35. številka._Ljubljana, v torek 12. februvarja 1895._XXVIII. leto.
uvboui
Izhaja TBak dan *v***er, izimAi nedelie in praznike, ter volja po poŠti prejem m za a vstr o-o ge rsk e dežele za vse leto l.r> ^Id., mtk pol leta 8 gld« za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 4<i kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden me»ec I gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 110 kr. /a četrt leta. — Z« tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po *S kr., če se oznairlo jedenkrut tifika, po fi kr., če se dvakrat, iti po \ kr, če Be trikrat «li večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo iu upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, Oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Čast. p. n. državnozborskim volil-cem v Novem mestu, Višnji gori, Krškem, Kostanjevici, Čmomlji, Metliki, Kočevji in Ribnici!
Za dopolnilno volitev v državni zbor. ki se bode vršila dne 25. t. m. v Vašem volil nem okraji, ni izmej oglašenih kandidatov nobeden obljubil, izpolnjevati resolucij, sklenjenih na shodu zaupnih mož dne 29. novembra m. 1. in obveznih za pristaše narodne stranke. Zategadelj pa zvrševalni odbor narodne stranke tudi nobenega ne more priporočati, ampak je danes sklenil, da se prepušča pristašem na rodne stranke, se li hote* vdeležiti volitve dne 25. t. m. ali ne.
V Ljubljani, dnč 10. februvarja. Za zvrševalni odbor narodne stranke:
Dr. K. vifez Bleiweis-Trsteniški. Deželni zbori.
Hrnn|»kl.
< XII seja dne 11. februvarja 189 5.)
(Konec.)
Poročevalec posl. P o v S e po vda rja, da dež. odbor ni preklical svoje obljube in da vlada za letos prav gotovo ne bi dala nobenega prispevka. Končno se izreče zoper predlog.
Posl. Hribar pravi, da je Hraskv že 14 kilometrov vodovodov izdelal in še drugih načrtov obilo pripravil, vrh tega pa naredil načrte za vodnjake. Hraskv se je z veseljem lotil hidrotehnike in jej žrtvuje veliko prostega časa. Zato predlaga, naj se izreče dež. inženirju Hraskemu zahvala za njegovo delovanje.
Poročevalec posl. P o v S e pritrdi Hribarjevemu predlogu  kateri se soglasno vzprejme.
Posl. Hribar konstatuje z zadoščenjem, da se je mnogo storilo za pokončevanje hroščev, graja pa, da postopa dež. odbor pri delitvi nagrad jako tesnosrčno. Govornik pravi, da se j« sam obrnil na dež. odbor, da bi mu dal neko svoto, da bi v Cerkljah dajal nagrade za pokončevanje liroščev. A dež odbor je ponudbo odbil. Govornik vpraša: Ali dež. poslanec ni vreden tolikega zaupanja kakor kak župan ali kak učitelj? Iz tega slučaja je vidno, koliko kredita imajo dež. poslanci pri dež. odboru.
Posl. dr. Papež pravi, da jo to, kar je povedal Hribar, resnično, da pa je dež. odbor odklonil njegovo ponudbo, ker bi potem prišli a takimi prošnjami tudi drugi zasebniki.
Poročevalec posl. Povile poroča o nadalnjih marg. točkah in predlaga: § 3. dež. odborskega poročila naj se vzame z odobravanjem v vednost.
Zbornica vzprejme ta predlog in predlog Krsni-kov soglasno. Predlog posl. Arkota pa se je odklonil; glasovali so proti njemu nemški in vsi klerikalni poslanci, izvzemši dr. Papeža, kateremu se je po kratkem premišljevanji pridružil še dr. Žitnik.
Posl. Lenarčič poroča o § 6. letnega poročila dež. odbora: Deželni odbor je sestavil vse zanimive podatke, katere se tičejo tega važnega paragrafa. Ker pa je naš slavni deželni odbor v teh izkazih še več gradiva nabral, kakor mu je bilo naročeno, zato mu bodi izrečena topla zahvala, kar ga sicer redko kdaj doleti. Cestni odbori so v obče redno poslovali in pravilno svoje proračune oziroma račune sestavljali, da je deželni odbor lev redkih slučajih prišel v položaj, da je moral dotične  proračune   popravljati.   Zanimivo   v tem
pogledu je le to, kar se je pripetilo cestnemu odboru ljubljanske okolice, oziroma deželnemu odboru, ko je ta zahteval, naj se proračunana priklada 10° „ zviša utemeljeno na 1 f>0/o. Okrajno glavarstvo j« namreč temu Ugovarjalo, češ, da je ljubljanski glavni davčni urad preobložen z delom in da tudi zvišanje pnklade ni potrebno, Deželni odbor je dal na to primeren odgovor Deželna vlada ga je pod-, pirala s tem, <la je okr. glavarstvu ukazala pobirati proračunano priklado. Letne račune za 181)3.1. poslali so vsi cestni odbori pravočasno, le vrhniški cestni odbor tega ni storil, ker se je revno začetkom
I. Ib94. sestavil nov cestni odbor, kateri je svojo dolžnost prezrl. Dolgost okrajnih cest je znašala 1591'75 kfH% deželnih pa 572*44 km, skupaj 2164'19 km, stroški za prve so znašali 139.084 gld. 4 kr. ; ako upošte\amo še one za vrhniški okraj z 3O00 gld., katerib v izkazu ni, stroški za deželne ceste pa 101.615 gld. Gl1^ kr., torej skupaj 240 (399 gld. 71'/4 kr. K deželnim cestam so prispevali okrajni cestni zakladi 35.778 gld. 47Va kr. Pri kl ade sukale so se od 5°/0 v Postoj i nskem do 20°/0 v 10 okrajih. — Vse tfl priklade znašale so 14G.457 gld. 45 kr. Podpore oziroma posojila 80 dobili : 1. Črnomelj 2000 gld., 2. Novomesto 1O0O gld., 3 Radeče 120 gld, 4. Ribnica 110O0 gld. 5. Skofja-loka 400 gld., 6. Velikelašče 1000 gld., 7. Občina Spodnja Šiška 120 gld., 8. Loka pri Mengšu 11)0 gld., 9. Dol (Črnomelj) 350 gld.,   10. Črnivrh   350 gld.,
II. Turjak 2o0 gld., 12. Sv. Gregor 10O0 gld., 13. Dole (Litija) 100 gld. Skupaj 17790 gld. Govornik predlaga,  naj se  vzame poročilo na znanje.
Posl. A r k o vpraša dež. predsednika, zakaj se logaškega iti idrijskega cestnega odbora prošnja, naj se cesta Idrija-Logatec uvrsti mej drž. ceste, še ni rešila.
Dež. predsednik baron Hein odgovori, da so poizvedbe dokazale, da so troški za popravo in ob-skrhovanje te ceste ogromni in vlada se še ni odločila kaj storiti, a dvomiti je, Ja bi ministerstvo prevzelo tako velike troške.
Posl. Ar ko sodi, da so se troški previsoko preračunali in meni, da bi se poprave lahko razdelile na pr. na des^t let. Govornik prosi gosp. dež. predsednika, naj bi se za stvar zavzel.
Posl. Lan gor želi pojasnila glede nekega mostu, katero pojasnilo mu da deželni glavu r De te 1 a.
Posl. dr. Žitnik predlaga: Deželnemu odboru se iznova naroča, da v svrho naprave tehniškega načrta za gradnjo okrajne ceste od Smuke čez Hi nje do Zvirč da izvršiti potrebne preiskave po kakem organu deželnega stavbiuskega urada, eventuvelno, da v ta namen dobi pripravno tehniško moč, za kateri slučaj se pooblašča, da pokrije dotične troške iz kredita za cestne namene in da v prihodnjem zasedanji, če mogoče, predloži izdelan načrt s proračunom.
Dež. glavar Detel a prizna, da je stvar potrebna in da bo dež. odbor to stvar čim prej rešil.
Posl. Hribar povdarja, da zasluga, da seje RadeŠki most izvrstno izdelal, gre projektantu in nadzorniku stavbe inženerju Hraskemu. Stavbenemu voditelju gre torej gotovo kaka nagrada. Govornik predlaga resolucijo: Dež. odbora se naroča, naj uvažuje, ali in kaka nagrada naj se da deželnemu inženerju Hraskemu za njegove zasluge pri ra desk eni mostu.
Dež. predsednik baron Hein naznani, da se je potrdilo, kar se je bilo ukrenilo glede mitniške hiše v Radečah.
Poročilo dež   odbora se odobri in vzpre mota se resoluciji dr. Žitnika in posl. Hribarja.
Posl. Povše poroča o vodopravni obravnavi glede dopustnosti Podliagske^a alternativnega projekta o osuševanju ljubljanskega barja in predlaga, naj se odobre  poravnave, katere  je .sklenil deželni odbor s posamnimi   interesenti   in dež. odboru naroča, da prosi  razsodbe  glede   sporov,   katerih ni moči z lepa poravnati.   Nasvetuje to-le:   I. Deželni odbor se pooblašča,  odobriti  vse one v prilogi 43. omenjene poravnave, katere je zastopnik deželnega odbora  pri vodopravnem  postopanju   glede dopustitve   Podliagskijevega    alternativnega   načrta za osuševanje  ljubljanskega  barja dogovoril  in sicer : 1. Z gg. Fr. Galletom , Jos. Lenarčičem   in Josip Telbanom;   2. z deželnim   stolnim  mestom;   3. 8 stavbinskim vodstvom  dolenjskih železnic v Ljubljani ; 4. z g  J. Janeschein, glede stopnic pri hiši št. 5 na Sv. Petra nasipu ;   5. s hišnimi   lastniki : Peter  in  Lujiza   Lassnik,   Rudolf Kirbisch, Josip Gerber, Karol Obreza, Jakob Naglas, Viktor Schitter, Ferdinand Bilina,    Mihael Kaatner,   Anton Krejči, Ana Tambornino, Feliks in Avgusta Bartel, Marija Jacobi, Pavla Hahn, Viljem Mayer.   II. Dež. odbor naj skuša poravnavo doseči in aicer z gg Janeschem glede njegovih zahtev z ozirom na njegovo usnjarno, z g. Wittom in Josipom ter Magdaleno I*ock glede njih tirjatev in  za  slučaj, da se te navedene poravnave ne dosežejo, naj  deželni odbor  takoj po-poprosi za razsodbo teli prepornih vprašanj, kakor sploh za razsodbo glede onih ugovorov in zahtev, katere je zastopnik deželnega odbora takoj pri obravnavah odklonil in sicer glede zahtev južne železnice, glede delniške družbe Levkam-Vevče, glede posestnic  grajščine  v  Fužinah in k tej spadajočih naprav, glede tovarne za barveni les na Fužinah in glede   županstva   občine   Devica   Marija  v Polji, lil. Deželnemu  odboru   se   naroča,  da  po zvršeni pravomočni rešitvi vseh vodopravnih zadev dopolni vkupni troškovni   preudarek alternativnega načrta, ter da stavi potrebne nasvete in predloži načrt zakona v konačno sklepanje.
Posl. Hribar konstatuje. da se stvar jako počasno razvija. Vodopravua obravnava se je šele tri leta potem začela, ko jo je bilo ukazalo mini-sterstvo. Deželni odbor bi bil moral stvar podrezati. Tu vidimo, kaka škoda je, da nimamo več dra. Po-klukarja Zaradi malen kos t ij se vsa stvar zavlačuje in vender bi bilo boljše, pri takih rečeh odnehati, da se ž« pomaga barjanom, Potreba, da se stvar reši, je skrajna. Čisti dohodek vsega barja je bil po starem katastru preračun anna 17.000 gld. Po novem katastru je pa preračunan na 170.000 gld. Denar, kateri je vlada izdala za osušenje, je bil silno plodonosno naložen. In kar bomo zdaj inve-stovali, bo tudi tako plodonosno. Ko se zvrše osuševalna dela, bedo zemljišča vredna okroglih S milijonov gold. in pomnožila se bo davčna sila prebivalstva. Mimo te direktne koristi pa bo imela država tudi indirektno korist. V slučaju vojne z Italijo bi bilo osušeno barje veliko važnosti, ker bi ta planota mogla vzdrževati sama velik vojni oddelek. Stanje barjana je sedaj neznosno. Govornik prip iroča, naj se skrajšajo vsa pogajanja, da se doseže zaželjeni uspeh. Kmet je steber države, a dati mu je pomočkov, da ne propade. (Dobro-klici.)
Deželni predsednik baron Hein pravi, da se vodovodna obravnava tri leta zategadelj ni začela, ker se je moralo prej dognati, ali je moči odpraviti jez v Vodinatu. Veliki spori, o katerib bo soditi vladi, se bodo Še letos rešili.
Poal. dr. Schaffer zagovarja deželni odbor, češ, da je storil, kar je bilo mogoče.
Deželni predsednik baron Hein pravi, da je o stvari le soditi in toto, in dokler s« malenkosti ne rešijo, tudi celote ni rešiti.
Posl. dr. Papež pojasnjuje nekatere posa-mičnosti glede sporov.
Posl Hribar izjavi, da je zadovoljen 8 pojasnilom deželnega predsednika in vzame na znanje zagotovilo, da se stvar reši tekom jednega leta.
Poroč-valec   poti. Po v še  priporoča,  naj se odobri poročilo in želi, naj bi vlada izpolnila svojo obljubo ter stvar čim prej rešila. Poročilo Be odobri. (Seja se na to prekine do 4. ure popoludne.)
Popoludansko sejo otvori deželni glavar Detel a ob pola 5. uri.
Posl. Gras8elli poroča o d-želnoodborskega poročila I. in  11. točki   „Posebni prigodki, deželni odbor, razdelitev referatov, seje" in nasvetuje, naj se poročilo odobri.
Posl. Hribar pravi, da je bil v seji 17.okto* bra IS84. I. vzprejet predlog, da bodi uradni je/.ik deželnega odbora slovenski. Tak sklep je bil že prej storjen, a ko je nemška stranka po raznih mabiuacijah prišla na krmilo, ga je razveljavila in uvedla nemško uradovauje. Kar je takratni poroče m valeč dr. Poklukar rekel, velja še danes. Takrat se je tudi deželnemu odboru naročilo, določiti eventu-valne izjeme in Poklukar je tudi povedal, katere izjeme so pO njegovi sodbi dopustne. Ta sklep glede slovenskega U radovanja se pa ne izvršuje, tako n. pr. se c. kr. deželni vladi piše izključno nemški. (Cdjtel) Govornik pravi, da je to videl v aktih; naravno je, da vlada, ki itak ni prijazna slovenskemu uradovanju, nemški odgovarja. Da se odpravi ta nedostatak, predlaga govornik naslednjo resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, naj v varstvo veljave slovenskega jezika c. kr. državnim uradom v deželi kranjski, izvzemši a kr. vojaške ohlast-nije, dopisuje 1h v slovenskem jezika. (DobtO klici.)
Posl. dr. Schaffer pravi, da se sklepi o slovenskem uradovanju večinoma izvršujejo; prizna pa, dii se delajo izjeme. Zlasti, pravi, je časih važno, da se vladi piše nemški.
Deželni glavat De tel a pravi, da se drži deželni odbor sklepov, kateri so se storili. Če vlada nemški piše, se jej nemški odgovori. (Živahni Oho-klioi), inicijativno pa se j h j dopisaje slovenski, izjema se stori le, kadar gre dotična stvar na ministarstvo.
Pri glasovanju se vzprejineta točki 1 in II poročila, Hribirjeva resolucija pa se je odklonila; proti njej so z nemškimi poslanci glasovali tudi K lun, Šuklje in Lavrenčič. (Posl. Hribar: Sramota!)
Posl. G ras seli i poroča o deželnoodborskega poročila § B. 0. „Zdravstvene reči", pojasnjuje zlasti vprašanje o živinozdravniku v Idriji ter predlaga: naj se deželnemu odboru naroči, da stori eventu-valno sam potrebne korake pri poljedelskem mini-sterstvu in naj se poročilo odobri.
Posl. Vi š ni kar razpravlja o vprašanji, katera občina mora plačati pogrebne troške za tiste uboge, ki miir d v kaki drugi občini in dokazuje, da morajo te troške plačati občine, kjer umrje siromak. Ker pa se različno postopa, želi, naj vlada ukrene, da bi se tu jednako postopalo.
Deželni predsednik baron Hein sodi, da mora pogrebne troške tista občina plačati, kjer je siromak umrl. Stvar se da le dognati, če se provocira razsodba najvišje instance. Upravno sodišče pa je jeden-krat razsodilo, da mora te troške plačati domovinska občina. Občine naj so torej v takih slučajih pritožijo na pristojno mesto.
Poročevalec posl. Grasselli opomni, da mora po veljavni praksi plačati te troške tista občina, kjer je dotični k umrl. Tako je tudi minister-stvo že večkrat razvodilo.
Pri glasovanja se odobri poročilo.
Posl. Grasselli poroča nadalje o letnega poročila i; 7., A, „Deželna prisilna delalnica"* in priporoča napravo bi vi mej delainico in deželno bolnico. Ker pa se delajo tej napravi ovire, se je sprožila ntisttlj naj se napravi železna brv. (Je bi se — svoj čas — zdravniška služba v prisilni de-lamici opravljala i/, deželno bolnice, bi se stvar rentirala. Poročevalec nasvetuje, naj se poročilo vzame na znanje in predlaga: 1.) Potreba primerne krajše zveze deželne prisilne delarnice z novo deželno bolnico preko Ljubljanice «e pripozna; 2.) na-
meravana gradnja lesene brvi preko Ljubljanice ee v to svrho odobruje in zanjo deželnemu odbora dovoljuje kredit 1500 gld. predujemno iz deželnega zaklada; 3.) za nepričakovani slučaj, da dežela ne doseže inštancnim potom dovoljenja za gradnjo lesene brvi, dovoljuje se deželnemu odboru iatotako predujemno iz deželnega zaklada kredit 6000 gld., da mej deželno prisilno delarnico in novo bolnico zgraditi da mestu lesene železno brv preko Ljubljanice. 4.) Ostale marginalne številke § 7. A., 11 —17 se jemljć odobruje" na znanje.
Predlogi se vzprejmo brez debate.
Posl. Grasselli poroča o letnega poročila § 7., B, „Deželni dobrodelni zavodi" in priporoča, naj se vzame poročilo odobruje na znanje.
Posl. dr. Tavčar pravi, da ravno na tena polju stopa deželni odbor velikokrat v dotiku z raznimi oblastvi. Prihajajo mu dopisi laški, madjarski itd. Bati se je, da bo deželni odbor mislil — ker se je odklonil Hribarjev predlog — da ima sedaj proste roke. Želeti je, da se v tem ozru kaj gotovega stori, da se točno določijo načela, po katerih se bo deželnemu odboru ravnati. Govornik predlaga resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanji poroča o tem, v katerem jeziku dopisuje cesarskim in drugim oblastnijam, in po kakih načelih se pri tem ravna.
Posl. K lun pravi, da je bila Hribarjeva resolucija nezaupnica deželnemu odboru in da so jo on in somišljeniki zato odklonili.
Posl. dr. Vošnjak izjavi, da se vsi zdravstveni referat zadevajoči spisi pišejo slovenski na slovenske, laške in madjarske dopise in tudi na Hrvatsko. Navadno se torej slovenski uraduje, nemški le izjemoma, kadar gre stvar na minister-stvo, zato, da bi jo to rajše ugodno rešilo. (Klici: Oho! Veselost.)
Posl. Hribar protestuje proti izrazu dra. Tavčarja, da je bil skrivoma stavil svoj predlog. Ne more se pa načuditi kanoniku Klunu. Ta je rekel, da je zato glasoval proti predlogu, ker so mu povedali deželni odborniki, da se slovenski uraduje. Govoril je pa ž njimi šele pozneje/ ko je že glasoval. Govornik se izreče za Tavčarjev predlog, obžaluje, da se je njegov predlog odklonil.
Deželni predsednik baron Hein pravi, da vlada jednako pravično sodi slovenske kakor nemške vloge, da pa s^ zadržuje u rado vanje, če se jej dopisuje slovenski. (Nemir. Klici: Oho!)
Posl. K lun pravi, da sta SchifTer in Detela v javni seji govorila in da ga je to prepričali), da je Hribarjev predlog nezaupnica.
Zbornica vzprejme poročilo in dra. Tavčarja resolucijo.
Posl. baron Rechbach poroča o § 1. letnega poročila „Zakonski načrti".
Zbornica vzame poročilo odobruje" na znanje.
Posl. Pfeifer poroča o § 2. letnega poročila ,, Davki".
Poročilo se vzame brez debate na znanje.
Posl. Ar ko poroča o letnega poročila § 4. „ Deželne podpore".
Poročilo se vzame brez debate na znanje.
Posl. Ar ko poroča o §. 5. letnega poročila „občinske stvari".
Poročilo se vzame brez debate na znanje.
Posl. dr. Žitnik poroča o odpomoči zoper škodo povodnji v Dobrniški občini in nasvetuje v pokritje troškov za izvršitev potrebnih del, naj se dovoli 900 gld. kot deželni prispevek in naj dež. odbor izposluje pri poljedelskem ministerstvu iz melioracijskega fonda prispevek 50%i interesenti pa naj pokrijejo 20% vseh na 3000 gld. preraču-njenih troškov.
Dež. predsednik baron Hein žeii, da se resolucija premeni tako, da se ne bo sklicevala na melijoracijski fond
Posl. dr. Papež pritrja nasvetu dež. predsednika in pričakuje, da se bodo prebivalci popolnoma oprostili prispevkov in da bo vlada dala 70°/0. Govornik nasvetuje, naj se predlog prenaredi v zmislu barona Heina izvajanj.
Poročevalec dr. Žit D ik se izreče za nasveto-vano premembo.
Predlog se vzprejme.
Posl. dr. Žitnik poroča o predlogu glede I preskrbljenja občine Ambrus z vodo. Omenja, da j lani sklenjeni zakou še ni dobil najvišje sankcije. Ako se ugodi izvestnim zahtevam poljedelskega ministarstva, se bo zakon kmalu sankcijoniral. Govornik \ predlaga: 1.) Poročilo deželnega odbora o obravna-
vah z visoko vlado glede oskrbi jen j a občine Ambrus in sosednih vasi z vodo se jemlje na znanje. 2 ) Deželnemu odboru se naroča, da takoj prične vodo-pravne obravnave zaradi eventitvelne pridobitve vodne sile in pravice do dobivanja vode. 3.) Za napravo vodovoda v celem obsegu se deželni prispevek razdeli v tri letne obroke po 11.000 gld. in pričenši z I. 1895. vstavi v proračun deželnega zaklada, vsled česar se v lanskem zasedanji dovoljeno, pa neporabljeno predplačilo 3000 gld. zviša letos za 8000 gld. ter tako kot prvi obrok določi 11 000 gld. 4) Deželni odbor se pooblašča, da ob svojem času napravo vsega vodovoda odda podjetniku ali po jednotnih cenah ali za pavšalni znesek, kakor se mu najprimernejše in najugodnejše zdi za deželne finance.
Resolucija: Deželni odbor se opozarja, da se pri oddaji del (dovažanje vodovodnih cevij, kopanje rovov za polaganje cevij itd.) kolikor mogoče ozira na udeležence in sploh domače delavce.
Predlogi se vzprejmejo brez debate.
Posl. Hribar poroča o dež. prispevku za hidrografičm posel na Kranjskem, kateri namerava vlada ustanoviti v Ljubljani pri stavbinskem uradu. Govornik pojasnjuje pomen te naprave. Glededoločbe prispevka pravi da je važno vprašanje, kdo bo imel večjo korist od te naprave, država ali dežela ? Določno se to ne ve, ali najbrž država. Ker pa je stvar vender važna tudi za deželo, naj se dovoli kak prispevek. Ministerstvo je iz prva zahtevalo, naj da dežela 30%. Potem pa je svoj proračun znižalo, zahteva pa večji prispevek. Govornik predlaga, naj se dovoli prispevek 30% vseh troškov.
Dež. predsednik baron Hein priporoča, naj se zviša deželni prispevek na f>0%, ali naj se da vsaj toliko, kolikor je predlagal dež. odbor.
Poročevalec poslanec Hribar vzdržuje svoj predlog.
Pri glasovanju se vzprejme predlog brez debate.
Pos . baron S c h w e g e I poroča o nakupu zemljiških parcel poleg Iludolfinuma v muzejske namene. Mestna občina je stavila jako ugodne pogoje. Stvar je važna. Namen poslopja se danes nikakor ne bo določil, to bo dež. zbor o drugi priliki določil. Ponudila se je tudi prilika dati neke parcele za Beži in gradom za te parcele, kar bo deželi prihranilo troškov. Stvar še ni dozorela. Govornik predlaga: Deželni oibor se pooblašča, da se v svrho pospeševanja prizadevanj glede premeščenja kakega c. kr. obratnega ravnateljstva drž. železnic v Ljubljano, dogovori z mestno občino ljubljansko glede eventuvalne zamene za Bežigradom ležečih, deželi lastnih parcel za parcele v načrtu kot skupina I,, parceli 1 in 2 zaznamovanih, 1184*621"")* merečih parcel s pogojem, da se poravna diferenca mej kupno ceno parcel za Bežigradom in kupno ceno parcel mestne občine na Tržaški cesti, določeno na 5 gld. za Q°, to pa za slučaj, da se posrečijo pogajanja glede ustanovitve železniškega prometnega ravnateljstva v Ljubljani. Če bi ta pogajanja tekom jednega leta ne imela uspeha, naj se za dogovorjeno ceno kupijo rečene parcele in glede njih porabe stavijo svoj čas primerni nasveti.
Predlog se vzprejme brez debate.
Posl. Vi šn i kar poroča o prošnji gospodarskega odbora v Št. Petru na Krasu in o prošnji podobčine Klenik za podpore za vodovod in predlaga, naj se prva prošnja odstopi dež. odboru, da stvar preišče in napravi potrebne načrte, druga prošnja pa se odstopi dež. odboru, da dovoli primerno podporo in izposluje pri poljedelskem ministerstvu prispevek.  Se sprejme.
Posl. dr. Schaffer poroča o predlogu glede ustanovitve c. kr. železniškega prometnega vodstva v Ljubljani. Važnost takega vodstva je znana. Ljubljana je po svoji geograiiČni legi in po socijalnih razmerah za to jako ugodna, zlasti pa še zato, ker je naravno središče več prog, katere so se že zgradile ali se še bodo. Da se to pospeši, je posl. Hribar predlagal, vsa železniška poslopja, katera bi 8e v ta namen gradila, oprostiti deželnih priklad in temu je le pritrdit«. Nasvetovalo pa se je, naj tudi mestna občina ljubljanska stori kar mogoče, da se to doseže. Govornik formuluje te predloge in zbornica je vzprejme brez debate.
Posl. Kersnik poroča o uvrstitvi občinske ceste, ki se začenja v cestnem okraji Kamniškem in se, segajoč v cestni okraj Kranjski, odcepi blizu Kaplje Vasi od Kranjsko-Karauiške deželne ceste ter drži čez Kapljo VaB, Komendo, Klanec, Zalog in Pšenično Polico do Cerkelj, potem občinske ceste,
ki drži od Kaplje Vaai čez Gmajnico in Goro v Križ in od ta naprej do tje, kjer se stika v Kranjsko-Kamniško deželno cesto, mej okrajne ceste in priporoča, naj se predlog vzprejme.
Zbornica vzprejme govornikove predloge brez debate.
Posl. Kersnik poroča glede prenaredbe § 5. zakona z dne 13. junija 1882. I., dež. zak. št. 25. 1. 1886., o odkupu posestev se držečih novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe, z dotičnim načrtom zakona in predlaga: Deželnemu odboru se naroča, predložiti v prihodnjem zasedanji načrt zakona, s katerim se spreminjata §§ 17. in 18. zakona z dne 13. junija 1882, št. 25 de 1886 ter uvajajo prostejše določbe glede sestavljanja komisij za ustanovljenje odkupnih cen, ugovorov in končnih razsodeb.
Predlogi se vzprejmo brez debate.
Posl. P o v š e poroča o uvrstitvi v cestnem okraji kranjskem in ljubljanskem ležeče občinske ceste od Podreča do Smledniškega mostu mej okrajne ceste.
Predlog se vzprejme brez debate.
Posl. dr. Tavčar poroča o združitvi vasi Gnadendorf in Hutterbiiuser z mestom, Kočevjem. Govornik omenja, da se je stvar že lani pretresala. Doprinesle so se takrat zahtevane številke tistih parcel, katere se imajo združiti z mestom ni se pa uvaževala zahteva, naj se pomnoži tudi število vo-lilcev v Ribnici. Ker pa je volilna reforma na dnevnem redu in se število volilcev v Kočevju ne bo posebno pomnožilo, če se priklopijo te parcele mestu, priporoča govornik, naj se dotični zakonski načrt vzprejme. Zbornica vzprejme zakon brez debate.
Posl. baron R e c h b a c h poroča o prošnji vaei Cadež pri Trebnjem, da bi deželni tehnik pregledal, kako bi se ondi napeljala pitna votla in predlaga, naj se prošnja odstopi dež. odboru v ugodno rešitev. Se vzprejme.
Posl. baron Rechbach poroča o prošnji posestnikov vasi Breze, da bi se vodovod Vinice Sušje podaljšal do vasi Breze in predlaga, naj stori dež. odbor primerne korake, da se prošnji ugodi. Se vzprejme
Posl. Kersnik poroča o prošnji občin Kropa, Kamnagorica in Ovšiše za ustanovitev zdravstvenega okrožja v Kropi; prizna, da bi bilo res treba kaj storiti in predlaga, naj se prošnja odstopi dež. odboru, da dogovorno z vlado stori kar mogoče, ob jed nem pa prošnjo toplo priporoča. Se vzprejme.
Posl. Povše poroča o prošnji županstva v Velikih Poljanah za prenaredbo zakona o licenci-ranji plemenskdi bikov in predlaga, naj se odstopi dež. odboru z naročilom, da sploh preuči, če in kako bi kazalo prenarediti ta zakon ter v prihodnjem zasedanju o tem poroča.
Dež. predsednik baron H e i n misli, da bi bilo ves zakon revidirati, zlasti skrbeti, da bi se ne prodajali iz dežele biki.
Posl. Ar ko nasvetuje, da bi se sestavila en-keta, kakor se je sestavila za lovski zakon in pojasnjuje živinorejske razmere.
Poročevalec posl. Povše odgovarja na kratko in priporoča bvojo predloge. Se vzprejmejo.
Posl. Kersnik poroča o prošnji okrajno-cest-nega odbora v Radovljici za uvrstitev okrajne ceste Lesce-Radovljica in Kamnagorica-Kropa-Podnart mej deželne ceste in o prošnji županstva v Starem trgu in okrajno-cestnega odbora v Črnomlji za napravo ceste iz Starega trga do Broda ob Kolpi in predlaga, naj ae prošnji odstopita dež. odboru v rešitev. Se vzprejme.
Posl. Lenarčič poroča o prošnji županstva v Gorenjem in Dolenjem Logatcu za podporo v svrbo naprave vodovoda, in predlaga: Logaški občini dovoli se za zgradbo vodovoda od proračuna-nega zneska 30°/0 ako država, kakor je to navadno, dovoli iz melioracijskega zaklada 50% prispevka. Znesek te podpore postavi se v proračun leta 1896, ter se ima delo izvršiti, kadar bode deželni hidrotehnik izvršil ona vodovodna dela, katera so sedaj vže v izpeljavi, ali pa če mu bode mogoče, mej tem časom tudi to delo nadzorovati. Ako bo pa občina hotela delo prej izvršiti, mora ona pokriti one stroške nadzorstva, kateri presegajo proračunani znesek tega nadzorstva. V tem slučaju pa mora občina dotičnoga naznaniti deželnemu odboru in šele po odobrenju te korporacije sme tak tehnik poslovati pri nadzorstvu tega vodovodnoga dela. Deželnemu odboru se naroča, da stori petrebne korake v dosego državne podpore.
Posl. KI u n ugovarja predlogu z ozirom na deželne finance in zahteva, naj se prošnja izroči dež. odboru, da preišče stvar, o prispevku pa naj se šele v prihodnjem zasedanju sklepa.
Posl. Ar ko se čudi, da se Klun s svojimi pomisleki vedno oglasi, kadar gre za notranjski volilni okraj, prav kakor da Notranjski še vode ne privošči. (Veselost.) Upravni odsek je bil kom-petenten sklepati o stvari. Govornik zavrača Klu-nov ugovor in priporoča nasvet upravnega odseka.
Posl. Klun (vidno razdražen) ugovarja Ar-kovim izvajanjem in trdi, da so njegovi pomisleki jedino stvarni, češ, doslej se je še največ storilo za Notranjsko.
Posl. Hribar zavrača trditev Kl u novo, da se je največ storilo za Notranjsko, kažoč na ambruški in črnomeljski vodovod, ki veliko več veljata. Govornik zahteva, naj se napram vsem občinam jednako dobrohotno postopa in zato priporoča predlog upravnega odseka.
Poročevalec posl. Lenarčič povdarja, da je Klun le v formalnem oziru ugovarjal, zavrača K lanove trditve in priporoča svoj predlog.
Ker zbornica ni sklepčna, se odloži glasovanje. Prihodnja seja bo v sredo.
Volitev v Medjimurji.
i Dopis, i
Dne 7. t. m. vršila se je državnozborska volitev v Čakovca, pri kateri je bil voljen Wlassits s 60 glasovi večine. Vse podrobnosti volitve opisati bilo bi težko in tudi nikdo — kdor sam ni videl — ne more verjeti, kako da se postopa v takih slučajib na Madjarskem. Tukaj le nekatere slučaje, kateri kažejo, kaka svoboda vlada tam.
Volilna komisij i bila je zunaj na trgu sredi mesta. \Vlassitseva (vladna) stranka okupirala je tri <".-trt inke mesta vse vhode, v/.- la za ta dan v najem vse gostilnice okupiranega dela in potegnila kordon obstoječ iz 2 eskadronov konjice, 40 žandarmov in vseh stražnikov Čakovskih; vojaki pešci so pa pri volilni komisiji delili obe strauki. Zjutraj vozil je poseben vlak od Kaniže vladne volilce v Čakovec, stal pri vsaki železniški stražnici ter poti, vodeči k železnici, in nabiral volilce. Ti so imeli prost vhod k svojim od vseh stranij mesta; konjiki pustili so vsakogar skozi kordon, nikogar pa več vun. Katoliški stranki, ki je imela za kandidata dr. Majora, pustili so le čet rt in ko mesta z jedno gostilnico, vhod k volitvi le od jedne strani, katerega pa niso stražili vojaki — dasi je stranka zanj prosila; tako je bil vladnim kortešem vhod in izhod mogoč, da so motili volilce kat. stranke in kupovali glase. Tukaj nisi za varstvo videl ne vojaka, ne žandarma, ne policista, pa tudi ne jednega Žida, dasi jih navadno po celem mestu kar mrgoli. Le kadar je nastal krik v katoliškem taboru, prihiteli so žau-darmi, ker vedeli so, da je stranka vlovila \Vlassit-sevega korteša in da ga tolče. Iztrgali so ga iz rok razburjenih volilcev, branili z bajoneti daljšega pobijanja. Vse drugače postopala je varstvena straža v vladnem tabora. Župnik (nevolilec) iz V. pride gledat volitveni boj in hoče v samostan k oo. frančiškanom, tam je .stal kordon in zbrani vladne stranko volilci. Ko opazijo duhovnika v svoji sredi, ga zgrabijo in pretepajo, Prišedši štirje žaudarmi ga vzamejo v svojo sredo, stopijo narazen, da zamore j o župnika vladni pristaši še zmiraj po hrbtu pobijati, česar jim žandarji ne branijo. Za čas volitve so župnika zaprli. Slučaj t.o pride Hrvat po-setit svojega prijatelja frančiškana. Pri kordonu ga ne puste dalje, šele ko je častniku povedal, kaj da je njegov posel, sprevode ga pod eskorto do vrat samostana, ko jim je povedal, kako dolgo se misli muditi Vračaje se, najde stražo na vratih, katera ga sprevodi nazaj. Oo. frančiškani spraznili 8o bili svoje prostore, da bi mogli sprejeti svoje volilce, a vladna stranka ogradila je z vojaki vhod, da se niso tam zbirati zamogli. Pred volitvijo bili 80 voliici pri sv. maši. WIassitsevi hodili in vpili so krog cerkve, suvali z zastavami skozi vrata v cerkev in kričali „abczug Major". Okoli dveh popoludan bil je Major v večini, vladni hiteli so na vse strani, kupovat glase; burja je brila in snežilo je ves popoldan, a Majorovi volilci ostali so na mestu, ker niso imeli kam pod streho. Znatno manjšino imel je VVlassits o 1 97. uri zvečer. Komisija ostavi glasovanje, da odvečerja (?) Wlaasitsevi korteši razkrope se na vse strani, kupujejo glase in hite po „rezervo". V rezervi bili so volilci iz Čakovca, kateri so čakali, da dajo, ako bo sila, svoje glase za dobro plačo.
Tako se je z dovoljenimi in ne dovoljenimi sredstvi dosegla zmaga. Volilec iz St. moral je voliti \Vlas-sitsa, ker ima sina v pripravnici v Čakovcu. Tam se je reklo, da kateri oče ne voli Wlassitsa, njega sin bo izključen. In čuda! pri takem pritisku dobil je \V I a s s i t s 1280 in Major 1 2 2 0 glasov, tedaj borni h 60 g I a so v večine. Na noge bratje Hrvati! Pri prihodnji volitvi pokažite, da še teče v vaših žilah slovanska kri!
V IJulilJniMi. 12. februvarja. Štajerski deželni glavar je, kakor znano, podpisal predlog, naperjen proti Slovencem. Formalno je bil v to tudi opravičen, ker deželni red nima o tem nobene določbe, a taktno to ni bilo. Dosedaj se še ni prigodilo niti v Angliji, niti v Nemčiji, niti v Italiji, niti v Franciji, pa tudi v avstrijski zbornici poslancev ne, da bi bil predsednik podpisal kak strankarski predlog, to je prvi storil deželni glavar zelene Štajerske. V opravičevanje so da pač zanj vsaj to navajati, da je predsednik zbornici poslancev baron Chlumecky tudi ves svoj vpliv nedavno porabljal za italijanske ire-dentovce. Če je tako strankarstvo dovoljeno baronu Chlumeckemu, zakaj bi pač ne bilo grofu Attemsu. Zanašal se je tudi, da bodo slovenski koaliranci njegovo postopanje mirno pretrpeli, kot so p stopanje Chlumeckega. Ce se je zmotil, kaj more on za to.
Dr. M. Laginja pred svojimi volilci. 0
shodu v Baderni se poroča: Shoda volilcev v Bademi, mestne občine poreške, udeležilo se je nad 2000 mož. Ta po svoji u leležbi ogromni shod i z-rekel jo soglasno in ob nepopisljivem navdušenji popolno priznan e in neomejeno zaupanje poslancema Spinčiču in dru. Laginji. Predložene resolucije so se vzprejelo soglasno. Zajedno je ta impozantni shod izjavil BVOJO nepremično udanost Njeg. Velič. cesarju in kralju
Katoliško šolsko društvo — politično. Šolski odsek dolenjeavstrijskega deželnega zbora je odklonil podporo katoliškemu šolskemu društvu z motivacijo, da je to društvo politično. Ko je pa šlo za podporo nemškemu „Schulveivinu", se pa ni našel noben tak pomislek. Seveda, „Schulverein" je naperjen proti Slovanom in pri njem imajo veliko besedo židje.
Pravosodje na Ogerskem V soboto je po slanec Polonyi liudo kritikoval d Iovanje prejšnjega pravosodnega ministra, sedanjega predsednika zbornice poslancev Szilagyija. Navajal je, kako se pr• imenovanji sodnih uradnikov ni nič gledalo nt starost. Mladi ljudje, če so bili vladni politični prj-vr?enci, splezali ho hitro na visoke stopinje. Szilagvi je sam zagovarjal svoje postopanje, pa ne posebno srečno. Priznal je, da je resnično, kar mu je Polonyi očital. Izgovarjal se je, da se je pri imenovanjih in povišanjih vedno gledalo na sposobnosti dotičnikov. Seveda, sposobnosti so sodili Szilagyi sam in njemu podrejeni uradni načelniki, ki so pa pri tem gledali v prvi vrsti na politično prepričanje, naj Szilagyi še tako taji. Pri taoib razmerah se pač ni moglo govoriti o neodvisnosti sodnega stanu, kajti, kdor ni postopal tako, kot je vlada želela, pač ni mogel misliti, da bi prišel na kako višje mesto. Pri tacih razmerah se ni čuditi večkrat kaj čudnemu izidu političnih pravd.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. februvarja.
— (Deželni zbor kranjski) imel |bo jutri dopoludne ob 10. uri sejo.
— (Katoliški bal) je venderle bil. Predpustna veselica slov. katoliškega delavskega društva v nedeljo večer se je namreč vršila po prvem programu, na katerem je bila napovedana „ prosta zabava s plesom", a ne po drugem „popravljenem" programu, s katerim se je izgovarjal „Slovenec4, Veselica je bila jako dobro obiskana in plesalo se je do b. ure zjutraj. To danes konstatujemo s pri-stavkom, da delavcem in delavkam prav od srca privoščimo plesno zabavo. Ker se je pa plesalo v katoliškem, pod patronanco najvrlejših, na svojo „katoliško" zav« st vedno bobnajočih „katolikov" stoječem društvu, in ker so bili na plesu navzočni tudi udje komisije za II. katoliški shod, tedaj, upamo, bodo odslej vsaj morala imeti mir pred „Slovencem" tudi narodna društva in osobito veselice podružnic sv. Cirila in Metoda, ki so do sedaj tolikrat bile uprav  zaradi plesa napadane.
— (Vabila za Sokolovo maskarado) začela »o se razpošiljati danes. Ko bi jeden ali dragi, ki se želi udeležiti kolobocij Hej-vaj-hejskih, .slučajno ne dobil vabila, oglasi naj se pri odboru „Sokola".
— („Slovenskega učiteljskega društva") obiteljski zabavni večer je privabil v dvorano Hafnerjeve pivarne obilo društven i ko v in njih prijateljev. Mej drugimi cenjenimi gosti smo zapazili tudi g. župana Grassellija, g. nadzornika Levca, gg. ravnatelja 11 ubada in dr. Junowicza, gg. poslance dr. Tavčarja, Hribarja in Stegnarja itd. — Pevske točke vzpored« so se izvajale ob živahnem ploskanji — posebno živahen pa je bil ples, kateri je trajal pozno čez polunoč. Zabavni večer je dal precej čistega dobička (140 k.), kateri pripade „društvu za zgradbo učiteljskega konvikta". — Upamo, da nI bil ta zares zabavni večer „Slov. učit. društva" zadnji, ampak, da nam bode še več jednakih priredilo, kar je lahko mogoče, če bodo prevzele prireditev tako vrlo delavne gospice učiteljice, katere so bile v ve8eliČnem odboru.
— (Občni zbor društva živinozdravnikov na Kranjskem) je bil minolo soboto. Zbralo se je kljub skrajno neugodnemu vremenu poleg tukajšnjih živinozdravnikov tudi več drugih z dežele. Posebno važna točka dnevnega reda je bila: zboljšanje služeb c. kr. okrajnih živinozdravnikov, pri kateri točki se je vnela jako živahna razprava. Referentu gosp. c. kr. okrajnemu živinozdravniku J. Sadnikarju naročilo se je, da vsled dopisa centralnega odbora dunajskega izdela natančno poročilo do 10. marca, kateri dan bode drugi shod vseh kranjskih živinozdravnikov, da se konečno dogovori in prošnja predloži na višjem mesta. Po zborovanju, katero je bilo v pisarni gospod.t o. kr deželnega živino-zdravnika, zbrali so se vsi udeležaiki v hotelu „pri Maliču", kjer so še dolgo bili v veselem razgovoru.
— (Okrajna posojilnica v Krškem) ima
dne 8, marca r. 1. svoj občni zbor.
— (Tretja civilna poroka v Mariboru)
Dne 6. t. m. je bila v županovi uradni sobi v Mariboru civilna poroka. Poročal je podžupan dr. S<hmi-derer. Poročena sta bila magacinski uradu k mariborskih skladišč gosp Adolf Ueller in hči železniškega sprevodnika Leopoldina Katarina Kappel. Oba sta brezverca. To je tretja civilna poroka v Mariboru. Prva je bila 1870 , druga pa 1874. leta.
— (Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu) priredi v soboto 1«'». februvarja v prostorih „Rojan-skega posojilnega in konsumnega društva" v Rojanu veselico s plesom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina k veselici in plesu 40 kr., sedeži 20 kr. Preplačila se s hvaležnostjo sprejemajo.
— i Pobalinstvo.) Minolo soboto so raztrgali neznani „pobalini" v hrvatski gimnaziji v Splet u po vseh razredih cesarjeve podobe in pa zemljevide Avstrije. V soboto so se razdelila spričevala in ta dan so dijaki povsod razpoloženi za kake izgrede. Našli so sledove, ki kažejo, da so bili dotični „pobalini" dečaki od 16 do 18 let. Pričela je stroga preiskava, Občina spletska objavila je razglas do meščanov, v katerem obsoja ta čin in naglasa dinastiško čutstvo hrvatskega naroda. Zajedno obeča 200 gld. nagrade dotičnomu, ki pripravi oblasti zlikovcem na sled. Tako se je dogodilo v Spletu. Kako postopajo recimo v Trstu o sličnih prilikah! Kolikor se spominjamo : povsem druga.V! Ne le, da se trudijo v potu svojega obraza, kako bi olepšali tako lopovstvo, ne le da se javno časopisje trudi, da bi vzbudilo simpatije do zločincev, ampak interpelojejo celo v občinskem zastopa, zakaj sta župan in ravnateljstvo storila svojo dolžnost s tem, da sta dogodek prijavila kompetentni oblasti I I Seveda; Altri paesi, altri oostumil
:,! (Duhovnik s petimi otroki ) K najvišjemu rimskemu plemstvu pripadajoči vojvoda de Zora, kateremu je te dni umrla druga žena, je postal duhovnik, dasi ima pet otrok. Dne 3. t. m. je imel svojo novo mašo in je pri tem obhajal tri svoje otroke.
* (Zakonska sreča v številkah.) Statistika pojasnjuje vse, nje št vilke kažejo celo, kako je zakonska sreča v posameznih mestih, s tem namreč da izračuna, koliko je povprek — ločitev. V tem oziru se je določilo: Največ ločitev zakona se primeri v središči državo „I)er tiottesfurcht und from-men Sitte", zakaj tam pride jedna ločitev že na 17 zakonskih parov, v Parizu pa še le na osemnajst, v Rimu na lj2, na Dunaju na 411, v Tolland-Con-necticntn pa na vsak Sesti par.
* (Ženska zmaga) Po dolgih in hudih bojili so si pribnrdo žene aktivno in pasivno volilno pravico, pa ne pri nas, ampak v južni Avstraliji. On-dot.tii parlament je vzprejel dotični zakon z veliko večino. Angleški listi sodijo, da bodo imele žensko večino v tem parlamentu in izvedle popolno emancipacijo. Lepa perspektiva: Moški bodo zibali, ženske pa potitikovale.
Davila i
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: V veseli družbi darovali so: gospa Roza Bahovec in gg. Primož Pakiž, Ivan Vrančić in Blaž Petrič 5 kron. — G. Jož. Močnik, župan v Kamniku 2 kroni, katere je daroval g. Janko Grašek, v zahvalo, da mu je Bog podaril to. kar dozdaj še ni imel. — Skupaj 7 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalka in njih nasledniki!
Brzo5 arsT-lre.
Dunaj 12. februvarja. Trgovinski minister grof Wurmbrand je prevzel misijo, pregovoriti štajerske slovenske poslance, da se vrnejo v deželni zbor.
Dunaj 12. februvarja. Višji rudarski upravitelj Kari B r o ž v Idriji je imenovan rudarskim svetnikom, preskušalec Rudolf Cejka v Celju višjim preskušalccm, in preskusalski pristav  Fran J a n d a v Idriji preskušalcem.
Dunaj 12. februvarja. V današnji seji deželnega zbora dolenjeavstrijskega je posl. Schoffel priporočal spravo s Cehi kot nujno potrebno, uacljonalec Pacher pa je rekel, da nekateri člani vlade so vredni osebnega zaničevanja.
Lvov 12. februvarja. „Przeglad" napada slovenske poslance štajerske zaradi njih izstopa iz dež. zbora, se poganja za zahteve Nemcev glede celjskega vprašanja in pravi, da se bo pri rešitvi tega vprašanja pokazalo, da velja 110 levičarskih poslancev več kakor 6 slovenskih.
Arko 12. februvarja. Nadvojvoda Albrecht se počuti razmeroma dobro.
Novi Yorlc 12. februvarja. Pogrešani francoski parnik „Gascogne" je dospel nepoškodovan sem.
■z in<i4liH*tta lista.
Zavrnilne   uli   ekn«kntlvne   «lr»*be: Janeza
Heinrihnrja zemljišče, cenjeno 490 gld., dne 15. februvarja in 15. marca v Radovljici.
Josipa Prose na zemljišče v Vrbici (v dragic) dne 15. februvarja v Ilirski Bistrici.
Valentina P ri i atelj a (v konknrsno maso spadajoča) posestva, cenjena 250 gld., 4HO0 gld. in 210 gld., dne 15. tVbruvarja in 15. marca v Litiji.
Mariju Kare poses'vo v Cepljah. cenjeno 592 gld., kupljeno po Juriju Kure za JjfJ!) gld., potom relicitacije dne 15. februvarja v Črnomlju.
Jožefa Zupana posestvo v Savici, cenjeno 2789 gld., dne 15. februvarja in 15. marca v Radovljici.
Franceta Srebrn jaka posestvo v Velikem Slateneku, cenjeno 1117 gld., dne 15 februvarja in 15. marca v Novem-mestu.
Alojzija Rnsa ml. (v konknrsno maso spadajoča) posestva, cenjena 800 gM., 3140 glđ. in 200 gld.. dne 15. februvarja in 16, marca v Litiji.
Jerneja Žafrana posestvo v Podturnu, cenjeno 1633 gld , dne 15. februvarja in 16. marca v Novemraestn.
Janeza Kramarja zemljišču v Pri^orici cenjeno 11.9-15 gld., dne 15. februvarja in 15. marca v Ribnici.
PVtra Ja n k ov i c a zemljišče v Velikih Selili, cenjeno 74 gld., dne 15. februvarja in 20. marca v Črnomlji.
Umrli so t Ljubljani:
10. februvarja: Rihard Herrisch, paznikov sin, 9 let, StreliSke ulice St. II. — Ana Laiblin, trgov, agenta hči, 22 let, Vegove ulice St, 8. — Ana .Štrukelj, posestnica, 67 let, Marije Terezije cesta St. 16.
Meteorologično poročilo.
1	Ca« opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vu-frovi		Uo-mm.
u	i. zjutraj	728 7 ai.	—B 8' C	si. zah.	obl.	19 5«.
	2, popol.	786 9 m.	—0-2 C	si. svz.	ohl	dežja,
	!*, ?!veA*>r	721 7 ni,	0O C	al. vab.	snež.	sni-ga.
Srednja temperatura —l'3°, za 0 9" pod normalom.
HD-cLnsLjsIca, borza
dne 12. februvarja 1895.
Skupni državni dolg v notah ... Skupni državni dolg v »rebrn    . .
Avstrijska zlata n-nta.....
Avstrijska kronhka renta 4*/, . Ogoruka zlata renta 40/0 .... (><;>t.ska kronska renta 40/n Avstro-a^oraku bančne delnico
Kreditne delnice.......
London viata.........
Nemški drž. bankovci za mark 20 mark   ... ....
20 frankov..... ...
Italijanski bankovci .....
C. ki. cekini..... ...
4°/c državne srečke iz 1. I8M po 26U gld. Državne srečke iz I. 18154 po lOO g lil., . Dunava reg. srečke 5°/Đ po lo0 gld.  . . Zemlj. obč. avstr. 4'/i7j *'RO' *»»t. listi Kreditne srečke po 100 gld. ...
Ljubljanake srečke......
Rudolfove srečke po 1<) >.-it]......
Akcije anglo-avstr. banke po 20<) gld. . .
Papirnati ruhtdj
101	gld	35	kr.
itn		40	i
• a«		35	
100		85	s
124	|	75	m
1*9		25	r
1108			
414	t	—	
1/4	1	45	s
	t	75	
12	■	14	■
<*	i	84'/,	•
48	i	80	s
D	•	84	•
5.			
151	gld	—	kr.
200	■	50	
132	■	75	It
124	n	—	m
200	■	25	p
24	i	90	B
23	■	50	
181	■	75	•
442	n	—	m
1	n	33»/,	m
C. tr glavna ravaateljgtvo avstr. dri, feltnlc.
Inod iz voznega reda
"-al'uvnega odL 1. olctolorm 1864.
Nastopno omenjonl prihajal'>I In odhajslnl 6 asi oanseenl so t, tr+4*st*<~m»i>*tt*m Mih. Srednjeevropski 6aa ja k raj nama csin v Ijju* IJaal sa s minuti naprej.
Odhod Is LJubljane <jnž. kol.)
Ob 19, —ri S min. po notH osehnl vlak v Trbis, Poutabsl, Baljek, O*, loven, Frauseuifeete, I.Jubno, 6*e Helathal ▼ Auaaaa, liohl, Onm. dan, Solnegrail, Lend-G*etetn, Kali na Josern, 8t*yr, Lino, I'.u.iaj«vloe. Pisanj, Marijina Tara, Ugnr, Karlova vare, Kreneuve vara, Prago, Llpsijo, T>iiii:iJ Amstetten.
Oh  0. uri IO min zjutrni motani vlak v Noto m a Sto, Kočevje.
Ob 7. uri lO »»»*>.. rlufnij usahni vlak v Trbis, Poutabsl, HaUak, Celovec, Prausenifaate, UJuhno, Dunaj, 6as Solsthal v Balnograd, Dona vi» Amatfltten.
On /y. nH M min. <loj>oln<tne metani vlak ▼ Novo mesto, Kočevje. Ob 11. Mri SO min. Hojioltutne osebut vlak v Trbis,  Vontabal, HaUak,
Oaloveo, Franssnafesta, UJubno, Selstlial, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. ],oi>otu<1n* ošabni vlak v Trblt,  ReUak, Celovec,
I^jul.no, oe, Selathsl v Soluoffrad, Lsnd-GaataiB, Zeli na Jesam, Ino.
most, Hromite:, ftunti, ftenevo, Pariš, Stejrr, Lino, Omnnden, Isehl,
Budejevloe, Plsenj, Marijine vara, K«or, Vraneova vare, Karlove vara
Prano, tiiptko, Dunaj via Amstettan. Ob 7. uri HO min. arrvVr metani vlak v Novo meeto, Kooavja.
Prihod v LJubljano (jaS. kol.).
Ob a. uri a.H min. mjntrt%j ošabni vlak a Dunaj* via Aaaslelten, Up-sija, Prage, Krsnoovih varov, Karlovih varov, Mgra, Marijinih varov, Planj*, Builejf.vio, Soluograiia, lilnoa, Htejr*, Omundena, Iiohla, Ans, ioe», Zells na Javeru, Lend-aaetolna, LJubne«a, Oelovea, Beljaka-Pransansfeilr Trblaa
Oo 9. uri 1» min. mjntritj metani vlak is Kočevja, Novega mesta.
Oh ti. uri J7 min. aopntudn* oaabnl vlak ■ Dunaj* vi a Amatetten., Lapsijei Pran«, Krsnoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, l'1/.nja, BudeJevto, Bolnograda, Llnos, fltajra, Parlsa, Ooneven Ourih*, Brounlne, Inomosta, Zali* na jsaeru, liend.Oaatelna, lijubnagm, Colovoa, litenaa, Poiitabla, Trblia.
Oh ki.  u*H 32 min. pojuttudn« metani vlak la Kooavjs, Noveg* mest*
Ob 4. uri 4H min. i>oi«Uutln« osebni vlak a Dunaja, Ljubšega, Belsthala, Bellaka, uelovus, Vransenefeate, Pontabla, Trbita.
Ob 9. uri HS min. mvrcrr metani vlak is Kočevja, Novega Mesta.
Oh V. uri VI min. a>**r<T osebni vlak s Dunaja preko Ainstetten* ta. hjnbneir*, Heljsk*. Celovca, PontabU, Trbis*.
Oh
Odhod lm Iajabljan* (»^- kol>
•sri V.t min. mjutrn)       v Kamnik. .     10.   9   OS    »    pojfuiurin* „ „
n      O.    m    BO      „      *w*w . .
Prihod ▼ LJubljano (drž kol.).
O*   9. Mri »« min. mjutruj        Is Kamtilka 5—85} ,    II.    „    1.1     n dojtoiurin* 9.   ..   VO m
Lepo stanovanje
za 2 eventuveino 3 dijake je na Kongresnem trgu v hiši St. 2, III. nadstropje.__076)
Učenca
z dobrimi spričevali, lepega vedenja, poštenih Btarifiev, vzprejme takoj v svojo trgovino z mešanim blagom .Iitnl<«> Puh«Bl< v ('rnouill'. (107—2>
Trgovsk pomočnik
vzprejme se v prodajfilnico z mešanim blagom 91. GioriNku aiu Kitki. (173—1)
(171-D
Z dnem 1. aprila oddam svojo
ostilnico
na račun v najem.
.1. % mlnik w Ši&kl.
Službe kot
prodajalka
oziroma
v prodajalniei špecerijskega blaga išče pošteno in pridno dekle z dežele z dobrimi »pričevali.
Ponudbe vzprejema iz prijaznosti upravnistvo nSlov. Naroda". (176—1)
Staroznana
tr§;oYliia z urami
iiiijfiiicj.šf vi-hto in po najnižji ceni od zlatu, Hrebra, tule in nIMn, re-petirk, kalenilerskih urin krono grafov, najnovejšega v tableaiu-urah, urnh z njihalom in dragih urah. Najnižjo cene. Popravljanja hb izvršujejo najskrbneje. — Prvi in niiJKt.aiojfii optični zavod najfinejših naooal, Bčipalcev v alatu, zlntu-double, niklu itd.; največja iibftr kukal za gledališče, poijakih binoklov in vseh v to Btroko Hpadajočih predmetov pri (1420—42)
IN. KUDI [OLZ10H'jii| Prod roloviem nt. H.
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
prsni, pljučn in kašljev sok
imenovan, prirejen iz
planlniklh seli 16 In lahko raztoplji-voga v&pnenega telesa.
Steklenica t navuililom o »»rabi i>6 kr., 12 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri (1230 1«)
Ubaldu |>l. B inkoc/y-Ju
lekarnarju v Ljubljani.
1*0*111» ne a obratno |m»n1«».
Lekarna Trnk6czy v Grradoi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip JSolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
9977
9.