INTERVJU GOSPODARSTVO SPORT rt v* o Tj- = r<"> m СЛ = o C- On Dr. Milan M. Čoh, avtor kratkih filmov str. 26-27 Borba za betonarno str. 4 Gol v končnici vreden nekaj sto vstopnic str. 18 Wit I St. 47 / Leto 72 / Celje, 23. november 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik AKTUALNO Bolnišnica Celje: izredne razmere se nadaljujejo str. ŠOŠTANJ Je iskanje zdravnika misija nemogoče? Kaj, če popusti nasip med Če želite v celjskem zdravstvenem domu najti osebnega zdravnika, boste imeli Soštanjskim in Velenjskim kar nekaj težav. Večina naj bi že imela več bolnikov, kot jih določajo normativi, jezerom? str. 8 nove zdravnike pa zaradi premajhnega zanimanja za družinsko medicino v J zdravstvenem domu težko dobijo. Kje je rešitev? str. 12-13 LAŠKO V jubilejnem letu še dokumentarni film str. 28 KULTURA i Prvi festival fantazijske književnosti str. 10 KRONIKA Tudi varen promet stoji na mladih str. 14 AKCIJA Najlepši adventni venček str. 38 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ■VI I TRANSPORT PO SLOVENIJI BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,80 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (-1- 0.30 €). O. O > X CM TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!_ \ X'1 Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Кл^еп. "pneutc- d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Vzrok težav je, da imajo skoraj vsi zdravniki v ZD Celje več bolnikov od republiškega povprečja. Po veljavnih pravilih ZZZS zato niso več dolžni vpisovati novih bolnikov.« Marko Drešček, vodja ZD Celje »Če imaš tako majhno kmetijo, kot je naša, je dodana vrednost samo-oskrbnost kmetije.« Vilma Topolšek, prva gospodarica Turistične kmetije Urška »Dobre ideje nimajo starosti, imajo le prihodnost.« Mag. Tatjana Štinek, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje »Občasno je nujno treba prebrati dobro knjigo. Tudi vrhunski trenerji se tega zavedajo. In berejo.« Dr. Milan M. Čoh, avtor kratkih filmov in profesor na Fakulteti za šport »Za nas je bila v Dravogradu tekma finala lige prvakov. Morali smo igrati, napadati in loviti zmago. Za Maribor fantov ne bo treba motivirati.« Dušan Kosič, trener NK Celje 1 PETEK yr 12 cC^5 ^Jfc^4 SOBOTA I I NEDELJA t ^ 'ü / « o Tudi besede članov strokovnega sveta bolnišnice o tem, zakaj se ne strinjajo z razrešitvijo Ferjanca, niso zalegle. Sklep je svet zavoda nato izglasoval za zaprtimi vrati. »S tem svetom zavoda Tako pravijo v celjski bolnišnici, kjer se izredne razmere nadaljujejo - Kaj bo storila vlada? Po sklepu o razrešitvi poslovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje Marjana Ferjanca se nejevolja med zaposlenimi ta teden nadaljuje. Svet zavoda je namreč sklep o razrešitvi sprejel pretekli teden. Na stran Ferjan-ca je stopila celotna stroka v bolnišnici. Če bo sklep sveta zavoda celjske bolnišnice o razrešitvi Ferjanca potrdila vlada, bodo odstopili vsi člani strokovnega sveta, ki je najvišji organ stroke znotraj bolnišnice. Ali bodo enako storili tudi predstojniki oddelkov, kot se je napovedovalo, zaenkrat še ni jasno. »Stroka je bila s sklepom zavoda o razrešitvi poslovnega direktorja povožena. Kljub temu da smo vsi pretekli teden prepričevali svet zavoda in da so vsi člani strokovnega sveta jasno povedali, da je takšna odločitev slaba tako za strokovno kot poslovno delovanje bolnišnice ter da vodi v nestabilno obdobje za bolnišnico, smo bili preslišani. To je nedopustno. In gre za zelo očitno politično nastavljanje ljudi na položaje,« je bil oster strokovni direktor Franc Vin-dišar. Sklep o razrešitvi poslovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje Marjana Ferjanca je bil v ponedeljek posredovan na ministrstvo za zdravje. Dodaja, da je ogorčenje zdravnikov zaradi izglasovane razrešitve ogromno. »Zato tudi razumem morebitne ukrepe sindikata zdravnikov o 40-urnem delavniku. Takšni ukrepi niso nikakor uperjeni proti bolnikom, katerih zdravje zaradi tega ne bo ogroženo. Uperjeni so proti svetu zavoda, saj menimo, da ta ne deluje v korist bolnišnice, zato si sodelovanja z njim enostavno ne predstavljamo več. Kajti če mnenje strokovnega sveta bolnišnice, ki je najvišji organ stroke, ne zaleže, potem mislim, da je treba sprejeti tudi takšne ukrepe in tudi na državni ravni sprožiti razpravo o tem,« dodaja. Ostre kritike na račun sveta zavoda Seja strokovnega sveta bolnišnice, ki jo sestavljajo zdravniki, medtem ko svet zavoda sestavljajo večinoma zunanji predstavniki ustanovitelja, je bila minuli teden - dan po sprejetem sklepu sveta zavoda o razrešitvi poslovnega direktorja - tretja izredna seja v zadnjih letih. »Vse te tri izredne seje strokovnega sveta so bile sklicane ravno zaradi sklepov sveta zavoda, kjer je že samo po sebi razvidno, da ta ne deluje v dobrobit bolnišnice. In če dva od sedanjih članov sveta zavoda nista bila dovolj dobra za ljubljanski UKC, kjer so ju razrešili, v Celju pa delata, karkoli želita, v svetu zavoda naše bolnišnice, potem tudi to zelo veliko pove. Zunanji člani sveta zavoda si niso niti enkrat ogledali naše bolnišnice niti na slovesnost ob njeni 130-letnici nihče ni prišel, da bi vsaj tam videli strokovne in poslovne rezultate. Lahko pa >mlatijo< po tej ustanovi! Pričakujem, da se bosta vlada in ministrica za zdravje odzvala, saj takšno delovanje sveta zavoda ni mogoče, še posebej ne v ustanovi, ki je v zadnjih letih naredila ogromno,« je Vindišar pred dnevi dejal za Radio Celje. Zdravniki to njegovo izjavo dojemajo kot eno najostrejših v času njegovega mandata. Vindišar dodaja, da sta ravno na »škodljivo delovanje sveta zavoda« pred meseci s Ferjancem opozorila ministrstvo za zdravje, kjer naj bi dobila obljubo, da bodo pripombe uslišane. »Toda ni bilo tako,« še dodaja Vindišar. Andraž Jakelj: »Ne razumem takšne podpore!« Jakelj zavrača ostre očitke na račun sveta zavoda, ki ga vodi, da ta ne dela v dobrobit bolnišnice. »Svet zavoda je nadzorni organ, ki bdi nad poslovanjem, ne nad stroko. Ta v celjski bolnišnici deluje odlično. In če se poslovnega direktorja zaradi nepravilnosti zamenja, stroka ve, kaj je njeno delo, in verjamem, da ga bo še naprej dobro opravljala,« nam je dejal v torek. Na očitek, da si člani sveta zavoda še nikoli niso ogledali bolnišnice in da niso prišli niti na slovesnost ob 130-letnici ustanove, Jakelj odgovarja: »Ne vem, od kod potreba, da bi si člani sveta zavoda morali ogledati bolnišnico. Sploh ne vem, kako bi ogled bolnišnice vplival na delovanje sveta zavoda. Vabilo na slovesnost smo dobili, vendar je bilo na seji izpostavljeno, da se je Naslednja seja sveta zavoda bo, ko bo znana odločitev vlade oziroma ko bo znano, ali bo ministrstvo za zdravje sklep o razrešitvi sploh poslalo na vlado. »V nasprotnem primeru ne vidim razloga, da bi se člani sveta zavoda sestali kmalu,« pojasnjuje predsednik sveta zavoda Andraž Jakelj. nismo udeležili zaradi drugih obveznosti. Ni šlo za to, da ne bi želeli priti.« Izredno ga presenečata, pravi, tako velika podpora, ki jo zaposleni izkazujejo Fer-jancu, in napoved, da bodo, če bo vlada potrdila razrešitev, opravljali le tretjino trenutnega obsega dela, kar z drugimi besedami pomeni tiho stavko. »Takšnega odziva zaposlenih nikakor ne razumem. Takšno podporo bi pričakoval pred leti, ko so za poslovnega direktorja prav tako kandidirali tudi drugi, a se takrat o takšni podpori ni govorilo. Res pa je to, kar je bilo na seji sveta zavoda tudi izpostavljeno. Če bo do takšne >stavke< prišlo, ne bo zakonita, kajti nikomur niso kratene nobene pravice, torej tehtnega razloga za takšen odziv zaposlenih ne bo. Upam, da se zdravniki zavedajo, da če bodo odklanjali delo in delali manj, kot se od njih pričakuje, oziroma če bodo umaknili soglasje za delo preko polnega delovnega časa, jim bo svet zavoda umaknil soglasje za delo pri drugem delodajalcu,« zaključuje Jakelj. SŠol AKTUALNO 3 ne vidimo več sodelovanja« Ferjanca podpirajo vsi predstojniki oddelkov. Neuradno se govori tudi o njihovih odstopih, če bo vlada razrešitev Ferjanca podprla. Te dni so verjetno tudi o tem govorili na sestankih v bolnišnici. A dokončne odločitve o tem še ni. Včeraj popoldne so bolnišnični sindikati sklicali izreden zbor zaposlenih. Kot je dejala predsednica zdravniškega sindikata v SBC Mateja Grat, je sklep o razrešitvi Ferjanca za vse delavce nesprejemljiv. Nesprejemljivo je po njenem tudi to, da gre za samopromocijo nekaterih, ki želijo prevzeti njegov položaj brez programa za poslovanje bolnišnice in brez dokazov o svojih dosedanjih izkušnjah. Poudarila je, da je temu treba narediti konec in javnost seznaniti o tem, da zaposleni popolnoma podpirajo Ferjančevo dosedanje delo. Na zboru so predvajali celo izsek magnetograma ene izmed sej sveta zavoda, na kateri je njegov predsednik dejal, da lahko svet sprejme kakršenkoli sklep, zakonit ali nezakonit, in da je nato naloga poslovnega direktorja, da dokazuje svojo plat zgodbe. Zaposleni so bili ogorčeni in dodajajo, da bodo s 1. decembrom uresničili svojo napoved o delu kot v času stavke, če bo vlada razrešila Ferjanca. Kaj bo storilo ministrstvo? Sklep zavoda celjske bolnišnice o razrešitvi je zdaj na ministrstvu za zdravje. To je Ferjanca pred leti, ko so ga prav tako poskušali zrušiti, podprlo. Neuradno se govori, da ministrstvo po odmevnih izrednih razmerah v celjski bolnišnici sklepa ne bo poslalo vladi v potrditev. Ferjanc pravi, da se bo ob morebitni vladni potrditvi sklepa pritožil. Na sejo sveta zavoda, kjer so o razrešitvi glasovali, je prišel tudi njegov odvetnik. Poznavalci razmer pravijo, da se bo v primeru tožbe zagotovo zgodila Ferjančeva zmaga na sodišču, kjer bo dobil tudi odškodnino zaradi nezakonite razrešitve. Predsednik sveta zavoda SBC Andraž Jakelj vztraja pri svojih trditvah, da je Fer-janc ravnal nezakonito, ker ni pripravil finančnega načrta za leto 2017 in ker je prišlo leta 2008 do nepravilnosti pri prevedbah plač ob prehodu na nov plačni sistem v javnem sektorju. Na vprašanje, ali se obeta val razrešitev direktorjev slovenskih bolnišnic, saj celjska bolnišnica ni edina, kjer se je to zgodilo, je Jakelj odgovoril: »Vem, da samo na Ptuju bolnišnica še nima sprejetega finančnega načrta, za ostale bolnišnice ne vem. Kako bodo ravnali drugi sveti zavoda, prav tako ne vem.« Jakelj, ki je obenem tudi direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož, je pravzaprav predsednik sveta zavoda v odstopu, saj na dveh stolčkih ne more sedeti glede na protokol ministrstva za zdravje. Vendar bo to delo opravljal, dokler ga ne bo razrešila vlada. Ta pretekli četrtek njegovega odstopa še ni obravnavala. Tudi Ferjanc mu ne ostane dolžan, saj ne varčuje s kritikami na račun sveta zavoda, ki ga Jakelj vodi: »Ta svet zavoda dela škodo tej bolnišnici, a ne le zaradi moje razrešitve. Ampak s tem, da je glasoval proti sklepom o naložbah, ki bi pomagale bolnišnici, da bi se hitreje razvijala, glasoval je proti financiranju urgen-tnega centra, da bi ta lahko normalno deloval, ni podprl finančnega načrta, ampak je zahteval od mene, naj naredimo v bolnišnici finančni načrt, ki bi bil nerealen. To so stvari, ki jih ne moremo sprejeti. Svet zavoda je realno zavrl vse naložbene načrte v bolnišnici, namesto da bi nam bil v oporo in bi nam pomagal pri doseganju ciljev.« Dodaja, da je celjska bolnišnica ena najboljših v Sloveniji, tudi če jo primerja z UKC Ljubljana. »In to gre v nos marsikomu. Hkrati nekaterim to predstavlja izziv, da bi se postavili na čelo bolnišnice, ki dobro deluje. Takšno bolnišnico bi rad marsikdo vodil. Dokazali smo, da znamo s s stroko v bolnišnici tudi v težkih časih stopiti skupaj. A tisti, ki to opazujejo od zunaj in si takšno bolnišnico želijo voditi, ne vidijo, da je v ozadju veliko in dobro sodelovanje, takšno, da ga boste težko našli v slovenskem prostoru. SIMONA ŠOLINIČ Novosti pri oprostitvi plačila letne dajatve za vozila Za uporabo motornih in priklopnih vozil pravne in fizične osebe plačujejo letno dajatev. Veljajo tudi izjeme, poleg tega so nekaj novosti na tem področju pristojni sprejeli minuli mesec. Zakon razlikuje med izjemami in oprostitvami. Izjeme so opredeljene glede na vrsto ali tehnične lastnosti vozila ali glede na uporabnika vozila, ki izpolnjuje določen status. O oprostitvah govorimo samo pri osebnih vozilih, namenjenih za prevoz oseb, ki izpolnjujejo določene pogoje glede invalidnosti, izgube vida, duševne ter telesne prizadetosti in otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. O izjemah odločajo upravne enote in pooblaščene registracijske organizacije. Novosti na področju invalidov Področje invalidov je urejeno v okviru oprostitev in ne v okviru izjem. Bistvena novost pri oprostitvah za osebna vozila ni več prostornina motorja ali vrsta menjalnika (avtomatski ali ročni), temveč je zdaj oprostitev vezana samo na moč motorja do vključno 150 kW. Bolj natančno so zdaj pri oprostitvah opredeljeni otroci, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Prejšnji zakon je opredeljeval otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jih zdravstveni zavodi spremljajo kot tvegane v razvoju. Oprostitev ste lahko uveljavili na podlagi odločbe pristojnega centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka in tudi na osnovi potrdila zdravstvenega doma oziroma pravne ali fizične osebe s koncesijo za opravljanje pediatrične dejavnosti. Ker je v praksi prihajalo do izdajanja tovrstnih potrdil z različnimi vsebinami in nato do različnega razumevanja v postopku odločanja, se zdaj potrdila, ki so jih izdajali zdravstveni domovi oziroma pravne ali fizične osebe s koncesijo za opravljanje pediatrične dejavnosti, kot dokazilo v postopku odločanja več ne upoštevajo. V praksi so pristojni glede na različno zakonodajo, ki določa, do ka- tere starosti je oseba otrok, prav tako različno razumeli obvezno starost in šolanje otrok. To je zdaj natančneje določeno, in sicer da so v vsebini tega zakona oprostitve deležne osebe do 18. leta oziroma do 26. leta, če se šolajo. Invalidske organizacije Bistvena novost je tudi oprostitev plačila letne dajatve za invalidske organizacije, ki jo sedaj lahko uveljavite na podlagi potrdila o statusu invalidske organizacije, ki ga izda ministrstvo, pristojno za invalide. Invalidska organizacija lahko uveljavlja oprostitev plačila letne dajatve za več osebnih vozil, ki jih uporablja za prevoz oseb in so registrirana na invalidsko organizacijo. Velike in rejniške družine Pri velikih in rejniških družinah je v praksi prihajalo glede na različne definicije velikih in rejniških družin do različnega razumevanja zakonodaje, tako pri uporabnikih kot pri izvajalcih. Predvsem je nujno treba izhajati iz dejstva, da je znižanje pomoč velikim družinam, ki imajo štiri otroke in morajo nabaviti vozilo, ki ga lahko registrirajo za prevoz več kot pet oseb. Po novem sta pogoja za to bivanje na istem naslovu stalnega bivališča in starost do 18 let. Bistvena novost je tudi, da lahko oprostitev plačila letne dajatve za polnoletne osebe uveljavlja uporabnik za eno vozilo, registrirano na ime te osebe ali na njegovega starša, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, s katerim živi na istem naslovu. Za osebe, ki so jim pristojni odvzeli poslovno sposobnost ali imajo podaljšano roditeljsko pravico, oprostitev plačila letne dajatve za eno vozilo, registrirano na svoje ime, uveljavlja njihov zakoniti zastopnik. Za mladoletne osebe iz tega člena oprostitev plačila letne dajatve za eno vozilo uveljavljajo njihovi starši, pri katerih imajo te osebe stalno prebivališče. EP Upravna enota s ponedeljkom v novih prostorih ŠMARJE PRI JELŠAH - Upravna enota je skoraj sedem let delovala v začasnih montažnih bivalnikih. Konec tedna se to obdobje končuje. Stalne prostore bo upravna enota dobila v Aškerčevi ulici 11. Jutri (v petek) bodo stranke še zadnjič sprejemali na začasni lokaciji. Kot je znano, so ob predvideni obnovi občinske stavbe, kjer je delovala tudi upravna enota, ugotovili, da objekt ni najbolj varen, saj se nagiba. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij je odsvetoval nadaljnjo uporabo stavbe. Ministrstvo za javno upravo je odločilo, da zadevo začasno reši z montažnimi bivalniki. Ta rešitev je davkoplačevalce stala več kot milijon evrov. Konec tega tedna bodo po dolgotrajnih zapletih le izvedli selitev v sosednjo stavbo, kjer so bile že doslej nekatere državne službe. Kot je dejal načelnik občinske uprave Vincecij Habjan, bo selitev terjala nekaj strpnosti in navajanja na nove razmere tako za stranke kot zaposlene. Tudi nova stavba namreč zaradi razporeditve v več nadstropij v ta namen ni ravno idealna. Pol milijona evrov je stala notranja obnova, vsaj še enkrat toliko bo verjetno zahtevala nujno potrebna energetska obnova stavbe. Z novim letom bo upravna enota dobila tudi novo vodstvo, dolgoletni načelnik Habjan se bo namreč upokojil. StO 4 GOSPODARSTVO Borba za betonarno Bo premoženje propadlega Ingrad Gramata kupilo podjetje Voc Ekologija ali Inpos - Voc Ekologija je zapletla tudi prodajo kamnoloma v Veliki Pirešici Podjetje Voc Ekologija je sodišču predlagalo, naj mu kot večjemu ločitvenemu upniku pet hektarjev velik kompleks Ingrad Gramata, ki ga želi kupiti celjska trgovska družba Inpos, kar izroči. Sodišče se je odločilo za dražbo in izklicno ceno 1,6 milijona evrov. Stečajni upravitelj Tomaž Kocijan bo konec tega ali v začetku prihodnjega leta na dražbi ponovno prodajal pet hektarjev velik kompleks Ingrad Gramata. Podjetje je bilo do stečaja pred šestimi leti v večinski lasti Janeza Škoberneta oziroma njegove prav tako že propadle mariborske družbe CPM. Škoberne si zdaj s podjetjem Voc Ekologija, katerega polovična lastnica je uradno njegova partnerka Simona Okorn, prizadeva, da bi spet prišel do nepremičnine v Medlogu. Voc Ekologija pa na vse načine poskuša poceni priti tudi do kamnoloma v Veliki Pirešici, ki je del stečajne mase CM Celje. Sodišče je kompleks Ingrad Gramata, ki je med Celjani bolj znan kot »betonarna«, poskušalo prodati že na več dražbah in tudi z zbiranjem ponudb. Čeprav je kazalo, da mu bo s pozivom o zbiranju nezavezujočih ponudb, ki ga je objavilo marca letos, končno le uspelo dobiti kupca, je spet vse padlo v vodo. Družba Voc Ekologija, ki je junija odkupila terjatve Gorenjske banke in nato septembra še terjatve TCK (družba sodi pod okrilje nek- danje Hypo banke) ter s tem postala pomembna ločitvena upnica Ingrad Gramata, je namreč prodaji nasprotovala. Predlagala je, da nepremičnine, za katero se je sicer potegovalo njeno sestrsko podjetje Voc Komunala, ne bi kupila, ampak naj ji jo kot veliki ločitveni upnici kar izročijo. Od 800 tisočakov do 1,6 milijona Poleg Voc Komunale so ponudbo za nakup oddala še podjetja Rogan, Inles, Šumer in Inpos. Največ, 850 tisoč evrov, je ponudil celjski Inpos. Stečajni upravitelj je vse ponudnike pozval, naj svojo ponudbo izboljšajo, kar so Voc Komunala, Inpos in Inles tudi storili, vendar s tem postopek še ni bil končan. Upravitelj je namreč k izboljšanju ponudbe pozval še nekajkrat in na koncu sta ostala Voc Komunala, ki je ponudila 990 tisoč evrov, in Inpos s ponudbo malo več kot milijon evrov. Na osnovi njunih ponudb je nato stečajni upravitelj izvedel licitacijo, kjer pa izklicna cena ni bila določena. Zmagal je Inpos, ki je za kompleks ponudil 810 tisoč evrov. Vendar pa do podpisa pogodbe, s katero se je loči- tvena upnica DUTB strinjala, ni prišlo, ker je podjetje Voc Ekologija temu nasprotovalo. Inpos je nato svojo ponudbo zvišal na 1,6 milijona evrov. Stečajni upravitelj je zato sodišču predlagal novo prodajo na dražbi in kot izklicno ceno določil znesek, ki ga je ponudil Inpos. Podjetje Voc Ekologija je temu nasprotovalo in vztrajalo pri prevzemu premoženja. Po njegovem prodaja traja že predolgo, kompleks pa med tem propada. Vendar sodišče takšnih »argumentov« ni upoštevalo. Med drugim tudi zato, ker bi bila zavrnitev ponudbe v višini 1,6 milijona evrov v nasprotju z načelom najboljšega poplačila upnikov. Dražba bo po napovedi stečajnega upravitelja razpisana najkasneje v dveh mesecih, ali bo kompleks Ingrad Gramata, za katerega sicer znaša likvidacijska vrednost malo manj kot tri milijone evrov, končno tudi prodan, pa je veliko vprašanje. Prepoved izkoriščanja kamnoloma Vendar se postopek prodaje najbrž ne bo zavlekel tako, kot se je pri kamnolomu v Veliki Pirešici, ki je del stečajne mase CM Celje. Zaradi nenehnih pritožb Voc Ekologije, ki želi na vsak način poceni priti tudi do kamnoloma, se je prodaja pred dvema letoma ustavila. Voc Ekologija je namreč postala zelo velika upnica CM Celje. Po besedah direktorja Romana Moškotevca je do zdaj odkupila že za osem milijonov evrov terjatev različnih podjetij, ki so imela hipoteko na posamezne parcele v kamnolomu. Voc Ekologija je do zdaj na sodišču sprožila že več postopkov. Med drugim toži Cm Celje in podjetje Ecobeton, ki je najemnik kamnoloma. V tožbi zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe in prepoved izkoriščanja kamnoloma. Dokazati poskuša, da se s tem siromaši premoženje. To po oceni poznavalcev te dejavnosti ne drži, saj bi bila tržna vrednost kamnoloma, ki ne obratuje, le milijon evrov, vrednost kamnoloma, ki obratuje, pa znaša malo več kot 15 milijonov evrov. Nazadnje je znašala izklicna cena za kamnolom 7,5 milijona evrov. Prvi narok v glavni obravnavi je bil pred nekaj dnevi, vendar so si na njem pravni zastopniki vseh treh podjetij le izmenjali pripravljalne vloge. Poleg Voca še država Obravnava se bo nadaljevala 18. januarja prihodnje leto in se bo po pričakovanju odvetnika CM Celje Petra Fingušta morda takrat tudi končala, vendar to še ne bo pomenilo, da se bo prodaja kamnoloma takrat lahko nadaljevala. Ne samo ker se bo tisti, ki bo tožbo izgubil, zagotovo pritožil na višje sodišče, ampak tudi zaradi tožbe države, ki je štiri leta po stečaju CM Celje ugotovila, Šentjurski in šmarski veterinarji pod skupno streho Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah je izkoristila predkupno pravico in na dražbi kupila poslovno stavbo Veterinarstva Šentjur, ki jo je že od stečaja imela v najemu. Šmarski veterinarji so predkupno pravico pridobili zaradi manjših vlaganj v stavbo, zaposlili so tudi pet nekdanjih delavcev. Stečajni upravitelj Veterinarstva Šentjur Branko Mavrič več informacij o dražbi še ne želi razkriti, saj mora najprej o vsem obvestiti sodišče. Povedal je le, da se je dražbe poleg predstavnikov Veterinarske postaje Šmarje udeležil še en dražitelj in da pogodbe s Šmar-čani še ni podpisal. Za kakšno ceno je prodal poslovno stavbo šentjurskega veterinarstva, tudi še ni znano. Izklicna cena za nepremičnino skupaj z opremo je bila 271 tisoč evrov. Veterinarstvo Šentjur je šlo v stečaj junija lani. Kljub temu podjetja niso zaprli, saj bi s tem nastala precejšnja škoda, stečajni upravitelj pa je kmalu našel najemnika in tudi poskrbel za ponovno pridobitev koncesije. Upnikom je bilo priznanih za 400 tisoč evrov terjatev. JI Foto: arhiv NT (GrupA) Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah je bila približno leto najemnica Veterinarstva Šentjur. Kmalu bo njegova lastnica. Polovica tovarniškega kompleksa Garanta je končno dobila novega lastnika. Kdo jo je kupil, še ni znano. Polovica Garanta (končno) prodana Stečajnemu upravitelju Garanta Tomažu Kosu je uspelo prodati približno polovico tovarniškega kompleksa. Kdo je kupec skoraj treh hektarjev velikega proizvodnega dela s skladišči in z dvoriščem, še ne želi razkriti. Pravi le, da je nov lastnik podjetje iz celjske regije. Za nakup proizvodnih prostorov, za katere je bila izhodiščna cena malo manj kot 1,2 milijona evrov, sta prispeli dve ponudbi. Višja je znašala 1,3 milijona evrov. Stečajni upravitelj je s takšnim razpletom zelo zadovoljen, saj je, kot pravi, uspel prodati največji in tudi najpomembnejši del Garanta. Kupce za nepremičnine išče namreč že skoraj pet let. Do lani je skoraj šest hektarjev velik kompleks, na katerem je za štiri hektarje pokritih hal in proizvodnih prostorov, prodajal kot celoto. Ker so bile tri dražbe neuspešne, se je odločil za prodajo po delih. A tudi pri prvih dveh zbiranjih ponudb ni prodal vseh šestih posameznih enot. V tem zadnjem krogu je kupce iskal za štiri enote. Za tri, ki jih še ni uspel prodati, to je nekaj skladišč, trgovino in nekaj skladišč, bo nov predlog prodaje pripravil decembra. JI, foto: GrupA GOSPODARSTVO 5 da je pravzaprav ona lastnica velikega dela kamnoloma. Država CM Celje toži, kljub temu da ji je stečajna upra-viteljica Milena Sisinger že priznala izločitveno pravico. »Zaradi lastninske tožbe države se je vse skupaj še dodatno zapletlo, postopek prodaje se je ustavil in dokler ta zadeva ne bo rešena, bo mi- roval. Koliko časa, težko na-povem, verjetno pa bo trajalo več let,« pravi Peter Fingušt. In kaj je po njegovem mnenju v ozadju tožbe, s katero Voc Ekologija zahteva prepoved izkoriščanja kamnoloma? »Morda želja po izročitvi kamnoloma ali pa prepričanje, da v primeru, če ne bi obratoval, zanimanja zanj ne bi bilo in bi ga potem sama lahko dobila ceneje. Morda pa so v ozadju še kakšni posredni interesi. Voc Ekologija ima namreč v svoji lasti kamnoloma v Stranicah in Libojah, ki bi imela več prometa, če bi bil kamnolom v Veliki Pirešici zaprt,« meni Fingušt. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Nizozemski lastnik zahteva zamenjavo Delničarji Gorenja naj bi zamenjali dva člana nadzornega sveta - Mnenje enega lastnika je premalo, odgovarjajo nadzorniki Nizozemska družba Home Products Europe, ki je 5-odstotna lastnica Gorenja, od uprave velenjske družbe zahteva, naj nemudoma skliče skupščino delničarjev. Na dnevni red seje naj uvrsti odpoklic predsednika nadzornega sveta Marka Voljča in člana Uroša Slavin-ca. V Gorenju odgovarjajo, da bodo zahtevo obravnavali skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah ter o nadaljnjih aktivnostih v zvezi s tem obvestili javnost, nadzorni svet pa je svoje mnenje že povedal. Lastnik nizozemske družbe Philip Alexander Sluiter namesto Voljča in Slavinca v nadzorni svet predlaga sebe in Roberta Lična, in sicer do 20. julija 2018, ko bo nadzornikom Gorenja potekel mandat. Sluiter je podjetnik, ki je na noge postavil nizozemskega proizvajalca bele tehnike Atag in ga nato leta 2008 prodal Gorenju za 130 milijonov evrov. Od tega je 90 milijonov evrov dobil v denarju, 40 milijonov pa v delnicah Gorenja. Nekaj časa je sedel celo v upravi Gorenja in njegovi nominacijski komisiji. Robert Ličen pa je med drugim znan tudi po tem, da je bil pred leti predsednik uprave Steklarne Rogaška. Prijateljski odnosi Philip Alexander Sluiter je že nekaj časa zelo kritičen do poslovanja velenjske družbe, zaradi nedavno objavljenih rezultatov poslovanja v prvih letošnjih devetih mesecih pa meni, da je treba nujno ukrepati. Zato predlaga zamenjavo Marka Voljča in Uroša Sla-vinca, ki imata po njegovem mnenju preveč prijateljske odnose z upravo in naj bi blokirala nujne spremembe. V svoji zahtevi o sklicu skupščine je zapisal, da je »treba v nadzorni svet Gorenja vključiti ljudi, ki imajo vrhunsko znanje in izkušnje pri izdelovanju gospodinjskih aparatov in v financah«. Podporo njegovemu predlogu je že napovedalo društvo malih delničarjev Gorenja, ki je bilo ustanovljeno aprila letos in je že septembra vsem delničarjem poslalo pismo z opozorilom, da družba ne dosega finančnih ciljev, da porabi več denarja, kot ga ustvari, in da v času konjunkture ne ustvarja nobene rezerve. Da ne dosega zastavljenih ciljev, je prejšnji teden priznalo tudi vodstvo Gorenja in kot razlog navedlo zunanje vplive. Napovedalo je tudi, da bo začelo iskati strateškega partnerja. Za odpoklic članov nadzornega sveta mora na seji skupščine glasovati vsaj 75 odstotkov delničarjev. Lastništvo Gorenja je dokaj razpršeno, deset največjih delničarjev ima skupaj malo manj kot 70-odstotni delež podjetja. Največji posamični lastnik je s 16 odstotki delnic država. Ni razlik med člani Na zahtevo nizozemske družbe se je danes odzval nadzorni svet Gorenja. Kot je zapisal, ima vsak delničar pravico predlagati spremembe v nadzornem svetu, če ni zadovoljen z njegovim delom. Dejstvo pa je, da mnenje enega delničarja ne predstavlja osnove za menjave. Poudarja tudi, da je nadzorni svet enoten in zavrača domneve o razlikah med člani. JANJA INTIHAR Premogovnik prodal tudi Vilo Široko Po približno dveh letih je Premogovniku Velenje uspelo najti kupca tudi za Vilo Široko. Gre za nekdanjo Wosshnaggovo vilo v bližini Šoštanja, zgrajeno v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Vila stoji sredi 5 tisoč kvadratnih metrov velikega parka in je namenjena gostinski dejavnosti. Premogovnik je za nepremičnino iztržil 514 tisoč evrov, kar je le polovica izhodiščne cene, ki jo je postavil ob začetku prodaje. Kdo je kupil Vilo Široko, v Velenju ne želijo povedati, čeprav so pogodbo o prodaji že podpisali. Kupca, ki je poleg nepremičnin dobil tudi vso opremo, bodo razkrili šele takrat, ko bo poravnal kupnino. Vila Široko je le ena od nepremičnin, ki jih je Premogovnik Velenje moral prodati. Načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki so ga leta 2014 potrdili nadzorni svet družbe, Holding Sloven- ske elektrarne in Slovenski državni holding, ga namreč zavezuje, da se mora posvetiti le svoji osnovni dejavnosti, to je proizvodnji premoga. Vse poslovno nepotrebno premoženje pa mora prodati. Izjema so le tiste družbe, ki so neposredno povezane z rudarjenjem. Premogovnik je do zdaj že prodal hotel Barbara v Fiesi, ki ga je kupilo celjsko podjetje Eurotas v lasti Aleksandra Jančarja, hotel Oleander v Strunjanu, Center starejših Zimzelen v Topolšici, poslovni prostor v Šmartnem ob Paki ter 22 stanovanj in poslovni prostor v Velenju. Dejavnost družbe Gost je lani prevzelo Gorenje Gostinstvo, skupaj z Gorenjem in Termoelektrarno Šoštanj pa je premogovnik letos prodal še družbo Erico. V premogovniku napovedujejo, da bodo kmalu končali tudi prodajo svojih deležev v podjetjih Golte in Karbon. JI ■ливр, , Vilo Široko bo upravljala družba Galerija okusov, ki ima restavracijo v dvorcu Novo Celje in je v lasti Gašperja Puhana in Vite Omladič Puhan, hčere znanega velenjskega podjetnika Gvida Omladiča. V Galeriji okusov so povedali, da bo vila namenjena le zasebnim dogodkom, kdo jo je kupil, pa ne želijo razkriti. V Thermani milijon evrov dobička Laška Thermana tudi letos posluje dobro, razkriva poročilo, ki ga je podjetje zaradi postopka prisilne poravnave pripravilo za sodišče. V prvih devetih mesecih je zdravilišče ustvarilo 15 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 3 odstotke več kot v enakem lanskem obdobju in tudi nekoliko bolje, kot predvideva načrt finančnega prestrukturiranja. Čisti dobiček je znašal milijon evrov ali 25 odstotkov več kot lani. Thermana redno poravnava vse svoje obveznosti do upnikov. Oktobra je že plačala 108 tisoč evrov obresti, do konca decembra pa bo tudi 8,5 odstotka glavnice oziroma malo manj kot 1,6 milijona evrov. JI Priznanje za konjiški Isokon Javna agencija Spirit je podelila priznanja za najboljše tuje investitorje, ki so v preteklem letu ustvarili izjemne rezultate ter prispevali k razvoju slovenskega gospodarstva. V kategoriji »dolgoročna prisotnost v regiji« je nagrado dobilo podjetje Isokon iz Slovenskih Konjic, ki je del avstrijske skupine Isosport. Podjetje Isokon se ukvarja s proizvodnjo in predelavo termoplastov. Deluje že od leta 1955, v tuj lasti je od leta 1995. Od takrat beleži nenehno rast in je med vodilnimi na področju okolju prijaznih tehniških plastik. Isokon zaposluje 160 ljudi, od tega je lani število zaposlenih povečalo za 12 odstotkov. V preteklem letu je imelo 29 milijonov evrov prihodkov, od tega jih je 94 odstotkov ustvarilo z izvozom. Čisti dobiček je znašal malo manj kot 3 milijone evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa 52.500 evrov. Podjetje ima dobro bonitetno oceno, poravnane davčne obveznosti in ne posluje z davčnimi oazami, kar so prav tako pogoji za uvrstitev v ožji izbor za nagrado. Lani je v kategoriji najboljši zaposlovalec priznanje dobilo podjetje Novem Car iz Žalca. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV Stalna razstava o celjskem športu bliže? Na pobudo aktiven odziv občine in muzeja novejše zgodovine шт ~ « Na bodoči stalni razstavi o celjskem športu se bodo gotovo našlo tudi gradivo Zgodovinskega arhiva Celje, kjer so pred leti pripravili imenitno razstavo Celjski olimpijci, ki zdaj »čaka« v »fitnes depoju« arhiva. Tako vodstvo arhiva kot muzeja poudarjata pomen sodelovanja med ustanovami pri skupnih projektih. Na fotografiji z leve dr. Bojan Himmelreich, avtor razstave o olimpijcih in dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje. CELJE - Mesto ima izjemno športno zgodovino in dosežke, ki so premalo izkoriščeni v promocijskem in turističnem smislu. V knežjem mestu tako že dlje tli zamisel za ustanovitev muzeja ali stalne razstave o športu, za kar smo pred časom uradno pobudo dali tudi v uredništvu naše medijske hiše NT&RC. Da ideja vendarle meso postaja, potrjuje to, da celjska občina skrbno proučuje zamisel in nedavno svetniško pobudo o tem in da so se na ta projekt začeli pripravljati tudi v Muzeju novejše zgodovine Celje. Za ustanovitev športnega muzeja v Celju ali stalne razstave o športu se je namreč zavzel tudi svetnik Miloš Rovšnik, v mestnem svetu predsednik odbora za gospodarstvo in turizem, sicer tudi sam nekoč uspešen rokome-taš, danes predsednik Nogometnega kluba Celje. Celjski šport kot del turistične promocije mesta »Pri prizadevanju, da bi šport v Celju bolj uporabili za turistično promocijo mesta, je še premalo narejenega. Obiskovalcem, ki pridejo v Celje na športne prireditve, bi morali zagotoviti dodatno ponudbo za ogled mesta, da bi se v mesto ponovno vrnili, da bi posredovali dober glas o mestu in namige za oglede prijateljem, znancem ... Športni muzej ali stalna razstava o športu bi zagotovo lahko bilo takšno mesto, kjer bi obiskovalcem lahko prikazali pomemben del življenja in zgodovine Celja,« je razmišljal Miloš Rovšnik. Kot je še povedal, je pobuda naletela na ugoden odmev v javnosti in strokovnih krogih. Mag. Barbara Gorski, vodja službe za šport na oddelku za družbene dejavnosti, je povedala, da v občini skrbno obravnavajo to svetniško pobudo, pri čemer je poudarila, da je glede na finančne razmere mogoče pričakovati uresničitev tega projekta v obliki stalne razstave in ne kot športnega muzeja. »V kakšnem obsegu in kje bo umeščena ta razstava, se še pogovarjamo, a je znano, da takšna vsebina sodi predvsem v muzej novejše zgodovine. Ko bomo v strokovnih službah z vodstvom občine lahko zagotovili denar za postavitev takšne razstave in izvajanje programa, bo mogoče tudi kaj več povedati o uresničitvi projekta,« je pojasnila Barbara Gorski. MNZC: začeli zbirati gradivo Dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje (MZNC), je povedal, da so se v muzeju na novinarsko pobudo naše medijske hiše, s katero smo opozorili na smiselnost in pomembnost takšnega projekta, takoj odzvali. »Pripravljeni smo prevzeti svoj del odgovornosti za izvedbo projekta in načrtujemo, da bi športne vsebine vključili v stalni programu ponudbe muzeja,« je pojasnil Tonček Kregar. Dodal je, da se o tem pogovarjajo na več ravneh, predvsem tudi o tem, kako tehnično uresničiti ta projekt. »Najprej je treba v muzeju zagotoviti prostor za razstavo, sicer pa že snujemo koncept razstave in zbiramo gradivo. Upam, če bo le volja na vseh straneh, da bomo v nekaj letih uspeli priti do stalne razstave o zgodovini celjskega športa, ki bo pod našo streho. Torej ne govorimo več o samostojnem muzeju, marveč o razstavi, ki bi bila del naših stalnih vsebin,« je še povedal Tonček Kregar. Ob tem se tudi strinja, da bi takšen prostor in dejavnost v muzeju lahko bila tudi zelo primerna za različne priložnostne dogodke, kot so sprejemi športnikov, predstavitve knjig, projekcije športnih filmov ... ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Višje cene vrtcev in pomoči na domu CELJE - Tudi v mestni občini so sprejeli sklep o povišanju cen programov javnih vrtcev na začetku prihodnjega leta. Že od 1. decembra bodo višje tudi cene storitve pomoči na domu, so še izglasovali celjski mestni svetniki na zadnji seji. Cene programov vrtcev je občina nazadnje sicer zvišala septembra lani. Višje cene so posledica uveljavitve Zakona o odpravi plačnih nesorazmerij na podlagi med vlado in sindikati podpisanega aneksa h kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje. Kot je povedala višja svetovalka na oddelku za družbeno dejavnost v celjski občini Sandra Stajnko, stroški dela v strukturi cene predstavljajo približno 80 odstotkov. Ekonomska cena programa za oddelek prvega starostne- ga obdobja bo višja za 7,3 odstotka in bo po novem znašala malo več kot 450 evrov ter za drugo starostno obdobje več kot 324 evrov oziroma bo višja za 5,6 odstotka. Še najmanjše bo zvišanje cene v kombiniranem oddelku, kjer bo nova cena znašala malo več kot 356 evrov in bo višja za 4,94 odstotka. Dejansko povišanje cene, ki jo bodo občutili starši otrok, bo odvisno od cenovnega razreda, v katerega so razvrščeni glede na prihodke. Največ otrok je vključenih v oddelke drugega starostnega obdobja, v katerih so otroci od treh let do vstopa v šolo. V tej kategoriji bodo na primer starši, ki plačajo najvišji delež ekonomske cene vrtca, po novem za varstvo plačevali malo več kot 240 evrov, medtem ko so do zdaj plačevali 228 evrov. Višja cena pomoči na domu Na zadnji seji sveta MOC so svetniki potrdili tudi sklep o povišanju cen storitve pomoč družini na domu, ki jo zagotavlja in sofinancira lokalna skupnost. Za celjsko občino to storitev po pogodbi izvaja Dom ob Savinji. Razlog za višje cene te socialnovarstvene storitve od 1. decembra letos je sprejetje aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva v Sloveniji, ki spreminja izhodiščni plačni razred socialne oskrbovalke iz 16. v 18. plačni razred. To bo imelo za posledico tudi višjo ceno za uporabnika, kot je v obrazložitvi predloga povedala višja svetovalka na oddelku za družbene dejavnosti Branka Lazarevič. Zakonsko je sicer določeno, da lokalne skupnosti sofinancirajo najmanj 50 odstotkov ekonomske cene storitve. RG Novinarsko konferenco, na kateri so predstavili program letošnjega Pravljičnega Celja, so s svojim obiskom popestrili pažek Urh in pravljične vile. Železni repertoar in novosti CELJE - Letošnje Pravljično Celje, enomesečno praznično dogajanje v središču knežjega mesta, se bo uradno začelo 2. decembra. Takrat bo tradicionalni prižig luči na Glavnem trgu. Že dan prej bo odprtje božično-novoletnega sejma, na katerem bo letos postavljenih 28 hišk. Praznični utrip v mestnem jedru bo prihodnji teden naznanilo tudi postavljanje adventnega venca na zvezdi, za kar bodo spet poskrbeli dijaki šole za hortikulturo in vizualne umetnosti. Prva svečka na vencu bo zagorela v nedeljo, 3. decembra, Prizorišča dogajanja v Pravljičnem Celju bodo ostala ista kot lani. Večji koncerti bodo na Krekovem trgu. Vrhunec bo predstavljalo silvestrovanje na prostem, na katerem bo Celje letos v novo leto vstopilo s skupino Kingston. Pravljična dežela, ki bo letos polnoletna, bo svoja vrata odprla 15. decembra, in sicer ponovno ob sodelovanju celjskih šol in že sedmo letu tudi Slovenskih železnic. Letošnje Pravljično Celje bo prineslo tudi dve novosti: svetlobne fotokotičke na treh mestnih trgih in pravljični vlakec v sodelovanju s Citycentrom. Vlakec bo vozil od tega nakupovalnega središča do Krekovega trga in prav tako krožno po mestnem jedru. Programski stroški letošnjega Pravljičnega Celje znašajo 50 tisoč evrov, pri čemer je 30 tisoč evrov prispevala Mestna občina Celje, ostalo je primaknil Zavod Celeia Celje, ki je za projekt Pravljične dežele namenil več kot 16 tisoč evrov. RG, foto: SHERPA IZ NAŠIH KRAJEV 7 Zapletom v osnovni šoli ni videti konca ROGATEC - V osnovni šoli Rogatec so že od začetka šolskega leta na okopih starši in ravnatelj. Novoustanovljeni svet staršev je namreč odpoklical svoje dosedanje predstavnike v svetu zavoda. Zdaj ravnatelj Viljem Prevol-šek po navodilih inšpektorata za šolstvo sklicuje izredne roditeljske sestanke in nove volitve v svet staršev. Kot smo poročali, so se starši v tem šolskem letu uprli temu, da bi bili njihovi predstavniki v organih zavoda zgolj ravnateljeve marionete. »Gre za dobro otrok in vse, kar si želimo, je, da bi bil naš glas slišan in upoštevan,« je na ustanovni seji dejala novoizvoljena predsednica sveta staršev Anja Žerjav. Doslej naj bi bili sveti staršev sestavljeni po ravnateljevih navodilih, predstavniško vlogo so velikokrat prevzeli kar učitelji, ki so imeli hkrati tudi otroke v šoli. Republiški inšpektorat za šolstvo in šport je zdaj ugotovil, da je bil svet staršev že vsa leta sestavljen nepravilno. Svojega predstavnika so imeli namreč tudi oddelki podaljšanega bivanja, čeprav ne gre za klasične oddelke, saj so v njih otroci, ki že imajo svoje starševske predstavnike v okviru matičnih razredov. Prav tako so bili vsa leta imenovani namestniki, čeprav takšen način ni zakonsko določen, prav tako tega ne opredeljuje občinski akt o ustanovitvi VIZ OŠ Rogatec, noben drug podzakonski ali interni akt. Povsem nedopustno je tudi to, da bi kandidate za predstavnike staršev predlagale razredničarke ali vzgojiteljice, kar naj bi se doslej pogosto dogajalo. Zaradi vseh nepravilnosti izredne roditeljske sestanke zdaj sklicuje ravnatelj. Starši pa se z načinom glasovanja in s ponovnimi poskusi vplivanja na sestavo sveta staršev ne strinjajo. Kot so zapisali v svojem obvestilu za javnost, je najbolj skrb vzbujajoče to, da so bili na podlagi teh nepravilnosti vsi dosedanji sveti staršev nelegalni. »Posledično pa tudi imenovanja članov sveta zavoda, kar pomeni, da so bila tudi imenovanja ravnatelja do zdaj v nasprotju z zakoni in s pravili in da je ravnatelj že vsa leta imenovan nelegalno.« Komentarja ravnatelja Viljema Prevolška do konca redakcije nismo dobili. StO Devetdeset let skrbi za mlade Jubilej dispanzerja za šolske otroke in mladino v ZD Celje CELJE - Letos mineva 90 let od začetka delovanja Šolske poliklinike Zdravstvenega doma Celje, ki se danes imenuje dispanzer za šolske otroke in mladino. Kot pravijo v vodstvu ZD Celje, je dispanzer ključnega pomena ne le pri zdravljenju mladih, ampak tudi na področju preventive in oblikovanja odnosa mladih do svojega zdravja. »Na lokalni ravni sodelujemo s številnimi službami znotraj in izven zdravstvenega doma kot tudi z vsemi osnovnimi in srednjimi šolami ter fakultetami na Celjskem. Sodelovanje z osnovnimi in s srednjimi šolami smo v zadnjih dveh letih okrepili s projektom Šola za zdravje, v sklopu katerega naši sodelavki redno seznanjata otroke in učitelje z raznimi zdravstve-novzgojnimi vsebinami,« pravi Andreja Golnar, dr. med. in predstojnica dispanzerja. Znotraj dispanzerja je pet ambulant, v katerih dela poleg devetih medicinskih sester še pet zdravnic. Letno skupaj opravijo približno dva tisoč preventivnih pregledov osnovnošolcev, štiri tisoč pregledov srednješolcev in tristo pregledov študentov. Pet Ekipa Dispanzerja za šolske otroke in mladino v ZD Celje Med drugo svetovno vojno je delo na polikliniki zamrlo, nato se je delo nadaljevalo leta 1958. V sklopu dispanzerja so začeli delovati še zobozdravniška služba, laboratorij in skolioško-ortopedska ambulanta. Eden prvih predstojnikov dispanzerja v 70. letih je bil dr. Marjan Weber, kasneje so mu sledile dr. Polona Kuzman, dr. Zora Bratanič in dr. Ksenija Goste. Pretekli teden so v Celju pripravili tudi osrednjo slovesnost ob 90-letnici delovanja. zdravnic ima opredeljenih približno 9.500 bolnikov. »90 let v zgodovini res ne pomeni veliko, vendar za de- lovanje nekega dispanzerja ta leta pomenijo, da je prešel različna obdobja razvoja in delovanja na nenehni poti iskanja novih ciljev. Kljub vsem naporom še vedno nismo zadovoljni z zdravstvenim stanjem naših otrok. Pereč problem so še vedno prekomerna telesna teža, premalo ali v posameznih primerih preveč nepravilne telesne aktivnosti in pa zadnje čase stres med mladimi,« še dodaja Golnarjeva. V prihodnosti naj bi se obetala širitev dispanzerja vsaj še z enim delovnim timom oziroma dodatno zdravnico. SŠol Smučarski sejem uvod v novo sezono V hali A na sejmišču Golovec v Celju je bil minuli konec tedna sejem nove in rabljene smučarske opreme, kar je še en dokaz, da se zima nezadržno bliža in da je nova sezona smuke pred vrati. Smučarsko društvo Snežak iz Celja že vrsto let pripravlja sejem. Med ponudniki nove opreme bo nekaj trgovin, sicer pa je zadnja leta največ zanimanja za rabljeno otroško smučarsko opremo, je povedal Boštjan Jeraša, predsednik SD Snežak. RG, foto: GrupA Ustanovitev Tica REČICA OB SAVINJI - Občina je prejšnji teden sprejela odlok o ustanovitvi turistično-informacijskega središča. Njeno območje je najbolj znano po kampu Menina, kjer med drugimi dopustujejo številni gostje iz držav Beneluksa. Rečica ob Savinji in njena okolica lahko ponudita marsikaj, gostje pa želijo biti o tem obveščeni. Med nalogami Tica bodo turistična promocija, nudenje informacij, spremljanje predlogov in pritožb turistov, povezovanje ponudnikov storitev, sodelovanje pri organizaciji prireditev, izvajanje lokalne turistične vodniške službe, prodaja spominkov ... Potreba po ustanovitvi Tica se je izkazala po odprtju medgeneracijskega središča, kjer so se obiskovalci Rečice zanimali tudi za turistične informacije. Sedež turističnoinformacijskega centra bo v obnovljeni stavbi nekdanje hranilnice, kjer je že medgeneracijsko središče. BJ Naložba leta bodo stanovanja VOJNIK - Po osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto, ki je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta, je predvidenih približno sedem milijonov evrov skupnih prihodkov in odhodkov. Prihodki naj bi bili za odstotek višji ter odhodki za pet odstotkov nižji. Proračun bo treba še uravnotežiti. Za naložbe je zaenkrat na voljo 30 odstotkov proračuna. Največja je dokončanje prenove in preureditve večstanovanjske stavbe v središču Nove Cerkve, kjer bodo stanovanja za začasno rešitev stanovanjskih težav mladih. V asfaltne prevleke bo občina vložila 150 tisoč evrov, še enkrat toliko bo za gradnjo nove povezovalne ceste med regionalno cesto ter šolo v Novi Cerkvi. V Črešnjicah naj bi bilo sanirano plazišče ob cesti. V proračunu je med drugim prav tako denar za vodovoda Razgorce in Straža pri Dolu. Naložb je še več, občina bo med drugim sodelovala pri nakupu nove gasilske cisterne za Socko. Med sprejemanjem osnutka proračuna posebne razprave ni bilo, saj so se pred njo na različnih sestankih glede želja že uskladili. Sprejet je bil soglasno. »Želja je seveda več, vendar upajmo, da bo udejanjeno vsaj to, kar je zapisano,« je dejal eden od treh predsednikov KS, ki so tudi svetniki. BJ Za več strpnosti med nami ŠENTJUR - V Izobraževalnem centru Eksena so v soboto obeležili mednarodni dan strpnosti in obletnico prvega slovenskega prevoda Unescove Deklaracije o načelih strpnosti, ki so jo v centru prevedli leta 2015. Vse odtlej dokument protokolarno izročajo najvišjim predstavnikom države, lokalnih skupnosti, gospodarstva, nevladnih organizacij, športa, medijev in drugih ustanov. Prireditev je bila del človekoljubnega nepridobitnega projekta promocije strpnosti z naslovom Mi smo za strpnost, ki ga s častnim pokroviteljstvom podpira Slovenska nacionalna komisija za Unesco. V okviru tega projekta so za vrtce, osnovne in srednje šole pripravili tudi projekt Mednarodni dan strpnosti - dan za strpnost in prijateljstvo. Tega je s častnim pokroviteljstvom podprl predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez. V njem v letošnjem šolskem letu sodeluje več kot 70 vrtcev in šol iz vse Slovenije. StO V znamenju ureditve trga REČICA OB SAVINJI - Občina je sprejela osnutka proračunov za leti 2018 in 2019. Svetniki so ju sprejeli na svoji zadnji seji. Za prihodnje leto računajo Rečičani na približno 2,5 milijona evrov prihodkov in štiristo tisoč evrov več odhodkov. Razliko bodo pokrili z najetjem posojila pri tako imenovanem ribniškem skladu. Najeli ga bodo za projekt ureditve trga v občinskem središču, za kar bo občina potrebovala pol milijona evrov. Urejanje naj bi začeli spomladi in ga dokončali do junija, ko je rečiški občinski praznik. Med večjimi naložbami sta tudi tristo tisoč evrov vredna sanacija plazu v Poljanah in gradnja vodovoda Grušovlje. Občina bo sofinancirala tudi gradnjo prizidka zgornjesavinjskega zdravstvenega doma v Nazarjah. Prihodnje leto naj bi bili rečiški odhodki višji za četrtino. Osnutek proračuna za leto 2019 je od osnutka proračuna za prihodnje leto zaenkrat precej nižji. BJ 8 IZ NAŠIH KRAJEV Pomanjkanje materiala za nasip med Šoštanjskim in Velenjskim jezerom Domačini opozarjajo na katastrofalne posledice morebitne popustitve nasipa - Vodstvo vpletenih podjetij jih miri Nasip oziroma območje sanacije ugreznin med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom je ključnega pomena za varnost Šoštanjčanov. Morebitna popustitev nasipa bi povzročila razlitje Velenjskega jezera, kar bi imelo za prebivalce Šoštanja katastrofalne posledice. ŠOŠTANJ - Prebivalce že nekaj časa skrbi spreminjanje nasipa oziroma območja sanacije ugreznin med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom. Nasip je ključnega pomena za njihovo varnost, saj preprečuje, da bi se Velenjsko jezero prelilo v Šoštanjsko, kar bi pomenilo katastrofo za tamkajšnje ljudi. Degradirano območje med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom se zaradi izkopavanja premoga pogreza. Termoelektrarna Šoštanj nanj zato vozi vso letno količino mešanice pepela in sadre ter ju vgrajuje v zemljo. Zaradi primanjkljaja med stabilizatom, kot se imenuje ta material, in prostornino izkopa se je nasip začel spreminjati, na kar je na eni nedavnih šoštanjskih občinskih sej opozoril svetnik in poveljnik tamkajšnjega občinskega štaba civilne zaščite Peter Radoja. »Zaradi intenzivnega izkopavanja premoga pod tem območjem se nasip pogreza in oža. Na najožjem delu je širok le še približno 50 metrov,« izpostavlja Radoja, ki se mu zdi sicer najbolj problematična poroznost nasipa, zaradi katere to degradirano območje med obema jezeroma tudi poka. Med špranjami se voda iz Velenjskega jezera izteka v Šoštanjsko, med katerima je višinska razlika približno 7,5 metra. Na nasipu se je prav tako pojavilo jezero oziroma zastajanje vode. »Poroznost, pokanje in črpanje vode nazaj v Velenjsko jezero niso najbolj spodbudni. Če bi morda prišlo do naravne katastrofe, kot je manjši potres, bi nasip lahko tudi popustil,« razmišlja poveljnik občinskega štaba civilne zaščite. S prelitjem vode iz Velenjskega jezera v Šoštanjsko bi nastalo alarmantno stanje. Posledice za prebivalce Šoštanja bi bile zaradi velikih poplav katastrofalne. Premalo materiala Vodstva vpletenih podjetij - Premogovnika Velenje, PV Investa in Teša - tamkajšnje prebivalce mirijo, da je strah glede porušitve nasipa odveč, saj naj bi bila po njihovih besedah zelo majhna verjetnost, da bi nasip popustil. Razmere na degradiranem območju, ki naj bi bilo po njihovih ocenah še vedno široko približno 400 metrov, minimalna še varna širina pa je 150 metrov, so prejšnjo sredo predstavili šo-štanjskim svetnikom. »Razen pomanjkanja materiala, ki se odraža v nastalem jezeru, se na tem nasipu ne dogaja nič drugega hudo posebnega. Pomanjkanje materiala ni nekaj novega. Pojavljalo se bo še prihodnjih nekaj let, nato se bo stanje izboljšalo,« je pojasnil izvršni direktor tehničnega sektorja Teša mag. Branko Debeljak. Da je materiala za zapolnitev depresije premalo, sta med drugim razloga blok 6 in njegov boljši izkoristek, je izpostavil direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. »Pomanjkanje materiala nas ni presenetilo. Dolgo so nas prosili, če bodo lahko material pri gradnji tretje razvojne osi vozili na to območje. Ker tega zdaj ni, iščemo druge rešitve. Trudimo se pridobiti od 50 do 100 tisoč kubičnih metrov materiala pri gradnji Lidla v Žalcu, s katerim bi zapolnili jezero.« Še prej nameravajo v tretje nezaželeno jezero prestaviti 200 tisoč kubičnih metrov ležnja. Pod nasipom intenzivno še naprej Najprej je bilo mišljeno, da bosta Teš in Premogovnik Velenje delovala do leta 2027. Gradnja bloka 6 je njuno življenjsko dobo podaljšala do leta 2054. To pomeni še dodatno širjenje jezer in degradacijo okolja. V 142-letni zgodovini premogovnika so izkopali 237 milijonov ton premoga, v prihodnje ga po besedah direktorja PV Invest Draga Potočnika nameravajo še približno sto milijonov ton. Če so bila v preteklosti rudarska dela izrazitejša predvsem pod površjem velenjske občine, je v zadnjem obdobju središče proizvodnje pod šoštanjsko občino. Tako bo tudi v prihodnje. Vseh teh načrtovanih sto milijonov ton premoga bodo namreč izkopali ravno na tem območju. Zaradi najdebelejših plasti bo še posebej intenzivno izkopavanje pod nasipom oziroma območjem sanacije ugreznin med Velenjskim in Šoštanj-skim jezerom. Pristojne službe nad območji izkopavanj bdijo na različne načine. Dnevni, tedenski, mesečni in letni nadzori vključujejo različne meritve - od gradbenih, ekoloških in geodetskih do meritev jezer in potokov. Na osnovi teh moni-toringov izdelujejo napovedi, kaj se bo na območju odkopov dogajalo v prihodnosti. Do leta 2026 predvidevajo 55-metrsko znižanje nasipa in do konca odkopavanja leta 2054 87-metrsko. Težave s pomanjkanjem materiala bodo tako izrazitejše še v prihajajočem desetletju, nato nekoliko manj. Do konca odkopavanja se bo povečeval tudi obseg Šoštanjskega jezera. S tem se tamkajšnji svetniki tudi na tej seji niso mogli izogniti razpravi o zahtevanih okoljskih nadomestilih. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv Občine Šoštanj рч V1 V ■ ■ ■ I ■ . VI1 Recicani o gornjegrajski tožbi REČICA OB SAVINJI - Občinski svet se je na zadnji seji seznanil s stanjem po tožbi Občine Gornji Grad. Ta namreč toži rečiško in mozirsko občino. Gre za spor, ki je nastal zaradi sofinanciranja zaprtja nekdanjega dolgoletnega skupnega odlagališča odpadkov v Podhomu. To je na območju gornjegrajske občine. Kot smo že poročali, je bil po vložitvi tožbe v začetku oktobra na celjskem okrožnem sodišču poravnalni narok. Odločeno je bilo, da bodo občine poskušale do januarja doseči izvensodni sporazum. V začetku tega meseca so se tako trije župani in njihova odvetnika že sestali. Kot je svetnikom na zadnji seji povedal rečiški župan Vinko Jeraj, je prišlo na tem sestanku do predloga, da naj bi na pogovorih sodelovali predstavniki občinskih svetnikov iz toženih občin. Ti naj bi sodelovali pri ugotavljanju morebitnih obveznosti toženih občin in višine njunega finančnega deleža. Rečiška občina je tako prejšnji teden imenovala v skupino za sodelovanje tri svoje občinske svetnike. Občinski svet Rečice ob Savinji je prvič obravnaval problematiko zapiranja odlagališča v Podhomu predlani, ko so bili svetniki njegovemu sofinanciranju nenaklonjeni. Sprejeli so sklep, da rečiška občina sofinanciranju nasprotuje. Občinski svet Rečice je ponovno obravnaval problematiko zapiranja Podhoma lani, ko naj bi sprejel finančno jamstvo za plačilo zaprtja in dolgoletnih meritev po njegovem zaprtju. Občina tega jamstva ni dala. Odlagališče odpadkov v Podhomu je bilo odprto leta 1976. Občina Mozirje je tam prenehala odlagati svoje odpadke pred približno dvema desetletjema (Občina Rečica je nastala nekoliko pozneje, ko se je od mozir-ske odcepila). Ostalih pet zgornjesavinjskih občin je nehalo odlagati odpadke leta 2010, ko je Podhom pridobil status odlagališča v zapiranju. Občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje in Solčava sofinanciranju zapiranja ne nasprotujejo. Finančno jamstvo vsake zgornjesavinjske občine za zapiranje Podhoma (ki je bilo lani poslano okoljskemu ministrstvu), je izračunano po količini odloženih odpadkov iz vsake od občin. V izračunu je upoštevano tako število prebivalcev vsake občine kot tudi to, koliko časa je posamezna občina odlagala odpadke v Pod-homu. Na rečiških sejah - tudi na zadnji - je bilo večkrat mogoče slišati pripombe, da so v Podhom po zaprtj vozili »čudni tovornjaki« in to ob »čudnih urah«. Prav tako, da so bile med prevozi odpadkov uničevane ceste rečiške občine. Rečičani na svojih sejah večkrat omenjajo, da naj bi bilo v povezavi s Pod-homom veliko nejasnosti. BRANE JERANKO Dolgove bo reprogramirala MOZIRJE - Občina si prizadeva, da bi svoje finančne obveznosti v prihodnje plačevala v zakonitem plačilnem roku. Računsko sodišče ji namreč v svojem poročilu, napisanem pred nekaj tedni, očita, da obveznosti v predpisanih 30 dneh ne poravnava. Za pretekle naložbe dolguje občina posojilodajalcem 1,6 milijona evrov in milijon evrov dobaviteljem. Posojila je najela pri različnih posojilodajalcih, med drugim tudi po neugodnih obrestnih merah. Ministrstvo za finance ji je zato predlagalo reprogramiranje dolgov tako, da bo najeta posojila preoblikovala v eno samo, ki bo zanjo ugodnejše. Občina se tako pripravlja na reprogramiranje svojih dolgov. Zanj je potrebno soglasje občinskega sveta, ki ga je ta že izrekel. Potrebno je tudi soglasje ministrstva za finance. Po zadnjih podatkih Občina Mozirje ni najbolj zadolžena zgornjesavinjska občina. To je Občina Solčava, ki je na drugem mestu v državi. BJ Gornjegrajčani prednjačijo GORNJI GRAD - Občina je začela kot prva v Zgornji Savinjski dolini sprejemati proračun za prihodnje leto. Sprejet je bil v prvi obravnavi in je zdaj v 30-dnevni javni razpravi. Gornjegrajčani za prihodnje leto računajo na približno tretjino višje prihodke in odhodke kot letos. Skupni prihodki naj bi tako znašali tri milijone evrov in odhodki približno 3,2 milijona evrov. Razliko predstavljajo letos IZ NAŠIH KRAJEV 9 »Edino, kar je res treba vedeti, je, kje je knjižnica« Osrednja slovesnost ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic ŠMARJE PRI JELŠAH -Tako je na vprašanje, kaj je najpomembneje v življenju vedeti, odgovoril eden najbolj genialnih ljudi vseh časov, Albert Einstein. Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic so se tudi temu spoznanju v čast na osrednji slovesnosti v Šmarju zbrali knjižničarji in strokovni delavci iz vse Slovenije. Slovenija spada med redke države na svetu, kjer je knjižnična mreža zelo dobro urejena in dostopna kar najširšemu krogu ljudi. 58 splošnih knjižnic ima pod okriljem kar 271 krajevnih enot. Letno si bralci izposodimo več kot 25 milijonov knjig in drugega knjižničnega gradiva. Za razliko od številnih drugih delov sveta se lahko pri nas pohvalimo, da še vedno veliko in radi beremo. Letos so organizatorji praznik knjižnic raztegnili kar na ves teden. Poimenovali so ga Gostija v deželi branja. Dogajanje povezuje več kot 50 krajev po Sloveniji. Vse do jutri (v petek) bodo knjižnice pripravljale različne tematske delavnice, strokovna vodstva, vabile k listanju najbolj priljubljenih knjig, izposoji zgoščenk, v ponedeljek pa so novo vpisane člane oprostile letne članarine. »Današnji dan je posvečen nam, ki delamo v splošnih knjižnicah Slove- nije, ki tukaj ustvarjamo, ki uporabnikom poskušamo pomagati, da dobijo čim več, da jih spodbujamo k branju, jih pritegnemo k obiskom kulturnih dogodkov. Slovensko knji-žičarstvo je visoko zapisano in to ne samo pri nas, ampak tudi v evropskih krogih,« je dejal gostitelj in dolgoletni direktor knjižnice Šmarje pri Jelšah Jože Čakš. Z ministrstva za kulturo je zbrane nagovoril svetovalec za knjižnično dejavnost Marjan Gujtman. Vsem se i je zahvalil za vztrajno in nesebično spodbujanje k branju in posledično za pomembno izboljšanje ravni bralne pismenosti slovenskih državljanov. »Bralne sposobnosti niso nekaj, kar bi nam bilo dano samoumevno in dokončno. Moramo jih negovati, razvijati in izboljševati.« Ob koncu je predsednica združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen podelila nagrado za najboljši projekt na področju storitev za uporabnike v preteklem letu. Namenili so jo Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, in sicer za projekt Obujamo dediščino, pravljice za odrasle. Prazniku ob bok je seveda bilo mogoče slišati tudi nekaj kritičnih osti. V državi imamo morda res zgledno razvito knjižnično kulturo, a proračunskih sredstev zanjo je premalo. Kot pogosto izpostavljajo župani, je tudi v tem primeru nesorazmeren delež financiranja na plečih občin. StO Foto: SHERPA še neporabljena sredstva. Med glavnimi naložbami bodo dela v gornjegrajski šolski stavbi, kjer bo treba urediti računalniško učilnico in okolico poslopja. V proračunu so prav tako sofinanciranje širitve zgornjesavinjskega zdravstvenega doma, sanacija dveh plazov, modernizacija ceste Zlato polje-Slapnik ter še več drugih naložb. Tudi prihodnje leto bo občina veliko pozornosti namenila cestam. Poleg tega pripravlja občina za načrtovano gornjegrajsko obvoznico hidrološko študijo. Na področju prostorskega načrtovanja sta med drugim v pripravi občinski prostorski načrt ter projekt kolesarskih in pešpoti, za katere je predvidena širša povezava. Občina prav tako pripravlja projektno dokumentacijo za pločnik v Novi Štifti, ki vključuje možnost postavitve avtobusnih postajališč. Bj Veliko za ceste LUČE - Po sprejetem rebalansu občinskega proračuna naj bi znašali letošnji skupni prihodki in odhodki 3,1 milijona evrov. Občina, ki je po številu cest na prebivalca med prvimi v Sloveniji, namenja zanje v rebalansu še več denarja. Letos bo tako namenila za ceste vsega skupaj več kot pol milijona evrov, v kar je vključeno tudi njihovo sprotno vzdrževanje. Občina je znesek za ceste povišala, da bo lahko uresničila načrt njihovih posodobitev, ki ga je pred časom sprejel občinski svet. Med odhodki je občina znižala znesek za sofinanciranje malih čistilnih naprav, saj zanimanja občanov skorajda ni. Na letošnji razpis je namreč prejela komaj eno vlogo. Po rebalansu so skupni prihodki in odhodki višji za odstotek. V letošnjem proračunu Luč je največja naložba gradnja športnega centra oziroma šolske telovadnice, kar načrtuje občina že več let. Občina namreč varčuje denar za telovadnico od predlani, ker se tudi za to naložbo ne želi zadolžiti. Luška občina je namreč med redkimi slovenskimi, ki ni zadolžena in zadolževanje izrazito odklanja. Telovadnico bo gradila prihodnje leto, ker je na razpisu prejela državni denar za sofinanciranje, ki ga lahko porabi od novega leta. BJ Ne le pivo, tudi invalidom prijazne ulice ŽALEC - Občina je uradno postala invalidom prijazna. Listino podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije, ki želi s tem spodbujati občine za načrtno odzivanje na posebne potrebe invalidov in za njihovo socialno vključevanje, za sožitje in večjo kakovost življenja vseh občanov. Žalski občinski svetniki so lani sprejeli sklep o izvajanju akcijskega načrta za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v občini za obdobje do leta 2018. Po mnenju Zveze delovnih invalidov Slovenije se občina odgovorno odziva in uresničuje interese ter potrebe vseh invalidov ob upoštevanju njihovih specifičnosti in značilnosti lokalne skupnosti. Sicer žalski župan Janko Kos poudarja, da sodelovanje z invalidi ne pomeni le odpravljanja arhitekturnih ovir. Potrebe invalidov je treba vključiti na različna področja in se nanje odzvati tako v zdravstvu kot tudi sociali, izobraževanju in pri medgeneracij-skem sodelovanju. V to je treba vključiti tudi posameznike in zavode, pravi župan. Sodelovanje je tako v Žalcu vidno že v vrtcu, v ljudski univerzi, občina sodeluje s šolami in z več kot 45 društvi ter javnimi zavodi. Odzivanje na potrebe invalidov pomeni tudi arhitekturno prilagajanje, kot je na primer prilagoditev pločnikov, avtobusne postaje, namestitev signalizacije za slepe in slabovidne na prehode za pešce. Zveza delovnih invalidov Slovenije bo Občini Žalec listino za leto 2017 podelila v začetku decembra. EP Plaz bo treba umiriti REČICA OB SAVINJI - Občina se pripravlja na celovito sanacijo razmeroma velikega plazu na cesti v Poljanah. Gre za cesto Žeronice-Tišler-Poljane. Sanacija bo predvidoma stala tristo tisoč evrov. Rečica računa, da bo pridobila nepovratna sredstva ministrstva za okolje in prostor, in sicer prihodnje leto. Za sanacijo plazu bo morala prispevati 21 odstotkov svojih sredstev, ostalo naj bi primaknilo ministrstvo. Če to svojega deleža ne bo prispevalo, se občina obsežnega dela ne bo lotila. Pred načrtovanimi deli so rečiški svetniki na svoji zadnji seji sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta. Med drugim je ob cesti načrtovana gradnja 161 metrov dolgega betonskega zidu. Po letošnjem močnem deževju je prišlo na območju kmetije Tiršek med drugim do drsenja tal, kar povzročajo podzemne vode. Sanacija je nujna, v nasprotnem primeru se občina boji hujših posledic. Cesto namreč lahko odnese. V širšem vplivnem območju plazu sta tudi dve hiši. BJ Urejene tekaške proge ROGLA - Ob prvem letošnjem snegu so zagnali smučarske naprave na najvišje ležečem slovenskem smučišču na Kaninu. Smučarski center Rogla, kjer imajo že skoraj 30 centimetrov snega, začetek sezone načrtuje v decembru. Priprave na sezono so večinoma končane, v polnem teku so predprodaje smučarskih vozovnic. Prejšnji teden so na Rogli uredili tekaške proge. Vzdrževalna dela na žičniških napravah in smučarskih progah so v zaključni fazi. Pred zimsko sezono so pripravili tudi novost, to je tehnično zasneževanje. »V prvi fazi smo zgradili 2,2 kilometra trase s komunikacijskim in z energetskim kablom ter dovodom vode in zraka ter namestili 24 novih visokotlačnih snežnih topov oziroma žiraf. Projekt nadgradnje zasneževalnega sistema bo v celoti končan do leta 2020 in bo omogočal zasnežitev celotnega smučišča Rogla v petih dneh,« je na nov projekt ponosna direktorica Unior program Turizem Barbara Soršak. Na sedežnicah to zimsko sezono ne bo novosti, a bo dodatna ponudba na(v) Snežnem parku. Za otroke od tretjega do šestega leta bo na voljo Škratov smučarski vrtec, za otroke nad šest let pa zanimiva šola smučanja. Z razvojem blagovne znamke Okusi Rogle dajejo vedno večji pomen kulinariki znotraj njihove ponudbe. Zato so nadgradili gostinsko kulinarično ponudbo v restavracijah na smučišču. Pomembna konkurenčna prednost smučišča Rogla ostaja njegova edinstvena povezava s termalnim zdraviliščem Terme Zreče. S posebno ponudbo S smučin v tople termalne vrelce omogočajo smučarjem ob predložitvi dnevne, večdnevne in sezonske smučarske vozovnice za Roglo kar 30 odstotkov ugodnejši vstop v termalne bazene in Savna vas v Termah Zreče. Od začetka oktobra lahko v okviru redne predprodaje smučarskih vozovnic kupite karte po znižanih cenah. Na voljo je tudi cenovno ugodna enotna sezonska ski karta. BGO ■ ■ V "I ■ Savinjcani berejo tudi letos ŽALEC - Dan slovenskih splošnih knjižnic ima že več let poseben pomen za Medobčinsko splošno knjižnico Žalec. V ponedeljek so v njej uradno začeli že 11. sezono branja odraslih Savinjčani beremo, v kateri sodelujejo številni ljubitelji knjig iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Projekt Savinjčani beremo k branju spodbuja odrasle bralce. Žalska splošna knjižnica, pod okriljem katere delujejo enote po vsej Spodnji Savinjski dolini, vsako leto pripravi seznam priporočene literature, katere vsebina na različne načine pripomore k takšni ali drugačni obogatitvi življenja posameznikov. Brošura z letošnjim bralnim programom je Spodnjesavinj-čanom na voljo od ponedeljka, dneva slovenskih splošnih knjižnic. Tudi letos prinaša pisan nabor različne literature - od nagrajenih in nominiranih knjig do knjižnih del lokalnih avtorjev. Žalski knjižničarji so tako med drugim v letošnji izbor uvrstili celoten opus Toneta Pavčka ob 90-letnici njegovega rojstva, pesniški prvenec Čaša opojnosti Otona Zupančiča ob 140-letnici njegovega rojstva, Moje življenje Ivana Cankarja ob 100-letnici njegove smrti, prvo slovensko slikanico Martin Krpan ob 100-letnici njene izdaje ... Posebno mesto vedno znova najdejo lokalni avtorji. Letošnjo sezono so to Mohor Hudej z Vlažnimi dušami, Rajko Vrečer s Savinjsko dolino in nenazadnje tudi opus Ivana Dobnika. V prvi sezoni je v projektu sodelovalo od 80 do 90 bralcev, lani že približno tristo. Letošnjo sezono branja Savinjčani beremo, ki je vzporednica projektu Tudi mali Savinjčani berejo, bodo že tradicionalno sklenili 14. maja 2018 s slavnostno prireditvijo, na kateri praviloma sodelujejo avtorji nekaterih izbranih knjig. ŠO 10 KULTURA Domišljija preplavila knežje mesto Prvi slovenski mednarodni festival fantazijske književnosti Celjsko literarno društvo je postreglo še z eno novostjo. Poleg izdaje revije za spekulativno fikci-jo Supernova je uspešno organiziralo še festival, ki slavi domišljijo in z njo povezano literaturo. Mednarodno uspešen pisatelj dr. Zoran Živković je pozdravil celjske domišljijske zanesenjake. Idejo za festival fantazijske književnosti je dobil predsednik Celjskega literarnega društva Bojan Ekselenski, ko se je udeleževal podobnih festivalov v sosednjih državah. Tam imajo več vsakoletnih dogodkov, ki so posvečeni domišljijskim svetovom in ustvarjalnosti, povezani z njimi. Festivali fantazijske književnosti imajo v nekaterih državah več kot 10-letno tradicijo in so pomemben gradnik podpore domači književni ustvarjalnosti. Končno je nastopil čas tudi za celjski festival. Po dopoldanskem sobotnem ogrevanju se je festival nadaljeval v Knjigarni Antika, kjer so predstavili revijo Supernova. »To je edina revija za domišljijsko literaturo v Sloveni- ji in zadnja številka je zelo mednarodno obarvana, saj so avtorji in avtorice iz 11 različnih držav. V reviji je zelo pisan nabor žanrske literature. Ena od zgodb se dogaja v svetu staroslovanske mitologije, v eni je pogled na svet skozi oči krokarja, tretje je vesoljska tema,« je revijo predstavil Bojan Ekselenski. Izbran knjižni okus Osrednji dogodek festivala je bil literarni večer z doktorjem Zoranom Živkovićem, največkrat prevajanim žive- Izsek pogovora, ki ga je z Zoranom Živkovićem v reviji Supernova objavil Bojan Ekselenski. Kako bi definirali sodobno znanstveno fantastiko in fantazijo na splošno? Kako se je spremenila v zadnjih 30 letih? Mislim, da je čas znanstvene fantastike za nami. Gre za enega od obeh velikih smernic v umetnosti fantazije iz 20. stoletja (drugi je vsekakor magični realizem). Obe smernici sta ostali v prejšnjem stoletju, a novo, 21. stoletje šele čaka na dokončno oblikovanje lastne fantazije, o kateri bodo še pisali, saj brez nje preprosto ni proze. Osebno več ne spremljam tako natančno ZF, kot sem ga včasih, zato se mi je mogoče kaj izmuznilo, ampak na osnovi tega, kar sem prebral, sem spoznal, da gre v glavnem za reciklažo starih idej. Isto velja tudi za ZF-film. Kar je novega, je samo bleda parafraza starega, enako velja za megahit, kot je Medzvez-dje. Zdi se mi, da obstaja preprosta razlaga te oznake ZF. Ni več potrebe za pisanje in snemanje znanstvene fantastike, ker živimo v njej. Kar se tiče epske fantazije, sem jo vedno dajal med žanr trivialne književnosti. Z Zoranom Živkovićem (levo) se je pogovarjal Bojan Ekselenski, ki je tudi sam pisec domišljijske literature. Vitezi in Čarovniki je prvi in trenutno edini slovenski sodobni fantazijski ep po vseh pravilih žanra. čim srbskim pisateljem, ki sodi med velikane svetovne književnosti. Njegovih del literarni kritiki nikakor ne morejo ukalupiti. V slovenščino je prevedenih sedem njegovih knjig. Bojan Ekselenski je še poudaril, da je ta zvrst li- terature med bralci precej priljubljena. A je v Sloveniji domišljijska literatura preveč prepuščena ljubiteljskim pisateljem. »Uradna literatura se ji izogiba, prepogosto je postavljajo med otroško literaturo. Harry Potter je res mladinska literatura, a knjige Živkovića niso več otroška literatura. Bralec mora biti razgledan in mora imeti izostren literarni okus, da lahko uživa v branju.« Festivala se je udeležilo precej obiskovalcev, ki so z zanimanjem poslušali pogovor s srbsko literarno legendo. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Šestdeset let Muzeja Velenje Letošnji november je v Muzeju Velenje še posebej prazničen, saj praznuje šestdeseti rojstni dan. Osrednjo slovesnost ob šestdesetle-tnici je muzej pripravil v Veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega skupaj z mladinskim pihalnim orkestrom glasbene šole, ki šestdeset let delovanja prav tako praznuje to jesen. Na prireditvi je zbrane nagovoril tudi minister za kulturo Anton Peršak. Muzej slovenskih premogovnikov je bil leta 1957 ustanovljen na pobudo društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov. Svoje prostore je dobil na Velenjskem gradu. Muzej Velenje je v Šaleški dolini opazna kulturna ustanova, ki s svojim delovanjem sooblikuje kulturni utrip. V prvi vrsti je pomembno, da opravlja svoje osnovne naloge, to so varovanje, evidentiranje, ohranjanje in predstavljanje kulturne dediščine na območju Šaleške doline. Muzej obiskovalcem na Velenjskem gradu ponuja na ogled deset stalnih muzejskih in galerij skih razstav ter vedno tudi kakšno zanimivo občasno razstavo. »Poleg zbirk, ki obiskovalca popeljejo skozi lokalno zgodovino, je vsekakor treba izpostaviti še afriško zbirko Františka Foi-ta, eno od treh najpomembnejših afriških zbirk na slovenskih tleh ter prazgodovinsko najdbo, to je okostje mastodonta, ki je bilo izkopano leta 1964 v Škalah pri Velenju. Zagotovo je ogleda vreden pregled sodobne slovenske likovne umetnosti,« je razložila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Muzej Velenje šestdesetletnico obeležuje že vse od konca lanskega leta. V minulih mesecih so zaposleni pripravili kar nekaj prireditev, razstav in izdali nekaj manjših publikacij. Program na osrednji slovesnosti je muzej pripravil s pihalnim orkestrom. Skladbe, ki so jih igrali, so predstavljale izbrane stalne razstave muzeja, glasbeni del pa so pospremili s kratkimi filmčki, ki jih je pripravila sodelavka muzeja Pina Špegel. BGO Foto: BLAŽ VERBIČ Na Velenjskem gradu so kot del praznovanja odprli novo razstavišče, ki so ga poimenovali Grajski svod. KULTURA 11 V »Želim si Evropo brez meja« Severin Hirsch, celjska umetnica, ki živi in ustvarja v Gradcu, se v galeriji AQ predstavlja s serijo fotografij s skupnim naslovom You know my name. Umetnica je želela s serijo portretov združiti soimenjake in jim omogočiti, da bi odkrili skupne značilnosti ter poiskali skupne korenine. Avstrijski pisatelj in publicist Wolfang Pollanz je s Koroško galerijo umetnosti pripravil čezmejni projekt in v drugem modulu, ki ga je poimenoval Spomin in pozaba, k sodelovanju povabil tudi fotografinjo Severin Hirsch. »Pomislila sem na to, da bi naredila serijo portretov, in povedala sem mu, da bi se z mejo ukvarjala kot z brazdo v zemlji. Začela sem iskati ljudi z obeh strani meje, ki imajo iste priimke, oziroma so korenine priimkov iste,« se začetkov spominja umetnica. V preteklosti, ko je bilo območje ob slovenski meji drugačno, meja med Avstrijo in Jugoslavijo je nastala po drugi svetovni vojni, so ljudje živeli v slogi, ne glede na to, da so govorili različna jezika. Ljudje so se pomešali in si pomagali. »Želela sem, da se ljudje srečajo in se pogovarjajo. Mislila sem si, da če bom imela srečo, se bosta našla vsaj dva človeka, ki imata skupno družinsko preteklost.« Severin Hirsch je naredila 27 portretov in na odprtju razstave pred letom se je veliko parov tudi srečalo. Pri enem paru se je pokazalo, da dejansko obstaja skupna družinska zgodba. »Mislim, da je serija dosegla to, za kar je bila narejena.« V svojih fotografijah je umetnica želela tematizirati tudi različne meje, ki jih imamo. Ene so državne meje, druge so le v naših glavah. »Živimo v času, ko se nacionalizmi razvijajo v nevarno smer. Želim si, da bi se Evropa brez meja, v kateri bi se lahko varno premikali in živeli v sožitju, tudi uresničila. A teh odprtih mej je vedno manj in ljudje so vedno bolj zaprti, imajo zelo ozke prostore.« BGO Foto: GrupA Razstava Severin Hirsch bo v galeriji AQ na ogled do 3. decembra. Zbornik Slapovih ljudskih piscev LJUBNO - Kulturno društvo Slap, ki ima sedež na Ljubnem, je pred nekaj dnevi izdalo svoj redni letni literarni zbornik. Njegov naslov je Slap 18 - Literarni zbornik ljudskih piscev Zgornje Savinjske doline. V njem so dela enaindvajsetih avtorjev iz Savinjske doline in Celja ter tudi drugih delov Slovenije. Društvo Slap je pred nekaj dnevi tudi slovesno praznovalo 20-letnico delovanja. Prvo srečanje literatov iz kroga današnjega društva Slap je bilo pred dvema desetletjema v Bočni. Avtorji, ki so se zbrali, so se nato začeli redno sestajati, pridružili so se jim tudi novi. Na svojih srečanjih predstavljajo nastala prozna in pesniška dela, povabijo tudi goste. Ogledalo društva Slap so njegovi redni literarni zborniki. V zborniku, ki je izšel na 165 straneh, prevladujejo pesmi. Avtorji, ki so iz različnih generacij, v svojih pesniških delih razmišljajo o naravi, ljubezni, hrepenenju in še o marsičem. Uredila ga je Marija Lebar. Društvo je doslej izdalo osemnajst zbornikov. »V dveh desetletjih je iz različnih razlogov umanjkal le en zbornik, eden pa je bil dvojni letnik,« je pojasnila urednica. Slovesno praznovanje 20-letnice Slapa je bilo na Ljubnem ob Savinji. Ob tej priložnosti so bila avtorjem podeljena jubilejna priznanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Zlato značko so prejeli Stanko Gašparič, Janez Gregorc, Vera Kumprej, Albina Raj-ter, Marjana Rihter, Ida Slapnik in Rozalija Tkavc. V kulturnem programu sta nastopila harmonikarka Tanja Podkrižnik in Kvartet Grmada, saj je njegov pevec Janez Topole tudi član oziroma avtor Slapa. BJ Foto: MARIJA LEBAR V galeriji Mercator centra Celje je letos novembra na ogled razstava članov likovne sekcije iz Žalca. 13 tamkajšnjih likovnikov se v knežjem mestu predstavlja s približno 45 likovnimi deli. Gre za tradicionalno razstavo, ki jo člani žalske likovne sekcije že več kot desetletje pripravljajo decembra v tem celjskem nakupovalnem središču. Letošnja postavitev, ki so jo poimenovali Likovni izlet in je izjemoma na ogled že novembra, prinaša pisano paleto različnih slik, ki se razlikujejo tako po motivih kot tehnikah, v katerih so jih ustvarili. S svojo barvitostjo je razstava ravno pravšnja za popestritev turobne jeseni. Žalska likovna sekcija je pod okriljem tamkajšnjega kulturnega društva začela delovati leta 2003. Štela je osem članov, danes v njej v povprečju ustvarja pribli- žno 20 likovnikov. Njihov prvi mentor je bil Stane Petrovič - Čonč, nasledil ga je Božidar Ščurek, za njim so člani ustvarjali pod mentorstvom Djemala Djokovića. Zadnja tri leta je umetniško vodstvo prevzel akademski slikar mag. Uroš Potočnik, s katerim se člani sekcije dobivajo na tedenskih srečanjih, kjer izpopolnjujejo likovno zanje. ŠO Člani žalske likovne sekcije se pod mentorstvom akademskega slikarja mag. Uroša Potočnika (prvi z leve) letos novembra predstavljajo v galeriji Mercator centra Celje. Razstava bo na ogled do 28. novembra. Žalčani na Likovnem izletu v Celju Ob obletnici društva Slap je njegovemu predsedniku Stanku Gašpariču čestitala vodja mozirske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Simona Zadravec. 12 NAŠA TEMA Po selitvi v Celje ne najdeta osebnega zdravnika Približno pol leta zatem, ko se je v celjskem zdravstvenem domu upokojil eden od zdravnikov, njegovi nekdanji bolniki še vedno niso dočakali zamenjave. Ko potrebujejo pomoč, jih sestra napoti k zdravniku, ki je tisti dan dežuren tudi zanje. Kako dolgo morajo čakati - zdravnik ima namreč vsak dan še kopico svojih bolnikov - si lahko mislite. Zakaj si ne izberejo drugega osebnega zdravnika? Verjetno bi si ga, če bi se dalo. Bralkina zgodba o iskanju osebnega zdravnika, potem ko sta se z možem z drugega konca Slovenije preselila v Celje, kaže tovrstne težave našega osnovnega zdravstva, kjer je osebnih zdravnikov očitno premalo. »Z možem sva se julija 2016 preselila v Celje. Septembra isto leto sva začela iskati novega osebnega zdravnika, a so naju v ZD prijazno zavrnili, da trenutno ne sprejemajo novih bolnikov. Naslednje leto naj bi se sprostila mesta. Svetovali so nama, naj se oglasiva enkrat marca, ko bova lahko kaj uredila glede tega. S tem se nisva preveč ubadala, ker potrebe po obisku zdravnika ni bilo. V začetku aprila 2017 sva ponovno obiskala ZD Celje, a so naju spet pospremili z enakim odgovorom: osebni zdravniki v ZD ne sprejemajo novih bolnikov. Dali so nama seznam vseh ambulant v regiji in njihove telefonske podatke, zraven je bila v odstotkih zapisana zasedenost zdravnikov. Nekaj prostora je imela samo peščica in * prav vse sva poklicala in bila zavrnjena. Nekateri so bili že popolnoma zasedeni (in informacija na listu ni bila posodobljena) ali so sprejemali kot nove bolnike samo najožje sorodnike obstoječih bolnikov, ki pa jih midva na Štajerskem Iskanje osebnega zdravnika misija nemogoče? »Pacient ima v skladu s predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pravico do dostopa do zdravstvene oskrbe,«je zapisano v Zakonu o pacientovih pravicah. Besede, ki se ob trenutnem stanju v zdravstvu vedno bolj sesuvajo same vase. Zakonodaja, spisana tako, kot je, postavlja zdravnike in bolnike v past, zaradi katere se - kot je razvidno iz zgodbe naše bralke, ki si zaradi zasedenosti zdravnikov družinske medicine ne more izbrati osebnega zdravnika - znajdejo v vrtincu nejevolje in nezadovoljstva. nimava.« Bralka dodaja, da je bila ena zdravnica sicer polno zasedena, a je bila po pogovoru z njima pripravljena premisliti, ali sta ji dovolj všeč, da bi ju vzela. Tako je namreč izjavila. »Ko sva se želela dogovoriti za srečanje, je imela čas samo, ko sva bila oba v službi. Tako spet nisva mogla zamenjati osebnega zdravnika.« Bralka je nato morala v bolniški stalež zaradi operacije, ki so jo opravili na urgenci v Celju. Rano naj bi oskrboval osebni zdravnik, ki je oddaljen 130 kilometrov vožnje v eno smer. Sama se sploh ni mogla voziti, saj je bila rana na notranji strani stegna in odprta, poleg tega je imela predpisano strogo mirovanje. Prevezi so bili sprva obvezni vsak dan. »Kako naj to izvedem?« se je spraševala. Mož ni mogel vzeti dopusta samo zato, da bi jo vozil k zdravniku ... Tako se je za dva tedna preselila nazaj k staršem, ki sta si uskladila urnik v službi tako, da sta jo lahko vozila na prevezovanje rane k njenemu osebnemu zdravniku. »Dva tedna sem bila poleg tega tudi v strahu, ali me bo na domu obiskala inšpekcija.« Po končanem staležu sta z možem spet poskusila priti do novega osebnega zdravnika, ampak še vedno neuspešno. »Mogoče nama bo uspelo ta mesec,« je optimistična bralka. TC Treba je nekako »zvoziti« glede na trenutno stanje Težava je tudi, ker zanimanja za družinsko medicino ni veliko Po strokovnih standardih in normativih naj bi imel osebni zdravnik približno 1.200 bolnikov, kar pomeni 1.500 glavarinskih količnikov. V Zdravstvenem domu Celju skoraj vsak družinski zdravnik obravnava skoraj tisoč bolnikov več od priporočenega standarda. Zapisano drugače: najti osebnega zdravnika danes v Celju je skoraj misija nemogoče. T. i. glavarinski količnik je strokovni izračun »vrednosti« bolnika. Ni namreč enako, če osebni zdravnik obravnava tisoč mlajših bolnikov ali tisoč starejših. Ker starejši potrebujejo večkratno obravnavo zaradi več bolezenskih stanj, je to opredeljeno z glavarinskimi količniki. »Nekritičen vpis bolnikov ni dober« »Vzrok težav je, da imajo skoraj vsi zdravniki v ZD Celje več bolnikov od republiškega povprečja. Po veljavnih pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) zato niso več dolžni vpisovati novih bolnikov. To zdravniki tudi spoštujejo, saj želijo zagotavljati strokovne in varne storitve, kar je že ob sedanjem številu bolnikov težko. Ob nekritičnem vpisovanju novih bi bilo še težje,« pravi strokovni vodja Zd Celje Marko Drešček, dr. med. V Celju upajo, da se bodo zadeve spremenile na bolje. Pred kratkim sta začeli de- Strokovni vodja ZD Celje Marko Drešček, dr. med. lati še dve mlajši zdravnici, ki sprejemata nove bolnike. »Trenutno je v našem zdravstvenem domu še pet spe-cializantov in ko bodo začeli samostojno delati ter sprejemati nove bolnike, bodo s tem razbremenili ostale zdravnike,« dodaja Drešček. Težave so tudi, ker speciali-zanti vseh del samostojno še »Zdravniki družinske medicine in pediatrije lahko odklonijo nove paciente, ko dosežejo obremenitev 2.100 glavarinskih količnikov, a le v primeru, če pri delodajalcu niso izčrpane vse kadro-vskoorganizacijske možnosti,« pravijo na Ministrstvu RS za zdravje. ne morejo opravljati. »Specia-lizanti imajo pristojnosti, ki jim jih določi glavni mentor. Torej lahko opravljajo tiste storitve, za katere mentor odgovarja in meni, da so jih sposobni izvajati. V četrtem letu specializacije bodo specializanti po novem lahko vpisovali nove bolnike, kar jim bo, potem ko bodo nastopili delo kot specialisti, omogočilo nadaljevanje dela,« pojasnjuje Drešček. Zanimanja za delo ni? Drešček pravi, da ima ZD Celje, odkar pomni, objavljene razpise za dva nova zdravnika ali tri. Torej ni težava, da bi v zdravstvu onemogočali kakršnokoli zaposlitev, ampak zanimanja za to delo ni. Že pred časom smo pisali, da mladi zdravniki vidijo, kako so v praksi ravno zaradi povečanega pritiska na ambulante družinske medicine porušeni strokovni standardi in normativi. Torej v razsutem sistemu ne želijo delati. »Kljub temu računamo ravno na speciali-zante, ki bodo v prihodnjih letih končali specializacijo in zapolnili prazna mesta oziroma tista mesta, ki jih bodo sprostile upokojitve. Obetamo si še širitev mreže in odpiranje novih ambulant, s tem porazdelitev bolnikov. Sicer čakamo na to že nekaj časa, a verjamem, da bi se to lahko zgodilo približno v dveh ali treh letih,« je previden sogovornik. Dogajalo se je tudi, da nekatere ambulante niso imele stalnega zdravnika. Tudi zato, ker ni bilo zanimanja za to delo. Nekateri specializanti se po uvajanju v zdravstvenih domovih odločijo tudi za delo na drugem področju in odidejo. »In dokler ni stalnega zdravnika v takšni ambulanti, se bomo na žalost soočali z menjavami nadomestnih zdravnikov in s težavami zaradi tega. Trudimo se, da bi bilo takšnih primerov čim manj,« pravi Drešček. H koncesionarju raje ne Hkrati je treba opozoriti še, da ljudje raje izberejo osebnega zdravnika, ki ima ambulanto v zdravstvenem domu, in ne zdravnika koncesionarja, ki je morda v nekoliko oddaljenem kraju. »Koncesionarji v javni zdravstveni mreži so enakovreden del javnega zdravstva. Res pa je, da opažamo, da se ljudje težje odločajo zanje. Morda gre za to, da je v prostorih zdravstvenega doma večji nabor dodatnih storitev, od laboratorija, fizioterapije, specialističnih ambulant do lekarne. Torej lahko bolniki na enem mestu opravijo več storitev. Morda v tem vidijo prednost in vztrajajo pri izbiri osebnega zdravnika v zdravstvenem domu. Ko pogledamo javno dostopne tabele ZZZS o številu bolnikov v ambulantah, vidimo, da imajo skoraj vsi zdravniki družinske medicine v zdravstvenem domu nadpovprečno število vpisanih bolnikov, medtem ko so zdravniki koncesionarji večinoma pod tem povprečjem,« meni Drešček. Več bolnikov, več napak? V zdravstvu se poudarja, da je pomembno, da ima ena družina istega osebnega zdravnika, ki pozna zdravstveno sliko celotne družine. To bi bilo idealno samo v primeru, če bi vsi zdravniki imeli 1.200 bolnikov, kolikor jih priporočajo strokovni standardi. »Trenutni sistem, ko ima zdravnik 2.500 bolnikov, žal to onemogoča,« poudarja Drešček. In s tem odpre novo poglavje: zdravnik na Celjskem poleg vseh administrativnih nalog dnevno pregleda od 30 do 40 bolnikov. »In te hitrejše obravnave pomenijo večjo možnost, da bo šlo karkoli narobe in da bo zdravnik kaj spregledal. Bolnikom se ne moremo posvetiti tako, kot bi želeli. To vodi v situacijo, ko se bolnik k zdravniku NAŠA TEMA 13 Osebnega zdravnika ne more posamezniku določiti nihče. Izbrati si ga mora sam - z obiskom, svojo zdravstveno izkaznico in podpisom izjave o izbiri zdravnika. V praksi to pomeni, da dobi na informacijski točki v ZD Celje seznam zdravnikov, ki imajo še prosta mesta v svoji ambulanti, kamor ga napotijo na dogovor. vrne večkrat, torej se začne začaran krog. Če bi se standardi in normativi uveljavili v praksi in ne le na papirju, teh težav ne bi bilo. Na žalost je stanje takšno, da poskušamo v sistemu - takšnem, kot je ->voziti<, dokler se stanje ne bo izboljšalo,« dodaja Drešček. SIMONA ŠOLINIČ Zloraba sistema brez sankcij Ko težava v zdravstvenem domu povzroči drugo v bolnišnici Ljudje se raje odločajo za zdravnike v zdravstvenem domu kot za koncesionarje. Tudi zato, ker je v zdravstvenem domu »na kupu« več storitev ... (Foto: SHERPA) Na prevez v drug kraj Glede težav bralke, ki se je preselila v Celje, a si osebnega zdravnika v ZD Celje ne more izbrati, saj so jo vsi klicani zavrnili in je morala na preveze v drug kraj, čeprav so ji poseg opravili na celjski urgenci, Drešček pravi: »Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so jasna. Nenujne storitve je dolžan izvajati osebni zdravnik oziroma njegov nadomestni zdravnik, nujna stanja pa je dolžna opravljati urgentna služba. Od takrat, ko je bila dežurna služba ZD Celje prestavljena v Splošno bolnišnico Celje, nismo več izvajalci za nujna stanja. To pomeni, da se tisti, ki nimajo izbranega zdravnika v ZD Celje, za te storitve ne morejo obračati na nas. Za preveze morajo k svojemu izbranemu zdravniku, ali - če je prevez nujen - v UC Celje.« Bolniki negodujejo tudi, ko pride do zamenjave ali odsotnosti njihovega zdravnika in morajo nato iskati drugega zdravnika, ki ga takrat nadomešča. Eni izmed bralk se je zgodilo, da se zaradi odsotnosti svojega zdravnika ni mogla naročiti na pregled, kljub bolečinam v hrbtenici. Niti ni mogla obiskati drugega zdravnika, saj ji je medicinska sestra dejala, da ni nadomeščanja in da naj se oglasi v Urgentnem centru Celje (UCC). Do napotitve v urgentni center pride tudi, če bolnik nima izbranega osebnega zdravnika. Hkrati je to tudi eden od razlogov, da se v UCC znajdejo bolniki, ki nimajo nujnega zdravstvenega stanja ... V ZD Celje sicer pravijo, da imajo glede tega jasna pravila in tudi organizirano službo nadomeščanja vseh odsotnih zdravnikov. A na takšno situacijo že od začetka delovanja UCC opozarjajo v Splošni bolnišnici Celje, češ da so čakalne dobe tam daljše ravno zaradi tistih, katerih stanje ni ogrožujoče in bi jim lahko pomagali osebni zdravniki. A ker jih nimajo, nastane vprašanje, kako. »Trenutna organiziranost sistema osnovnega zdravstva je problematična, predvsem zaradi (pre)majhnega Več čakajočih v urgentnem centru je tudi zato, ker bolniki nimajo osebnih zdravnikov. števila družinskih zdravnikov in veljavnega pravilnika o številu bolnikov, za katere skrbi osebni zdravnik. Imamo primere, ko bolnike brez osebnega zdravnika ali zaradi njegove odsotnosti iz zdravstvenih domov napotijo kar v UCC. Ta oblika >zlorabe< sistema je ena od posledic takšne urejenosti zdravstvenega sistema in tudi tega, da za neupravičeno pošiljanje bolnikov na urgenco ni nikakršnih sankcij,« pravijo v SB Celje. Tudi bolniki včasih zlorabijo sistem Urgentni centri so v Sloveniji dolžni obravnavati vsakogar, ki se tja zateče po pomoč, kar včasih zlorabijo tudi bolniki. »Tudi tisti, ki imajo osebnega zdravnika, vendar se jim zaradi določenih razlogov zdi lažje (ali hitreje) poiskati pomoč na urgenci. Dodaten razlog za povečano število obiskov v urgentnih centrih so tudi neupravičene napotitve na urgenco, potem ko bolnika že pregleda osebni zdravnik. Bolniki naj vztrajajo pri izboru zdravnika v regijskem zdravstvenem domu ali drugje, kjer jim to ustreza. To jim zdravstvena zakonodaja omogoča,« še dodajajo v bolnišnici. Ravnanje zdravstvenega osebja je neustrezno in nestrokovno, ko bolnike ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, ali bolnike, katerih osebnih zdravnik je odsoten, napotijo v urgentni center, pravijo tudi na ZZZS: SIMONA ŠOLINIČ Nove ambulante že drugo leto? Tako pravijo na Ministrstvu RS za zdravje Na področju družinske medicine in pedia-trije je v Sloveniji zagotovljenega 0,51 zdravnika na tisoč prebivalcev. Stanje preskrblje-nosti pa se razlikuje po regijah in občinah. »Za dosego trenutnega cilja 1.800 prebivalcev na enega zdravnika s poenotenjem preskrblje-nosti v Sloveniji potrebujemo 1.136 zdravnikov oziroma izvajalcev. Res pa je, da bo ob predpostavkah za dosego cilja 1.500 opredeljenih oseb ali 2.000 glavarinskih količnikov na zdravnika v ambulanti družinske medicine do leta 2018 predvidoma potrebnih od 400 do 450 dodatnih zdravnikov, odvisno od upokojevanja zdravnikov,« pravijo na Ministrstvu rS za zdravje. Pri pediatriji bo za dosego tega cilja do drugega leta predvidoma potrebnih od 100 do 125 dodatnih zdravnikov na primarni ravni. »S tem namenom je Zdravniška zbornica Slovenije v zadnjih letih razpisala več specializacij iz družinske medicine in pediatri- HBSI0I je. Lani je bilo razpisanih 74 specializacij, letos bo specializacijo predvidoma končalo 58 specializantov, v letu 2018 pa skoraj dvakrat več,« pojasnjujejo na ministrstvu. Drugo leto naj bi bilo načrtovanih tudi od 30 do 60 novih družinskih ambulant, glede na dinamiko zaključevanja specializacij iz družinske medicine. »Treba je omeniti tudi zadnjo spremembo Zakona o zdravniški službi, ki omogoča opredeljevanje bolnikov za specializanta družinske medicine oziroma določa, da bo izbran osebni zdravnik lahko na podlagi ocene mentorja tudi specializant s področja družinske medicine, ki opravlja četrto leto specializacije iz družinske medicine, če bo s tem pisno soglašal,« še dodajajo na ministrstvu. OB ROBU Sprehod med ambulantami kljub zavarovanju Ko poslušamo zgodbe ljudi na eni strani in argumente zdravstvenega doma, zdravstvene zavarovalnice ali ministrstva na drugi strani, se pojavljajo določene vrzeli, mimo katerih ne moremo. Nekateri bolniki namreč pravijo, da so jih pri iskanju osebnega zdravnika zavrnili, kljub temu da imajo še »prosta mesta«. Poraja se vprašanje, ali v nekaterih ambulantah nove bolnike zavračajo morebiti tudi zato, ker menijo, da ne znajo brati zakonodaje in pravil s področja tako imenovanih glavarinskih količnikov in družinske medicine, torej da bodo »tako ali tako iskali naprej in jih bodo nekje pač vzeli«. Bi moral bolnik, ki ima pred seboj seznam, s katerega je jasno razvidno, da ima določena ambulanta še možnost sprejema novih bolnikov, na to opozoriti vodstvo zdravstvenega doma ali zavarovalnico? In dobro bi bilo, če bi bile v takšnih primerih tudi kakšne sankcije zoper zdravnike. Priprava osrednje teme je pokazala, da gre za brezno brez dna in da bomo čez leto najverjetneje poročali o enakih težavah -kljub nekaterim novostim, ki se obetajo. Kajti zagotovo bomo situacijo takrat ponovno preverili. Predvsem napotitev bolnikov, ki nimajo osebnega zdravnika, v urgentni center je sporno z vidika delovanja zdravstvene službe. Z vidika bolnika pa niti ne. Zakaj? Ker je v urgentnem centru v tem primeru obravnavan hitreje kot v ambulanti osebnega zdravnika, kjer bi ga morda zaradi določnega obolenja naročili čez teden dni. In ker to ni urejeno ali sankcionirano v zdravstvenem sistemu, je neupravičeno zato kriviti bolnike. Ker ti bodo izkoristili vsako možnost, da si bodo v trenutku opešanega zdravja olajšali čakanje. Če sistem to dopušča in če jim še to svetujejo - zakaj pa ne? In še ena stvar bode v oči: to, da je bolnik prepuščen samemu sebi, kljub temu da plačuje zdravstveno zavarovanje. Iskanje osebnega zdravnika od ambulante do ambulante in prosjače-nje, če te »kdo vzame«, je skrajno ponižujoče za posameznika. Še posebej če je njegovo zdravje že načeto. Še posebej če gre za upokojenca, ki se ne znajde vedno in vseh postopkov ter pravilnikov ne pozna. A sistem mu pač po zakonodaji osebnega zdravnika ne more določiti - izbrati si ga mora sam. Torej je sprehod med ambulantami pač neizbežen. Čeprav je mogoče razumeti tudi zdravnike. Pregledati 40 bolnikov na dan ni malo. Ni čudno, da mladih takšno delo ne zanima. Ko smo se pogovarjali z medicinci, so povedali, da v Belgiji zdravnik na dan pregleda največ 20 bolnikov. Če bolniki sami opazijo, da se v ambulanti družinske medicine tre ljudi in jih zdravnik pregleda več kot 20, imajo občutek, da takšen zdravnik dela površno in tvega napake. In imajo prav. V tujini se je začela spreminjati miselnost bolnikov. Pri nas očitno še ne. Pomembna novost Bolniki kličejo tudi na zavarovalnico Za pojasnitev nastalih okoliščin smo se obrnili tudi na Zavod RS za zdravstveno zavarovanje, kjer rešitev vidijo v zapolnitvi kadrovskega primanjkljaja z ustreznim kadrom: »Zdravstveni dom Celje ima s pogodbo o izvaja- tnju programa zdravstvenih storitev določen program splošne ambulante za 22,88 zdravnika, trenutno pa program izvaja v obsegu 19,35 zdravnika.« ÄPrav tako omenjajo spremembo Zakona o zdravniški službi, ki govori o tem, da bo lahko izbran osebni zdravnik postal tudi specializant s področja družinske medicine, ki opravlja četrto leto specializacije iz družinske medicine, če bo s tem pisno soglašal. Gre torej za pomembno podrobnost, na katero opozarjajo tako v zdravstvenem domu kot na ministrstvu za zdravje. »Če bo izvajalec uspel zapolniti trenutna prosta mesta zdravnikov in bo zagotovil še dodatnega zdravnika, bo lahko kandidiral še za dodatno ambulanto, ki je zagotovljena s širitvami Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017,« še dodajajo na zavarovalnici, kjer omenjajo, da so iz ZD Celje sicer že dobili več vprašanj o tem, prav tako so šla opozorila tudi v nasprotni smeri o upoštevanju veljavnih določb na področju družinske medicine. Sicer pa se na zavarovalnico obračajo tudi bolniki, pogosto zaradi nejevolje, ko vsi člani družine ne morejo obiskovati istega zdravnika, kar bi bilo priporočljivo. »S tem, da je to dobro, se strinjamo in dodajamo, da zdravnik kljub že doseženemu slovenskemu povprečju lahko opredeli novega bolnika. Predpisi namreč določajo, kdaj zdravnik lahko in kdaj ne more zavrniti bolnikov,« pravijo na zavarovalnici. 14 KRONIKA Ne le svet, tudi varen promet st Postali bodo ambasadorji prometne varnosti Vsaka tretja sobota v novembru je svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Letos so na pobudo Policijske uprave Celje ta dan v Centru varne vožnje ZŠAM Celje obeležili na nekoliko drugačen način. Od leta 2009 do danes je na cestah Policijske uprave Celje umrlo 40 oseb, starih od 15 do 25 let, kar pomeni 23 odstotkov vseh umrlih v tem obdobju. Mladi vozniki so zaradi vozniške neizkušenosti, vihravosti in mladostne lahkomiselnosti med najbolj izpostavljenimi in ranljivimi udeleženci cestnega prometa. Zato so bile aktivnosti ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč na Celjskem namenjene v prvi vrsti njim. Policijska uprava Celje je s pomočjo srednjih šol na Celjskem izbrala deset dijakov, ki že imajo vozniški izpit, in jim skupaj z ZŠAM Celje in Zavodom Vozim omogočila dan, v katerem so spoznali vse pasti cestnega prometa najprej teoretično, nato še praktično. S tem so mladi udeleženci postali tudi ambasadorji prometne varnosti, ki znajo pridobljeno dodatno znanje prenesti tudi na svoje sovoznike. Vozili bodo po pravilih ... V soboto so najprej sodelovali v delavnicah Zavoda Vozim. Predaval jim je tudi Žiga Breznik, ki je paraplegik zaradi prometne nesreče, v kateri je vanj trčil mlad in neizkušen voznik: »V nesreči sem utrpel poškodbo hrbtenjače in uporabljam invalidski voziček. Ob dnevih, kot je svetovni dan žrtev prometnih nesreč, se zavem, da bi se lahko moja nesreča končala drugače, lahko bi izgubil življenje. Izredno sem vesel, da smo se zbrani na tem dogodku osveščanja mladih lotili drugače, z mislimi, ki so usmerjene naprej, v prometno varnost dijakov, ki so danes tukaj.« V praktičnem delu sobotnega dogajanja je inštruktor varne vožnje Teodor Božnik iz Centra varne vožnje ZŠAM Celje mladim na izjemno zanimiv način predstavil pomen prilagoditve hitrosti vožnje v spremenjenih vremenskih razmerah, hkrati pa jih je opomnil na pomen ustreznih pnevmatik in pravilne varnostne razdalje. Na poligonu so nato dijaki samo preverili, kako zelo pomembni za varnost na cesti so primerna nastavitev sedeža, vzglavnika, varnostnega pasu, volana, drža telesa in pravilen prijem ter vrtenje volana. Mladi vozniki so v nadaljevanju preizkusili svoje sposobnosti pri zaviranju na različnih podlagah - na suhem in mokrem vozišču ter na vozišču s simulacijo strjenega snega. Dijaki so imeli priložnost videti, kakšna je razlika pri zaviranju z različnimi pnevmatikami. »Mladi, ki so na ta način sodelovali, verjamem, da bodo odslej vozili po pravilih,« je dejal idejni vodja projekta mag. Elvis A. Herbaj, vodja oddelka v Sek- Žiga Breznik, ki je od nesreče na invalidskem vozičku: »Izredno sem vesel, da smo se zbrani na tem dogodku osveščanja mladih lotili drugače, z mislimi, ki so usmerjene naprej, v prometno varnost dijakov, ki so danes tukaj.« Breznik v sklopu Zavoda Vozim predava mladim o prometni varnosti. Sobotno dogajanje je idejno zasnoval vodja Oddelka za promet na PU Celje mag. Elvis A. Herbaj. torju uniformirane policije Policijske uprave Celje. »Od leta 2009, ko smo v spomin in opomin na Celjskem prvič sodelovali pri obeležitvi tega dneva spomina, je na našem območju v prometnih nesrečah umrlo 173 ljudi. Najmlajši je bil šestmesečni dojenček, ki je v prometni nesreči umrl letos, najstarejša smrtna žrtev prometnih nesreč pa je bila 95-le-tna peška, ki je življenje prav tako izgubila letos. Že samo Tudi najmlajši vzor varnosti Že tretje leto zapored so otroci s Celjskega sodelovali v akciji Otroci za varnost v prometu in voznike opozarjali na to, da alkohol in promet ne gresta skupaj. V akcijo je bilo samo v celjski regiji vključenih 922 otrok in 51 mentorjev iz 21 vrtcev in osnovnih šol. V preventivnih uličnih akcijah so sodelovale štiri osnovne šole: Vitanje, Loka pri Žusmu, Dramlje in Gorica Velenje. Akcijo so organizirali celjska enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Policijska uprava Celje in Društvo za boj proti raku Celje. Otroci, stari od štiri do devet let, so naredili likovne izdelke, napisali sporočila, s katerimi voznike pozivajo k treznosti. Ulične akcije so potekale tako, da so policisti v izbrani prometni ulici ustavili voznika, opravili pregled dokumentov, potem sta pristopila otroka in vozniku podarila otroški izdelek ter zloženko o alkoholu in mu zaželela srečno pot brez alkohola. ta dva podatka povesta, da nihče ni varen pred prometno nesrečo. Vsakomur se lahko zgodi. Od povsem nedolžnega otroka v avtomobilu, ki je ustrezno zavarovan v ustreznem sedežu, do ženske v častitljivi starosti, ki je umrla pri pravilnem prečkanju ceste na prehodu za pešce.« Kljub temu da so mladi z leti zaradi številnih prometnih preventivnih aktivnosti, ki so na Celjskem že zdavnaj presegle suhoparno preventivo, vedno boljši vozniki, je vseeno zaskrbljujoč visok delež umrlih mladih udeležencev. Skoraj vsak četrti umrli v prometnih nesrečah v zadnjih devetih letih je namreč bil star največ 25 let. SŠol Inštruktor Teodor Božnik iz Centra varne vožnje ZŠAM Celje je dijakom prikazal osnove, ki jim lahko na cesti rešijo življenje. Med drugim tudi to, kako pravilno nastaviti volan, da je njegov oprijem najboljši v primeru nenadne nevarne situacije v prometu. Nad kršitelje zdaj ostreje tudi redarji Učinki prometne vzgoje najmlajših se pokažejo, ko prvič sedejo za volan v kasnejši dobi. Ali ko na prometno varnosti opozorijo starejše ... K večjemu nadzoru kršiteljev cestnih pravil bosta prispevala zdaj še Medobčinski inšpektorat in redar-stvo Mestne občine Celje, Laško, Štore in Žalec. Ravno v teh dneh je namreč celjska občina nabavila in tudi že vgradila v vozilo tudi nov radar za merjenje hitrosti. Celjski občinski redarji imajo tako zdaj dva tovrstna merilnika hitrosti. Lani so občinski redarji zaznali kar 3.178 prekoračitev hitrosti in letos do konca septembra 2.814 takšnih kršitev. Letos do konca oktobra so zaradi kršitev izdali že 9.146 glob, v katere so vštete tudi kazni za ostale prekrške, ki jih redarji odkrijejo. Med temi kaznimi je največ glob ravno zaradi prehitre vožnje in napačnega parki- ranja. »Dnevno povprečje je med drugim zelo odvisno od gostote prometa na območju nadzora, od letnega časa in posledično od vremena, zato se število kršiteljev močno razlikuje,« dodajajo v Mestni občini Celje. Občinski redarji bodo zdaj merili hitrost na več lokacijah. Foto: GrupA KRONIKA 15 oji na mladih »Po tej delavnici še bolj cenimo življenje,« je bila izjava dijakov, ki so sodelovali najprej v teoretičnem delu, nato še v praktičnem delu celodnevne delavnice. Dijaki, ki so sodelovali v sobotnem dogajanju, bodo s pravilnim razmišljanjem o varnosti v prometu postali tudi vzor sovrstnkom. Organizatorji so med praktičnim delom ugotovili, da imajo nekateri mladi zelo dobre in pravilne reakcije, če na cesti nenadoma zagledajo pešca. Na fotografiji pred avtomobilom je Srečko, ki je bil zbit samo enkrat. Vrstijo se zasegi vozil Na Celjskem se je v zadnjem času nekoliko povišalo tudi število zasegov osebnih vozil. Dva od teh sta se zgodila na območju Rogaške Slatine in v Slovenskih Konjicah. V obeh primerih je voznikoma potekla veljavnost vozniškega dovoljenja, medtem ko je imel voznik, ki so ga ustavili konjiški policisti, na vozilu nameščene tablice, ki so pripadale drugemu vozilu. Zatem se je enako zgodilo tudi na Ljubljanski cesti v Celju, kjer so ustavili 18-letnega voznika, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, ter v Kraigherjevi ulici, ko je brez vozila ostal 49-letnik. Ta ne samo da je vozil brez vozniškega dovoljenja, ampak je hitri test potrdil, da je pod vplivom prepovedanih drog. 50-letniku v Maistrovi ulici so zasegli traktor, saj ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Brez avta so ostali tudi 17-letnik v Negonju, ki ni imel vozniškega dovoljenja, 20-letnik v Šentjurju in 36-letnik v Žalcu, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in neregistrirano vozilo z registrskimi tablicami, ki so pripadale drugemu vozilu. Voznik je vozil tudi pod vplivom alkohola. Mama umrla, otrok lažje poškodovan Policisti še vedno preiskujejo ponedeljkovo prometno tragedijo, ki se je zgodila nekaj minut po 9. uri na avtocesti pri Vranskem. To je letošnja sedemnajsta smrtna prometna nesreča na območju Policijske uprave Celje. V bližini nadvoza Gomilsko je 36-letna voznica osebnega avtomobila iz Celja zapeljala čez odstavni pas, kjer je trčila v varnostno odbojno ograjo in betonski steber nadvoza. Umrla je na kraju nesreče. V vozilu je bil tudi dveletni otrok, ki je bil pravilno zavarovan z zadrževalnim sistemom. V nesreči je bil lažje poškodovan. Na kraju so posredovali celjski in žalski reševalci nujne medicinske pomoči ter celjski poklicni gasilci. Policija naproša vse morebitne očividce, naj pokličejo policijo, da bodo pomagali pri razjasnitvi okoliščin nesreče. Prav tako v ponedeljek se je huda nesreča zgodila na lokalni cesti v Lučah. V čelnem trčenju sta se poškodovali dve osebi. Eno je zaradi hudih poškodb ekipa helikopterske nujne pomoči prepeljala v ljubljanski klinični center. V ponedeljek se je v nesreči poškodoval še en voznik, in sicer v Tekačevem. Voznik je namreč zapeljal s ceste in se z avtomobilom prevrnil na streho. Dveletni otrok je preživel, a ostal brez mame. Foto: PGE Celje Agresiven že dlje časa Policisti bodo zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini ovadili moškega iz Celja, ki že dve leti izvaja psihično in fizično nasilje nad ženo in mladoletnim sinom. V ponedeljek so mu izrekli tudi ukrep prepovedi približevanja bližnjim. Zlomil si je nogo V ponedeljek dopoldne se je v Platinovcu med dostavo pošte poškodoval 49-letni poštar. Ta je padel zaradi neprilagojene hitrosti vožnje z mopedom na poledenelem vozišču. Pri tem si je zlomil nogo. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v Splošno bolnišnico Celje. Ga je kdo videl? Od ponedeljka pogrešajo 18-letnega Klemna Puhra iz Petrovč. Fant je dijak četrtega letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. V ponedeljek se po končanem pouku ni vrnil domov. Klemen je vitek in visok približno 190 centimetrov. Ima modre oči in kratke črne lase. Oblečen je v črno majico, črne hlače in daljšo črno bundo s kapuco. Obut je v svetlo modre čevlje. Vse, ki so pogrešanega opazili ali karkoli vedo o njegovem izginotju, policija naproša, naj to sporočijo na telefonsko številko Policijske postaje Žalec 03 713 47 00 ali na številko 113 oziroma na anonimno številko policije 080 12 00. Klemen Puhr 16 AKTUALNA PONUDBA Protect trade - celovite vulkanizerske storitve Gume so zadnji člen, pri katerem je vredno varčevati. Zaradi neustreznih obuval lahko vaš jekleni konjiček hitro izgubi tla pod kolesi, posledice pa so lahko katastrofalne. Zakon o varnosti cestnega prometa v 114. členu določa, da morajo biti med 15. novembrom in 15. marcem vozila opremljena z zimsko opremo. Zimskih gum vozniki ne nameščajo na svoje jeklene konjičke le zaradi zakona, ampak predvsem zaradi varnejše in zanesljivejše vožnje v zimskih razmerah. Gumarski proizvajalci svetujejo, naj vozniki menjajo zimske gume vsaki dve leti. Pozimi se obrabljajo hitreje, posebej ko ni tako hladno, postajajo pa tudi vedno bolj trde. Gumena zmes letnih gum pri temperaturah blizu ničle otrdi in izgubi prožnost, s tem pa tudi oprijem. Ker je menjava vsaki dve leti za marsikoga prehud finančni zalogaj, je modro upoštevati priporočilo o menjavi gum največ vsakih pet let. Seveda je njihovo stanje odvisno od mnogo dejavnikov, predvsem od načina vožnje in prevožene kilometrine. Gume največkrat uničujejo vozniki tudi z neustreznim tlakom, s preobremenitvijo vozila, z neprijaznim slogom vožnje (hitro skozi ovinke, sunkovita pospeševanja in zaviranja ...) in okvarjenim podvozjem. Poslovalnici Protect servis Gaberšek ima 35-letne izkušnje na področju vulkanizerskih storitev. Specializiran je za prodajo in montažo vseh vrst pnevmatik za osebna, SUV, kombinirana in tovorna vozila ter avtobuse in za pnevmatike za vse vrste industrijskih ter kmetijskih strojev, za dvokolesnike, štirikole-snike ali druge specializirane pnevmatike. V sodobno opremljeni delavnicah v Šentjurju in v Šmarju pri Jelšah poskrbijo za strokovno montažo z najsodobnejši stroji. Nudijo tudi obnovo pnevmatik in veleprodajo vulkanizerjem. Protect tradevi strokovnjaki se vsako leto šolajo na sedežu nemškega podjetja Stahlgru-ber, ki je vodilni ponudnik avtomobilskih rezervnih delov v Evropi. Vse znamke na enem mestu, tudi lastne Podjetje je pooblaščen prodajalec pnevmatik Michelin, Goodyear, Dunlop, Continen- tal, Bridgestone, Pirelli, Hanko-ok, Kleber, BFGoodrich, Fulda, Sava, Matador, Kormoran, De-bica ... Lastne blagovne znamke Protect tradea so Recamic, Maragoni, Vipal, Ruzi. Hitra dostava pnevmatik Protect trade nudi hitro in prilagodljivo dobavo pnevmatik ter montažo kar na terenu. Poglabljanje gum Proizvajalci pnevmatik so namenili nekaj milimetrov podtekalne debeline profila za poglabljanje. Poglabljanje je dovoljeno tudi za obnovljene pnevmatike Recamic-Mi-chelin in Remix. S poglabljanjem profila pridobite do 20 odstotkov večjo kilometrino pnevmatike. SMLjgcl Ш\Лг РШСА Td.: 011 m 024 (NOVO: Rj LM td.: 011 m 90! Trubarjeva ulica 1 1 DELOVNI ČAJ: fxm, - pet.: oil der M jam; Ф:. odi do-19. ure BRdS? BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME MOLČI ^OPBALNKA ZVESTOBE: 1ШШ11ШШ w ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Slovenci - izjemni podjetniki Pred nekaj dnevi je ameriški portal Forbes objavil zapis Celin-ne Da Costa, ki govori o uspešni slovenski zgodbi podjetništva. Po njenih besedah Slovenijo opisujejo fuzija Sredozemlja in Alp, precizno zgrajene stavbe in mesta ter neverjetno vino in hrana, pri čemer jo je očarala tudi miselnost slovenskih podjetnikov, od katerih se lahko človek marsikaj nauči. Da Costa meni, da smo Slovenci občudovanja vreden narod, ki je znanje črpal tako iz Sredozemlja kot z Balkana, iz Avstrije, z Madžarske, iz Nemčije, hkrati pa so nam sosednje države predstavljale zdravo mero konkurenčnosti, kar je vodilo do tega, da smo se kot država ekonomsko neprestano razvijali od vsega začetka. Slovenci se po njenih besedah trudimo, da pri vsem, kar počnemo, damo vse od sebe. Imamo izobraženo delovno silo, občudovanja vreden seznam vodilnih podjetij, nagrad vredne izdelke, vrhunske športnike in prepoznavne podjetniške podvige. Smo že rojeni podjetniki in tujci izven meja države se od nas lahko marsikaj naučijo. Vztrajno se učimo na izkušnjah V zgodovini so nam Slovencem vladali različnih vladarji. Država se je morala neprestano dokazovati in ohranjati svojo kulturo in identiteto, pri čemer smo se ob osamosvojitvi morali znati postaviti na noge ter prebroditi prehod v političnem sistemu. Ravno to obdobje nam je pomagalo razviti miselnost, da zmoremo. V tem času smo postali reševalci in ne ustvarjalci težav. Po ekonomski krizi, ki je dodobra udarila celoten svet, imamo trenutno eno najhitreje rastočih stopenj BDP v Evropski uniji - tehnološka, avtomobilska, kulinarična, športna in znanstvena industrija rastejo in si v družbi ustvarjajo ime. Po mnenju avtorice Slovenci ne vidimo težav, temveč smo pozorni na možnosti učenja v vsaki situaciji. Odlični na svojih področjih Slovenci se radi osredotočamo na kakovost - omenimo lahko vrhunske vinarje, odlične gastro-nomske dosežke, funkcionalna in čista mesta, urejeno in nedotaknjeno naravo ... Smo prva svetovna država z nazivom zelene destinacije na področju trajno-stnega turizma. Ekonomija naše države temelji na kakovosti in storitvah. Dve tretjini delovne sile je zaposlene v storitvenih dejavnostih, dežela pa postaja v svetu vedno bolj znana po kakovostnem delu in osredotočenosti na uspeh. Zavedamo se svojih močnih lastnosti, jih poudarjamo, razvijamo in ustvarjamo uspehe. Dvigamo raven ponudbe in uslug ter neprestano uvajamo novosti, ki nas naredijo še boljše. Ključ do dobrega podjetništva so namreč nenehna rast, samoevalvacija in skrb, da na trg vedno pošljemo produkt, ki je boljši od vseh ostalih. Vzamemo si čas za uživanje Avtorici članka se je tudi vtisnilo v spomin, da Slovenci znamo uživati v sadovih svojega dela in da ohranjamo preprostost življenja. Kljub hitremu tempu in razviti delovni etiki znamo živeti počasi. Najverjetneje k temu prispevata tudi majhnost države in prednost, ki jo kot narod vzamemo za samoumevno - iz središča Slovenije smo lahko kjerkoli v približno uri, kar blagodejno vpliva na nas in na mirnost ter nezapletenost naših življenj. K temu pripomorejo tudi naši »zeleni« konjički, kot so skrb za domače vrtove, polja, nabiranje gob, planinarjenje, plavanje ... Slovenski ritem je v primerjavi z ostalimi v svetu počasen, umirjen, sproščen in v tesni povezavi z naravo, kar nam dovoljuje uživanje in ustvarjanje kakovostnih trenutkov izven delovnega časa. Ko življenje postane preveč zahtevno, se je treba vprašati, zakaj smo celotno podjetniško pot sploh začeli - zaradi finančnega razloga, osebnostne svobode, želje po ustvarjanju nečesa lastnega ali boljšega načina življenja? Kljub težkim situacijam in slabšim obdobjem v poslu je izredno pomembno, da ohranimo mirno kri, da smo ponosni na svoje uspehe in da gradimo na njih. ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com NE PREZRITE Naslednjič: Pet napak svežih diplomantov pri iskanju zaposlitve И MojeDelo.com Inženir elektrotehnike v nabavi elektronskih komponent (m/ž) (Celje) Izbran kandidat bo v tesnem sodelovanju z razvojnimi oddelki in s proizvodnjo skrbel za nabavo elektronskih komponent in naročilo storitev za proizvodnjo testnih in produkcijskih serij telematičnih naprav iz produktne linije BlueTraker (www.bluetraker.com). Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja razvoja in raziskav (m/ž) (Celje) Izbran kandidat bo zadolžen za vodenje sektorja razvoj in raziskave, ki razvija produktno linijo BlueTraker. Zadolžen bo za pregled nad razvojnimi nalogami in projekti ter za doseganje zastavljenih ciljev. Kandidat bo poleg za razvojne naloge odgovoren tudi za vodenje skupine, prenos informacij, koordinacijo dela z drugimi sektorji. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Programer razvijalec (m/ž) (Slovenska Bistrica) Glavne naloge in odgovornosti: razvoj in vzdrževanje obstoječih informacijskih storitev, uvajanje izboljšav v poslovanje s pomočjo IT, sodelovanje pri snovanju in izdelavi novih informacijskih rešitev, spremljanje delovanja aplikacij, skrb za operativnost informacijskega sistema podjetja, skrb za (sodobno) internetno prisotnost podjetja. Inkolteh, d. o. o., Kolodvorska ulica 35c, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 19. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja tehnološke priprave (m/ž) (Celje) Pričakujemo končano VII. stopnjo izobrazbe grafične ali druge tehnične smeri, vsaj 2 leti dela na enakem ali podobnem delovnem mestu v grafični industriji, poznavanje grafičnih procesov, poznavanje dela s produkti Microsoft, z grafičnimi orodji za risanje (Corel, AutoCAD ...), MS Project in Vi-sio, zaželeno je poznavanje dela s SAP ... Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Tehnolog (m/ž) (Celje) Pričakujemo končano VI. ali V. stopnjo izobrazbe grafične ali druge tehnične smeri, vsaj 1 leto delovnih izkušenj na enakem ali po- dobnem delovnem mestu v grafični industriji, poznavanje grafičnih procesov in tehnoloških postopkov . Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Elektrikar (m/ž) (Slovenske Konjice) Pričakujemo dokazilo o šolski izobrazbi za poklic elektrikar, elektrotehnik ali mehatronik, zaželene izkušnje na področju elek-tro vezave, pripravljenost za delo v skupini. Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 16. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Pomožna dela - mlekar (m/ž) (Arja vas) Zaželene so izkušnje iz proizvodnega procesa, prednost imajo kandidati s končano tehnično izobrazbo, vendar to ni pogoj, pričakujemo tehnično usmerjenost in osnovno računalniško pismenost, dobre ročne spretnosti, natančnost in zanesljivost, pripravljenost na izmensko delo (dvo- ali triizmen-sko). Mlekarna Celeia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 15. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Žičničar (m/ž) (Zreče) Če ste pripravljeni na nove izzive, se nam pridružite ... Žičničar (m/ž) ali žičničar strežnik (m/ž). Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 30. 11. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Natakar (m/ž) (Zreče) Pričakujemo izobrazbo poklicne šole gastronomske smeri, delovne izkušnje, ustvarjalnost, urejenost in prilagodljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 30. 11. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Slovenske Konjice) Pričakujemo V. stopnjo tehnične izobrazbe (elektro ali mehatroni-ka), znanje dela z računalnikom, znanje angleškega jezika, pripravljenost za delo v izmenah, sposobnost dela v skupini ... SG Automotive, d. o. o., Mestni trg 5b, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 16. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog (m/ž) (Hoče) Pričakujemo znanje za delo z računalnikom, poznavanje programov Office, Caddy, Autocad, poznavanje terminiranja in metod vodenja projektov, poznavanje standardov s področja strojništva. Lestro Ledi-nek, Slivniška cesta 6, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 15. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Proizvodni delavec - več oseb (m/ž) (Celje) Pričakujemo III. ali IV. stopnjo izobrazbe; vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj v neposrednem proizvodnem procesu, ročne spretnosti, vozniški izpit B-kategorije. Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Komercialist za tuje trge (m/ž) (Celje) Pričakujemo končano VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, nekajletne delovne izkušnje s področja prodaje na tujih trgih, tekoče znanje slovenskega in angleškega jezika, zaželeno dobro znanje drugega tujega jezika (francoščina, španščina ...). Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skrbnik ključnih kupcev za tuje trge (m/ž) (Celje) Pričakujemo končano VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, nekajletne delovne izkušnje s področja prodaje na tujih trgih, tekoče znanje slovenskega in angleškega jezika, zaželeno dobro znanje drugega tujega jezika (francoščina, španščina ...). Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 13 MojeDelo.com л o ČD DT novi tednik IO OrUn I Št. 47, 23. november 2017 Avtobusa s koprsko in celjsko registracijo pred dravograjskim nogometnim štadionom; naključni mimoidoči bi pomislil, da gre za obračun na nevtralnem igrišču. Gol v končnici vreden nekaj sto vstopnic Dušan Kosič: »Ne, Fedorju nisem rekel, naj da gol.« - Maribor iz Moskve v Celje Na nogometnih zelenicah je v soboto celjski prvoligaš igral v Dravogradu, celjski tretjeligaš pa doma proti Dravogradu. Za tiste, ki ne spremljate podrobno nogometnih dogodkov, se vse skupaj sliši malce zapleteno in nelogično. Pojasnilo tiči v dejstvu, da nK Ankaran Hrvatini domačih tekem ne more igrati v Ankaranu, Kopru, Sežani in tudi v Ajdovščini ne. Tekme gosti v 215 kilometrov oddaljenem mestu. V soboto je bila tekma ob 12. uri. Primorci so se iz bližine meje z Italijo podali na dolgo pot proti koroški meji z Avstrijo. Celjani so zajtrkovali kasneje od njih. Enkrat mesečno smo ob sobotah vajeni v Celju zvoka opoldanske sirene. V Dravogradu ga ni bilo, ko je začetek tekme označil sodnik Sagrković z Vrhnike. Čez pol minute se je oglasil zvon iz bližnje cerkve. Neutruden je bil kar tri minute. Najbrž je dal navdih trenerju Celja Dušanu Kosiču, ki je po številnih zapravljenih priložnostih svojih varovancev zakričal in zavzdihnil obenem: »Pa kaj je z vami, otroci božji?« Odbojkarska akcija Težko je oceniti, kdo se je znašel v ugodnejšem položaju pred domačimi vrati. Svo- Marijan Pušnik: »Fantje so dosegli prvi zadetek iz prekinitve v tej sezoni.« jih cen si s slabimi zaključki akcij niso zvišali Joaquim Lupeta, Filip Dangubić in Mitja Križan. Napadi so se vrstili na obeh straneh, ponovil se je scenarij s prvega obračuna v Celju. Lupeta je priigral enajstmetrovko, izkoristil jo je Luka Žinko. Ko so štiri minute kasneje tekmeci ostali z igralcem manj, saj je Žan Humar prejel drugi rumeni karton, so nekateri že vpisali zmago. Gostje so za nameček pretkano pretili. »Kaj gremo dol, Badžo?« so zaradi nezadovoljstva s sodnikom vpili proti trenerju. V mislih pa so imeli le izenačenje. Celjska obramba je le enkrat popustila, a je bil Bradley na srečo nenatančen. Prosti strel pred koncem rednega dela tekme je pripadel Delgadu. Sprožil je v »vratarjev kot«, kjer pa ni bilo Metoda Jurharja. V zadnjih sekundah triminutnega sodnikovega dodatka so celjski rezervisti izpeljali odbojkarsko akcijo. Z glavo je na drugo stran podal Rudi Požeg Vancaš, vmes je »na prvem tempu« žogo zgrešil Edin Kesić, potem jo je pričakal Fedor Predragović in jo poslal v nebranjen del vrat. Zadnji stopil na igrišče Nogometaši Celja so premagali Ankaran z 2:1, s peto Ш PRVALIGA % TelekomSIovenije * CELJE MARIBOR -SOBOTA- 20:20 Dušan Kosič: »Za Maribor fantov ne bo treba motivirati.« -25.11.2017- STADION Z'DEŽELE zmago, tretjo zapovrstjo, bodo v soboto privabili še več gledalcev na štajerski derbi z Mariborom. Tri točke je v finišu srečanja zagotovil 22-letni Fedor Predragović iz Banjaluke, ki je v igro vstopil šele v 85. minuti. Po matičnem Borcu se je selil v novosadsko Vojvodino, zeniški Čelik in Radomlje, a nikjer ni imel sreče. V Celju je podpisal dveletno pogodbo. »V Mariboru smo izvlekli 0:0. Nič presenetljivega torej ne bi bilo, če bi nam uspel pozitiven rezultat,« je Pre-dragović napovedal derbi z upanjem, da bo na njem tudi igral. »Za nas finale lige prvakov« »Ne, nisem mu rekel, naj da gol, sem mu pa zelo hvaležen za odločilni zadetek, Dejal sem mu, naj skuša zadržati žogo in jo natančno podati pred gol. Izkoristil je tistih nekaj minut, ki jih je imel na razpolago,« je nogometaša iz Bosne in Hercegovine pohvalil trener Celja Dušan Kosič. O napeti tekmi je povedal: »To je nogomet. Bilo je zanimivo do zadnjih sekund. Na srečo smo osvojili poln izkupiček.« Gola so dali v drugem polčasu, a v prvem so prikazali več. Luka Žinko je v Dravogradu dosegel svoj peti letošnji prvenstveni gol, četrtega z enajstmetrovke. »Proti nasprotniku, ki se je organizirano branil, smo uspeli najti luknje, a smo bili izredno neučinkoviti.« Od 59. minute so imeli premoč, a so igrali brezglavo. »Tudi sam težko gledam takšen nogomet. Moramo pridobiti več samozavesti. Veseli nas lahko, da si ustvarjamo priložnosti.« V soboto jo bodo potrebovali proti cenjenemu tekmecu. »Za nas je bila v Dravogradu tekma finala lige prvakov. Morali smo igrati, napadati in loviti zmago. To je povsem drugače od tekme, ko se lahko braniš. Bilo je živčno. Za Maribor fantov ne bo treba motivirati,« je zaključil Kosič, ki bo načrt moral skovati brez Janeza Pi-ška (rumeni kartoni), lahko pa bo računal na povratnika Tadeja Vidmajerja. Slovo z Olimpijo Toliko bolj so bili razočarani Primorci na čelu s trenerjem Vladom Badžimom: »Izključitev je bila zelo sporna. Bili smo zdesetkani zaradi bolezni in poškodb, a smo bili vseeno blizu remija.« Izenačili so po prekinitvi, celjska obramba je bila na visoki ravni. Poveljeval ji je Elvedin Džinić: »Dvignili smo si samozavest pred obračunom z Mariborom. Manjkala nam je zbranost pri zaključkih akcij. Bolj preudarno bi jih morali izvesti, še zlasti tiste, ko nas je bilo pet proti dvema ali šest proti trem. Na štajerski derbi vabim naše navijače. Upam, da bodo uživali.« Celjani so šesti, od predzadnjega Triglava imajo deset točk več in so se praktično otresli skrbi glede obstanka. Zdaj s šestega mesta pogledujejo proti zgornjemu delu lestvice. A letos bo občuten skok po razpredelnici zahteven, realno nemogoč, saj bodo doma igrali z Mariborom, v gosteh pa s Krškim in 9. decembra z Olimpijo. Bolj mrtev kot živ Sobotna tekma v Velenju med Rudarjem in Gorico je bila prekinjena po 25 minutah zaradi slabe vidljivosti. Primorci so se vrnili v ponedeljek, tekma se je začela v 26. minuti. Rudar se je po zmagi z 2:0 na lestvici vr- Fedor Predragović si bo do konca kariere zapomnil, da je s svojim prvim prvenstvenim golom svojemu moštvu v zadnjih sekundah priigral tri točke. nil na tretje mesto. Kapetan Damjan Trifkovič je izjemno izvedel prosti strel. Žogo je poslal čez živi zid, a je na tla padla še pred golovo črto. Zmago je v zadnjih trenutkih srečanja potrdil Dario Vizinger. Trener Marijan Pušnik je poudaril: »Dokaj izenačeno tekmo so odločile malenkosti. Vesel sem, da se fantje trudijo v situaciji, v kakršni smo. Dosegli so prvi zadetek iz prekinitve v tej sezoni.« Zakaj nihče od Novogoričanov v živem zidu ni skočil in preprečil let žogi proti mreži, ni pojasnil trener Gorice Srebrnič, ki je le pohvalil Trifkoviča. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, DŠ Celje (4-2-3-1): Jurhar - Travner, Kelhar, Džinić. Brecl - Pišek. Žinko - Lupeta, Dangubić, Šušnjara -Križan- Igrali so še Požeg Vancaš, Kesić, Predragović. Lestvica 1. SNL MARIBOR 1612 4 0 29: 8 40 OLIMPIJA 16 11 4 1 29: 7 37 RUDAR 16 8 2 6 20:15 26 DOMŽALE 16 7 4 5 31:16 25 GORICA 16 7 1 8 18:22 22 CELJE 16 5 6 5 19:20 21 ALUMINIJ 16 4 4 8 19:25 16 KRŠKO 16 4 4 8 21:32 16 TRIGLAV 16 2 5 9 14:30 11 ANKARAN H. 16 1 411 13:38 7 ŠPORT 19 Najboljša slovenska atleta ima Kladivar V Radencih »zmagala« Martina Ratej in Luka Janežič Slovo od leta 2017 in pogled v prihodnost predsednika AD Kladivar Staneta Rozmana z okrepitvijo, skakalko s palico Tino Šutej (desno). Na podelitvi v Radencih je Martina Ratej nasledila Tino Šutej, ki je pred kratkim postala članica Kladivarja, Luka Janežič pa je nasledil Roberta Rennerja. Klubska sotekmovalca sta glede na lansko razvrstitev zamenjala mesti. Na tradicionalni podelitvi po končani atletski sezoni so nagrade prejeli najboljši trije atleti in atletinje v petih starostnih kategorijah (pionirji, mlajši mladinci, starejši mladinci, mlajši člani in člani), priznanja pa so dobili tudi trenerji najuspešnejših atletov in atletinj v posamezni kategoriji. Najboljšega med njimi so s posebnim glasovanjem izbrali trenerji Združenja atletskih trenerjev Slovenije. Najboljša slovenska atletinja je ponovno ter hkrati pričakovano in zasluženo metalka kopja Martina Ratej, ki se je dobro ujela z novim trenerjem Lovrom Umkom. Na svetovnem prvenstvu v Londonu je zasedla deveto mesto. »Umek je pravilno načrtoval vadbo, tako da sem bila ob pravem času v najboljši formi. Zdrava sem in normalno treniram. To je velik plus, običajno sem imela vedno kakšno operacijo in poškodbo ter sem morala potem nadoknaditi izostanke. Zdaj pa delam veliko bolj umirjeno,« je povedala Martina, ki bo pozimi začela malo pozneje vaditi kot v prejšnjih sezonah. Glavni cilj bo nastop na evropskem prvenstvu: »Tam imam v načrtu osvojitev medalje. Zavedam se, da je cilj visok. V zimski sezoni pričakujem met preko 62 metrov, potem bomo videli, kako naprej.« Tretje mesto med članicami je osvojila celjska skakalka v višino Maruša Černjul, ki že nekaj let sodi v svetovni vrh. Bodoči evropski prvak? Še višje od Ratejeve bo v naslednji sezoni meril Luka Janežič, pričakovano izbran za atleta leta 2017. V teku na 400 metrov je namreč prema- gal mejo 45 sekund in postavil izjemen državni rekord. Z zlato medaljo na evropskem prvenstvu do 23 let v Byd-goszczu ni zadovoljil svojih apetitov. Na članskem dvoranskem evropskem prvenstvu v Beogradu je bil diskvalificiran, na SP v Londonu pa je svoj nastop zaključil že v kvalifikacijah, saj je bil že preveč izžet od treningov. Njegov trener Rok Predanič je bil izbran za naj trenerja leta. Napovedal je, da bodo na evropskem prvenstvu, ki bo med 7. in 12. avgustom NA KRATKO Zlahka z Romuni Velenje: Rokometaši Gorenja so v 8. krogu skupine C lige prvakov premagali Dinamo iz Bukarešte s 33:29. Zmago so si zagotovili že pred končnico, saj so imeli prednost osmih golov. Najbolj učinkoviti med »osami« so bili Niko Medved z osmimi, Matjaž Brumen s šestimi, Alem Toskić s štirimi ter Gregor Potočnik in Nejc Cehte s po tremi goli. Bili so nezadovoljni s svojo igro v obrambi, še slabša je bila novica iz Schaffhausna, kjer je španski Ademar z golom razlike ugnal domači Kadetten. Na vrhu lestvice ima Skjern 12 točk, po 10 točk pa imata Gorenje in Ademar. V soboto bodo gostje Rdeče dvorane Švicarji. Gol Mačkovška Novi Sad: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 8. krogu lige Seha v gosteh premagali Vojvodino z 31:26. Z zelo oslabljeno postavo so 48 ur po tekmi lige prvakov s Kielom skočili na četrto mesto regionalne lige, pred Zagreb, ki je odpustil trenerja Kamenico. Za četrto v Berlinu, njegovemu varovancu zaigrali Zdravljico po finalu na 400 metrov. Na drugo mesto se je v članski kategoriji uvrstil skakalec s palico Robert Renner, ki mu letošnja sezona zagotovo ni uspela po njegovih željah, vendar še vedno vztraja v vrhu slovenske atletike. Najboljši mladinec Renner Med mlajšimi člani se je dve mesti za Luko znašel Jan Kokalj, ki je treniral pod vodstvom trenerja Romea Živka zmago ob dveh porazih in remijih je bil s šestimi goli najbolj učinkovit kapetan David Razgor. En gol je dodal Borut Mačkovšek, čeprav je igral pretežno v obrambi. Tekmo v Novem Sadu si je ogledalo 87 obiskovalcev. V 9. krogu bodo »pivovarji« 6. decembra gostili skopski Metalurg. Rogaška pod vrhom Celje: V sedmem krogu 1. slovenske lige za košarkarje je od ekip s Celjskega zmagala le Rogaška, ki je bila v svoji dvorani boljša od Šenčurja (70:58). Hopsi so izgubili v Novem mestu s Krko (88:74), Zlatorog je klonil v Laškem proti Iliriji (66:75), Šentjur pa je v Tivoliju za Olimpijo zaostal za kar 37 točk (100:63). Slatinčani si na lestvici delijo drugo mesto, Šentjurčani so šesti, Polzelani sedmi, Laščani pa zadnji, deseti. V 2. slovenski ligi so Celjani pod vodstvom trenerja Robija Ribežla v go-steh s 76:71 premagali Medvode, ki jih vodi Igor Pučko. Na vrhu lestvice je Podčetrtek, Celje je sedmo (klub je zapustil 34-letni krilni center Igor Spešič), Konjice pa devete. V 4. krogu slovenskega in požel veliko uspehov v tekih na pet in deset kilometrov. Med starejšimi mladinci je najboljši skakalec v daljino Rok Renner, nad katerim bdi trener Hrvoje Fižuleto. Rennerja je skok, dolg 7,55 metra, popeljal na mladinsko EP v Grossetu, kjer je zasedel 11. mesto. Med mlajšimi mladinkami sta bili Kladivarjevi atletinji tik pod stopničkami, Eva Pepelnak druga, Karin Gošek tretja. Obe sta nastopili na SP za mlajše mladinke v Keniji. Pepelnakova je bila v trosko-ku šesta, Goškova pa v teku pokala bosta v torek tekmi Hopsi - Celje (19.00) in Maribor - Zlatorog, v sredo pa Nazarje - Šentjur (20.30) in Parklji - Podčetrtek. Iz Laškega v Pariz Laško: V torek se je zbrala ženska rokometna reprezentanca in se začela pripravljati na svetovno prvenstvo, ki bo od 1. do 17. decembra v Nemčiji. V igri za nastop na največjem rokometnem turnirju je 19 rokometašic, ki bodo konec tedna sodelovale na pripravljalnem turnirju v Parizu. Svoje sodelovanje v izbrani vrsti je odpovedala članica kluba Z'dežele Lara Hrnčič. Hokejisti na Bled Celje: Hokejisti ECE Celja so v ponedeljek v celjskem Mestnem parku proti Olimpiji klonili s kar 14:3. V soboto so izgubili tudi s Triglavom (2:4), ki je svojo kakovost dokazal na Jesenicah, kjer je slavil z 2:1. Pojutrišnjem je pred varovanci nova zahtevna preizkušnja, saj bodo gostovali na Bledu. Prvi medsebojni obračun je pripadel celjskim hokejistom, ki so doma vodili s 6:0, končni izid pa je bil 6:5. na 2.000 metrov z zaprekami sedma! V Nairobiju je bila tudi Lina Čater, ki je zasedla 11. mesto v metu kladiva. Med pionirji je bil najboljši član Velenja Filip Dominkovič, za njim se je uvrstil Kladivarjev srednjeprogaš Vid Botolin. Romeo Živko je prejel srebrno trenersko značko za 20-letno delovanje v slovenski atletiki, Marko Božiček je dobil posebno priznanje za vrhunske dosežke na mednarodnih veteranskih tekmovanjih. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA, AZS »Petarda« v sevniški dvorani Sevnica: Dobovec se je prepričljivo in zanesljivo uvrstil v četrtfinale slovenskega pokala v futsalu. V Sevnici je zmagal s 5:0. V prvem polčasu sta gola dala Robert Grbić in Aleš Ma-rot, v drugem so zadetke dodali Ivica Majić, Kristjan Čujec in Matjaž Vojsk. Dravograd zadržal prednost Celje: Več gledalcev kot na prvoligaški tekmi v Dravogradu je bilo na Olimpu. Pester derbi 3. slovenske nogometne lige sever med Šampionom in Dravogradom se je zaključil brez golov. Moštvo Roberta Korena je v zaključku jesenskega dela zadržalo sedem točk naskoka pred celjsko ekipo, ki jo vodi trener Oskar Drobne: »Z našo predstavo sem zelo zadovoljen. Imeli smo pobudo, morali smo igrati na zmago zaradi točkovnega zaostanka. Korošce bomo lovili spomladi. V jesenskem delu smo izgubljali točke tam, kjer nismo pričakovali. Za nas je zelo neugoden prehod iz umetne na naravno travo. A nihče nas ni nadigral, še več, na vseh srečanjih smo bili dominantni. Zapravili smo preveč priložnosti.« (DŠ) Timi Zajc je bil državni prvak v vseh možnih starostnih kategorijah. V kvalifikacijah najboljši Zajc Prvi »milenijski« skakalec v svetovnem pokalu, Timi Zajc, rojen aprila leta 2000, je bil v Visli najboljši izmed Slovencev v kvalifikacijah, na ekipni tekmi pa je skočil najdlje! Za tiste, ki niso podrobno spremljali zadnjih dogodkov v skakalnem športu, gre za senzacijo. Toda član SSK Ljubno Zajc je državni prvak poletne sezone. 17-letni Zajc iz Hramš v občini Žalec je bil v kvalifikacijah najboljši od Slovencev, zasedel je 17. mesto, njegov skok je bil dolg 121 metrov. 39. sezona svetovnega pokala se je v soboto začela z ekipno tekmo. Slovenija je pristala na šestem mestu, Zajc pa je skočil najdlje od Slovencev, ko je v drugi seriji pristal pri 124,5 m. Naslednji dan je bil osmoljenec posamične tekme. Diskvalificiran je bil zaradi dresa ... Kot je bilo dogovorjeno že prej, na tekmo v finsko Ruko zaradi mladosti in pomanjkanja izkušenj ne bo potoval. DŠ Foto: KATARZYNA SLUŽEVSKA 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM »MIKSER« Inox za »miksanje« krmne hrane, čelni nakladalec za traktor, moč od 40 do 90 KM, in hidravlični dvig za Sip spider 350 prodam. Telefon 041 999-910. p HIŠO z vrtom oddam v najem, za plačilo ali brezplačno, v zameno za pomoč na kmetiji. Zaželen upokojenski par. Telefon 031 490-473. 2193 GOSTINSKI lokal - kava bar, Razlagova ulica, oddam v najem. Telefon 041 976-162. 2176 GARAŽO v Škvarčevi ulici v Celju oddam Telefon 041 695-221. 2175 VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si STANOVANJE PRODAM POSEST V CENTRU Laškega prodam stanovanje, 80 m2. Bivalni prostor je primeren tudi v kombinaciji s pisarno. Možna menjava tudi za stanovanje v Celju. Cena 46.000 EUR. Telefon 041 710477. 2060 KUPIM PRODAM NA lepi, sončni legi v Grobelnem pri Šentjurju prodamo zazidalne parcele. Urejen dovoz in ostalo. Telefon 041 630-539. 2072 KRAJNSKA Gora, v centru, prodam apartma, 73 m2. Cena po dogovoru. Telefon 031 816-512. 2186 ENOSOBNO stanovanje kupim v Celju. Telefon 041 339-278. 2154 PRODAM ODDAM V CENTRU Celja pri zdravstvenem domu oddamo pisarniške prostore, 108 m2. Telefon 041 347-714. 2124 V CENTRU Podčetrtka oddam v najem poslovni prostor v izmeri 45 m2. Telefon 041 631-305. p VEČ kosov raznega pohištva in kompletno spalnico ter mladinsko sobo zaradi selitve prodamo po polovični ceni. Pohištvo je v dobrem stanju in novejše izdelave. Telefon 041 560-539. 2166 SOBNI kamin (kippersbusch) na trda goriva in skrinjo 220 l prodam. Telefon 051 631-218. 2191 z IVALI ШШ PRODAM Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ena d.o.o.. Slovenska 27,1000 Ljubljana. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČA za zakol, težkega od 180 do 200 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Šmarje pri Jelšah, telefon 051 629-605. 2148 PRAŠIČE, domača vzreja, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 2029 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodamo. Telefon 031 298-192. 817 PAŠNO telico limuzin, brejo 6 mesecev in pašno telico limuzin, težko 250 kg, prodam. Telefon 041 522-571. 2156 PRAŠIČA za zakol, 170 kg, celega ali polovico, domača hrana, prodam. Telefon (03) 5774-097, 051 423-641. 2157 DVA prašiča, 80 kg, in par mladih pekinških rac prodam. Domača vzreja, možna dostava. Telefon 041 797-052. 2179 PRAŠIČA mesnate pasme, težkega 170 do 180 kg, krmljen z domačo kuhano hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 282-805. 2174 KRAVO, brejo z 2. teletom, prodam. Telefon 041 763-050. 2177 PRAŠIČA, težkega 160 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 031 497-410. 2168 BREJO telico, težko 550 kg, prodam. Telefon 041 283-075. 2190 BIKCA simentalca, 170 kg in teličko simentalko, 180 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 362-145.2189 ŽREBE, staro 7 mesecev, za zakol ali rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 581-677. 2188 TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu ter konja kastrata, starega 2 leti prodamo ali menjamo za teleta od 2 meseca starosti naprej. Telefon 031 305-141 ali (03) 5795-520. 2187 KRAVO, brejo 8 mesecev in bika simen-talca, težkega okrog 350 kg, prodam. Telefon 041 794-132. 2192 ШШШ jasnovidnost BIOTERAPIJE KUPIM ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PODARIM PSIČKO, staro eno leto, zelo živahno, miroljubno, sterilizirano, podarim. Telefon 041 425-500. 2180 PRODAM DOMAČE orehe ter vino (šmarnica, jurka) prodam. Telefon 041 797-390. 2146 OSTALO PRODAM BIKCA simentalca, starega 8 mesecev, 350 kg in telico simentalko, brejo 2,5 meseca, 550 kg, prodam ali menjam za bikca ali teličko do 1 meseca starosti. Telefon (03) 5796-085. 2184 DVA bikca simentalca, težka 160 kg in telico, težko 120 kg, prodam. Telefon (03) 5739-408, 070 302-808. l-204 DVE telički, simentalki, stari 14 dni, prodam. Telefon (03) 5739-366. 2197 PRAŠIČA, težkega 280 kg, za zakol, prodam. Telefon (03) 5738-019. l 203 TELICO simentalko, pašno, brejo v 8. mesecu, težko 600 kg, prodam. Cena 980 EUR. Telefon (03) 5739-270, 051 470-362. L-202 TELICO, težko 200 kg in pašno kravo limuzin, z mlekom, prodam. Telefon 051 822-360. 2202 BIKCA simentalca, težkega 240 kg, prodam. Telefon (03) 5728-526. 2198 PRAŠIČA, teže 150 do 200 kg, krmljen s kuhano hrano, prodam. Telefon 041 478-455. 2183 BIKA s/lim, težkega 190 kg, prodam. Telefon 031 858-014. 2173 PRAŠIČE od 30 do 250 kg ter izločene svinje in nerezanega prašiča prodamo. Možna rezervacija za koline ter dostava. Telefon 031 311-476. p. DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. š 151 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p JALOVE krave in telice, dobro plačilo takoj, kupim. Telefon 041 544-270. p ®мпц narodnmabavna TV oddaja j V četrtek, 23.11. ob 20. uri v živo IGOR IN ZLATI ZVOKI SKUPINA ČRNA MAČKA KOTEL za žganjekuho, 100 l, prodam. Telefon 041 736-147. 2205 DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420111 • 041954 206 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko DOBRO ohranjeno razno električno in drugo orodje prodam zaradi starosti za simbolično ceno začetniku, ki se podaja na pot obrtništva. Lahko je ključavničar ali ima kakšen drug soroden poklic. Telefon 041 560-539. 2114 BIKCA in teličko, simentalca, nakovalo in primež prodam. Telefon (03) 5738181, 031 273-205. 2151 CELJE. Prodam žarni grob s spomenikom. Cena 400 EUR. Telefon 0049 731721605. 2081 DRVA, bukova, suha, rezana na 25 cm, za štedilnik, prodam. Telefon 031 351666. 2153 KOSILNICO Bcs 127, obračalnik Pajek 350 in konjske komate prodam. Telefon 051 318-190. 2159 BIKCA, starega 7 mesecev in rdeče-rumeno korenje ugodno prodamo. Telefon (03) 5728-406. 2158 NOV moški zimski plašč, daljšo bundo, vetrovke in celo obleko, vse številka 54, ugodno prodam. Telefon 031 734139. 2165 HLODOVINO in drva prodam. Telefon 041 472-380. 2167 KNJIGE, lepo ohranjene, različni žanri, prodam. Telefon 040 412-452. 2168 DOMAČO naravno sušeno koruzo, tračni obračalnik SIP 200 in tehtnico Libela, 300 kg, prodam. Telefon 041 261-676. 2178 NOVEJŠO cisterno za gorivo 1000 l, prodam po simbolični ceni. Podarim pa omaro za dnevno sobo, 5-delno, dolžine 3,20 m, lepo ohranjeno, in sedežno kotno garnituro. Telefon 070 263-987. 2172 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO inštalaterje vodovodnih, ogrevalnih in prezračevalnih instalacij. Delo v tujini. Kandidati naj pokličejo telefonsko številko 051 410-713. MS ll, d. o. o., Trg 23, Rogatec. n © VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 OO, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza POOBLAŠČENI servis peletnih peči znamk Nordica Extraflame in Biodom vabi k sodelovanju novega sodelavca za delo serviserja na področju štajerske regije. Vsi, ki vas zanima dinamično in dobro stimulirano delo, pošljite kratek opis dosedanjih del in kontakt na naslov: na servis@timiko.si. n IŠČEMO mehanika-vzdrževalca tovornih vozil. SAPS, d. o. o., Kocbekova cesta 38, 3202 Ljubečna. Telefon 041 351120. 2181 IŠČEMO voznika tovornega vozila E-kate-gorije za prevoze ladijskih kontejnerjev. SAPS, d. o. o., Kocbekova cesta 38, 3202 Ljubečna. Telefon 041 351-120. 2181 MIZARJA zaposlim. Miran Vrbanček, s. p., Dramlje 5, 3222 Dramlje. Telefon 041 IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Sima-les, Zagorje 31, 3261 Lesično, telefon 040 211-346. p GRADITELI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Aplenc Anton s.p., Prekorje 29 a. Telefon 5415-011, 041 531-976. 2194 640-588. 2171 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si Willi HM lastrolotfinia 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC Zapustila nas je draga JULIJANA MIRTIC iz Celja, Oblakova ulica 28, nazadnje stanujoča v Domu ob Savinji Celje (1923 - 2017) Od nje smo se poslovili v torek, 21. novembra 2017, na Mestnem pokopališču v Celju. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče FANIKE BELEJ iz Gorice pri Slivnici, Drobinsko 1 (1938 - 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vse besede tolažbe ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta in prijatelja STANISLAVA ČEPINA iz Žalca, Savinjska cesta 99 (15. 10. 1932 - 13. 11. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče ter za svete maše. Zahvala tudi negovalkam Doma Nine Pokorn iz Grmovja ter dežurni in patronažni službi ZD Žalec. Hvala pogrebni službi Morana iz Žalca, župniku patru Viktorju in vsem, ki ste nam stali v težkih trenutkih ob strani. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka, strica, tasta, prijatelja in soseda ALBINA TKALCA iz Lokrovca 19a, Celje (31. 1. 1935 - 31. 10. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v hudi bolezni stali ob strani. Hvala za vse besede tolažbe in sožalja. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovane sveče in svete maše. Zahvala tudi Gasilskemu društvu Lokrovec-Dobrova za izkazano spoštovanje pokojnemu. Posebna zahvala je namenjena gospe Marini iz KS Ostrožno za izrečene besede in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njegovi n ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice LJUDMILE FAJDIGA iz Laške vasi, Laško (3. 3. 1944 - 13. 11. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem. Hvala Domu ob Savinji Celje, g. župniku, Komunali Laško, govornici ge. Petri Šuster, pevcem Oljka in ostalim, ki ste bili z nami. Žalujoči vsi njeni 2199 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN 19. novembra je minilo eno leto, kar nas je za vedno zapustila ljuba mama, babica, tašča in sestra MARIJA FREITAG (4. 5. 1921 - 19. 11. 2016) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. Hčerke: Marjana, Kristina in Sonja z družinami 2155 Umrla je naša sodelavka TINA ZBAŠNIK, dr. med., zdravnica specialistka interne medicine, zaposlena na Oddelku za intenzivno interno medicino. Ohranili jo bomo v lepem spominu. SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE n Ni te na pragu, ni te v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Med nami ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tete in botre ZOFIJE KUŽNAR iz Cmereške Gorce (3. 4. 1932 - 8. 11. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah za nego in oskrbo v času njene bolezni. Zahvala gospodu župniku Franciju Strašku za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Hvala gospodu Srečku Gobcu za poslovilni govor, Društvu upokojencev Pristava pri Mestinju, gospodu Francu Vehovarju, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Posebna zahvala za pomoč Mariji Ramšak in Mateji Tra-tenšek. Hvala Dragici in Ivanki Škorc ter Marici Godler. Hvala pogrebni službi Gekott za lepo organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni 2162 Katerikrat začutim, kako iztezaš roko k meni od drugod. In toplina, ki je bila samo tvoja, je za kratek, dragocen trenutek spet z menoj. V SPOMIN 27. oktobra je minilo 19 let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ati, dedi, mož, brat, svak, prijatelj, sodelavec in sosed ZLATKO STARLEKAR iz Celja (1948 - 1998) Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, iskrena hvala. Hčere, vnuki, žena, brata in vsi njegovi p Dragi ati, še vedno si dan za dnem z nami, še vedno nas spremljaš v vsem, kar počnemo in nas gledaš iz toplih oči svojih vnukov ... (Maruša) V SPOMIN IGO PERNOVŠEK iz Celja (30. 7. 1956 - 11. 11. 2013) Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu in se ga z lepo mislijo spominjate. Žena Tatjana, hčerki Maruša in Nataša ter sestra Nives 2203 22 NAPOVEDNIK radio celie 90.6 100.3 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 23. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 24. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. CAMILA ABELLO FEAT. YOUNG THUG - HAVANA (3) 2. PINK - WHATEVER YOU WANT (5) 3. AVICII FEAT. RITA ORA -LONELY TOGETHER (6) 4. RAG N BONE MAN - SKIN (2) 5. KYGO FT. THE NIGHT GAME -KIDS IN LOVE (2) 6. GRACE WANDERWAAL -ESCAPE MY MIND (4) 7. MAGIC! - DARTS IN THE DARK (4) 8. POST MALONE FEAT. 21 SAVAGE - ROCKSTAR (1) 9. BRYAN ADAMS - PLEASE STAY (3) 10. NAUGHTY BOY - ONE CHANCE TO DANCE (1) DOMAČA LESTVICA 1. VLADO KRESLIN - ODKAR TE NI (5) 2. VERTIKAL - GLOBOKO (5) 3. ŽIGA RUSTJA - KRALJ ZELENEGA PERESA (4) 4. SWEET PEAK & LAURA - KAJ BI TI BREZ MENE (2) 5. 6PACK ČUKUR - INSTABEJB (6) 6. BO! - MASKA (3) 7. ANETTE - LJUBIM (1) 8. ALJA KRUŠIČ - NAJU POPELJE (3) 9. OMAR NABER - MOJA (2) 10. PIP - TRENUTEK (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: EMINEM - WALK ON WATER PALOMA FAITH - GUILTY PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: MUFF - LV RAIVEN - POVEJ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SOBOTA, 25. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 26. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 27. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedelj- kovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 28. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 29. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) Po slovensko s Katrco 1. Mladi Korenjaki: Očetovo darilo 2. Viža: Ljubezen je prava stvar 3. Ans. Poljanšek: Planinska 4. Erazem: Slovenski vinski bratje 5. Vihar: Sanjala Kino CINEPLEXX Spored od 23. 11. do 29. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Ivan - drama četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 20.30 nedelja: 20.35 Koko in velika skrivnost - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda:15.40, 17.00, 18.20 sobota, nedelja: 14.20, 15.40, 17.00, 18.20 Koko in velika skrivnost - animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 17.30 sobota, nedelja: 14.50, 16.30, 17.30 Košarkar naj bo - mladinski sobota: 14.30 nedelja:14.00 Liga pravičnih - akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 19.40 petek: 19.40, 22.10 sobota: 14.10, 19.40, 22.10 nedelja: 14.10, 19.40 Liga pravičnih - akcijski, pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 18. 10. 20.40 Mali Bigfoot - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja:13.50, 15.50 Očka proti fotru 2 - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 19.00, 21.00 petek: 19.00, 21.00, 22.25 sobota: 13.30, 19.00, 21.00, 22.25 nedelja: 13.30, 19.00, 21.00 Poredne mame 2: Božič - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.15, 20.50 petek, sobota: 18.15, 20.50, 22.40 nedelja: 18.30, 20.50 Thor: Ragnarok - pustolovski, akcijski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.10 petek, sobota: 20.10, 22.25 Thor: Ragnarok - pustolovski, akcijski, fantazijski, 3D od četrtka do srede:15.40 Ukročena trmoglavka (sezona 2017-18) - balet nedelja: 16.00 Umor na Orient ekspresu - kriminalni, drama od četrtka do srede: 17.50, 20.10 Vesela pošastna družina - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda:15.30 sobota, nedelja: 13.40 Čudo - drama od četrtka do srede: 15.30, 17.45, 20.00 Žaga 8 - grozljivka petek, sobota: 22.20 ČETRTEK 19.00 Ubijanje svetega jelena - drama PETEK 17.30 Koko in velika skrivnost - animirani 20.00 Ubijanje svetega jelena - drama SOBOTA 15.30 Koko in velika skrivnost - animirani 18.00 Ubijanje svetega jelena - drama 20.00 Ivan - drama, premiera + pogovor z režiserjem NEDELJA 15.30 Koko in velika skrivnost - animirani 18.00 Ivan - drama 20.00 Ubijanje svetega jelena - drama SREDA 19.00 Paslika - biografska drama www.nt-rc.si ТТ1П7Г mu2ejnovejšezgodovine|celje NA HERMANOVEM ODRU 2. predstava v Hermanovem otroškem gledališču v sezoni 2017/2018 V soboto, 25. novembra, ob 10. uri vabljeni na drugo predstavo letošnjega abonmaja Zverinice iz Rezije. Predstava je primerna za otroke od tretjega leta naprej in traja 35 minut. V sklopu abonmaja Na Hermanovem odru in izven. Cena vstopnice, ki jo lahko kupite teden dni pred predstavo v informacijski pisarni muzeja, znaša 3 evre. Več o programu na spletni strani muzeja http://www.muzej-nz-ce.si ■moj kino žalecM SREDA 15.30 Vesela pošastna družina - animirana družinska pustolovščina 17.15 Mali Bigfoot - animirana komedija 19.00 Poredne mame 2: Božič -komedija 21.00 Žaga 8 - grozljivka KINO VELENJE PETEK 17.00 Kje raste kruh - doku-mentarno-igrana razlagalna pripovedka; premiera 18.15 Zverinice iz gozda Hoki-poki - animirani muzikal, sinh. 19.00 Sladke sanje - romantična drama 20.00 Ivan - drama, premiera 22.30 Liga pravičnih - domišljijska akcijska pustolovščina; 3D SOBOTA 18.00 Koko in velika skrivnost + predfilm Olafova zgodba - animirani, sinh. 19.00 Ivan - drama 20.30 Liga pravičnih - domišljijska akcijska pustolovščina; 3D NEDELJA 16.00 Koko in velika skrivnost + predfilm Olafova zgodba - animirani, sinh. 18.30 Ivan - drama 19.00 Sladke sanje - romantična drama 20.30 Liga pravičnih - domišljijska akcijska pustolovščina; 3D PONEDELJEK 17.30 Koko in velika skrivnost + predfilm Olafova zgodba - animirani, sinh. 20.00 Vino in veter - komična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 23. 11. 9.00 Celjska kulturnica_ Film fest treh zvezd, Festival celjskega amaterskega filma 2017 projekcija izbora filmov celjskih ustvarjalcev; vstop prost_ 17.00 Mercator center Velenje Marija Bahun odprtje razstave_ 18.00 Pokrajinski muzej Celje Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes odprtje razstave Jožeta Rataja; vstop prost 18.00 Osrednja knjižnica Celje Lado - ena sama ljubezen predstavitev biografije Lada Leskovarja; pogovor z gostom bo vodil Primož Mušič 18.00 Galerija Mozirje_ 23. slikarski študijski dnevi ex-tempore odprtje likovne razstave 18.00 Galerija Velenje Predstavitev Majde Kurnik ob 50. obletnici smrti bo slikarko predstavila Milena Koren Božiček 18.00 Galerija Radeče Barvitost narave odprtje fotografske razstave Vinka Šeška 18.30 Železarski muzej Štore 18. celjska fotografska razstava 2017 odprtje razstave s podelitvijo nagrad in priznanj; vstop prost 19.00 Likovni salon Celje Zemlja, ki jo hočete odprtje razstave avtorice Marie Lucie Cruz Correia 19.00 Celjski dom_ Poezija iz samovarja tradicionalna čajanka ob poeziji Sergeja A. Jesenina; vstop prost 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Javni nastop učencev Glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur 19.30 SLG Celje_ Elaine Murphy: Ljubi moj abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Mi Ha Iš - kdo si človek? gledališko glasbena predstava v izvedbi Polone Vetrih in Saše Tabakovića 19.30 Dom kulture Velenje Alpska saga Zeleni abonma (2) A la Carte in izven PETEK, 24. 11. 19.00 Narodni dom Celje Ženski pevski zbor KUD Ljubečna Celje slavnostni koncert ob 35-letnici delovanja 19.00 Medgen borza na Rečici ob Savinji Tadej Golob: Jezero predstavitev knjige; z avtorjem se bo pogovarjala Ana Lamut 19.30 Plesni forum Celje Ti gledaš ... bolj čudno od raja dokumentarni performans; nastopata: Mark Požlep in Igor Feketija SOBOTA, 25. 11. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Na Hermanovem odru: Zverinice iz Rezije lutkovna predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Zapik; abonma in izven NAPOVEDNIK 23 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Zborovska sakralna in orgelska glasba koncert ob dnevu slovenskih cerkvenih glasbenikov; nastopili bodo pevski zbori celjske škofije; vstop prost 18.00 Gasilski dom Kozje MePZ Vinea Kozje jubilejni koncert ob 5-letnici delovanja 18.00 Glasbena šola Velenje Sodobna vizija koncert študentov klavirja Akademije za glasbo Ljubljana v okviru Klavirskih dnevov 19.00 Dom krajanov Vrbje Govorice gledališka predstava; KUD Janez Jalen Notranje Gorice 19.30 Glasbena šola Velenje Matyaš Novak (Češka), klavir koncert v okviru Klavirskih dnevov 21.00 eMCe plac Velenje_ Sound Arson 7.8: Vorvan (Rus), Qui (Zda), Darla Smoking glasbeni kolaž 21.00 Max klub Velenje Saturday Dance Fever: Sanja Mlinar Marin & ReCover koncert NEDELJA, 26. 11. 18.00 Kulturni dom Škofja vas Ojoj, tašča je spet živa komedija v izvedbi dramske skupine KD Črneče; za abonma in izven 20.00 Celjski dom_ Dame izbirajo uprizoritev hita Full monty - Do nazga - v izvedbi sedmerice sarajevskih igralcev PONEDELJEK, 27. 11. 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Literarni večer predstavitev zbornika v okviru Literarnega društva Sončnica; vodi: Erna Ferjanič Fric 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ljubi moj SLG Celje, komedija/ drama za gledališki abonma ponedeljek in izven DOGODKI MED 23.1 1. in 30. 1 1. 2017 ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 23. november, Pravljične dogodivščine z Dragico ob 10. uri Za otroke od 3. leta dalje ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 23. november, Lado-ena sama ljubezen ob 18. uri Gost bo Lado Leskovar Ob Dnevu splošnih knjižnic ČETRTEK, CELJSKI DOM 23. november, Poezija iz samovarja ob 18. uri Tradicionalna čajanka ob poeziji Jesenina SOBOTA, LEVSTIKOVA DVORANA 25. november, Kulturna dediščina državljana sveta ob 10. uri Simpozij Teozofske knjižnice PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 27. november, Malezija in Sumatra ob 17.30 V okviru U30 predava Andreja Avberšek SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 29. november, Gledališka predstava ob 17. uri Moja luna (Gledališče Pravljičarna) SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 29. november, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta ČETRTEK, GLASBA FILM 30. november, Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 30. november, Odnosi za prijetno sožitje ob 18. uri Gost Karel Gržan TOREK, 28. 11. 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Tematski večer oddelka trobil in tolkal 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ljubi moj SLG Celje, komedija/ drama za gledališki abonma torek in izven SREDA, 29. 11. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Moja luna gledališka animacijska predstava v izvedbi Gledališča Pravljičarna 18.00 Dom kulture Velenje Tesla Abonma Mladost (1) in izven Ostale prireditve ČETRTEK, 23.11. 9.00 Mestna knjižnica Velenje, pravljična soba Igramo se z družabnimi igrami delavnica ob dnevu splošnih knjižnic 9.30 do 13.00 Dom sv. Jožef Celje_ Simpozij: Odpuščanje -občutki krivde in druge stiske ob soočanju s smrtjo pogled zdravnika; predava: mag. Mateja Lopuh 13.00 Mestna knjižnica Velenje Ustvarjalno druženje ob dnevu splošnih knjižnic 16.00 do 20.00 Celjski mladinski center Četrtkove družabne igre obujamo stare, nekoč ultra zanimive družabne igre, vstop prost 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 18.00 Celjski mladinski center After work tango party kavarniško druženje s klepetom, tango glasbo in argentinskimi užitkarijami ob tednu argentinskega tanga Korak; vstop prost 19.00 do 20.00 Celjski dom Pomoči in izcelitve po duhovni poti informativno predavanje s pomočjo učenja Bruna Groeninga; vstop prost PETEK, 24. 11. 18.00 Mestna knjižnica Velenje Kulturni šok predava: Charnee Bijon Bonno 19.30 Glasbena šola Velenje Vesna Vuk Godina tradicija v glasbi skozi oči antropologinje 20.00 Užitkarna Beli vol Celje Večer argentinskega tanga: Milonga ob tednu argentinskega tanga Korak; vstop prost 21.00 Max klub Velenje_ Vstali Valentin in Venera predstavitev erotične zbirke avtorjev celjske regije STEKLO NA CELJSKEM OD 18. STOLETJA DO DANES FROM THE 18™ CENTURY UNTILTODAY it 23. novembra 2017 bomo ob 18. uri v Stari grofiji na ogled postavili prvo pregledno razstavo o tradiciji steklarstva na območju Celjske regije. NOVEMBER 2017 - OKTOBER 2018 r- L» ' laJasSifef!' У^лшЗк. ■• REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO triglav ROGAŠKA SOBOTA, 25. 11. 9.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 9.00 do 19.00 Telovadnica UPI -Ljudska univerza Žalec Sejem smučarske opreme tudi v nedeljo od 9. do 16. ure 10.00 Mestno središče Celje Ples na ulicah ob tednu argentinskega tanga Korak celjski tango plesalci bodo zaplesali na različnih lokacijah v mestnem središču 10.00 do 14.00 Ekomuzej Žalec Izdelava adventnih venčkov delavnica za otroke in starše 18.00 Skomarska hiša na Skomarju Literarni večer v Skomarski hiši NEDELJA, 26. 11. 15.00 Večnamenska dvorana Pristava 15. srečanje mladih harmonikarjev in ansamblov PONEDELJEK, 27. 11. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.00 Knjižnica Vojnik Pravljična ura z ustvarjanjem 17.30 Osrednja knjižnica Celje Malezija in Sumatra potopisno predavanje v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje; predavala bo Andreja Avberšek TOREK. 28. 11. 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši pravljična ura 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in odrasle; izdelava adventnega koledarja 17.00 Galerija Velenje_ Perorisba družinska urica 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Poslušam za PET pravljična ura v izvedbi Zavoda za terapijo s pomočjo psov in MSK Žalec 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Čustveni vampirji predava psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek SREDA, 29. 11. 17.00 Knjižnica Šmartno v Rožni dolini Pravljična ura z ustvarjanjem 17.00 Mestna knjižnica Velenje Zeliščarna sejem 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom pravljične ure; primerno za otroke starejše od treh let 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 23. 11. 20.00 Športna dvorana Vransko Žarek upanja za otroški nasmeh tradicionalni dobrodelni koncert; zbrana sredstva so namenjena skladu Žarek upanja PETEK, 24. 11. 17.00 Športna dvorana Polzela Levji kralj dobrodelni koncert; izkupiček je namenjen v šolski sklad Otroci otrokom NEDELJA, 26. 11. 17.00 Župnijska cerkev sv. Jurija Mozirje Vokalni ansambel Minutiae in sopranistka Mojca Bitenc dobrodelni koncert; sredstva so namenjena za ljudi brez doma SREDA, 29. 11. 20.00 Dvorana Golovec Celje Klic dobrote tradicionalni dobrodelni koncert Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Fotoatelje in galerija Pelikan: razstava Promenada / 20 let Fotoateljeja in galerije Pelikan; do 31.12. Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava likovnih del Vlada Novaka; do 25. 11. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Čim enotnejši, tem močnejši! 90 let od prihoda Mohorjeve družbe v Celje; do 24. 11. Galerija sodobne umetnosti Celje: Mednarodna skupinska razstava Otroci/Kids; do 14. 1. Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Neže Tre-tnjak, Zasvojenost = Odvisnost; do 31. 12. Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Žarka Vre-zca, Slike; do 30. 11. AQ galerija Celje: razstava Severin Hirsch You know my name; do 5. 12. Celjska kulturnica: razstava fotografij Jake Terška, Kuba; do 30. 11. Galerija Axx. oN. M. Celje: slikarska razstava Družinsko drevo III - skupinski portret; do 30. 11. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 31. 12. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Podobice; do 30. 11. Celjski mladinski center: razstava grafik Mihe Eriča Mediafest 2017: Serija Amerika; do 3. 12. Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec: razstava Toskana avtorice Žive Agrež; do 30. 11. Galerija Velenje: razstava Majde Kurnik Slikarski urok, ob 50-letnici smrti; do 2. 12. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 INFORMACIJE novi tedniki radio celie Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Plačilo (ustrezno označi) □ v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra □ za 6 mesecev 55 evrov □ za 3 mesece 27,93 evra □ meseCno 9,50 evra CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen) novi tednik Datum rojstva: Telefonska številka: Datum: Podpis naročnika BOSCH Tehnika za življenje Postanite naročnik Novega tednika in se tudi vi potegujte za lepe nagrade! II урчђл K Tednikove »zaodbe St. 47 / Leto 72 / Celje, 23. november 2017 »Vitezom« pohvale, »zebram« popoln izkupiček „ 0 Foto: SHERPA Nepresežena lepota lesa Deset let ocenjevanja str. 29 likerja Andraževca str. 33 Turistične kmetije: adut je domača hrana str. 36-37 26 INTERVJU Človek potrebuje hrano za dušo in dober film je lahko prvovrstna gostija Dr. Milan M. Čoh, eno najbolj obetavnih imen slovenskega neprofesionalnega filma iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja V njem se je prelivala predanost športu in umetnosti. Že kot mladostnik se je navdušil nad fotografijo, a ko je dobil prvo kamero, ga je povsem zasvojila. Pokojni novinar Drago Medved ga je označil za dečka iz Obsote-lja, ki vzame kamero in snema. A to, kar je Čoh ustvarjal pod okriljem Foto kino kluba Emo v Celju in kasneje kluba Minifilm v Ljubljani, je bilo povsem resno delo, v slovenski filmografiji še danes zelo upoštevano. Njegovi filmi so pobirali nagrade na festivalih doma in v tujini. 18 kratkih filmov - eden je izgubljen - je danes del slovenskega filmskega arhiva s pomembno umetniško, dokumentarno in etnološko težo. V petek zvečer so v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah 30 let po nastanku zadnjega filma pripravili restro-spektivo šestih Čohovih filmov. Pred projekcijo si je vzel čas za pogovor za Novi tednik in Radio Celje. »Na slovenski režiserski sceni je veliko mladih, nadarjenih posameznikov. Želim si, da bi imeli več možnosti. Ne bi rad poveličeval filma nekoč, ampak resnici na ljubo je največja filmska klasika Cvetje v jeseni nastala v tako improviziranih in skromnih razmerah, da je komaj kdo verjel, da bo iz tega kaj nastalo. Materialna sredstva torej vseeno niso vse.« Doma ste iz Pristave pri Mestinju. Ko sva v Šmarju izbirala kotiček, kjer bi se lahko v miru pogovarjala, se mi je zdelo, da je veliko takšnih, ki prebujajo spomine. V Šmarju sem obiskoval višje razrede osnovne šole. In seveda je s tem povezanih veliko spominov. Tisti del pred kulturnim domom je nekakšno staro jedro, kjer je bilo že od nekdaj najbolj živahno. Ampak očitno se tudi okolica vedno bolj razvija. V Ljubljani ste že od leta 1972, ko ste šli študirat. Se še imate za Štajerca? (Smeh) Kot je vprašanje lahko, je odgovor težak. V Ljubljani živim in delam, Ljubljana mi je dala tudi ustvarjalni filmski umetniški zagon. Ampak rojstni kraj je le rojstni kraj in vedno se z veseljem vračam. Akademsko se se uveljavili na fakulteti za šport, kjer še vedno predavate. Kako sta se v vaši mladosti prepletala šport in umetnost? Po osnovni šoli sem se vpisal na pedagoško oziroma družboslovno gimnazijo. V Celju, ki je bilo že takrat športno mesto, sem se vključil v atletski klub Kladivar. Lahko povem, da sem bil verjetno prvi tekač na Kozjanskem. Danes je normalno, da ljudje to počnejo, takrat pa se je mojim sovaščanom to zdelo silno nenavadno. V Celju so se odprle nove možnosti. Pri vpisu na fakulteto sem kolebal med etnologijo in športom ter se naposled odločil za slednjega. Potem se je tako obrnilo, da že vse od leta 1972 hodim na fakulteto skozi ista vrata. Kaj pa prvo srečanje s filmom? Ne vem, če ima to kakšen vpliv, ampak po horoskopu sem dvojček. Za to znamenje naj bi bilo značilno, da se ukvarja z različnimi stvarmi. Najprej sem se navdušil nad fotografijo in prvi fotoaparat je bil zame zelo pomembna pridobitev. Moj oče je že leta 1960 s svojim »hroščem« prevažal projektor za potujoči kinematograf. Kinopredsta-ve so bile v Zibiki, Pristavi, Podčetrtku in drugod. Na teh poteh sem ga spremljal in seveda gledal filme. Polet na tem področju pa mi je zagotovo dala Ljubljana. Precej sem se družil s študenti AGRFT. V študentskem naselju je bila ta scena precej razvita, imeli smo celo vrsto filmskih in fo-totečajev, ki so jih vodili takrat že znani slovenski cineasti Jane Kavčič, Mako Sajko in drugi. Film je umetnost s svojimi zakonitostmi, svojim jezikom in vsega tega se je treba naučiti. V prvi vrsti smo filme gledali. Nekaj dni v tednu smo od štirih popoldne do desetih zvečer preživeli v kinoteki in si ogledali po tri filme. V tem je bilo res veliko navdušenja in strasti. Je bil vaš indeks na fakulteti za šport, srce pa na AGRFT? Ne, fakulteta za šport je bila prva odločitev. Poleg tega sem imel kasneje tudi čisto resno možnost za vpis na Akademijo dramskih umetnosti v Zagrebu. Ko sem zmagal na jugoslovanskem festivalu neprofesionalnega filma, tako imenovani Mali Puli - Velika Pula je bil takrat največji filmski dogodek v državi - me je profesor iz komisije povabil na študij. Ampak moje življenje je bilo takrat že precej utirjeno, a tudi nasveti prijateljev iz filmskega sveta za to pot niso bili prav spodbudni. Da gre za težak, zahteven in nedorečen poklic, so mi povedali. In se zanj res nisem odločil. Kamera pa me je še vedno zelo zanimala. Tudi zaradi izjemnih izraznih možnosti, ki jih ima? Prvo kamero sem dobil od očeta. Kasneje je bilo za moje ustvarjanje odločilno, da sem bil član Foto kino kluba Emo Celje. To je bil eden najboljših klubov v Sloveniji. V okviru ljudske tehnike in velike tovarne so bile možnosti za razvoj filmske dejavnosti velike. Klub je imel še celo vrsto drugih, prav tako uspešnih sekcij. V okviru Ema sem naredil prve korake, v Ljubljani sem nadaljeval. Žal je filmska umetnost vedno povezana z materialnimi stroški in omejitvami. Filmski trak je bil takrat izjemno dragocen. Ne tako kot danes, ko ima veliko boljšo tehnologijo že vsak prenosni telefon. Vaši filmi so v celoti vaše avtorsko delo. To ima prednosti in slabosti, mar ne? Ko govorimo o celovečer-cih, je čisto jasno, za kaj gre. Kratki filmi so ljudem manj znani. Kot ste dejali, ima vsak format svoje prednosti in slabosti. Pred 30 leti je bilo že snemanje kratkega filma iz tehničnega vidika skrajno zahtevno delo. Če si sam avtor ideje, če ustvarjaš svojo vizijo, natančno veš, kaj si želiš in kaj je mogoče. Kratek film je kot črtica v literaturi. Ima svoje omejitve. In filma na splošno ne moreš delati sam. Film je vedno skupinsko delo, čisto drugače, kot če pišeš roman ali ustvarjaš glasbo. Moj zadnji film je bil že tako zahteven, da je to presegalo dane zmožnosti. Od kod ideje, tematika? Življenje jih je prinašalo. Snemal sem tako eksperimentalne, dokumentarne kot igrane filme. Zanimivo je, da nisem nikoli snemal športnih filmov. Tisto, kar na fakulteti še danes snemamo z biotehničnega vidika športnega gibanja, s filmsko umetnostjo nima nič skupnega. Zanimale so me predvsem skrajnosti - rojstvo, smrt, ljudje na obrobju. Življenje v sredini je povprečno in sivo, na mejah pa je lahko dramatično. Moje filme je treba gledati s časovne razdalje. Danes je življenje, z njim pa tudi filmi, hitrejši. Prav toliko, kot so ti filmi odsev mladega človeka, so tudi odsev takratne družbe. Nedvomno. Vse filme danes hrani slovenski filmski muzej v Ljubljani. Na srečo sem v zadnjem trenutku našel mojstra, ki jih je iz »superosmičk«, kot smo rekli traku, še uspel rešiti in presneti v digitalno tehniko. Ob dveh projekcijah v ljubljanski Kinoteki so bili odzivi precej nostalgič-ni. Nenazadnje sem snemal našo vas v vseh štirih letnih časih, domačine pri kmečkih opravilih, oranje s kravami ... Brez dvoma imajo ti filmi tudi nekaj dokumentarne in etnološke vrednosti. Se spominjate občutka, ko ste svoj film prvič gledali na velikem platnu? Občutek je bil dober, čeprav tudi profesionalni igralci ter režiserji velikokrat rečejo, da ne gledajo svojih filmov. Prav na zadnji premieri - mimogrede, nujno si morate ogledati film Moški ne jočejo, fantastično in bolj resnično od dokumentarca - so ustvarjalci izpostavili isto. Ne gledajo se radi. Milan Mišo Čoh je leta 1973 za dokumentarni film Večerni monolog na Festivalu amaterskega filma v Ljubljani prejel prvo nagrado Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Posnel je 18 kratkih filmov, kjer je bil avtor v celoti - scenarist, režiser, snemalec in montažer v eni osebi. Na različnih festivalih amaterskega filma v Jugoslaviji in tujini je skupno prejel več kot sto diplom, nagrad in plaket. Eno najpomembnejših priznanj je bil leta 1979 Grand Prix v Puli za filma Solzice in Obsojeni. V mednarodnem prostoru ima največjo težo nagrada za režijo in kamero na svetovnem festivalu neprofesionalnega filma Unica na Finskem iz leta 1982, in sicer za filma Čakalnica za onostranstvo in Solzice. Svoj zadnji film, Pogled angela, je posnel leta 1987. Je poročen in oče dveh sinov ter je danes profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. INTERVJU 27 »Izgubljeni film so zaplenili, potem ko sem ga poslal na enega od festivalov. Enostavno se je izgubil neznano kam, pristojni pa so se izgovarjali drug na drugega. Od vseh mojih filmov je bil najbolj družbeno kritičen. Posnel sem odhod delavcev iz tovarne Emo. Ena vrata so bila za delavce in druga za šefe. Nič posebnega, na očeh javnosti se je dogajalo vsak dan. Marsikdaj gledamo, a ne vidimo. Film to spremeni.« »Svoje prve filme sem snemal na podeželju, kjer sem vedno znova spoznaval, kako agresiven medij je kamera. Kmečki človek se je pripravljen postaviti pred kamero v nedeljo v pražnji obleki. Jaz pa sem prišel s kamero na njivo in jih ujel sredi dela. Ni jim bilo všeč. Veliko energije sem vlagal v odnose, da sem lahko posnel prvobitnost takratnega podeželja.« »Vsak film ima svojo zgodbo pred in za kamero. Ko sem snemal Rome v Ljubljani, so mi razbili kamero. Ko sem nepremišljeno snemal domačine v Indoneziji, bi lahko bil tudi ob življenje. Marsikje plemena še danes verjamejo, da jim s fotografiranjem ukradeš dušo.« »Tik preden so ojezerili Vonarsko jezero, sem se v izpraznjeno dolino pripeljal s kolesom. 36 kmetij so izselili. Zdelo se je, kot da so ljudje nenadoma izginili in pustili odprta vrata za seboj. Za njimi je ostala smrtna, gosta tišina. Še ptic ni bilo. Niti ene. Edino živo bitje, ki sem ga srečal, je bila mačka. To je bil res nenavaden občutek in hkrati navdih za film.« Projekcija v domačem kraju, v Šmarju, bo vseeno nekoliko drugačna. To pa res. Sva ravno z Jože-tom Čakšem ugotavljala, da je bila leta 1987 projekcija mojega zadnjega filma. V tistem zadnjem filmu sem se prav tako dotaknil večne teme - spolnega nasilja in spolnega izkoriščanja. Striptizeta je bila glavni lik. To so tragične zgodbe. Bile so takrat in so še danes. Omenili ste, da danes filme gledamo drugače. Tudi zato, ker vse dojemamo samo površinsko, na hitro, v nekajsekundnih klipih. Kje je tu še prostor za počasen, umetniški film? Smo v digitalnem svetu in nemalo strokovnjakov opozarja, da nas ta peha v digitalno demenco. Celo otroke. Ko po hodnikih fakultete gledam študente, se nihče več ne pogovarja. Vsak zase gleda samo še v zaslon svojega telefona. In v takšnem svetu se zdi, da so filmi iz starih časov preživeti. Dolgi so, nekatere stvari se ponavljajo, ritem je počasen. Samo poglejte, kako teče kakšna klasična Hitchcockova drama; napeta, vendar počasna. Povsem nenavadno za današnji čas. In potem imamo tu ho-livudsko produkcijo, ki že ne ve več, kakšne učinke izbrati, da bi vsaj pritegnila občinstvo, če že ne šokirala. Tudi zato, ker je danes v življenju vse bolj površno. Ampak filme snemajo za različno občinstvo. Najbolj gledan film v Sloveniji je na primer Pr' Hostar, ne glede na to, kaj si mislite o njem. To je pač eden od žanrov. Po drugi strani si lahko na Liffu ogledate filme s tako težo in vsebino, da vas pritisnejo ob zid, se vas dotaknejo v globino in povzročijo celo fizično bolečino. V eksploziji informacij je danes umetnost odbrati prave in pomembne. Danes študentu ni treba fizično na predavanje, vse lahko najde na spletu. Finski otroci nič več ne pišejo, vse je na tablicah. Vse informacije so vsak trenutek dostopne. Ampak v takšni poplavi se hitro zgodi, da gredo pomembne stvari mimo. Kot profesor na fakulteti imate stik z mladimi. V kakšne ljudi prihodnosti se razvijajo nove generacije? Moja akademska kariera je že kar dolga, poznam študente nekoč in danes. Imam dober občutek. Mlade generacije iščejo svoje priložnosti in možnosti, svoj jaz in svoj obstoj v razgibanem in nemirnem svetu. Veliko je vdanosti v usodo in brezbrižnosti. Na vprašanje, katero knjigo so prebrali v zadnjega pol leta, je odgovor - nobene. V poplavi študijskih obveznosti, tudi dela, da preživijo, za branje knjig ni časa. Ampak človek potrebuje tudi duhovno hrano. Mladi so danes ujeti v paradoks sodobnega časa. Po eni strani imajo celo vrsto novih izzivov in novih možnosti, hkrati pa celo vrsto novih omejitev. Eno je odgovornost posameznika, drugo odgovornost družbe do tistega, kar je zares pomembno. Menda smo kot družba do filmske produkcije sila mačehovski. Ne glede na razvoj tehnologije, ki je vedno bolj dostopna, film ni samo umetniška, ampak je tudi ekonomska kategorija. Ne samo holivudski, tudi spodoben evropski film stane milijone evrov. Res pa denar ni odločujoč in vrhunske mojstrovine se z veliko predanosti rojevajo tudi v zelo skromnih razmerah. Za dober film so odločilni ideja, znanje gorečnost in strast. Pri igralcu ju takoj začutiš. Veliko imamo obrtniških profesionalcev, malo pa vrhunskih igralcev, ki igrajo s strastjo. Ko sem ravno omenil film Moški ne jočejo: v njem Sebastian Ca-vazza igra psihoterapevta za moške z vojnim sindromom. Za to vlogo se je pripravljal s profesionalnim psihotera-pevtom. Takšna vloga mora namreč priti iz notranjega razumevanja. V vaših filmskih časih je bilo tudi Celje še pravo filmsko mesto. Kot snemalec sem sodeloval tudi pri snemanju celovečernih filmov. Stanko Jost se je v Celju loteval snemanj z navdušenjem in zavzetostjo, ki si ju danes težko predstavljate. Vsako leto junija, ko se je končala gledališka sezona, je za film angažiral pol ansambla ali kar celega. Tako so nastali filmi Križ na gori, Gimnazijka, Domotožje ... Še danes so to nepozabni spomini. Veliki igralci so sodelovali: Ljerka Belak, Miro Podjed in mnogi drugi. Igor Šterk, danes izjemno priznani filmski režiser, na primer mi je pri snemanju držal reflektor. Velike zgodbe so se razvile iz vsega tega. Kateri režiserji so vam najljubši? Moj guru je bil in je še vedno Andrej Tarkovski. To niso filmi, to je poezija. Klasika, iz katere sem se učil, jo posnemal in se navdihoval. Nekateri teoretiki pravijo, da je treba film videti šestkrat, da ga dojameš v vsem njegovem bistvu. Ne verjamem, da to komu uspe. Sam si ogledam večino novih slovenskih filmov. Po možnosti na premieri, kjer je veliko ljudi. To daje filmu še tretjo dimenzijo. Tisto, ki je na domačem zaslonu ne moreš doživeti. Zelo me žalosti, ko tretji dan po premieri v kinu vidim deset ljudi. In če si med njimi, se nehote vprašaš, kaj delaš tam. Nekoč so premiere odmevale, to so bili res dogodki s težo, z okroglimi mizami in s pogovori. Danes se igralci na hitro pokažejo in že hitijo naprej. Nimajo časa, običajno že zamujajo na kakšen stand up ali kaj podobnega. Bi bilo bolje, če bi bila produkcija manjša, a bolj kakovostna? Žal ni tako. Ne moreš biti dober, če ne delaš. Kakšen bi bil kirurg, če bi imel vsakih nekaj mesecev eno operacijo. Podobno je s filmi. Če imajo srečo, naši režiserji posnamejo film na pet ali šest let. Ampak na umetniški poti moraš vaditi, moraš iti skozi proces in dozoreti. Če ne delaš, te možnosti nimaš. Sodobna filmska tehnika pravite, vas manj zanima. Kako vi hranite svojo dušo? Spremljam in gledam filme, vsako leto obiskujem največji filmski festival Liffe v Ljubljani, kjer prikažejo najboljše filme z vsega sveta. Sem član društva slovenskih filmskih delavcev. Radi imam gledališče, zanima me likovna umetnost. Sem pač še vedno vizualni tip človeka.. Kaj bi torej za konec položili slovenskemu filmskemu gledalcu na srce? Film je zrcalo družbe, življenja in nas samih. Dober film ima praviloma tudi močno sporočilo. Menda je že Lenin rekel, da je film najpomembnejša umetnost. Danes so filmi dostopni vsakomur, tudi na računalniku in drugih elektronskih napravah. Ogled filma v kinematografu pa je še vedno dogodek, ki nam daje največje zadovoljstvo. Morda nam primanjkuje malo več filmske kulture. Pri izbiri filmov moramo biti malo bolj kritični. Sodobna filmska industrija nam ponuja vse preveč tudi nevrednih izdelkov. Ogled filma mora biti dogodek, ki se nas dotakne in nas življenjsko obogati. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA »Mladim vedno znova polagam na srce, naj si gradijo socialne mreže. Tudi film je socialna komunikacija. In naj skrbijo za duhovno hrano. Občasno je nujno treba prebrati dobro knjigo. Tudi vrhunski športni trenerji se tega zavedajo. In berejo. Pahorjeva Nekropola je na primer knjiga o ekstremni življenjski situaciji. Kaj pa je vrhunski šport drugega?« »Nekatere zgodbe ostajajo večne. Ravno obeležujemo dan migrantov. Danes odhajanje imenujemo beg možganov. Samo lani se je izselilo osem tisoč Slovencev, v zadnjih devetih letih kar 51 tisoč. Nekatere zgodbe se ponavljajo v vseh časih. Staranje na primer je tema, ki je vedno travmatična. Film o tem je bil kruto neposreden in danes ga na takšen način ne bi več posnel. Veljajo drugačne etične norme.« 28 REPORTAŽA Boža Herek, scenaristka dokumentarnega filma o Laškem: »Mesto smo ljudje, tudi na televiziji.« Župan Laškega Franc Zdolšek je na premieri ustvarjalce filma presenetil z lepim priznanjem, filmu je namenil kristalni grb Občine Laško. Nagrado je iz županovih rok sprejela scenaristka Boža Herek. (Foto arhiv TV Krpan) Mesto priložnosti, vse je odvisno od ljudi V jubilejnem letu še dokumentarni film o Laškem S projekcijo filma Mesto smo ljudje - Laško praznuje, ki je nastal v produkciji domače televizijske hiše TV Krpan, so se v Laškem sklenile prireditve ob občinskem prazniku. Dokumentarec je hkrati še en kamenček v mozaiku letošnjih dogodkov, s katerimi so v Laškem zaznamovali dva visoka jubileja, 790-le-tnico pridobitve trških in 90-letnico pridobitve mestnih pravic. Film je prikaz bogate zgodovine Laškega in tudi sedanjega utripa na različnih področjih, v gospodarstvu, kulturi, športu in drugje. Tako lahko na primer v filmu spoznamo pomen in posebnosti cerkve sv. Martina, ki je ena ključnih zgodovinskih stavb v mestu, kakšen mejnik v razvoju je pomenil prihod Južne železnice v Laško ... »V filmu prikazujemo, kako se je Laško iz zaspanega trškega središča ob cerkvi sv. Martina pod gradom Tabor, kjer je živelo približno petsto ljudi, razvilo v znano zdraviliško in pivovarsko ter industrijsko mesto,« je pomemben del vsebine opisala Boža Herek, scenaristka filma. Predvsem je v filmu poudarek na ljudeh, in sicer na njihovih številnih pričevanjih. »Če izhajaš iz predpostavke, da gre za tvoj domači kraj, čeprav si priseljenec, je toliko stvari, o katerih bi bilo treba in vredno govoriti, da je že v zasnovi nujna selekcija. Izhodišče pri pripravi filma sta predstavljala izbira pomembnih osebnosti iz zgodovine in snemanje pričevanj ljudi, ki so v novejšem času vplivali na razvoj mesta. In tako je nastajala zgodba o Laškem s poudarkom na ljudeh.« »Tako kot so ljudje krojili zgodovino Laškega, bodo tudi njegovo prihodnost.« Med pričevanji in igranimi prizori Za film je bilo na novo posnetih približno 30 pričevanj, intervjujev, objavljenega je tudi veliko arhivskega gradiva, ki so ga v televizijski produkciji Krpan skrbno ustvarjali v zadnjih dvajsetih letih. »V dokumentarcu posamezne vsebinske sklope povezujejo igrani prizori, s čimer smo v film želeli vnesti tudi nekaj bolj sproščenih, zabavnih vložkov. Na ta šaljiv način smo želeli prikazati na primer, zakaj je voda v Laškem tako zdravilna, kako je nastalo gasilsko društvo, kako so mobilni telefoni postali vsakdan učencev in podobno. Film je vendarle fikcija in vse tudi ne sme biti tako silno resno,« je izpostavila sogovornica. Zanimivost filma je zagotovo tudi, da v njem nastopa devetdesetletni Ivan Jelen, prvi človek, ki se je rodil v Laškem, odkar je postalo mesto. Obeleževanju visokega jubileja pridobitve mestnih pravic to pričevanje zagotovo daje poseben čar. »Šlo je za kar zahtevno poizvedovalno akcijo, ki smo jo uresničili s pomočjo laškega Rdečega križa. In kar precej napora ter potrpežljivosti je bilo treba, da smo gospoda prepričali za sodelovanje v filmu, najprej je namreč odklonil.« Režiser, snemalec in montažer filma, ki je nastajal pol leta, je Bojan Herek, kot pripovedovalec v njem nastopa rojak, poklicni dramski igralec Rok Matek. Skupno je pri nastajanju filma sodelovalo približno 90 ljudi. Ob tem tudi številne ustanove, domače turistično društvo, muzeji in knjižnici iz Laškega in Celja. Kot je še povedala Boža Herek, so vsi povabljeni z veseljem sodelovali pri projektu. Imenitni izleti na druga področja Priprava tako obsežnega dokumentarca, ki traja 75 minut, ob ostali redni produkciji in dejavnosti, ki jo z maloštevilno ekipo izva- jajo pri TV Krpan, kajpak ni mačji kašelj. Po dokumentarnem filmu o akademiku ddr. Jožetu Mačku pred časom je zdaj na ogled še dokumentarec o Laškem. »To so imenitni izleti na različna področja. Pred leti, ko smo pripravljali portret klasičnega filologa in prevajalca Antona Sovreta, je bil to na primer čudovit izlet v antiko, medtem ko je snemanje dokumentarca o Antonu Aškercu predstavljalo izlet na literarno področje, ob filmu o akademiku Jožetu Mačku smo stopili na agronomsko področje .« Ob takšnih projektih gre torej vedno za nek nov ustvarjalni izziv, ki kljub večjim naporom lahko tudi poživi dnevno novinarsko, televizijsko rutino. Pri TV Krpan imajo v načrtu že nov tovrsten projekt, čeprav Boža Herek priznava, da je težko slediti pripraviti dokumentarec vsako leto ali dve. Po premieri se film Mesto smo ljudje - Laško praznuje seli na televizijske zaslone, na Televiziji Celje je že bil predvajan, dogovarjajo se tudi z VTV Velenje in s Televizijo Maribor. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Ob ogledu premiere projekcije filma Mesto smo ljudje - Laško praznuje so gledalci napolnili dvorano kulturnega centra. (Foto: arhiv TV Krpan) REPORTAŽA 29 Nepresežena lepota lesa Branko Lugarič iz okolice Dobrne ustvarja zanimive umetniško oblikovane izdelke - Od oreha do jablane Visoko nad Dobrno, v Lo-kovini, nastajajo edinstveni umetniško oblikovani izdelki iz različnih vrst lesa. V delavnici Branka Lugari-ča nastajajo med drugim deske iz orehovega lesa, na katerih lahko gospodinje ponudijo različne narezke. Orehov les je redkost, saj ga je težko dobiti, poleg tega je tudi drag. »Orehov les imajo ljudje zaradi lepih barv najraje,« ugotavlja Lugarič. Poleg tega je takšen les vzdržljiv. V delavnici v hribih nad Dobrno nastaja še marsikaj zanimivega. Iz orehovega lesa struži Branko Lugarič tudi masivne lesene sklede, majhne in velike. Ustvarja jih iz debla, nato jih obdelane suši še več mesecev. Dobre izkušnje ima tudi z oblikovanjem brezovega lesa in lesa jablane. Les je seveda čudovito gradivo. Iz trhle bukve nastajajo Lugaričevi uhani, vendar ni primerna prav vsaka, ki je trhla. Najprimernejša je takšna, ki je podrta in nato leži nekaj Branko Lugarič med ročnim struženjem lesene sklede Ena od kravat iz lesa časa ob kakšni vodi. Med leža-njem se v deblo naselijo drevesne glivice. Med sušenjem izdelka te poginejo, zaradi njih se nato na oblikovanem lesu pojavijo lise, ki ustvarjajo čudovite vzorce. »Ljudje so plastike naveličani, poleg tega so do nje nezaupljivi. Les je ponovno zelo pridobil veljavo,« ugotavlja Branko Lugarič. Izdeluje tudi lesene kravate iz kombinacije orehovega in bukovega lesa. Iz lesa ustvarja tudi metuljčke, in sicer kot dodatek k moškim srajcam. Prav tako nastajajo leseno adventno okrasje, podstavki za steklene posode z žganimi pijačami ali omakami ... Zanimive so še salamoreznice, ki jih prav tako izdeluje. »Ko hodim okoli, opažam, da med ponudbo pravih slovenskih izdelkov tistih iz lesa skoraj ni več,« ugotavlja. »Les je živ material. Zapisal sem si, da les živi, dokler ne zgori,« je opozoril na prednost gradiva, ki ga uporablja za svoje izdelke. Od sklede do nakita »Doma sem s podeželja, zato sem vajen dela. Po svojem dvajsetem letu sem začel graditi hišo. Gradil sem počasi, saj denarja ni bilo toliko, kot sem ga potreboval,« je pojasnil korenine izdelovanja svojih umetniško oblikovanih izdelkov iz lesa. Les oblikuje že približno šest let. »Nisem človek, ki bi po prihodu domov iz službe ležal. In ves čas sem imel željo po ustvarjanju, da bi nekaj počel,« je še povedal. Začele so nastajati njegove prve lesene sklede, nato je začel izdelovati še deske za narezke. »Ko so hodile mlade ženske mimo moje stojnice, sem začel razmišljati, kako naj jih ustavim. Tako sem začel izdelovati še nakit,« je omenil svoje začetke. Nato ga je neka starejša gospa vprašala, če ima kaj za postrežbo žganja, zato je izdelal prvi podstavek za kozarce. Lugaričeva ljubezen do gozda in lesa izvira iz otroštva. Z bratom sta bila veliko v gozdu, plezala sta po drevju, izdelovala skrivališča. Že v osnovni šoli je rad tudi risal. Na področju oblikovanja lesa je samouk. »Les spremljam sproti, ga opazujem. Zdaj opažam tudi to, kako pomembno je, kdaj je drevo posekano, na kar so opozarjali že stari ljudje,« je obrazložil. »Že med struženjem slišim, če les ni v redu, in ga zato odstranim,« je pojasnil. Od oblikovanja lesa seveda ne bi mogel živeti, zanj je to dopolnilna dejavnost, in sicer poleg službe na področju gradbeništva. Tako nastajajo njegovi izdelki po prihodu iz službe in ob koncih tedna. Najprej je skrival Na Dobrni domačini za Lugaričevo oblikovanje lesa dolgo niso vedeli. »Na začetku sem svoje izdelke še skrival, da se jim ne bi kdo posmehoval,« je povedal za svojo začetno zadrego. Branka Lugariča so dolga leta poznali predvsem po njegovem plesanju v Folklorni skupini Dobrna. Ljudje, ki oblikovanje lesa cenijo, so danes nad Lugaričevimi izdelki navdušeni. Zadnja leta jih predstavlja na stojnicah na Dobrni, v Celju, Velenju, Braslovčah, Petrovčah, Podčetrtku, Komendi ... Predvsem na kmečkih tržnicah. In oče Branko je prenesel svoj odnos do oblikovanja lesa že na starejšo hčer, ki obiskuje osnovno šolo. Hči nasploh priteguje umetnost in oblikovanje, izdelala je že svoje prve izdelke iz lesa. BRANE JERANKO Leseni umetniško oblikovani izdelki Branka Lugariča. Tako jih je predstavil na letošnjem martinovanju na Dobrni. (Foto: SHERPA) Izdelke Branka Lugariča cenita tudi njegovi hčeri. Starejšo od njiju je oblikovanje lesa zelo pritegnilo, zato je že izdelala prve izdelke. Uhani V znamenju adventa Metuljčki za okrasitev srajce 30 REPORTAŽA Ko se kriki navdušenja združijo v enega ... S tribune za posebne goste so si tekmo ogledali tudi: bivši predsedniki kluba Milan Zupančič, Tone Turnšek in Dušan Zorko (tudi sedanji Bojan Cizej), nekdanji direktorji kluba Vlado Privšek, Gregor Planteu in Mijo Zorko, nekdanji športni direktor Slavko Ivezič in nekdanji trener Miro Požun, celjski župan Bojan Šrot, poslanec v državnem zboru Matjaž Han, projektant dvorane Valter Ernst, nekdanja predsednica NK Celje Alenka Obrul, poslovneža Darko Klarič in Izidor Krivec ... Malo pokradeni, malo pretepeni, a nagrajeni s stoječimi ovacijami »V Celju smo prikazali še boljšo igro kot v Kielu,« je soigralce pohvalil vratar Lesjak - Tamše: »Bil je klasični ofsajd!« Patrick Wiencek je uporabljal vse možne prijeme. Na srečo je bil izključen za dve minuti pri 8:13. Končno, bi lahko rekli za obisk celjske dvorane. Pet tisoč gledalcev je skoraj napolnilo Zlatorog, videlo je fanatično borbo celjskih ro-kometašev proti Kielu, tudi vrhunske poteze. Navdušenje je bilo na vrhuncu dvanajst sekund pred koncem, ko je s pravim projektilom izenačil Branko Vujovič. Hrušč, ki je prijal, se je v trenutku ali dveh sprevrgel najprej v tišino, nato so se po dvorani razlegali žvižgi sodnikoma, ki so parali ušesa. Spektakel je namreč »pokvaril« Šved Niklas Ekberg (s sedmimi goli najboljši strelec Kiela in tekme 8. kroga lige prvakov), veliko točko je gostiteljem iztrgal v zadnjih sekundah. Več odločitev portugalskega sodniškega para je bilo spornih, tudi zadnja. Nekaj sekund pred zaključnim zvokom sirene so Nemci v kaotičnih trenutkih izvedli met s sredine igrišča, ob sodnikovem žvižgu kot znaku za začetek pa naj bi bil Ekberg že nekaj korakov v napadalni polovici. Kar ni dovoljeno. Morda bi lahko posredoval tudi delegat Josip Posavec, a ni. Hrvat »jih je slišal« na hodniku pred slačilnicama. »Saj bo posnetek vse razkril,« so govorili udeleženci tekme, zavedajoč se, da ne bo nič spremenil. A bi pomenil moralno zadoščenje. Celjski tabor je kmalu dobil posnetek iz reporterskega vozila, a v prenosu televizijske postaje Šport TV sporen trenutek ni bil prikazan (režiser je po Vu-jovićevem golu kazal obraze navdušenih navijačev), v prispevku na RTV Slovenija pa prav tako ne. Ivo Milovanovič je dodal, da »s poročevalskega delovnega mesta ni bilo najbolje videti, ali je bil Šved pre-hiter ali ne«. In še kako prav ima: v Celju, kjer je dvorana polna enkrat na pet let, so poročevalska mesta v zgornjem kotu dvorane. Prva vrsta pod vzhodno tribuno bi popolnoma zadovoljila potrebe ... »Ekstremno talentirani« Na vprašanje o zadnjem napadu Nemcev oziroma nji- hovi začetni podaji s sredine igrišča sta istočasno odgovarjala Tamše in Lesjak. »Bil je klasični ofsajd, ampak Kiel je pač Kiel .« je dejal trener. Vratar ga je dopolnil: »Slovenski izraz je prehitek.« Lesjak je dodal: »Gol ni bil regularen zaradi nepravilnega izvajanja meta s sredine igrišča. Ko je sodnik zapiskal, je bil njihov igralec že pet metrov na naši polovici. Mi smo zamudili z menjavo vratarja in gostje so zadeli v skoraj nebranjen gol.« Zbral je 14 obramb (le dve manj od Niklasa Landina) in k naši domnevi, da Celje ni igralo slabše kot v Kielu, pristavil: »Mislim, da smo navkljub porazu prikazali v Celju še več. Kiel je bil tokrat bolj razpoložen, predvsem v napadu, saj nismo znali rešiti določenih taktičnih zadev. Ko smo po zaostanku vzpostavili ravnotežje, smo bili spet dobro Celje, ki se lahko kosa s komerkoli.« Končni rezultat 27:28 pomeni, da je Celje v medsebojnem seštevku sicer boljše od Kiela, ki pa ima sedem točk, Celje Pivovarna Laško in Brest jih imata po pet, zadnji Aalborg ima dve. »Za silo smo >pokr-pali< Mačkovška, ki lahko igra le v obrambi, a smo izgubili še enega igralca. Jako Malusa sta >nežna< Nemca Toft Hansen in Wiencek dobila v sendvič, slednji je nastavil koleno, na katero je Jaka naletel z rebri,« je upravičeno potarnal Tamše. Malus v ponedeljek ni odpotoval v Novi Sad na tekmo lige Seha z Vojvodino, saj ima počeno rebro. Roko na srce, pri 11:15 je prst domačim ponudil strateg Kiela Alfred Gislason, ki je brez pravega razloga imel sedem rokometašev v napadu, pri čemer je dvakrat zapored David Razgor zadel prazen gol. Skoraj bi »pink panterji« zgrabili celo roko. »Celje ima ekstremno talentirano ekipo!« je zaključil Islandec in prej priznal, da je zelo vesel zmage. Ali so celjski rokometaši z odlično predstavo razprodali tudi nedeljsko tekmo s Flens-burgom, bomo videli kmalu. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Kiel ima kar šest dvometrašev, med njimi je tudi vratar Niklas Landin, ki ga je spretno »lobal« eden od treh Deset minut pred tekmo so se vodstvo kluba, igralci, strokovni štab in vodja navijačev za dolgoletno celjskih dvometrašev Kristian Bečiri. sodelovanje zahvalili zdravniku Rudiju Čajavcu. PROMOCIJA POKLICEV 31 O poklicih in karieri iz prve roke S projektom Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje že desetletje navdušujejo šolarje za manj priljubljene in znane poklice »Dobre ideje nimajo starosti, imajo le prihodnost,« je ob zaključku 10-letnice projekta promocije poklicev, kariernih poti in podjetništva v lokalnem okolju dejala mag. Tatjana Štinek, vodja projekta pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Celje (OOZC). Ob jubileju nista smeli manjkati torta in zdravica, vsem, ki so v minulem letu sodelovali pri izvedbi projekta, pa je Miran Gracer, predsednik OOZC, podelil zahvale. Zamisel za projekt se je porodila Tatjani Štinek pred desetletjem ob anketi članov zbornice, ki so potarnali, da jim v nekaterih dejavnostih primanjkuje kadra. Iz ideje je nastal projekt, namenjen promociji poklicev, kariernih poti, podjetništva, ustvarjalnosti in inovativnos-ti. Letos je v njem sodelovalo 13 šol iz občin Celje, Vojnik, Štore in Dobrna, ki ga tudi sofinancirajo. Na številnih predavanjih, okroglih mizah, delavnicah in obiskih podjetij je sodelovalo več kot 1.200 otrok in staršev. Prihodnost ni povsem jasna Zakaj je ta projekt tako pomemben? Kot pravi Tatjana Štinek, prinaša informacije, ki so pomembne pri odločitvah učencev o tem, kaj bi v življenju zares radi delali. »Izbira poklica ni le opravljanje nekega strokovnega dela, ampak vpliva na način življenja posameznika,« poudarja. Zato so svetovalci, obrtniki in podjetniki mlade in njihove starše seznanjali z možnostmi štipendiranja, s ka-riernimi potmi, potrebnimi znanji, veščinami, sposobnostmi, trgom dela, gibanji na področju zaposlovanja in samozaposlovanja, z deficitarnimi poklici in dejavniki odločanja za nadaljevanje izobraževanja. Vsako leto so projekt nadgrajevali, tako so predsta- vili tudi poklice, ki jih ne primanjkuje, ter svetovali, kako se znajti v takšnih razmerah. »To ne pomeni, da se mladi ne bodo odločili zanje, ampak bodo vedeli, da se bo treba znajti po končanem šolanju.« Projekt je spodbudil še vrsto drugih, je povedala Martina Rečnik, sekretarka OOZC. Prvi takšen je bil Festival izobraževanja in zaposlovanja v letu 2010, ki pa kljub dobremu obisku zaradi pomanjkanja denarja ni postal tradicionalen, ampak je doživel le še dve ponovitvi. »Obrnili smo se na svet Savinjske regije in želeli večji posluh občin za financiranje, a je ostalo le pri naši predstavitvi projekta.« Podobno je bilo, ko se se obrnili na razna ministrstva. Tudi drugi takšen projekt z naslovom Podjetni in inovativni učenci celjskih šol se je končal zaradi financ. Zato so udeleženci srečanja pozvali občine v regiji, da prispevajo nekaj denarja tudi za nadaljevanje in nadgradnjo projekta. Nešolski način V I. OŠ Celje je projekt dobro zaživel, pravi nekdanji svetovalni delavec, zdaj že upokojenec Tone Leskovec: »Z njim smo popestrili področje poklicnega usmerjanja, učencem smo nudili dovolj kakovostnih informacij o izbiri poklica. Če jim je nekdo vse to predstavljal od zunaj, je bilo to zanje bolj zanimivo. Kakovost je bila v praktični izvedbi, saj so poklice spoznavali tudi v obliki delavnic, pogovorov ... Ankete kažejo, da je pri poklicnem odločanju vpliv šole majhen, pomembnejši so drugi viri, zato je treba otrokom dati čim več informacij in neposrednih izkušenj,« je povedal Leskovec. Podobno meni ravnateljica OŠ Lava Marijana Udeleženci zaključnega dogodka letošnjega projekta promocije poklicev kariernih poti in podjetništva ob torti za desetletnico Okrogle mize, na katerih so predstavljali poklice, so bile letos dobro obiskane. Kolenko, ki se ji zdi največji doprinos projekta, da otrokom na nešolski način predstavlja poklice. »V okviru projekta pridejo v stik s Z leve: Martina Rečnik, Tatjana Štinek in Miran Gracer (Foto: GrupA) podjetniki, da dobijo občutek, katere poklice neko podjetje sploh potrebuje. Sodelujemo že od začetka in to delamo sistematično že vrsto let in vse generacije dobijo na enak način informacije, da se lažje odločijo. Radi bi vključili še mlajše, ne le zadnje razrede, saj je pomembno, da mladi razmišljajo o sebi, ugotavljajo, kaj jih veseli, kakšne so njihove sposobnosti in katera šola je zanje primerna.« Vpis je večji - a ne za vse poklice To, da je dobro imeti malo drugačen pristop pri delu z otroki, ve tudi Krešimir Antolič, ki je mojster elek-troinštalater in že vrsto let sodeluje na okroglih mizah v okviru projekta, od leta 2014 pa tudi v Ulici obrti na Mosu. Zakaj se več otrok iz celjskih šol ne udeleži teh predstavitev, saj je obisk zanje po zaslugi zbornice brezplačen, medtem ko pridejo številni drugi iz oddaljenih krajev, se je vprašal. Peter Pišek, podpredsednik OOZC in odbora za gospodarstvo v MOC: »Občine v regiji bi morale delček sredstev nameniti za ta projekt, ki ga izvajamo v zbornici skupaj s šolami. Pomagalo bi lahko tudi pristojno ministrstvo. Včasih smo preveč kritični do lokalne skupnosti, ki ne more vplivati na 70 odstotkov izdatkov iz proračuna.« Otroke na začetku predstavitve spravi v dobro voljo z mislijo, da je »električar vseh čarov čar« ... Podatki kažejo, da se vpis v poklicne in strokovne šole zadnja leta izboljšuje in podobno velja za programe elektrotehnika in elektrikarja. Antolič meni, da je tudi to rezultat projekta. Dominik Ocvirk iz Pekarne Geršak v okviru projekta promovira poklic peka in slaščičarja. A odziv mladih ni posebej ve- lik, pravi: »Pred desetimi leti smo imeli 14 vajencev, v času projekta sem dobil le dve vajenki.« Kljub temu da tudi v podjetju ponujajo štipendije, se mladi redko odločajo za te poklice. »Starši bi radi inženirje in doktorje, a vsi to ne morejo biti. Včasih so rekli, da boš moral delati, če se ne boš učil, danes pa velja, da se moraš ves čas učiti, da sploh lahko delaš.« TATJANA CVIRN Foto: arhiv OOZ Celje 32 MLADI ZA MLADE Dajte nam mir 1. ИКТЕК H твлзгб^ Pred nedavnim smo se dijaki Srednje zdravstvene šole Celje Ana Radmanović, Laura Škarlin, NikaTurnšek, Anže Uratnik in Fazli Gashi pod vodstvom Petra Čepina Tovornika, prof., udeležili aktivnosti Dajte nam mir v okviru projekta Aktivni mladi - za mir in boljši svet, ki ga je organizirala Te-ozofska knjižnica in bralnica Alme M. t Karlin, podpira pa ga tudi Mestna ob- i čina Celje. Namen projekta je osveščanje mladih I in vseh ostalih ljudi o miru kot temeljni | človeški vrednoti. Pri projektu je sodelo- g valo sedem celjskih srednjih šol oziroma S devet skupin. Vsaka skupina je izbrala f enega od sedemnajstih ciljev trajnostne-ga razvoja Združenih narodov in o njem raziskovala ter iskala rešitve za njegovo doseganje do leta 2030. Na srečanju smo dobili navodila za izdelavo projektne naloge, kratkega videoposnetka in plakata. Ta dan je bila kasneje tudi okrogla miza, kjer smo se z gosti pogovarjali o miru. Gostje so bili Nina Meyerhof iz New Yorka, ustanoviteljica in predsednica organizacije Children of the world, Patrick Mc Collum iz Kalifornije, mirovni aktivist, Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava Celje, in Gregor Deleja,ravnatelj GimnazijeCelje-Center. Dijaki Srednje zdravstvene šole Celje smo izbrali tretji cilj trajnostnega razvoja z naslovom Zdravje in dobro počutje. Raziskovanje smorazdelilinavečpodciljev.Raziskovali smo naslednje teme: zdravje mater in novorojenč-kov,manjšanjeepidemijnalezljivihbolezni, preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od alkoholain drog,manjšanje števila žrtev in poškodb zaradi prometnih nesreč, zdravljenje nenalezljivih bolezni, spolno in reproduktiv-no zdravje, zdravo življenje in splošno dobro počutje, manjšanje nevarnosti iz okolja, nadzor nad tobačno industrijo, podpora raziskav, razvoja cepiv in zdravil. V projektno nalogo smo vključili tudi razmišljanje dveh profesoric naše šole, in sicer Cvetke Pangerl in Mirjam Marguč. Sodelujoči dijaki iz sedmih celj-2 skih srednjih šol smo v študijski j učilnici Osrednje knjižnice Celje 1. predstavili svoje raziskave oziroma S rešitve za uresničitev izbranega cilja. Menim, da je ta projekt spodbudil ° mnoge mlade, da bodo naredili nekaj Sodelujoči dijaki in mentorji smo na koncu kot nagrado dobili steber miru, na katerem je v različnih jezikih napisano Naj mir zavlada svetu. CEPIV HeK £ V' ^тохАда ÄgO NEVJMJEiLjMU 3DOLE2MI : te UiMfeA <*«(!;, AVtSS^ HB//WC£>Г1 \г to .и dobrega v svoji okolici, kar bo pripomoglo k uresničitvi ciljev trajnostnega razvoja, hkrati pa k boljši prihodnosti. Za konec projekta pa nas je čakala tudi pogostitev. FAZLI GASHI, dijak 2. B zdravstvena šola Celje Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Srednje zdravstvene šole Celje. Plakati vseh sodelujočih skupin so bili javnosti do nedavnega na ogled v avli Osrednje knjižnice Celje. Sodelujoči dijaki iz Srednje zdravstvene šole Celje pri projektu Dajte nam mir. Z leve proti desni: Fazli Gashi, Ana Radmanovič, Anže Uratnik, Laura Škarlin, Nika Turnšek. teozc knjiži i- Pralnica A Vsaka skupina je imela osem minut časa za predstavitev svojega raziskovanja. Na koncu predstavitve je vsak povedal, kakšen vtis je nanj pustilo raziskovanje in ali ga je spodbudilo h kakšnim spremembam. Po okrogli mizi smo se dijaki Srednje zdravstvene šole Celje pogovarjali z gosti okrogle mize in še spominska fotografija. udeležili tudi predstavnica Mestne občine Celje, dijaki Srednje zdravstvene šole Celje in dijaki Ekonomske šole Celje. REPORTAŽA 33 bp? Ocenjevalna komisija je med 22 vzorci podelila šest zlatih priznanj. Prejeli so jih Ivan in Nada Katič, Čebelarstvo Pogo-revc, Branka Sedovnik, Aleks Stankovič, Jožica in Tone Melanšek ter Tina in Franc Rebernik. V-"« Ocenjevanje zeliščnih likerjev še zdaleč ni zgolj tekmovanje, ampak čisto pravi družabni dogodek z glasbo in s hrano Društva upokojencev Andraž. Med ocenjevanjem, ki je trajalo od 18. do 24. ure, so prisotne - zbralo se jih je kar 74 - zabavali trio Top Band in Vaški muzikanti. Y Člani komisije so ocenili vseh 22 vzorcev, označenih s šiframi. Vsak zase je ocenil vonj, barvo, okus in harmoničnost vzorca z oceno od 1 do 5 za najboljši vzorec. Enako kot pri ocenjevanju smučarskih skokov je komisija prečrtala najvišjo in najnižjo oceno. Foto: Frenk Oder Od materine dušice do trobentice V Andražu nad Polzelo obeležili desetletje ocenjevanja zeliščnega likerja Andraževca - V njem od 24 do 56 različnih rastlin Večina sodelujočih na petkovem ocenjevanju bi se zagotovo strinjala, da priprava zeliščnega likerja pomeni že skoraj način življenja. Tesno je povezana s sprehodi v naravi, poznavanjem rastlin in nenazadnje tudi z druženjem. Andra-ževec, kot so poimenovali andraški jägermeistr, vsebuje kar nekaj deset različnih rastlin, nabranih od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Kako uspešni so domačini pri njegovi izdelavi, so lahko tudi letos preverili na ocenjevanju, nad katerim že vse od začetkov bdi Društvo upokojencev Andraž. Petčlanska komisija s predsednikom Srečkom Rajhom na čelu zeliščne likerje - letos jih je bilo 22 - ocenjuje na podlagi točno določenega pravilnika. »Najpomembnejše lastnosti so barva vzorca, vonj, okus in harmoničnost. Če so prve tri enakomerno porazdeljene, velja, da je takšen andraževec tudi harmoničen,« pojasni Rajh. Izdelovalci vzorce na tekmovanje prinesejo v povsem enakih pollitrskih stekleničkah. Komisija se s sistemom dvojnega šifriranja izogne morebitnemu pristranskemu ocenjevanju. Obenem to pomeni, da lahko na o cenj evanj u ^ sodelujejo tudi člani komisije, med njimi tudi Rajh, ki je poleg Franca Rebernika in Draga Jamnikarja idejni oče ocenjevanja. »Spomladi 2008 smo se v Frančkovi kleti odločili, da bomo začeli nabirati rože, plodove, zeli in korenine ter pridelovati domači jägermeister. Kmalu smo izvedeli, da je na območju Andraža in Dobriča še več pridelovalcev. Prav vsak je zatrjeval, da je njegov zeliščni pripravek najboljši. Sklenili smo, da bomo vzorce neodvisno in pošteno ocenili,« začetke tekmovanja opiše predsednik ocenjevalne komisije, ki je letos podelila šest zlatih in štirinajst srebrnih priznanj ter dve bronasti. Vsak udeleženec je prejel še darilno steklenico s čisto pravim andraževcem. Gre za zeliščni liker, ki nastane, ko ob koncu tekmovanja preostanke vzorcev zlijejo skupaj in dobro premešajo. »Zanimivo je, da ocenjevalci pogostokrat menijo, da je ravno ta liker najboljši. V tem primeru se namreč vse posebnosti posameznega vzorca zlijejo, andraževec tako postane harmoničen.« Vsak po svoje Natančno skrivnost priprave dobrega andraževca dobitniki zlatih priznanj z razlogom vedno znova zadržijo zase, pri čemer brez zadržkov poudarijo, da to zeliščno pijačo z veseljem izdelujejo, ker pri tem zagotovo ne gre brez sprehodov in spoznavanja rastlin. Recepte so povzeli po starih knjigah, zeliščarski literaturi in spletu ter jim dodali svoj osebni pridih. Sestavine poiščejo na pobočjih Gore Oljke, Sevčnika, Prelog, Založ, Pod- vina. Nabiranja se lotijo zgodaj spomladi, ko zacveti lapuh, končajo pozno jeseni, ko zeliščnemu likerju dodajo še korenino košutnika. V žganje v steklenih posodah namočijo od 24 do 56 različnih rastlin, od katerih vsaka s svojim vonjem, okusom in zdravilno močjo prispeva delček k celovitem okusu te pijače. Ena pomembnejših sestavin je materina dušica, ki daje pijači poseben okus, kamilica vpliva predvsem na kakovost vonja, srčna moč na lepo barvo, za dober okus je pomemben zelen oreh. Poleg tega v žganje namočijo še vijolice, trobentice, maline, robide, ozkolistni in širokoli-stni trpotec, regratov cvet, borovnice, smrekove vršičke. Nekateri dodajo tudi mrtvo koprivo, drugi borove storžke, cvet marjetice, jagodne liste, brin, zelen, zrele jagode, bezgov cvet, glog, tretji tudi peh-tran, lipov cvet, ognjič, zelen oreh, pelin, rman, žajbelj, kumino, vrtnice, majaron timijan, šentjanžev-ke ... Osnova dobro sadno žganje Izdelovanje zeliščnega likerja v primerjavi z drugimi domačimi pijačami, kot je ja-bolčnik, v Andražu nima tako dolge tradicije. »Domačini so nekoč pripravljali drugačne zeliščne napitke. Prisegali so na pravi brinjevec, borovni-čevec in orehovec. Zeliščnim likerjem na osnovi jägermei-stra, sestavljenega iz številnih različnih zelišč, so se začeli posvečati v zadnjih dvajsetih letih,« pojasni Rajh, ki je zadnjih deset let tudi sam predan izdelovalec. Na andraževec začne misliti že pozimi, ko v prijateljskih krogih poišče dobro sadno žganje. »Ponavadi ga kupim 25 litrov. Še posebej sem pozoren, da so v njem zastopane vse vrste sadja, da nima pristranskega okusa.« Zlije ga v steklenico s širokim vratom, kar mu omogoča enostavno dodajanje rož in zeli, ki jih nabira med 11. in 15. uro, saj je takrat v njih največ arome. Dobro jih pregleda, da morebiti niso umazane oziroma se v njih ne skriva kakšna živalca, in jih namoči v alkohol ter z veliko leseno palico vse skupaj dobro premeša. »Čakam na čas, ki je najprimernejši za nabiranje katerekoli vrste. Na primer orehe je treba še zelene razrezati na štiri dele, da lahko spustijo svoje učinkovine in se dobro prepojijo z alkoholom.« Dodajanje rastlin se proti koncu septembra počasi konča. Takrat na vrsto pride precejanje, nato še sladkanje s karame-liziranim sladkorjem, ki ga v hladni obliki doda tekočini. »Desetim litrom andraževca več kot kilograma sladkorja ne bi smeli dodati, saj bi bil presladek. S tem se lahko nekateri manj izraziti okusi izgubijo.« Tik pred koncem sledi še eno natančnejše pre-cejanje, s katerim nastane lepa čista tekočina, ki mora stati še vsaj mesec, da dobi res prave lastnosti zeliščnega likerja, na katere je komisija še posebej pozorna. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Ker večina izdelovalcev prihaja prav iz Andraža, so se odločili, da bodo zeliščne likerje poimenovali Andraževec. 34 ZA ZDRAVJE Zaradi nje v Sloveniji letno umre tudi do šeststo ljudi Kronična obstruktivna pljučna bolezen najbolj nevarna za kadilce Ali imate težave zaradi težke sape, jutranjega kašlja in nadležnih iz-pljunkov? Poleg tega tudi kadite? Potem je čas, da opravite zdravniški pregled, na katerem bodo preverili, ali imate morda kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB). Novembra se o tej hudi bolezni govori nekoliko več, saj ji je v tem mesecu posvečena vsaka tretja sreda. KOPB se začne tiho in napreduje se zaradi tega niti ne vznemirja, zato počasi ter vztrajno. Njene zgodnje znake ljudje pogosto pripisujejo staranju. A bolezen lahko vodi v hudo invalidnost, zato sta za ohranjanje kakovosti življenja ključna zgodnje odkrivanje ter zdravljenje. Mnogo bolnikov sprejme kašelj kot običajen pojav kadilskega življenja in tudi ne obišče zdravnika. Izpljunek, ki se pojavi ob obolenju, je običajno bel ali prozoren. V času preboleva-nja nahoda ali zaradi okužbe z bakterijami postane obilnejši in rumeno obarvan. Druga bolnikova težava je težka ali kratka sapa. Ta se najprej pojavlja med fizičnim naporom, v na- Letno je v Bolnišnici Golnik zaradi KOPB hospitaliziranih približno 700 bolnikov, kar predstavlja 10 odstotkov vseh hospitalizacij. Najučinkovitejši ukrep je prenehanje kajenja Pljuča so organ, ki se ne obnavlja. Cigaretni dim škoduje vsem delom pljuč. Zaradi sprememb v sluznici v velikih sapnicah nastaja veliko sluzi, ki jo bolnik vsak dan izkašljuje (kronični bronhitis). Ci- garetni dim poškoduje tudi male dihalne poti. Zaradi vpliva cigaretnega dima nastanejo brazgotine, dihalne poti se zožijo (bronhiolitis). Poleg dihalnih poti so pri KOPB prizadeti tudi nežni pljučni me- predujočih obdobjih bolezni tudi pri manjših fizičnih opravilih, pri opravljanju osebne higiene ali kasneje celo v mirovanju. Težko sapo, ki se najprej pojavlja le med fizičnim naporom, bolniki nemalokrat pripisujejo slabi telesni pripravljenosti. Ko bolezen preide v hudo stopnjo, že najobičajnejše aktivnosti, kot sta sedenje in hranjenje, pomenijo izreden napor. Pri tej stopnji se morajo bolniki pogosto zdraviti s kisikom na domu, kar pomeni, da je njihovo gibanje omejeno. Takšnih bolnikov je v Sloveniji več kot 400, medtem ko je vseh bolnikov s KOPB od 50 tisoč do sto tisoč. SŠol šički, kjer sicer kisik prehaja iz vdihovanega zraka v kri. Pljučni mešički propadajo, med njimi pa nastajajo votlinice (emfizem). Spremembe vodijo v napredujočo zaporo dihal, ki žal ni odpravljiva. Spremembe na pljučih so trajne. Iz vnetih bronhijev se izločajo določene molekule (snovi, ki sicer sodelujejo pri vnetju v pljučih), ki skozi krvi preidejo v telesna tkiva in sprožijo propadanje mišic. Najpogostejši vzrok za to bolezen je kajenje. Zboli približno 20 odstotkov kadilcev. Za zdaj ni znano, zakaj ima KOPB le del kadilcev. Med drugimi vzroki so še velika izpostavljenost prahu in kemikalijam, onesnažen zrak in dim, ki nastaja pri gorenju lesa. Na svetu zaradi te bolezni trpi 210 milijonov ljudi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi nje v letu 2012 umrlo tri milijone ljudi po svetu. To predstavlja šest odstotkov vseh smrti v omenjenem letu. V Sloveniji zaradi KOPB, ki je neozdravljiva bolezen, umre od 500 do 600 oseb letno. Kaj naj upošteva bolnik? Čim prej naj popolnoma preneha kaditi V največji možni meri naj se izogiba okužbam (virusnim, bakterijskim). Izvaja naj posebne dihalne vaje, vaje za izkašljevanje in krepitev dihalnih mišic Redno naj bo telesno aktiven. Kakovostno naj se prehranjuje. Ko bolezen napreduje in se skozi pljuča v kri absorbira vedno manj kisika, se žile, ki sodelujejo v srčno-pljučnem obtoku, zadebelijo. Posledica je povišan pritisk krvi v njih, kar postopoma vedno bolj bremeni desno stran srca, ki mora ta pritisk premagovati. Sčasoma srce tega ne zmore več in začne popuščati, kar se kaže v nastajanju oteklin okoli gležnjev in golenice. Otekanje nog je znak, da je kot posledica KOPB prizadeto tudi srce. Testiraj. Zdravi. Prepreči. V Sloveniji zadnja leta manj okužb z virusom HIV Prvi december je tudi svetovni dan boja proti aidsu. V Sloveniji je okužena manj kot ena oseba na tisoč prebivalcev, kar je razmeroma malo v primerjavi z drugimi državami v Evropski uniji. Najpogostejši način prenosa predstavljajo nezaščiteni spolni odnosi, največje breme okužbe s HIV pa nosijo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Do 24. novembra traja kampanja Evropski teden testiranja na HIV s sloganom Testiraj. Zdravi. Prepreči. Pravočasno testiranje in takojšnje zdravljenje pomenita boljše izide zdravljenja. Slovenija je v zadnjih letih med državami, kjer je opazen upad novih diagnoz okužbe s HIV. Upad števila novih diagnoz naj bi bil posledica večletne preventive na tem področju, predvsem pa tega, da se osebe iz ranljivih oziroma tveganih skupin odločajo za pogostejše testiranje ter v primeru odkritja okužbe tudi za takojšnje zdravljenje. Varna in odgovorna spolnost ter uporaba kondoma ostajajo še vedno temelj preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV. Testiranje je v Sloveniji sicer dobro dostopno. Še vedno se največ ljudi odloči za zaupno testiranje pri izbranem zdravniku, ki je tudi najenostavnejše in za bolnika ter zdravnika ne pomeni dodatnih stroškov. Anonimno brezplačno testiranje je na voljo tudi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, sta na voljo redno tedensko testiranje s svetovanjem na sedežu društva Legebitra in občasno mobilno testiranje s svetovanjem na terenu po vsej Sloveniji. V sklopu tega je testiranje možno še za gonorejo, sifilis in okužbo z virusoma hepatitisa B in C. Termini so sproti objavljeni tudi na spletni strani kajisces.si. V Splošni bolnišnici Celje bo Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja v sodelovanju z Oddelkom za laboratorijsko medicino letos po dolgih letih spet organiziral brezplačno anonimno testiranje za okužbo z virusom hepatitisa B, C in HIV. Posamezniki, ki bi se radi brezplačno in anonimno testirali, 1. decembra za to ne bodo potrebovali niti napotnice niti kartice zdravstvenega zavarovanja. Izvidi testiranja bodo na voljo isti dan. V primeru pozitivnih rezultatov bodo testirani vabljeni na nadaljnjo zdravstveno obravnavo. Vse, kar morajo storiti, je, da 1. decembra med 6.30 in 8.30 ter med 15.00 in 18.00 pridejo na Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter v oddelčni specialistični ambulanti izrazijo svojo željo po brezplačnem testiranju. Kdaj je smiselno, da se testirate za okužbo s HIV? - če menite, da ste se izpostavili okužbi s HIV, - če ste moški in ste kadarkoli imeli spolne odnose z moškimi, - če ste kadarkoli imeli spolne odnose z osebo, ki nudi plačljive spolne odnose, - če ste si kadarkoli vbrizgavali droge, - če ste kdaj imeli spolno prenosljivo okužbo, - če imate znake in bolezenske težave, ki kažejo na okužbo s HIV. KULINARIKA 35 Dunajske paličice Priprava testa Za pripravo testa sem potrebovala 15 dag masla, ki sem ga penasto zmešala s 5 dag sladkorja v prahu. Če sladkorja v prahu nimate, lahko navaden sladkor preprosto zmeljete. Maslo sem pred uporabo za nekaj minut postavila na sobno temperaturo. Namig: maslo je penasto zmešano, ko se obarva belo. Vmešala sem še ščepec soli, vrečko vanilijevega sladkorja in približno polovico nastrgane limonine lupinice. Vse sestavine sem dobro premešala, pri čemer sem bila pozorna na rob posode, od koder moj mešalnik ne »pobere« vseh sestavin. K sestavinam sem naknadno vmešala celo jajce in še rumenjak. Nazadnje sem k sestavinam postopno primešala še 23 dag gladke moke. Namig: kadar moko uporabljam za sladice, jo vedno presejem. Tako naj bi bilo vsako testo manj »zbito«. Brizgalka Ko sem sestavine dobro premešala, sem s testom napolnila brizgalko. Uporabila sem polovični zvezdasti nastavek, ki izgleda kot polovica zvezde, saj sem tako na koncu lažje spojila po dva piškota v enega. Z brizgalko sem na pladenj, obložen s papirjem za peko, poskušala narediti čim bolj enakomerne palčke. Ker je nastavek preozek za te piškote, sem si pomagala tako, da sem med brizganjem brizgalko premikala bolj počasi, testo pa se je tako bolj razlezlo tudi v širino. Sicer je dobro piškote nabrizgati čim hitreje, da se testo zaradi masla ne strdi. Namig: da se papir za peko med brizganjem piškotov ne premika, pladenj na nekaj mestih namažemo z maslom. Namig: med posameznimi palčkami sem pustila več prostora, ker nisem vedela, koliko se testo med peko »razleze«. Zaradi tega na enem pladnju ni bilo dovolj prostora za vse paličice. Vsekakor sem z razmikom med piškoti pretiravala, lahko naredite manjšega. Peka in polnjenje Piškote sem pekla na 180 stopinjah Celzija približno 14 minut. Recept je sicer narekoval 13 minut, vendar imam rada bolj zapečene piškote. Sicer sem se uravnavala po zlatorumeni barvi, pri čemer ne smemo pretiravati s peko, da se piškoti ne »posušijo«. Še tople paličice sem pobrala s pekača in jih ohladila na kuhinjski rešetki. Nato sem jih razporedila po parih, pri čemer sem poskušala izbrati takšne, ki so bile najbolj podobne po dolžini in širini, saj mi ni uspelo nabrizgati vseh enakih velikosti. Edina brizgalka, ki sem jo do zdaj uporabljala v kuhinji, je bila brizgal-na vrečka z različnimi nastavki za dekoracijo tort in drugih sladic. Tokrat sem se odločila in kupila plastično brizgalko za izdelovanje piškotov. Pri nakupu brizgalke sem naletela na kar nekaj dilem. Ponudba je namreč zelo velika in tudi cene so zelo različne. Odločila sem se za nakup cenejše brizgalke, za kar mi je nekoliko žal. Čeprav je brizgalka res lahka, je iztiskanje težavno. Če ne iztiskamo pod ustreznim kotom, se brizgalka hitro zlomi. Tako mi je že pri izdelovanju prvega piškota odfrčal del plastike. Sicer ni bil ključnega pomena za uporabo, a sem kljub temu postala še bolj previdna in sem piškote iztiskala še bolj počasi, pri čemer sem trepetala, ali bo testo »zdržalo«. Predolgo namreč ne smemo »mečkati«, saj se testo počasi trdi in je z vsakim piškotom iztiskanje težavnejše. Piškoti so vendarle uspeli, z obliko se mogo- Eno od para paličic sem pre-mazala z marelično marmelado in jo z drugo spojila v piškot. če ne morem hvaliti, a naslednjič bo bolje. Če se mogoče tudi sami odločate za nakup brizgalke, pomislite na mojo zgodbo. Moji »živčki« med iztiskanjem bi mi bili hvaležni, če bi pri nakupu brizgalke segla nekoliko globlje v denarnico. Sprehod med trgovskimi policami Recept za dunajske piškote sodi med ugodnejše. Za izdelavo sem potrebovala maslo, dve jajci, vanilijev sladkor, limono, gladko moko, jedilno čokolado, sol in sladkor (v prahu) ter marmelado. Ob koncu peke sem ugotovila, da sem v trgovini pozabila na marmelado. Tako sta prijateljica in njena mami v nedeljo popoldne »rešili« moje piškote. Glazura Sledila je le še priprava glazure, ki jo lahko pripravimo tudi takrat, ko čakamo, da se paličice ohladijo. Za glazuro sem uporabila 10 dag jedilne čokolade in 5 gramov masla. Stopila sem ju v vodni kopeli in ohladila do mlačnega. Vsak piškot sem do polovice namočila v glazuro oziroma sem ga z njo prelila, nato sem ga spet postavila na kuhinjsko rešetko, kjer je odvečna glazura odtekla. krhki čokoladno-marmeladni piškoti Iz sestavin sem pripravila 30 dunajskih paličic. 36 REPORTAŽA Domača hrana je njihov največji adut »Če imaš tako majhno kmetijo, kot je naša, je dodana vrednost samooskrbnost kmetije. Dodana vrednost solate, ki jo prodaš na krožniku, je velika in s tem preživi kmetija, gostje pa so zelo zadovoljni,« svetuje Vilma Topolšek, prva predsednica Združenja turističnih kmetij Slovenije in prva gospodarica Turistične kmetije Urška iz Zreč. Njena družinska kmetija je članica združenja in dober primer, kako je kmetija tudi s pomočjo takšne organizacije uspešna v svojem poslu. Pred dvajsetimi leti je Zdru- kmetij, jo predstavilo domačim ma, ki je ena zahtevnejših pa-ženje turističnih kmetij Slove- in tujim turistom ter kmetom nog gospodarstva. »Pred 20 leti nije nastalo z namenom, da bi nudilo številna izobraževanja, smo orali ledino na tem podro-povezalo ponudbo turističnih predvsem na področju turiz- čju in priznam, da nas je bilo Stojijo z leve: Darja Verbič (urednica zbornika in kataloga), Vesna Čuček, Venčeslav Tušar, Vilma Topolšek, Dejan Židan in Renata Kosi strah, ali je naša pot prava. A kmetje smo po zdravi kmečki pameti vedeli, da moramo stopiti skupaj in poskrbeti zase. Vedeli smo, da potrebujemo znanje na področju trženja in promocije,« se je začetkov spominjal zdajšnji predsednik združenja Venčeslav Tušar in 20 let Združenja turističnih kmetij Slovenije, ki skrbi za izobraževanje kmetov in promocijo njihove ponudbe dodal, da so se kmetje v 20 letih veliko naučili. »Vedeli smo, da smo lahko na področju trženja dobri le, če imamo znanje. Promocija kmetij je pred leti šla le od ust do ust, veliko kmetij sploh še ni imelo interneta. Kar hitro smo uresničili idejo, da potrebujemo katalog turističnih kmetij Slovenije, za kar gre posebna zahvala Vilmi Topol-šek, pobudnici združenja in kataloga. V dvajsetih letih smo izdali enajst različnih izvodov katalogov, šeststo tisoč je skupna naklada.« Dober posluh na kmetijskem ministrstvu Vilma Topolšek je bila na ustanovnem zboru Združenja turističnih kmetij Slovenije novembra 1997 v Zrečah soglasno imenovana za prvo predsednico. »Začetki niso bili enostavni in moja prva misel je bila izdaja promocijskega kataloga, v katerem bi se predstavile naše kmetije. Vesela sem, da je urednica Darja Verbič začutila moje želje, in še vedno mislim, da je naš prvi katalog še vedno najlepši od vseh, ki so nastali v teh 20 letih. Moram se posebej zahvaliti vsem, ki so nam na Število turistič 2016 - 11,2 Г 2017 (do 32% celot jo 6,6 ha z kmetija v Sloveniji kot je velikost povpi 2,25 dneva v po turističnih 800 turističnih kmetij / od tij, 129 vinotočev, 31 osi ranje, 391 turistični 15% višja obiskanosl 85 dni v letu je po leta 2 različnih ministrstvih finančno in svetovalno pomagali pri tem projektu,« je začetke opisala Vilma Topolšek. Najdaljša tradicija turizma na kmetijah je v Zgornji Savinjski dolini in na Gorenjskem, zato je v tem okolju tudi največ turističnih kmetij. Ker je bilo največ kmetij iz Savinjske regije, so se kmetje obrnili po pomoč na Kmetij-sko-gospodarski zavod Celje, kjer je sedež združenja že od ustanovitve. Na ustanovnem zboru se je združenju pridružilo 139 nosilcev turistične dejavnosti, zdaj jih je Turistična kmetija Urška: »Poslušamo goste« Turistična kmetija Urška iz Križevca pri Zrečah je primer dobre prakse na številnih področjih. Pri marsičem orje ledino, zadnji njen večji dosežek je na področju zelenega turizma. Je namreč edina kmetija v Sloveniji, ki ima tri zelene znake, to so Eko marjetica, Slovenian Green destination in etični kodeks v turizmu. V času osamosvajanja Slo- zelišča in rože, ki služijo kot osnova pri pripravi odličnih jedi in osvežilnih pijač. venije je Vilma Topolšek z možem postavila turistično kmetijo. Vodenje sta pred leti prevzela hči Urša in njen mož Jernej. Na kmetiji imajo 80 odstotkov lastnih proizvodov, kar gosti zelo cenijo. Na kmetiji gost dobi vso domačo zelenjavo, vse mesnine, vino, sokove, čaje, marmelade. Kupijo zgolj moko in olje, po mleko hodijo na sosednjo kmetijo. Za zelenjavo na vrtovih in njivah poskrbi mama Vilma, ki je tudi glavna kuharica. Urška skrbi za pisarniško delo in promocijo, za goste, rezervacije, strežbo in kuhanje marmelad. Izpod njenih prstov prihajajo tudi sladice in kruh, ki ga na kmetiji še vedno mesijo na roke. Oče Tone je zadolžen za vinograd, kletarjenje in vina, skupaj z Urškinim možem Jernejem pa še za vso živinorejo. Pred njihovo hišo je zasejan edinstvenem cvetlič-no-zeliščni vrt. Na gredicah rastejo meta, ognjič, kronska marjetica in številna druga Wellness in bazen za še nekaj več Na kmetiji imajo tudi lep podeželski wellness in bazen, ki je dobro vključen v naravo in okolje. Hiša dobrega počutja goste razvaja s parno in turško savno, z masažnimi tuši, bazenom z mehurčki, s sene-no kopeljo in sobo za počitek. »Sem tip človeka, ki stremi za novimi stvarmi, a si pred dvajsetimi leti nisem predstavljala, da bomo dosegli vse to. Takrat je bila za gosta pomembna le dobra hrana in da smo bili prijazni. Danes si gosti želijo več, predvsem tuji. Letos se nam je dogodilo, da gosti sploh niso šli od hiše. Otroci so se igrali z živalmi, pobirali so sadeže in izdelke po njivah.« Če so bile nekoč povsem običajne enotedenske počitnice od sobote do sobote, stalni gostje pa so bili predvsem iz Nemčije, danes ni več tako. Gostje pridejo za nekaj dni ali celo za ves mesec, ponudbo Urška trži s pomočjo različnih družabnih omrežij in spletne strani. Da lahko sledi trendom in naporni službi, je pomembno tudi to, da si družina vzame dopust, kajti gost želi spočite ljudi. BGO Foto: MRL REPORTAŽA 37 :nih prenočitev v Sloveniji nilijona, od tega 66% tuji turisti junija) - 5 milijonov nega ozemlja Slovenije pokriva-kmetijska zemljišča zemljišč obdeluje povprečna , kar je približno 8-krat manj, ečnega posestva v Nemčiji vprečju prenočijo gostje na i kmetijah tega 325 izletniških kme- mic, 8 prostorov za kampi-h kmetij z nastavitvijo : turističnih kmetij v 2017 ivprečna zasedenost kmetij 2016 385. Združenje je s pomočjo strokovne sodelavke izobraževalo kmete in pomagalo pri sooblikovanju zakonodaje na področju dopolnile dejavnosti. Ta je po besedah Topol-škove najboljša v krogu mejnih držav. In kakšne so njene želje za slovenske turistične kmetije? »Da bi imele na ministrstvih še naprej dobre sogovornike, predvsem pa želim, da bi mladi kmetje, ki danes prevzemajo turistične kmetije, videli v našem združenju neko priložnost, skupen cilj, ki ga lahko dosežemo, le če smo združeni.« Slovenija je zaradi svojih geografskih značilnosti všeč tujim turistom, a ne nudi možnosti za intenzivno kmetijstvo. Zato kmetije iščejo dodatne dejavnosti, da lahko preživijo in da mladi kmetje ostanejo doma. »Na kmetijskem ministrstvu podpiramo turistične kmetije, ker vidimo v njih priložnost za slovensko kmetijstvo. Predstavniki omenjenega združenja se bodo januarja prihodnje leto udeležili berlinskega mednarodnega sejma Grüne Woche z namenom, da bi nemškega turista spodbudili, da bi pogosteje razmišljal o slovenskih turističnih kmetijah,« se pomena turističnih kmetij zaveda tudi kmetijski minister Dejan Židan. Na kmetiji je lepo Število turističnih kmetij se povečuje, prav tako tudi obisk na njih. Turizem ni perspektivna gospodarska dejavnost samo na svetovni ravni, temveč tudi na slovenski. Temu pritrjujejo podatki o prihodih in prenočitvah tako tujih kot domačih turistov. Število prenočitev turistov v Sloveniji raste že od leta 2010. V letu 2016 so v nastanitvenih objektih v Sloveniji zabeležili kar 11,2 milijona turističnih prenočitev, to je 26 odstotkov več kot v letu 2010. 66 odstotkov prenočitev v letu 2016 so opravili tuji turisti. Število turističnih prenočitev še naprej narašča. Letos so turisti že pred glavno sezono, to je do junija, opravili skoraj 5 milijonov turističnih prenočitev. Viša se tudi število prihodov turistov. V letu 2016 je Slovenijo obiskalo več kot 3 milijone tujih turistov, kar je 62 odstotkov več kot leta 2010. Letos se je obiskanost kmetij povprečno povečala za kar 15 odstotkov. Gosti prihajajo iz Slovenije in tujine, v poletnem času predvsem iz tujine, in sicer iz Avstrije, Nemčije, Italije, Francije in s Hrvaške. Če je bila včasih zasedenost kmetij 30 dni v letu in so turisti prihajali v času glavne poletne sezone, se lahko zdaj kmetije pohvalijo s povprečjem 85 dni v letu, nekatere celo do 200 dni v letu. Mozaik različnih znanj Kmetje se zavedajo, da je dober obisk posledica številnih izobraževanj in usposabljanj. S pomočjo različnih strokovnih sodelavcev so v združenju izvedli vsakoletna različna usposabljanja. »Kmet mora obvladati več zadev. Poznati mora psihologijo človeka za dobro poznavanje želja gostov, z gosti mora znati komunicirati, dober mora biti v kulinariki, govoriti mora različne jezike, obvladati moderne tehnologije, predvsem pa mora biti dober gospodar kmetije. Mešanica različnih znanj je pomembna, da se gostje vračajo na kmetije,« je razložila strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na podeželju na Kmetij sko--gospodarskem zavodu Celje Renata Kosi, saj je po njenem mnenju dopolnilna dejavnost na kmetija ena najzahtevnejših. Slediti je treba smernicam turizma in željam gostov Z leti se spreminjajo smernice v turizmu, gosti na turističnih kmetijah postajajo zahtevnejši. »Če sta bili pred leti pomembni postelja in dobra hrana, zdaj želijo še dodatne dejavnosti. V prvi vrsti želi gost prijazno, sproščeno in neutrujeno družino. Z leti smo se naučili, da si moramo tudi kmeti vsake toliko časa napolniti baterije in si vzeti čas za dopust,« je poudarila Vilma Topolšek. Tušar, lastnik turistične kmetije v Zakojci, se z njenim razmišljanjem strinja, v dveh desetletjih so se kmetje veliko naučili, a ve, da je pred njimi še veliko novih znanj. Kmetje se tudi zavedajo, da je poleg sveže hrane, lepega pogleda in čiste postelje njihov največji adut domača pridelana hrana z upoštevanjem tradicije. Imajo pa še eno nalogo - naučiti morajo tudi goste. »Na kmetijah ni tako kot v hotelih. Gostov ne sme presenetiti vonj po hlevu, hoja po makadamu, bližnja srečanja z domačimi živalmi in to, da v ponudbi ni brezalkoholnih pijač iz trgovine.« Da bodo kmetje še boljši v svojem poslu, si želijo, da bi na ministrstvu uredili razpise za povratna sredstva, da se se bodo na njih lahko prijavljale tudi kmetije. Kmetijski minister je njihovo prošnjo slišal in zatrdil, da bodo na ministrstvu naredili vse, da se bo v naslednjih letih slovenski turizem lahko nadejal novih gostov na kmetijah. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Odličen primer turistične kmetije Turistična kmetija »poganja« mlin in žago ter obratno Domačija Soržev mlin je odličen primer, kaj je mogoče ustvariti iz razmeroma majhne kmetije, kjer je ohranjene veliko tehnične dediščine. Ponekod je ta v napoto in ne vedo, kaj bi z njo, na kmetiji v Polžah pri Novi Cerkvi pa je drugače. Tam predstavlja turistično privlačnost. Starodavni mlin in žaga venecijanka »živita« za potrebe današnjega časa. Soržev mlin ima štiri počitniške apartmaje, na voljo so mlevski izdelki iz sonaravne pridelave in možnost obiska učne kmetije. Gre za dopolnilne dejavnosti k osnovni kmetijski dejavnosti. Na kmetijo prihajajo gosti tako rekoč z vsega sveta. Lani so prišli kar iz štirindvajsetih držav. Eni preživljajo na domačiji Soržev mlin počitnice, drugi prihajajo po polnovredno moko, zdrob, kašo ... Soržev mlin prav tako deluje kot učna kmetija, ki nudi programe za predšolske otroke, šolarje, dijake in študente. Prihajajo tudi druge organi- zirane skupine in posamezniki. »Več dohodka kot od mlinar-ske dejavnosti je od nastanitvenih zmogljivosti. Res pa je, da je delovno intenzivnejša predelava pridelkov, ki jih zme-ljem v mlinu,« je povedal gospodar Sorževe domačije Oton Samec. Kmetija ima manj kot pet hektarjev, od tega je približno hektar orne zemlje. Od širše okolice se razlikuje po tem, da gospodar kmetuje na sonaraven način. »Mineva trideset let, odkar na naših površinah nisem uporabil niti zrna umetnih gnojil niti kaplje škropiva,« je povedal gospodar. Del pridelka v domačem mlinu zmelje in proda v lastni embalaži. Živine na Sorževi kmetiji ni, nekaj je perutnine. Tehniška dediščina Kmetija v Polžah je posebej prepoznavna tudi po svoji bogati tehniški dediščini. Soržev mlin je med najstarejšimi v Sloveniji, saj je bil omenjen že v pisnih virih v 12. stoletju. Postavila ga je pražupnija Nova Cerkev. Pred štiristo leti so predniki postavili še veliko kovačnico, ki je stala vse do leta 1958. Leta 1872 je Otonov praded postavil še žago vene-cijanko, ki na srečo še vedno deluje. Po zaslugi turistične, in sicer učne kmetije. Prvi »turisti« so prihajali na domačijo Soržev mlin že v času med svetovnima vojnama, in sicer Sorževi sorodniki ter njihovi znanci, ki so prenočevali v eni od sob. V novejšem obdobju prihajajo na domačijo Soržev mlin posamezniki in skupine že trideset let. Oton Samec je začel nastanitveno dejavnost leta 1999, to je po več letih urejanja prostorov zanjo. Gosti se radi vračajo tako v apartmaje kot po mlevske izdelke. Slava Sorževega mlina sega daleč, med drugim je bil upodobljen že na znamki Pošte Slovenije. Oton Samec ima do slovenske in rodbinske tehnične dediščine poseben, spoštljiv odnos. Poleg tega ga tehnika nasploh zanima, saj je po poklicu strojni tehnik. Zadnje obdobje je bila usoda izjemne venecijanke v Polžah bolj negotova, saj je kolo kar približno leto mirovalo. Oton Samec je nato uspel na občinskem razpisu za sofinanciranje obnove kulturne dediščine, zato njegovo venecijanko žene novo, macesnovo kolo. Na Sorževi domačijo so kar štirje kulturni spomeniki, poleg omenjenih še mlinarjeva hiša in kozolec. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (GrupA) 38 VRTNARIMO Drevored navadnega divjega kostanja, ki še ostaja v mestnem parku, med vodnjakom in paviljonom, ki bosta v naslednjih letih prav tako obnovljena. Ostanki navadnega divjega kostanja, ki je bil del nekdanjega drevoreda kostanjev ob Partizanski cesti. Zdaj ga bo nadomestil mešani drevored lipovcev in navadnih kostanjev. Temna prihodnost divjih kostanjev? V celjskem mestnem parku namesto rdečecvetnega kostanja lipovci V Mestni občini Celje so opustili namero, da bi v mestnem parku na novo zasadili dvojni drevored rdečecvetne-ga kostanja, ki bi nadomestil sedanji navadni divji kostanj, ki je že precej zdravstveno načet in zato nevaren za ljudi. Nacionalni inštitut za biologijo je namreč potrdil bolezen kostanjev bakterijski skorjemor, za katero se predvideva, da se bo tudi pri nas samo še širila. Kot je povedal prof. dr. Dušan Jurc, vodja oddelka za varstvo gozdov v Gozdarskem inštitutu Slovenije, omenjeno bolezen povzroča bakterija iz rodu psevdomona. Odkrita je bila v Indiji, pri čemer še ni znano, kaj jo povzroča. V začetku tega tisočletja se je bolezen prenesla v Evropo, saj so v Franciji, kjer je ta vrsta kostanja okrasno drevo kot pri nas, leta 2001 odkrili nenavadno sušenje divjih kostanjev. Škoda je postajala vedno večja, saj so se odrasli kostanji posušili v nekaj letih. Poročila o tej bolezni kostanjev so potem prihajala še z Nizozemske, iz Belgije, Anglije in nasploh je bilo ugotovljeno, da Nagradni natečaj Izbiramo najlepši adventni venček Bliža se adventni čas, ko bomo bivalne prostore polepšali z adven-tnim venčkom, na katerem morajo biti štiri sveče, ki ponazarjajo štiri tedne pred božičem. Pošljite nam fotografijo adventnega venčka, ki ste ga izdelali sami. Vsak teden bomo izbrali fotografijo najlepšega do takrat prispelega adventnega venčka in jo objavili. Lastnika zmagovalnega venčka bomo razglasili 21. decembra in ga tudi nagradili. Vaše fotografije pričakujemo do 18. decembra na naslov tednik@nt-rc.si ali Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vabljeni k sodelovanju! Setveni koledar 23. ČE plod 24. PE korenina 25. SO od 12. ure do 15. ure list, od 16. ure korenina 26. NE cvet 27. PO od 9. ure cvet 28. TO list 29. SR list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. po celi severni Evropi ta bakterija povzroča veliko škode in da se divji kostanji hitro sušijo. Sušenje nasadov tudi v Ljubljani Okrasno drevesničarstvo uvaža sadike predvsem iz Francije in Belgije, s čimer ^ se je bolezen prenesla tudi v Slovenijo. »Da je res tako, je raz- J vidno iz tega, ker se sadike v obdobju od dveh do petih let posušijo. V Ljubljani imamo cele nasade teh kostanjev, ki se sušijo, na primer Hribarjev drevored, na Linhartovi cesti, medtem ko za sušenje kostanjev v Mariboru ni bilo doka zov, da ga povzroča ta bakterija, ampak so bili ugotovljeni samo simptomi,« je pojasnil dr. Dušan Jurc. Znanstveno ugotavljanje dokazov za kostanjev bakterijski skorjemor je trajalo od decembra 2016 do julija letos. Narejene so bile t. i. inakula-cije, kar pomeni, da so v biološkem inštitutu »inkulirali« kostanje z izolati: bakterijo so izolirali v čisto kulturo, jo cepili na navadne kostanje, ti so zboleli za tipičnimi simptomi in propadli. Torej imamo to bolezen tudi v Sloveniji, zato je treba nekaj narediti, da bi jo zatrli, čeprav še ni ugotovljeno, kaj jo povzroča, zato tudi zdravila še ni. »Ta bolezen se širi na vse vrste divjih kostanjev, zato je njihova prihodnost manj perspektivna. Zelo verjetno je, da bodo slej kot prej, v petdesetih do sto petdesetih letih, kolikor kostanji doživijo, propadli. In če govorimo o celjskem mestnem parku in predvidenih stotih novih kostanjih, potem jih najbrž nima smisla saditi, če jih čaka tako črna prihodnost,« je dr. Jurc utemeljil svoje strokovno mnenje, s katerim je celjski občini odsvetoval zasaditev rdečecvetnega kostanja. Rdečecvetni kostanj je križanec med evropskim in ameriškim divjim kostanjem. Vsaj v Angliji opažajo, da ni tako pogosto okužen, da je nekoliko bolj odporen kot navadni divji kostanj, ki prej podleže bakteriji kot rdečecvetni. A če bo okužen, bo prav tako propadel. »Bolj pametno je zato saditi rdečecvetni kot navadni divji kostanj, ampak ne v veliki količini, ker bo slej kot prej okužen in ga bo treba zamenjati. Kostanj se sicer okuži skozi rane na skorji. ki jih naredijo ljudje. Teh pojavov je v mestnem okolju zelo veliko, zato ne moremo računati, da se kostanj ne bo okužil v času svoje življenjske dobe,« je še poudaril Dušan Jurc. Rdečecvetni kostanj vrste briotii, katerega zasaditvi se je celjska občina odrekla po ugotovitvi, da obstaja velika verjetnost, da to vrsto kostanja napade bolezen kostanjevega bakterijskega skorjemora. (vir: www.omorika.si) Ta se je tako odločila, da bo v mestnem parku namesto rdečecvetnega kostanja zasadila 77 lipovcev in na začetku ter koncu novega mešanega drevoreda še osem navadnih divjih kostanjev. Ti bodo, tudi ob podpori informacijske table, opozarjali na nekdanji drevored navadnega divjega kostanja. Kot je še povedal dr. Dušan Jurc, je sicer tipični navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum), ki belo cveti, še bolj občutljiv za to bolezen bakterijskega kostanjevega skorjemora. Drevesa kot živa bitja, živijo in umirajo Kljub temu se mu odločitev celjske občine, da bo v okviru mešanega drevoreda z lipovci vseeno zasadila še navadne divje kostanje, ne zdi sporna. »Morda bo kostanj imel srečo in se ne bo okužil ter bo preživel 50 let. Lahko pa, da se bo okužil po nekaj mesecih in v dveh, treh letih propadel. Gre pač za normalno življenje dreves, ki so prav tako živa bitja in imajo tudi svoje bolezni, zaradi katerih lahko umrejo.« V mestih je treba za takšna obolela drevesa predvsem poskrbeti, da so varna in da ne Navadni divji kostanj je po besedah dr. Dušana Jurca še bolj občutljiv na bakterijo, ki povzroča bolezen kostanjevega skorjemora. ogrožajo ljudi, sprehajalce v parkih. Kar pomeni, da je treba staro drevo, ki trohni, odstraniti, zamenjati, če je njegov čas minil. »Ljudje v mestih, ki so privrženci zelenih gibanj, so preveč podvrženi prepričanju, da je staro drevo treba ohraniti za vsako ceno, zato uporabijo vse ukrepe. Ampak to drevo je lahko nevarno za ljudi. Če imamo drevesa za okras in iz- boljševanje mestnega okolja, je pač smiselno zasaditi nova drevesa, če stara odmirajo. Če pa ima takšna vrsta dreves nevarno bolezen, kot je bakterijski kostanjev skorjemor, je vprašanje, ali ima smisel zasaditi isto drevesno vrsto ali katero drugo, ki še nima nevarne bolezni,« je svoje razmišljanje sklenil dr. Jurc. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA ŽIVALSKI SVET 39 Sladkorna bolezen muči tudi naše ljubljenčke Če je vaša žival starejša in ni ravno vitka, je koristno opraviti preventivni pregled Tako kot pri ljudeh je tudi pri živalih vedno več primerov sladkorne bolezni. Vsi živimo hitro in nezdravo, kar se pozna tudi pri naših ljubljenčkih. Ko se enkrat pokažejo znaki bolezni, je ta že razvita in je zdravljenje težje, zato je pomembno čim zgodnejše odkritje povečane vsebnosti sladkorja v krvi. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru, so tako nekatere veterinarske ambulante prejšnji teden nudile brezplačno merjenje krvnega sladkorja pri živalih. Med njimi je bila Zamba veterina na Polulah v Celju. Veterinarka in vodja veterine Zora Kučuković pravi, da so preventivni pregledi bistveno manjši strošek kot kasnejša zdravljenja. Na vprašanje, ali smo za to bolezen pri živalih krivi ljudje, ker smo jih zaprli v stanovanja in se zato premalo gibljejo ter so debele, pravi, da so nekatere težave pri mačkah res posledica tega, da so živali zaprte, da se ne gibajo dovolj, ne markirajo. Tudi psi so bistveno manj zunaj, kot bi morali biti, saj so lastniki večino dneva v službi. Dva tipa bolezni Pri sladkorni bolezni obstajata tudi pri živalih dva tipa. Prvi je vezan na bolezni trebušne slinavke, pri čemer gre za premalo izločanja in-zulina, vsebnost glukoze v krvi je prevelika in pride do bolezni. Drugi tip, ki se počasneje razvija in ga je lažje nadzirati, je pogost pri starejših živalih s prekomerno telesno težo. S pravilno prehrano in z dovolj gibanja se da to bolezen preprečiti. »Če imajo lastniki zdravo, vitko žival, se bodo verjetno težko odločili za to, da bi ji preverili raven sladkorja v krvi. Če pa je predebela, če ima kakršnekoli spremembe pri obnašanju, hranjenju in pitju, svetujemo pregled.« Sladkorno bolezen pri živalih največkrat odkrijejo veterinarji ob katerih drugih težavah. »Ko se enkrat pokažejo znaki, gre že za razvito bolezen. Najbolj pogosto lastniki opazijo, da žival več pije in je, da hujša in izgublja mišično maso. V težjih primerih pride do resnih bolezenskih stanj, precej pogoste so infekcije,« pravi Kučuko-vićeva. Hkrati priznava, da je to bolezen, ki jo je težko nadzirati, zato je preventiva še toliko pomembnejša, prav tako mora biti v ospredju čim bolj zgodnje odkritje bolezni. Hrana in gibanje Psi najpogosteje zbolijo med tretjim in sedmim letom. Pri pasmah, ki so bolj nagnjene k sladkorni bolezni, so labradorci, pudlji in beagli, vendar lahko zbolijo tudi vsi tisti, ki so predebeli, se premalo gibajo in se hranijo z nezdravo hrano. Na osnovi krvne analize veterinarji ugotovijo, ali je vrednost glukoze zvišana. Najdejo jo lahko tudi v urinu, kjer je sicer ne sme biti. Ob odkritju bolezni se odločijo za način zdravljenja. »Če so vsebnosti sladkorja v krvi zelo povišane, se odločimo za inzulinsko terapijo, enako kot pri ljudeh. Če niso, skušamo urediti način življenja in prehrano. Odločimo se za menjavo hrane in svetujemo takšno, ki ima nizke vsebnosti ogljikovih hidratov, ker ti najbolj vplivajo na dviganje in spuščanje ravni glukoze v krvi. Treba se je izogibati konzervirani hrani, ker po njej hitreje naraste raven glukoze kot pri suhi hrani. S primerno hrano in z več gibanja se da pomembno vplivati na sladkorno bolezen tipa 2. Tudi notranje mačke se da z igračami spodbuj ati k aktivnosti,« pravi veterinarka. Dodatna skrb lastnikov Za lastnika je inzulinsko zdravljenje dodatna obremenitev tako glede časa kot denarja. Veterinarji lastnike poučijo, da znajo sami nadzirati raven glukoze v krvi in da znajo živali sami dati injekcijo. »Tanke iglice žival niti ne opazi, med božanjem jo lahko lastniki hitro pičijo. Večji stres je, če morajo priti z njo v ambulanto.« Tudi vsakodnevno spremljanje glukoze v krvi opravljajo lastniki doma s posebnim aparatom, s katerim iz ušesa živali odvzamejo kapljico krvi. »Vsebnost glukoze v krvi je v primeru inzulinske terapije namreč treba redno spremljati in temu prilagajati odmerek inzulina. Živali ne jedo vedno enako in imajo lahko kdaj manjšo potrebo po inzulinu. Če odmerka ne prilagajamo, lahko pride do hipoglikemije in sami Debelejše in starejše notranje mačke ogroža sladkorna bolezen, podobno velja za pse. Zora Kučuković iz Zamba veterine je na svojem psičku Biigiju pokazala, kako morajo lastniki s posebnim aparatom preverjati inzulin v krvi svojih ljubljenčkov, ko imajo sladkorno bolezen. izzovemo hipoglikemično komo,« opozarja veterinar-ka. Občasno morajo takšni živali veterinarji narediti analizo celotne krvne slike. »Bolezen ima namreč veliko zapletov in vpliva na različne organe, od jeter, ledvic do srca. Muco je na primer zanašalo in ugotovili smo, da je razvita sladkorna bolezen vplivala na živčni sistem. Pri takih pregledih smo zlasti pozorni na stanje ledvic.« Lastniki se na odkritje bolezni različno odzovejo. Eni želijo narediti vse, kar se da, drugi se ne odločijo za zdravljenje zaradi stroškov in zapletov ter zadevo prepustijo naravi. Kakovostna hrana in gibanje sta torej glavni vodili za lastnike, če ne želijo, da njihov ljubljenček dobi sladkorno bolezen. Pri odrasli živali je smotrno že v osnovi izbrati lažjo hrano, razen pri psih, ki so zelo aktivni. Paziti je treba tudi pri posladkih, četudi se zdijo povsem neškodljivi, jih je na koncu lahko preveč in prinesejo težave. TATJANA CVIRN DNEV od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 Bfr telemach kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 40 PODLISTEK / BUKVARNA Tadej Golob: Jezero ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. i M > t i > M -T. JEŽOVNIK - MCatRIJA Ježovnikova gostilna in mesarija Zgodbe velenjskih starih hiš (з) www.kamra.si kamra govino z mešanim blagom. V njej so bilo vedno zaposleno dva trgovca in vajenec. Dem-šičeva je bila kot ena najbolj cenjenih kuharic v trgu nepogrešljiva na vseh večjih prireditvah (nova maša, poroka kakšnega pomembneža). Balkon Demšičeve hiše je postal znamenit zaradi političnih govorov in agitacij, prebivalcem trga pa se je najbolj vtisnil v spomin govor tedanjega župana Josipa Skaze, ki je leta 1918 po prvi svetovni vojni z balkona nagovoril množico navzočih. Po letu 1945 je bila v hiši dolgo časa edina velenjska pekarna. Tam so kruh kupovali, a pogosto so gospodinje (tudi žene rudarjev iz blokov v Novem Velenju) zjutraj tudi nosile na peko testo, ki so ga same zamesile doma, popoldne pa so prišle po svoj hleb kruha. Se nadaljuje. ANDREJA AŽBER, Knjižnica Velenje Ježovnikova gostilna Ježovnikova domačija se je prej imenovala pri Vaj-detu, iz nje pa izhajajo številne premožne in ugledne rodbine v okolici. Ježovniki so imeli gostilno in mesnico, njihova hiša je stala na mestu zdajšnjega parkirnega prostora v Starem Velenju. V Ježovnikovi gostilni je bilo središče kulturnega in političnega življenja, Vincenc Ježovnik je bil dolgoletni velenjski občinski odbornik, šest let velenjski župan in tri leta načelnik šoštanjskega okrajnega zastopstva. Zadnja tri leta svojega življenja (190710) je bil poslanec avstrijskega državnega zbora na Dunaju, kjer je kot kandidat Narodno napredne stranke zastopal sodne okraje Radlje, Šoštanj, Slovenj Gradec in Gornji Grad brez mest. Okrog leta 1900 je ustanovil Šaleško posojilnico, ki je najbrž kmalu propadla. Leta 1922 se je z Ježovnikovo hčerjo Cirilo (s sestro Slavko sta sloveli kot velenjski kraso-tici) poročil velenjski naduči-telj Vinko Stopar. Stara pekarna - Demšičeva hiša Po smrti trgovca Tišlerja je njegovo trgovino prevzel njegov sin, vdova pa se je pred prvo svetovno vojno omožila s trgovcem Demšičem in tako svojemu sinu ustvarila neposredno konkurenco. Demšičeva sta zgradila hišo z balkonom, kjer sta imela tr- Demšičeva hiša ALBUM S CELJSKEGA Žmaher & Žmahar Pokojni oče se je rodil leta 1926 kot prvorojenec mami Pepci in očetu Rudolfu v Sv. Vidu, v sedanjem Šentvidu pri Grobelnem. Sledili so mu brat Stanko, sestra Micika in še najmlajši Tone. Starša in zadnji trije otroci so se pisali Žmahar (po domače pri Rajšek). Takrat je rojstne evidence vodil domači župnik, ki je v rojstni list priimek pri mojem očetu napačno zapisal Žmaher, pravilno je namreč Žmahar. Napaka v rojstnem listu ni bila nikoli popravljena. Moj oče se je izučil za železničarja oziroma strojevodjo in je do upokojitve vozil parno lokomotivo. Kot otroka sva se z bratom Marjanom večkrat vozila, »švercala«, na lokomo- tivi. Kurili so jo s premogom, zato sva bila zaradi saj črna po obrazu in drug drugemu zelo smešna. Tudi očetov brat Stanko je bil strojevodja in je živel v Rogatcu vse do smrti pred več kot tridesetimi leti. Mojega očeta ni več med nami že dvanajst let. Teta Micika in stric Tone živita na Ponikvi pri Šentjurju. Videvamo in družimo se ob večjih praznikih in rojstnih dnevih in naj bo še dolgo tako. Prispevala: Cvetka Škoflek (Celje), rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: 03-42617-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik; Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Z leve: moj oče Ivan Žmaher, njegova brata Stanko in Tone ter njihova sestra Marija (Micika) Žmahar (por. Korošec). Vedno je v ozadju sovraštvo. In še marsikaj Jezero je prva kri-minalka izpod peresa Tadeja Goloba, ki se sicer ponaša z zelo raznolikim naborom del. Gre za uspešnico, za katero sem se v knjižnici v vrsto postavila že sredi poletja. Morda je vse za nekaj dobro. Ko sem se avgusta z družino sprehajala ob Bohinjskem jezeru, mi predstava tako še ni mogla popestriti idilične krajine. Taras Birsa bi prav lahko bil kakšen notranje razklan policist iz skandinavskih krimi-nalk. Še posebej ker se zgodba začne v zasneženi nočni pokrajini. A je naš. Višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana ima vse lastnosti filmskega detektiva, tudi to, da je premalo jeguljast, da bi v hierarhiji prilezel zares visoko. Njegova žena Alenka je zdravnica, lastnica klinike, ki nese zlata jajca. Odkar je podedovala premoženje odtujenega očeta, spada med zdravniško elito. V družbo, s katero se zdi, da njen mož nima prav dosti skupnega. Ko se na novoletni večer vračata s smučanja na Voglu, ob jezeru naletita na dva mlada nerodna policista, ki ob neprepoznavnem truplu v vodi ne vesta, kaj bi. Po naključju pade primer na glavo inšpektorja Birse. Odgovorov na vprašanja, kdo je morilec in kdo obglavljena žrtev, kakšni so motivi in kje je zarota, se seveda ne spodobi razkriti. Je pa knjiga izjemna tudi zato, ker nudi dober vpogled v delovanje forenzične stroke in kriminalistične dejavnosti pri nas. Avtor se je namreč dobro pripravil in lep čas preživel na inštitutu za sodno medicino ter v nacionalnem forenzičnem laboratoriju. Da je ostal v okviru realnega, je imel celo vrsto strokovnih svetovalcev. Zato Jezero »pije vodo« tudi na mestih, kjer marsikatera kriminalka pade. In če nekateri kritiki pravijo, da gre za prvo slovensko kriminalko, ki jo lahko postavimo ob bok skandinavskim klasikam, spet drugi trdijo, da Jo Nesbo Golobu ne seže do kolen. O tem bo vsak ljubitelj žanrskega branja sodil sam. Pa tudi milijardni posli, droge, prelomna odkritja, pokopane skrivnosti ... Če tako kot jaz do knjige niste prišli med poletnimi počitnicami ..., vse se začne v snežnem metežu. »A veš, kaj sem začutila ob tistem truplu, kaj me je pognalo ven? Ne prizor sam, vsaj mislim, da ne, oziroma ne samo to. Ni bilo lepo, ampak to bi mogoče še prenesla. Vsaj mislim ... Sovraštvo, želodec mi je dvignilo sovraštvo, ki je moralo gnati človeka, da je napravil kaj takega. Kako zelo je moral sovražiti punco, če je bil isti človek.« StO O avtorju: Tadej Golob (1967) se je med pisatelje uvrstil s prvencem Z Everesta (2000), ko je popisal smučanje Dava Karničarja s strehe sveta. Z alpinizmom se ukvarja tudi sam. Izpod njegovega peresa so prišle biografije Petra Vilfana (2004), Zorana Predina (2009) in Gorana Dragića (2015). Trenutno pripravlja biografijo Milene Zupančič. Napisal je romana za mladino Zlati zob in Kam je izginila Brina. S knjigo Svinjske nogice je leta 2010 osvojil nagrado kresnik, z Ali boma ye in Jezerom pa si je prislužil še dve nominaciji zanjo. drugega. »Saj noben umor ni lep in pri vsakem je v ozadju sovraštvo.« BRALCI POROČEVALCI 41 Osemdeset let Micke Štukl Konec oktobra je v krogu družine in sorodnikov 80. rojstni dan praznovala Micka Štukl iz Virštanja. Micka velikega praznovanja ni pričakovala. Domači so jo presenetili in v gostilno Banovina povabili vse sorodnike. V osemdesetih letih se je v njeno življenje zapisalo nešteto zgodb in življenjskih izkušenj. Micka se je rodila kot tretja od šestih otrok očetu Francu in mami Mariji Volavšek v Virštanju. Njeno otroštvo so najbolj zaznamovali pomanjkanje, bolezen in prezgodnja smrt obeh staršev. Kot ena od starejših otrok je nadomestila vlogo staršev in pomagala skrbeti za tri mlajše brate. Zaradi stiske so morali otroci zapustiti dom in večina jih je odšla živet h kmetu Drobniču. Čez nekaj let se je Micka omožila nedaleč stran od doma na kmetijo Štukl. Z možem Vladom sta zgradila dom, ustvarila družino in delala na kmetiji ter v vinogradu. Pred 16 leti se je morala zaradi bolezni posloviti tudi od moža. Kljub vsem preizkušnjam je ostala vedno nasmejana in polna energije. Na domu živi s sinovo družino, ki se intenzivno ukvarja z vinogradništvom, sama pa še vedno rada kaj postori okrog Nagradni koncert Klavirskega tria Rupnik V ponedeljek, 13. novembra, je bil ob 18. uri na odru Koncertne dvorane Glasbene šole Celje poseben slavnostni dogodek, na katerem so se predstavili prvonagrajenci lanskega Temsiga, in sicer Klavirski trio Rupnik. Trio je izvedel izvrsten program z deli Beethovna in Brahmsa. Klavirski Trio Rupnik sestavljajo violinistka Manca (1996), violon-čelist Nejc (2000) in pianist Anže (1998). Manca je študentka tretjega letnika Univerze Mozarteum v Salzburgu v razredu prof. Rei-nerja Schmidta. Nejc je dijak tretjega letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani v razredu prof. Karmen Pečar, Anže pa je študent prvega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Vsi trije so kot posamezniki večkratni nagrajenci državnih in mednarodnih tekmovanj, nastopajo pa na raznih prestižnih dogodkih doma in v tujini. Komorna zasedba sicer deluje že osmo leto, od letos v okviru Akademije za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Janeza Podleska. Marca 2017 je Klavirski trio Rupnik na 46. tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov -Temsig v kategoriji komorne skupine z godali in s klavirjem osvojil zlato plaketo, prvo nagrado, sto točk, posebno nagrado za najboljšo interpretacijo skladbe ter posebno nagrado Glasbene šole Celje - solo recital. ML hiše in se razveseli obiskov svojih otrok, vnukov in prav-nukov. 28. oktober zanjo ni bil poseben dan le zaradi njenega rojstnega dneva, temveč tudi zato, ker so se po dolgem času zbrali vsi Volavškovi bratje in sestre - Angela, Anica, Micka, France, Ivan in Lojze. To je bila tudi ena od Mickinih največjih želj. Čeprav živijo na različnih koncih Slovenije in v Nemčiji, so ostali povezani in vsak od njih del Virštanja za vedno nosi v svojem srcu. Na zadnjo oktobrsko soboto so spet oživeli spomini na otroštvo in prednike, mlade in stare generacije so se povezale ob klepetu in gledanju slik, slišali sta se pesem in harmonika in vse skupaj se je zlilo v prijetno druženje sorodnikov. POLONA VOLAVŠEK Foto: Simone Salinger Kako živimo z antiko Dr. Svetlana Slapšak, znana antropologinja, filologi-nja in doktorica antičnih študij, je za dijake klasičnih oddelkov I. gimnazije v Celju v sredo, 11. oktobra, v dvorani Gimnazijka pripravila predavanje o življenju z antiko v sodobnem svetu z namenom, da bi mladim približala oddaljeno in hkrati tako veličastno obdobje zgodovine. Antika je bila obdobje v zgodovini, ko sta svetu vladali dve najbolj razviti civilizaciji. To sta stara Grčija in rimski imperij, družbi, ki sta najbolj vplivali na razvoj Evrope, Severne Amerike ter Bližnjega vzhoda. Temu obdobju smo se lahko oddelki klasične gimnazije še posebej približali s pomočjo dr. Svetlane Slap-šak, ene najboljših poznavalk antičnega obdobja pri nas. Ne samo da se ukvarja z zgodovino in antropologijo, je tudi borka za pravice žensk, prevajalka in pisateljica. Napisala je že več kot petdeset knjig in tisoč esejev. Predavanje je temeljilo na povezavi sodobnega sveta z antiko in njenem mnenju o tehnološkem napredku ter njegovem vplivu na zgodovino. Kako torej vpliva sodobna tehnologija na zgodovino? Doktorica Svetlana Slapšak meni, da »ima tehnologija pozitiven vpliv na zgodovino, saj nam omogoča dostop do različnih besedil in podob«. In dodaja: »Internet nam odpira mnogo možnosti, a je za njegovo uporabo predpogoj, da imamo določeno znanje že v glavi.« Preteklosti se dobro zavedamo Dr. Svetlana Slapšak nam je na predavanju dokazala, da smo iz antike pridobili veliko stvari, ki smo jim priča še danes: demokracijo, zametke rasizma in cenzuro. Hkrati je izpostavila, kako smešen vpogled nam daje filmska industrija v tisti čas, sploh popularna serija Igra prestolov (Game of Thrones) in nekateri znani filmi. V njih vidimo tipične primere, kako izdelovalci filma želijo le povečati gledanost, jansko predstaviti stanje v dobi Rimljanov in Grkov. Ker je sama preučevala položaj žensk v družbi, se ji zdi še posebej absurdno, ko vidi, na kakšen način in v kakšnih oblekah jih upodabljajo. V naslednji temi se je posvetila patriarhatu, ki nas spremlja še danes; povsem nezaslišano je, da imajo moški še vedno višji položaj kot ženske in verjame, da bo potrebno še kakšno stoletje, da bomo patriarhat »uničili«. Ko sva ji zastavili vprašanje, ali se ljudje premalo zavedamo pomembnosti preteklosti, je kratko in jedrnato odgovorila, da se je zavedamo zelo dobro in da se je prav zato bojimo. Prav tako je poudarila, da brez antike nimamo korenin. ONA KOTNIK in KATJA PAJK Foto: Kaja Gajšek 42 BRALCI POROČEVALCI Od zrna do kruha Dan slovenske hrane so v petek, 17. novembra, v OŠ Braslovče in podružničnih šolah Gomilsko, Letuš in Trnava obeležili s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki so ga izvedli v okviru naravoslovnega dne Od zrna do kruha. Tudi v vrtcih so obeležili ta dan. Otroke so želeli ozavestiti o pomenu zajtrka, o odgovornem in spoštljivem odnosu do hrane in jim predstaviti različne vrste žitaric in moke, postopek priprave vafljev in palačink ter kruha. Ob tem so spoznali različne postopke za izdelavo novoletnih voščilnic in okraskov iz naravnih materialov ter varčno uporabo sestavin za peko in pravilno ravnanje z odpadki. Opozorili so jih na ohranjanje slovenske ljudske dediščine in na to, da je hrana iz bližnje okolice bolj sveža in bolj hranljiva. K sodelovanju so povabili lokalne pridelovalce. Pri izvedbi delavnic so sodelovali čebelar, kmečke žene in Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje. V urnik dneva so vključili tudi različne športne aktivnosti. TT Stare fotografije Ignac Brglez živi v Melbournu v Avstraliji od leta 1985 in se v rodno Celje vrača približno vsakih pet let. Zadnji obisk poleti letos je bil še posebej težko pričakovan. Pred približno letom je na podlagi fotografije z letovanja otrok leta 1960 v Baški na otoku Krku, ki je bila objavljena na družbenem omrežju FB, portalu Kamra in nato tudi v Novem tedniku, spoznal sebe in sestro Bernardo. Vzpostavil je stik s Cvetko Škoflek, ki je objavila fotografijo, in letos poleti sta se srečala ter nato nekaj dni pred vrnitvijo v Avstralijo skupaj obiskala še domoznanski oddelek celjske knjižnice. SREČKO MAČEK Ignac Brglez in Cvetka Škoflek v domoznanski čitalnici celjske knjižnic i Peti jesenski sklop mini simpozijev Jeseni se je na pobudo in pod okriljem Te-ozofske knjižnice in bralnice Alme M. Karlin Celje (TKBAK) in Mestne občine Celje začel že peti sklop treh mini simpozijev, tokrat na temo in pod krovnim naslovom Živeti kulturo miru. Simpoziji so v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje, ki nam vsako leto prijazno ponudi svoje prostore. Obiskovalci lahko tako v prijetnem vzdušju poslušajo redko slišane znane goste. To jesen govorijo o tem, kako s svojimi dejanji in udej-stvovanji prispevati k boljšemu svetu oziroma miru na Zemlji. K razmišljanju o tem nas napeljuje že naslov prvega simpozija: Umetnost kot gradnik kulture miru, ki je bil v soboto, 11. novembra. Na tem simpoziju so zanimiva razmišljanja in poglede podali Polona Sepe, Simon Kardum, Igor Koršič, Alenka Korenjak in Vladimir Vassara (Dragan Živadinov). Gostje z različnih področij kulturno-umetniškega udej-stvovanja so osvetljevali avtentične pristope, s katerimi na svojstven način prispevajo h gradnji kulture miru in k spodbujanju miru v svetu. Z nami so delili tudi izkušnje o tem, kako s svojim udejstvovanjem in aktivnostjo »zaslužijo za svoj vsakdanji kruh« in se preživljajo v teh dokaj težavnih ekonomskih pogojih ter situaciji današnjega časa. Naj še omenimo, da sta bila njihovo sodelovanje altruističnega značaja in brezplačna. Vstop je bil prost za vse obiskovalce. Ekipa TKBAK Tek za smeh V soboto, 30. spetembra, smo se taborski učenci udeležili športne aktivnosti Tek za smeh na Vranskem. Pred tekom je učence vodila pri ogrevanju atletinja Jolanda Batagelj. Drugošolci so povedali: Meni je bilo zelo všeč, ko smo šli na pohod v naravo in tekli po travniku. (Ella Vecej) Všeč mi je bilo, ko smo tekli, dobili malico in se peljali z avtobusom. (Ožbej Lesjak) Všeč mi je bilo, ker smo hodili in tekli 300 metrov. (Ajda Drča) Všeč mi je bilo, ko smo se v gozdu kepali z »ježki«, tekli in hodili. (Tevž Gosak) Uživala sem v pohodu in ko smo se obmetavali z ježki. (Lucija Topovšek) Ponosen sem, ker sem bil že drugo leto zapored prvi v teku. (Maj Krivec) Všeč mi je bilo obmetavanje z ježki in ker me je potem vse srbelo. (Karin Špacapan) Bilo mi je všeč, da smo videli koze in ko je Liam govoril, da bo prišel pravi Bedanec. (Nika Matjan) Pripravili učenci 2. razreda POŠ Tabor z razredničarko Silvo Rizmal, foto: Darja Savinek Kajuhovci Dijaki I. gimnazije v Celju smo praznovali 63. obletnico mature v prestolnici Savinjske doline. Povabil sem jih zato, ker Žalec žari v novi podobi. Zbralo se nas je 19 sošolcev iz vseh krajev naše lepe domovine. Najprej smo si šli ogledat BRALCI POROČEVALCI 43 П I - - ■■ ■■ budijo spomine in povezujejo V koloniji v Celjskem domu v Baški na otoku Krku poleti 1960. Ignac Brglez sedi prvi z leve, njegova sestra Bernarda je tretja. Cvetka Škoflek stoji peta v drugi vrsti, prav tako z leve. Jubilejni logotip Glasbene šole Celje Glasbena šola Celje je v sodelovanju s Srednjo šolo za strojništvo, mehatro-niko in medije ŠCC pripravila poseben projekt, ki ima za glasbeno šolo simbolen pomen, dijakom strokovne šole pa je prinesel neprecenljive izkušnje. V prihodnjem letu bomo obeležili 110-letnico javnega glasbenega šolstva v Celju. Ob tem jubileju bo šola predstavila priložnostni logotip, ki ga bo širša javnost prvič spoznala na tradicionalnem koncertu pedagogov Glasbene šole Celje 30. novembra v Narodnem domu. Logotipe so ustvarjali dijaki medijske smeri Šolskega centra Celje pod mentorstvom Petra Arliča, najožji izbor logotipov pa so dijaki -avtorji le-teh predstavili povabljenim na dogodek. Ravnatelj Glasbene šole Celje Simon Mlakar je k sodelovanju pri izbiri povabil tudi direktorja Muzeja novejše zgodovine Celja dr. Tončka Kregarja ter sodelavko Urško Repar, direktorico Osrednje knjižnice Celje Polono Rifelj, vodjo družbenih dejavnosti MOC Polono Ocvirk, ravnateljico SŠSMM Simono Črep ter predstavnika I. gimnazije v (Celju, s katero glasbena šola izvaja program umetniške gimnazije, smer glasba. V okviru prihajajoče 110-letnice javnega glasbenega šolstva v Celju bo glasbena šola v sodelovanju z muzejem novejše zgodovine pripravila jubilejno razstavo, skupaj z osrednjo knjižnico jubilejni zbornik, prihodnje leto pa bo zagotovo obeleženo z vrsto odličnih glasbenih koncertov ter osrednjim glasbenim dogodkom v novembru. ML www.nt-rc.si Blagoslovili fresko sv. Alojzija Ob praznovanju goda sv. Uršule sta župnik Niko Kranjc in generalni vikar mariborske nadškofije Janez Lesnika na zidanici Alojza Senice pri sv. Uršuli v Dramljah blagoslovila fresko s podobo sv. Alojzija. Pred blagoslovom so zapeli Drameljski fantje. V imenu podpornikov za izdelavo freske je spregovoril Zvonko Pušnik in povedal, da je bila večletna želja njihovega prijatelja Alojza Senice, da bi bila na njegovi zidanici freska s podobo njegovega krstnega zavetnika sv. Alojzija. Tej želji so prisluhnili njegovi prijatelji in poiskali priznanega slikarja Staneta Petroviča iz Celja, ki je fresko tudi izdelal. Povedal je, da je to prava gesta in da je bodo poleg lastnika veseli tudi vsi sprehajalci in romarji, ki prihajajo k sv. Uršuli, ko se bodo ozirali na to prelepo podobo sv. Alojzija kot zavetnika mladine. Po opravljenem blagoslovu se je Alojz Senica vsem prav lepo zahvalil in povedal, da je zelo vesel, da se mu je uresničila večletna želja. Vse, ki so se blagoslova udeležili, pa je bogato pogostil z jedačo in s pijačo. MARTIN LUSKAR Foto: Janko Pušnik v Žalcu Eko muzej hmeljarstva in pi-vovarstva Slovenije. Pod strokovnim vodstvom smo si lahko ogledali zanimive eksponate in ob prijetni razlagi doživljali čas obiranja ter skladiščenja hmelja. Po ogledu prenovljenega mesta smo obiskali Savinovo hišo. Ob prijaznem vodenju po hiši smo izvedeli mnogo novega o življenju in ustvarjanju Rista Savina. Ko so se začeli oglašati lačni želodčki, smo šli na naročeno kosilo v gostilno Pri Sebastjanu. Zadovoljni in navdušeni smo se odpravili do svetovno znane žalske fontane. Ob prijetnem vrčku piva se je naše druženje počasi končalo in zaželeli smo si, da se kmalu spet vidimo. BORIS ŠKET PRINAŠA SVEŽINO IN ODLIČNE POPUSTE ZA VESELJE NA RADIU CELJE novi tednik radio cel Od 20. - 24. novembra RADIJSKE ČESTITKE PO POLOVIČNI CENI Namesto 12,80 le 6,40 evra Čestitko lahko izkoristite do 31. 3. 2018. Smo le klik daleč: teja.oglasi@nt-rc.si. Več informacij na 03-42-25-144. V ceno je vključen 22% DDV. Popusti se ne seštevajo. Črni petek (Black Friday) je v ZDA dan po zahvalnem dnevu. Označuje začetek božične nakupovalne sezone. Na ta dan so cene izredno privlačne, zato vam tudi na Radiu Celje prinašamo na črni petek svežino z odličnimi popusti za nedeljske radijske čestitke. r 44 PISMA BRALCEV V spomin Štefka Kurent Štefka Kurent se je rodila 24. decembra 1923 v Drešinji vasi. Otrok ni imela, je pa svoje življenje posvetila nečakom in reševanju živali v Celju ter širši okolici. Zelo rada je ozaveščala o pravilnem in odgovornem ravnanju z živalmi in ta njena opozorila je večkrat objavil Novi tednik. Ko sta jo starost in bolezen že ovirali pri delovanju na terenu, je svojo pomoč nazadnje namenila ptičkom. Kamorkoli jo je pot vodila, vedno je imela v žepu zrnje za njihovo hranjenje. Člani Dru- štva proti mučenju živali Celje smo bili na dolgoletno članico zelo ponosni. V društvu je pustila velik pečat humanega odnosa do živali in prostovoljstva. Umrla je 27. oktobra. DPMŽ Celje Prejeli smo Štorski veterani smo se poklonili Franju Malgaju Ob 123. obletnici rojstva, 10. novembra 1894, smo se na šentjurskem pokopališču veterani vojne za Slovenijo občine Štore poklonili spominu borca za severno mejo v času prve svetovne vojne nadporočniku Franju Malgaju. Zelo lep spomenik ponosno priča o človeku, ki je v boju za domovino dal svoje dragoceno življenje. Njegova veličina je bila poleg ostalih vrednot domoljubja nedvomno v njegovi mirnosti, vztrajnosti, pridnosti, odločnosti, hrabrosti, resnosti, izjemni poštenosti, tovarištvu in zanesljivosti ter zagrizenosti, kar je za častnika še poseben dar. Franjo Malgaj je bil po rodu Šentjurčan in velik Slovenec. V sebi je imel verjetno nekaj genialnega, kar ga je med borci dvigovalo nad človeško povprečnost. Tako kot general Rudolf Maister je bil tudi on pesniška duša in pisec zelo zanimivih člankov, ki jih je pridno objavljal v dijaškem glasilu Savinja. S svojim velikim srcem, z izjemno notranjo močjo, s svojo široko inteligenco je bil odličen poveljnik in hraber borec. Prislužil si je visoka odlikovanja, zlato medaljo za pogum, Karlov bojni križec, posmrtno pa še Karadžor-dževo zvezdo z meči 4. stopnje. Na takšne in podobne ljudi moramo biti ponosni in skrbeti, da ne bi spomin nanje bil obsojen na pozabo. V Šentjurju te bojazni ni. Za svoje velikane izjemno lepo skrbijo. Poklon takšnim domoljubom s hvaležnostjo prispevamo tudi veterani sosednje občine Štore. Pred leti sem objavil članek, v katerem sem pisal o šentjurskih posameznih ljudeh, ki sem jih povzdignil v velikane, saj so se s svojim delovanjem povzdignili nad poprečje in pustili izjemen neizbrisan pečat in se vpisali v zgodovino. Med te velikane sodijo tudi znameniti Ipavci. Zaradi svojega plemenitega duha in jasnega razuma ter široke izobrazbe in veliko darov, ki so jih nosili v svojem srcu, so se nedvomno vpisali z velikimi zlatimi črkami v zgodovino Šentjurja. Omenjam jih namenoma, saj je njihov družinski grob in spomenik v neposredni bližini groba nadporočnika Franja Malgaja. Kako navdušen sem bil nad pobudo za obnovo celotnega spominskega obeležja Ipavčevih, kar je predlagal še eden od šentjurskih velikanov. To je Mihael Bučar, oče muzeja Južne železnice. Človek vreden občudovanja, ki gakrasijopotrpežljivost, str-pnost,neomejenapoštenost, razgibanduh inneutrudna zbiratelj ska žilica. Priznanja za svoje neutrudno delo ga niso zasule v preobilju. Naklonjenost tistih, ki mu stojijo ob strani si je pridobil s svojo velikodušnostjo. Vsekakor zna pričarati va-bljivost uspeha. Uspeh pa ni samoumeven. Ponosen sem, da sem eden izmed njegovih prijateljev. Prijateljstvo človeka krepi in plemeniti. Na vsako moje povabilo se nam prijazno pridruži. Predsednik veteranov občine Štore SREČKO KRIŽANEC Modri telefon Prispevki za pokojnino in invalidnost Občanko zanima, kje in kako lahko izve, če ji delodajalec plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje. Prav tako jo zanima, kako lahko izve, ali ji je delodajalec plačeval prispevke na primer pred petnajstimi ali dvajsetimi leti. Odgovarja Branko Podgoršek iz celjske območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije: »Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije uporablja pri odmeri pravic podatke matične evidence zavarovancev, ki so zbrani od leta 1970. Podatke za matično evidenco zavarovancev so dolžni posredovati zavezanci za prispevek (delodajalci), ki tudi jamčijo, da so podatki v skladu z zakonodajo in resnični. Podatke so v letih 1970 do vključno 2001 pošiljali na obrazcu Prijava podatkov o plači in obdobju zavarovanja (obrazec M-4), na katerem je delodajalec sporočal za vsako leto podatke o dobi, rednih urah dela, plači in urah bolniškega staleža. Od leta 2002 je ta obrazec dopolnjen z rubriko Plačan prispevek, v katero se vpišejo vsi plačani prispevki za redno delo in ure nadomestila za čas bolniškega staleža. Iz navedenega je torej razvidno, da poseduje zavod podatke o plačanih prispevkih za ZPIZ od 1. 1. 2002. Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odmerja, pobira in izterjuje republiška finančna uprava, ki je hkrati daje podatke podatke za obrtnike, zasebne podjetnike, lastnike in direktorje zasebnih podjetij ter zavodov, kmete in prostovoljne zavarovance. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ima v okviru svojih pristojnosti pravico preverjati pravilnost podatkov in v prekrškovnem postopku izreči globo tistim, ki podatkov ne posredujejo. Zavarovanci lahko preverijo, ali jim je delodajalec plačal prispevke pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, osebno ali z ustrezno vlogo. Ta je lahko poslana po navadni ali po elektronski pošti. Pri tem je pomembno, da navedejo vse svoje osebne podatke. Zavod nato pošlje zavarovancu ustrezen izpis, iz katerega je razvidno plačilo prispevkov.« BJ Listje na parkirišču Občana iz ulice Pod gabri 23 v Celju motijo neočiščena parkirišča, ki so polna listja. Omenja, da morajo to očistiti kar občani sami, prav tako zapadli sneg. Zanima ga, ali je to obveznost upravnika, hišnika ali občinskih služb. Gregor Globočnik, ki dela v Mestni občini Celje na področju odnosov z javnostmi, odgovarja: »Režijski obrat Mestne občine Celje izvaja grablje-nje in odvoz listja na javnih površinah. Na dvoriščih in parkiriščih večstanovanj-skih stavb pa za grabljenje ter odvoz listja skrbijo etažni lastniki sami oziroma s pomočjo hišnikov. Parkirišče v okolici stanovanjske stavbe Pod gabri 23 uporabljajo tamkajšnji stanovalci, zato so dolžni poskrbeti tudi za vzdrževanje površine. Sneg na intervencijskih poteh v okolici večstanovanjskih stavb v okviru zimske službe odstranjuje podjetje, ki vzdržuje ceste.« BJ city/center Vse najboljše novi tednik rad io cel ie POPOLNI NA^ MATURANTSKI PLES CITYCENTER POSKRBI ZA STILISTA, FRIZURO, MAKE UP, MANIKURÜ TER OBLAČILA IN OBUTEV V VREDNOSTI 250 81 POIŠČITE KUPON TUDI V NASLEDNJIH TREH ŠTEVILKAH NOVEGA TEDNIKA. GA IZPOLNITE IN POŠLJITE NA NOVI TEDNIK. PREŠERNOVA ULICA 19.3000 CEUE. ŽREBANJE B019. DECEMBRA NA RADIU CEUE. KUPON ZA POPOLNI MATURANTSKI PLES IME iN PRiiMEK: . NASLOV: TELEFON iN E-POSTA: ŠOLA iN RAZRED: OBKROŽITE: A) smo NAROČNiKi B] SMO OBCASNI BRALCI NOVEGA TeDNIKA UDELEŽENEC DOVOLI ORGANIZATORJU ZBIRANJE, OBDELOVANJE IN HRANJENJE POSREDOVANIH PODATKOV ZA NAMENENEPOSREDNEGATRZENJA SKLADNO Z VELJAVNIM ZAKONOM O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV - ZVOP-1 UPB1 (UR. L. ŠT. 94/2007 S SPREMEBA MIIADOSOLDIEVAMI1 Akademija zdravega življenja šport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom, Radiem Celje in 24alifeTM KUPON + Prijavite se ZDAJ! Vaša telesna preobrazba bo trajala od februarja do konca aprila 2018. V tem času boste z vrhunskimi strokovnjaki: + trenirali varno in učinkovito ter izgubili odvečno težo, + obvladali stres in se naučili sprostiti v vsaki situaciji, + spoznali in osvojili pravilne in zdrave prehranjevalne navade, + ves čas bodo strokovnjaki spremljali vaše zdravstveno stanje! Bodite del zmagovalne ekipe! Izpolnjen kupon pošljite do konca decembra na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. UAnInSndne Aovoli organizatorju zbiranje, obAolovanjo, uporaboin hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. OTROŠKI VRTILJAK 45 V svetlem in prostornem otroškem svetu, polnem domišljije Na obisku v Vrtcu Radeče Prvi vtis, ki ga je mogoče dobiti ob obisku vrtca v Radečah, v enoti Čira Čara, je, da se simpatični živžav in prešerna razigranost otrok razlega v zelo svetlih, velikih prostorih. Ti omogočajo veliko gibanja in so kot nalašč, da lahko otroci pri ustvarjanju domišljiji pustijo prosto pot. Postavitev in ureditev prostorov, pobude in sodelovanje otrok pri izvedbi programa so med ključnimi dejavniki pristopa k vzgoji v radeškem vrtcu in tudi del koncepta Re-ggio Emilia (RE), ki je ena od posebnosti pri delovanju vrtca. »Po sistemu RE je prostor tretji vzgojitelj. V vsebinskem smislu to pomeni, da se otrok lahko sam odloči, pri kateri dejavnosti bo sodeloval, in tudi lahko prehaja od ene k drugi. Naloga vzgojiteljic je, da ga usmerjajo in spodbujajo,« je povedala ravnateljica vrtca Katja Selčan. Poudarek na prostorski ureditvi po tem sistemu med drugim pomeni, da so igralnice zelo prostorne, pri čemer imajo steklena vrata, ki so vedno odprta. Kar tudi pomeni, da veliko dejavnosti izvajajo tudi na hodniku, na »piazzi«, kot se takšen skupni, odprt prostor imenuje po RE. V skupnih prostorih je veliko pozornosti namenjene tudi medvrstniškemu učenju, kar pomeni da starejši otroci učijo mlajše. »Pri izvajanju programov v vrtcu smo v osnovi sicer zavezani Vrtec Radeče je del oziroma enota Osnovne šole Marjana Nemca. Vrtec ima dve enoti -Čira Čira (kjersmo bili na obisku), v kateri je šest oddelkov večinoma predšolskih otrok, in Biba Baja, kjer so trije oddelki otrok prvega starostnega obdobja, to je do treh let. V devet oddelkov vrtca je skupno vključenih 167 otrok. Poleg sledenja konceptu Reggio Emilia sta posebnosti Vrtca Radeče še znakovno sporazumevanje z dojenčki in malčki kot naraven način komunikacije v predgovornem obdobju in NTC-učenje, to je spodbujanje razvoja učnih potencialov otrok v predšolskem obdobju. Glede svojih posebnosti so v Vrtcu Radeče še posebej ponosni na projekt Pomahajmo v svet, v okviru katerega otroci s pomočjo videopovezave spoznavajo otroke iz drugih vrtcev po svetu. Na ta način spodbujajo načela socialne pravičnosti. Posebnost radeškega vrtca je tudi zgodnje izvajanje učenja angleščine, že od četrtega leta. Velik poudarek pri izvajanju programu v radeškem vrtcu je tudi na gibanju otrok, to je postalo že dnevna rutina v vrtcu, enako kot prehranjevanje in umivanje, zato ima tudi gibalni kotiček svoje stal- no mesto na »piazzi«. Hkrati je tudi del sistema, ki otroke že v vrtcu spodbuja k vseži-vljenjskemu učenju. Vrtec v Radečah smo obiskali v času, ko so se otroci pripravljali na tradicionalni slovenski zajtrk, zato je bil en kotiček posvečen tudi temu. Prav tako so se otroci v kotičku ročnih spretnosti že pripravljali na novoletni sejem v Radečah, ko bodo na tamkajšnji tržnici prodajali svoje izdelke v dobrodelne namene. V radeškem vrtcu nasploh redno in aktivno sodelujejo pri različnih projektih v mestu, in sicer z drugimi društvi v občini, ter sooblikujejo življenje v lokalnih skupnosti. Prejšnji mesec so sodelovali v projektu Rožnati oktober, ko so otroci pripravili roza cofke, sodelovali so tudi v tednu otroka. »V začetku decembra, ko se v Radečah prižgejo praznične lučke, bomo tudi v vrtcu že peto leto praznično opremili svoje igrišče. K sodelovanju povabimo vsa društva v občini, letošnjo praznično temo predstavljajo lovilci sanj, s čimer sporočamo, da je sanje vedno mogoče uresničiti,« je povedala ravnateljica. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Pri ustvarjanju okrasnih izdelkov iz lesa in volne. »Otroci imajo razkošno ustvarjalno domišljijo, ni jim bilo treba veliko razlagati, kako naj se lotijo dela,« je povedala vzgojiteljica Ingrid Smodiš Samec. 46 RAZVEDRILO Šali nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. Maratonec Nekega deževnega dne je bil Janez pri sosedi Micki v postelji. Ko je zaslišala možev avto, je Janezu svetovala, naj skoči skozi okno in zbeži. Janez je skočil ravno v trenutku, ko so po cesti pritekli maratonci in se jim je kar pridružil. Eden od njih ga je vprašal, če vedno teče nag. Pritrdil mu je, češ da mu je tako všeč. »Pa zmeraj tečete tako, da imate kondom?« je še vprašal maratonec. »Ne, samo kadar dežuje,« je odgovoril Janez. Premaknjen čas Štefan potoži svojemu prijatelju, da mu prestavitev urnih kazalcev dela velike preglavice pri jutranjem bujenju. »Pa si pravilno naravnal ure?« ga vpraša prijatelj. »Seveda, le sosedovega petelina ne morem naravnati,« pove Štefan. Kot bogovi Po tuširanju se Franček vrti pred ogledalom in reče Francki: »Glej, Francka, imam telo kot grški bogovi!« »E, moj Franček, Buda pa res ni grški bog.« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Oče? »Hčerka moja, kdo pa je gospod, s katerim sem te videla?« »Moram ti povedati, da se dobivam s sosedom iz tretjega nadstropja.« »Joj, on bi ti lahko bil oče!« »Draga mama, razlika v letih mi pa res ni pomembna!« »Nisi me prav razumela ...« Je mama doma? Mali pobalin se igra pred hišo, ko pride mimo tip, ki nekaj prodaja. »Živijo, malček. Je mami doma?« »Je,ja.« Tip zvoni in zvoni in nihče ne odpre. V jezi se obrne k pobalinu in ga vpraša: »A nisi rekel, da je mama doma?« »Saj je. Ampak mi nismo tu doma. A ne veš tega?« Klofuta »Ata, kaj je to klofuta?« »Informacija iz prve roke.« Izpit »Kakšen izpit že imaš jutri?« »Eh, nemščino.« »He, he, good luck!« »Gracias!« Na morju »Jožek, kako je bilo na morju?« »Enako kot med drugo svetovno vojno.« »Kako to misliš?« »Nemci v hišah, mi pa v gozdu .« Moški je kot bluetooth: če si blizu, je povezan s tabo, če te ni, takoj išče druge povezave. Ženska je kot wi-fi: vidi vse najdene naprave, ampak poveže se z najmočnejšo. Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več ... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Kdaj si na smrt pijan? Ko svoje dekle vprašaš, če je samsko. Star si šele takrat, ko ob besedi akcija ne pomisliš na seks, ampak na kakšno znižanje. Koliko časa trajajo telefonski pogovori Oče in sin: 00:00:24 Mati in hči: 00:25:24 Fant in dekle: 01:25:24 Mož in žena: 00:00:06 Žena kliče moža: deset zgrešenih klicev REŠITEV SUDOKU 283 m 6 8 9 5 3 7 1 2 4 1 5 7 2 4 8 3 6 9 4 3 2 1 9 6 5 8 7 2 9 6 4 8 3 7 5 1 5 4 1 6 7 2 9 3 8 8 7 3 9 5 1 2 4 6 3 1 5 8 6 9 4 7 2 7 2 8 3 1 4 6 9 5 9 6 4 7 2 5 8 1 3 Vse slikovne šale vir: splet 1 4 5 5 3 9 2 8 7 4 9 3 1 8 7 5 9 1 7 5 4 2 1 6 7 Skodelica čaja »Ne, mati draga, razvajala me pa ne boš,« mi je odvrnil sin, ko sem mu iz kuhinje zaklicala, ali naj mu prinesem skodelico čaja. (Še dobro, da ne pije kave, saj bi potem ta zgodba zvenela malce čudno, kajne?) Bila je nedelja dopoldne, sin se je ravnokar privlekel iz svoje sobe in se utrujen, ker je moral prehoditi celih deset metrov, zleknil na kavč. Sem prav slišala? Noče, da bi ga razvajala? Od začudenja, ker je končno sam uporabil besedo na r, me je skoraj vrglo med lonce, v katerih je brbotalo kosilo. Eno za naju z možem, drugo zanj. Se bodo morda začeli drugačni časi, sem pomislila, in je sin vendarle spoznal, da bo moral zadevo vzeti v svoje roke, saj se sama ne morem rešiti tega prekletstva? Ženske imamo očitno razvajanje otrok v krvi, zapisano je v naših genih že od časov, ko smo bile še bolj poraščene in smo hodile še bolj sključeno. V naši družini, se mi zdi, je ta navada še bolj izrazita. Pred časom, ko sem bila na enem od obiskov pri starejši sestri, sem zjutraj začudeno opazovala, kako je hitela na mizo postavljat različne jedi. »Pa kaj toliko pripravljaš?« sem ji navrgla. »Saj veš, da je moj zajtrk le kava in kakšen piškot zraven.« »Pa saj ni zate,« mi je odgovorila. »To je za sina, ki se bo na hitro oglasil na poti v službo.« Ta sin je star že štirideset let in še malo čez in ima že nekaj let svojo družino ter svoje gospodinjstvo. Ne vem, kdaj se je začelo. Najverjetneje že v zibelki. In se potem samo še stopnjevalo. Hotela sem biti skrbna mati in sem mu vse »prinesla k riti«, da se revček ne bi mučill. Trudila sem se mu ugoditi v vseh njegovih potrebah in željah. A ne v tistih materialnih, da ne bo pomote, čeprav me je, priznam, včasih zaneslo tudi v to smer. Na tem mestu moram poudariti, da je moj sin krasen fant, prijazen, pošten,, pozoren, skromen ... Ampak čaja si še vedno ne skuha sam, postelja ga zvečer pričaka takšna, kot jo je zapustil zjutraj, obleče tisto, kar mu pripravim, vrečko s smetmi raje prestopi, kot da bi jo odnesel v smetnjak... Le zakaj bi, saj že celo življenje to počne njegova mati, ki tudi kuha samo tisto, kar je njemu všeč. In takšne hrane je zelo malo. O, groza, res sem ustvarila razvajenca prve vrste. Večkrat sem se sicer tolažila, da njegova razvajenost ne ustreza povsem definiciji psihologov, saj ni sebičen in asocialen, ni trmast in tudi izlivi jeze pri njem niso pogosti, zadovoljen je z malimi stvarmi, tudi podkupnine, da bi nekaj naredil, nikoli niso bile pretirano velike. Kaj pa želja, da se vse vrti okrog njega, da me ima pod nadzorom?No... Ampak vsega tega bo zdaj konec, sem pomislila tisto nedeljo dopoldne, saj sin ne bo več dovolil, da bi ga še naprej razvajala. Kakšno olajšanje! Pa bo šlo, bom zdržala? Seveda bom, takoj jutri bom začela. In ko že ravno govorim o jutri, kaj sem že rekla, da mu bom skuhala? MATILDA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Naša magnetna resonanca, imenovana Noč čarovnic, vam ponuja pravo... KDOR ANKETIRA, IZPRAŠEVALEC GLAVNO MESTO NIZOZEMSKE GOSTINSKI DELAVEC HALOGENI PLIN EVA ČERNE OGLAŠANJE URE SRBSKO MOŠKO IME, ALEKSAN-DAR OSTANKI PODRTE STAVBE KAŠASTA SNOV V SE-SIRJENEM MLEKU NEKDANJA NEMŠKA SMUČARKA (MARTINA) DARIO VARGA OGOVARJANJE V 3. OS. MNOŽINE M. SPOLA DEKLICA V PREDŠOLSKI DOBI 100 KARTE ZA NAPOVEDOVANJE USODE KDOR SE BAVI S KAZUISTIKO VRTLJIVA NAPRAVA NEKDANJI ŠVICARSKI SMUČAR KÄLIN GRŠKO GOROVJE SLOVENSKI PESNIK FRITZ PRAVO (LAT.) GLIKEMIČNI INDEKS EDVARD KOCBEK VREDNOSTNI PAPIR 25. IN 1. ČRKA 15 NEKDANJI ARABSKI EMIRAT LIRSKA PESNIŠKA OBLIKA AM. IGRAL. THURMAN ANDREJ VELKAVRH ZBOR DEVETIH PEVCEV DEL SKOKA SREDIŠČE PORURJA GOVORNIK (REDKO) NACE JUNKAR KrižamKe s uqanKe PRIPOMOČEK ZA DELO KDOR SE UKVARJA Z REKLAMO AMERIŠKO NAFTNO PODJETJE PIANIST BERTONCELJ SUROVINA ZA PLATNO AMERIŠKI GLASBENIK PRESLEY BIBLIJSKI OČAK OZNAKE ZA ZAPIS TONOV GLASBENA OZNAKA ZA ZELO HITRO 23 OTOK V IRSKEM MORJU REŽISER GODINA 19 SPOSOBNOST POMNJENJA ERMIN RAKOVIČ SPREMEMBA ZAKONSKEGA OSNUTKA RESEN ČLOVEK MREŽASTA TKANINA NAPOVED ČESA ČAS. INTER VAL PONAVLJANJA ORODJE ZA VRTANJE LUKENJ ZAMAKNJENOST NEZNANKA V MATEMATIKI SUROVEŽI (EKSPR.) KITNA OVOJNICA ILUSTRATOR SMREKAR PRIHOD V PROSTOR NOBELOVKA CURIE NEKDANJA MARIBOR. TOVARNA DEBELEJŠI PLOŠČAT KOS LESA ANGLEŠKI KOMIK (BENNY) CESTA (LAT.) KRAJ PRI LJUTOMERU ZBIRKA STARIH LISTIN OSKARJEV-KA WINSLET DOBRO ZAPRT PROSTOR OSEBNI ZAIMEK 22 AM. GLASB. (VANILLA) MESTO NA ČEŠKEM ČEBELJI PRODUKT DEBEL KOSTANJ IZUMRLI GLAVO-NOŽEC ERMIN ŠILJAK LETALO, AEROPLAN REBEKA DREMELJ PLAVALEC DUGONJIĆ DELNIŠKA DRUŽBA TROPSKA RASTLINA 18 TELESNA IN DUŠEVNA NERAZVITOST 20 DOLGOREPA PAPIGA KRAJ PRI APAČAH VOJAŠKA ENOTA NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA (POG.) NOVO 1. nagrada: dežnik in majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: prašek in mehčalec NT&RC Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19,3000 Celje, do torka, 28. novembra. Geslo iz številke 46: Popolni na maturantski ples Za vse ki ne uživajo v iskanju pritokov Šarija, ne poznajo vseh nordijskih bogov in si niso domači z bangladeškimi ^^olitiki. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Oven Bik Dvojčka Rak Lev Izid žrebanja 1. nagrado, parfum The King (The Queen Werner's collection), prejme: Franc Rednak iz Celja. 2. nagrado, vstopnico za koncert Wernerja 8. decembra v Celju, prejme: Klavdija Štokovnik iz Griž. 3. nagrado, vstopnico za koncert Wernerja 8. decembra v Celju, prejme: Borut Sivec s Polzele. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. KUPO Devica Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. V trenutku lahko reagirate zelo ognjevito in s tem prestrašite tudi tiste, ki bi želeli, da ostanejo na svojem mestu. Potruditi se morate za večjo siste-matičnost v svojem delovanju. Čakajo vas odločilne urice za poslovno področje. Vaš vladar v znamenju tehtnice bo povzročal, da se boste bolj kot običajno poglabljali v medsebojna razmerja. Tehtni ca Že dolgo imate občutek, da je pred vami prelomno obdobje, v katerem se bo marsikaj spremenilo. Zadeve se bodo sunkovito premikale v želene smeri, zato ni treba skrbeti za svojo prihodnost. Včasih ni treba nič narediti. Vaša vladarica v znamenju škorpijona lahko pokaže negativno stran v medsebojnih odnosih. Več pozornosti, več komunikacije vnašajte v ljubezenski odnos. Izkoristite presežek energije s tem, da se bolj osredotočite na ljubezensko področje. Imeli boste odlično priložnost dokazati, da ste človek časti. Pred vami je nepričakovan preobrat, zato bodite pripravljeni tudi na nemogoče. Vaša vladarica v znamenju škorpijona bo povzročala intenzivne reakcije v medsebojnih razmerjih. Pazite se, da ne pride do negativnih energij. škorpijon Držati se morate prvotnega načrta, saj bo v nasprotnem primeru vaša energija razpršena, vi sami pa nemočni in brez pravega elana. Pomoč, ki ste jo v preteklosti tako zelo potrebovali, se bo pokazala na zelo nenavaden način. Iz vsega skupaj boste potegnili tisto najboljše. Prenehali se boste obremenjevati z ljudmi, ki niso na vaši energetski ravni. Pred vami je zelo pomemben stik s tujino. Z odrezavim vedenjem si lahko nakopljete samo kakšnega sovražnika več, pa še v slabo voljo lahko spravite sami sebe. Dneve namenite tisti lepši plati življenja, saj vam sonce v vašem znamenju lahko da veliko energije, ki jo lahko porabite na veliko različnih načinov. Jupiter v vašem znamenju vam bo prinesel nagrado, na katero čakate že dalj časa. Prepustite se zmagi. Strel ec Sprejeti boste morali odločitev zelo na hitro, ne glede na to, da so vaše misli že usmerjene v nove projekte. Najprej morate razrešiti stare zadeve, da se lahko oblikujejo nove. Saturn še vedno biva v vašem znamenju in vam prinaša spremembe na pot. Dobro morate preučiti vse dane možnosti, da se vaše življenje obrne v pozitivne smeri. Čas bo vaš zaveznik. Oseba, ki se vam bo skušala približati, ima neke posebne odlike in zasanjano boste gledali v nov dan. Vaša koncentracija bo zaradi tega malo motena, zato se pripravite in delujte v skladu s svojim prepričanjem. Zavedati se boste pričeli, da je pred vami zelo pomembno obdobje, v katerem boste morali sprejemati konkretne odločitve. Vaša vladarica bo poskrbela, da boste dosegli ravnotežje na globjih ravneh. Kozorog V nekaterih trenutkih še sami ne boste točno vedeli kam in kako. Prepustite se toku življenja, naj vas vodi močna energija, ki trenutno vlada v vašem življenju. Bolj morate zaupati v svoje sposobnosti in se prenehati počutiti kot nemočna žrtev. Preteklost vas še vedno drži v svojih krempljih, veliko slabega se dogaja zaradi nje v sedanjosti. Počistite vso navlako, ki se je nabrala. Nikar si na svoja ramena ne nalagajte še dodatnega bremena, saj potrebujete trenutek ali dva, da zadihate. Nihče ne zmore biti bitke na dveh bojnih poljih. To seveda ne velja samo za poslovno področje, ampak tudi za ljubezen in za čustva. Sonce v znamenju škorpijona dviguje v vas tudi negativna občutja in obuja strahove. Z vsemi močmi se morate boriti proti tem vzgibom. Delujte sistematično in predvsem pozitivno. Vodnar Kljub temu da boste želeli ostati v ozadju neopazni in tiho, vam tokrat ne bo uspelo. Zavzeti morate svoje mesto in jasno in glasno povedati svoje stališče. V ljubezni zaenkrat ne bo sprememb, kljub temu da si jih tako obupno želite. Vaš vladar v retrogradnem gibanju vam onemogoča napredovanje, zato hitite počasi. Nekatere zadeve se uredijo brez posebnega truda, prepustite se toku življenja. Ribi Z začudenjem boste opazovali nekoga iz svoje okolice in ne boste razumeli, kako je mogoče, da so ljudje tako samosvoji. Umaknili se boste v ozadje in si spretno pridobivali točke zase. Tudi v molku je del modrosti, boste ugotavljali in se ob tem tudi zabavali. Vaš vladar v ognjenem strelcu vam bo pomagal, da usmerite puščico v točno določen cilj in pri tem dosežete uspeh. Ponovno se boste zalotili, da delate račune brez krčmar-ja. Vaše delovanje mora biti v tem času sistematično. Mirno in preudarno boste povedali svoje mnenje. Z začudenjem boste opazovali, da se bodo malenkosti začele spreminjati in ob tem lahko pričakujete veliko izboljšav, na katere niste računali. Ljubezen bo trkala nežno na vaša vrata, naj ne bo strah tisti, ki bo preprečil srečo. Horoskop je pripravila astrologinja GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 (cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). RADIJ 2 UHELJČEK APETIT 4 - 2 = ? 5 16 6 17 10 PRELIV 3 13 21 8 14 4 11 9 CINK 7 VEZ EMBRIO 12 www.trik 48 RUMENA STRAN Poln »kufer« vsega? Slika lahko pove več kot sto besed, čeprav bi še kako radi izvedeli, kaj je bil razlog za značilno kretnjo, ki sta jo sinhrono uprizorila svetnika SDS v mestnem svetu Marjan Fer-janc (levo) in Karmen Kozmus. Burna razrešitev poslovnega direktorja celjske bolnišnice, odmeven odstop predsednika mestnega odbora stranke Janka Požežnika ali kaj tretjega? Mirko Fric Krajnc iz Stranke za delovna mesta se je ob vsem tem lahko le nasmihal, morda tudi zato, ker ni tako blizu strankarskim dvornim bitkam. Foto: GrupA Zbrani na Gostiji v deželi branja Na najbolj praznični dan slovenskih knjižničarjev so bili gostitelji v Šmarju pri Jelšah. Tamkajšnja knjižnica se med drugim ponaša z enim najbolj pestrih kulturnih programov, pod svojim okriljem pa ima še kulturni dom in muzej baroka. Več kot dovolj razlogov, da je bila ponosna gostiteljica vseslovenskega druženja knjižničarjev. Foto: SHERPA Dolgoletni direktor šmarske knjižnice Jože Čakš med gosti sicer napovedanega ministra za kulturo ni dočakal. Očitno tudi kulturniki niso več imuni na prezasedenost. Se je pa Čakš takole razveselil kolegice iz Osrednje knjižnice Celje Polone Rifelj. »No, pa se bova spet v Novem tedniku znašla,« se je prešerno zasmeja-la. In še prav je imela. Vzajemne čestitke Svetnik SD Damir Ivančič (desno) je na seji celjskega mestnega sveta čestital ravnatelju I. osnovne šole Celje Branku Močivniku za skorajšnje dokončanje gradnje nove telovadnice ob šoli. To bo mogoče tudi zato, ker so mestni svetniki sprejeli rebalans letošnjega proračuna, s katerim bo občina namenila dodaten denar za telovadnico. Čestitk pa je bil deležen tudi mestni svetnik, katerega pobuda za financiranje izgradnje prizidka k II. osnovni šoli ni naletela na gluha ušesa med mestnimi svetniki. V prvem branju so namreč potrdili proračun za prihodnje leto, v katerim je prav tako predviden denar za začetek gradnje prizidka. Šolske naložbe v celjski občini so v pravem razcvetu. Da bi se le še nadaljevale. Foto: GrupA Pozna, a ne prepozna Obračun med bivšima evropskima rokometnima prvakoma Celjem Pivovarno Laško in Kielom je v dvorano Zlatorog privabil veliko število gledalcev, ki pa niso povsem napolnili lepotice. Drenjanja med gledalci ni bilo, precej drugače pa je bilo na tribuni za posebne goste. Foto: SHERPA Bivši rokometni sodnik Janko Požežnik je bil malce pozen in je zato imel nekaj manj prostora za slačenje bunde. Levo od njega je trener evropskih prvakov Miro Požun, za njim pa partnerica celjskega župana Katarina Karlovšek. Knjižnica Šmarje pri Jelšah skrbi za »ponudbo v deželi branja« tudi v občinah Kozje in Podčetrtek. In zato ob slavnostnem dogodku kozjanska županja Milenca Krajnc ni smela manjkati. Njen kolega iz Podčetrtka Peter Misja je tokrat poslal Simono Šelekar z oddelka za družbene dejavnosti (desno). Mu tega nihče ni zameril, saj je že pred časom obljubil, da bo prihodnje leto Podčetrtek dobil novo knjižnico. Ko je Janko Požežnik sedel, je imela še več dela s slačenjem bunde Darja Turk, podžupanja Celja, ki je redna obiskovalka vrhunskih športnih prireditev.