PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 182 (14.012) Trst, torek, 17. septembra 1991 Hrvaške oborožene sile prehajajo iz obrambe v dokaj uspešen protinapad Vojna vihra se stopnjuje Številni alarmi za zračni napad, vendar so se letala JA zaenkrat omejila le na rtv oddajnike Zatemnitev v Zagrebu, ogorčeni boji v Slavoniji, preplah in spopadi v Dalmaciji in v njenem zaledju ZAGREB — Hrvaška preživlja najtežje dneve odkar se je na njenem ozemlju začelo krvavo merjenje moči, ki v svoj podivjani vrtinec v vse večjem obsegu zajema tudi nebogljeno civilno prebivalstvo. Slavonija je bila tudi včeraj prizorišče ogorčenih spopadov, glavno mesto in dalmatinska obala Pa so dan preživeli med tuljenjem siren za nevarnost zračnega napada. Alarme so sprožili v Zagrebu, v Sisku, Splitu, na Reki, v Zadru in še v nekaterih drugih mestih. Krizni štab mesta Zagreba je sprejel nove ukrepe, da bi se zmanjšalo število žrtev ob možnem zračnem napadu. Prepovedano je prižiganje svetlobnih reklam in promet vseh motornih vozil, ki nimajo Predpisanih zatemnitev na lučeh. Krizni štab je med alarmom prepovedal vožnjo vsem krajevnim skupnostim, poverjenikom v stanovanjskih stavbah pa je ukazal, naj preverjajo, kako se izvajajo odredbe o zatemnitvi prostorov. V glavnem mestu Hrvaške so včeraj prekinili pouk v vseh srednjih in osnovnih šolah, prekinitev pa velja tudi danes in jutri. Otroški vrtci pa bodo odprti, tako da bodo starši lahko hodili v službo. Hrvaške sile so včeraj začele fontalni napad na enote in objekte jugovojske na območju te republike. Tako so v Zagrebu obkolile stavbo poveljstva petega vojaškega območja in doma JLA. Vse okoliške ulice in trge so blokirali, obkoljene častnike in vojake pa so po zvočnikih pozivali, naj se predajo. Tanjugov reporter je iz vojaških virov izvedel, da komande petega vojaškega območja že dolgo ni več v tisti stavbi. Hrvaške sile so blokirale tudi vojašnice v drugih mestih, o močnih napadih na kasarne JA pa poročajo iz Osijeka in Vukovarja. V Pakracu je bilo po celonočnem streljanju najhuje včeraj zjutraj med 5. in 7. uro. Mrtvih in ranjenih naj bi bilo več pripadnikov hrvaških sil, druga stran pa trdi, da pri njih ni nihče ranjen. Pripadniki hrvaških sil so včeraj ponovili minometalski napad proti bosanskogradiški občini, cilj pa naj bi bilo zrušenje mostu na Savi med Bosansko in Staro Gradiško. Mine so padle na mesto in povzročile gmotno škodo. Srbski teritorialci so včeraj zavzeli mestece Topusko na Baniji, 70 km od Zagreba, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Grozljiv posnetek civilne žrtve včerajšnjih spopadov v Daruvarju (Telefoto AP) Posebno dramatičen odmev je močno zaostrovanje spopada včeraj dobilo v Italiji Evropa se vse bolj ogreva za poseg lastne tamponske sile na Hrvaškem Ante Markovič končno obsodil poseg armade na Hrvaškem ZAGREB Do napovedanega, a do zadnjega negotovega prihoda lorda Carring-tona na prizorišče jugoslovanske krize je sinoči vendarle prišlo: predsednik haaške mirovne konference je pristal na letališču v Dubrovniku in v prvi izjavi dejal, da konferenca v pričujočih razmerah stopnjevanja oboroženega konflikta ne more upati v uspeh. Po programu bi se bil moral nemudoma srečati s tremi predstavniki v oboroženi spopad vpletenih strani: s Tudjmanom in Miloševičem ter z zveznim obrambnim ministrom Kadijevičem. Zvezno predsedstvo in vlada očitno niti za šefa haaške konference ne predstavljata več verodostojnega sogovornika, kar sicer znotraj meja bivše Jugoslavije že dolgo nista več. Tako je odsluženi zvezni premier Markovič, ki ga je slišati le še na tiskovnih konferencah, včeraj na eni od njih le s težavo skril zadrego ob dejstvu, da po vsem sodeč izgublja ugled tudi pri evropskih sogovornikih. Evropski opazovalci so sinoči končno prišli do Zadra, ki je najbolj ogrožen med dalmatinskimi mesti. Medtem pa je iz vrst dvanajsterice slišati vse glasnejše zahteve po močni okrepitvi opazovalske misije, ki bi po De Michelisovem (telefoto AP) mnenju morala doseči vsaj dva tisoč članov in se usmeriti tudi na nova žarišča spopadov. Skoraj v odgovor na skupno stališče Gen-scherja in De Michelisa pa je nizozemsko predsedstvo sveta dvanajsterice za četrtek že sklicala nov sestanek zunanjih ministrov EGS, ki ga je glasnik francoskega zunanjega ministra še .nekaj ur prej označil kot malo verjetnega. Sam šef francoske diplomacije Dumas pa je v intervjuju za državno televizijo izjavil, da »problem ni več ta, ali bodo jugoslovanske republike samostojne, pač pa kako bodo to samostojnost uresničile in kako se bodo rešili vsi problemi«. Priznanje Slovenije in Hrvaške bo danes spet na dnevnem redu izrednega zasedanja avstrijskega parlamenta, kjer bodo takoj- NADALJEVANJE NA 2. STRANI BEOGRAD »Žrtev, uničevanja imetja, vojaškega posega in reševanja spopadov na način, kakršnemu smo priča na Hrvaškem, ni mogoče z ničemer opravičiti. Nihče nima pravice ubijati ljudi, zato odločno protestiram in obsojam takšno vmešavanje armade,« je dejal zvezni premier Ante Markovič na včerajšnji, nepričakovani tiskovni konferenci. »Še pred dvema urama sem menil, da podpisnike sporazuma z ES lahko prepričamo, da sedejo za mizo.« Vendar nič ni pomagalo -predsednik predsedstva Mesič je bil pripravljen sprejeti sejo zvezne vlade skupaj s predsedstvom, toda nekateri so temu nasprotovali. Seja predsedstva naj bi bila skupaj z ZIS, vendar tisti, ki so za drugo sejo, nasprotujejo prvi. Pri tem je treba dodati, da je na seji predsedstva zmeraj pat položaj, zato je jasno, kdo si prizadeva za to drugo.(dd) Rdeči križ je tudi na Goriškem uredil začasno taborišče za vojne ubežnike V Italiji že okrog tisoč hrvaških beguncev RIM — Italija se pripravlja na c n°žičen prihod hrvaških begun-, v š kriznih območij, vendar Ze' da se na ta novo izredno sta-■ |e Pripravlja hitro in učinkovito .n da ne bo ponovila napak, ki jih jd°rila z albanskimi prebežniki. hu ° m^nistrica za izseljence kot Sanitarne organizacije, civilna " Ho Clta *n kraievne uprave soglas-»gutavljajo, da je problem pojo norna različen. Hrvati, ki beži-bj lz v°jne vihre, bežijo za to, da bj Sl rešili življenje in ne zato, da nj,V daliji ostali. Prisotnost ubežim 0v le torej prehodnega značaja, Po v* Prknerno Pa bodo zanje tudi s rbeli. O _ vprašanju hrvaških beguncev je sinoči razpravljal tudi kabinetni svet. Organizacija Rdečega križa je že dala na razpolago na stotine šotorov, začasna taborišča bodo uredili pri Gorici in pri Forliju v Emilii Romagni, v pristaniščih v Bariju, Anconi in Pescari pa bodo v prihodnjih urah namestili šotore in kontejnerje, kjer bodo begunci bivali dokler ne bodo zanje našli primernejše rešitve. Povsod bo poskrbljeno za zdravniško službo. Ponekod, zlasti v Markah, so deželne vlade dale na razpolago hotele in druge turistične objekte. Predsednik deželnega odbora Mark Rodolfo Giampaoli, ki je tudi predsednik delovne skupnosti za Srednji in Južni Jadran, katere članice so vse jugoslovanske republike, je včeraj pozval italijansko vlado in ES, naj zavzameta odločno stališče do srbske politike in naj ne .»dopustita, da bi vojaška roka zarisala nove meje«. V Italijo je doslej prispelo skoraj tisoč hrvaških beguncev, od teh so jih približno štirideset zavrnili, ker niso imeli veljavnih dokumentov. V prihodnjih dneh pričakujejo nove prihode, vendar zaenkrat izključujejo pravi eksodus. Hrvati prihajajo v Italijo z raznimi trajekti, največkrat z Ilirijo in Pal-ladiom, ki prevažajo tudi materialno in sanitarno pomoč za civilno prebivalstvo na Hrvaškem. Teritorialna obramba prevzela • V« • 11 i«VV A »V • • vojašnico in skladišče na Ajševici Slovenska teritorialna obramba je včeraj dopoldne prevzela vojašnico graničarjev na Ajševici pri Novi Gorici (Foto Cubej) Ameriški državni tajnik začel novo bližnjevzhodno mirovno misijo Bakerjevi napori za zgladitev spora zaradi zamrznitve ameriškega posojila Mario Segni predstavo novo kampanjo za referendume JERUZALEM Ameriški državni tajnik James Baker skuša v pogovorih z izraelskimi voditelji v Jeruzalemu zgladiti spor, ki je nastal po Bushevem sklepu, da kongres odobri finančna jamstva za 10 milijard dolarjev posojila Izraelu šele čez tri mesece in ne takoj. Po protokolarnem sprejemu na letališču, kjer ga je dočakal zunanji minister Levi (na sliki AP), je Baker takoj začutil, kako se krha ameriško-izraelsko zavezništvo, saj so proti njegovemu avtu zagnali paradižnike in gnila jajca. O prvih uradnih pogovorih z izraelsko »trojko« (premier Šamir, zunanji minister Levi in obrambni minister Arens) se je izvedelo bore malo. ZDA naj bi bile pri- pravljene takoj odobriti posojilo, če bi Izrael zamrznil gradnjo novih židovskih naselij na zasedenih ozemljih. Šamirjeva vlada pa o čem takem sploh noče slišati. Kako bodo torej rešili ta spor, ni še povsem jasno. Desnica v koalicijski vladi odločno zahteva, da Izrael prekliče svoje sodelovanje na prihodnji mirovni konferenci o Bližnjem vzhodu. Baker pa se je sinoči v vzhodnem Jeruzalemu sestal tudi s palestinskimi predstavniki, ki jih je za ta pogovor izrecno pooblastila PLO. S Palestinci skuša Baker rešiti vprašanje njihovega predstavništva na konferenci, ker Izrael noče predstavnikov »teroristične PLO«. RIM Odbor za volilno reformo, ki ga vodi Mario Segni je predstavil novo referendumsko kampanjo, oziroma tri referendume, za katere je včeraj vložil prošnjo na kasacijsko sodišče. Gre za ista besedila, ki jih je lani zavrnilo ustavno sodišče. Referendumi se nanašajo na uvedbo 238 senatnih kolegijev z enonominalnim sistemom, ki bi ga uravnovešal pro-porčni sistem v preostalih 77 kolegijih in uvedbo večinskega sistema v vseh občinah. Segni je odločno zavrnil natolcevanja, da je vložil prošnjo za referendume, ker prihaja do velikih razhajanj med njegovim odborom in odborom za demokratične reforme, ki se v bistvu zavzema za isto stvar. Nacionalistom na Brennerju ni uspelo zbrati in »vžgati« širokih množic Med Tirolci je zmagala zmernost BOČEN — Polom za tiste, ki so upali v veliko nacionalistično manifestacijo separatizma in nepričakovan politični uspeh za tiste, ki so se prav tega bali. Tako bi lahko opredelili nedeljsko vsetirolsko zborovanje na Griesu nad mejnim prehodom Brenner, kjer se je v nedeljo dopoldne zbralo nekaj tisoč Tirolcev z obeh strani meje (telefoto AP), pretežno zrelejših let. Ostati moramo pri neopredeljenem številu, saj najbolj optimistična poročila (prirediteljev) govore o osem, najbolj pesimistična pa o komaj tri, štiri tisoč udeležencih. Kakorkoli že, napovedi tistih, ki so se na predvečer zborovanja bali, da se bo izrodilo v manifestacijo najbolj skrajnih nacionalističnih strasti, kot tistih, ki so si prav tega želeli, so ostale jalove. Moralni zmagovalci manifestacije in polemik, ki so se razplamtele ob njeni napovedi, pa so nedvomno tisti, ki zborovanja niso hoteli prepustiti njegovi usodi, ampak so se ga udeležili z namenom, da preprečijo njegovo izroditev. To velja predvsem za predsednika bocenskega pokrajinskega odbora Luisa Durnwalderja, ki se je v nedeljo na Brenner odpravil proti volji voditeljev Južnotirol-ske ljudske stranke (SVP) in njenega predsednika Rolanda Ritza. V svojem nastopu, ki so ga vseskozi prekinjali žvižgi, vpitje in psovke nekaj deset razjarjenih nacionalistov Unije za Južno Tirolsko, se »Gorbačov iz Pustertala« ni dal zmotiti. Svojim kontestator-jem v brk je ponovil, da je samoodločba sicer res nesporno načelo, da pa bi bilo spreminjanje meja danes popolen absurd. Za tiste, ki so upali, da se bo zborovanje izteklo v »ljudsko zahtevo« po odcepitvi Južne Tirolske od Italije, je bil Durnwalder-jev nastop ledena prha. Še bolj ledena pa bi za Pinija in njegove somišljenike morala biti udeležba na sobotni »protimanifestaciji« v Bocnu, kjer se je z misovci pred spomenikom zmage zbralo komaj nekaj sto črnosrajčnikov. Zmaga kvalunkvizma? Bolj verjetno prevlada zdravega razuma. Andreotti na Kitajskem s študenti s Tienanmena PEKING — Ministrski predsednik Andreotti nadaljuje uradni obisk v LR Kitajski. Včeraj se je neposredno dotaknil vprašanja človekovih pravic, vendar poznavalci menijo, da je naletel na neprebojno steno, tako v pogovoru s predsednikom republike Yang Shangkunom kot s predsednikom partije Jiangom Zeminom. »V tem svetu, ki se stalno spreminja, je Kitajska edina, ki ne sprejema novih izzivov,« je dejal Shangkun, medtem ko je bil Zemin še odločnejši, če že ne celo oster. »Vsakič, ko se kaka država sklicuje na človekove pravice kot univerzalno vrednoto, se neposredno vmešava v zadeve kake druge države,« je ugotovil in hkrati opozoril, da Kitajska ne bo trpela nobenega, še tako »dobronamernega« vmešavanja v notranjo politiko. Skratka, Kitajska komunsi-tična trdnjava noče postati predmet mednarodnih razprav o ideologiji, kajti z razpravami ni mogoče soditi, ali je kaka država dobra ali slaba. Poleg političnih, lahko bi rekli enostranskih, pogovorov, je Andreotti podpisal nekaj pomembnejših poslovnih dogovorov, obiskal pa je tudi univerzo Beida, ki jo obiskuje petnajst tisoč izbranih študentov. Tu se je maja pred dvema letoma rodil študentski upor, ki se je končal z dramatičnimi dogodki na Trgu Tienanmen Andreotti, ki so mu podelili diplomo honoris causa, je govoril eliti študentov in profesorjev in povzdignil vlogo mladih generacij pri zasledovanju svobode. »Bodočnost je odvisna od svobode, od spoštovanja pravic vsakogar, vendar tudi od spoštovanja dolžnosti,« je dejal Andreotti. nadaljevani s_ /. strani • Vojna vihra hrvaške sile pa so se umaknile proti Viduševcu. Iz Banjaluke poročajo, da so pozvali vse vojaške obveznike iz štirih enot JA, da se takoj javijo vojaškim oblastem. Poziv velja tudi za tiste, ki so na službeni poti, počitnicah ali v bolniškem staležu. Delno mobilizacijo je oklical tudi štab TO Vojvodine, in sicer z utemeljitvijo, da se spopad nevarno širi proti tej regiji. Podpredsednik hrvaške vlade Zdravko Tomac se je včeraj pogovarjal s predstavniki občinskih kriznih štabov istrsko-reške regije o njihovi odgovornosti in pripravah za organizacijo obrambe. Govorili so tudi o beguncih in o njihovi enakomerni namestitvi po ozemlju. V občinah Cres in Lošinj namreč begunci predstavljajo že 20 odstotkov vseh prebivalcev. Od predvčerajšnjim zvečer je tudi Split tik pred vojno nevarnostjo. Nekajkrat so naznanili možnost letalskega napada, ljudje pa so se dvakrat umaknili v zaklonišča. V kaštelskem zalivu, nedaleč od Splita, so z dveh ladij streljali na industrijsko območje v Splitu, medtem ko so območje preletavali dve letali in helikopter. S streljanjem so najverjetneje skušali zaščititi desant manjšega števila vojakov, ki so minirali vojaški rezervoar z gorivom. Blizu njega je Jugovinil s kemičnimi snovmi, zato bi bila v primeru širjenja spopadov nevarnost na tem območju velika. V Splitu in okolici so zavzeli nekaj vojaških objektov in vojašnic, med njimi je najpomembnejši raketni center v Žrnovici, pa tudi vojašnica na Visoki, kjer so zajeli večjo količino orožja. Vojska je izgubila tudi hidrografski inštitut JVM, ki je zelo pomemben za varnost plovbe. Letala jugoslovanske vojske so včeraj - tako kot svoj čas v Sloveniji - usmerila svojo rušilno moč tudi na telekomunikacijske naprave. Najprej so bombardirala oddajnik hrvaškega radia pri Zadru, ki je usmerjen proti italijanskemu in zahodnoevropskemu prostoru, pod večer pa so isto »misijo« opravila tudi proti radiotelevizijskim napravam na zagrebškem Sljemenu. • Evropa se ogreva šnje priznanje njune neodvisnosti zahtevale opozicijske stranke. Novo zahtevo po priznanju sta na Kohlovo vlado vložili tudi obe vladni stranki (CDU in FDP) skupaj z bavarsko CSU, ki hkrati zahtevajo takojšnjo prekinitev mirovne konference, ker »Srbi vlečejo EGS za nos«. O zadevi se je izrekla tudi socialdemokratska opozicija, za katero je priznanje »politična neizbežnost«, ker bi se ob pošegu od zunaj (npr. OZN) samo tako lahko izognili obtožbi o vmešavanju v jugoslovanske notranje zadeve. Za takojšnje priznanje se je včeraj ponovno zavzel tudi madžarski premnier Arttall. Kot rečeno se bodo v četrtek zaradi jugoslovanske krize znova sestali zunanji ministri EGS, hkrati pa se bo v Haagu nadaljevala mirovna konferenca. Oboje pa bo spremljal še en pomemben sestanek, za katerega je včeraj dal pobudo Nizozemec van den Broek: sestala se bo namreč Zahodnoevropska unija (WEU), ki je edina sposobna organizirati tamponski kontingent in 'ga poslati na področje krize. Na van den Broekov predlog je nemudoma pristala večina članic Unije, vključno s Francijo, pozdravila pa sta ga tudi poljski in češkoslovaškUpred-sednik Walesa in Havel, ki sta se sestala v Pragi. Krvavi dogodki na Hrvaškem so bili včeraj tudi v ospredju italijanske politike. Pozno popoldne je pod Martelli-jevim vodstvom zasedal kabinetni svet, ki je ponovno zahteval umik zvezne vojske v vojašnice, zavrnil spreminjanje meja s silo in pozval k takojšnji ustavitvi ognja, nato pa je začrtal program pomoči za morebitni množični prihod hrvaških beguncev. Italijanski ambasador v Beogradu Ser-gio Vento pa se je medtem mudil v Istri, kjer se je sestal s predstavniki italijanske skupnosti. Jugoslovanska kriza pa najbolj odmeva v parlamentarnih krogih, iz katerih so včeraj prišle številne zahteve po priznanju Slovenije in Hrvaške. KD je poleg prizanja zahtevala tudi novo izredno razpravo v parlamentu, za priznanje pa so se zavzeli še republikanci, socialdemokrati in liberalci. GTE PETLETNE ZAKLADNE OBVEZNICE V EVRODEVIZI S CTE so italijanski državni efekti v ECU (Euroapean Currency Unit) in sicer v denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti. S CTE so petletne obveznice, se koristijo od 16. julija 1991 in zapadejo 16. julija 1996. • Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo. • Za obveznice, ki so hranjene na centralnih računih Bance d’Italia, obresti in kapital se lahko vplača tudi v ECU. • CTE nudijo letno 11% bruto obresti plačane posticipirano. • CTE so dodeljene po marginalnem sistemu (asta marginale), ki se nanaša na ceno ponudbe. • Obveznice privatniki lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia in pri kreditnih zavodih do 17. septembra do 13.30. • Obveznice se koristijo s 16. julijem 1991 in je zato treba ob vplačilu, 23. septembra v lirah ah v ECU, doplačati dozorele obresti na kuponu. Znesek izplačila v lirah je določen na podlagi razmerja lira/ECU z dne 18. septembra. • Zadolžnice so na razpolago najmanj po 5000 ECU. V rezervacijo do 17. septembra Minimalna cena na dražbi % 100,05 Donos na podlagi cene Bruto % Neto 10,99 9,61 Odkupna cena in dejanski donos bosta objavljena v časopisju. Predsednik RS Kučan jutri gost Dežele FJK Sestal se bo tudi s predstavništvom slovenske manjšine Zatrdilo predsednika Ul na srečanju z ambasadorjem Ventom »Manjšina je lojalna!« Maurizio Tremul napovedal za jutri sestanek s Franjom Tudjmanom TRST — Jutri dopotuje v Trst predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Ob 10. uri se bo sešel s predsednikom deželne vlade FJK Adrianom Bia-suttijem in deželnim odborom, nakar bo sledila tiskovna konferenca. Kučan in Biasutti bosta obravnavala jugoslovansko krizo in razmere v Sloveniji s posebnim poudarkom na vnovičnem zagonu in razvoju dvostranskih odnosov tudi v luči novih možnosti, ki jih odpira na tem področju italijanski državni zakon o obmejnih območjih. Pozneje bo predsednik Milan Kučan sprejel predstavnike Slovencev v Italiji. Visoki gost se bo poleg tega udeležil tudi predstavitve knjige "Dnevi Slovenije", ki je izšla. pred dobrim mesecem pri Cankarjevi založbi. V uvodu k italijanski izdaji knjige je pisatelj Piero Del Giudice, ki je v imenu založbe Edizioni poskrbel za njeno izdajo, poudaril razliko med slovensko in italijansko izdajo. če je slovenska izdaja predvsem fotografski prikaz usodnih junijskih in julijskih dnevov, želi biti italijanska izdaja veliko več. Poleg fotografskega prikaza je tudi prispevek k razmišljanju o dogajanjih v bližnjem in širšem prostoru in o uveljavljanju nacionalnosti v evropskem prostoru. Zato so fotografskemu gradivu slovenske izdaje dodali še vrsto prispevkov italijanskih, slovenskih, avstrijskih pa tudi švicarskih intelektualcev. V nedeljo, tri dni pred Kučanovim obiskom, je Biasutti dal še eno, ostrejšo izjavo v zvezi z vojno na Hrvaškem. Rimsko vlado je pozval k takojšnjemu ukrepanju v korist verjetnih beguncev z vojnega območja, mednarodno skupnost pa kritiziral, češ da s svojim ravnanjem nehote le še olajšuje srbsko agresijo: »Zdaj ima mogoče samo OZN še toliko vpliva, da odpravi konkretno nevarnost nepo-vrnljive destabilizacije na pragu Italije.« KOPER — »Priznati je treba, da države Evropske skupnosti niso najbolje predvidele, kaj vse se lahko pripeti v Jugoslaviji. Ko je prišlo do spopada v Sloveniji, pa je prav tričlanska komisija ES — in to na pobudo Italije pripomogla, da je prišlo do prekinitve spopadov in do umika vojske. Res pa je bil položaj v Sloveniji veliko lažji od tistega, kar se zdaj dogaja na Hrvaškem,« je povedal Sergio Vento, italijanski ambasador v Beogradu, ob včerajšnjem srečanju s predstavniki Italijanske unije v Kopru. Gre za obisk, do katerega je prišlo na podlagi dogovora z italijanskim zunanjim ministrom De Mic-helisom na nedavnem srečanju z italijansko manjšino v Rimu in naj bi prispeval k oblikovanju tristranskega sporazuma med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, s katerim bi se dogovorili za skupno zaščito manjšine. Maurizio Tremul, predsednik izvršnega odbora Italijanske unije, je že napovedal srečanje s Franjom Tudjmanom, do katerega naj bi prišlo jutri. Antonio Borme, predsednik skupščine Italijanske unije, pa je italijanskemu ambasadorju opisal položaj italijanske manjšine v istri kot tragičen; ne samo zaradi vojne, ki se vse bolj približuje območju, na katerem živi narodnost, ampak tudi zaradi »organizirane kampanje«, ki skuša na vse načine rušiti vse ugodnosti, ki jih je že dosegla italijanska manjšina, in izničiti vsa prizadevanja za njen normalen obstoj in razvoj. »Gre za že preizkušene, metode, ki jih je uporabljal tudi stari režim zmeraj, ko je kazalo, da bo manjšina dosegla neko primerno stopnjo spoštovanja. Takrat so se začeli napadi nanjo in etiketiranja z iredentisti,« je opozoril predsednik Italijanske unije Borme in navedel vse pogostejše očitke na račun njihove menda vprašljive lojalnosti. Najprej s strani hrvaškega zunanjega ministra in dela hrvaškega tiska, še posebej boleč pa je bil komentar, objavljen v sobotnem Delu, na katerega nameravajo pripadniki manjšine odgovoriti; italijanski ambasador jim je pri tem svetoval, naj te očitke in odgovore objavijo tudi v italijanskem tisku. To bi se v vsakem primeru zgodilo, saj so obisku italijanskega ambasadorja prisostvovali vsaj trije novinarji iz sosednje Italije. Antonio Borme je oporekal, da italijanska manjšina ni nikoli sklepala nobenih dokumentov z nekdanjimi istrskimi begunci o avtonomiji Istre, ponovil, da si manjšina želi v obeh republikah zagotoviti le enake pravice in da falsifici-ranje njihovih stališč izkoriščajo zato, da bi zastraševali in blokirali njihova prizadevanja ter vzpodbujali k »lovu na čarovnice«. Luciano Rossit s tržaške Ljudske univerze je Ser-giu Ventu predlagal, da naj bi v Istro prišlo več evropskih opazovalcev, kar bi morda zaustavilo vojaška prizadevanja na tem območju. Isabella Flego, poslanka v slovenski skupščini, pa je menila, da mednarodna diplomacija dela otročje pri reševanju jugoslovanskega vprašanja in da varuje hrbet zveznoi vladi, Miloševiču, JLA in srbski hegemoniji. Sergio Vento je obiskal še predstavnike italijanske manjšine v Pulju, danes pa jih bo še na Reki. BORIS ŠULIGOJ Zeleni iz Italije v Portorožu o nuji po mirni rešitvi jugoslovanske krize PORTOROŽ Tu so se na dvodnevnem zasedanju zbrali člani vsedržavnega sveta Zelenih Italije. Sobotni dan so posvetili zlasti razmeram v Jugoslaviji in se pri tem odločno zavzeli za mirno rešitev krize v tej državi. V Sarajevu naj bi oblikovali nekakšen fnoirovni opazovalni center, kjer naj bi se zbirale nemanipulirane" informacije o kriznih razmerah, hkrati pa naj bi svoje poglede, zahteve na ta naslov Pošiljala tudi vsa pacifistična gibanja iz Jugoslavije. Priznanje Slovenije in Hrvaške kot suverenih držav ie tesno povezano s spoštovanjem človeških pravic, Pa tudi narodnosti, so menili na zasedanju. Evroposlanec Alex Langer je bil mnenja, da je treba še počakati, kako se bo končala mirovna konferenca v Haagu, saj obstoji tudi nevarnost, da bi Slovenci in Hrvati, potem ko bi dosegli osnovni cilj — Priznanje državnosti — ostali brez motiva za dogovarjanje z ostalimi deli Jugoslavije. Precej so govorili tudi o položaju italijanske narodnosti, ki bi se morebiti na območju Istre lahko organizirala po vzoru, ki ga imajo v Italiji na področju Dolomitov. Na zasedanju so potrdili program 'karavane miru", ki jo bodo Zeleni organizirali skupaj z miroljubnimi gibanji v Evropi. Iz Trsta in Škofij bo v sredo, 25. septembra, krenilo petnajst avtobusov s približno 400 udeleženci iz Nemčije, Španije, Švedske, Nizozemske, Italije, Grčije, Francije, Danske, Romunije, Turčije, Bolgarije, Madžarske, Rusije in Jugoslavije. V petih dneh bo karavana obiskala Ljubljano, Zagreb, Subotico, Novi Sad, Beograd in Sarajevo. Namen karavane bo poskus preprečitve širjenja državljanske vojne, pritisk na jugoslovanske in svetovne politične in državne institucije in podpora vsem prizadevanjem za mirno rešitev krize. DUŠAN GRČA Prijateljsko srečanje treh narodnosti na Peči TRBIŽ — Na Peči, kjer se srečujejo Italija, Avstri- *n Slovenija, je bil v nedeljo velik ljudski praznik ~ snidenje več kot 3.000 Slovencev, Avstrijcev in hQUjanov v znamenju prijateljstva in vzajemnosti. , h gastronomskih kioskih in na travi je bilo veselo, Se bolj pa bi bilo, ko ne bi divjali v Jugoslaviji °°oroženi spopadi, tako da so se ljudje treh narod-n°sti v glavnem pogovarjali o tem. Toda, kakor je naglasil podpredsednik deželnega sveta Furlanije-ulijske krajine Diego Carpenedo, bilo je lepo in Predvsem koristno, saj so slovenski ljudje lahko temeljiteje seznanili italijanske in avstrijske prijatelje z razmerami na jugoslovanskih tleh in bili deležni JJoboke solidarnosti. Navzoči so bili tudi jeseniški JjPan Božidar Brudar, naborješki župan Antonio hrlich in podklošterski župan Gerwald Steinlec-hner. Kdaj do prave zaščite se ei ii e ve vseh jezikovnih manjsm RIM Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar se je na letni skupščini vsedržavnega zveznega odbora za jezikovne manjšine v Italiji (Confemili) zavzel za čimprejšnjo zakonsko zaščito manjšin. Izhajajoč iz posebnosti danih razmer na mednarodni in italijanski ravni oz. iz dejstva, da se močno poudarja nuja po pravični zaščiti jezikovnih manjšin, Brezigar meni, da velja preiti od besed k dejanjem. Manjšine v Italiji morajo po njegovem aktivneje pritisniti na vlado in parlament in ju prepričati, da z njihovo zaščito ne gre več odlašati. Brezigar izraža v tej zvezi nujnost, da sredstva množičnega obveščanja temeljiteje seznanijo javnost s problematiko jezikovnih manjšin, obenem pa, da se v tem pogledu takoj angažirajo vsi tisti parlamentarci, ki so se v preteklosti zavzeli za rešitev tega vprašanja. Razstava, ki ji ni Kultura LJUBLJANA — V Ljubljani so odprli včeraj pomenljivo razstavo "Kultura v ilegali'. Ob 50. obletnici vstopa v proti-hitlerjevsko koalicijo sta jo pripravila Narodna in Univerzitetna knjižnica ter Republiški odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Zasnoval jo je književnik in bibliotekar prof. Jaro Dolar, ki raziskuje vlogo knjige in knjižnic v Sloveniji ter v sve-tovnbem merilu. Ob predstavitvi razstave je opozoril na eksponat knjigo "Mein Kampi", v kateri je Hitler Slovencem, kot pripadnikom slovanskega "zgodovinskega gnoja ", izrekel smrtno obsodbo. Ko so jo 1941. leta okupatorji začeli uresničevati, se je narodnostnemu izničenju Slovencev zoperstavilo osvobodilno gibanje, ki je bilo v mnogočem evropska posebnost. »Veliko število aktivistov iz vrst slovenskih izobražencev je dalo slovenskemu protifašističnemu boju nekaj posebnih potez,« je dejal prof. Dolar. »Že od vsega začetka je bila v našem osvobodilnem boju kulturna 'komponenta izredno močna. To je bil kulturni boj, kar izpričujejo tudi imena slovenskih brigad: Cankarjeva, Gregorčičeva, Kosovelova. Levstikova, Prešernova. V boju za obstoj na svoji zemlji se je ljudstvo zavedlo svojih najglobljih kore- podobne v Evropi v ilegali nin, zato je bila knjiga poleg puške najmočnejše orožje malega naroda.« Na razstavi "Kultura v ilegali" je izbor gradiva iz partizanskih tiskarn, ki so ilegalno delovale v Ljubljani ter na osvobojenem ozemlju. "Obvezne izvode" pa so pošiljale v hrambo med drugim tudi osrednji slovenski bibliotekarski ustanovi, Narodni in Univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Na ogled so dela slovenskega znanstvenega inštituta, ki je nastal v partizanih in ga je takrat vodil prof. Franc Zwitter, pa njegov Pregled slovenske zgodovine, številne pesmarice, zbirke pesmi, bibliofilska, partizanska izdaja Prešernove "Zdravljice", celo prva berila, prirejena za slovenske šole, ki so vzniknile na Primorskem po 25. letih fašistične sužnosti. Na otvoritvi razstave, ki so se je udeležili številni kulturni delavci, je govoril pesnik Ciril Zlobec, član Predsedstva Republike Slovenije. Poudaril je, da je v narodnoosvobodilni borbi med drugim padlo ali umrlo 40 slovenskih pesnikov in pisateljev. Razstava potrjuje, da je odporništvo v Sloveniji ustvarilo nekaj, s čimer se v drugi svetovni vojni ne more postaviti noben narod. Razstava bo odprta v razstavni dvorani NUK do 28. septembra. E okviru čedalje močnejših prizadevanj cerkvenih oblasti, da bi lahko spet začele razpolagati z lastnini premoženjem v piranski občini Nazaj tudi bernardinsko cerkvico in benediktinski samostan? ta PORTOROŽ — Piranski minoritski samos-n še zdaleč ni edini objekt, za katerega si ^erkvena oblast prizadeva, da bi ga spet dobila šn 'St-na območju piranske občine. Med pro-*nh za vračilo cerkvenega premoženja je še n 9» benediktinski samostan v Sloveniji s pribi a^°č*mi zemljišči na Krogu (pri Sečovljah) tur'9°tska cerkvica Sv. Bernardina iz Siene v . etičnem naselju Bernardin, vsaj odškodnin-no° Pa bi morali urediti tudi vprašanje nedav-Prenovljene cerkvice Sv. Donata v Piranu, s n P°menu teh objektov smo se pogovarjali Portoroškim župnikom Francem Prelcem, ki °rtoroŽll Hp»lnio 1 o to Lrnt ■žiirmik na 99 w 0rtorožu deluje 25. leto, kot župnik pa K ’ »Benediktinski samostan Sv. Onofrija na Urp^MJe v vseh minulih stoletjih pomagal pr Ptcevati temeljno Benediktovo redovno laii V\7' ki se glasi Ora et labora! Moli in de-pr", Z tistih letih so benediktinci okoliškim Pons1VaiCem Pomagali pri umnem kmetijstvu, kakšVaCa 80 bili benediktinski samostani ne-li „ n° vsestransko središče krajev, saj so ime-prpHv°le lekarne, knjižnice, bolnišnice, itd. sk0?jVSem Pa 50 svoje cilje skušali dosegati metodo skupnosti (skupna molitev, skup- no delo). Zdaj so se družbene potrebe zagotovo spremenile in za umno kmetovanje srbijo druge institucije, so pa zdaj druge naloge, ki se jih lotevajo benediktinci ali njihovi nasledniki oziroma sorodni redovi. Benedektincev v Sloveniji ni več, se pa v Ljubljani pri enem od frančiškanskih bratov oblikuje skupina, podobna naši v Portorožu, ki si prizadeva pomagati pri zdravljenju zasvojenih z mamili in to prav s pomočjo skupnega dela in s pomočjo skupnosti. Zato smo si pred nedavnim skupaj ogledali Krog, ki bi lahko postal tako središče in skupnost za zasvojence. Drugi predlog je, da bi bilo tako središče na Javorju pri Ljubljani,« razlaga Franc Prelc. Ob tem je dodal, da sicer ne nasprotuje zamisli o postavitvi nekakšnega spominskega parka, posvečenega svobodni Sloveniji, vendar ima sam drugačne predloge. Tak park naj bi uredili na občinski in ne cerkveni zemlji, kje bližje Portorožu, saj tudi v neposredni bližini tega turističnega kraja raste kar precej robidovja in grmičja. Namesto kamnov z napisi bi bilo verjetno veliko koristneje, če bi zasadili drevje in bi uredili lep arboretum. Drug primer vračanja cerkvenega premoženja pa je gotska cerkvica Sv. Bernardina Sien-skega, ki so jo leta 1452 zgradili frančiškani. Sredi turističnega naselja Bernardin so zdaj le še ruševine te cerkvice, ob katerih vendarle uspejo nekajkrat na leto pripraviti mašo. Želijo pa si, da bi bile redno, vsako nedeljo. »Cerkvico bi zdaj že lahko prenavljali, ali pa bi vsaj bili zelo blizu temu načrtu, če bi takratni vodilni iz kolegija Hotelov Bernardin podpisali pogodbo o prepisu te cerkvice na portoroško župnišče. Delovna skupina, ki pripravlja zemljiško knjigo v Portorožu, je že pred kakim letom dni pripravila vse potrebno za prepis, pogodbo so na Bernardinu že dobili, vendar se še niso odločili. Cerkvica bi lahko bila tudi nekak muzej gotskih znamenitosti, ki jih je na Obali kar precej, niso pa predstavljene na enem mestu,« meni portoroški župnik. Poleg omenjenih objektov si v piranskem župnišču prizadevajo za vračilo še dveh stanovanjskih hiš v Piranu, Vile Pierine na Krzah in cerkvenega otroškega vrtca v ulici IX. korpusa. B. Š. Dve milijardi za naravne parke v FJK TRST — Deželna vlada je po predlogu odbornika za gozdarstvo in parke Adina Cisilina nakazala tridesetim občinskim upravam v Furlaniji-Julijski krajini za skoraj 2 milijardi in 100 milijonov lir prispevkov za upravljanje osmih naravnih parkov oziroma za uresničitev štirih zaščitenih krajinskih sredin v smislu deželnega zakona št. 11 iz leta 1983. Mednje sodi tudi prelepa in značilna soteska Glinščine v dolinski občini na Tržaškem. Denar bodo porabili za (ponovno) naselitev raznih zvrsti divjadi, za okrepitev struktur na področju naturalističnega turizma, za sanacijo v krajinskem pogledu zanimivih, vendar skvarjenih okolij itn. Po poročanju agencij je bilo včeraj dopoldne v Zagrebu vzdušje izredno napeto. Ljudje so se sicer odpravili redno v službo, toda blokade v mestu, protitankovske ovire z ježi, novice z bojišč so prispevali k temu, da je bilo pričakovanje, kaj bo prinesel dan, izredno veliko. Promet je bil močno oviran. Kljub temu pa so po sklepu hrvaške vlade in uprave velesejma kljub vsemu uradno odprli Jesenski mednarodni zagrebški velesejem. Sejemsko prireditev je odprl predsednik hrvaške vlade Franjo Gregu-rič, ki je med drugim poudaril, da velesejem odpira vrata v vojnih razmerah, »kljub temu pa ostaja kraj mednarodnih stikov in vezi hrvaškega gospodarstva, križišče blagovnih tokov z Evropo in svetom«. Očitno je torej, da so hrvaške oblasti sklenile odpreti velesejem, ki bo odprt do 22. t.m., da bi poudaril ravno ta aspekt in obenem podčrtale, da Hrvaška hoče nadaljevati gospodarske stike s svetom kljub izrednim razmeram. Velesejem pa je nedvomno občutil posledice teh hudih razmer. Število raztavljalcev.je za dve tretjini manjše od lanskoletnega. Prisotnih je okoli 800 raz-tavljalcev iz 24 držav, medtem ko je bilo lani prisotnih 900 tujih raztavljalcev in okoli 2.000 domačih. Letos so iz Jugoslavije prisotna slovenska hrvaška in bosanska podjetja, medtem ko so sejem bojkotirali vsi proizvajalci, ki so iz republik in pokrajin pod vplivom Beograda. Prav tako letos ni predvideno srečanje jugoslovanskih gospodarstvenikov s predsednikom vlade, prisotnost so odpovedali tudi predstavniki Evropske skupnosti, Efte in večjega števila držav v razvoju. Na slikah: Vhod v Zagrebški velesejem (zgoraj), spodaj pa množica lanskoletnih obiskovalcev. Bo tudi letos tako? Od svojega nastanka je bil Mednarodni zagrebški velesejem eden najpomembnejših v Jugoslaviji, v zadnjih desetletjih pa je postal nedvomno najpomembnejši, pravo okno Jugoslavije v svet gospodarstva in poslov, vse pomembnejši dejavnik gospodarskega sodelovanja s tujino. Marsikdo se danes vprašuje, v kolikšni meri bo zaradi sunkovitih sprememb predvsem pa zaradi vse bolj krvavih spopadov Zagrebški velesejem lahko to nalogo opravljal tudi v prihodnje. Nedvomno pa je pomembno in značilno že dejstvo, da je upravni odbor velesejma v dogovoru s hrvaškimi oblastmi sklenil, da tudi letos priredi velesejem, pa čeravno v izrednih razmerah, ko je Zagreb skorajda v obsednem stanju in ko je jasno, da na sejemski prireditvi ne bodo sodelovali razstavljale! iz tistih jugoslovanskih republik, ki so pod neposrednim vplivom Srbije. Prav tako je zaradi izrednih razmer letos odpadlo že tradicionalno srečanje jugoslovanskih proizvajalcev s predsednikom vlade. Še do lani največji velesejem v Jugoslaviji Vse to je nedvmno velik udarec Zagrebškemu velesejmu, ki se je v vseh povojnih letih uveljavil kot pomembno stičišče gospodarstvenikov, priložnost za sklepanje poslov, a tudi priložnost za politično in teoretično poglabljanje marsikaterega gospodarskega problema se zlasti glede sodelovanja Jugoslavije in jugoslovanskih republik z Evropsko skupnostjo, z Efto in državami nekdanjega združenja Sev. Obenem pa tudi za poglabljanje problema odnosov med Severom in Jugom ter med Jugom in Jugom v okviru foruma TTF o prenosu tehnologije, ki so ga prirejali v sodelovanju z Unidom. V zadnjih letih je v okviru jesenskega mednarodnega velesejma vsako leto ena država predsta- vila svojo ponudbo kot partnerska država. Države so imele tako priložnost, da obsežneje prezentirajo svoje gospodarske, kulturne in umetniške dosežke. Lani je bila za tako prezentacijo na vrsti Nemčija (pred njo Indija, ZDA in Sovjetska zveza), letos pa bi morala tako prezentacijo pripraviti Italija, ki pa jo je zaradi izrednih razmer na Hrvaškem odpovedala. Italijo bo tako s širšo ponudbo zastopala Furlanija-Julijska krajina. Ob krvavih spopadih zadnjega meseca na Hrvaškem je težko reči, koliko časa bo Zagrebški velesejem potreboval, da se spet uveljavi kot nekoč v mednarodnem merilu. Nedvomno se bodo morale razmere najprej umiriti in velesejem si bo v prihodnje lahko iskal svoj prostor glede na novo situacijo. Kaj bo postal je težko reči. Gotovo pa je, da v prihodnje Zagrebški velesejem ne bo več eno od oken Jugoslavije v svet, vsaj take Jugoslavije ne, kot smo jo poznali v vseh povojnih letih, ker je ta Jugoslavija, po spopadih v Sloveniji, predvsem pa po krvavih dogodkih na Hrvaškem dokončno propadla. AGR002/5 agroforestKl: IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA trst gorica Tel. (040) 369228, 369064, 368988, 368714 Ulica Trieste 160 Ulica Geppa 9 Tel. (0481) 20982 Telex 460134 AGROF Telefax (040) 362896 ALIPIEXPCI2T »i IMPORT - EXPORT TRST Legalni sedež: Ul. Rossetti 111 — Tel. (040) 394001/2 - 393955 Telex 460371 ALPTS I Telefax 394022 Filiala: Gorica - Ul. del Faiti 15 Tel,: (0481) 533000 FARG01/6 •FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 S.r.|. Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 ---------------------—------ S.p. A. POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV LANCIA 11/ECO SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO 34132 TRST - Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369220 - Fax (040) 369112 - Telex 460231 ADEX I 34170 GORICA - Ul. dellTndustria 6 - Tel. (0481) 522012 Pizzi Rita TRGOVINA NA DEBELO IN ZUNANJA TRGOVINA Z MESOM IN KMETIJSKIMI PROIZVODI TRST — Ul. Mazzini 18 Telefon (040) 365965 Telex: 461030 VENETA I Fax (040) 368198 RESC01/5 M S R.L. IMPORT - EXPORT Sedež: 34133 TRST — Ul. Lazzaretto Vecchio 2 Tel. (040) 311113 - Fax (040) 311303 — p. p. 901 Filiala: 34170 GORICA — Drev. XXIV. maja 1 Tel. (0481) 31659 - 32173 Telefax (0481) 81965 Telex 460857 Ker edino mir lahko omogoči gospodarsko rast in trdno sodelovanje Napori FJK za pomiritev v Jugoslaviji S tem, da je v svojem koledarju prireditev obdržala tudi letošnji Zagrebški velesejem, je Hrvaška dokazala, da želi prebroditi hude težave, ki jih označuje zelo nejasen politično-institucionalni položaj, h kateremu pa je treba dodati še dogajanja, ki jih objektivno lahko označimo za vojno, čeprav ta eksplicitno ni bila napovedana. Furlanija-Julijska krajina je zaradi svojih stikov in gospodarskega sodelovanja z Republiko Hrvaško z veliko zaskrbljenostjo spremljala dogodke zadnjih mesecev, pri čemer je zagovarjala pravico narodov do samoodločbe in podprla demokratične izbire, za katere se je Hrvaška odločila na podlagi svobodne volje hrvaškega prebivalstva. Za želeti je, da prizadevanja Evropske skupnosti prinesejo mir na to področje in s tem tudi možnost, da se z zanesljivostjo lahko načrtuje politična in gospodarska prihodnost Republike Hrvaške. Zagrebški velesejem je treba zato torej gledati v perspektivi gospodarskega preporoda, h kateremu pa nameravata Furlanija-Julijska krajina in njeno gospodarstvo dati svoj delež. Že pred časom je FJK stopila na pot konkretnega sodelovanja s sosednjimi deželami, pri čemer pa ni imela za cilj »gospodarske kolonizacije« temveč sodelovanje, ki naj tamkajšnjemu podjetništvu pomaga pri razvoju in ustvarjanju novih delovnih mest za prebivalce teh dežel. V ta okvir se dobro vključuje tudi italijanski državni zakon za obmejna področja, ki ima, poleg tega da vzpodbuja trgovinsko menjavo, za cilj predvsem ustanavljanje mešanih podjetij s pomočjo italijanskega in krajevnega kapitala, da bi na ta način razvili proiz- vodne procese v vzhodnoevropskih deželah, ne da bi pri tem postale »odvisne« od zahodnoevropskega gospodarstva. O okrepitvi gospodarskih stikov med Italijo, in še posebej Furlanijo-Julijsko krajino, in vzhodnimi deželami, med katerimi je tudi Hrvaška, pa že dalj časa govorijo nekateri elementi. Pri tem gre za ustanovitev sedeža Italijanskega inštituta za zunanjo trgovino, ustvarjanje finančnega centra »off-shore« in ustanovitev finančne družbe za joint ventures in dokumentacijskega centra za gospodarsko menjavo v Trstu. Toda gospodarstvo se lahko razvija le v stabilnih institucionalnih in političnih razmerah. Zato si tudi Furlanija-Julijska krajina prizadeva, da v Jugoslaviji pride do dokončne in mirne rešitve, ki bo upoštevala izraženo voljo narodov. Letošnji Zagrebški velesejem je znak upanja, da bo že v kratkem prišlo do novega institucionalnega položaja, ki bo omogočal usmeritev sil v programe za razvoj in blagostanje hrvaškega naroda. oriziana sn ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Sedež in uprava Ul. Duca d’Aosta 180 34170 GORICA Tel. (0481) 520660-520655 Operativni urad MMP ŠTANDREŽ Tel. (0481) 22351/2/3/4/5 Telex: 460107 LAGORI I Fax: (0481)) 520117 IdMMBATA UUL. • OSEBNI RAČUNALNIKI IN PERIFERNE ENOTE • APLIKATIVNI PROGRAMI • POTROŠNI MATERIAL ZA INFORMATIKO • UVOZ-IZVOZ Trst - Ulica Muggia, 15 • Tel. (040) 381610 - 381616 - Fax (040) 381110 Z veseljem vam sporočamo, da IMAMO KLJUČE za rešitev problemov pri UPRAVLJANJU VAŠEGA PODJETJA Pridite ponje VAS RAZVOJ Z NAMI Že osemdeset let skrbimo za razvoj gospodarstva v deželi. Naši finančni svetovalci so Vam vedno na razpolago za katerikoli nasvet in temeljito pomoč. Pomagali Vam bodo izbrati najprimernejšo obliko finančne pomoči za razvoj Vaše gospodarske dejavnosti. Ponudili Vam bodo najugodnejša posojila in vse obstoječe finančne olajšave. Če potrebujete njihov nasvet, ne odlašajte več. Oglasite se na Kmečki banki, goriški ljudski banki od leta 1909. Banca Agricola Gorizia > Kmečka banka Gorica < o cc o o hiz televizijskih oddaj, ki jih RAIUNO pripravlja z namenom, a ovrednoti najlepše mestne trge ' Obenem pa skuša s predstavo Posredovati »dušo« mesta, njegovo Preteklost in kulturni utrip: za kt so se avtorice (tržaško pred-pavo so izoblikovale Vittoria aPpelli, Roberta Lubich in Vitto-^a Ottolenghi, režiser pa je Adria-a Borgonovo) spet zatekle k ope-licT' ^ operetnem duhu je sestav-J b tudi program, v katerem se s bo neposredno tržaškemu po-eono pa svetovnemu občinstvu odstavili slavni zvezdniki, posa- mezne točke pa bo povezovala Alessandra Martines (levo na sliki D. Križmančiča, desno pa slavna operna pevka Raina Ka-baivanska). Četrta izvedba dvodnevne razstave-sejma v Gročani tudi letos sovpadala z »odprto mejo« Značilni kmetijski pridelki kraške zemlje spet pristna ponudba gročanskega praznika Čeprav je sonce bilo tokrat manj radodarno kot ostala leta, je gročanski praznik kmetijskih pridelkov le privabil številne obiskovalce. Ponudba je tudi na četrti razstavi-sejmu bila dokaj mikavna, vsekakor pa pristno domača. Sejem je popestrila tudi značilno šagrska prireditev, z večerno zabavo ob plesu, nedeljskim kulturnim sporedom in kioski. Dogajanje na vaškem trgu pa so dopolnjevali manjša razstava starega orodja, ogled čebelje farme in prijeten sprehod do Vrhpolja, saj je gročanski praznik tudi tokrat sovpadal s pobudo treh obmejnih Občin - Dolina, Sežana in Koper - z dvodnevno »odprto mejo« v Pre-benegu, Botaču in Gročani. Na letošnji razstavi-sejmu se je prvič predstavil bazovski kmetovalec Enrico Križmančič, ki se je pred nekaj meseci začel baviti s kozjerejo. Obiskovalcem pa je ponujal svež kozji sir, ki ga pridela Konferenca SSk o naši manjšini , Pokrajinsko tajništvo stran-■ Slovenske skupnosti prireja danes tiskovno konferenco temo »Ob robu Haa-?a slovenska manjšina v sta-ti*-u tržaške in italijanska v atu tu koprske občine«. Sre-anje z novinarji bo ob 11. uri AN Sec*e^u tiskovne agencije Narkoman okužen z aidsom umrl na domu prijateljice V nedeljo je v nekem stanovanju v južnem predmestju Trsta klavrno umrl 34-letni narkoman okužen z aidsom Antonio Balestra. Doma je bil iz Milana in uradno je tam imel tudi stalno bivališče v Ul. Saponaro 45, dejansko pa je že dalj časa živel v Trstu, v zadnjih mesecih za daljša obdobja v bolnišnici, zlasti na oddelku za kužne bolezni pri Magdaleni. Balestro je v nedeljo nekaj pred 15. uro našla mrtvega njegova družica N. N. v lastnem stanovanju v tretjem nadstropju v Ul. Fla-vii 12. Takoj je poklicala na pomoč Rdeči križ, a zdravniki so ugotovili, da je bil nesrečnež že nekaj ur mrtev. Obdukcija je pokazala, da umrl zaradi virusne pljučnice, ni izključeno pa, da je bil njegov organizem dodatno oslabljen zaradi doze heroina. Omeniti velja, da je Balestra bil do sobote zjutraj v bolnišnici. Kljub nasprotnemu mnenju zdravnikov je na lastno odgovornost odšel na dom 30-letne prijateljice, s katero se je spoznal pred nekaj meseci prav na oddelku za kužne bolezni pri Magdaleni. Analize so pokazale, da je tudi ženska seropozitivna. Pristavimo naj, da je stanovanje v tretjem nadstropju v Ul. Flavii 12 že znano črni kroniki. Tam je decembra 1986 Mario Ulcigrai umoril svojo družico Almo Fiocco. Popravek V četrtkovi številki našega dnevnika smo v članku »Ilegalni prehodi: obsojeni trije krajevni pomagači« napisali, da je tržaško sodišče obsodilo tudi 31-letnega Jugoslovana Ervina Božeglava, ker je tujim državljanom pomagal, da so ilegalno prešli preko jugoslovansko-itali-janske meje. Ker pa Ervin Božeglav ni bil vpleten v preizkavo o teh dogodkih in seveda zato ni bil obsojen zaradi takega prekrška, se mu za napako oproščamo. iz mleka posebno cenjene srnaste pasme koz. S to pobudo je Križmančič uvedel tudi prvo farmo koz z rodovno knjigo v naši pokrajini. Ob novosti seveda niso manjkali »stari znanci«, kot je čebelarska ponudba VVilme Carboni. Ena od možnosti je bil vodteni ogled panjev in »delavnic« za predelavo medu; najrazličnejši čebelji proizvodi, od različnih vrst medu, propolisa in cvetnega praha do raznih lepotnih izdelkov, pa so bili na razpolago še na stojnici pred vaškim trgom. Ponudbo so seveda dopolnjevali pristni domači pridelki, sezonsko sadje, zelenjava in dišavna zelišča. Na povabilo KD Krasno polje ter vaščanov iz Gročane, s Peska in iz Drage so letos spet nastopili godci na diatonično harmoniko od Domja, med njimi sta tudi letošnji in lanski svetovni prvak v tej glasbeni zvrsti, in sicer Mitja Ko-darin in Alessandra Mignacca. Nastop dvajsetih godcev je sklenil prijetni trio diatoničnih harmonik, točneje treh mladih gojencev Zorana Lupinca (poleg že omenjenega Kodarina še Denis No vato in Elvis Franza). Pozornost pa je privabil ansambel, v katerem sta poleg harmonike in klarineta še orglice za spremljavo (Jordan Kralj) in bas orglice (Luciano Hrvatič), dve glasbili, ki se sicer le redkokdaj pojavljata. Na sliki (foto Magajna) stojnica z zelenjavo, sadjem in zelišči. (dam) t Za vedno nas je zapustil naš dragi mož in oče Claudio Leuz Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 16. uri iz cerkve sv. Andreja v Trebčah na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo žena Anica, hčeri Fabiana in Ivana, tašča Marija, svak Marko z družino in družina Strain. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene! Trebče, 17. septembra 1991 Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta Claudia Leuza izrekajo svojcem, predvsem pa prijateljici Ivani, iskreno sožalje Adriana, David, Danijel, Eliana, Eva, Francesca, Iztok, Luka, Peter in Roberta. t Dne 16. septembra nas je zapustil naš dragi Rado Zaccaria Pogreb bo v četrtek, 19. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ. Žalostno vesto sporočajo: žena Zofija, sin Livio, bratje, sestra in vsi sorodniki. Križ, Nabrežina, Zagreb, 17. septembra 1991. (Pogrebno podjetje Zimolo) šolske vesti Na vseh tržaških višjih srednjih šolah se začne šolsko leto 1991/92 jutri,18. t.m.. Dijaki se zberejo na šolah ob 10. uri. Začetna sv. maša bo ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo državne srednje šole Sv. Cirila in Metoda obvešča, da se prične pouk pri Sv. Ivanu in na Katinari jutri, 18. t.m., ob 8. uri. Pouk bo trajal do 11.30. Ravnateljstvo državne srednje šole I. Cankar v Trstu obvešča dijake, da začne pouk jutri, 18. t.m., ob 8. uri. Učenci naj pridejo v šolo, kjer bodo imeli 2 uri pouka. Ob 10. uri bo sv. maša v župni cerkvi pri Sv. Jakobu. Ravnateljstvo državne srednje šole S. Kosovel na Opčinah obvešča dijake, da začne pouk jutri, 18. t. m., ob 8. uri. Učenci naj pridejo v šolo, kjer bodo imeli tri ure pouka. Ravnateljstvo srednje šole F. Levstik s Proseka sporoča, da se bo začel pouk jutri, 18. t. m., ob 8. uri. Sveta maša ob začetku šolskega leta bo v sredo, 18. t. m., ob 10.45 v župni cerkvi na Proseku. Ravnateljstvo srednje šole v Nabrežini obvešča, da bosta šolski maši danes, 17. t.m., ob 8. uri v župnijskih cerkvah v Nabrežini in v Križu. Pouk se začne jutri, 18. t.m. ob 7.45 in bo trajal do 12.10. Didaktično ravnateljstvo Nabrežina sporoča, da se pouk na vseh šolah ravnateljstva prične jutri, 18. t.m. ob 8.30. Učiteljstvo osnovne šole na Proseku obvešča, da pouk prične jutri, 18. t. m., ob 8.30, šolska maša pa bo v župnijski cerkvi na Proseku ob 11.30. Osnovna šola A. Sirk - Križ sporoča, da bo pričetek pouka jutri, 18. t.m., ob 9. uri in bo trajal do 12. ure. Šolska maša bo danes, 17. t.m, ob 8. uri. Didaktično ravnateljstvo na Opčinah sporoča urnik za 1. dan pouka jutri, 18. t.m.: vrtci od 8.00/9.00 do 13.00; osnovne šole od 9.00 do 12.00, osnovna šola Prosek od 8.30 do 11.30. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu sporoča urnik za 1. dan pouka jutri, 18. t.m.: vrtca Lonjer in Barkovlje od 8.00/9.00 do 13.00; osnovne šole: F. S. Finžgar in F.Milčinski od 9.00 do 12.00, O. Župančič od 8.30 do 11.30, Bazoviški junaki od 9.15 do 12.15. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se na osnovnih šolah prične pouk jutri, 18. t.m. po sledečem urniku: J. Ribičič ob 8.15, K. Širok ob 8.15, M. Gregorič-Stepančič ob 8.00, I. Grbec ob 8.00. Učenci naj pridejo v šolo v spremstvu staršev, kjer jim bodo učitelji posredovali šolski urnik in vsa potrebna navodila. Vzgojno-didaktične dejavnosti v otroških vrtcih pri Sv. Jakobu, Sv. Ani in v Skednju se tudi pričnejo jutri, 18. t.m. po običajnem urniku. Dolinsko didaktično ravnateljstvo sporoča, da se na osnovnih šolah Prežihov Voranc v Dolini, F. Venturini v Bolj uncu, M. Samsa-I. Trinko Zamejski pri Domju in v Ricmanjih, v Borštu, v Mač-koljah, na Pesku in v Miljah prične pouk jutri, 18. t.m. ob 8. uri. Učenci naj pridejo v šolo v spremstvu staršev, kjer jim bodo učitelji predstavili šolski urnik in posredovali vsa nadaljnja navodila. Dolinsko didaktično ravnateljstvo sporoča, da se vzgojno-didaktične dejavnosti v otroških vrtcih pričnejo jutri, 18. t.m. in sicer: v Dolini ob 7.45, v Ricmanjih in v Miljah ob 7.55, v Boljuncu, Mačkoljah, Borštu in pri Domju pa ob 8. uri. Dolinsko didaktično ravnateljstvo obvešča, da je nov sedež otroškega vrtca v Dolini v pritličnih prostorih šole Prežihovega Voranca - Dolina št. 419. Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih v Šempolaju, Nabrežini, Mavhinjah in Devinu, začel jutri, 18. septembra 1991. Prve dni bo pouk potekal s sledečim urnikom: od 18. do 20. septembra - od 8. do 12. ure brez kosila; od 23. do 27. septembra - od 8. do 13. ure s kosilom; od 30. septembra dalje popolni -od 7.30 ali 8. ure do 15.30 ali 16. ure Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo začetek šolskega leta 1991/92 v občinskem otroškem vrtcu jutri, 18. septembra. Starši imajo možnost, da pripeljejo svoje otroke v vrtec od 7.30 do 8.30. Šolski avtobus bo vozil kot običajno. Od 18. do 20. septembra se bo pouk končal po kosilu in sicer ob 13. uri. Redni pouk bo stekel od ponedeljka, 23. septembra, dalje. Uvodna šolska maša v Dolini bo na prvi dan pouka jutri, 18. t.m., ob 8. uri. Lepo vabljeni vsi učenci, starši in vzgojitelji. Na tehničnem zavodu A. Volta bo pričetek šolskega leta jutri, 18. t. m. , ob 8. uri v Ul. Battisti za prve in druge razrede, v Ul. Monte Grappa pa za tretje, četrte in pete. Večerni tečaji za delavce bodo pričeli tudi 18. t.m. ob 18.30 na sedežu v Ul. Monte Grappa za vse razrede. Danes, 17. t.m., ob 9. uri bo sv. maša v cerkvi sv. Petra in Pavla (Ul. Cologna). Tehnični navtični zavod sporoča, da bo pričetek šolskega leta jutri, 18. t. .m, ob 8.30. Učenci naj pridejo naravnost v šolo. Ob 9.30 bo sv. maša v cerkvi S. Maria Maggiore. Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec sporoča, da se prične pouk jutri, 18. t. m. Učenci, ki so se prijavili za obisk verouka naj se zberejo na šoli ob 8. uri, medtem ko tisti, ki ne bodo prihajali k verouku pridejo v šolo ob 9.30. Pouk se bo zaključil ob 11.30. Ravnateljstvo srednje šole S. Gregorčič v Dolini obvešča dijake, da začne pouk jutri, 18. t. m., ob 8.50. Učenci bodo imeli tri ure pouka (do 11.30). Združenje staršev osnovne šole F. Bevk na Opčinah sporoča, da bo maša za osnovnošolce ob pričetku šolskega leta jutri, 18. t. m„ ob 8. uri v župni cerkvi na Opčinah. vabi na ________ ROCK - SHOW _____ ________L ANSAMBLA__________ NIGHT JUMP v petek, 20. septembra od 21. ure dalje v diskoteki EUFORIA CLUB v DEVINU Vabila s popustom (5.000 lir) lahko dobite v GOSTILNI SILVESTER v Nabrežini in v DRUŠTVENEM BARU SKD TABOR na Opčinah. POHITITE! gledališča razstave Gledališče ROSSETTI V ponedeljek, 23. t. m., bo tiskovna konferenca ob predstavitvi nove gledališke sezone 1991/92. Od torka 24. t. m. dalje bo vpisovanje novih in potrjevava-nje starih abonmajev. Gledališče VERDI Jesenska simfonična sezona 1991 V petek, 20. t. m., ob 18. uri bo pod vodstvom dirigenta C. Mellesa na sporedu koncert violinistke NATALIE PRIS-HENKO. Izvajala bo Paganinijeve in Schubertove skladbe. Ponovitev v soboto ob 18. uri. La Contrada - Gledališče Cristallo Sezona 1991/92. V gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma. koncerti Ciklus koncertov Repentabor V nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri bo v cerkvi na Repentabru na sporedu drugi koncert ciklusa Glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe na Repentabru. JACOBUS GALLUS bo izvajal "Missa super mixolydium". Glasbeni september V četrtek, 19. t. m., ob 20.30 bo v Luteranski cerkvi na Largo Panfili koncert tria: Giorgio Marcossi (flavta), Lino Urban (klarinet) in Vojko Cesar (fagot). Vstop prost. V Palasportu pri Čarboli bo 7. oktobra, ob 21. uri na sporedu celovečerni koncert MARCA MAŠINI JA. V TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti. V gledališču MIELA na Trgu degli Abruzzi 3 je še jutri na ogled razstava z naslovom SEDEM DNI V SLOVENIJI. Razstavljene so fotografije o vojni v Sloveniji ki so jih posneli Igor Modic, Sr-djan ŽivuloviČ, Aleš Černivec, Jože Suhadolnik, Davorin Križmančič, Massimo Cetin in Giovanni Montenero.Razstavo je organiziral Fabio Amodeo v sodelovanju z Giovannijem Montenerom. Zadnji dan bodo predstavili knjigo DNEVI V SLOVENIJI v izdaji Edizioni E. V galeriji Bernini - Ul. Bernini 4 (Trg Sansovino) bo do 19. t. m. razstavljal svoja dela slikar Giacomo CIRAMI. V Muzeju Revoltella, v Ul. Diaz 27, bo na ogled do 30. t. m. razstava 1'OTTO-CENTO RITROVATO - restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Urnik: vsak dan, razen ob torkih, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. / V galeriji Cartesius je do 29. t. m. na ogled razstava skulptur PINA CORRA-DINIJA. V galeriji Torbandena, Ul. Tor Ban-dena 1, je na ogled razstava zbranih del Afra, Birollija, Carra, De Chirica, De Pisi-sa, Fontane, Guttusa in Musiča. ČEDAD - V prostorih TKB in v galeriji Paolo Diacono razstavlja do 30. t. m. slikarka CLAUDIA RAZA. Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled do 5. oktobra razstava tržaškega slikarja Francesca VOL-PIJA. Danes v Križu nona ALMA 60 let slavi. Da bi bila vedno tako vesela in zdrava ji želijo mala Katrin in vsi, ki jo imajo radi včeraj - danes Danes, TOREK, 17. septembra 1991 LAMBERT Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.14 - Dolžina dneva 12.29 - Luna vzide ob 15.59 in zatone ob 0.51. Jutri, SREDA, 18. septembra 1991 IRENA PLIMOVANJE DANES: ob 0.28 najnižja -22 cm, ob 9.29 najvišja 18 cm, ob 15.38 najnižja 7 cm, ob 17.24 najvišja 7 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,8 stopinje, zračni tlak 1019,4 mb rahlo raste, veter 16 km na uro severni, vlaga 48-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Valentina Uderzo, Greta Colarich, Alessandro Bertolini, Raffaele Husel, Stefano Dose, Giacomo Grego, Francesca Loss. U^RLI SO: 66-letni Ruggero Coloni, 70-letni Licio Bartolozzi, 81-letna Giusti-na Ferluga, 74-letni Aldo Albano, 61-let-ni Edvige Verbich, 60-letna Genoveffa Pribetic, 76-letni Giordano Piscanc, 75-letni Vittorino Sgubbi, 66-letni Guido Zuliani, 83-letna Margherita Ferigutti, 89-letni Domenico Castro, 54-letni Um-berto Duello, 78-letni Giuseppe Bighelli, 65-letni Alessandro Biscaldi. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do nedelje, 22. septembra 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17, (tel. 302800), Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel, 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Bridarjeva hiša-Devin. Danes, 17. t. m., ob 18.30 bo v prostorih Bridarjeve hiše v Devinu otvoritev razstave Serene Bellini in Paola Pascutta ZNAKI IN SANJE. Razstava je na ogled do 29. t.m. s sledečim urnikom: vsak dan od 17. do 20. ure , ob nedeljah pa od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure. razna obvestila Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta tudi v soboto, 21. septembra popoldne ter v ponedeljek, 23. septembra od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Dne 21. t. m., ob 15. uri bo v Domu A. Sirk v Križu predavanje o zdravilnih masažah vzhodnih narodov. Na koncu bo praktični prikaz z zdravstvenimi nasveti in diagnozami. Sledil bo tečaj o bolečinah nog, hrbteničnih težavah in alergijah. Informacije po tel. št. 251016. Sklad Mitja Čuk obvešča, da se je začel popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije za šolsko leto 1991/92. Informacije po tel. št. 212289 med 12.30 in 13.30 od ponedeljka do petka. Godbeno društvo Prosek prireja glasbeno šolo. Vpisovanje in informacije vsak torek in petek do 1. oktobra v Soš-čevi hiši na Proseku od 19. ure dalje. Odbor Fotokrožka Trst 80 obvešča, da bo začel zopet delovati kot običajno vsak petek v Gregorčičevi dvorani. Slovenska Vincencijeva konferenca se pridružuje pozivu tržaškega škofa, da bi prispevala za ljudi na Hrvaškem, ki so potrebni pomoči. Denarne prispevke lahko oddate tudi v trgovini Fortunato v ul. Paganini 2 v Trstu. Bi rad si izdelal narodno nošo? SKD Vigred vabi v petek, 20. t. m., ob 20.30 na skupni sestanek v društvene prostore. Informacije od 20. do 21. ure na tel. št. 200679. MePZ Rdeča zvezda Salež obvešča, da bo prva vaja danes, 17. t. m„ ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni vsi novi pevci in pevke. ŽPZ I. Grbec obvešča pevke, da bo prva vaja jutri, 18. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Prisrčno .vabljene nove pevke! Godbeno društvo Nabrežina prireja glasbeno šolo za otroke, ki bi radi igrali v godbi. Informacije in vpisovanje na sedežu društva v Nabrežini v ponedeljek, 23. in torek, 24. t. m. od 18.30 do 19.30. izleti SPDT prireja tridnevni avtomobilski izlet 20., 21. in 22. t. m. za izkušene planince na Kanin po Ta Visoki Rosojanski poti. Izlet vodi Pavel Fakin. Odhod bo v petek, 20. t. m., ob 15. uri izpred društva Tabor na Opčinah. Vpisovanje na ZSSDI, tel. št. 635627. KD Kraški dom organizira v nedeljo, 29. septembra izlet v Caorle pri Benetkah. Za zabavo bosta poskrbeli Tonca in Vanka. Vpisovanje in dodatne informacije: tel. 327124. JAVNA SELEKCIJA ZA ZAČASNO ZAPOSLITEV OSEBJA S KVALIFIKACIJO ANIMATOR JA/KE Občina Devin Nabrežina bo v šolskem letu 1991/92 zaposlila animatorja/ko v vrtcih s slovenskim učnim jezikom. Kandidati stari najmanj 18 in največ 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) morajo predložitvi prošnjo na prostem papirju z navedbo usposoblj enostnih tečajev in delovnih izkušenj na področju animacije ali dela s predšolsko mladino nasploh. Prošnji morajo predložiti fotokopijo diplome vzgojiteljske šole ali višje srednje šole ter vsa ustrezna potrdila o študijskih in delovnih izkušnjah. Rok za predstavitev prošenj: sreda 18.9.1991 Ocenjevalna komisija, ki jo bo imenoval občinski odbor, bo na podlagi kolokvija izdelala prednostno lestvico za sprejem v službo enega/ene animatorja/ke in za morebitne nadomestitve v tekočem šolskem letu. Za morebitne informacije ter za dvig tukajšnjega razpisa se interesenti lahko obrnejo na občinski urad za stike z javnostjo in prevajanja soba št. 20, telefon 200 421 -int. 17, od 9. do 11.30. mali oglasi ail EDI HODILI Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA TERMOHIDRAVLIKA - obrtnika specialista iščem za delo v hiši. Tel. 575145. FRIZERSKI SALON MAJDA na Opčinah išče vajenko, ki naj bi imela malo prakse. Tel. 211359. MLAD PAR išče brez posrednika majhno stanovanje izven centra. Klicati na tel. št. 418625. SUHA DRVA za kurjavo prodam po ugodni ceni. Tel. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri. PRODAM lancia prisma 1600, letnik '86, 64.000 km, v dobrem stanju za 7.500.000 lir. Tel. 946635 ali 381616 - Simonič. PRODAM kozo staro šest mesecev pasme maltese in kokoši pasme brama. Tel. št. 228827 od 13. do 14.30. PRODAM fiat 126, prevoženih 65.000 km. Tel. 228637 od 19. do 20. ure. ANGLEŠČINO - intenzivna metoda, tečaji za odrasle in otroke poučuje angleški inštruktor. Informacije po tel. 040/212289. VSESTRANSKA notranja in zunanja zidarska obnovitvena dela vam nudi zidarsko podjetje. Tel. 211043. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška -Zagradec št.l. Toči črno in belo vino. OSMICO je odprl Miro Lovriha - Dolina 233. Toči belo in črno vino. PRODAM nov še nerabljen šivalni stroj znamke Singer. Tel. 228889. DAJEM V NAJEM trgovino jestvin sadja, zelenjave ter trafiko. Tel. 229157 ali 229527. OSEBNI RAČUNALNIK Machintosh LC še v garanciji prodam. Tel. 302748 v večernih urah. kino ARISTON - 18.00, 22.00 Grido di pietra, r. VVerner Herzog, i. Vittorio Mezzogi-orno, Donald Sutherland. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Che vita da cani, i. Mel Brooks. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Cattiva, r. Carlo Lizzani, i. Giuliana De Sio. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Indiziato di reato, i. Robert De Niro. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 I ragazzi degli anni 50. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Tartarug-he Ninja 2-11 segreto di Ooze. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Nevv Jack City, r. M. Van Peebles, □ GRATTACIELO - 16.45, 22.15 Insieme per forza, i. Michael Fox, James Wo-ods. MIGNON - 17.00, 22.15 King of Nevv York, i. Christopher VValken. EDEN - 15.30, 22.10 Aula 69, lezione di sesso, porn., □ □ CAPITOL - 15.30, 21.30 Balla coi lupi, r-i. Kevin Costner. LUMIERE - 18.00, 22.15 Le legge del de-siderio, r. Pedro Almodovar, i. Carmen Mauro, □□ ALCIONE - 18.00, 22.00 Sirene, r. Richard Benjamin, i. Cher, Bob Hoskins, VVinona Ryder. RADIO - 15.30, 21.30 Flavia... Rome bes-tial luxury, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom O -18. letom □ □ čestitke Danes praznuje rojstni dan naša draga žena in mama GIORDANA. Še toliko, toliko... zdravih in srečnih let ji želi Karlo, hči Mariza in sin Valter ter vsi sorodniki in prijatelji. ___________prispevki_________________ Ob 4. obletnici smrti drage mame darujejo Drejc, Antek in Manica 150.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Marijo Grgič daruje Danica Žagar (Padriče 38) 10.000 lir za KD Slovan. Namesto cvetja na grob Danila Gher-settija daruje Lucija Peric 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. Namesto cvetja na grob Marije Grgič darujeta sestrični Rozina in Milka 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. Namesto cvetja na grob Marije Grgič (Padriče) daruje družina Karla Vidaua (Bazovica) 30.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Erminie Daneu in Marije Grgič daruje Jelka Taučer z družino 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. Namesto cvetja na grob Marije Sedmak darujeta nečakinja Solima in Gigi z družinama 50.000 lir za Ljudski dom v Križu. Namesto cvetja na- grob Marije Grgič darujeta družini Palčič in Gregori (Padriče 133) 15.000 lir za ŠZ Gaja in 15.000 lir za Cerkev sv. Cirila in Metoda. Namesto cvetja na grob Marije Grgič daruje_ družina Grgič (Padriče 62) 20.000 lir za ŠZ Sloga in 30.000 lir za ŠZ Gaja. V spomin na pok. Ano Čufar-Bogatec daruje Cerkveni pevski zbor sv. Jerneja-Opčine 190.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka. Namesto cvetja na grob pok. Milene Valič-Ferluga darujeta Pepka Škerlavaj 20.000 lir ter Marija Sosič (Drnjacketova) 20.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka. Namesto cvetja na grob pok. Milene Valič-Ferluga daruje mešani pevski zboi sv. Jerneja 100.000 lir za misijon p. Kosa- A JLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVAN1E TRST - GORICA prireja v šolskem letu 1991/92 v Trstu naslednje tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur) 2. za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - 2. letnik (1200 ur) 3. za oblikovalce kraške umetnostne obrti (les, kamen, kovina) - 1. letnik (1200 ur) 4. strokovni m aster za upravljanje podjetij - pogoj za vpis opravljena višja srednja šola (500 ur - vključena delovna praksa v podjetjih) 5. strojepisja z videotipkanjem (150 ur) 6. osnovne informatike - MS DOS (60 ur) 7. Word Processing - tečaj urejevanja besedil (60 ur) 8. za uporabo programa Data base (60 ur) 9. začetniški tečaj italijanščine (60 ur) 10. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur) Vpisovanje In podrobnejše informacije do 20. septembra t.l. na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 - tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. menjalnica 16. 9. 1991 T, tir: \;ai t itc FIXING BANKOVCI -- TUJE VALUTE MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING BANKOVC1 MILAN TRSJ Ameriški dolar...... 1262,350 1220. Nemška marka........ 748,470 744. Francoski frank..... 219,770 Holandski florint ... 664. Belgijski frank..... 36,327 Funt šterling....... 2184,750 2160. Irski šterling ..... 2000,200 1965. Danska krona........ 193,800 Grška drahma........ 6,740 216.- 658. 35,50 Kanadski dolar . 188. 6,30 1112,000 1070. Japonski jen ......... 9,416 Švicarski frank..... 855,760 Avstrijski šiling... 106,378 Norveška krona...... 191,000 Švedska krona ...... 205,650 Portugalski eskudo . 8,723 Španska pese ta ..... 11,938 Avstralski dolar.... 1006,100 Jugoslov. dinar .... ECU................ 1533,100 9.20 844-105-186-200. 8.20 11,30 940- 26- BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef.: Sedež .040/67$ Agencija Domjo ® Agencija R°ia" lJn'314 Filiala Čedad 0432/73» Televizijski festival za Nagrado Italije Soočanje o TV proizvodnji med Zahodom in Vzhodom Z njegovim koncertom se je končala poletna sezona v Passarianu Fabrizio De Andre navdušil RIM - Novi obličji v sredstvih javnega obveščanja v Sovjetski zvezi, predsednik televizije Egor Jakovljev in direktor časopisne agencije Tass Vitalij Ignatenko, ki sta prevzela nelahko nalogo po spodletelem poskusu državnega udara, bosta med protagonisti tridnevne razprave, ki jo bodo v okviru prireditev za televizijsko Nagrado Italija, pripravili v Pesa-ru in Urbinu od 23. do 25. septembra. 23. septembra je namreč predvidena okrogla miza o vlogi novinarja na Zahodu in Vzhodu, 24. in 25. pa simpozij o »novih ciljih televizije«, ki se ga bodo udeležili najvidnejši predstavniki vzhodno in zahodnoevropskih televizijskih hiš. Uvodno poročilo bo imel generalni direktor Raia Gi-anni Pasguarelli, zaključke pa bo povzel predsednik Raia Enrico Manca. Pasguarelli, ki je včeraj predstavil celotno manifestacijo, ki bo od No zapping na TMC RIM - Te vizij ske hiše so že opazile, da ljudje med reklamnimi prekinitvami najraje izberejo drugo postajo. Kako to preprečiti? Na Telemontecar-lu so si izmislili oddajo No zapping. Pred vsako reklamno prekinitvijo večernega filma, se bo na ekranu pojavil komik Salvatore Marino in povabil gledalce, naj sledijo propagandni oddaji in odgovorijo na vprašanje o nji. Kdor bo pravilno odgovoril bo dobil milijon lir nagrade. 18. do 29. septembra med Pesarom in Urbinom, je dejal, da se bo letos festivala, ki ga prirejajo že dvainštiridesetič, udeležilo 59 televizijskih hiš iz 36 držav. Največ pozornosti pa je generalni direktor Raia namenil ravno simpoziju, »na katerem bo govor o novi televizijski stvarnosti«. »S spremembami na Vzhodu,« je dejal Pasguarelli, »bo treba načeti dve vrsti problemov: kakšen televizijski proizvod pripraviti v prihodnje in po kakšnih cenah. Ob vse večjem povpraševanju po televizijskih oddajah so Američani sredi osemdesetih let sklenili, da pripravijo vsem ustrezne oddaje po konkurenčnih cenah. Vendar gre za proizvode, ki nimajo kulturne identitete. Ob vse večjem poudarjanju nacionalne identitete in ob boj poglobljenem dialogu med Vzhodom in Zahodom pa je treba spet preučiti televizijski trg, upoštevati vse, kar se je zgodilo v teh letih, in ponuditi kakovosten proizvod, ki bo po ceni konkurenčen z ameriškim«. Predstavitev letošnje nagrade Italija pa je bila za Pasguarellija tudi priložnost, da je spregovoril o lastnem podjetju, ki je po njegovih besedah že doseglo nekatere cilje, ki si jih je zastavilo novo vodstvo. Generalni direktor Raia je dejal, da se v zadnjem času spet govori o nujnosti reformiranje reforme Rai. Toda politični mlini meljejo prepočasi, tako je vodstvo sklenilo, da samo začne reformo. Potrebno je prestrukturiranje podjetja, da bo kos izzivom časa. To pa pomeni večjo homogenost podjetja in vertikalizacijo v vodstvu.« PASSARIANO - Slabo vreme, ki je v soboto pestili vso Furanijo, se je zvečer usmililo glasbenih oblakov Fabrizia De Andreja, pa tudi na tritisoč navdušencev, ki so se zbrali v vili Manin v Passarianu, da bi prisluhnili genovskemu kantavtorju. Začetni del nastopa je bil tudi tokrat posvečen uvodnemu delu zadnje plošče Le nuvole, čeprav sta bila tako izbor pesmi kot scenografija Pepija Morgie v primerjavi z zimskim koncertom spre-memnjena. Po uvodnem posnetku istoimenske pesmi je De Andre začel nastop z mittelevropsko in operetno Ottocento. Po jodlih in plesih dveh v ženske alpske noše oblečenih moških je bila na vrsti ta-rantella o korupciji v italijanskih ječah Don Raffae. S pesmijo La domenica delle salme je De Andre še enkrat potrdil svojo izredno sposobnost in tenkočutnost v realističnem opisovanju odtenkov sedanje družbe. Po pesmi o ljubezni mlcklega vojaka prve svetovne vojne%(An-drea), nam je De Andrč podal triptih pesmi prvih osemdesetih let in sicer Hotel Supramonte, kjer govori o njegovi ugrabitvi, Se ti tagliassero a pezzetti, ki govori o alegoričnemu poskusu ukinitve svobode, katerim pa se narodi, in temu smo bili prav v zadnjih mesecih priča, uspešno upirajo in pesem o pokolih ameriških Indijancev, Fiume Sand Creek. S tem v zvezi je De Andre omenil odlično prispodobo rimskega narečnega pesnika Pasca-relle, ki je o Indijancih dejal med drugim naslednje : bili so divjaki, ne da bi tega vedeli. Na velikem platnenem loku, ki je pokrival oder so se medtem vrstili številni diapozitivi, ki so še dodali čar magičnemu večeru. Po intimni in nežni Amico fra-gile je prvi del koncerta s tremi pesmi zaključil Mauro Pagani, dolgoletni prijatelj in sodelavec Fabrizia, s katerim je med drugim napisal glasbo in besedila večine pesmi albuma Nuvole. Drugi del koncerta je bil posvečen etnični glasbi in starejšim upsešnicam. Začel je s Creuza de ma in nadaljeval s prelepimi Si-dun, A gimma, in Megu megun. Koncert se je nadaljeval s starimi uspešnicami, katerih smisel pa je še vedno aktualen. Baladi Mari-nella so sledile še La guerra di Piero, Bocca di rosa, II pescatore. Zelo dober koncert je De Andre zaključil z dvajsetminutnem bi-som s pesmimi Via del campo, krasno A dumenga in zelo starima Canzone delFamore perduto ter II gorilla. Večer lepih prispodob in krutih opisov realnosti je kantavtor zaključil s ponovno izvedbo ritmirane Don Raffae. Za zelo dober koncert se moramo poleg enemu izmed najboljših mojstrov italijanske avtorske popevke zahvaliti tudi odličnim glasbenikom, ki so De Andreja pospremili do oblakov. To so bili Naco (tolkala), Michele Ascolesi in Giorgio Cordini (kitare), Pier Micheletti (bas), Ellade Bandini (bobni), Gilberto Martellieri (klaviature), Giancarlo Parisi (sax, flauta in etnična glasbila) in Mauro Pagani (violina, bouzuki, ka-zoo, ndelele, flauta, mandolina in drugi glas). ALEŠ VVALTRITSCH Po vztrajnem iskanju sina in družinskih prijateljev Odkrili kopico Guthrievih pesmi WASHINGTON - V zadnjem času je bilo v ZDA odkritih na stotine še neobjavljenih pesmi znanega folk Singerja Woodyja Guthria. K najdbi teh pesmi sta veliko prispevala Woodyjev sin Ari o, ki očetovo delo raziskuje z drugim mitom ameriške folk musik Peteom Seegerjem. Arlo Guthrie in Pete Segger sta pred kratkim predstavila na vsakoletnem koncertu v kraju Wolf Trap pri VVashingtonu knjigo z doslej še neobjavljenimi pesmimi Woodya Gutrhieja. Knjigo je uredil Bill Murlin, Woodyjev prijatelj, ki je v 40 letih delal pri električnem gospodarstvu v Bonnevillu, kjer je bil zaposlen tudi znani ljudski pevec. V štiredisetih letih je Guthrie napisal kopico pesmi, ki pa so se delno izgubile. Del jih je po dolgem iskanju našel in izročil Guthrievim dedičem v objavo. Nekaj nad sto besedil, vendar brez glasbene opreme, pa je Arlu Gufhrieju izročil Guy Logsdon. Kljub tem najdbam pa je del pevčeve zapusščine bil izgublkjen, saj računajo, da je Guthrie v obdobju 1935-53 napisal nad 1.000 pesmi, z zadnjimi najdbami pa jih je danes objavljenih nekaj sto. iiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilHŠiiiiii Milili | ■III ■■■I § v jil| f*" današnji televizijski in radijski sporedi mm [~7| RAI 1__________________ 7.00 Variete: Na svidenje poletje - Cuando calienta el sol, 9.00 Igre brez meja (Ždel) 11.00 Nan.: Fuorilegge - La freccia magica 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Occhio al bi-glietto estate 12.30 Dokumenti: 30 let naše zgodovine 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 TV film: Piccolo mondo antico (dram., It. 1983, r. Salvatore Nocita, 2. del) 15.00 Dok.: Morje in mit 16.00 Mladinski variete: Big 18.00 Aktualno: Prix Italia 18.45 Dok.: Svet je teater (vodi Vittorio Gassman) 19.40 Almanah in dnevnik 20.40 Dok.: Posebni Kvark 21.30 Rockovska noč (vodi Angie Everhart) 22.00 Dnevnik 22.15 Film: II mondo nuovo (kom., It.-Fr. 1982, r. Et-tore Scola, i. Marcello Mastroianni, Jean-Louis Barrault) 0.20 Dnevnik in vreme 0.50 Rubrika opolnoči 1.10 Dok.: Viaggetto sul Po -Dove nasce il fiume ^ RAI 2 7.00 Male in velike zgodbe 8.20 Nanizanka: L'arca del dr. Bayer 9.05 Ena rastlina na dan 9.20 Izobraževalna odd.: Campus - Dottore in ... 9.50 Film: Un tipo che mi piace (kom., Fr. 1971, r. Claude Lelouch) 11.40 Nanizanki: Lassie, 12.05 Amore e gbiaccio 13.00 Dnevnik 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Segreti per voi 13.50 Nad.: Ouando si ama, 14.20 Santa Barbara 15.10 Film: Capitan Blood (pust., ZDA 1946, r.Mic-hael Curtis) 17.25 Kratke vesti 17.30 Nan.: Hill Street 18.20 Športne vesti 18.35 Nan.: II commissario Koster - II pellicano 19.45 Vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Nella buona e nella cattiva sorte (pust., ZDA 1989, r. Gene Ouintano) 22.10 Dnevnik - Dosje 23.15 Vreme, vesti, horoskop 23.35 Filmske novosti 23.45 Film: Vento di scirocco (dram., Fr. 1979) RAI 3 [ * v 11.00 Palio v Astiju 11.30 Dok.: Made in Cantu 12.00 Aktualno: Krožek ob 12. 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Izobraževalna oddaja: Šola se obnavlja 15.45 Športno popoldne: EP v plavanju, 16.05 jahanje F3, 16.30 IP v nogometu v 5—ih 17.00 Aktualno: Prix Italia 91 17.10 Film: Gelosia (dram., ZDA 1950, r. Clarence Brovvn, i. Clark Gable) 18.35 Drobci 18.45 Rubrika Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Varieteja: BlobCartoon, 20.00 Non e mai troppo tardi 20.30 Nanizanka: Perry Ma-son - Bella come una dea, Fiori di serra (i. Raymond Burr) 22.10 Večerni dnevnik 22.15 Nan.: I Professionals - II traditore 23.05 Nočni dnevnik 23.50 Vremenska napoved 23.55 Film: II mostro della Via Morgue (srh., ZDA 1954, r. Roy De Ruth, i. Claude Dauphin) T fr TV Slovenija 1 ~| 8.50 Video strani 9.00 Mozaik (pon.). Zgodbe iz školjke, 10.00 V četrtek ob 17.30, 11.00 Angleščina - Follow me 11.25 Šema steza 11.55 Osmi dan 13.00 Poročila 13.10 Omizje (pon.) 14.50 Mozaik: Angleščina 15.15 Sova (pon.), vmes nad. Beda bogatih in nanizanka Nedotakljivi 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik - Šolska TV: Dostojevski, 17.35 Nekoč je bilo življenje 18.10 Spored za otroke: Lonček kuhaj, 18.20 Popotovanje po reki Zali 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Materinska ljubezen (dram., VB, i.Diana Rigg, James Wilby) 21.05 Knjižne novosti 21.15 Show Rudija Carella 22.50 Dnevnik in vreme 23.15 Nočni program Sova, vmes nan. Skupni računi, nad. Beda bogatih in dokumentarec 1.20 Video strani [~pP| TV Koper______________ 17.30 Športni pregled 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka La guerra di Tom Grattan 20.00 Rubrika 20.30 Film: La volpe e la du-chessa (kom., ZDA 1976, r. Melvin Frank, i. George Segal, Goldie Hawn, Trayer David) 22.00 Dnevnik 22.10 Nan.: Agente Pepper 23.00 Športna rubrika Pff TV Slovenija 2 17.30 Regionalni programi TVS: Studio 2 Koper 19.00 Slovenski ljudski plesi -Plesi na Ovseti v Mežiški dolini 19.30 TV dnevnik Sarajevo 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Film: Svečenik ljubezni (dram., VB 1981, r. Christopher Miles, i. lan McKellen) 22.40 Vutel RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes (7.25) Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Absalomova pripoved; 8.40 Orkestralna glasba; 9.00 Musical; 9.30 Radijski oder: Golobje in jastrebi (G. De-ledda, 2. del); 9.50 Orkestri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.00 Zapiski z odprave na Everest: Namaste, Sagarmata (Dušan Jelinčič); 12.25 Potpu-ri; 12.40 Godbe na pihala; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Usodni karakter; 16.30 Soft mušic; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Ravel; 18.00 Slovensko pismo: Pisma Krištofu (I. Mrak, izvaja Vladimir Jurc); 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.35 Napoved za pomorščake; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika in napovedi; 8.15 Obvestila in glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za ...; 21.05 Radijska igra - Žgoča strpnost; 21.45 In-termezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - glasba. [~ CANALE 5 7.00 Prima pagina News 8.30 Nan.: Bonanza 9.35 Film: Una sposa per due (kom., ZDA 1962, r. Hen-ry Levin, i. Sandra Dee) U.45 Kviza: II cercaparole, 11.50 II pranzo e servito 12.40 Variete: Non e la RAI (vodi Enrica Bonaccorti) 12.55 C anale 5 News 14.25 Kviz: II cercaparole 14.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone (obe vodi Marta Flavi) 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 19.00 Kvizi: Ok il prezzo e giu-sto!, 19.00 Cos'e cos e, 19.45 II gioco dei 9, vmes (19.40) News 40.25 Variete: 11 Tg delle va-canze (vodijo I Tretre) 20.40 Glasbena odd.: Sapore di mare (vodi Luca Barba-reschi) A1.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes Ca-nale 5 News M5 Variete: Il Tg delle va-canze 1-35 Nanizanke non stop RETE 4________________ 8.00 Nanizanka: Lou Grant 8.55 Nadaljevanke: La valle dei pini, 9.30 Senorita Andrea, 10.05 Stellina, 11.00 Valeria 11.50 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.50 Piccola Cenerento-la, 15.20 Senora, 16.00 Riviera, 16.45 Stellina, 17.20 La valle dei pini 17.55 TV 4 vesti 18.05 Nadaljevanke: General Hospital, 18.35 Febbre damore 19.00 Risanka: Lady Oscar - Il cavaliere nero 19.40 Nad.: Primavera 20.30 Film: Chewingum (kom., It. 1984, r. Biagio Paoletti, i. Massimo Ciavarro, Isa-bella Ferrari, Mauro Di Francesco) 23.35 Film: Brubaker (dram., ZDA 1980, r. Stuart Ro-senberg, i. Robert Red-ford, Jane Alexander) 1.05 Nanizanki: I Jefferson, 1.35 Charlie's Angels 2.35 Programi non stop ITALIA 1_____________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 8.30 Odprti studio 9.00' Nanizanke: SuperVicky - II bullo, 9.30 Chips, 10.30 Magnum P.I. 11.30 Odprti studio 11.45 Variete: Mezzogiorno italiano 13.45 Film: Yesterday - Vacan-ze al mare (kom., It. 1985, r. Claudio Risi, i. Jerry Cala) 16.20 Nanizanki: Supercar, 17.20 A-Team - Un viag-gio misterioso 18.20 Športne vesti 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka.: 1 ragazzi della terza C - Scuola gu-ida (i. Fabio Ferrari) 20.00 Variete: Mai dire Banzai 20.30 Film: Fuga di mezzanot-te (dram., VB 1978, r. Alan Parker, i. Brad Davis, Randy Quaid) 23.00 Šport: L’appello del mar-tedi (vodi Maurizio Mo-sca) 1.00 Odprti studio 1.30 Film: Yesterday (pon.) 3.30 Nanizanke non stop ODEON__________________ 13.00 Risanke 14.30 Film: La grande ruota (dram., 1961, r. Geza Rad-vanyl, i. Maria Schell) 16.00 Film: I due orfanelli (kom., It. 1947, r. Mario Mattoli, i. Toto, Carlo Campanini) 17.30 Film: I cavalieri della maschera nera (pust., It. 1947, r. Pino Mercanti, i. Otello Toso) 19.30 Risanke 20.30 Film: Passa Sartana... e V-ombra della tua morte (vestern, r. Sean 0'Neal, i. Jeff Cameron) 22.00 Šport: Nautical Show 22.30 Film: Chi bussa alla por-ta? (kom., 1982, r. George Schaefer, i. Samuel Bot-toms) TMC____________________ 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nanizanki: Sceriffo Lobo, 10.00 Strike Force 11.00 Dok. oddaja: Segreti e misteri - Tornado 11.30 Nan.: Autostop per il cie-lo, 12.30 Doris Day Show 13.00 Vesti: TMC News 13.15 Športne novice 13.40 Nadaljevanka: Gabriela 15.30 Film: Uottava moglie di Barbablu (kom., ZDA 1938, r. Ernst Lubitsch, i. Gary Cooper) 17.05 Rubrika: Zenska TV 18.30 Kviz: Arriva la banda 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: La piu bella sei tu (vodi Luciano Rispoli) 24.00 Nočne vesti 0.20 Film: Alle soglie della vita (dram., Šved. 1958, r. Ingmar Bergman, i. Ingrid Thulin, Bibi An-čersson) TELEFRIULI 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Storia della Pop Musič 16.00 Film: E le stelle stanno a guardare 18.00 Nan.: Šerpico 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanke: La guerra di Tom Grattan (i. Michael Howe), 20.00 Si e giovani solo due volte, 20.30 Ouando suona la sirena 21.45 Šport & Šport 22.45 Nočne vesti 23.15 TV film: Anna Karenina (dram., ZDA 1985) RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Glasba; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.32 Turistični potopis; 14.40 Popevka; 15.00 Komedijant; 16.00 Sanje o počitnicah; 17.35 Jazz; 18.30 Souvenir d ltaly; 19.00 Najlepše pesmi; 20.00 Nočni program. TELE 4______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 Naš Kras; 17.30 Oddaja o modi: Cest la vie; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Nora leta. Prva popočitniška seja občinskega sveta v Gorici Preverjanje med strankami je v teku Preprečena razprava o spornih temah Včeraj sestanek na Prefekturi glede beguncev Razpravljali o načrtu za ureditev zbirnega centra Od zadnje seje občinskega sveta je minil že poldrugi mesec. Kakor se bralci prav gotovo spominjajo, se je omenjena seja (29. julija) zaključila precej nenavadno. Po aferi zaradi zadeve Majo—Scarano—Coro-nini se je koalicija razbila ob vprašanju ene eli dveh bolnišnic. Ob splošni zmedi in morda tudi nekoliko nerodnem ravnanju svetovalcev manjšine, je predsedujočemu (Del Ben) uspelo prekiniti sejo in s tem preprečiti, da bi bila sprejeta resolucija v podporo izgradnji ene same bolnišnice. Zadeva je dvignila takrat veliko prahu, ki pa se še ni ves polegel. Predstavniki nekaterih strank so takrat napovedali takojšnje preverjanje in začetek krize na Občini. Kriza, sicer še traja in to je bilo opaziti tudi na sinočni seji, čeprav so bili njeni znaki manj izraziti kot pred poldrugim mesecem. Preverjanje tudi še ni zaključeno, razprave o resoluciji za gradnjo ene same bolnišnice v pokrajini, oziroma glasovanja o predloženi resoluciji (Pecorari — PRI) ni bilo, kljub temu, da so predstavniki vseh opozicijskih strank podprli zahtevo, naj se o tem pomembnem vprašanju razpravlja in so vsled tega postavili predlog o zamenjavi dnevnega reda. Poletna pavza ni obrodila sadov, preverjanje traja. In ker sodi vprašanje organizacije javne .zdravstvene službe med programske točke vladajoče koalicije, kakor tudi zadeva gradnje šolskega centra za finančno stražo, oziroma uporabe letališča, je korektno, da se ta vprašanja ne vnese na dnevni red, dokler traja preverjanje namreč, da se o njih ne razpravlja in glasuje, je na sinočni seji opravičil zadržanje koalicije predstavnik socialistične stranke Zucalli. Tačas, ko je bilo v dvorani razmeroma malo, oziroma premalo predstavnikov večine, so se nekateri predstavniki večinske koalicije trudili poklicati na sejo vse dosegljive svetovalce in si uspeli tako zagotoviti potrebno večino. Po zavrnitvi predloga o takojšnji razpravi in glasovanju o dokumentih, ki so bili predloženi — vsaj kar zadeva vprašanje bolnišnice — pred štirimi meseci, so predstavniki manjšinjskih svetovalskih skupin napovedali začetek obstrukcije. S svojo navzočnostjo ne bodo več zagotavljali legalnega števili in torej, kolikor toliko rednega poteka sej, ki naj bi jih bilo do konca meseca še nekaj. Jasno je, in na to so opozorili tudi predstavniki opozicije v sinočni razpravi, da je koalicija v velikih težavah in namenoma odlaga razpravo o kočljivih temah. Zdaj z enim, zdaj z drugim izgovorom, zmeraj pa z veliko težavo. Sam zaključek sinočne seje potrjuje to. Občinski svet je uspel spraviti z dnevnega reda vse točke, ko naj bi prešli na kočljiva vprašanja (določitev odškodnin, imenovanja, razprava in glasovanje o vprašanjih, ki so te dni v ospredju zanimanja goriške javnosti) pa je župan zaključil sejo. Če poletni premor ni zaenkrat še obrodil pomembnejših rezultatov glede preverjanja med strankami koalicije, pa so zadnji tedni, kot kaže, minili uspešno kar zadeva (vsaj navidezno) strnitev krščan-skodemokratskih vrst. Na sinočni seji so se predstavniki te stranke pokazali nekoliko bolj enotni. Vendar pa ne dosledno. Še pred glasovanjem o predlogu manjšine za spremembo dnevnega reda so nekateri svetovalci stranke relativne večine izginili iz dvorane. Predlog Fiorellija (ki je bil tudi predlog vseh skupin manjšine) so zavrnili le z osemnajstimi glasovi, ob enem vzdržanem glasu. Podprlo pa ga je sedem svetovalcev. Na Prefekturi je bil včeraj sestanek - smatrati ga je kot nadaljevanje nedavnega obiska ministrice Boniverje-ve o namestitvi zbirnih taborišč za sprejem beguncev iz Jugoslavije. Udeležili so se ga predstavniki Rdečega križa in vseh drugih služb in ustanov, ki so pristojne glede tega vprašanja. Tako so vzeli v poštev možnost postavitve šotorskega naselja za tisoč beguncev, na območju letališča. Razpravljali pa so tudi o alternativnih rešitvah, ki naj bi beguncem omogočala varnejšo, predvsem v smislu vremenskih razmer, namestitev, bodisi v obstoječih objektih, kakor tudi z namestitvijo stanovanjskih prikolic oziroma montažnih objektov. Sestanek je razumeti kot začetek priprav na možnost množičnega dotoka beguncev iz območij, kjer se, kljub prizadevanjem EGS razplamteva vojna. Na Goriškem je bila v zvezi z begunci omenjena tudi možnost začasne nastanitve v gradeških hotelih. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 8.9. do 14.9.1991. RODILI SO SE: Daniele Barbiero, Cris-tina Carletti, Jannine Malusa, Lorenzo Manzini, Elisa Strgar, Giulia Venturini. UMRLI SO: 88-letna gospodinja Euge-nia Del Ponte, 77-letni upokojenec Carlo Bevilacgua, 80-letni upokojenec Adolfo Mlakar, 41-letni upokojenec Silvano Ko- Teritorialna obramba prevzela vojašnico graničarjev in skladišče na Ajševici Še težave s telefonom med Goricama Telefonski promet med Gorico in Novo Gorico ter med Vidmom in Novo Gorico je bil tudi včeraj omejen, oziroma blokiran, medtem ko so bile mednarodne telefonske zveze redno vspostavljene. Pri tehnični službi goriškega ravnateljstva SIP so nam včeraj potrdili, da je vzrok prekinitve, oziroma motenj v telefonskem prometu nameščanje in preizkušanje nove telefonske centrale in novih naprav v Novi Gorici, pri čemer sodelujejo tehniki PTT podjetja iz Nove Gorice, kakor tudi uslužbenci SIP. Poseg je treba namreč opraviti vsklajeno, saj je ob prehodu na novo, sodobnejšo tehnologijo, treba marsikaj zamenjati tudi v goriški telefonski centrali. Poseg se je, kakor smo že poročali, začel v soboto, včeraj pa naj bi se zaključil. Očitno je pri tem prišlo do nepredvidenih komplikacij, vendar, tako so nam zagotovili pri tehnični službi SIP, naj bi telefonski promet ponovno vspostavili v zelo kratkem roku. Po sedanjih prehodnih, vendar nujnih težavah, bo promet potekal boljše, predvsem pa hitreje. Do normalnega poslovanja naj bi prišlo že danes. Slovenska teritorialna obramba je včeraj dopoldne prevzela vojašnico graničarjev na Ajševici pri Novi Gorici. Vojaški predstavniki so ob prisotnosti opazovalcev Evropske skupnosti (na sliki - foto Čubej) vrnili teritorialcem tudi veliko skladišče orožja, streliva in razstreliva (gre za približno 4 tisoč komadov orožja) ter opreme, ki je bilo namenjeno teritorialni obrambi v novogoriški občini in pokrajinskemu štabu teritorialne obrambe. Vse to je namreč vojska lani zaplenila in doslej varovala. Podobni operaciji vračanja orožja so pred nedavnim že izpeljali v vojašnicah v Podnanosu in pri izviru reke Hubelj v Ajdovščini. Skladišče na Ajševici je vsekakor eno večjih v Sloveniji. V omenjeni kasarni je bilo pred vojnim spopadom veliko vojakov, v zadnjem času pa jih je ostalo samo šest. Ti so skrbeli za vzdrževanje objektov. Včeraj popoldan pa je TO postavila svoje straže. Kar pet starešin te postojanke je po vročih junijskih dneh zapustilo vojsko. Nekateri so dezertirali, drugi so šli v pokoj. Med temi je tudi komandant major Milorad Mijatovič, ki bo leta upokojitve preživel v Novi Gorici. V Vipavski dolini in na Tolminskem je medtem še okrog 90 vojakov, sicer jih je bilo med vojno preko 2 tisoč. Računajo, da bo do konca prihodnjega tedna ali celo tega tedna povsem končan umik vojske iz Vipave, Ajdovščine, Tolmina in Nove Gorice. Umiki potekajo zelo korektno in brez vsakršnih incidentov. Iz Ajdovščine in iz Mosta na Soči je v času umikanja vojske bilo odpeljanih čez 300 vagonov razne vojaške oborožitve in čez 160 tovornjakov in drugih vojaških vozil. Se zmeraj pa čakajo še trije vlaki na postaji v Ajdovščini (tu stoji 62 vagonov in med temi so nekateri tudi natovorjeni s tanki). Teriorialna obramba je včeraj vrnila vojski tudi material in orožje, ki je bilo zaplenjeno med vojno. Tako so izročili vojakom še en tank (skupno osem), in en tank vlačilec. Ti so bili vojni plen bojev v Rožni dolini in pri Vrtojbi. Poleg tega so vojski vrnili še šest drugih vozil, ki so bila natovorjena z razno opremo. Teritorialci so na ta način izpolnili svoje obveznosti do vojske. Ostaja sicer še nerazčiščeno vprašanje ogromnega skladišča, ki je na Šentviški gori na Tolminskem in v katerem je imela vojska veliko opreme. Prišlo je do nekaterih sporov glede verodostojnosti podatkov o količini blaga. Kar zadeva skladišče na Črnem vrhu - to je kot znano eksplodiralo v času premirja - je javno tožilstvo v Novi Gorici uvedlo preiskavo o okoliščinah, ki so privedle do eksplozije. Zborovanje o miru v Jugoslaviji Pouk v šolskem centru bo, vendar... Združenje za mir je pobudnik okrogle mize, ki bo v petek, 20. t.m. ob 20.30 v pokrajinski sejni dvorani na temo Za mir, svobodo in demokracijo v Jugoslaviji danes. Sodelovali bodo univerzitetni profesor Darko Bratina, predstavnica Združenja za mir Augusta De Piero Barbina, predstavnik zelenih v evropskem parlamentu Ale-xander Langer, univerzitetni pro- SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1991/92 na Goriškem sledeče tečaje: 1. za kuharje s kvalifikacijo (tisoč ur) - 2. letnik 2. za dodeljene prodaji s kvalifikacijo (tisoč ur) - 1. letnik 3. začetniški tečaj angleščine (120 ur) 4. personal computing (90 ur) 5. začetniški tečaj italijanščine (60 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 20. septembra na sedežu zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3 (tel. 81826), vsak delavnik, razen sobote od 10. do 14. ure. fesor Antonio Papisca, predsednik Pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško Boris Peric, predstavnica Istrskega demokratičnega zbora Loredana Poljun, Fulvio Varij en, predsednik Italijanske skupnosti na Reki, Marino Vocci, Predsednik krožka Istria iz Trsta in Franco Juri, poslanec v parlamentu Republike Slovenije. Novo šolsko leto, stari problemi je običajen rek. Letos pa, vsaj kar zadeva slovenske višje srednje šole, ni prav tako. Jutri naj bi se namreč pričel reden pouk v novem šolskem centru v Ul. Puccini. Rabili smo pogojnik, kajti šele včeraj so pričeli s selitvijo opreme in šolskih klopi učiteljišča Gregorčič, gimnazij e-licej a Trubar in trgovske šole Cankar. Čemu takšna zamuda? V pogovoru z ravnateljico učiteljišča prof. Majdo Cor-si smo zvedeli za vzrok zamude. Nove prostore je bilo menda treba še očistit, kar so uspeli opraviti šele konec prejšnjega tedna. Le imovino trgovskega zavoda Zois so že v prejšnjih dnehsrečno prepeljali v nove šolske prostore. Pouk naj bi se vsekakor pričel že jutri, so nam potrdili na ravnateljstvih, vendar bodo pogoji v katerih se bo odvijal, zelo neprimerni. V učilnicah namreč še niso postavili tabel, menda tudi vodna inštalacija še ni nared. Ravnatelji so spričo teh podatkov zelo zaskrbljeni. Tako bodo vsa tajništva še nekaj dni delovala kar v starih prostorih, kar bo seveda povzročalo nemalo tehničnih problemov. Pa tudi laboratoriji ne bodo razpoložljivi, da o telovadnici sploh ne govorimo. Če še dodamo, da je vstopni del dvorišča še pravo gradbišče, je le upati, da ne bo v prihodnjih dneh deževalo, saj bo v nasprotnem primeru blata v izobilju. Slovenski center za glasbeno vzgojo EMIL KOMEL v Gorici javlja, da bo vpis v novo šolsko leto v prihodnjem tednu. Na sedežu v Gorici, Riva Piazzutta 18 - od 16. do 20. septembra od 18. do 19. ure. Na sedežu v Doberdobu - 20. septembra od 19.30 do 20.30. Na sedežu v Štandrežu - 20. in 21. septembra od 18. do 19. ure. Na sedežu v Števerjanu - 20. in 21. septembra od 17. do 18. ure. Delovali bodo naslednji oddelki: klavir, orgle, godala, kitara, pihala, trobila, solopetje in tolkala. Dijaki bodo lahko obiskovali tudi naslednje tečaje: teorijo in solfeggio, harmonijo, glasbeno zgodovino, zborno petje. Za predšolske otroke bo tečaj Do-Mi-Sol. mavli, 77-letna gospodinja Wilma Tomasi, 83-letna gospodinja Anna Custrin, 70-letni Gino Bressan, 81-letni upokojenec Guglielmo Castellan, 87-letna gospodinja Giuseppina Stegovec, 88-letni upokojenec Felice Rassi, 79-letni upokojenec Paul Sasson, 75-letni upokojenec Rosario De Natale, 63-letna gospodinja Marija Oblak, 58-letni Ermes Passon, 23-letni Bruno Pasian, 80-letna upokojenka Rosa Ipavec, 67-letni invalid Renato Picamus, 74-letna gospodinja Lidia Louvier, 93-let-na upokojenka Ildegonda Odorico, 67-letni šofer Sergio Peressin, 82-letni upokojenec Nicolo Curto, 61-letni upokojenec Angelo Pirisinu, 73-letni upokojenec Luigi Bogaro, 80-letna Carmela Brumat, vd. Cralli. OKLICI: karabinjer Flavio Guglielmo in brezposelna Elisabetta Lissandron, trgovski potnik Alfredo Goriup in obrtni-ca Angela Facchinetti, Ettore Siano in Annunziata Pezzullo, gasilec Graziano Braidot in brezposelna Macri Stacul, tehnik Giuseppe de Lindemann in uslužbenka Daniela Ceregioli, inženir Mauri-zio Cergol in uslužbenka Giovanna Per-co, podoficir karabinjerjev Pasguale Me-nale in odvetnica Anna Rita Perugini. POROČILI SO SE: funkcionar carine Italo Giagni in funkcionarka carine Ma-nuela Facchini, tehnik radiologije Marco Culot in uslužbenka Patrizia Bertelle, uslužbenec Paolo Franz in estetistka Ma-nuela Ricchio, policaj VValter Russo in uslužbenka Marzia Samaritani, gasilec Marco de Savorgnani in uslužbenka Laura Antinori, delavec Massimiliano Pete-ani in uslužbenka Sonia Devetak, tehnik Nevio Costanzo in uslužbenka Cinzia Padovan, profesor glasbe Fieruccio Pači in trgovka Deborah Gulin, delavec Silvano Forchiassin in uslužbenka Flavia Culot, podoficir karabinjerjev Antonio De Paolis in študentka Maria Corvaglia, frizer Alfeo Grattoni in uslužbenka Ma-rinella Miclausig, delavec Roberto Ro-magnoli in bolničarka Maristella Taran-tino. izleti SPD Gorica priredi v nedeljo 22.t.m. izlet in vzpon na Mojstrovko. Prevoz z lastnimi sredstvi. Predviden je vzpon po zavarovani smeri, v severni steni, sestop po običajni smeri na Vršič. Pojasnila po tel. 30995. razna obvestila Srednja šola Ivan Trinko sporoča, da se šolsko leto 1991/92 prične jutri, v sredo, 18. t.m. s šolsko mašo ob 10.30 v kapucinski cerkvi v Gorici. Dijaki naj se zberejo v šoli ob 9.30. V Doberdobu bo maša v župnijski cerkvi ob 8.30. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 8.15. Po maši se dijaki vrnejo v šolo do 12. ure. Tehnično-industrijski zavod Galilei (slovenska sekcija za informatiko) sporoča, da se bo pouk pričel jutri, v sredo, 18. t.m. ob 8.30. Po slovesnosti v sejni dvorani se bo pouk nadaljeval do 12. ure. Didaktično ravnateljstvo Gorica sporoča, da se bo pričel reden pouk v vseh osnovnih šolah jutri ob 8.10. Ravnateljstvo trgovske šole Cankar in tehnično-trgovske šole Zois obvešča, da se bo pouk verjetno redno pričel v novih prostorih šolskega centra v Ul-Puccini. Dijaki naj se zberejo pred stavbo jutri ob 8.30. Ravnateljstvo učiteljišča Gregorčič sporoča, da se bo pričel reden pouk jutri v novem šolskem centru v Ul. Puccini. Dijaki naj se zberejo pred stavbo ob 8.30. Občina Doberdob sporoča urnik šolskega avtobusa. Srednja in osnovna šola - Palkišče (7.35), Jamlje (7.45), Boneti (7.48), Brne (7.50), Palkišče (7.55), Poljane (8.00). Povratek (samo jutri): osnovna (10.30), srednja (11.00); od 19.9. dalje pa osnovna (12.40), srednja (11.25). Avtobus za vrtec: Jamlje (8.15), Sabliči (8.20), Jamlje (8.22), Brne (8.28), Palkišče (8.30), Poljane (8.35). Povratek (samo jutri): (10.30)-Od 19.9. do 28.9. (12.40), od 30.9. dalje pa: Poljane (15.35), Palkišče (15.38), Brne (15.40), Jamlje (15.45), Sabliči (15.48). Mešani pevski zbor Oton Župančič vabi na prve vaje v novi sezoni, v petek, 20. t.m. ob 20.30 v domu Andreja Budala-Prav tako vabi na omenjeno srečanje vse, ki bi se radi pridružili zboru. ZSŠDI obvešča, da bo v soboto, 21. t.Hlod 15. uri, tekmovalni spust s kajaki P° Vipavi, med Gabrkami in Pečjo. Informacije na sedežu ZSŠDI v Gorici, ul. Malta 2 (tel. 33029). kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »1 ragazzi degli anm '50«. VERDI 18.00-22.00 »La condanna«. Prepovedan mladini pod 14. letom. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D Udine — Trg sv. Frančiška 4 — te ' 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale — Trg Republike 26 — te ' 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna "Pri Jezeru" — "Al Lago Vrtna ulica 2 — tel. 78300. Vlado je na slovesnosti zastopal minister Carlo Bernini Iz Medeje roteč poziv za takojšnjo prekinitev sovražnosti v Jugoslaviji V nedeljo se je zaključila mednarodna prireditev 22-letni L. D. Prunaru prvi na natečaju Lipizer Vprašanje Razsodišča za pravice bolnikov Javnost naj zve zakaj je gradnja dveh bolnišnic cenejša in boljša Organizacija javnega zdravstva na Goriškem, posebej kar zadeva gradnjo, oziroma posodabljanje bolnišnic, je vprašanje, ki bo, kot kaže, povzročilo, poleg že znanih razprtij v koaliciji, ki vodi občino, še dodatne spore. V končni fazi se utegne zgoditi to, da bomo na Goriškem kljub takim in drugačnim načrtom, ostali z dvema na Pol dograjenima bolnišnicama in z ravnijo storitev države v razvoju. Čeprav je slišati izjave, da je glede gradnje ene ali dveh bolnišnic igra že zaključena in v bistvu vse odločeno, Pa se širi krog tistih, ki pozivajo k Premisleku o tem tako pomembenm vprašanju. Te dni je Razsodišče za pravice bol-rbka, ki je med prvimi pristopilo k odboru, ki si prizadeva za gradnjo ene same, osrednje pokrajinske bolnišnice, naslovilo zagovornikom drugačnih reditev, javno vprašanje. Zahteva namreč naj jasno in javno, predvsem pa argumentirano pojasnijo vrsto vprašanj v zvezi s tem načrtom. Prvič, kako je mogoče, da je strošek za gradnjo, oziroma dograditev dveh objektov lahko nižji, kakor za en sam objekt, kako je mogoče v dveh manjših bolnišnicah zagotoviti zadovoljivo raven uslug. Deželnega odbornika Brancatija poziva Razsodišče, naj si prizadeva za uresničitev načrta ene same osrednje bolnišnice, v smislu usmeritve, ki jo je tudi sam zastopal. Razsodišče se zavzema tudi zato, da bi o tako pomembnem vprašanju razpravljali ob spoštovanju pravil demokracije in v interesu skupnosti. Opozarja tudi na nujnost, da se mimo razprav o bolnišničnih struktura v prihodnje, že zdaj poskrbi za redno vzdrževanje in poslovanje obstoječih objektov. Priporočilo in prošnja SSO za sodelovanje Na obisku skupina mladih izseljencev iz Argentine V prihodnjih dneh bo prišla med nas skupina mladih Slovencev iz Argentine. Gre za fante in dekleta, ki so zaključili srednješolski tečaj slovenskega jezika in kulture in so prišli v Slovenijo na neke vrste maturantsko potovanje; želijo se ustaviti tudi v Trstu in Gorici. Svet slovenskih organizacij, ki skrbi za njihovo bivanje med nami, seveda želi, da bi se v naših krajih čimbolje počutili. Mislimo, da je najboljši način za medsebojno spoznavanje ta, da po eden ali dva (morda celo več) uživajo gostoljubnost po naših domovih (kot so doživele naše skupine na gostovanjih med Slovenci po svetu). Gre v bistvu za eno prenočitev v Gorici in eno v Trstu. Zato Svet slovenskih organizacij vabi družine, ki imajo možnost in so zainteresirane za to, da bi sprejele mlade ljudi (stari so približno 18 let), da se javijo po telefonu na sedež SSO (Gorica - tel. 536455 ali Trst - tel. 370846). Vabilo velja seveda tembolj za družine, ki imajo sinove in hčere istih let, toda odprto je tudi vsem ostalim. Skupina iz Argentine šteje približno 30 oseb. V Gorici in Trstu bodo mladi 23. in 24. septembra, zato pohitite in javite svojo pripravljenost. Sejem šolskih knjig Člani dijaškega odbora "A sinistra" so poskrbeli za zanimivo pobudo. Organizirali so namreč sejem rabljenih šolskih knjig. Pobuda je že v teku in sicer od srede, 11. t.m. do srede, 18. t.m. v Škabrijelovi ulici 42. Odprt je vsak delavnik od 10. do 12.30. Nadaljeval se bo še od 19. do 25. septembra vendar v popoldnaskem času od 15.30 do 18. ure. Dijaki, ki bi radi oddali rabljene šolske knjige ali jih nabavili po zmerni ceni, naj se zglasijo na omenjenem naslovu. Prvo mesto na letošnjem mednarodnem natečaju za nagrado R. Lipizer je pripadlo dvaindvajsetletnemu violinistu iz Romunije Liviu Danielu Prunaru. V desetletni tradiciji natečaja Lipizer, je Prunaru prvi predstavnik iz Romunije, ki je dosegel uvrstitev na častno mesto. Drugo mesto je žirija prisodila 27—letni Barbari Burgdorf iz Tuebin-gena v Nemčiji, tretje in četrto mesto si delita Friedmann Treiber iz Nemčije in Hrvat Mario KoruniČ. Peto mesto je osvojil Movses Pogossian iz Sovjetske zveze, šesto pa je komisija, ki ji je predsedoval skladatelj Firmino Si-fonia, prisodila mladi violinistki iz Japonske Maki Itoi. Slednja je prejela posebno nagrado kot najmlajša finalis- Na kraškem griču nad Medejo, kjer so pred štiridesetimi leti postavili spomenik miru, v spomin na padle in izginule italijanske vojake v vseh vojnah in vojake drugih narodov, je bila v nedeljo dopoldne pomembna slovesnost ob udeležbi predstavnika vlade, ministra Carla Berninija. Iz tega mesta so vsem sprtim in vojskujočim se stranem v Jugoslaviji poslali roteč poziv za takojšnjo prekinitev sovražnosti in začetek pogajanj. Podoben poziv so naslovili tudi italijanski vladi in Evropski gospodarski skupnosti da si odločneje in vsklajeno prizadevata za zmago miru v tem delu Evrope. Poziv k miru in željo po takojšnjem prenehanju vojne v sosednji državi in povsod po svetu, ki jo je bilo razbrati tudi na obrazih nekaj tisoč udeležencev slovesnosti, iz številnih krajev Italije, je simbolično ponazoril let jate golobov. Minister Carlo Bernini je v prvem delu svojega nagovora dejal, da se želi ogniti retoriki, ki je v preteklosti večkrat zagrnila pravi pomen vsakoletne slovesnosti pred obeležjem. Spomenik je predvsem spomin na vse padle in žrtve vojne in istočasno opomin na nesmisel vojne in poziv k utrjevanju bratstva in sodelovanja med narodi, poziv k stalnemu prizadevanju za ohranjevanje in utrjevanje miru kot trajne vrednote človeštva. Ta vrednota je stalno v nevarnosti, kakor kažejo dogodki v sosednji državi, ki so tako nepričakovano in dramatično posegli v naš vsakdan in nas, morda, prisilili k drugačnemu načinu razmišljanja. Da je mir vrednota, za katero si je treba stalno in zavestno prizadevati je v nagovoru poudaril župan občine Medeja, Franco Stacul. Dejal je, da si ta majhna skupnost, ki je v preteklosti občutila vse grozote vojne in na kate- re območju stoji spomenik miru, prizadeva, da se ne bi ponovile usodne napake iz preteklosti. Mir je mogoče graditi le na svobodi, demokraciji, medsebojnem spoštovanju in na spoštovanju in priznavanju pravic jezikovnih in narodnih manjšin. Priznanje za tako prizadevanje in tako usmeritev Medeje je tudi zastava Evropskega sveta, ki jo bodo, kot prva občina v FJK prejeli v jeseni. Župan je tudi napovedal, da bodo na griču nad Medejo odprli vojni muzej, kjer bodo prav s prikazom žrtev in nesmisla vojnih grozot, skušali vplivati na to, da bi se kaj takega ne ponovilo. Na slovesnosti je govoril tudi predsednik vsedržavnega združenja padlih in izginulih v vojni, Dante Lattanzi, ki je opozoril na večkrat nezadostno občutljivost politikov do reševanja s tolikim trpljenjem prepojene usode svojcev v vojni padlih in izginulih. Pokazatelj takega odnosa so sramotno nizke odškodnine in priznavalnine. Slovesnost v Medeji se je pričela z izkazom vojaških časti, s prižigom plamena bratstva med ljudmi — dejanje sta opravila gojenca Zavoda združenega sveta iz Devina, Poljakinja in Afganistanec in s polaganjem vencev, zaključila pa z verskim obredom. Pozdravna pisma so poslali Predsednik Republike Cossiga, ministrski predsednik Andreotti, predsednik senata Spadolini in papež. Na sliki - foto Klemše udeleženci nedeljske komemorativne slovesnosti v Medeji, ob vsedržavnem dnevu umrlih in izginulih v vojni. tka in priznanje za najboljšo izvedbo v prvih dveh izločilnih nastopih. Zaključnemu koncertu in podelitvi nagrad in priznanj, v nedeljo zvečer, v Verdijevi dvorani, je prisostvovalo številno občinstvo, ki je finaliste in zmagovalca pozdravilo s toplim aplavzom. Prunaru je zaigral, ob spremljavi orkestra, Saint Saensov koncert št. 3 v si minore. Mednarodni natečaj za mlade violiniste je, kakor smo že zapisali, potekal uspešno in odmevno, kljub nekaterim organizacijskim težavam v zvezi s prostori in kljub mednarodnim dogodkom, ki so tudi vplivali na to, da je bila udeležba precej nižja od prijavlje- bo treba rešiti tudi ob naslednji izvedbi, saj bo, kakor se zdi, razpoložljivost dvoran še bolj omejena kakor ob pravkar zaključeni manifestaciji, ki je potekala pod pokroviteljstvom številnih institucij. Na sliki foto Bumbaca Liviu Daniel Prunaru sprejema nagrado. prispevki Ob tretji obletnici smrti Janka Cotiča darujejo svojci 50 tisoč lir za balinarsko društvo v Sovodnjah in 50 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Ob memorialu D. Grilla daruje družina 100 tisoč lir za balinarski klub Danica. Ob smrti moža Vilkota daruje Žena Savina 200 tisoč lir za MPZ Oton Župančič. Namesto cvetja na grob Vilkota Cin-gerli-ja daruje družina Devetak (Vrh) 150 tisoč lir za MPZ Oton Župančič. V isti namen darujeta Marta in Luciana Zotti 100 tisoč lir. V počastitev spomina Vilkota Cinger-li-ja darujejo Danilo Nanut z družino, Ivo Nanut z družino, Zelka z družino in Štefanija Nanut skupaj 200 tisoč lir za MPZ Oton Župančič. Namesto cvetja na grob Vilkota Cin-gerli—ja daruje Mario Siega 50 tisoč lir za MPZ Oton Župančič v Štandrežu. nega števila nastopajočih. Precej organizacijskih I Množično srečanje Slovenskih krščanskih demokratov v Novi Gorici Že v nedeljski številki smo poročali m T^lPt^tnembnejših dogodkih in od-der^ i tabora slovenskih krščanskih Nr» °Tlat?v' ki se je odvijal v soboto v no 1 Gorici. Zunanji del srečanja čla-ke o,slmPatizerjev in prijateljev stran-^‘“venskih.krščanskih demokratov ka ^ , venije, kjer ima zdaj ta stran-ter .? °krog 500 območnih odborov, Dlnil j1 nik gostov, se je odvijal na So Jja°* Pred Kulturnim domom. Tu stoni V P°P.°ldanskem času vrstili na-rerit=PeVs*9h in folklornih skupin ter n, atorlev- Skratka, program name-kinih r?i9 Publiki. Za ožji krog stran-sot . aktivistov in strokovnjakov pa osem.P, anskem času pripravili kar na različne°eme. ” političnih srečani' Na ploščadi pred Kulturnim domom je bilo popoldne tudi zaključno srečanje z govorom predsednika stranke Krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta, pozdravi gostov in priložnostnim kulturnim sporedom, ki sta ga izvajala primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec in Big Ben Hit kvartet. Morda je bilo krivo za take občutke tudi deževno vreme, ki je nekoliko ponagajalo sicer skrbnim in delavnim organizatorjem, vendar pa kot je slišati, so mnogi udeleženci od predsednika stranke in vlade pričakovali drugačen zaključni nastop. Na sliki - foto Klemše udeleženci tabora na zaključnem srečanju. Množična udeležba na pikniku prenoviteljev v Opatjem selu Vlada naj se ukvarja z gospodarstvom V Opatjem selu na Krasu, tradicionalnem zbirališču takoimenovanih levih sil, je bil v nedeljo "politični" piknik novogoriških prenoviteljev. Na njem so govorili tudi pomebni politiki, od Predsednika Predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, do predsednika stranke dr. Cirila Ribičiča in Mirana Potrča. SDP je v vabilih za udeležbo obljubljala predvsem družabno in športno obarvano popoldne, toda zagotovili so tudi dovolj politike. Govorci so bili polemični in izvirni v svojih posegih, začenši z novogoriškim županom Pelhanom po njegovem na primer stranke Demosa na območju Nove Gorice še niso dokazale svoje demokratičnosti pa do vodilnih predstavnikov slovenskih prenoviteljev. Predsednik SDP dr. Ciril Ribičič se je zavzel za čimprejšnji sprejem nove slovenske ustave in razpis novih volitev, tudi zato, ker da sedanji parlament obvladujejo predvsem konservativne krščansko kmečke politične sile. Poudaril je očitne sadove slovenskega osamosvajanja, toda je menil, da bi bilo rezultatov lahko več in pretresov manj, če bi prenovitelji pri osamosvajanju Slovenije imeli pomembnejšo besedo. Osamosvajanje in priznanje Slovenije s strani drugih držav je stvar, ki terja premišljeno, izkušeno in odločno politiko, zato naj se s tem manj ukvarja Demosova vlada in več Predsedstvo Slovenije in predsednik Kučan, ki uspešno zastopa vse državljane Republike Slovenije. O vladi pa je Ribičič dejal tudi naslednje: "Vlade so povsod na svetu odgovorne zlasti za razvoj, gospodarjenje, socialno varnost, skrat- ka odgovorne so za stanje v državi. Toda naša vlada se namesto z bodočim razvojem Slovenije ukvarja s popravljanjem zgodovine. Namesto s socialno varnostjo se ukvarja s poplače-vanjem volilnih zaslug, namesto povezovanja kapitala in dela, pa se vlada ukvarja s poplačevanjem bivših lastnikov kapitala in to na račun delavcev. Po posegu predsednika poslanske skupine prenoviteljev v skupščini Re-publike Slovenije Mirana Potrča, ki je * zlasti obravnaval poglede prenoviteljev glede preobrazbe družbene lastnine, ki ne sme postati izključno sredstvo in last države, je govoril predsednik Predsedstva Republike Milan Kučan. V Opatjem selu so ga udeleženci srečanja zelo prisrčno sprejeli. Dejal je, da so Slovenci predvsem sami odgovorni za usodo svojega naroda in države, vendar so to odgovornost povezali z Evropo. Kakšno je stališče Evrope do osamosvojitvenih in drugih procesov Slovenije, pa bo mogoče videti po 7. oktobru, to je po prenehanju moratorija o nadalnjem osamosvajanju slovenske države. Na sliki foto Klemše del udeležencev nedeljskega srečanja. Piknika v Opatjem selu so se udeležili tudi številni gostje iz zamejstva. Marjan Drobež Skrčena Verdijeva sezona zaradi obnovitvenih del O homoerotični ljubezni Pet oper in dva baleta Operna sezona 1991-1992 gledališča Verdi, predstavili so jo včeraj s tiskovno konferenco v dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicold, bo že v znamenju nujnih obnovitvenih del v gledališki zgradbi. To praktično pomeni, da bo omejena na 5 opernih postavitev in dve baletni predstavi, v zameno pa je vodstvo gledališča podaljšalo jesensko simfonično sezono do druge polovice decembra in poskrbelo še za »Simfonični maj 1992«, v okviru katerega bo občinstvu ponudilo štiri koncerte, ter v oktobru in novembru še 13 komornih koncertov v okviru cikla »Talenti mlade glasbe«. Okrepljena bo tudi operetna sezona 1992. Ves prvi del včerajšnje tiskovne konference, ki jo je vodil intendant gledališča prof. Giorgio Vi-dusso, spregovorili pa so še tržaški župan Ricchetti— tudi v svoj-stvu predsednika Verdijeve ustanove, predsednik Trgovinske zbornice posl. Giorgio Tombesi tudi v svoj st vu predsednika CCA, podtajnik ministrstva za turizem in prireditve posl. Rebulla ter predsednik tržaške Pokrajine Da-rio Crozzoli, je potekel v prikazovanju težav in naporov tako vodstva teatra kot predstavnikov krajevnih uprav in ministrstva za njih premostitev za kolikor toliko nemoteno delovanje gledališča Verdi na splošno, specifično pa v nastopajočem obdobju, ko bodo v teku nujno potrebna obnovitvena dela, ki so se delno že začela. V tem okviru je bil govor o obnovitvi gledališča Rossetti z ureditvijo klimatskih naprav, preureditvi dvorišča na Gradu z novimi izhodi o možnosti izkoriščanja opuščene avtobusne postaje z njeno zasilno preureditvijo v neke vrste gledališča-šotora, itd. Predstavniki krajevnih ustanov so poudarjali potrebo po večji oziroma bolj poenoteni »konfederalni« organizaciji kulturnih dejavnosti v Trstu, podtajnik ministrstva Rebulla pa je zlasti opozarjal na potrebo varčevanja spričo tesnih proračunskih mej za gledališko delovanje v državi, pri čemer je gledališče Verdi pohvalil kot enega najbolj vzornih. Med drugim je navedel podatek, da je pri finansiranju opernih in proznih gledališč država prisotna z okrog 80 odstotki. Rečeno je tudi bilo, da bo tudi s posredova- njem Dežele gledališče v prehodnem obdobju bolj prisotno v drugih deželnih središčih in da vlada za njegove predstave zanimanje tudi v Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem. Operno sezono je predstavil umetniški vodja Verdija Raffaello de Banfield. Sezona se bo začela 16. novembra z Rossinijevo komično opero »Italijanka v Alžiru« pod taktirko Bruna Campanelle z dvema različnima, a enakovrednima zasedbama s sopranistkama Lucio Valentini Terrani in Ewo Podles v naslovnih vlogah. Zvrstilo se bo 10 predstav. Od 4. do 15. decembra bo gostoval sloviti »Argentinski balet« Julia Bocca z elitno plesalko Eleonoro Cassano. Od 8. do 19. januarja bosta na vrsti baleta »Proces Mariji di Leyva« in »Ephi-meros« na Bachovo glasbo v izvedbi baletnega zbora gledališča Verdi s protagonistko Luciano Sa-vignano. Po dveh baletih bo od 31. januarja do 25. februarja na sporedu VVagnerjeva opera »Nurnberški mojstri pevci«, ki je na tržaškem odru ni bilo že kakih 30 let. Izvedba te izredno zahtevne veleopere v nemškem izvirniku bo zaupana izkušenemu dirigentu . Michaelu Luigu z vrsto najboljših nemških in evropskih pevcev v glavnih vlogah kot so Lucia Popp, Hans Sahcs, Michael Pabst, Franz Josef Kapellmann in drugi. Od 14. februarja do 8. marca bodo na vrsti predstave Wolf-Fer-rarijeve prikupne opere »II campi-ello« pod vodstvom znanega hrvaškega, v Avstriji delujočega dirigenta Nikše Bareze, ki se je uveljavil kot eden najboljših interpretov italijanske opere med 1800 in 1900. Ob neprekosljivi Danieli Mazzucato v vlogi Gasparine bodo nastopili še tenorist Ugo Be-nelli v vlogi Done Cate, Giusy Devinu kot Lucieta in vrsta drugih znanih imen. Sledili bosta dve enodejanki operi v okviru ene same predstave v režiji Franka Bernda Gott-schalka in scenografa Jurgena Aueja ter pod taktirko stalnega dirigenta Verdijevega orkestra Lii Jia, in sicer opera »Infantino rojstvo« Mhlerjevega vrstnika dunajske šole Arthurja Zemlinskega na besedilo Oscarja Wildeja (protagonist v izjemno zahtevni vlogi bo tenorist Max Rene Cosotti s sopranistkama Sylvio Valaygre in Francesco Padei ter ruskim basistom Ivanom Konsulovom) ter enodejanka Rimski-Korsakova »Mozart in Salieri« v novi tržaški postavitvi. Sezono bo sklenila Puccinijeva melodrama »Manon Lescaut« v postavitvi milanske Scale, odkoder se bo celotna predstava preselila v Trst takoj po končanih milanskih postavitvah. Dirigent bo veliki mojster Vladimir Delman, med interpreti pa ruska sopranistka Maria Guleghina in švedski tenorist Peter Lindross. Pri nekaterih predstavah ju bosta zamenjala mnogo obetajoča romunska sopranistka Laura Niculescu in emriški tenorist Keith Olsen. V okviru »Simfoničnega maja 92« bodo naslednji štirje koncerti Verdijevega orkestra: 8. in 9. maja— Lii Jia z violončelistko Mario Kliegel, na sporedu Schnit-tkejev Koncert za violončelo in orkester v prvi tržaški izvedbi in Brahmsova Simfonija št. 2 Op. 73 v D-duru; 15. in 16. maja— dirigent Lii Jia z violinistom Francom Gullijem in violončelistko Mario Kliegel ter sopranistko Susan An-thony, na sporedu Victorja De Sabate simfonična pesnitev »Juven-tus« v počastitev stoletnice rojstva velikega tržaškega dirigenta, Richarda Straussa »Vier letzte Lie-der« in Johannesa Brahmsa »Dvojni koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu op. 102«: 22. in 23. maja- dirigent Michel Ta-batchnik, violinist Franco Gulli, violist Bruno Giuranna, sopranistka Gemrria Bertagnolli, sopranistka Milena Rudiferia, tenorist Cla-udio Di Segni in basist Stefano Rinaldi Miliani, na sporedu Mozartovi »Koncertantna simfonija K 320d za violino, violo in orkester« in Maša v c-molu K 417a »velika« za soliste, zbor in orkester; 29. in 30. maja— dirigent Vladimir Fe-dosejev s sopranistko Sumi Jo, na sporedu Reinholda Gliera Koncert za koloraturni sopran in orkester op. 82 v prvi izvedbi v Trstu in Šoštakovičeva Simfonija št. 8. op. 65, prav tako prvič v Trstu. Kljub skrčeni sezoni zaradi obnovitvenih del v gledališču, torej kakovostna in intenzivna sezona, ki bi znala zadovoljiti tržaške ljubitelje klasične glasbe. JOŽE KOREN Modra svetloba Brane Mozetič: Modra svetloba (homoerotična ljubezen v slovenski literaturi), založba ŠKUC, zbirka LAMBDA, Ljubljana 1990, str. 161 Novi časi so na površje naplavili že prenekatero tematiko, ki se je do danes načrtno skrivala pred očmi javnosti. Med te, tako imenovane tabu teme, prav gotovo sodi tudi homoerotika in njen odsev v slovenski literaturi. V skladu z občeveljavno moralo in predvsem predsodki, ki izvirajo iz nje, se je homoseksualnost nasploh obravnavala kot nekakšno nujno zlo, ki ga je potrebno prikrivati in tlačiti na samo dno podzavesti, tja v temne kotičke mračnih parkov in zanikrnih barov. Večina ljudi se dela, kot da tega ni, če pa že srečajo takšne pojave, jih označijo s poniževalnimi in žaljivimi pridevniki. Česa podobnega ne bi mogli trditi za slovenske literate, ki so homoerotično ljubezen kar velikokrat vključevali v svoja besedila, tudi takrat, ko se je to zdelo grešno in ogabno. Dokaz je pričujoča knjižica (uredil jo je Brane Mozetič, pesnik in poznan ljubljanski gay), v kateri je zbral odlomke različnih slovenskih pesnikov in pisateljev, ki obravnavajo ali kako drugače omenjajo naslovno temo. Že bežen pregled vsebine nam predoči, da so literati bolj od navadnih smrtnikov zvesti resnici in da homoseksualnost kar pogosto vpletajo v svoja dela (pač v soglasju z njeno objektivno pojavnostjo, ki zajema približno šest odstotkov vseh ljudi), pretežno seveda le kot opis dogodka ali osebe, nekajkrat pa tudi skozi lastno izkušnjo oziroma doživetje. Antologija nam ponuja zbrane in izbrane odlomke iz slovenske literature, ki kolikor toliko očitno vsebujejo motiv ho-moerotike, skozi pisano paleto opisov - od pozitivnih preko nevtralnih in negativnih - lociranih pretežno v ambiente, ki omogočajo (in delno spodbujajo) homoerotična dejanja, kot so na primer šola, vojska, zapor, samostan, ipd. Iz tehtno napisane spremne besede urednika Braneta Mozetiča, se seznanimo tudi s kratko literarno zgodovino homoseksualnosti. Izvemo, da se je zapis o ho- moseksualnost najprej pojavil v kazenskem zakoniku že pred davnimi časi, kot "blodnja proti prirodi", cerkev pa je pojav perfidno imenovala "mutasti greh", se pravi nekaj, o čemer se ne sme niti govoriti. Na Slovenskem je že leta 1926 izšla prva razprava na to temo, ki je skušala problematiko obdelati s strpnejše in tolerantnejše plati, toda vse tja do leta 1970, je homoerotika ostala prepovedana in skorajda kazniva stvar, ki ji je legitimno naravno pravico do obstoja kratila tudi čistunska in poenostavljena socialistična morala. Drugače je bilo seveda v literaturi. Književniki vseh žanrov so problem pogosto prikazovali skozi nesrečo homoseksualcev (in lezbijk), ki jih je družbena stvarnost vztrajno pehala na rob, v izolacijo in izgon iz okrilja "normalne" družbe. Motiv so tako obdelali mnogi ugledni književniki, od Ivana Cankarja do sodobnih ustvarjalcev. V knjigi si sledijo po kronološkem zaporedju, omenimo pa samo najvidnejše med njimi: Josip Stritar, Ivan Cankar, Vladimir Bartol, Ivan Mrak, Dušan Jovanovič, Rudi Šeligo, Pavle Zidar, Andrej Capuder, Mira Mihelič, Tomaž Šalamun, Brane Mozetič, Frane Tomšič, Marjetka Jer-šek, Nataša Velikonja in še mnogo drugih, vsega skupaj kar ena-inštirideset pogumnežev, ki se niso ustrašili odklonilnega javnega mnenja. S formalnega vidika antologiji ni kaj očitati, pregledna je in tudi izbor je premišljen, vprašati pa se je potrebno o smiselnosti tako razdrobljenega gradiva. Seveda bo ciljna publika, kateri je branje v prvi vrsti tudi namenjeno, navdušena, kajti knjiga posredno dokazuje njihovo "nedolžnost" in ruši predsodke, toda običajni bralec se v žanrsko ter stilno zelo raznolike tekste ne bo mogel prav vživeti in bo knjigo verjetno še pred koncem odložil. Zdi se torej, da ima publikacija bolj terapevtsko vrednost, kot pa umetniško, kar pa je sploh slabost vseh podobnih izdaj, kjer se tekste "trga" iz celote in se jim namenja še nek drugačen pomen. JOŽEK ŠTUCIN Po Benetkah nam preostaja le lov za skritim zakladom Kaj še napisati glede Mostre, o kateri je v teh dneh bilo napisanega in predvajanega ogromno? Morda ni brez pomena podatek, da bo prihodnje leto slavila svojo 60. obletnico. Mostra se je namreč rodila 6. avgusta 1932 na pobudo grofa Volpija, hotelirjev z Lida in skupine intelektualcev, od 1934 je začela deliti nagrade, leta 1937 pa so ji zgradili tudi filmsko palačo na Lidu. Vrhunec je dosegla v povojnih letih, v sedemdesetih letih pa jo je odločno prekosil v odmevu festival v Cannesu. Sedaj je še prezgodaj, da bi lahko že govorili o bodoči podobi Mostre, dejstvo je, da sta vodilni funkciji festivala in samega Bienala potekli. Odhaja Guglielmo Biraghi, ki je letos pripravil dostojno in ogleda vredno Mostro, odhaja tudi arhitekt Paolo Portoghesi, ki je bil veliki zaščitnik vsega bienalskega dogajanja. Če bomo o vsem tem še obveščeni, so pa televizijski gledalci lahko gledali razvpito »noč levov« v neposrednem prenosu s trga sv.Marka. Videli so lahko dolgočasna in nedomišljena nagrajevanja brez vsakršnega komentarja, kot bi ne bila prav nagrajevanja vzrok celega »cirkusa«, občudovali so s kakšno spretnostjo je televizijska zvezda Pippo Baudo obvladal začetek in konec prireditve, ko so bile zmagovalcu Mihal-kovu besede kar potisnjene v usta, slišali so tu, kako so filmski igralci večkrat brez snemalne knjige dolgovezni in banalni, oziroma kako se režiserju iz nepopisnega veselja lahko zgodi, da pride na oder »nažrt« in ga morajo najprej »izrezati« iz televizijskega ka- dra in le nato usmeriti z odra (tam so stopnice!), opazili so, kako se je nezmotljivi Baudo spozabil nad plemiškim predsednikom žirije in ga nagovoril s »ti«, in še in še. In prav zaradi takih majhnih zanimivosti je bila improvizirana »noč levov« manj dolgočasna kot sicer. Kaj pa filmi, pravzrok vsega tega? Zmagal je prikupni dolgosa-pi Urga Rusa Nikite Mihalkova. Hudobni pravijo, da je zmagal, ker je Rus. Škoda torej, da ni bilo jugoslovanskega filma na Mostri. Urga bo znal zadovoljiti široko paleto občinstva. Lirična romanca o vsiljenih demografskih preoku-pacijah mongolske družine, ki živi sredi kitajske prerije, je tudi oda ljubezni proti kontracepciji, pa čeprav je odklon bolj sad sramežljivosti kot izbire. Slaviti zmagovalce, tudi zaslužne, ni tako okusno, še podsebej ko imajo ob sebi enakovredne filme, ki so bili postavljeni ob stran zaradi nevemkakšne oportunosti. Predsedniku žirije Gian Luigiju Rondiju je na tiskovni konferenci ušlo, da je bil kitajski film Redeče lan terne režiserja Zhang Vimouja izločen »a priori« iz bitke za zlato, ker je že pred dvema letoma zmagal na Lidu drugi kitajski film. Mešetarjenja? Letos bo zmagal Francoz, drugo leto Italijan, potem Azijec. Vredno bi se bilo razburjati, če bi nagrade odločale o uspe-' hu filma, vendar odličja evropskih festivalov te moči vsekakor nimajo. Zadnji sodnik je na koncu koncev gledalec, on pa v veliki meri sledi napotkom recimo ameriških Oskarjev. Vendar pa, festivali mo- Prizor Iz filma La plage des enfants perdus rajo imeti nagrade, da se okoli njih ustvari tekmovalno vzdušje in da lahko novinarji pišejo, bralci pa berejo. Da se vrnemo k filmom: Urga bo osvojil gledalce s svojo širino, prikupnostjo in poezijo, Rdeče lanterne Zhang Vimouja (srebrni lev) pa s svojo izrazno ostrino. Branje zadnjega filma je lahko dobesedno in prenešeno. Kot smo že brali, je to zgodba trpke usode četrte žene bogatega Kitajca. Vendar nekaj v zgodbi, ki bi sicer lahko bila povsem tradicionalna »priča« ženskega vprašanja, gledalca moti. Moti to, da gospodarja nikoli ne vidi od blizu, kaj šele v obraz. Kdo je ta mož, kakšne misli ga prešinjajo in zakaj so na koncu koncev njegove besede in dejanja tako predvidljiva povprečna? Slo- govna različnost v prikazovanju ženskih likov in gospodarjevega pušča gledalce v dvomu. Kdo, kaj je v rensici ta mož? Oblast seveda. Brezobičajna in kruta, oddaljena in neusmiljena, jeguljasta, a vendar tako močna, da spravlja lastne žrtve v nesmiseln mesebojni boj. Zato pa je na Kitajskem cenzura ta film prepovedala. Upajmo le, da Zhang Vimouja niso spravili na drugi peron, ker je sedaj Andreotti na Kitajskem... Oba filma bomo lahko gledali še pred božičem, seveda pa bo v dvorane prišel drugi srebrni lev, Kralj ribičev Terryja Gilliama, ki nikakor ne spada v imidž evropskega ali tretjesvetskega filma. Avtorski film Ne slišim več kitare Philippa Garrela (tretji srebrni lev). Marsikoga je presenetilo imenovanje Tilde Swinton za najboljšo igralko. Razlog je gotovo to, da je kraljica bežna in šibka prisotnost v filmu Edvard II, ki sicer poudarja homoerotična razmerja in seveda moške osebe. Sposobna pa je bila izredne interpretacije, nič manj Poljakinja Rys-zarda Hanin v filmu Prav za tem gozdom (vendar je nagrada ena sama). Obe pa sta bili veliko boljši od prostodušnega Rivera Phoeni-xa (Moj osebni Idaho). Ob plohi nagrad in naslovov bi pa lahko rekli, da bi bilo boljše, ko bi nagrad bilo manj in bi bilo zato prelahko žongliranje potisnjeno v off Stranske nagradice (Oselle), ki so letos podčrtale scenarij in idejo (Missisipi Masala), visokogorski trud in pogum (Klic kamna), ujemanje zvočne kulise z izraznostjo filma (Allemagne neuf zero) zvenijo namreč skorajda žaljivo. Kaj pa italijanski film? Risijev Gumijasti zid je žirija prezrla, nasploh pa je bila italijanska prisotnost n_a Lidu bolj kvantitativna kot kvalitativna. Dolgi objem televizje je italijanskemu filmu izbrusil ostrino provokacije ali tematske in°' vacije (prvenstveno je televizijsk° predvajanje!). Zadnji dan pa )e Mostra podarila mnajzvestejšim se restavrirno kopijo Viscontijeveg3 Gattoparda, veličastni filmski ulitek. Nostalgija in trpka sporočilnost v zgodbi (vse se spreminj3' da se nič ne spremeni), nostalgij3 pa tudi v dvorani po filmski im dustriji, ki je v Italiji porizvaja13 velike filme. Preostaja nam lov z skritim zakladom. ALEŠ DOKTORIČ V uvodni tekmi nogometne C lige Triestiiri točka Nogometni evropski pokali Hrvaški ekipi danes v Avstriji Danes in jutr,i bo prvo kolo v treh evropskih nogometnih pokalih.Že danes bosta zaposleni dve hrvaški ekipi, ki bosta kot ostala jugoslovanska moštva morala igrati zaradi vojnih razmer igrati v drugih državah. Splitski Hajduk bo danes v pokalu pokalnih zmagovalcev v Linzu igral proti angleškemu Tottenhamu, ki je na tem srečanju nesporni favorit. Zagrebški HAŠK Gradjanski pa se bo v pokalu UEFA v Celovcu pomeril s turško enajsterico Trabzonsporjem. V »normalnih okoliščlinah« bi bili Zagrebčani na tej tekmi favoriti, z vojno, ki razsaja na Hrvatskem in glede na to, da prve hrvaške nogometne loige sploh ni, pa imajo Turki lepo priložnost, da se uvrstijo v drugo kolo. Ostale italijanske in jugoslovanske ekipe pa bodo igrale jutri. Glede italijanskega predstavništva naj omenimo, da prvič po mnogih letih ne bo dveh renomiranih klubov, kot sta Milan in Juventus. Svoj krstni nastop v evropskih pokalih pa bosta oprvila Ge-noa in Parmas. MASSA CARRARA — Medtem ko je v A ligi Milan v zadnji minuti rešil čast v Turinu, je tretjeligaš Triestina v svojem krstnem nastopu igral v gosteh 2:2 z novincem Massesejem. Konec dober, vse dobro, kajti domačini so dvakrat povedli: v 12' z Romaironejem (minuto kasneje je izenačil Trombetta) in v 45' po zaslugi istega igralca in krivdi Ceroneja. Končni izidi je v 50' postavil Bagnato, čigar prosti strel je nekdo izmed branilcev Masseseja preusmeril v lastna vrata. IZIDI 3. KOLA: Bari - Sampdoria 1:1, Cagliari - Roma 0:1, Cremonese - Torino 0:2, Fiorentina - Foggia 1:2, Genoa - Ascoli 1:0, Inter - Verona 2:0, Juventus - Milan 1:1, La-zio - Atalanta 1:1, Napoli - Parma 2:2. LESTVICA: Inter, Milan in Juventus 5, Parma, Genoa, Lazio, Napoli in Roma 4, Sampdoria, Torino in Foggia 3, Fiorentina, Cagliari, Atalanta in Bari 2, Ascoli in Cremonese 1, Verona 0. PRIHODNJE KOLO: Ascoli - Lazio, Atalanta - Juventus, Foggia -Cagliuari, Milan - Fiorentina, Parma - Cremonese, Roma - Genoa, Sampdoria - Inter, Torino - Napoli, Verona - Bari. Izidi B lige IZIDI 3. KOLA: Ancona - Caser-tana 2:0, Bologna - Messina 2:2, Co-senza - Piša 2:0, Lecce - Modena 2:1, Padova - Brescia 0:0, Palermo -Venezia 1:1, Pescara - Cesena 2:1, Piacenza - Avellino 2:1, Reggiana -Lucchese 1:0, Udinese - Taranto 2:0. LESTVICA: Pescara, Reggiana in Lecce 6, Ancona 5, Udinese in Bologna 4, Cosenza, Cesena, Avellino in Venezia 3, Lucchese, Modena, Messina, Palermo, Brescia, Padova, Casertana in Piacenza 2, Taranto 1, Piša 0. PRIHODNJE KOLO: Avellino -Cosenza, Brescia - Bologna, Casertana - Palermo, Cesena - Lecce, Lucchese - Udinese, Messina - Pescara, Modena - Piacenza, Piša - Ancona, Taranto - Padova, Venezia -Reggiana. Izidi C lige IZIDI 1. KOLA: Alessandria -Spal 2:2, Arezzo - Casale 2:1, Barac-ca - Empoli 0:4, Carpi - Monza 0:1, Chievo - Šesto 1:1, Como - Vicenza 2:0, Massese - Triestina 2:2, Siena -Pavia 0:0, Spezia - Palazzolo 0:2. LESTVICA; Empoli, Palazzolo, Como, Monza in Arezzo 2, Pavia, Pro Šesto, Spal, Triestina, Alessandria, Chievo, Massese in Siena 1, Casale, Carpi, Vicenza, Spezia in Baracca 0. PRIHODNJE KOLO: Casale -Baracca, Empoli - Alessandria, Monza - Massese, Palazzolo - Carpi, Pavia - Spezia, Pro Seszto -Como, Spal - Chievo, Triestina -Arezzo, Vicenza - Siena. V slovenski nogometni ligi še naprej vodi Izola Olimpija prvič premagana Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ »Jugo« vojna se iz Hrvatske po malem seli v Vojvodino in v Bosno, tudi v Srbiji so mnogi nogometaši med rezervisti, toda prva liga se igra najprej. In celo brez problemov, zato pa so imeli silno težave igralci Hajduka, da so odpotovali v Linz na tekmo pokala pokalnih prvakov s Tottenhamom: letališče zaprto, cesta »blokirana«, trajekt zaseden... Tako kot Hajduk morajo v evropskih pokalih tudi drugi klubi igrati v tujini, Dinamo bo s turškim Trab-Zonsportom na primer danes igral v Celovcu, Crvena zvezda pa s Porta-dovvnom jutri v Szegedu. V jugoslovanski ligi je evropski Prvak Crvena zvezda senzacionalno 'Zgubila z Beogradom, ki je v ligo Prišel po »ključu«. Prvaki očitno doživljajo krizo, Pančev, Belodedič in Savičevič, ki imajo privlačne po-"udbe iz tujine se očitno ne trudijo Preveč, ampak samo čakajo na zele-110 luč za odhode. REZULTATI 6. KOLA: Željezničar Budučnost 2:1 (0:0), Borac - Partiji?11 0:1 (0:0), C. zvezda - Beograd 0:2 (uO), Zemun - Velež 2:1 (1:0), Spartak 'Rad 0:3 (0:1), Pelister - Proleter 2:1 Fd:), Vojvodina - Sutjeska 2:0 (1:0), Radnički - Sarajevo 3:1 (1:0), Vardar ' Sloboda 4:0 (0:0). VRSTNI RED: Beograd, Zemun in Partizan 9, C. zvezda in Vojvodina 7, Rad, Vardar, Pelister in Željezničar 6, Budučnost, Radnički, Sutjeska, Proleter, Velež, Sarajevo 4, Sloboda 3, Spartak in Borac 2. V slovenski ligi pa so odigrali 7. kolo, ki je bilo eno najzanimivejših. Olimpija je v Naklem doživela prvi poraz, ki pa ni bil povsem nepričakovan, saj so za Bežigradom razmere kritične. Ljubljančani bodo menda zamenjali trenerja Filipa Mende-ša, bržkone pa jih to ne bo rešilo. Živila Naklo je vodil že z 2:0, potem pa je Perica znižal, Olimpiji pa v finišu kljub premoči ni uspelo izenačiti. Na vročem gostovanjuje bila tudi Izola, toda v Beltrincih. Potrošniku tudi 2000 glasnih navijačev ni moglo pomagati k zmagi. Izola je z goloma Čendaka in Želka vodila že z 2:0, toda potem je popustila, a vendarle brez težav obdržala vodstvo. Koper je z 2:1 premagal vse boljšo Muro, strelca sta bila Pamič in Tri-par, Koprčane pa je rešil vratar Volk, kajti gostije so imeli celo priložnosti za zmago. Vozila so z Jadranom spet dosegla najvišjo zmago, 5:0 je bilo, kar štiri gole pa je dosegel Miloš Breznikar, ki je z 10 goli najboljši strelec lige. Med favoriti je zanesljivo zmagal tudi Maribor z Rudarjem, gola pa sta dosegla Bin-kovski in Poznič. V slovenski ligi se igra borbeno in temperamentno, obisk se bliža povprečju 1000 gledalcev na tekmo, s kakovostjo pa za zdaj ne moremo biti zadovoljni. Liga je očitno preštevilna, kakovostnih igralcev pa premalo. V prihodnjih letih utegne biti bolje, ligo bodo bržkone zmanjšali na 18 klubov (čez dve leti pa na 16 ali celo 14), odpravili pa bodo tudi starostno omejitev (zdaj morata namreč igrati dva igralca mlajša od 21 let, eden pa mora sedeti na klo-pi). REZULTATI 7. KOLA:. Steklar -Ingrid Kladivar 0:4 (0:2), Zagorje -Domžale Lek 3:0 (2:0), Živila Naklo. Olimpija 2:1 (2:0), Potrošnik - Izola 1:2 (0:2), Rudar (V) - Primorje 3:0 (1:0), Vozila - Jadran Lama 5:0 (3:0), Koper - Mura 2:1 (1:0), Eurospekter Ljubljana - Medvode 1:0 (1:0), Maribor Branik - MedvodehO (0:0), Slovan Mavrica - Nafta 2:0 (0:0), Ligui Moly Svoboda prosta. VRSTNI RED: Izola 13, Živila Naklo 11, Vozila 10, Maribor Branik in Koper 9, Zagorje, Olimpija, Mura, Ljubljana Eurospekter, Rudar (V), Potrošnik in Steklar 8, Ligui Moly Svoboda in Ingrad Kladivar 7, Slovan Mavrica 5, Nafta Primorje 3, Domžale Lek, Rudar (T), Medvode 2, Jadran Lama 1. Stefanel (drevi) v Trstu za pokal , Pred pričetkom prvenstvenih ?°jev (liga starta ta konec tedna) j odo italijanski košarkarski prvo-'Baši drevi merili moči v povrat-. 'h tekmah prvega kola za Italiji pokal. Večina razpletov je že znanih, . aj tekem pa utegne biti zani-Qlv'h. Zlasti velja to za prvaka iz _ aserte, ki mora proti beneškemu ' ainiju nadoknaditi velik zaosta-n<* 16 točk. Q lolanel bo s pričetkom ob 20.30 cie t • ?kip° Telemarket iz Breške ir j° ie s petimi točkami razli-n-l. ®:74) premagal že v gosteh. V Vorno* finala čaka Tržačane Li- Stef3 turn'riu v Cagliariju je medtem 89-Rd^e* v s°f)oto zvečer v finalu z lip 'zgubila proti milanskemu Phi-botn’ S ltate.r'm se bo pomerila v so- kola a ant.'c'Pii,ani tekmi prvega cj. R. bge (po TV!). Najboljši strel-Gr*1Va 24, Pessina 17, Fučka 19, CanL M'ddleton 15, Pilutti 16, Saj-fori^ 0 7’ ^°f 4. Meneghin 4, Končano svetovno gimnastično prvenstvo Sovjetom kar 18 kolajn INDIANAPOLIS — Na svetovnem gimnastičnem prvenstvu v ZDA je daleč največ kolajn (skupno kar 18, od teh osem zlatih) osvojila vrsta Sovjetske zveze. Na drugem mestu (s po dvema zmagama) sta Kitajska in Romunija, a Italija se tolaži z bronom, ki ga je Jury Chechi osvojil na konju. V zadnjem dnevu posamičnih bojev je Kitajec Li Žing zmagal na bradlji, njegov rojak Čunjang in Nemec Buchner (ex aeguo) na drogu, Južni Korejec Joul pa v preskoku. V ženski konkurenci so zadnje zmage pripadle Sovjetinji Bogin-skaji (gred) in Romunki Bontas ter Sovjetinja Čusovitina (ex aeguo) v parteru. KOLAJNE SZ Kitajska Romunija ZDA Nemčija J. Koreja S. Koreja Madžarska Japonska Italija 8 8 2 2 2 1 2 1 1 1 — 1 1 Na sliki AP: Yuri Cherchi bron na konju 2 2 3 2 1 2 1 Po zmagi »zbornaje« na odbojkarskem EP »Stari lisjak« Platonov je povrnil Sovjetom blišč Letošnje 17. moško EP v Nemčiji je prineslo kar precej sprememb. Na sam vrh se je spet prebila SZ, ki je bila pred dvema letoma na Švedskem le četrta. Prej so bili Sovjeti nič manj kot devetkrat zapored najboljši na starem kontinentu. Na Švedskem so se povsem nepričakovani prebili v vrh Italijani, ki so v finalu premagali domačine. Sovjetski odbojkarji so na Švedskem dosegli najslabši uspeh na mednarodnih tekmovanjih, vključno z olimpijskimi igrami kot tudi s svetovnim prvenstvom, saj so morali prepustiti svetovni naslov leta 1986 v Parizu in olimpijsko lovoriko v Seulu zastopnikom ZDA (a obakrat so igrali v finalu), lansko leto pa je Italija postala prvič v zgodovini najboljša na svetu pred Kubo, a SZ je bila tretja. Zakaj ta uvod? Zato, ker so največji uspehi sovjetske moške odbojke vezani na velikega stratega in trenerja Platonova. Ko je prišel na krmilo reprezentance Platonov (leta 1977 na EP na Finskem), njegovi varovanci niso poznali poraza. Zmage so se vrstile kot na tekočem traku. Ob velikem trenerju je bil še izjemen kreator igre Zajcev (kljub 39 letom še vedno odlično igra za Citta di Castello v italijanski A-2 ligi), ki je s Savinom predstavljal neustavljivi tandem. Pri vsem tem pa ne gre pozabiti tudi na druge odlične odbojkarje SZ, saj jih je bila cela plejada. Na SP v Parizu, ko so ZDA prvič osvojile naslov, na krmilu SZ ni bilo več Platonova, ki se je poslovil najprej iz zdravstvenih razlogov, nato pa je odšel v tujino za dobrim zaslužkom. Isto pot so ubrali še najboljši člani udarne sovjetske šesterke in polom pod vodstven novega trenerja Paršina je bil neizbežen. Sodu je dobesdno izbilo dno 4. mesto pred dvema letoma na Švedskem, da je bila zamenjava trenerja nujna, saj je prišlo znotraj reprezentance do hudih razprtij. V lanski sezoni je Platonov pričel skoraj na novo. Zamenjal je skoraj polovico igralcev, tudi podajača Loseva, ki je prišel v reprezentanco pri skoraj 30 letih. Odlična roka starega lisjaka je bila vidna že na lanskem SP v Braziliji, ko je bila SZ 3. za presenetljivo Italijo in Kubo. Letošnje kvalifikacije za EP so bile za SZ samo dobro ogrevanje. V tekmovaju world league so bili Sovjeti skupaj z Italijani in so samo enkrat zmagali v štirih srečanjih. V finalu v Milanu pa se tile reprezentanci nista srečali, ker je Italija v polfinalu premagala Nizozemsko, SZ pa je izgubila s Kubo. Po končanem tekmovanju v Milanu nam je Platonov zaupal: »Tehnično, posebej pa taktično, še nismo pripravljeni za tako zahtevna tekmovanja.« • V preostalih nekaj več kot 40 dneh je stari lisjak izredno dobro odpravil te pomanjkljivosti, hvala odlični teles- ni pripravi pa je ekipa dobesedno »rasla« iz tekme v tekmo, tako kot v zlatih časih, ko je veljalo pravilo, da SZ lanko premagaš samo prvi ali pa drugi dan tekmovanja. Prvenstvo v Nemčiji je to tezo samo potrdilo, čeprav je SZ v Karlsruheju naletela na veliko lažjo skupino, saj je v 7 tekmah prepustila niz skromni Grčiji. Premoč SZ so najprej preizkusili na lastni koži Nizozemci, v finalu pa še Italijani. Italijani v Nemčiji niso bili tako zanesljivi kot na zadnjih večjih tekmovanjih. Že tekmi z Jugoslavijo in Bolgarijo sta pokazali, da je mogoče z učinkovitim servisom in dobrim napadom potisniti azzurre v defenzivo. Znali pa so kaznovati vsako napako, a pri SZ jih je bilo izredno malo. Na končni lestvici je obdržala isto mesto kot pred dvema letoma samo Nizozemska, ki je osvojila bronasto medaljo. Prvič je nastopila združena Nemčija, ki je osvojila odlično 4. mesto. Poleg tega, da je ekipa razpolagala s petimi igralci iz bivše NDR, je imela v domačem igrišču in očitno vodenem žrebu precej prednosti. Bolgarski odbojkarji so vedno med najboljšimi, toda ne tako dobri, da bi segali po kolajnah. V anonimnost je padla Švedska, ki je bila pred dvema letoma druga, med prvo osmerico pa ni več Francije. Nekdanja velesila ČSFR je v petih tekmah odščipnila set samo Jugoslaviji. Nekdanji svetovni in olimpikj-ski prvaki so se morali zadovoljiti s 7. mestom. Med osmerico dobimo Finsko (11. na EP leta 1977, 9. in 7. leta 1981 in 1983). Jugoslovanski odbojkarji so v Berlinu dosegli 6. mesto, kar je najvišja uvrstitev po prvenstvu leta 1979 v Parizu, ko so se okinčali z bronasto kolajno. Glede prikazane igre so povsem zadovoljili, saj jih ni prav noben nasprotnik nadigral. Z malo sreče bi se lahko povzpeli še za kako stopničko više, če bi denimo igral trenutno njihov najboljši odbojkar Brdjevič in bi v končnici setov malo manj grešili. Mirne duše lahko trdimo, da jugoslovanska moška odbojka drži korak s svetovno in pridobitev možnosti igranja na kvalifikacijah za nastop na OI v Barceloni je v danih okoliščinah za modre že velik uspeh. REZULTATI FINALNIH SREČANJ 1. mesto: SZ - Italija 3:0 (15:11, 17:16, 15:9), 3. mesto: Nizozemska Nemčija 3:0 (15:11, 15:9, 15:1), 5. mesto: Bolgarija - Jugoslavija 3:1 (15:11, 4:15, 15:6, 15:9), 7. mesto: Poljska - Finska 3:1 (15:5, 15:12, 5:15, 15:1). KONČNI VRSTNI RED 1. SZ, 2. Italija, 3. Nizozemska, 4. Nemčija, 5. Bolgarija, 6. Jugoslavija, 7. Poljska, 8. Finska. GIANI FURLANIČ Na sliki AP: posnetek s finalne tekme totocalcio 1. — 1. Nevalo 2 Bari - Sampdoria X 2. Nobody Bi 1 Cagliari - Roma 2 2. — 1. Fiocco Gis X Cremonese - Torino 2 2. L’innocente 1 Fiorentina - Foggia 2 3. — 1. Fangone Sol 2 Genoa - Ascoli 1 2. Inserito X Inter - Verona 1 4. — 1. Isidora 1 Juventus - Milan X 2. Ignazio Cam X Lazio - Atalanta X 5. — 1. Giulio Verne X Napoli - Parma X 2. Silvermed X Pescara - Cesena 1 6. — 1. Legoli X Piacenza - Avellino 1 2. Sciarabatana 2 Massese - Triestina X KVOTE Giarre - Fano 1 12 (77 dobitnikov) 9.518.000 lir KVOTE 11 (2115 dobitnikov) 343.000 lir 13 (649 dobitnikov) 21.249.000 lir 10 (20107 dobitnikov) 35.000 lir 12 (18.008 dobitnikov) 763.800 lir PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIO: Ascoli - Lazio; Atalanta - Juventus; Foggia - Cagliari; Milan - Fiorentina; Parma - Cremonese; Roma - Genoa; Sampdoria - Inter; Torino - Napoli; Verona - Bari; Casertana - Palermo; Lucchese - Udinese; Andria - Reggina; Carrarese - Pistoiese., V uvodnem srečanju sezone v nogometni promocijski ligi (skupina B) Polovični uspeh za neuigrano Juventino obvestila JUVENTINA - PRO FIUMICELLO0:0 JUVENTINA: Pascolat, Chizzo-lini, Capotorto, Trevisan, Travagin, Pizzi, Černigoj, Tabaj (v 75' Devetak), Bastiani, Ceccotti, Ca-sagrande (Peršolja). PRO FIUMICELLO: Spessot, Pelos, Capone, Macuglia, Sgubin, Milanese, Scarel, Tomat, Canciani (v 72' Aiza), Mašin (v 84' Mian), Listuzzi. SODNIK: Tafuro iz Trsta. GORICA - Juventina je pričela letošnje promocijsko prvenstvo s polovičnim uspehom. Srečanje ni bilo posebej zanimivo, saj je bilo videti, da ekipi še nista povsem uigrani. Resnici na ljubo so prikazali boljšo igro nasprotniki, ki so večkrat spravili v zagato nekoliko nepazljivo domačo obrambo. Ma- urijevi varovanci očitno še niso osvojili novega sistema conske igre. Bili so še precej nepovezani, saj so prevečkrat zgubljali dragocene žoge. Naj zrelejšo priložnost tekme je imela prav Juventina, in sicer že v 15. minuti, ko se je Casagrande znašel sam_ pred nasprotnikovim vratarjem. Žoga pa se je nerodno odbila, sledila je manjša negotovost in že je vratar prekrižal račune belo-rdečim in številnim domačim navijačem, ki so sledili krstnemu nastopu v promocijskem prvenstvu. Gol Juventine bi prav gotovo popolnoma spremenil potek srečanja. Tako pa so Maurijevi zašli v manjšo krizo, ki so jo gostje izkoristili. Najprej je izven kazenskega prostora streljal Canciani, ven- dar je žoga šla mimo gola vratarja Pascolata. Kmalu zatem je Capone z volejem s kakih 12 metrov poskusil srečo, toda brez uspeha. Gostje so imeli očitno terensko premoč, le požrtvovalnemu Capo-tortu gre zasluga, da niso igralci Pro Fiumicella prešli v vodstvo. V drugem polčasu so gostje pričeli dokaj poletavno in v nekaterih priložnostih nevarno streljali proti domačim vratom. Juventina je vzela vajeti igre v svoje roke okrog polovice polčasa, ko je Trevisan žal zaman z lepim strelom preizkusil sposobnosti nasprotnikovega vratarja. Štandrežci bodo že v naslednjem kolu imeli novo priložnost, saj bodo ponovno igrali na domačih tleh, tokrat proti San Canzianu. (mar) KK BOR SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da se treningi v minibaske-tu za letnike 1982 do 1985 pričnejo danes, 17. t.m. in v petek, 20. t.m. na stadionu »Prvi maj« ob 16. uri. ŠD MLADINA RESCO SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se nadaljujejo redni suhi treningi vsak torek in petek. Zbirališče v Domu A. Sirk v Križu ob 17.15. Vabljeni vsi smučarji, predvsem mladi tekmovalci. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 18. t. m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja smučarske komisije. ZSŠDI obvešča, da v soboto, 21.9. ob 15. uri, prireja tekmovalni spust s kajaki po Vipavi med Gabrjami in Pečjo. Informacije na sedežu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 33029). V nedeljskem L kolu v 1. amaterski nogometni ligi (skupina B) Spodbuden začetek Zarje, Primorja in Vesne ZARJA - TARCENTINA 2:1 (2:1) STRELCI: v 24' Lendaro, v 28' Fonda, v 45' Zubin. ZARJA: Crosilla, Ridolfo, Antonič, Robert Kalc, Fonda, Marjan Kalc, Zubin (v 88' Jurinčič), Auber, Voljč, Fer-luga, (v 71' Grgič), Tognetti. Zarja je začela letošnjo prvenstveno avanturo na najboljši način, saj je na domačih tleh premagala solidno Tarčen tino. Zarjani so si zmago po prikazani igri, predvsem v prvem polčasu, tudi zaslužili, saj so večkrat spravili v hude težave obrambo gostov. V drugem polčasu pa jim je zmanjkalo moči, tako da so imeli pobudo gostje, ki so nekajkrat nevarno ogrozili ba-zovska vrata. Tekma se je začela z Zarjo v napadu, vendar resnejših priložnosti si Ba-zovci niso ustvarili, z izjemo nekaterih sicer netočnih strelov izven kazenskega prostora. Rdeči pa so iz minute v minuto igrali bolje in s hitrimi akcijami zmedli goste, ki pa so v 24. minuti po hudi napaki domače obrambe nepričakovano povedli. Hladna prha je pozitivno učinkovala na zarjane, ki so se pognali v napad. Ponovno se je odlična priložnost ponudila Tarcentini, ko je njen napadalec zadel vratnico. Že v naslednji akciji pa je Fonda izenačil s prostim strelom s kakih 35 met- rov: zadel je zgornji levi kot vrat. Gol je zarjanom dal še večjega poleta, tako da so izvedli še nekaj zelo nevarnih akcij, ki se le po naključju niso končale z zadetkom. Bazovci so prešli v vodstvo prav v zadnji minuti prvega polčasa s pomočjo 11-metrovke, ki jo je sodnik dosodil zaradi igranja z roko v kazenskem prostoru gostov. Zubin je hladnokrvno realiziral. V drugem polčasu pa so imeli gostje nekaj več od igre. Kljub temu bi zarja lahko dosegli še tretji zadetek, če bi bili pri zaključevanju prisebnejši. Tako so morali navijači trepetati vse do končnega žvižga, da so lahko proslavili prvo letošnjo zmago. (BIG) PRIMORJE - RIVIERA 3:1 (2:1) STRELCI: v 15' Antoni, v 24' De Marco, v 26' Gatti, v 80' Antoni. PRIMORJE: Babich, Luxa, Tul, Štoka, Pipan, Savarin, Vodopivec (v 70' Štolfa), Antoni, Sardoč, Crevatin, De Marco. Prosečani so kljub še okrnjeni postavi le prišli do zamge. Domačini so odpravili Riviero brez težav, čeprav so v drugem polčasu fizično precej popustili. V prvih 25 minutah so zapravili celo vrsto ugodnih .priložnosti in le dvakrat povedli s prostih strelov. Prvi zadetek je dosegel Antoni z mojstrsko izvedbo čez živi' zid, drugega pa De Marco z močnim diagonalnim strelom. Gostje so že dve minuti kasneje zmanjšali zaostanek, potem ko Babich ni utegnil preprečiti podaje z desnega krila, tako da je Gatti brez težav realiziral. V drugem polčasu sta si bili ekipi bolj enakovredni. Savarin je v 63. minuti zadel prečko po lepi kombinaciji s Crevatinom v kazenskem prostoru. Na nasprotni strani je Babich spretno odbil v kot nevaren prosti strel gostov. Zatem sta imela dobre priložnosti za zadetek še Crevatin in Vodopivec, ki pa sta zaključila netočno. Deset minut pred koncem je Antoni po osebni akciji v kazenskem prostoru dosegel še tretji zadetek in zagotovil Primorju prvi dve točki na lestvici. (Š.M.) TOLMEZZO - VESNA 0:0 VESNA: Coronica, Sedmak, Sanbal-di, Soavi, Malusa, Fabio Candotti, Ba-rilla, Nonis (v 70' Roberto Candotti), Kostnapfel, Naldi, Kriscjak (v 55' Leonardi (na klopi Vlach in Antonazzi) Predvidevanja, da bi Vesna v Tol-meču lahko osvojila vsaj točko, so bila tvegana, saj so Križani v zadnjih tekmah slabo igrali. Zgodilo pa se je prav to: zasluženo je osvojila točko, a z ne- kaj več sreče bi lahko odnesla domov celotni izkupiček. Igra se je v glavnem odvijala na sredini, a tako ena kot druga ekipa sta imeli precej priložnosti za zadetek. Prva se je ponudila Kostnapflu: po napaki nasprotnikove obrambe se je kriški napadalec znašel sam pred vratarjem, vendar je njegov strel končal visoko čez prečko. Takoj v začetku drugega polčasa je sodnik poslal predčasno z igrišča najprej branilca Coro-na (Tolmezzo), nato še veznega igralca Malusaja (Vesna). Domačini so nato bili kar trikrat nevarni, najprej z močnim diagonalnim strelom, ki ga je Coronica odlično odbil z nogami, nato še z močnima udarcema izven kazenskega prostora, ki sta ponovno zaposlila Coronico. Potem ko je Petagna poslal na igrišče Leonardija in Candottija, je Vesna začela odločno pritiskati v napadu. Za las ni dosegel zadetka Kostnapfel: njegov močan strel, ki je bil namenjem v najvišji kot, je vratar izvrstno odbil. Zaman sta poskusila še Naldi ter Sambaldi, a v zadnji minuti so Križani imeli najlepšo priložnost tekme s Sedmakom: v protinapadu je preigral tri igralce, vendar je bil četrti žal hitrejši od njega in mu je preprečil strel. (S.K.) 2. amaterska liga: samo Sovodnje začelo z zmago STRELEC za Breg: Kozina BREG: Petronio, Ota (v 50' Pavletič), Pečar, Paoli, Kozin, Prašelj, Rochetti, Slavec, Huec, Olenik, Castellano (Giglifano, Sancin, Švab) Že prvi korak v višji ligi je bil za Brežane kakovosten z organizacijskega vidika, saj je društvo s pomočjo zvestih navijačev za tekmo organiziralo edinstven izlet, ki je navdušil same igralce in celo gostujoče društvo. A preidimo k samemu srečanju, ki se je odvijala na nam neobičajnem travnatem terenu. Igra je bila v prvem polčasu na zelo nizkem nivoju, saj je bila edina velika priložnost 11-metrovka v korist Brega, vendar jo je Castellano žal slabo izvedel. Drugi polčas je bil bolj razgiban. Domačini so kmalu povedli iz 11-metrov-ke, tako da so se Brežani takoj znašli v težavah. Trener je poslal na teren dva sveža igralca, a težav s tem ni bilo konec, kajti takoj zatem se je huje poškodoval Slavec, ki je moral po prvo pomoč: predpisali smo mu vsaj deset dni počitka. Dogajanje na igrišču je bilo nezanimivo, dokler ni sodnik dosodil druge 11-metrovko v korist Palazzola. Tokrat pa je Petronio lepo posegel in strel ubranil. Brežani niso popustili in pet minut pred koncem so tudi zasluženo izenačili z mojstrsko izvedenim prostim strelom Kozine. Omenimo še doprinos, ki ga je dal novoporočeni Bregov kapetan Pavletič, ki mu čestitamo in voščimo srečno pot v »novo življenje«, Slavcu pa želimo čim hitrejše okrevanje, (laš) RABUIESE - PRIMOREC 1:0 STRELEC: v 75' Benet. PRIMOREC: Colomba, Ferluga (v 67' Sardiello), Macor, Srebrnič, Silvestri, Canziani, Apuzzo, Smilovich, Bulič, San-ti, Edvin Kralj (v 81' Purič), (na klopi Leone in Čuk. Po 10-letnem nastopanju v 3. amaterski ligi se je Primorec končno prikazal na prizorišču 2. amaterske lige. Trebenci so se predstavili z zelo pomlajeno ekipo, a so bili kljub temu vseskozi kos izkušenemu nasprotniku. *o začetni tremi so namreč pokazali zelo solidno igro in na trenutke celo nadigrali domačine. V prvem polčasu je sodnik spregledal dva prekrška v domačem kazenskem prostoru, ekipa iz Žavelj pa je ogrozila trebenska vrata le z nekaterimi streli Be-neta. Colomba pa je bil vedno na pravem mestu. V drugem polčasu so Trebenci vse bolj učinkovito napadali. Ko pa je zgledalo, da bodo končno prišli do zadetka, so domačini s hitrim protinapadom zatresli mrežo Primorca. S tem zadetkom se je tekma praktično končala. Na trebenski strani moramo zabeležiti hudo poškodbo, ki jo je utrpel Dimitrij Ferluga in zaradi katere par mesecev ne bo igral. (Adrijana in Luka) KRAS - MEDEA 0:1 (0:1) STRELEC: v 23' Pontel. KRAS: Caputo, Massai, Denuzzo, Šuc, Fabris, Spazapan, Padoan, Lepore, Rotta (v 53' Božič), Cucarich (v 60' Tul), De Pase. Krstni nastop v drugi amaterski ligi Krasu ni prinesel sreče. Kar na domačem igrišču so namreč rdeče-beli klonili proti furlanski Medeii, čeprav bi bil glede na prikazano igro obeh enajsteric pravičnejši neodločen izid. Začetek tekme je bil precej obetaven, a polagoma so spet prišle na dan stare napake, med temi tudi velike vrzeli v obrambi. Edini zadetek je padel v 23. minuti, sicer po očitnem off-sideu, katerega je sodnik spregledal. Lepo priložnost je imel nato v napadu novi nakup De Pase, ki se je po odlični kombinaciji s Spaza-panom predstavil v ugodnem položaju pred nasprotnikovimi vrati, a uspešnejši je bil čuvaj mreže, ki je njegov strel odbil v kot. Položaj je za domačine postal še težji v 5. minuti 2. polčasa, ko je sodnik uveljavil nova pravila in izključil Fabrisa. Slednji je nepravilno zaustavil napadalca, ki je prodiral proti Caputovim vratom. Medtem ko je bil Krasov vratar dejansko nezaposlen, se je nekaj podobnega dogajalo tudi z njegovim kolegom na nasprotnem delu igrišča, čeprav so ga krasovci večkrat s streli skušali presenetiti, a žal so bili večinoma netočni. Tedaj pa, ko so bili streli usmerjeni v sredino vrat, mu niso povzročili prevelikih težav. V 90. minuti pa se je moral zahvaliti lastnemu branilcu, ki je preusmeril v kot močan strel Spazzapana. (Z.S.) GAJA - PIEDIMONTE 1:1 STRELEC za Gajo: v 25' Majcen. GAJA: Zemanek, Pugliese, Bullo, Lupo, Kraljevič, Subelli, Križman (d.p. Neppi), Vengust, Ghiotto, Majcen, Kalc. V prvi prvenstveni tekmi so zeleno-ru-meni igrali neodločeno, čeprav bi lahko iztržili celotni izkupiček. Zaradi nepazljivosti obrambe so namreč gostje 10 minut pred koncem izenačili. Gajevci so predvsem v prvem polčasu igrali dopadljivo. Gospodarili so na sredini in s hitrimi napadi stalno ogrožali nasprotnikovega vratarja. V 25. minuti je Majcen končno zatresel mrežo. V nadaljevanju pa se je smola držala naših fantov, tako da niso prišli do drugega gola. Igra v drugem polčasu ni bila na taki ravni kot v prvem. Gajevci so nekoliko popustili na sredini, kar jih je drago stalo, saj so gostje to izkoristili in si zagotovili točko. Vsekakor lahko rečemo, da smo bili z igro Gaje zadovoljni, le rezultat ni bil najboljši. (Tjaša) SKUPINA F MARIANO - SOVODNJE 1:3 (0:0) STRELCI: Devetak v 65', Visintin v 66), Sambo v 82', Luisa v 88' (11-metrovka). SOVODNJE: Gergolet, Tomšič, Hmeljak, Zotti, Terpin, Černič, Devetak, Fajt, Butkovič, Luisa, Modula. MARIANO - Sovodnje so uspešno pričele letošnje prvenstvene napore. Na tujem so namreč povsem zasluženo premagale solidni Mariano. Ekipi sta sicer prikazali najboljšo igro v prvem polčasu, vendar je bilo na prvi gol treba čakati vse do 20. minute 2. dela tekme, ki je bil znatno bolj borben in živčen, tako da je moral sodnik pokazati več rumenih in celo rdeč karton domačinu Brescii. Sovodnje so povedle z lepim zadetkom Devetaka, vendar so domačini izenačili le minuto kasneje. Vse je že kazalo, da se bosta ekipi poslovili z neodločenim izidom, ko je Sambo neubranljivo poslal žogo v domačo mrežo. Dve minuti pred iztekom so naši fantje še povišali vodstvo po prekršku, ki ga je nasprotnik naredil v njihovem kazenskem prostoru. Naj strožjo kazen je izvedel nezgrešljivi Luisa, ki je tudi tokrat prelisičil vratarja. (mar) rezultati PROMOCIJSKA LIGA Skupina B IZIDI 1. KOLA JUVENTINA - Fiumicello 0:0 Varmo - Flumignano 2:2 Gonars - Pasianese 4:1 Ruda - Fortitudo 0:1 Union 91 - Aguileia 1:0 Sangiorgina - Costalung a 2:0 Ponziana - Campoformido 1:1 San Canzian - Cervignano 3:1 LESTVICA Gonars 1 1 0 0 4:1 2 San Canzian 1 1 0 0 3:1 2 Sangiorgina 1 1 0 0 2:0 2 Fortitudo 1 1 0 0 1:0 2 Union 91 1 1 0 0 1:0 2 Flumignano 1 0 1 0 2:2 1 Varmo 1 0 1 0 2:2 1 Campoformido 1 0 1 01:1 1 Ponziana 1 0 1 0 1:1 1 Fiumicello 1 0 1 0 0:0 1 JUVENTINA 1 0 1 0 0:0 1 Aguileia 1 0 0 1 0:1 0 Ruda 1 0 0 1 0:1 0 Cervignano 1 0 0 1 1:3 0 Costalunga 1 0 0 1 0:2 0 Pasianese 1 0 0 1 1:4 0 PRIHODNJE KOLO Campoformido - Cervignano, Costa-lunga - Ponziana, Aguileia - Saniji-orgina, Fortitudo - Union 91, Pasia-nese - Ruda, Flumignano - Gonars, Fiumicello - Varmo, JUVENTINA -San Canzian. 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 1. KOLA ZARJA - Tarcentina 2:1 PRIMORJE - Riviera 3:1 Torreanese - Moraro 0:3 Mossa - Reanese 1:1 Pro Romans - Donatello 3:0 Villanova J. - Tricesimo 1:3 Tolmezzo - VESNA 0:0 Corno - Cividalese 1:1 LESTVICA Moraro 1 1 0 0 3:0 2 Pro Romans 1 1 0 0 3:0 2 PRIMORJE 1 1 0 0 3:1 2 Tricesimo 1 1 0 0 3:1 2 ZARJA 1 1 0 0 2:1 2 Cividalese 1 0 1 0 1:1 1 Corno 1 0 1 0 1:1 1 Mossa 1 0 1 0 1:1 1 Reanese 1 0 1 0 1:1 1 Tolmezzo 1 0 1 0 0:0 1 VESNA 1 0 1 0 0:0 1 Tarcentina 1 0 0 1 1:2 0 Riviera 1 0 0 1 1:3 0 Villanova J. 1 0 0 1 1:3 0 Donatello 1 0 0 1 0:3 0 Torreanese 1 0 0 1 0:3 0 PRIHODNJE KOLO VESNA - Cividalese, Tricesimo -Tolmezzo, Donatello - Villanova J., Reanese - Pro Romans, Moraro -Mossa, Riviera - Torreanese, Tarcen-tina - PRIMORJE, ZARJA - Corno. 2. AMATERSKA LIGA Skupina D IZIDI 1. KOLA Palazzolo - BREG 1:1 San Nazario - Talmassons 1:1 Campanelle - Flambro 0:0 Bertiolo - Sedegliano 2:2 Camino - Zompicchia 1:0 Pocenia - Codroipo 1:1 Domio - Romans 0:0 Mereto D.B. - Ronchis 0:0 LESTVICA Camino 1 1 0 0 1:0 Bertiolo 1 0 1 0 2:2 Sedegliano BREG 1 0 1 0 2:2 1 0 1 0 1:1 Codroipo 1 0 1 0 1:1 Palazzolo 1 0 1 0 1:1 Pocenia 1 0 1 0 1:1 San Nazario 1 0 1 0 1:1 Talmassons 1 0 1 0 1:1 Campanelle Domio 1 1 0 0 1 1 0 0 0:0 0:0 Flambro 1 0 1 0 0:0 Mereto D.B. 1 0 1 0 0:0 Romans 1 0 1 0 0:0 Ronchis 1 0 1 0 0:0 Zompicchia 1 0 0 1 0:1 PRIHODNJE KOLO Romans - Ronchis, Codroipo - Do-mio, Zompicchia - Pocenia, Sedegli" ano - Camino, Flambro - Bertiolo. Talmassons - Campanelle, BREG * San Nazario, Palazzolo - Mereto D.B- Skupina F IZIDI 1. KOLA Zaule - PRIMOREC 1:0 Isonzo - Villesse 0:0 San Lorenzo - Fogiiano 1:1 KRAS - Medea 0:1 Fincantieri - Pro Farra 1:2 GAJA - Piedimonte 1:1 Mariano - SOVODNJE 1:3 Capriva - Audax 1:4 LESTVICA Audax 1 1 0 0 4:1 SOVODNJE 1 1 0 0 3:1 Pro Farra 1 1 0 0 2:1 Medea 1 1 0 0 1:0 Zaule 1 1 0 0 1:0 Fogiiano 1 0 1 0 1:1 GAJA 1 0 1 0 1:1 Piedimonte 1 0 1 0 1:1 San Lorenzo 1 0 1 0 1:1 Isonzo 1 0 1 0 0:0 Villesse 1 0 1 0 0:0 Fincantieri 1 0 0 1 1:2 KRAS 1 0 0 1 0:1 PRIMOREC 1 0 0 1 0:1 Mariano 1 0 0 1 1:3 Capriva 1 0 0 1 1:4 PRIHODNJE KOLO SOVODNJE - Audax, Piedimonte ' Mariano, Pro Farra - GAJA, Medea Fincantieri Tržič, Fogiiano - KRA j Villesse - San Lorenzo, PRIMOREC Isonzo, Zaule - Capriva. Odbojkarski Pokal bazoviških žrtev na Opčinah v organizaciji ŠZ Sloga Tudi letošnje izvedbe turnirja za Pokal bazoviških žrtev, s katerim ŠZ Sloga vsako leto na športnem področju obnavlja spomin na prve štiri žrtve fašizma pri nas, je konec. Tekmovanje je spadalo tudi v okvir praznovanj ob 20. letnici ustanovitve ŠZ Sloga, ki so se začela z nedavnim množičnim pohodom Bazoviški junaki nadaljevala pa se bosta še z moškim in ženskim odbojkarskim turnirjem za memorial Sonje Kokoravec, ki bo na vrsti oktobra. Osrednja svečanost ob 20-letnici društva pa bo novembra s slovesno akademijo. Prehodni pokal, ki ga zmagovalec turnirja osvoji, je že tretji, odkar je ŠZ Sloga prevzelo vlogo organizatorja turnirja. Prvega je v trajno last dobilo ŠZ Bor, drugega OK Fužinar z Raven na Koroškem, tega pa je dvakrat osvojila Sloga, po enkrat pa Doprastav in letošnji zmagovalec Slavija. V trajno last ga bo dobila ekipa, ki bo na turnirju zmagala trikrat. Letošnji turnir je bil vsekakor najkakovostnejši Slogin turnir doslej in sploh eden najboljših v zadnjih letih tudi v deželnem merilu. Precej zanimanja je vladalo za nastop češkoslovaškega prvoligaša Slavije iz Bratislave. Ekipa je prišla v Trst v precej prenovljeni sestavi v primerjavi z lanskim prvenstvom, saj so jo zapustile kar štiri igralke, ki bodo letos igrale v zahodnoevropskih klubih. Slovaške igralke so kajpak številni publiki prikazale res kakovostno odbojko, nad katero niso mogli ostati ravnodušni niti najzahtevnejši gledalci. Druga slovaška ekipa, drugoligaš Doprastav, ki je lani na turnirju zmagal, razpolaga z nekaterimi res dobrimi igralkami in je v vsaki tekmi pokazal celo serijo lepih kombinacij. Prijetno je presenetila tudi mladinska reprezentanca Republike Slovenije, ki je igrala iz tekme v tekmo bolje, svoj vzpon pa so igralke kronale s prestižno zmago nad zmagovalcem turnirja Slavijo. S turnirja Bazoviških žrtev na Opčinah. Domača šesterka, naš tretjeligaš Koim-pex, je pred turnirjem veljal na papirju za najmanj močnega, vendar je v tej fazi priprav še'kako koristno igranje proti močnejšim nasprotnikom. Igralke pa so nas s svojo igro pravzaprav presenetile, saj so tako Sloveniji kot Slaviji nudile močen odpor, proti Doprastavu pa so po izredno izenačeni tekmi tudi zmagale. V nedeljo je v vrstah Koimpexa poleg Barbare Gregor! in Karin Starc, ki bosta letos igrali v C-l ligi, nastopila tudi Kontovelova igralka Erika Garbini, o njenem morebitnem prestopu pa se bosta ŠD Kontovel in ŠZ Sloga domenili v prihodnjih dneh. Turnir je trajal dva dni, tekme so bile tehnično na visokem noviju in izredno izenačene. Tako je o prvem mestu določala razlika v setih, o tretjem pa celo v točkah. Izredno razveseljiva je bila prisos- tnost številne publike, med katero je bilo veliko ialijanskih odbojkarskih delavcev, kot gostje pa so si turnir ogledali med drugim predsednik ZSŠDI Jurij Kufersin, predstavnik OZ Slovenije Aleš Kušar, predsednik deželnega odbora FIPAV Do-menico Jacolino in predsednik deželne disciplinske komisije FIPAV Ferruccio Gortan. S tekmovalnega vidika je turnir dosegel vrhunec s popoldanskimi srečanji, ki sta v bistvu odločali o končni razvrstitvi. Najprej je Koimpex premagal Doprastav, prava poslastica pa je bilo zadnje srečanje med Slavijo in Slovenijo. Igralke obeh ekip so nam prikazale pravi repertoar moderne odbojke, od visokega in agresivnega bloka, do hitrih in kombiniranih napadov, ostrih servisov in dinamične obrambe. Potem ko je Slovenija osvojila prva dva seta, je Slavija stanje izenačila, v tie breaku pa so bile uspešnejše mlade slovenske igralke. Tekmovanju je sledilo nagrajevanje, prisotne pa sta nagovorila predsednik SZ Sloga Vojko Miot in predsednik deželnega odbora FIPAV Jacolino. Oba sta se zahvalila ekipam za visoko raven prikazane igre, predstavnikom tiska za pozornost, s katero so spremljali turnir in ga tako popularizirali, posebne dobrodošlice pa je bila deležna mladinska reprezentanca Slovenije. Naše slovenske tvrdke in organizacije so v nagradni sklad prispevale pokale in praktična darila. Pokal so prejele vse nastopajoče ekipe, Slavija pa tudi prehodni pokal Bazoviških žrtev. Spominske kolajne so prejeli trenerji, sodniki in gostje, nagrajene pa so bile tudi tri najboljše igralke in sicer Viera Mazurova (Slavija) kot najboljša podajačiča, Emanuela Zahtila (Slovenija) kot najboljša tolkačiča in Syl-via Mikulova (Slavija) kot najboljša igralka turnirja. NEDELJSKI IZIDI: Slavija - Doprastav 3:0 (15:11, 15:5, 15:8), Slovenija - Koimpex 3:1 (15:11, 15:12, 13:15, 15:6), Koimpex -Doprastav 3:1 (16:14, 15:12, 10:15, 17:16), Slovenija .- Slavija 3:2 (15:8, 15:7, 1:15, 4:15, 15:11). LESTVICA: Slavija in Slovenija 4, Doprastav in Koimpex 2. SLAVIJA BRATISLAVA: Peškova, Ga-baniova, Mazurova, Mikulova, Kovtna, Šmikova, Baugartnerova, Vyparinova. SLOVENIJA: Žilič, Dobrinja, M. in A. Obid, Zahtila, Antolič, Vrečko, Zemljič, Bivšek, Kranjc, Briški, Marinac. DOPRASTAV BRATISLAVA: Durišova, Horska, Kromerova, Lednarova, Satosko-va, Kovalova, Farkašova, Bubenikova. KOIMPEK: Ukmar, Grgič, Starc, Fabrizi, Gregori, Miot, Škerk, Pertot, Sosič, Žbogar, Garbini. Igralke Slavije bodo v Trstu ostale še ves teden, saj se bodo udeležile tudi Sokolovega turnirja. Do sobote pa ostanejo na Opčinah na pripravah. Trenirale bodo seveda dvakrat dnevno, enega od obeh treningov pa bodo vsak dan opravile z igralkami Koimpexa. (INKA) Državno prvenstvo »optimistov« Ekipa XI. cone se je izkazala V Palermu se je končalo 5. državno prvenstvo v razredu optimist under 12. Vremenske razmere so povzročile nemalo težav in organizatorji so uspeli izpeljati le dva plova. Ekipa XI. cone FIV, ki sega od Milj do Chiogge, je bila najštevilnejša in prav gotovo najbolje pripravljena. Pod vodstvom trenerja Davida Poljšaka so varovanci XI. cone dosegli odlične rezultate. V ekipi so bili vključeni tudi predstavniki JK Čupa in TPK Sirena. Med njimi je bil najboljši Andrej Petros (JK Čupa), ki je v konkurenci 75 tekmovalcev zasedel zadovoljivo 11. mesto. Zoran Bandelj (JK Cupa) je bil 16., medtem ko Daniel Leone (TPK Sirena) in Alessio Pincin (Čupa) sta jadrala nekoliko slabše in sta pristala na 33., oz. 36. mestu. Regatni odbor je izvedel veliko napak in večkrat so odločitve le-tega presegle meje športne etike. Iz principa niso nikogar diskvalificirali, kar je negativno vplivalo na vedenje večine tekmovalcev. Po prvem plovu sta bila Andrej Petaros in Zoran Bandelj v lepem izhodiščenm položaju, saj sta zasedla 7. in 9. mesto. V drugi regati pa je veter pihal izredno spre-menjljivo in naša predstavnika nista imela sreče. Omenimo pa naj, da je bila ekipa XI. cone najštevilnejša in najmočnejša. Predstavniki le-te so zasedli 2., 3., 6., in 11. mesto, kar je res lep uspeh. To je lepo priznanje tudi za trenerja JK Čupa Davida Poljšaka, ki je ekipo vodil. Jadranovim košarkarjem turnir ob 25-letnici ŠD Sokol Mladi Jadranovi igralci (letniki 1971 in mlajši) so osvojili celodnevni košarkarski turnir, ki ga je v okviru 25-letnice Priredilo ŠD Sokol. Turnir je tako organizacijsko kot tudi glede zanimivih tekem uspel. Že prvo srečanje na sporedu je bilo zelo napeto. Čeprav so borovci nastopili z zdesetkano postavo, pa so vseeno, z Robijem Smotlakom na čelu (28 točk), držali v šahu jadranoivce do zadnjih minut. Tudi drugi polfinale je bil napet in izenačen. Naposled pa je le zmagal Kontovel predvsem po zaslugi izkušenih Stefana Guliča in Robija Pauline. Soko-l°vci, za katere je igral tudi Marko Ban, Pa so se trdoživo upirali. V malem finalu je Sokol zdržal le Prvi polčas, v nadaljevanju pa so se borovci razigrali in tudi visoko zmagali. Tudi Kontovelci, ki so nastopili precej okrnjeni, so bili v velikem finalu v prvem delu povsem enakovredni jadra-novcem, nakar so Drvaričev! varovanci Predvsem s Petrom Ažmanom, Martinom Sosičem, Marcom Crismo in Matejem Pettirossom ujeli pravi ritem in tudi zasluženo zmagali. Predsednik ŠD Sokol Pavel Vidoni je po turnirju pozdravil vse irisotne in se zahvalil udeležencem za nastop, nagradil je ekipe ter najboljšega igralca Martina Sosiča in najboljšega strelca turnirja s 44 točkami Marca Crismo (oba Jadran). POLFINALA JADRAN - BOR 91:88 (46:37) JADRAN: D. Oberdan 6 (1:2), Gerli, Daneu, Berdon, Pettirosso 3 (1:2), Ažman 20 (2:2), Smotlak 20, Crisma 14 (2:4), Škabar, Sosič 16 (1:1), Pertot 13 (3:3), Kapun. BOR: Debeljuh 16 (5:6), Perčič 17 (3:5), Jogan 6, T. Oberdan, R. Šmotlak 28 (6:6), Persi 7 (1:2), Tul 14 (6:6). KONTOVEL - SOKOL 100:91 (40:45) KONTOVEL: Budin 13 (1:1), Cuk 4 (4:6), Š. Gulič 23 (0:2), Kralj 12 (0:1), D. Gulič 6, Sterni 13 (3:5). SOKOL: Terčon 11, Hmeljak, Devetak 17 (4:4), M. Gruden 14, Buzan, Ušaj 4, Ban 18 (10:10), Lesizza 3, Sedmak, A. Gruden 4, Velussi 8 (2:4), Klanjšček 10 (0:2). FINALE ZA 3. MESTO BOR - SOKOL 105:75 (45:45) BOR: Debeljuh 17 (5:7), Persi 14 (4:5), Perčič, Jogan 14 (6:6), Pertot 7, Smotlak, Simonič 18, Pieri 29 (8:8), Tul 2, Simonič 4 (0:2). SOKOL: Terčon 13 (1:2), Devetak 11, M. Gruden 2, Busan 3 (1:4), Lesizza 8 (3:3), Sedmak 4, A. Gruden 9 (1:2), Velussi 7 (5:5), Klanjšček 16 (4:6), Hmeljak 2. FINALE ZA 1. MESTO JADRAN - KONTOVEL 100:82 (48:43) JADRAN: Ažman 20 (2:2), Crisma 30 (8:9), Oberdan 16, Danieli, Berdon 3 (3:4), Gerli 2, Pettirosso 10, Pertot 4 (4:9), Sosič (6:8), Škabar, Kapun, Briščik. KONTOVEL: Budin 8 (1:2), Daneu 10 (2:3), Sterni 6 (4:4), D. Gulič 10 (4:6), Paulina 16 (6:10), Starc 10 (4:7), Kralj 2 (2:2), Civardi 18 (4:4). KONČNA LESTVICA: 1. Jadran, 2. Kontovel, 3. Bor, 4. Sokol, (bi) NABREZ casba mauLT, Okrepitev Sokola Marko Ban na tekmi proti Kon- tovelu. (Foto Magajna) , , Med neštetimi vojaškimi udari v južni Ameriki so v Peruju j obtežili celo rodoljubnega, kromatično rdečega. Teklo je že leto y | ' ko je oblast prevzel Velasco Alvarado, v spominu ljudi samo ao asco' Sprožil je široko akcijo razlaščanja fevdalcev in začel ^narno reformo, ki je tu pa tam s posledicami prisotna še danes, vij prosvetnem polju je opravil pravo kulturno revolucijo in posta-norfZik domačinov »guechua« na enako raven s španskim. Ovred-in t vse' kar je dišalo po domačem. Žal je Velasco kmalu zbolel udi umrl. Dediščine ni poznal nihče. Jezik guechua in z njim velik umski potencial kakih 60 od-'ikov celotnega 20-milijonskega prebivalstva sta sedaj ponovno razi vU ietrte