanj prijavili razen naših severnih bratov. Cehov in Fo* ljakov, tudi gasilci iz Francije, Belgije, Bolgarije, Litvanske, Letonske m od dni« god, tako, da bo prevaeprav v kongresnih dneh motril ves svet zmožnosti in disci* pliniranost našega gasilstva. Z obžalova* njem smo čuli na skupščini, da pri neka* terih podeželskih društvih vlada ia kom gres precejšnja mlečnost, ker je od 32-000 gasilev doslej prijavilo svojo udeležbo šele nekaj nad 5600 gasilcev, od katerih »e udeleži kongreea v krojih 4400 in v civil* nih oblekah nekaj nad 1000 članov. Za iz* vajanja vaj s sekiricami se je prijavilo 1068 gasilcev, tako, da je že sedaj zago« tovljen impozanten nastop. Največje težave ima kongresni odsek z finasiranjem kongresa- Mestna občine in Mestna hranilnica ljubljanska sta sicer votirali za prevažni kongres v resnici mu* nificentne vsote, od drugod pa še vedno ni odgovorov na prošnje za podpore. Zato je bila Zveza prisiljen«, da si je sama sebi iMtpdila iz podpornega sklada 100.000 Din, ki ji« pa seveda skladu te< koj vrne, ko P"»pe, pbljujbUcni denar. Po ebttBV kongrusjcnga en#eka hi bilo «4 nastop 04 fcengreesn naroči* prostore Stadje* na. Vendar pa pogajanj* sire uspela. Upre-▼* Stsvdieiaje lahteTal« m prepastitev pre. štora ia i«t>ljski popeJdaailfl nastop gasilstva 150.000 Din in pfeskrpe presebffiHega posojil« v ppeeku 300,000 Din se 4rfco IG lec. Ti strahoviti pojpg} ro bili naravno popolnoma paprreJemuM hi Ijengretei odsek se je obrnil na uprave športnega kluba Uu rija. da Msjnpi irviMe. Ires dolgetrajnih pogajanj m pov^a#ev«nj je klub efMaal o^eK^osefci pomen gafdiskeg^ kongresa In odstopil svoje igrišče gaelleem brezplvao. Vsaka presna o pnrtopanju uprave Stadiona in vsaka pohvala v reagdei kavalirske Ilirije je po po mom a odveč, ker *mke dejanja govori samo aa sebe tako glasno, da ga nikdo preslikati ne more. Tuji časopisi o »Pohujšanju" Prodvkeija epernib dat tudi pri narodih t, b*f»te kulturo ni tako obilna kakor na primer produkcija literarnih del. Zato je raeuroljttvo zanimanje, ki ga abudi novo eperno dele v tujini, in le bolj ie razumljivo, Če »vlada dmgod zanimanje aa oper. no de]o kakega mladega komponista, ki je slučajno ein majhnega naroda, kakor je ejoveneki, kj ao ga z*gle«Ja> kult uru a °r"i velikih nanodov ž*de po vojna, ko ss je razblinil tudi kulturni ioperjalistični duh, vzrok, da gekateri kulturni narodi niso videli ranen preje nobene druge kulture. Naslednji stavka iz poročil nekaterih nem*kita časopisov pričajo. s kakšnim nena. vadoim zaaimanj^m j? r<*gie*n'r4l n?»m£ki kulturni sve* vprizorit*»v nove izvirne oper-? Matije Rravničarja vPohnj*an.i> v dolini šrotnorjaneJd.< Graška >Tage*poet< je priobčila članek svojega poroče\-alc^ is Ljubljane z naslovom »Velik uspeh nove. opere v Ljubljani^ Poročevalec prav-J med drugim: »Delo jd doseglo popoln uep^h in je brse lokalnih ali narodnih tendenc ter vsebujp stalne vredno, to.,. Braivničarieva muz4ka nekako slika vsebino teksta in obstoja v glavnem v t>6tri karakterizaolji posameznih figur tako, da daje prednost govorečemu petju in *e ogib« lj« tredicijonem*1 operne patetikec. >N«ues Wiener Journalc je priohčil po» ročilo iz Zagreba z naslovom »Senzacionalni uepeh nove slovenske opere.«: Pravi med drugim, da je dosegla Bra viličar jeva opera naravnost senzacicneleri uspeh. Gla?ba da ni tradicionalna in patetično operna, vendar pa ne zaide v ekstreme modernega reci ta riva. Zagrebški >Morgenblaftt<\ ki sploh kaž> veliko zanjananje za vee kulturne pojave pri nas, je posvetil novi operi več člankov, med njimi tudi izčrpno informativno in kri_ tično poročilo g, Jožefa Stotterja. Kot pred-naznanilo je priobčil beležke z karakteri-eactjo dela. Opera je dobila Ime po Cankarjevem delu in je kot operna farsa novost v operni literaturi. Komponist je skuša] zadostiti sodobnim zahtevam operne publika Z močno kaj*akt*ri»acijo fiirur fn 5 epnjitvi-jo veebioe tekata e sodobno glasbo. S tem naj bi se uveljavilo najboljei delo Ivana Cankarja tudi v glasbogem svetu. Komponist je s tem prvim delom, pravi J. Stofeter, izpričal neoporečno svoj talent in Je gotovo, da bodo Šenttlorjajičanj kmalu topili o svojih brigajj tudi izven mej svoje ožje domovine. Naj končamo z besedami poročevalca >Nove Dobe-, Fedorjs Gradišnika, ki naj-bris nima diplome, p* je napieal iz svoje« ga sme iekrano kot aktivni slovenski kul-turni delaven, kj rau je mar, kaj se doma ustvarja aovef a in kako aa ravna z mladimi mnopo obetajočimi delajvet. Moderno, evejevrstno močpo originalno delo, pravi GT4di*pik. toda nasa strokovna krinka že stega svoje roke po komaj rojenem in od publike z navdu^3njem oprijetem um^tvo, ru. Ne upa si se prav na dan, a prav to je sum rji ve in povsem slovensko. Ml imame navado, da v kaM zaduJHmo vsafc domač pojav na lam ali onem umetnostnem polju ter ubijemo umetnika, da ga potem po njegovi smrt** kujemo v n**be in pretakamo za njim krokodilove solze. Zdi se mi, da pri* pravljs Sentflorjanfeka dolina tudi mlademu BravniČarju rodoljuben slovenski pogreb. Znano je, da bodi nača puhMka ^lapo za kritiki in da awnie 6e talce odkrito navdušenje po isci&li kritiki promptno spreminja ... Naša strokovna kritika je namreč res na prav Čuden eafiin opravila s »Pehuj!anjem<. Obljubila je eb*imej5a poročija po reprizi, ositalo je pa samo pri obljubi. Tako ravnanje res ne vzpodbuja slov enake kulturne javnoeH v svobodni državi k svobo^roemu kulturnemu aktivismu. Molk je tu veeje po-bujftenje, kakor bi bila tudj negativna iskrena neeavietna kritika e operni far$i »Pobnjftanje v dolini sentflerjanek-U. —S Odpiranje in zapiranje trgovin V Uradnem ketu od 15, maja t. 1. ie i» ila naredbe o odpiranju *n ispireaju trgovT ekm obraiovelnio, ki jo aiopils v veljavo 1. junija t L Kljub temu pa se odredbe kr. baoske uprave drne samo nekateri, nekateri pa obratujejo nemoteno do 20. in celo Zi» dajsj nimamo obratov, ki jim zakon dovorjnje obrarovaoje 60 21., ker navaja naredba, de imajo to pravico samo one obretevaenice, ki prodajajo jedila in pijače izključno za korusutn v lokalu. Zato prosimo merodapne oblasti primernih ukrepov, Več prizadetih. ^" OTROŠKA USTA — Marietka. kadar k«<5liaš, drži dlan pred usta. — Mamica, saj meni vendar ne lete zorjpe n ost! Ljubljana v preteklem letu SuHialur d)ih. hiralnici ttd. Samo v zavetišču je občtna preskrbovala lani 243 reveže v. Ostalim revnim domačinom, ki imajo stanovanje, a le nezadostne dohodke, izpisuje občinska uprava staJne ubožne podpore po 300, 100, 75 tn 50 F>in mesečno. Te podpore Je lani prejemale Sil ubožcev. Po* le* tega taplačuje občinska uprava is uvoznega ia meščanskega zaklada itevilmm LJubHančanom in njihovim otro-kom rudi iz-rsdna denarne podpore aH pa mopmo socijalno sJcri»tvo nakazuje podporo v na-tujri, vzidrtude loJoobv. otroke revnih staff' šev-domačinov, šioi dečja zavetišča, vsakoletne počztnaSk« kolonije itd. Te dajatve gredo vsako leto v milijone m so tudi glavni vzirok, da se Število ob, :anov-prosiieev za ljubljansko domovin-stvo od leta cio leta množi Da, socijalne da.'atve mestne občine so tako ugodne, da se v Ljubljano pristojni domačini, ki prebivaj« po 10, 20 in več let izven Liubrjane stalno v eni in isti podeželski občini in za katere vlaga ljubljanski masa&trat ivosnje za zakoniti sprejem v domovinske zveze dotičnih občin, se ti v Uubliano pristojni domačini na vse naoine branijo izgubit' ljubljansko domovLnstvo. Ako bi se ljubljansko domovčn*k0 matico temeljito prekontroliralo — kar se je izvršilo poslednjič pred približno 30 leti, ko je Štela Ljubljana 38.547 prebhalcev — ter zakonitim potom predala vse ljubljanske domačine, ki bivajo stalno in nepretrgoma 10 let izven Ljubljane v eni in isti občini ter ne prejemajo ubožnih podpor, v domovinske sveze občin njihovega stalnega bivališča, bi se moglo v prihodnjih letih proračune socialnih dajatev mesta Ljubljane primerno zbližati. — V tem primeru bi bilo natančno prekontroliTati ca. 95.000 rodbinskih popi sni c, kolikor Jeh ima ljubljanska domovinska matica danes. Danes ime domovinsko pravico v Ljubliani ca 77.000 do 84.000 oseb, od katerih biva v mestu komaj tretjina, dočim so ostaia v Ljubljano pristojni raztreseni po svetu. Vsi ti l2»ven TJubMane aH v inozemstvu živeči UubJjan&kl domačem — s prav malo izjemo — ne javljajo popisoval nemu uradu občanske uprave rojstev, porok in smrtnih primerov svojih otrok ter se zato nikakor nc more ugotoviti natačne-ga števila vseh v Ljubljano pristojnih domačinov. Navadno se izseljenca aLi mehovi potomci oglasijo šele ko potrebujejo domovinski dokument, aj; so sprejeti v novi domovini v hdralnace, bolnišnice in druge slične javne zavode. — na račun ljubljanske obč*ine seveda — aJi pa, ko tako onemorejo, da zahtevajo od Ljubljane uboznn ali starostno preskrbo. Ker so pa prosilci za sprejem v laubljan-sko domovinsko zvezo od leta do leta Številnejši, se vsako leto pomnoži pe itak visoko števflo ljubljanskih domovincev. Tako je n. ur. tudi preteldo leto moraJa obinska uprava sprejeti v domovinsko zvero 448 občanov. Odklonjen je bil sprejem v domovinsko zvezo 128 moškim, 204 ženskam in 2*>\ otrokom. Po določbo domovinskega zakona si stamo nameščeni javni usđuJbenca — iz-vzemši one, ki spadajo pod vojaška sodišča in disciplino — tudi pridobe domovinsko pristojnost v občini, kjer Je njihovo stalno službeno mesto, in sicer z dnem nastopa službe in ne glede na dobo bivanja v oblini. To pravico je v Ljubljani lani uveljavilo precej ljubljanskih javnih nameščencev. L40J so pridobili ljubioansko do-rnovinsfco pravico tudi tudci, ki so si pridobili državIjajistA'o in ljubljansko domo-vinstvo na podlagi novega zakona o državljanstvu. Teh ie bile 2\0&. tako, da je bilo lani nanovo \ pisanih v ljubijan&ko doono-vensko majico, oziroma si je nanovo pri* dobilo ljubljansko domoviristvo 3553 oseb. Otbčinaka uprava je izdala lani laso« tovilo sprejema v ljubljansko domovinsko zvezo 60 osebam pod pogojem, da si pridobe nase državljanstvo in proti pJačib predpisane občinske takse. Na podlaga 10 letnega stabiega in ne* pretrgapeigia bivamja v tajjSh opčinah naše države je W1o lani na prointio riaiblian&ke-ga magistrata sprejetih v domovinske zveze tu jih občin -er izgubilo 1: ubija n»ko domovunjstve 316 oseb. I« navedenih podatkov je torej razvidno, da se je lani stavilo UubUea&ksh domovinoov pomnojjlo. za 3217. To le povprečna itevgka vsakoieteecs prirastka ljubljanskih domovlncev — že okro« ia let! Lani je mostni popisovami urad izdal ljubljanjskim domačinom tudi 1005 domo-vlnskrh listov n 13 poselskih knjižic, katere morajo Izdajati samo domov ne občine; niiilco Število poselsUcm krritžic nam dokazuje, da se Bubljan^ki domtOnl Izogibajo poselskili pokiacev. Delavskih knfzic katere mora izdajati občina bivaHšca rokodelskim i>n drugim delavskim slojem, ne glede na to. v katero občino so domovinsko pristojni, ie bilo lajni iarianib 477. Za naleto domov-aiafcega lesia v yubrani ie praćaej Dšn 20 drtavne tatea ter za ^skovtno 1 Din; za knderi poseJake al: de-iav*Sie k»rjež>ce pa ĐSn K) državne takse in * I-^ji nahevn* seroškov aa knriiiee. Lani je bSo sadabe zabelefen.h v U^ih-i-anslrh domovencem in "•■•^b nvk pepis-nieah 770 v LšJbeJani roienih domač h otrok, e4B v Liuhba« umrlih dojnačinov ter 6©* umrlih tuicev-, tprej skupa i 1314. Porok je bilo Jane 413. Lasi ni hii na iiuMuunsdsern maristrs-au nobenemu /.akonskemu kandidatu ali kandidati«*, odkloienjen spregted poroč-nJti oklleev, razen če se >e kdo uprl plačilu državnih taks za sprejrled r^ročni*'.-! ok1 -cev. Te takse so dokaz da 50 v soke! Kdor plačuje r>in 60 letnega nepos-edn&ga dav-lna — brez robnega da^4£a in dolflad —. mera plačati za sprejrfed porojri'ri ofcfricev Din 250 takse v državnih kolkih in posebej ie 5 difiarski državni kolek. — da spregjled boli drži. In kdo ne plačuje danes v Lruhiianr; ie ushjjbenckega davka nad e¥l D,n letivi? Sikero vsakdo! Tak« ve monalo lani plačati v Lđubjiana 103 zakonskih kandldaSoA obe taksi. _ Akademskih naslovov j« lam — e prva m g'lavna hiba Lkib-Ijane rtiena stanovan«iska kriia. ki IflH r^ebivs1«rvo Pevratek, lb savre* ma v jugoslovanski operni literaturi najod-lienejše mesto veristione *m^ri. Opsro odli. kuje prepnčevalna dramatienH vsebina ter krasna melodična ulasba, polna ognja in temperamenta. Zasedba je prvovrstna. Iva poje r. Marfcee. J«»lo ffa. Thifrrv. Kato ga. Kogejeva, Stanka g. Grbe, Doke je provsel radi obolelosti g. Rumpla g. BHetto. Diri-flira ff- Neffa*. Nato ^le^di Ipavčev »Bforieckc m Zajca >Svatovaec, izvajana po domačem baletnem zboru. Plee-e m pantomino je na-Itudiral plenni mojster g. Golovin. Predstava se vrši za abonma D, pri globoko zjiiv-n>h eenab od l*jP _ Zobozdravnik — zločinec V mesecu Premzriau pri Berlinu s« ja včeraj zm<čela senzaciJonaJna razprava proti zribozdravnikij dr. Tritrn Outtmannu, ki se mora zagovarjati zaradi umora srvoje žene, zaradi goljufije zavarovanja in ponarejanja lfstin. Rajjprava zbuja v Nemčiji veliko porornevst, kajti obtoženec je mož velikega duševnega obzorja in globoke naobrazbe. Zagovarja ga znani odvetnik dr. Frev, ki je zagovarjal, k-jkor znano, tudi petošolca Krantza. Gutt-mann ni obdolžen samo umora svoje druge žene, terrovec ga tudi dolže, da je svoji prvi ženi pomagal na oni svet. Prva žena je L 1922 umrla pod čudnimi okolnostmi. Seveda mu bo to težko dokazati, toda zdi se, da je dr. Guttmann svojo prvo ženo zastrupil 5 injekcijami. Seveda mož vsako krivdo zanika in zatrjuje, da je pre>d osmimi leta našel svojo ženo mrtvo v spalni d. Bila je baje huda morfimstka in zato je lekarnarju prepovedal dajati ji morfij. Zanimivo je, da je na dan pred njeno smrtjo v lekarni sam predložil nakazilo m morfij In scopolamm. Obtožnica navaja, da je zdravnik ženi, ki je bila morda res morfinitska, pripravil strupeno mešanico, tako da se je satna zastrupila. Vsekakor gre za dobro premišljen načrt. Drugo Guttmann ovo ženo so naili lani v novembru tudi mrtvo v kopalnici, na glavi je imela zevajoče rano. Obtoženec je najprej zatrjeval, da gre zgolj za nesrečo, kasneje pa je pod težo dokazov priznal, da je ženo umoril. Zatrjeval je, da sta se sprla in da jo j e v jedilnici z robcem zadavil, nato pa zavlekel v kopalnico. Obremenjevalno za obtoženca je zla«*! dejstvo, da je pustil svojo ieno, katere ime je ponaredil, nedavno prej zavarovati za visok znesek. Vse kaze, da gre torej za dobro premišljen umor. Girttrnarm je namreč usodnega dne tudi ofroke In otroSco vrjrojitelfl-co poslal z doma in vzgojitelflei dejal, da se ji ves dan ni treba vrniti, čeprav bi deževalo. Stev, tSfl »StOVENSKI NARODc, dne 17. tarifa MM Strtn 3 Nase ljudi v tuje kolonije? Kolonizirajmo doma« kiti1 it ob pametni gospodarski politiki za vsa dovolj kruha V *Sfev. Narodu^ z dne 11. t. n.. sem či-tal. da baie ©Ti nas doma ni dovoli zemije, n» dovoli meftios^ ia ustvarjanje eksistenc, za udols4vovanje i« da je izseljevanje, čeprav brez cjftja, vendarle v sili u-temeljeno ibd. PoMu?em. da vsle w. ob vse, se za bedo drugeta ne zme-rff. feejrofc pa si doma sam itak pomaga fr* več ne more. Zaposlitvenih in pridobitnih možnost*' Je res malo. ker je denarni kapital vedno bnTti redek Sicer afeusa seda i država stprM marsikaj, toda preko noč j ni mogoče post a viti na vsa mesta spnsobntf-h lindii. k" imajo sm'sel in srce za dobro izvajanje nalog, katere so jim poverjene. Dokler ie prj nas tako, kakor je bilo v inVjlffTi 5—6 letih, tako dolgo je pač ediino pravilno, da se našim ljudem pusti izseljevanje, naj se jfan privošči, da se kot sužnji v trajini morejo do sitega najesti, emigra-eiia pa primemo organizira in emigracijski kandidata v glavnem pouče o jez-iku, zemljepisni, zgodovini, prometu, gospodarskem m političnem življenju, miselnosti, valuti, moŠnosti zaslužka, pravni zaščiti itd. v oni deželi, v katero se je kdo namenil. Zakaj nas" Človek gre danes prav po vsem svetu in v kraje, kjer ne naide nobenega so rojaka. Nepoznavajoč jezika in raamer no-.-e-i kraia je đobesedme podoben volaču, s katerim tujec lahko počenja, kar hoče, in ga plača, kakor mu ie ljubo. Kl'jub vsemu temu večina naših iz-seMencev vzdrži in živi ter si mnogn opomorejo. Da ne mislijo Prav z veseljem na domovno, ki je bila kriva n.rhovnh muk — >e naravno. Sicer pa se našim Hudem izseli e vame po možnosti zavira, dočiin dobivajo nenarodno" aki potne Mstine tafoo rekoč ekspresno. V tem oziru bj se izserieirs^ka politika mora* a vendar ozirati na to, da je bolje našemu človeku v tujim* bodisi težko življenje, kakor pa doma giad in propast. L-judJc nejugosloverrske narodnosti, ki so se ob pravem času izsekievali. danes raz-doLžujeJo svojo zadolženo zemljo, da ne rride v naše naciionalne roke in še več, oni se restavnrrajo in kupujejo tud«: našo nacijo na In o lastnino. Da imamo opraviti z izseljenisMmi vprasan.fi, so krivi tisti, ki jim je bilo skrbeti za večje in večje razgibani e gospodarskega in pridobitnega življenja, pa so ca pritirali do brezdna. odkoder ie sedaj zboljšanje težko, počasno in drago. Vendar pa izseljevani e ne bi bito potrebno, če b; se mobiliziral domači kapital in ako je ta preozkosrčen, uvažal fcujd, ter bi se kolonizacija izvrševala doma. Zemlje za to imamo tud!* v Sloveniji (kar pisec v omenjenem članku že itak navaja), ima-mamo pa je tudi dtrusod, posebno pa v Bosroi in Makedoniji. Ake je na razpolago agjrarnoreforrnme brezplačne zemlje Ie ma-ro„ še ni rečeno, da je splon ni. Zemlje je dovolj ter niti draga rui in za stotisoče prebivalcev Je Še dosti prostora in kruha Treba je denarne osnove in dobre ureditve pa ne bo nikomur ftreba nositi trebuha po svetu. Kdor ne bi verjel, da ie še dovolj dobr rodme zemstie, — mu jo pokažem s prstom, če drugače ne gre. bi kolonizacijo mogla izvesti rudi privatna podjetnost in Spekulacija, ako bi se zadovoljila s količka i spodobnim dobičkom, seveda ne z mesar-jenjem zemlje in naselieniških kand;datov. ampak s premisi je ram stvarnim in strokovno utemeljenim postopanjem. Danes, ko tudi privatni kapital te-žfeo najde možnost solidnega in neiiskantnesa udejstvovartja, bi ga pač našel v izvajanju pametno zasnovane kolonizacije. Naj tedaj frukitritficvra mrizerijo v svojo in splošno korist ter v specijalno korist tistih, ki morajo danes po svetu za negotovim zaslužkom, ko bi doma mogli imeti zdravo eksistenco. Dipl. agr. A. T a rani K. rija, da v ohilnem številu pap«tijo javno produkcijo. lj— Redni občni zher društva »iint'A«: 6e vrši 21. t m, v salonu pri »Levuc ob pol 21. z običajnim dnevujm redom. Vabljeni vsi člani >Soče<. U— Mestni vojaški urad na Ambroževem trgu št. 7-1 bo v petek in soboto t. j. 20. in 21. t. m. zaradi čiščenja za stranke zaprt. Izvzetn so le neodHožljivi primeri. U— Vpoklic dijakov-vojakov. Dijaki, ki so končali fjj opusfoiij sveie študije, naj se takoj zglase pri svoji pristojni vojaški komandi zaradi vpoklica v kadrovsko službo. Zlasti pa se opozarjajo dijaki rojstnega letnika 1903., da se takoj prijavijo za nastop vojaške službe, ki jo morajo letos brezpogojno nastopiti, sicer bodo kaznovani po vojaškem kazenskem zakonu. Komanda ljubljanskega vojnega okrožja sprejema tozadevne priiave le še do 20. t. m. —I Nesreče |n nezgode. V Ihibljansko bolutico so včeraj in danes prepeliali več žrtev nesreč. Na delavca Franca Celca iz Kočevja, se je vsula večja plast zemlja in ga zasula. Dobil je precejšnje notranje poškodbe. — Josipina Podboj, stanujoča na Mestnem trgu 12, se je z vrelo mastjo nevarno oparila na nogah. — Težka nesreča je doletela posestnikovega sina Josipa Jenka iz Praprotne poHce. Slarnoreziniica mu je zmečkala desno roko. — Verbič Josip, delavec fz Vevč, je včeraj padel s kolesa rn se težko poškodoval. U— Vafa Orkestralnega društva Glasbene .Matice, ki bi se morala vršit danes v torek 17. t. m- ie zaradi javne produkcije Glasbene Matrice preložena na sredo, dne IS. t m. Iz Celja Dnevne vesti • Otvorite* Ceste k<^e- Slovenske pla-nineko dnietvo naznanja, da je Ceš-ka koča od nedelje 15. t m. dalje odprle, jo oskrbovana. Pota proti Savinjskemu in Mlinarskomu sedlu 60 mestoma £e zasnežena, kar naj turisti vpoštevajo. — Konkursi in priiilne poravnate ia^on konkuna. Društvo industrijcev in velolr* govcev v I/jubljani objavlja na podlagi okrožni O* M. 26, poslane vsem drus»veni-kom za cae od 1. junija do 10. junija 1930, sledečo statistiko: 1.) otvorjeno je bilo lon. kurzov v dunavski banovini 5, v moravski banovini 4; 2.) razglašenih je bilo prisilnih poravnav izven konkursa Beograd, Zemun. Panoervo 1; 3.) odpravljeni so bili konkurzi: v dravski bajjovini 1* v savski banovini 2, primooski banovini 3, v dunavski banovini 1, v moravskj banovini S, v vardarski banovini 2. — Debelinske mere. Debelinske mere, kj #e aprejemajjc v uradni pregled in žigosanje, morajo ustrezati vsem uradnim zahtevam in biti izdelane točno po uradnem načrtu. Vse druge mere eo za javni promet prepovedane in ae ne sinejo niti proda, jati, niti uporabljati v javnem prometu Načrt debelinskih m«r, ki se sprejemajo v uradni pregled in žigosanje, je interesen^ tom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ob običajnih uradnih urah- — Izlet na Turjak. Kakor vsako leto bo rudi letos v nedeljo 22. junija na gori sv, Ahacija pri Turjtaiicu ceFkvena svečanost v spon>in zmage nad Turki v bdtki pri Sisku 1. 1503. dera, na kateri ateji kapelice Sv-Ahaftija, je visoka 750 m in je S nje lep razgled daleč naokrog. Samomor 1 kletnega dečka. IGletni Stgepan Keeerin iz Zagreba je bolehal že ve* let. Njegovi starši ao vpraševali zrlrav-nfke za ^vet, toda vsi so ugotovili, da bi defika rešila aaano operacija. Defika j3 ta beseda tako prestrašila, da je sklenil jobeg-niti in se ubiti. Mislil je, da je operacija nekaj strašnega, kar ae bo mogel prafiUUi, \riel }« doma vrvico, odfcel neopaženo v ne, ki blifciji vipograd in se obesil na vejo creenje. Nekaj trenutkov naito ga ja našel njegov oče, ki je nesrečnega eina snel in poklical sosede. Bilo je pa prepozno. Ko je prišel zdravnik, j3 bil deček ae mrtev. — Samomor IS letne delavke. V noči od aohots na nedeljo je v Zagjrebu izpila večje kofcčino oeetne kishne 18 Ietma delavka Katica K a res. DobiU je h«de krče in se |Q moraK odpeljati z reiibiim vozom v bohri-co. Mjeno stanje Je bre/ziapno. Vzrok samomora je neznan. — Nevesto Je zabarikadlral. Pred dnevi se se ustavili pred policijskim ravmateHi-sbvoen v Sarajevu nekj sva rje, ki so se prl-peJljaii s kočiijame in prosili dežnroega uradnika, naj j-km porna«a rešiti nevesto. Dežurni uradnik rri vedel za kad gre, dolder mu niso pojasniti, da so Ml po nevesto v >*jWo vas Bhrtrika. Brat neveste je bel proti možitvi m je bi*© zahairlkadiral, da sevati e niso mogli v WSo. De*wrni uradnik je svatom svetoval naj puste zabarikadirano nevesto v miru, ker Jim policaja ne more pomota jo bi svatje prišč pred sodnike, če bi jo s silo odpeljali. Najstare.^ svat je zato sklenil, da si poiščejo takoj drugo nevesto, če rim policija noče pomagati. Svat-je so sedli zopet v kočije in se odpeljali i-skat novo nevesto. _ Ljubavna tragedija pomočnika. V Su-botiei *e je obesil barvarski pomočnik 10 letni Feliks Wjckinger, Vzrok obupnega dejanja je bila mladsmiceva nesrečna ljubezen. Seznanil s* je ob neki priliki s hčerko premožne, rodbine in se v njo smrtno zaljubil. Živela sta srečno, dokler za razmerje niso zvedeli njeni starši in dekle poslali pa počitnice v Sento ter jj prepovedali dopisovanje e fantom. Odtlej je bil mladenič vedno bolj potrt in si je končno 6am vzel fivljenje. Zapustil je pismo, v katerem pra* vi, da ne bi mogel preživeti, da bi imel kdo drug dekle, ki je bilo njegovo pred Bogom. — Epilog zakon?ke drame. V Subotid je umrl po 14 dnevnem trpljenju v bolnici sna. ni subotiski trgovec Julij Samegy. Pred tad-ni je napadel z nožem svojo ženo, ki mu je pobegnila in živela z drugim, nato je pa zasadil nož še sebi v trebuh in se težko ranil. Njegovo ženo so tudi prepeljali v bolnic co in je upati, da bo ozdravela. — Težek zločin dveh bratov. V Velikom BeČkereku je bila odložena razprava proti bratoma Pajić, ki sta lani ubila agrarnega uradnika Stevana Todorovića. Uradnik je hotel razdeliti Paji ćevo parcelo med agrarne interesente, kar je brata Pajiča tako raz_ burilo, da sta se vrgla z nožem nad uradnika in ga na mestu zaklala. VTreine. Vremensko poročila pravi, da bo deloma oblačno vreme. Včerajšnja temperatura je enašala v Ljubljani 28 stopinj. Največjo vročdno so imeli v Splitu in ajcer 32, najnižjo pa v Mariboru in sicer 25 stopinj. Barometrovo stanje je bilo najvišje v Ljubljani. Barometer je kazal 763.5 mm. Ig Lfttblfane — Solak* razstava na Tehnični srednji šoli bo odprta od 18. do 22. junija. Raz-stavljena bodo dela arhitektonsko sriadbe-nega odseka, strojne delovodske šole, kiparske in reabarske šole ter keramiške ?ole. —U Dalmatinske dijakinje v Ljubljani, Včeraj je prispela večja skupina dalmatinskih dijakinj iz SpHta v Ljubljano. I>ija-kjin/ie so si ogdedale razne zanimivosti, po-setfle so muzej, kopališče Eirije in drujre naprave. Danes so dijakinje nadaljevale svojo poučno ekskurzijo po Sloveniji. lj— H. javna produkcija gsjeaeev dri, konservatorija ee vrši danes v torek, dne 17. junija ob 20. v dvorani Filharmonične dnržbe. Nas*opijo gojenci klavirskega Oddelka prof. gg. Antona in Janka Ravnika, violinskega oddelka prof. Jana Sla i s a, eolo-pevskega oddelka gL Julija Betetta, ge. Paad-ranepergove in VVistinghansiiove, last rumen, talnega oddelka: delo prof. Borana in od-delta za klarinet prof. Launa. Ta nastopi gojenec Gregorec Janke, ki koncem letošnjega sol. kfta abeolvira instrumentalni ooU dek*k liubljanekega konaervatorija. Program je bogat in ra\mateljstvo vabi starše gojencev kakor tudi prijatelje k.msorvalo- —c Zgodba o nedospeli koruzi. Zaseb- nica Antonija Oodčeva iz Gaberja je prijavila policiji, da Je lani v času svojega partedenskega bivanja na IV>brrri izročala nekega dne hlapcu Rudolfu ki je sluJil tedaj pri nekem MeoVvedu, v lanski jesen: znesek 200 Din, za katerega naj bi ji pripeljal iž Celja večjo množipo koruze. Fant ie pripokal ni vo^u iz Celja in I rekel, da koruze ni hotel kupiti, -ker je bela stara in plesniva, nove pa trgovec že mi imel. Pripeljati jo je obljubil pri pribodrtji vožndi v mesto. Do danes pa Godčeva Se m videla ne koruze, ne denarja in n hlapca Rudija. Stvar bo skošala urediti poiicija. —C Nabavite si takoj srečke državne razredne loterije v ceJj«ikn podružnici »Ju« tra«, ker imate seuaj še lepo izbi-ro. Žrebanje bo že S juUia. Ne zamudite ugodne prilike! —c Trpinčenje živali Policiji je bil ova< den 34 letni hlapec Jakob K. iz Eoletinji pri Ponikvi, ker je mučil nekega konja s tem, da ga je privezal za voz in podil tako, da konj zaradi svoje starost* in siabosti ni mogel dohajati svoMb čilih tovarišev pred vozom. Take suro veže bi bilo treba pač kaznovati s popolnoma enake kaznijo, pa bi žalostnimi primeri podivjanosti in snjro* vost gotovo prenehali. —c Pretep na ulici. Predsnoanjim ob 19.30 sta se v vinjenem stanju stepla v Prešernovi ulici pred Kandušarjevo gostilno čevljar France B. im sodar Filip O,, oba iz Celja. Ker take boksarske produkcije na ulici brez predhodne policijske prijave ni^ so dovoljene, sta bila oba ovadena policiji ki bo pač obema od/merila primerno nagrado. Dolarjev sicer ne bosta dobila, pač pa bosta plačala nekaj dinarekov. —c Žalostna vrnitev Izgubljenega dekleta. Pred dnevi se ie pripeljala v Celje 33 letna brezposelna natakarica Terezija Š., doma pri Sv. Mariji v ptujskem okraju, ki se je vračala po prestani 5 letni kazn! v ženski kaznilnici v Begundato na Gorenjskem na svoj dom. V Celhj je dekle izstopilo in odšio nekoliko po mestu, nato pa se je vrni5o v vestibul kolodvora, kjer je hotelo počakati na vlak. Nenadoma je ne-sreonici postalo slabo in se je nezavestna zgrudila na klop. Prepeljana ie bila v javno Ibolmico, iz katere je bila včeraj odpuščena. Policija jo je po odg onu poslala v dorno< vinsko občino. —c Iz Celjskega pevskega društva. Prihodnjo nedeljo 22. t. m. bo priredilo Cer] sko pevsko društvo isti koncert, ki ga je abscOvirak) v Cetiu pred 14 dnevi, tudi v lvt)ga3ki Slatini. Zato se vršijo tekoči teden danes, jutri v sredo in pa v petek strogo obvezne pevske vaje za ves zbor ob obi-čajmii uri v običajnih prostorih. Ninče ne sme manjkati! —C V znamenj« noia. V nedeljo zvečer so napadfli! fantje od Sv. Roperta nad La» Skim 2 letnega posestnik«vega sina Josipa Deželaka od Sv. Lenarta nad LaSttro rn ga obdelali z noži tako, da je krvavel is številnih ran na brbtu in pa prsih. Dežela-kova poškodba le težka in je W1 včeraj prepeljan v ceftsko javno bom-ico. DOBER SOPROG — Kako je to. dt ste teko hripatvl, gospod Kovač? — Oh veste, moja ženica je vso noč ki hala. in zato sem moral vedno kričati: Bos pomaiga^j! škropite ceste! Aleseveeva — preje Slovenska — ce^ta, glavna dovozna cesta na aeroplansko letališče že pe.t dni ni bila ^kropljena, dasi jft ob delavnikih ena najprom^tnejših ce*;t. V soboto popoldne jo je tekom ene &ame ure pasiralo 32 avtomobilov. Prah, ki so ga dvi. gali je bil nepopisen in se vog ur ni polegel. Le zgornji del ceste proti mitnici, ki ga prevozi veake četrt ure z vtm naglico Čarmanov avto, se enkrat na dan poškropi toda tako rahlo kakor iz kake otroške kan-glice. Kako pridemo prebivalci ob periferiji do tega, da moramo živeti v taki škandaloz. ni nesnagi, dočiro se manj pronikne ceste v mestu razkošno skrope? Dokler ima Ljubljana dovolj vode na razpolago ne more biti povoda, da ae ce*ste ob periferiji ne £krope. Škropite torej naže cesite, pa izdatno, ker postajajo razmere že neznosne. Prebivalci ob AleSovoevi cesti. Ustanovitev pevskega zbora UJU Prejeli smo: V Slov. Narodu od 11. joniia 1930 i e iz-?3a notica pod naslovom »Ustanovitev pevskega zbora UJU v Ljubljani.. V tel notici se trdi med drugim rudi to: 1. ) »Na turneji mašega učit. zbora po Češkem je njegov pevovodja z- Sar. Kumar pri banketu izjavil, da je on ustanovil učit. pevsilei zbor.« 2. ) Dalje se trdi, da je iziava »Bila tiskana celo na ofic. sporedih programa.t 3. ) Učiteljski pevski zbor je bil po ideji Spočet i*n vsem podrobnem začetneni ong. deru i*stanov\kjen v Društvu učit. glasbe v Liubliajii. 4. ) Pri vsem tem delu ima g. Kumar od koncepcije do dovršenega naitelavnejSega dela v začetku zbora komaj to-riko deteža, koJikor vs akter j odbornik. Izjjavljam, da navedene trditve, ki prikazujejo mene kot bahača in častihlepneža na račun tudfih luliev, niso resnične, temveč ie resnica sledeča! Ad 1.) Govoril sem o priliki turneje po CSR samo na banketu po koncertu v O*o-moucu, a v svorjem »ovom nisem irn z besedico omenil ustanovitve pevskega zbora UJU. v LiubUa«! nego samo inote ustanovitev pevskega zbora Slovansk* učiteljev v Ju*jski Beneči.'i 1. 1920. Resmčnost te moje i-ztjave morelo potrdni vsi moji pevci in čeJk: a^osnteijtt. k} so bih Priče mojih besed. Ad 2.) Da se razvidi, kako &ri nepodpisani avtor notice napačne informacije, zadostuje, ako navedem iz one. sporeda pasus, ki govori o ustanovitvi uč»te*jskeca zbora »Pevski zbor nčkeijstva UJU Ljubljana >e osnoval L 1925. c prof. Kam ar Srečko s pomočjo g. prol. Marka Bajnka pod okrl- Dem Društva učiteljev glasbe.« (rz sp^red-i koncerta ob 5 letnici pevskega zbora UJU v Ljubljani, dne 10. V. 1930. 11. str. Ad 3.) Ni resnična trdttev. da k učit. pevski zbor v Ljubljani bil spočet po ideji od Društva učite Ide v erasbe v Liubiiarri, ampak je nasprotno res, da sem kot $o\i-stanovite* m prvi predsednrk društva Ucat. glasbe v Liobejanri ja^ prvi prrnesel že realizirano :dejo učit. pev. zbora skrvansk-b učiteljev v M. Beoečajš. ki sena sa ustanovil in z uspehom vodil ie od leta 1°30. Za svojo osebo smatram ljubijanski nčiteii-ski zbor za nadaljevanje ra^puščenofia rržt^ke/ga. kar lahko porigenta :n da se je d« danes včia-v foiHianskli učil &rx pr:b*ioc četrtine pevcev bivšega tržaškega učit. zbora. Ad 4.) Vsak resr^ooljuben in objektiven član in odbornik Društva učiteljev rfasbe v Ljubljani mr; bo rad prijcal, da je H največji del ongaodia^uesa in idejnega dela v omenjenem društvu na ramah g. prof. Bajuka in mojih, še posebno pa v borbi za stanovske korist-i .n pri ustanovitvi u&tefc-skega pevskeia zbora, ki sem mu od začetka do danes diriseat. Na konen i^avi.iani, da se n« lovm* za nikakršninri prizne*itf, • vendnr pa molče ne morem prenaš** krivičnih napadov na moje nesebično deio. V Zarrebo, 13. junija 1930. Srečko Kumar Javna telovadba Sokola II. V ne4el>o je imel kot zadnji izmed ljubljanskih treh sokolskih društev svojo javno telovadbo Sokol M. Telovadba se je vršila na letnem telovadišču na Prulah, ki si ga Sokol II. od leta do leta bolj izpopolnjuje in urejuje. Škoda, da je bila prireditev tako slabo obiskana. Ce bi samo vsi člani društva in starši nastopajočih otrok storiH svojo dolžnost, pa bi bilo telovadršče skoraj pomo. Spored je imel devet točk, prj katerih so nastopili vsi telovadni oddelki. Prvi dve točkii, proste vaje moške dece in proste vaje ženske deee sem zamudil, ker sem se zanesel na napoved v časopisju, da se začne telovadba ob 5. uri, dočim se ie^.v resnici začela že ob pol 5. uri. Moški naraščaj (24) je prav lepo in skladno izvedel proste vaje, ki so določene za beograjski z4et Če ie vzamem nekaj malenkostnih napak, so bife vaje brezhibne in najboljše, kar sem jih videl pri letošnjih nastopfh. Beograjske proste vaje ženskega naraščaja (12) so bile nekoliko slabše, in tudri kritje jn ravnanje ni bilo takšno, kakor pri naraščainikih. Pri orodni telovadbi, ki je bila dvakrat na sporedu, so nastopili vsi oddelki, članstvo jn naraščaj na raznem orod'hi. deca pa z igrami. Izaned vseh mi le bila najbold všeč narajčaiska vrsta na krogih v gugu. Vsi naralCaimki so svoje vaje delali lepo in z lahkoto ter so jih zaključah* s prav lepimi seskoki. Tudi v pribodu k orodja ta odfrodti od nJega se ie ta vrsta prijetno razlikovala od ostafcti. Pri vrati ženskega naraSčaja je motilo, ker so imele nekatere kratke bete nogavice, druge pa dolge črtne. Proste vaje članic (38) so bile prav dobre. Za njimi je nastopil zopet moški naraščaj z devetorico, ki }e je sestavil br. Kebor. Po izvedbi je bila to najl>olj*a točka Javne telovadbe in Jo te obcmsrvo sprejelo z bnjrmm odobravanjem. Tudi stvar sama le prav posrečeno sesrav4Jena fn bi jo nemara kazalo pooovfti na kafcfcr afcade-rmiii, fcjer H dosegta ie ve&R «*peh. Nastop so zakteičiM člani (32) z beograjskimi prostmti vajami. Del ah sa 1 v »piošnem prav dobro in skladno. Razne majhne, napake in neskladnost, ki sem jo semtertaa opazrl ztlasti pri drobnih fibih. so pa take, da se bodo v mnoaici jagubile im se ajtefc ne bodo zapazole. Po javni tete vadbi se je razvila na te-lovadisču ob zvokih godbe dravske divizije prav prfjetna sokofska zabava, ki je traiala do potnooi. Na koncu naj omenam še nekaj o sestavi sporeda, kar vetm več ali mami tudi za druga sokolska društva, zlasti še za tista, ki so v krajin, kjer je po več sokolskih društev. Sporedi naših sofcohkih javnih telovadb so preveč enolični. Leto za letotn tvorijo proste vaje poglavitni ln pretežni del sporeda. Rasen vrstnega reda si vsak gledalec lahko že naprej sestavi sam spored naših ja-veih nastopov: proste vaje moške dece, ženske dece, moSkeea naraščaja, ženskega naraščaja, 51a*iov, članic in pa orodna telovadba. Proste vaje so v glavnem določene za veJiko množino telovadcev, ker le tedaj pridejo prav do veljave ln napravijo prav zaradM velikega števila nastopajočih na gledalca mogočen vtis Ce pa nastopi s prostimi vajami samo maibne &ev4o telovadcev, take veje za netelovad-ca — m to Je večina naSega občinstva — niso bogvekaj zanmive. »lasti še, če mora ene in iste vaje gledati kar po trikrat pe vrati aH še celo po večkrat. Tu je po mojom moenou tudi eden izmed vzrokov, da so naše javne telovadbe zadnja leta tako slabo obiskane. Omejimo torej v bodoče pri naših nastopih proste vaje na minimum Hj jih nadomestimo z igram*., tekmam* fn z draghni stvarmi, k bodo napravhV Spored bolj pester in zanbnrv. DOBRO VERZIRAN ~ — AH pozilaS Sevillskeea brivca? — Ne, jaz se brijem sam, PRED SODIŠČEM Prod sodiščem se je vršila razprava, pri kateri je sodnik pričo vprajal: — Al* sfte bili prisotni, ko so se za-£e4i prepiri mod zakoncema? — O pač, saj sem bil priča pri poroka! « »SLOVENSKI NARO D*, dne 17. junija 1930 5tev. J JQ Avgusti* Muir: 25 Krog zločinov Roman Viktor Hallam se je nasmehnil. Ostentativno je pomagal JuHii Farrova iz avtomoibAa in jo odvedel v hoteL Pustil jo je za hh> v veži in se vrnil z vestjo, da bosta obedovala in kramljala med štirimi očmi v sa lončku v prvem nadstropju. V hrpu, ko sta vstopila, e natakar že pogrinjaJ mizo. Hallam se je znova zasmejal, ko ie opazil lačne oči svoje spremljevalke in nesrrprtost katere ni mogla prikriti. Natakar je prinesel jedilni lis* in Hallam je čatal počasi in glasno vsako vrstico. Skrbno je izbral jedi, naročji je steklenico vina in vnrtl jedilni Hst — Ste si zapomnili vse? — je vprašal. — Dobro. Ne bova takoj obedovala. Pozvonim šele, ko se nama zahoče jesti. Hailam je počakal, da so se zaprla za natakanjem vrata, potem se je pa obrni k svoji spremljevalki. — Je vam denar nujno potreben? — Kaj mislite, da bi bila tu. Če bi mi ne bil potreben? Kaj mislite, da bi sicer bila tu in da bi prosila jesti? Če se mi to ne posreči, sem izgubljena, preostane mi zamo Tenrza. Drugega fejhoda ne vidim. Vas bo to kaj motilo, gospod Halam? — Prav nič. Sicer pa ne smete pozabiti, da je Temiza zelo prozaična. Saj je nebroj drugih metod, če že hočete na oni svet Zasmejal se je cinično, vtaknil palec in kazalec v žep telovnika rn po-tegn*l iz njega stekleničko, pobi o belih Mfot — Nekaj tehle tablet in stavim gfla-vo, da bo zdravnik ugotovil srčno napako. Vedno mislim, da mora bati zadoščenje in zadovoljstvo baš na kancu, v zavesti, da smo pripravili javnost ki novine ob senzacijo. fete-gni 1 je proti nji roko, v kaieri |e drža* steklenioico, toda v naslednjem hipu mu je šinila v glavo nova misel in spravil je steMemčaco nazaj v žep. J-ufcia Farrova ga je gledala izpod čela. — Ali ne nosite teh tabletk s seboj za šalo, gospod Hafflaim? Rada bi vedela, kaj je vaša posebna vrsta zabave. Po obrazu sodeč ste kvartopirec. — Morda je moja zabava igrati karte z žrvfSenjem, gospodična Fanro-va. Če igro nekega lepega dne izgubim, mi jamčijo tele pdhule za krasen konec. Toda od davi rmarn v igri srečo. Vklei je, kako so njene lačne oŠ znova zapodile na miza Videl je, kako se ji cede sKne po jedi. — Takoj pozvonim natakarje in mu naročim prinesti obed, čun odgovorite na moja vprašanja, — je pripomnil Hallam je potegnil iz žepa denarnico m vzel rt nje dva bankovca po sto funtov. — Vidite, da sem pripravljen dati aro, da vam dokažem, da hočem skleniti kupčijo« — Zadevam pet tisoč, — je dejala Julija Farrova. — Hotela sem zahtevati deset tasoč, pa sem si premislila. — Smem vprašati zakaj? — Dejaii ste, da ste prijatelj gospodične Langtonove. Jaz pa mislim, da ste lažnjivec, gospod Hallam. To dekle se ne pajdaši z ljudmi vašega kova. Zahtevam pet tisoč na dlan — in polovico zaslužka. — Zakaj pa mislite, da se bo dalo Pri tem kaj zaslužiti? — je vprašal Hallam. Julija Farrova se je nagnila naprej, obraz ji je zažarel — Ker dobro vem, gospod Hallam, da nameravate pripraviti Molly Lang-tonovo ob zadnji belič. Julija Farrova se je naslonila na blazinico na divanu in se zasmejala. — A to je kot nalašč voda na moj mlin. Zgodba Julije Farrove — Ah! Zdaj začenjam razumeti. — Monokel me je padel z očesa in Viktor Hallam je vstal. — Z Molly Lam-gto-novo nista prijateljici, je-fli? — Obrni! se je naglo k Juliji Farrovi in jo presenetil z vprašanjem: — Zakaj? — To je moja stvar, gospod Hallam, — je odgovorila srdito. — Moja tudi, če se ne motim. Če mi ne poveste vsega, so najine kupčije končane. Saj nisem neumen, da bi kupoval mačko v vreči. Če pa bodo najine kupčije končane, gospodična Farrova, — HalJam je tlesknil s prstom — ste izgubljeni. Oh, ne dvomim, da vam bo gospod Carberv pošteno plačal. Girinejo, morda celo dve. Kaj vam bo koristilo nekaj koščkov kovine, gospodična Farrova? Kupite si zanje samo en tak čevelj, kakršne nosite zdaj. Ne bodite trmasti. Obed čaka, samo pozvoniti je treba. Če res dva dni niste imeli ničesar v ustih, morate biti lačni. — Sedel je na svoj stol in sklenil roke tako, da so se dotikali konci prstov. — Zakaj sovražite Mollv Langtonovo? Julija Farrova je lomila prste v rokavicah. Blede ustnice je krčevito stiskala. — Mi obljubite pod častno besedo, da ne boste nikomur povedali? — je vprašala končno. — Molly Lang-tonova meni, da sem njena prijateljica. — Seveda vam obljubim, — je dejal Hallam in se poigraval z monoklom. Lahna rdečica je zalila obraz Julije Farrove.__ Ako želiš imeti lepe knjige, pristopi k Vodnikovi družbi! »Tiger" kot špekulant Kako se je sivolasi Clemenceau pogajal z ameriškim založnikom za svoje spomine Pariški lasti objavljajo zabavno zgodbo o izrednih kupčijskih talentih pokojnega Clemenceauja ali »tigra«, kakor so ga splošno imenovali. Nekega dne je Qemenceau čital Fochove spomine in tedatf je takoj sklenil, da napiše rudi lastne memoire. »Takoj mi poiščite založnika v Amerika!« je dejal intimnemu svojemu prijatelju, ki je res nemudoma brzojavil v Newyork. Že naslednjega dne je prispel brzojavni odgovor. Založništvo je ponudilo 10.000 dolarjev za angleško izdajo in pravico, da pred izdajo od časa do časa v listih objavrja gotove odlomke iz spominov. »10.000 dolarjev7,« je dejal Clemenceau. »Koliko je to v frankih?« »Približno okoli 250.000.« je odgovoril njegov prijatelj. »Pa dobro, brzojavite takoj založniku, da sem pripravljen memoire prodati za 30.000 dolarjev. Koliko ie to v frankih?« — »Približno 750.000.« Zopet so brzoj a vili v Newyork. Založnik se je vdal in je Clemenceauievo ponudbo sprejel. Toda tiger se je zopet premislil. »Napisal sem že predgovor in imam tudi že naslov, ki bo ugajal Američanom,« je dejal zastopniku založništva. »AM naj brzojavim, če soglašajo?« — »Samo trenutek prosim, kdaj bodo izplačali honorar?« — »1000 dolarjev' takoj; tu imate ček za znesek, tu pa je pogodba, ki jo morate podpisati. Z Newyorkom smo vse uredili.« Clemenceau se je poglobil v vsebino ameriške pogodbe. »Bien,« je dejal. »Toda čujte, teh tisoč dolarjev ne pride v račun. To je posebej za izdatke, ki so nastali s pripravami za izdajo.« Zopet so brzojavili v Newyork, tri dni kaesneje pa je prispel založnikov odgovor, da pristaja na novo pogodbo. Toda Clemenceau še vedno ni hotel podpisati. »Veste,« je dejal, »zdi se mi, da bodo izdatki za knjigo višji, kakor sem računal. Brzojavite, naj pošljejo še 1000 dolarjev, in ko prispe odgovor, se zopet javite. Dva dni kasneje se je zastopnik založništva zopet pojavil pri starem tigru. »Res škoda, prepozno prihajate,« je dejal Clemenceau. Iz žepa je potegni! pismo in čital: »Za vaše spomine vam nudimo milijon frankov.« Clemenceau se je lokavo nasmehnil ter pripomnil: »Ka vedno vrši huda borba za ali proti dolgim krilom. Ta borba je našla te dni izra* za rudi v javnem protestnem shodu londonskih uslužbenk. Udeležilo se ga je okoli 3000 žensk, ki nočejo biti suž* nje mode in so odločno proti dolgim krilom. Na koncu debate je namreč vseh 3000 udeleženk glasovalo za krat* ka krila. Ena izmed govornic je dejala, da pomeni dolgo krilo oblak na ženskem obzorju. Po njenem mnenju je najidealnejša toaleta za žensko 20 stoletja nastopna: krilo naj sega 3—5 cm pod kolena in naj kolena pokrije, če dama sede. Napravljeno naj ho ta« ko, da ga lahko nosi tudi v trgovini; vse, kar vzbuja pozornost, naj se iz* loči. Ladv Duff Gordon, znana Ion. donska modna diktatorica. pa je mne* nja, da je najidealnejše krilo za dan dolgo samo 8 cm pod koleni. Če pa hočejo forsirati dolga krila, potem rajši oblečimo hlače, je zaključila. Na* vzoče ženske so ji gromovito pritrjevale. Ilirija — Bastva Na TpIovo dobimo tretjič v Ljubljani Ma-iižare v poet p. Pred Mi rim i leti je igralo madžarsko profpsijonalno moštvo Kisp^ti, fci je zadivilo občinstvo g svojo lepo i-ro. Madžari so prvi dan zmagali s 7:3, d nisi dan s 5:4. Obe igri sta ljubljanskemu enojnemu občinstvu gotovo v najlepšem spominu. Drupo goetovanje madžarskepa moštva je bilo preteJdi teden, ko je nastopil prati Iliriji III, okra]. Čeprav od pozvan U i« turneje preko SpKta v Ljubljano prerei izmučeni, fto Madžari izvedli prav efektno i^ro ter so domačine v taktičnem ter tetrmi?n<*m pogledu znatno nadTrriljevari. Ilirija je ime. la dober dan in je poete odpravila e S:2-Sedaj se nam obeta trenje madžarsko moštvo. Na Telovo ipra proti Iliriji slovita Ra-sitva, prof^Bijonalni khjh prve madžarske 1L ge. Bastya uživa dober sloves In ie popolnoma enakovredna budimpeštanskim klubom. Omenili smo že par rezultatov. Id jih j% Jo-eegla napram renomiranim nasprotnik >m. Basrva nastopi v Ljubljani s prvo pamitu-ro. v kateri je par mtemaoijonalnih isrra-Čev. — Sokol I. sporoma eTamstvu, da so prispele lepitnnacije in rletnc značke ta Beograd ter prosi, da iste dvigne med uradnimi urami ▼ društveni pisarni. Nečlani, ki so se zjrfasJla k udeležbi na zletu, naj še pravočasno dvignejo svoje legitimacije v pisarni Sokolske Matice, Narodni dom, vhod iz Tomanove ulice, ker »i bo moral vsak. do Se preskrbeti posebna potrdila v dosepo popusta »a vožnjo. Zdravo! Uprava. — Sokol Šiška obvešča brate in sMre, ki so se prijavili za zlet v Beogradu, da dobe legitimacije in znake pri br. Tušarju od 17. do 19, t. m., vsak dan od 2. do 6. popoldne. > mM ali oflasi< Vsaka beseda SO ftf. Ploda me lahkx> tuđi s> ta od&oeor znamko J - Na vprašanja brc* ■ ■ odaoeariam*. - Najmanj* °&a* 1M» Želodčno tinkturo fjr*izkwšeoo, proti zaprtju ki dm-aun težkočam želodca priporoča dr. O. Pfcoofi, lekarnar t Ljirb-ftm. 58/T Tesan les popolnoma sob, za takojšnjo uporabo, aa stavbe ima stalno v za lo-K Krila, dr. i o. i, UobUaoa — Dunajska c 46, telefon štev. 2820. 47/T Pritlična hiša naprodaj na najlepšem kraju Gorenjske, oddaljena M, ure od postaje Lesce - Bled, v Hrašah št. 13. Poleg hiše sta 2 njivi in travnik. Zelo pripravno za železničarja ali delavca. Proda se na prostovoljni javni dražbi v nedeljo 22. junija ob 4. uri na licu mesta v Hrašah. Več se izve pri županstvu v Lescah. 1843 Otročje čeveljčke iz boksa od štev. 26—33 po Din 89.— prodaja Jančigaj, Tavčarjeva 1. 1865 Razpis Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske razpisuje izvršitev nekaterih mizarskih del v šolskem poslopju v Šiški n v šoli na Barju. Ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu do dne 23. junija 1930 ob 11. uri dopoldne. Tam se dobe tudi potrebni pripomočki za vlaganje ponudb. V LJubljani, 13. junija 1930. Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske župan: Dr. Puc, predsednik. Mlada srna se je izgubila; odda se proti nagradi v tovarni Krisper. Zg. Šiška. 1862 L Mikuš _ JUBLJANA Mestn tr9 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalni n palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno Železne cevi za ograjo, vsako množino, kupi Jančigaj, Ljubljana, Tavčarjeva 1. 1866 Dežne plašče in PELERINE pod nabavnimi cenami prodaja dokler traja zaloga — Jančigaj, Ljubljana, Tavčarjeva 1. 1864 Pritlična hiša naprodaj na najlepšem kraju na Gorenjskem, oddaljena U ure od postaje Lesce-Bled, v Hrašah št. 13. Poleg hiše sta 2 njivi in travnik. Zelo pripravno za železničarja ali delavca. Proda se na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 22. junija ob 4. uri na licu mesta v Hrašah. Več se izve pri županstvu v Lescah. 1860 Enodružinska vila na Bledu z lokalom, vrt, vodovod in elektrika ugodno naprodaj. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Vila na Bledu« 1861«. Otok Koločep — Dubrovnik penzijon Kalamota, na najlepšem kopališču dubrovniške rivijere. Penzijon s kopel jo 65— 75 Din. Zahtevajte prospekte! Posestnik: akad. slikar Mar-čić. 1859 Posečajte hotel-restavracijo »Mariborski dvor« Oset Prenočišča, zaraze, kopalnice, avto SO/T Klavirji! Sva-run pred nakupom navidroe-Za M&za. senib ktavir)«v! Kurmre oa obroke od Din 400"— prve svoto vrve fabrikate: Bosen-dorfer. $teinway Fnrster Hčlrl. Sttofff original, ki so nesporno oa}bo4jsi! (lahka, precinza mehanika). Proda)a jifc Izkjačao le sod. izvedenec in brv. učit. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3 Najcenejša po soje v al niča. □□□□□□□□□□ Prirodno ortop. mehanično LEČENJE KILE Brez operacije! Brez bolečin! Brez motenja poklica! po nemškem državnem patentu št. 483091 po nemškem državnem patentu št. 490841 po avstrijskem državnem patentu št. 116037 Nastanitve: CELOVEC (Klagenfurt), Hotel Janach, Bahnhofstr. 5, v četrtek, 26. junija, od 8. do 14. ure. BELJAK (VIHach), Gostima Lamin, Kari Fischer, petek, 27. junija, od 8. do 14. ure. SPTELFELD, gostima Koschl, v soboto, 21. junija, od 8. do 14. ure. Po operaciji zopet pojavljajoče se kile ozdravljene po mojih patentih. Potrdilo: Svojo že 3 do 4 leta staro kilo sem dal operirati v mesecu januarju 1929, pa sem moral konstatirati, da se je po 5 mesecih zopet pojavila. Uporabil sem patente tvrdke Womer in zamorem danes po 4mesecni uporabi potrditi, da sem svojo kilo popolnoma izločil. Tekom tega časa sem zamogel neovirano opravljati svoj vsakdanji posel, pa nisem imel pri tem nobenih bolečin ali sicer kakih težav. MUlstadt am See, 13. aprila 1930. Gottlleb S . . • . Zahtevajte pojasnjujoče ilustrirano brošuro s potrdilom nad 2500 ozdravljenih na Idil trpečih proti dvojni poštnini za odgovor. Sklicujem se izrecno na svoja najnovejša patenta — manjvredne po naredbe zavračajte. Prvo in najstarejše specialno podjetje! CARL LTJDWIG VVttRNER, Mdnehen % SW 4, (Bavern), Sehwanthale«trBS«e M. Centrala za Avstrijo: Salzburg, Josef-Mayburger Kai 2a Sreča Te išče .. Ne izogiba] se ji Ne skrivaj se! Privabi si jo s srečko drž. raz. loterije, žrtvuj ji Din 100.— za celo srečko, ali Din 50.— za polovično, ali Din 25.— za četrtinko. Vrniti Ti zna. tisočero in še več. Bodi do 8. julija v posesti np* srečke, ki si jo moreš kupiti v podružnicah »Jutra« v Mariboru, Celju, Novem mestn in na Jesenicah; v Ljubljani pa v Oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici ter v Šiški v Ekspozituri »Jutra« na Celovški cesti. Zadružna hranilnica. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 Za Z O« Za Antiseptično prepariran Ali »OLLA« je mnogo boljša. dokazano nedosegljiva! ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja iTi sožalja, ki smo jih preleti ol>enega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in srvatea, gospoda Frana Lovšeta se tem potom vsem najiskTencjše zahvaljujemo. Posefono zahvalo izrekamo čč. duhovščini, mestmemu župniku gospoda Fmžgarju za njegove tolažil ne obiske med 'boleznijo, čestitim sestraim ustmi-1 jen kam za niinovo požrtvovalnost, dalje »Zadrmgi mesaoev in prekajeval-oev«, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno vsem številnim prijateljem, znamcem in stanovskim tovarišem, ki so našega nerpozabnega pokojnika v talko častnem Stevifoi spremili na njegovi poslednji poti. LJubljana, dne 16. junija 1930. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. — Za »Narodno tiskamo«: Fran — Za opravo is dol Oaoo — Vsi v Unbljani