Stav. 171. (Posamezna številka 3 vinarjev.) V Trstu« v pete junua 1^1/ Lzhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. lrec:..ltvo: Liica Sv. Frančiška AsiSkcga SI 20, L n&de j.* razpravljalo ia teh posvetovanjih, uradni» poročk) ae pove. Zasebna poročila denajskik sreuiiih veto Mih listov pravijo, da s»e je mmistr-s-vi i rcdscdii»k groi Clam-Martinic v sreda J ,idne v konferenčni ^obi v držav-nein zboru i red v se in posvetoval s Po-1 tki. Posvetovanje, ki so mu prisostvo-\ali ačtlnik poljskega kluba It. Lazar-ski ter poslanci dr. Glonibinski, dr. Leo, knez Ludomirki, Kendzov in dr. L>la-inand. se je pričelo ob IOV4 dopoldne in j ^tcin prekinilo ob 12'i opoldne. Kakor se je izvedelo takoj nato, so Poljaki na tetn psvetovan.iu predložili inini->tr>kemu predsedniku - novosestavljene zahteve. Ministrski predsednik jo baje pripravljen ugoditi vsem poljskim stvarnim za,: ;am v polni meri, v političnem ožini pa se pravi, da se glede poljskih za-ž.iev, ki so zelo obsežne ter segajo daleč v bodočnost, nikakor še ni dosegel sporazum in da je zelo dvomljivo, da bi se 1 ^ -I v kratkem času, ki je določen mini-s:rsv:niu predsedniku, doseči trden sporazum. P ^udarja se pa. da se je pokazalo pri ; cvetovanju. da gre grofu Clam-Martinicn sedaj za popolno preo*novo k „bi ne ta. ki naj bi ne imel značaja začas-. -sti. ten več značaj dolgotrajnega defini-Nova vlada naj bi ne imela samo ■a!oge, da izvede v parlamentu najnujnejše predloge, temveč reši tudi vse veli'. načrte za preosnovo Avstrije. Tekom poletja naj bi nova vlarJa izdelala te r a črte in ustvarila vse predpogoje, da bi j h potem mogel državni zbor rešiti v jesenskem zasedanju. Kakor K1 rarvidno iz uradnega sooro-jc končno ministrski predsednik, ki se je doslej dosledno izogiba! vsakega stekli z drugimi strankami, izvzemši Nemce in Poljake, vendarle uvidel nujno potrebo, stopi v stik tudi z ostalimi strankami. Ta njegov korak se spravlja v zvezo z zadnji čas se ponavljajočimi naprti o utvaritvi več mest ministrov-roja-kov brez listnice, ali pa državnih tajnikov, tako da bi vsi narodi imeli svoje za-st j?; ike v vladi. Kakor zatriajo dunajski listi. Nemci, Poljaki, Jugoslovani, Ukra-jkici in Unio Latina (Italijani in Romuni) r.-z bi bili nas>rotni temu načrtu. dočim a da je pričakovati inorda odpora pri Cehih, če se ne izpolnijo njihove zahteve. • -tkakor je pometamo. da se je ministrski preJsednik obrnil sedaj tu Ji 11a o-staie stranke. Največ povoda za to tiči pae v dejstvu, da so se v sredo dopoldne, torej istočasno^ ko se je ministrski predsednik posvetoval s Poljaki, nadaljevala v torek po Češki Zvezi započeta pogajanja za strnjenje nenemških zborničnih stranki Posvetovanja so se pod predsedstvom posl. Staneka udeležili ix>leg Cehov in Jugoslovanov tudi Ukrajinci, Italijani in Romuni. Na konferenci so vsi g(*-vorniki poudarjali, da je ministrski predsednik doslej kazal namen, da se hoče pogajati satno z Nemci in Poljaki za sestavitev večine, dočuti pa se prav nič ne ozira na ostale stranke in da mu dtJUej ni tik> na tem, da bi io k'*:kretnih zaključkov na tem posvetov a? ju. ki se bo še nadaljevalo^ .ni pri- PODLISTEK Milijonar, ki je Izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chaveti*. — Jezil sem -e nad bedastim služabnik 1. ki mi je v vznožju postlal posteljo \->e Kot pa pri vzglavju. Sodnk je bil oči vidno zadovoljen s tem ndfc v<>roiii in je začel zaslišavati zopet Co&rda. • » t — Pravkar, — je pričel, — ko ste govoril o kapitanu ste rabil izraz: »Prepričan >em. da je odšel predvsem v svojo -oho. Kaj ste hotel reči z besedo »prel-\ >em ? Ali je obtoženec pozneje še odšel iz svoje sobe. Mathurin. kuhar, ki je delal ono noč in je še! nekoliko pozneje spat, kot pa jaz. mi je povedal, da je videl, ko je šel v svojo sobo, kapitana, kako je z velikimi. težkimi koraki prihajal po stopnji-cah navzdol, in da je potem planil na vrt, v sm?ri proti paviljonu gosj>e Briche-tove. —ttiu. hai, je zamrmral Hanibal, ko je šlo, mislimo i>a, da je bik) že sa*no dejstvo, da so se stranke sestale, da se po-1 svetujejo o skupnem postopanju, dovolj povoda za grofa Clam-Martinica. da je izpremenil svoje stališče in povabH k sebi tuui zastopnike Jugoslovanov, Rusi-nov, Unie Latine in Cehov. Ob 1 popoldne je ministrski predsednik pozval k sebi predsednika Jugoslovanskega kluba, posl. dr. Korošca. O usj>ehih teli pogajanj sedaj, ko pišemo U), še n; nič znanega. Kolikor se da posneti iz dunajskih listov, bi bHe baje stranke pripravljene za to, da se rok za rešitev začasnega proračuna podaljša za šest dni prtkt* petka (danes),' torej do 28. t. m., in se J a tako ministrskemu predsedniku čas za nadaljna pogajanja. Tako bi so potem proračunski provizorij dal rešiti še pred potekom 30. t. m. in bi se bilo mogoče še vedno rešiti exlex-stanja, ker .30. t. m. i>oteče veljavnost sedaj ve-liajočega državnega proračuna. Koliko ta vest odgovarja resnici, se seveda ne da dognati, posebno ker se poudarja, da je Clain Martiničev načrt o popolnem zedi-njenju položaja in ustvaritvi trajnih razmer prišel prepozno z ozirom na že storjene sklepe strank. Iz ncmškonacijonalnlh krogov se čujejo glasovi, da stoie nemške stranke z ozirom na novi, položaj na stališču, da morajo predelati svoj prqgram, češ ker ne more biti njihova naloga, da bi skrbele samo za državo in njene i>o£refoe, dočim druge stranke neskrčeno vztrajajo na svojih zahtevah. Nemškim nacijonalcem tudi ne ugaja posebno njihov minister dr. Baem-reither, češ da je samo trgovinski minister dr. Urban njihov zaupnik v vladi, dočim pa da dr. Baiernreither nikdar ni užival zaupanja Verbanda in da ga tudi sedaj ne uživa. Potemtakem frravijo, da se jim je treba zediniti glede primernega zastopstva v vladi. • • • Kakor je razvidno iz zalniih brzojavnih vesti, je grof Clain Martinic, ker se je izkazalo, da je njegova sestava kabineta nemogoča, definitivno prosil cesarja za odpust. _ CLAM MARTINIC PROSIL ZA SPREJEM DEMISIJE. DUNAJ. 21. (Kar.) Kakor le postalo v večernih urah v parlamentu znano, ie ministrski predsednik grof Clam Martinic. ker se je izkazala nemožnost sestavitve z ministri-krajani. razširjenega kabineta, predložil cesarju prošnjo, da na} sprefrne demisijo kabineta in poveri kaki drugi osebi sestavo novega kabineta. Seja klubovili načelnikov. DUNAJ, 21. (Kor.) Na se/i klubovih na-čclnikov je predsednik dr. Oross v navzočnosti ministrskega predsednika izjavil, da se prične jutri v smislu § 40. po»-slovnika drugo čitanje proračunskega provizorija z imenovanjem poročevalca od strani predsednika. Za drugo čitanje so določeni: petek, sobota in pondeljek. Dalje je naznanil predsednik, da bo zbornica v najkrajšem času pozvana k izvolitvi delegacije. Dogovorjeno je bilo, da se bodo vršile delegacijske volitve na večerni seji 3. julija. Dr. Korošec v avdijenci. DUNAJ, 31. (Kor.) Cesar je sprejel da-nec v posebnih avdijencah: grofa Clam Martinica, ministra Hoferja in Stoger Steinerja in dižavnega poslanca dr. Korošca. Proračunski odsek. DUNAJ, 21. (Kor.) Odbor je danes nadaljeval razpravo proračunskega provizorija. Načelnik dr. Sylvester naznanja, da namerava najaljevati razpravo bTez prekinjenja do 4 pop. Ako ob tem času ne bi bilo mogoče glasovanje, da bo v smislu novega poslovnika proračunski provizorij predložil zbornici. Poročevalec dr. Steinwender izjavlja, da soglaša s tem, da ostane § 2. v zakonu, ter reagira na včerajšnja izvajanja finančnega ministra. nakar podaja dr. SphzmiHler nekaj dopol- zadržanje Hrvatov v vojni in naglasa!, da nilnih opomb. Posl. Biankini zahteva, dalje imenovanje sedanjega ministra za Hr-se bivši internirane! in konfiniranci od- vatsko le provizorično; po končanju po- čul zadnje besede, — stvar se zapleta vedno boli in bolj. — Kaj ste še liotel o polnoči pri svoji iičeri J — je v prašal sodnik zopet Hanibala. — Bil sem prepričan, da v tako slabo postlani postelji ne bom mogel zatisniti očesa. Zato spin se namenil, da rajši prebrani vso noč. in sem šel k svoji hčeri, da jo vprašaju, ali je dobila od Colarda denar, ki mi ga je obljubila — Onih štiritisoč tolarjev? — Da Kaj ne. Avrora? — >e dejal kapitan in se okrenil k Avrori,da ji namigne tako, kako naj odgovori. Po kratkem obotavljanju je gospa Bri-chetova pritrjevalno pokhnala z glavo, ne da bi bila izpregovorila. — Oba lažeta! — si je mislil sodnik sani pri sebi. Istočasno pa si je dejal tudi Hanibal- — Ah sem pa tudi storil prav, da nisem omenil zavoja bankovcev, ki ga mi je dal de Lozeril in ki mi je bil ukraden... bogve kdo mi ga je odnesel? Strela... Pa kaj, če nisem storiJ prav, da sem mol- pravijo v svojo domovino. Posl. Gentill predlagu resolucijo, po .kateri naj se si-novi-edinoi uporabljajo samo za vojaško službo v zaledju. Pasi. Digasperi predlaga resolucijo o splošni reviziji proti interniranim državnim uradnikom izvedenih disciplinarnih procesov. Posl; Jarc predlaga vrsto resolucij v interesu kmetijstva ter izjavlja, da bodo Jugoslovani storili vse, da omogočijo delamožnost parlamenta. Načelnik dr. Sylvester spominja na to, da je zbornica proračunskemu odseku dovolila za r a" i te v proračunskega provizorija tridnevni -ok, ki poteče z današnjim dnem. Ob zcoetku današnje, seje da je odsek na njegov predlog sklenil, da ima seja trajati do 4 :>op. Ako se ob tem časa ne bi moglo izvršiti glasovanje, se ima seja prekiniti ter predloge izročiti plenumu zbornice. Ker do napovedane ure predloge niso mogle biti rešene, zaključuj® v smislu današnjega sklepa sejo. Umu zamica. orof e8terhazv o programu nove vlade, BUDIMPEŠTA, 2L (Kor.) Zbornica se je danes zoget sestala. Dvorana i* galerije natito polne. Ob ViA popoldne stopi v dvcano grof Tisza. pozdravljen z viharnimi vzkliki, s skrajne levice s pfuj-klici. Takoj nato je podpredsednik SzaSz otvo. il sejo. Sledi prihod članov nove "vlade z grofom Esterhazyjem na čelu. Levica vstane in ploska burno. (Klici: Živela splošna volilna pravica.) Ministrski predsednik grof Esterhazy je predložil Najvišje lastnoročno pismo in prosil za pro-mulgacijo. Sprejeto. Podpredsednik je nato izjavil, da so vsled izpremenjenih političnih razmer smatrali člani predsedstva za umtstno, da -demisijonirajo. Toda ministrski predsednik jih je z ozirom na potrebe nagle rešitve indemnitetnih predlog in ogrsko-hrvatske finančne pogodbe naprosil, da naj ostanejo toliko časa na svojih mestih, dokler te predloge ne bodo rešene. Predsedstvo smatra za dolžnost. da ugodi tej prošnji, vendar pa bo takoj po rešitvi predlog demisijoniralo. Podpredsednik je opozarjal nato na velike boje, ki so se vršili na jugozapadni fronti, ki jih bo imenovala zgodovina deseto soška bitko, in prosil za dovoljenje, da pošlje soškim junakom pozdrave zbornice. Nato je sledilo čitanje ulog, med drugimi dopisov glede odpustitve bivšili in imencvanja novih ministrov. Nato se je oglasil k besedi ministrski predsednik grof Lsterhazy, ki je izjavil, da hoče takoj j>orabiti priliko, da pojasni vodilna načela delovanja nove vlade. — Predvsem hoče konstatirah, da tvori temelj in pravico nove vlade do obstoja ustvaritev nove volilne reforme. (Odobravanje na levici). Veliki požrtvovalnosti vsega naroda tekom vojne morajo slediti socijalne m gospodarske konsekven-ce. v prvi vrsti ustvaritev dobrodelnih ustanov. Vlada bo skušala dalje z zakonitimi in upTavninii odredbami zboljšati usodo vojnih invalidov, vojnih vdov in sirot. Naclaljno nalogo tvori povišanje produkcije in varstvo svobode gospodarskega življenja. Ministrski predsednik je razvijal nato delovni program vlade in opozarjal na potrebo zboljšanja položaja javnih uradnikov. Razpravljal je o potrebah za varstvo žetve, naglašal potrebo bojevanja proti verižni trgovini in odiranju v blagovni trgovini. Glede nagodbe z Avstrijo sprejema vlada dogovore prej.-šnje vlade z Avstrijo in bo nadaljevala na tej podlagi pogajanja z Nemčijo. Rešitev nagodbe namerava prepustiti novi zbornici, opustila bi tO namero le v slučaju, ako bi jo silile k temu od njenega sklepa neodvisne okoliščine. Potreba neodvisnosti sodniškega sta-in rt vizija tiskovnega zakona je nuj- na na. Ministrski predsednik ie nato razpravljal razmerje napram Hrvatski, slavil čal. bo še vedno čas. da povem stvaT potem, ko pove de Lozeril, kar ima povedati. Gosrod de Badiere je nadaljeval zasliševanje. — Ali niste namesto h hčeri šel zato skozi vrt, da bi odšel skozi mala vratca in tako prehitel barona, ki jemioral napraviti velik ovinek, ter ga počakal na križišču. — Zakaj naj bi bil storil to? — ie vprašal kapitan predrzno. — Da bi ga umoril in oropal bankovcev, ki jih je imel pri sebi, — je odgovoril sodnik, kažoč s prstom omote pre-luknjanih bankovcev, ki so ležali pred njim na mizi. h"ouquier je zmignil z rameni. — Fej! — je vzkliknil, — če bi bil hotel umoriti barona zaradi denarja, bi bil mogel storiti to» ne da bi ga bil hodil čakat na križišče. To vam lahko* pove sam... Uro prej sva se sporekla in imel sem ga že pred ostjo svojega meča... nič ine 111 oviralo, da ne bi ga bil pb tej priliki spravil s sveta... (D2l!eJ svetovanj s hrvatskimi strankami bo predlagal cesarju imenovanje Hrvata za to mesto. (Odobravanje pri Hrvatih). Kar1 se tiče vnanje politike monarhije, se popolnoma strinjam z grofom Czerninom. Z zadovoljstvom zamor em konstatirati lako ugodni vlaški položaj države, katere sila se je pokazala posebno ob Soči. Ravno ta zavest pa nam tudi dovoljuje, ne da bi se pokazali slabiče ali malodušne, da vztrajamo skupno z našimi zavezniki na pripravljenosti sklenitve miru z nasprotniki, ki bo zanje sprejemljiv in časten. Konečno je naglašal prepričanje, da večina ne bo preprečila razširjenja volilne pravice, ki je postalo državna potreba. Volilna upravičenost se bo pričela s 24. letom in imejitelji Karlovega četnega križa dobe volilno pravico brez ozira na starost. Volilna pravica naj bo splošna, enaka in tam, kjer tdovolju)e to inteligenca volilcev, tudi tajna in posebno zagotovljena čistoča volitev. Ako bi hotela večina preprečiti ustvaritev volilne reforme. potem bo vlada, čeprav se hoče izogniti temu, prisiljena razpisati nove volitve in apelirati na volilce. Po kratkem odmoru je pričel govoriti grof Tisza. _ Reški guverner grof Wickenburg odpuščen. BUDIMPEŠTA, 21. (Kor.) Guverner na Reki, grof Wickenburg, je bil na lastno prošnjo odpuščen. DOGODKI NA MORJU. BfROLIN, 2U. (Kor.) Wolrfov urad poroča: V Kanalu je bilo potopljenih zooe' 31.501» ton. Med potopljenimi ladjaip- s; a se nalia:ala med drugimi tudi globoivo otovorjeni angleški, poprej nemški parni\ »VVekja* in nek"* obložen angleški parnf* velikosti in zuna.tjOSti »Knight Cotmpami na« (7241 ton- _ SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 20. junija. — Na asiaški planoti smo tekom včerajšnjega krepkega ofenzivnega sunka na več točkah poškodovali sovražne obran bne naprave in v nekaterih odsekih fronte napredovali. Hrabre čete 52. divizije so premagale srditi odpor sovražnika in velike teren.ske težkoče, zavzele mogočne sovražne postojanke v okolišu Monte Ortigara vštevši vrh (točka 2105) in ujele 936 mož, med njuni 74 oficirjev Naša številna letalska br^-dovja so podpirala delovanje topov. Zmetala so velike množine bomb na dovozna pota sovražnika in se vrnila brez iagub. Na ostali fronti neredno srednje delovanje topništva. Zvezna armadna poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 21. (Kot.) Uradno s© poroča: 21. junija 1917. Vzhodno bojišče. — V posamičnih odsekih gaiiško-vollnjske fronte je sovražno topovsko delovanje ob sodelovanju težkih kalibrov vidno narastlo. Tudi letalsko delovanje je bHo tu živahnejše. Italijansko bojišče. — Na planoti Sedmih občin je bil včerajšnji dan mirnejši. V bojih v tem. ozemlju smo od 10. t. m. dalje ujeli 16 oficirjev in 650 mož in uplenili 7 strojnic. V ozemlju Colbrico-na uspešni boji z ročnimi granatami. Napadni oddelki so v predozemlju postojanke pri Lagazuol preprečili zasedenje neke razstreljene rupe pp sovražniku. Na kraški planoti je bilo odbitih več manjših napadov. Jugovzhodno bojišče. — Mestoma boP med tolpami. Načelnik generalnega štabaV NEMŠKO. BEROL1N, 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. junija 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Flandriji In Ar-toisu je postal topovski boj na široki fronti živahen šele zvečer, ob boljšem razgledu. Nadaljeval se je mestoma tudi ponoči. Blizu obale je bila pri ponočnem napadu ujeta množina Angležev. Pri lloogu vzhodno Yperna so bili včeraj in danes zjutraj odbiti močni angleški izvidni sunki. Tudi pri Vermellesu in Loosu so se izjalovila podvzetja sovražnika. — Armada nemškega cesarjeviča: Pri VauxailIonu, severno Soissonsa, so včeraj po kratki močni pripravi z mino v kami iz Porencev, Hanovcrancev in Brunšvlčanov obstoječe štotnije naskočile francosko postojanko v širini 1.500 m. Po priznanih napadnih četah. topovih in letalcih dobro podpirani prodor v sovražne črte je sovražnika popolnoma piestneil. Nekatere naoadne skupine so prodrle po bližnjicah celo do rezerv in napravile tudi tamkai ujetnike. Krvave izgube sovražnika so velika Nud 160 ujetnikov in 16 strojnic je bilo privedenih nazaj in /azstreljenih par minovk. V osvojenih jarkih je bilo tekom dneva cdbitlli več srditih protinapadov Francozov. Sovražnik je s krepkim ognjem pripravljal napad severozapadno Hurtebisa, ki pa je vsted našega uničujočega ognja izostal. Na zapadnem bregu Sulppesa je bilo zvečer topovsko delovanje zelo živahno. V vzhodni Šampanji in na zapadnem bregu Argonov so privedle naše napadne čete iz francoskih črt več ujetnikov. — Armada vojvode Albrehta: Nobenih bistvenih dogodkov. Vzhodnoi^Jb o j i š č e. — Pri Lucku, ob Zloti Lipi, Narajovki in južno Dnjestra je bila ruska artiljerija in primerno tudi naša, delavnejša kakor v zadnjem času. Izvidni oddelki Rusov so bili pregnani na več točkah. Macedonska fronta — V nižini Strune se se boji bolgarskih oddelkov z angleškimi stotirijami ie švadroni končali z umiko/n sovražnika. Prvi generalni fcvartlrmojsters pl. Ludendorft ... tursko. , r-rv carigrad, 20. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Ne frontah nobenih Iz-(pretnenib. ____ Itaiilanska z CURIH, 21. (Kor.) Na včerajšnji otvoritveni seji italijanske zbornice je imel" predsednik Marcora nagovor, v katerem se lo -spominjal najnovejših dogodkov, pošiljal pozdrave junaški armaidi in poživljal k edinosti. Ministrski predsednik Bo-selll je predstavil novo sestavljeni kabinet in nato izvajal: Novi dogodki., kakor r. volucija v Rusiji m solidarnost amen šiv. demokracije, so znatno vplivali na položaj. Italijanska armada je pre»d kraik. nad oj a cenim i silami sovražnika izvoj ■ vala popolen uspeh 'm Je postala zmago-vita boriteljica za svobodo in pravičnost. 'Seveda čakajo armado se tečke naloge i:; treba bo še mnogo samozafajevanja. Radi tega tnoraio biti tudi sklepi parlamenta odločni, edini i>n premišljeni. Nadaljevanje vojne je ustvarilo nove metode, ki so zahtevalo tudi rekonstrukcijo kaM-neta in ustanovitev novih portfelje v. Radi tega ne bo lahko brez protesta slabiti energije armade toi naroda. Mi vsi stremimo po miru, toda zmagovitem. Vlada bo ščitila v notranjosti svobodo, a obenem tu Ji kar najemergičnejŠe in brezobzirno nastopala proti atentatom na vojno disciplino. Minister za zunanje stvari Sonnino je omenjal začetkom svojega govora najprej vstop Amerike v vojno in rusko revolucijo. Vzgledu Unije - so sledili: Kuba, Panama. Brazilija, Bolivija. Gvatemala, Honduras, Nikaragua, Liberia in Hi-iti, ki so prekinili odnošaje z Nemčijo. Italijanska vlada je marca meseca priznala rusko provizorično vlado in italijanski narod in parlament s strahom zasledujeta. dogodke v Rusiji; vendar smemo pričakovati, da se Rusija otrese vseh sovražnih zanjk in spravi svojo silo do veljave. Nadaljevanje vojne je za Rusijo najboljše jamstvo za njeno svobodo in neodvisnost. Sonnino se je spominjal nato žalostne usode Romunije in izvajal zatem: Med glavne točke bodočega miru spada vzpostavitev Belgije, Srbije in Crnegoiv in zjedirjenjc neodvisne Poljske* Mi zahtevamo neodvisnost Albanije v smislu splošnih načel, ki vodijo naše zveza. Italija gleJe Albanije nima nobenih družili želj, kakor obrambo proti vmešavanju i:i spletkam tretjih vlasti. Po miru bodo Albanci sami svobodno odločevali o notranjem redu političnega, upravnega, gospodarskega in civilnega značaja. NOVA RUSIJA. Kongres kozakov v Petrogradu. PLTROORAD, 20. (Kor.) Tu bo otvor-jen kongres zastopnikov kozakov. cek Rusije. Program kongresa obsega vpra sanja stališča napram provizorični vlae-» ni kov dokazujejo, da obstoja na obeh stra neli pripravljenost za medsebojne ku?ic<-sije na korist domovin-i. Izdelava podroh nosti dogovora je bila izročena posebnemu odboru, ki obstoja iz treh zastopnikov delavcev, 4 zastopnikov zemljiških pj-sestnikov in enega zastopnika izvrše vidnega odbora kongresa kmetov, svota delavskih odposlancev m vojaških korpo-racij. Proti Kerenskemu. STOCKHOLM, 20. (Kor.) Listi poročajo preko Haparande o konfliktu Kere;i-skega s socijalnim! revolucijonarji, ki zahtevajo njegovo odstranitev iz vlade. Kerenskij se je spri tudi z Ukrajinci, ker se je pod vplivom proglasa ukrajinskega vojaškega sveta par stotnij branilo oditi na fronto. Dalje je Kerenskij prepovedal ukrajinski vojaški kongres, ker bi se s tem oficirji in vojaki odtegovali fronti. Zbcrovanfe delavsko - vojaškega sveža v THlisu. TIFLIS, 20. (Kor.> Na seji izvrševalne-ga odbora tukajšnjega delavskega in -o % Siran II. „tDiNu^i* ste v. i/i V Trstu, dne 22. Junija 19i/. jaškega sveta so zastopniki posamičnih okraje. poroCali o položaju v teh okrajih. Kn.etjt so jako zadovoljni z novo uredit-\ijo ii pričakujejo, da se uredi posestno vprašanje in preustroje šole na novi podlagi.__ SocIiaiUtiins Konferenci t Stocklioing. STOuKHOLM. 19. (Kor.) Grimm je pri <;>..! -aries semkaj. S l OCKHOLM. 19. (Kor.) Nizozemsko-skandinavski odbor je dne 14. t. m. sprejel "dpo^iance ukrajinske socijalistične stranke v Avstriji pod vodstvom Vladini' r]a Remnickcga. Delegacija zahteva, d i naj se izpremene narodnorrrešane države srednje in vzhodne Evrope, Avstrija, Rusija in balkanske države v federativne države enakopravnih narodov. Končni ciij ukrajinske narodne politike >e združenje vseh ukrajinskih ozemelj v enotno, politično avtonomno državo. Ako je mogoče doseči cilj, potem zahteva delegacija za Ukrajince Avstrije in Rusije popoln? politično in teritorijalno narodno a\ anemijo v federativni zvezi z imenovanima državama in se izjavlja za novo urcJitev mej Avstrije in Rusije na podlagi narodnih naselitev. Delegacija je za vzpostavitev Poljske, a le v njenih etniš-k. i mejah, dalje za skorajšnji mir brez e- Lksjj in vojnih odškodnin. kakcxr tuJd za vzrostavitev samostojne Belgije. Romunije in Srbije ob istočasnem združenju s C ogoro. Glede gosi>odarskih in narod-noprav-Tiih vprašanj se pridružuje delegata ;. iz\ lan jem avstrijsko-nemškega od-jv> lanstva in pričakuje od miru odpravo s!j1i :*> arirad, organizacijo le za deželno b . ibo potrebne naroine vojske> pogodbeno -plošno razoroženje in odpravo tajne diplomacije. STOCKHOLM. 20. (Kor.) Semkaj sta i . leška socijalista Nemec in Haber- * ^ i. Dalje so prispeli Labriola, Lerda In k., n ■ ndi za Italijanske večinske socijaliste in Cappa za neodvisno stranko. 5 poslanec Karel Moor bo ofici- opravičenje njih j zastopal švicarske socijaliste. h ral j Konstantin odpotoval iz Lugar.a. LUGA NO. 20. (Kor.) Tekom nadaljne preiskave o včerajšnjem dogodku je bilo ć cs zjutraj zaslišanih 20 oseb. Švicar -s politični odcelek je zahteval od poli-^ i>kega urada v Luganu brzojavno po-r . lo. ki je bilo odposlano danes zjutraj. K Jj Konstantin >e s svojim spremstvom izia» . da odpotuje jutri v Chur. LUG AN O. 20. (Kor.) Kakor poročalo a utorizirane osebnosti, se namerava kralj K u stotin popolnoma v smislu svoje ab-d.f.acije 'Kipovedati politiki in skrbeti predvsem za Mabotno zdravje, povzročeno vsled zixane rane. Kraljeva rodbina ostane v Švici. Kralj pozna izraze občudovanja in simpatije švicarskega prebivalstva. Protinemska demonstracija v Ženevi BERN, 20. (Kor.) O Jogodkih v Ženevi Še ni došlo nobeno avtentično poročilo, vendar stoji pribito, da je policija spravila na varno tablo nemškega konzulata, ki je bila ogrožena. Zmerno francosko časopisje, kakor »Journal de Geneve«, = Revue. in »Genevoi« obžaluje odhod zaslužnega zveznega svetovalca Hoff-inanna. ki je v preveliki mirovni gor^č-noste nas p /klicali na sodelovanje kot m že. ampak le v imenu neme pokorščine. SeJaj pa. ko smo pri zadnjih razrast-kih v na* bi mi likvidirali škodo. Ce si vlada domišlja, da se ljudstvo zado-vr !ii s tenu da prevzame jamstvo za šk< Jo, potem se temeljito moti.« — Govornik je konstatiral na to, da se socijalni demokratje vseh narodov niso nikdar igra!" z milijo obstrukcije, marveč so ve- :as rr»kuša1i. da se ohrani parlamentarno življenje. Kar se tiče prKožb radi ekscesov militarizma, je nanašal, da je največ trpe I navajen mož v strelskem jarku, a v>!cd zakona o vojnih dajatvah po tovarnah. Kar bo treba povedati o tem, to bo že še rečeno. Socijalni demo-kratje so nanašali pri vsaki delegacijski in proračunski razpravi, da je vojaštvo porabljati za obrambo države, ne pa proti civilnemu prebivalstvu, da vojaško sodstvo more poslovati k večjemu na fronti, nikakor pa ne za fronto in da je vojno Razne politKne vesti. Neneiiiške stranke in položaj. Na drugem n estu poročamo, da je poljski klub predložil svoje novo formulirane zahteve ministrskemu predsedniku. Kot se poroča z Dunaja, obsegajo te zahteve: vzposta-vo ustave v Galiciji, čuvanje deželne avtonomije, primerno soudeležbo deželnih činitelje v pri vseh gospodarskih državnih vojnih napravah, dejansko in po potrebi takojšnjo rešitev gospodarskih zahtev Jcžele, odškodnino za vso vojno škodo, Uikojš ljo likvidacijo in izplačilo pristojbine za vojne dajatve. Klub z nezmanjšano odločnostjo zahteva odstranitev železniškega ministra dr. Forstcrja, dočim se je njegovo stališče napram domobranskemu ministra nekoliko ublažiio. Klub je pripravljen od slučaja do slučaja stopati v stik s posameznimi strankami, vendar pa odklaaji soudeležbo pri pogajanjih za sestavo bloka strank katerekoli vrste. — Češka Zveza in Jugoslovanski klub* sta imela v torek skupno sejo, na kateri se je sklenilo, da bosta v vseh vprašanjih v parlamentu postopala solidarno. — V torek popoldne se jc vršila konferenca načelnikov nenemških strank, katere se pa niso udeležili Poljaki. Zastopnik Unio Latine, posl. dr. Faidutti, je prišel k seji, a je izjavil, da se ne more udeležiti posvetovanja, čigar namen mu ni natančno znan. in se je odstranil. Kakor znano, se je posvetovanje nadaljevalo v sredo, in Junajska poročila pravijo, da so se ga udeležili tudi Italijani in Romuni. Aprovizaciiske stvari. KONJSKO MESO. Danes se bo prodajalo konjsko meso v naslednjih mesnicah: Molinari, uL Riborgo 5, Zerovnik, ul. delle Mura 7, Fisulich, ul. Ferriera 29, Vi-sintini, ul. tiella Tesa 1, Battistella, ul. Solitario 22, Widmar, ul. deli' Industria 5, Ursich, ul. della Tesa 8, Fabbri, ul. Boroević 7, Guanin, ul. Cavana 8, Ber-gam&sco, ul. del Pane 8,Matatia, Piazza Ba/riera 4, Enei ulica Ugo Foscolo 24, Enei, ul. Molingrande 12, Bernetin, ulica Media 34. Cena: po K 3'60 kg. GESLO NA AVSTRIJSKI ZASTAVI: MOGOČNO t. VOJNO POSOJILO! DO 22. miM 1)17. Domače vesti. Inž. Valentina Matijo Živca smo spremili včeraj predpoldne na zadnji pot ob skrv. otroškega vrtca v Sv. Ivanu v korist vdovam in sirotam padlih vojakov. Prvi simfonični koncert, ki se je vršil pod naslovom tržaške vojne razstave v sredo zvečer v Verdijevem gledališču, je privabil v ta, že toliko časa zaprti liram umetnosti, lepo število glasboljubnega tr-žaškega občinstva vseh slojev, in dosegel je tudi v resnici vsestranski najlepši uspeh, z:t kar gre predvsem zasluga mladem .1, vrlo nadarjenemu kapelniku, Antonu r-1- Za;ictt!ju, ki se je izkazal pravega mojstra v obvladovanju največjih težkoč, ki jih je nudil izbrani spored. Beethove-nova sedma je bila tako lepo zaokrožena, v vseh posameznostih tako fino iscizeli-rano delo, da jo je občinstvo z vedno naraščajočo napetosijo poslušalo do konca in potem kapelnika odlikovalo z burnim odobravanjem. Prav tako je podal tudi nadalje tri točke Lisztov »Tasso, Iamen-to e trionfo«. Svendsenovo legendo »Zora-hayda« in >Vagnerjev uvod v »Mojstre-pevce« s polnim umevanjem skladateljev in toplim svojim lastnim izrazom, ki ga je znal Stisniti na najmanjši njegov migljaj z brezhibno natančnostjo sledečemu mu orkestru. Ta sijaini uspeti orve prireditve nam daje zagotovilo, da moremo od prireditev, ki bodo sledile prvemu korcertu v Verdijevem gledališču, v resnici pričakovati najlepšega umetniškega užitka. Prva operna predstava bo v torek, 26. t. m., in se uprizori Wagnerjeva »Val-kira <. — Za tiste, ki se žele abonirati za 16 predstav, srane vstopnina in sedež K 100'—, sama vstopnina ali samo sedež pa K 50'— lože stanejo po številkah in vrstah med 100 in 190 K za osem predstav in med 180 in 320 K za 16 predstav. Na-ročbe se sprejemajo od danes dalje pri gledališki blagajni od 10 dop. do 1 pop. in od 4 do 6 pop. — Pri prvem koncertu sta darovala v dobrodelni namen namestnik bar. Fries-Skene K 100'—, dvomi svetnik baron Glanz pa K 20'—. Prvo sv. obhajilo na CM šolah pri Sv. Jakobu. Včeraj, na dan sv, Alojzija, so imeli malčki-prvoobhajancr svoj nepozabni praznik. Prišli so snažno in lepo o-pravijeni v šok), kier so jih uvrstili gg. kateheti v telovadnici v vrste in odkoder so potem skupno z drugimi dečki in de^ klicami in vsem učiteljskim zborom odkorakali v cerkev sv. Jakoba. Novoob-hajancev je bilo 193, in sicer 86 dečkov in 107 deklic. Pred sv. obhajilom je imel g. katehet M. Škabar lep nagovor na malčke in jih še enkrat spomnil na potnen in namen sv. obhajila. Po končanem nagovoru so malčki z veliko ponižnostjo in pojbožnostjo stopili k mizi Gospodovi in sprejeli Najsvetejše. Ta prizor je bil v resnici ginljiv. Na koncu sv. inaše so u-čenci skupno s cerkvenimi pevci zapeli cesarsko pesem in nato so prvoobhajanci odšli v šolo — kjer so dobili zajtrk in spominske liste prvega sv. obhajila. Osepnice v Trstu. Od c. kr. namestni-štva smo prejeli: Od začetka meseca majnika do danes imamo v Trstu zaznamovati 12 slučajev osepnic; med temi je obolelo 11 odraslih oseb, ki v zarJnjih letih'niso bile ponovno cepljene. Kakor znano, je najboljše varnostm) sredstvo proti osepnicam cepljenje. Osebe, ki so bile cepljene v zadnjih desetih letih, navadno ne obole za osepnicami ter je nevarnost, da obole za osepnicami tem manjša, čim krajši je od zadnjega cepljenja potekli čas. S cepljenjem pridobljena imuniteta polagoma ugaša po gotovem času, ki je individralno različen ter se giblje med petimi in desetimi leti. — Vse one osebe, ki tekom zadnjih petih let niso bile ponovno cepljene, se teidaj opominjajo, da se v it'teresu svojega lastnega zdravja ter v interesu splošnoisti nemudoma podvržejo tej blć-godejni varnostni odredbi. Smrt med begunci. Minoli četrtek je umrl v Ljubljani v deželni bolnišnici g. Anton Čotar iz škrbine na Krasu h. Št. 64 v dobi 64 let. Pokojnik je bil skoro ves čas svoje najboljše dobe v občinskem odboru in sedaj tudi podžupan. Odkar je moral bežati z rodne grude, naselivši se v Gorenji vasi pri Ribnici, ni bil več pri zdravju in je moral zadnje dni v bolnišnico v Lljubljani. Kakor doma je bil tudi na svojem začasnem bivališču zelo priljubljen. Bival je skupno s svojim sinom v Gorenjivasi. Zapušča soprogo Frančiško, sina Antona in hčerko Ivanko, ki jim izrekamo svoje sozalje. Z državne železnice nam pišejo: Prosimo Vas, da daste nekoliko prostora naši prošnji, ki jo tem potom naslovi jamo na postajno načelništvo državnega kolodvora v Trstu. Smo namreč mi železniški delavci, ki nismo stalno nameščeni, dasi-ravno že leta in leta, posebno v sedanjih časih, ko primanjkuje stalno nameščenega osobja, opravljamo vse mogoče posle stalno nameščenega osobja v postajni, skladiščni in vozni službi, a vendar nismo deležni tistih priboljškov, ki jih ima stalno sprejeto osobje. Naša dnevna mez a }e K 3'50, poleg katere še dobivamo 80 vi.i. vojne doklade, tako da imamo K 4T30 na dan. Mislimo, da nam ni treba poudarjati posebej, da teh K 4'30 ne zadostuje niti necženjericu za hrano na dan ob sedanji draginji, kaj naj bi pa rekli šele za one. ki imajo družino, ženo in kopico otrok, ter naj s temi bore vinarji hranijo družino, oblačijo sebe in družino ter plačujejo stanovanje. Pripomniti moramo namreč, da si moramo, tudi sami plačevati obleko, ki jo nosimo v službi, dočim jo stalni nameščenci dobivajo od železniške uprave. In sedaj, ko so dobili oni dodatek.k draginiski dokladi, mi začasno nameščeni delavci nismo dobili nič. In vendar moramo živeti, moramo opravljati službo kokršnokoli, in se dostojno oblačiti' Kako naj zmoremo vse to s K 4*30 na dan? Prosimo torej postajno načelništvo, tla preskrbi tudi narn, ki smo najbolj potrebni oni dodatek, ki ga tako krvavo potrebujemo. Mestna zastavljalnica. V soboto, 23. junija 1917., od 9!/2 dop. do 1 pop. se bodi prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca marca leta 1915. na svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 213.401 do št. 214.300; popoldne od 3V*j do 6 pa nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca junija 1916. leta na zelene listke serije 140 in sicer od št. 1 do št. 1200. si MALI OGLASI; □□ m raftunajo po 4 atot. kMtdo Maštu« tiskao« b•••