ZL ftnilta.
11Mjni, i utrt, Zt. jmrji lliz.
XIV. teto.
v L i ubijani na dom dostavljen:
eclo leto.......K 24-—
pol leta .......   • 12*—
četrt leta...... . 6'—
na mesec......t fr—
.Slovenski Narod* velja:
v upravništvu prejemam
celo leto .......  K 22*—
pol leta........H —
četrt leta ....».„ 5-50 na mesec...... 1*90
Dopisi naj se franki rajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Hnaflova ulica št. S (v pritličju levo), telefon Št. 34.
Inaerati veljajo: peterostapaa pettt 12 vin., za trikrat ali vecVat po 10 vrata 20 vin. Prt
UpravniStvu naj se pošiljajo
to ie adi
Na pismena naročila brez
nadali* ia
za enkrat po 14 vin„ za dvakrat po Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano insercijah po dogovoru, tračni ne, reklamacije, Inserati itd. ttfstivne stvari.
v«l|a 15 vinari«*. —-vposlatve naročnine se ne ozira, ia" telefon št 8B.
»Slovenski Narod" velja po pošti:
za Av8tn>Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta.......• 13*—
četrt leta....... 6*50
.  .  •  .   . 2-30
na mesec
sa Nemčijo: celo leto.......K 26*-
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto......K 3<r-
Vprasanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo: Rnaflova olica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon at.85
Klerikalno nasilstvo.
Z razveljavljenjein dveh naprednih mandatov so klerikalci včeraj izvršili dejanje, ki jasno izpričuje, da ne poznajo v svoji politiki nobeno morale in da jim je dobro vsako najbolj podlo sredstvo, samo ako sluti njihovim strankarskim namenom.
Dr. Tavčar in dr. Triller sta jasno, kakor beli dan dokazala, da je sklep klerikalne večine deželnega ^bora, da se anulirata dva napredna mandata, navadno zakonolomstvo, ki se s pravnega stališča ne da niti j-o\ ar jati, kamoli da bi se ga uiog-io upra vičevati.
Zakon pr3vi točno in jasno, da imajo v Ljubljani volilno pravico za deželni zbor samo občinski domacin-r\ in občinski družniki, to je tisti davkoplačevalci, ki imajo v Ljubljani »voje stalno bivališče.
To je v zakonu tako nad vsak dvom vzvišeno povedano, da klerikalci niso mogli svojega — »pravnega stališča« drugače podpreti, kakor da so po svojem poročevalcu dr. Petra nn potvorili, falsificirali zakon.
To je dr. Triller včeraj v javni seji deželnega zbora z zakonikom v roki dokazal. Dr. Tavčar pa je konstatira!, da je deželni glavar dr. Ivan Šusteršič prelomil besedo, slovesno dano pri svoječasnib pogajanjih za deželnozhorsko volilno reformo, da ne ho nikdar dovolil, da bi se kakorkoli spremenili bodisi kmetski ali mestni deželnozborski volilni okraji.
Kakor povsodi v vsem javnem delovanja klerikalne stranke, tako .je tudi v tem slučaju edino klerikalno orožje laž, potvora, verolomstvo »n najneskrupuloznejše kršenje zakonov.
A kaj hočejo klerikalci s tem svojim najnovejšim nasilstvom doječi?
Cisto gotovo je. da se jim vsaj ^edaj ne gre zato, da bi si pridobili ta dva mandata, ker so pač sami prepričani, da ne moreta pasi i v njihove roke. ako bi tudi orodrlo njihovo pravno unziranje«. Po sredi je nekaj drugega.
Klerikalci bi radi, da bi prišlo do razpusta deželnega zbora. Zakaj si to žele, smo razložili že pred par dnevi.
Ker kot večina ne morejo razbijati in obstruirati, da bi s tem dosegli razpust, so posegli po drugem sredstvu — po flagrantnem zakono-
LISTEK.
Sisnzi, zadnji tribuno«.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lvtton - Bulver. Prva knjiga. (Dalje.)
»Prav, gospod,^ je odgovoril Kienzi, »v tem se vjema politika vere s politiko svobode. Ne sklepajte iz mojega dolgega odlašanja na mojo previdnost. Kdor more gledati, kako 60 vsi okrog njega nepotrpežljivi in goreč sam od nepotrpežljivosti, vender še zadržuje znamenje in zamore čakati na pravo uro, ne izgubi svoje zadeve tako lahko iz neprevdar-nosti.«
»Torej še nekaj več o tem,« je rekel škof in se zopet naslonil na sedežu. »Oe so tvoji načrti zreli, ne straši se, mi jih povedati. Verjemi, da nima Rim odkritosrčne jšega prijatelja kakor je on, ki je poklican vzdrževati red, a se ne čuti dosti močnega, kljubovati naskokom. Pre-idiva torej na namen mojega sedanjega obiska, saj je morda nekoliko v zvezi s stvarjo, o kateri sva govorila. Znano ti je, da ti je njega svetost, izročivši ti tvojo sedanjo službo, zaukazala oznaniti njega dobrohotni i
lorastvu, da bi s tem prisilili vlado, da bi se odločila za razpust.
Pri tem so računali, da se bodo naprednjaki dali zapeljati vzprido nad njimi izvršenega nasilstva, h kakšnemu neprevidnemu dejanju, ki bi ga potem lahko izrabili v to, da bi naprtili vso krivdo za razpust deželnega zbora napredni stranki.
Toda napredni poslanci so izpo-znali namen in se niso dali ujeti na spretno nastavljene limanice.
Da^i so oropali Ljubljano začasno njenega zakonitega ?n.-topstva v deželnem zboru ter s tem vnovič dokumentirali svojo »prijateljsko naklonjenost« do deželnega stolnega mesta, vendar so naprednjaki obra-u i] i mirno kri, da hi ne dali nobenega povoda, da bi klerikalci in vlada zvalili, kar bi očitno radi, krivdo glede razpust m deželnega zbora na napredne poslance.
S tem svojim postopanjem je napredna deželnozborska delegacija javno pred vsem svetom dokumentirala, da ji je blagor dešele in njenega prebivalstva tako zelo pri srcu, da podreja tem občnemu blagru celo svoje koristi.
Ce kdaj. se je v tem slučaju pokazalo, kdo je vnet z dušo in srcem za občni blagor in komu je dobrobit, dežele in njenega stanovništva deveta briga.
S sprejetjem predloga verifika-eijskega odseka se je klerikalna deželnozborska večina postavila v direktno nasprotje z vlado ter javno pokazala, da odločb vlade in razsodb oblasti ne smatra za obvezne in me-roda jne,
Na takno frivolno izpod k o pa vanje vladne in vsake oblastvene avtoritete bi povsodi drugod i razen na Kranjskem odgovorila vlada z najskrajnejši ni i represalija m i.
Pri nas pa je deželni predsednik baron Sehwarz molčal, dasi se je zakonolomstvo izvršilo pred njegovimi očmi, in ni se mu zdelo vredno, da bi vobee o stvari preciziral vladno stališče. Takšne brezbrižnosti in malomarnosti t vladne strani vzpričo evi-detjfuega kršenja zakonov monda se n« pozna avstrijska zgodovina! Ce ho šlo tako naprej, potem ni daleč čas, ko bo na Kranjskem odločevala samo pest in surova sila.
Sicer pa naj vlada skrene, karkoli hoče, nas se stvar ne tiče več, samo njena je odgovornost.
Ako hoče, da zavlada v dcžel-uein zboru    popolen    kar>>, popolna
anarhija, svobodfro ji, naj podpira nasilje in naj Šcjti zakonolomstvo.
Toda tudi pajsledice naj nosi sama. Kakšne pa Bodo te posledice, to si lahko preiteje na prstih.
Sicer pa se naj vlada odloči za ta ali oni korak, eno je gotovo, da bosta v deželni »bor zopet prišla tista moža, kr.terua mandate je včeraj nasilno razveljavila klerikalna de-žehiozborska vefctna ob pasivni asistenci njegove ekscelence gospoda barona Schuarza!
Deželni zbor kranjski.
(Seja    dne   2o. januarja    1912, ob pol 11. dopoldne.)
Deželni glavar otvori sejo, konstatira sklepčnost ter imenuje za zapisnikarja barona Borna in Demšarja. ,
Nato odkaže razna poročila in predloge odsekom ter razglasi, da so svojo odsotnost opravičili poslanci: Schwegel, Schollmeier, Perhavc in Lenarčič.
Poslanec Žitnik in tov. so vložili samostalni predlog glede odškodnine dežele Kranjske za zgradbo kanalov.
Poroča nato poslanec Jaklič o prošnji sr^nisketrs*- pododbora v Notranjih Goricah in Plešiviei za razdelitev občine Brezovica v občino Brezovica in občino Notranje Gorice ter predlaga:
Prošnja sc odstopi deželnemu odboru ter naroči, da izvrši vse poizvedbe in o tem poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju.
Sprejeto.
Posl. Pogačnik poda poročilo finančnega odseka o prošnji županova D. M. v Polju za podporo k zgrad-, bi novega pokopališča. Na pokopališču D. M. v Polju se pokopujejo umrli umobolni iz zahoda na Studencu, zaradi tega predlaga finančni odsek: Prošnja se odstopi deželnemu odboru, da izplača primeren prispevek iz zdravstvenega zaklada. Sprejeto.
Posl. Krek poroča o prošnji zavoda sv. Nikolaja v Trstu ter predlaga, da se prošnja odstopi deželnemu odboru v rešitev. Sprejeto.
Istotako prošnja »Asylverein der Wiener Ud i versi tait« za podporo.
Posl. dr. Krek poda nato poročilo finančnega odseka o prošnji c. kr. rent ral nega   zavoda za meteoro-
logijo in geodinamiko. Imenovani zavod prosi, naj bi dežela revnim meteorološkim opazovalcem na Kranjskem dovolila majhne podporo v skupnem znesku 100—200 K. Dežela že plačuje 200 K na leto v ta namen. Zato predlaga: Prošnja c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko se odkloni. Sprejeto.
Dr. Lampe utemeljuje svoj nujni predlog za ustanovitev centralne klavnice in mesnice. Razmere zahtevajo to. Zadni čas je stal pod znamenjem draginje. Gotovi listi so dolžili kmeta, da je draginja. Pod geslom draginje so se hujskali sloji drug proti drugemu. Tudi pri nas je bila agitacija na obeh straneh živahna. Toda ne gre sejati med konsumente in producente spor. Mi moramo hiti prava »ljudska stranka«, potrebujemo močni agrarni stan, pa tudi odjemalca, ki producenta dobro plača. Dobrodelni zavodi so tudi veliki kon-sumenti in za te potrebujemo investicij za lastne potrebe. Ce dežela napravi lastno klavnico za se, naj se to razširi tudi na Ljubljano. Treba nam je regulatorja cen, da producent ne pride ob svoj zaslužek. Organizacije na deželi nam morajo pri tem pomagati. Govori o veliki draginji na deželi, ker manjka stika kon-r.nmenta s producentom. — Pa \ prvi ;vraH pride v peštev Ljubljana, potem industrijski k»-?>ji in letovišča, pa tudi na Trst, Reko, Opatijo je misliti. Dobiti pa mora dež. odbor tudi veterinaricno policijo v svoje roke.
Predlog se odkaže finančnemu odseku.
Personalne zadevo se nato razpravljajo v tajni seji.
Ko otvori dež. glavar zopet javno sejo, razglasi poslanec dr. Novak zapisnik tajne seje, v kateri so se rešile personalne zadeve in sicer:
1. Deželni odbor se pooblašča, da o svoječasni upokojitvi učitelja Fr:derika Kauekcga pritrdi, da se mu na bi vsi zasebni ljudski šoli steklarnice v Kočevju prebita službena doba vsteje za odmero pokojnine ako bode službovanje njegovo dotlej zadovoljivo.
2. Prošnja upokojenega učitelja Bogomira Krenner.la za zvišanje pokojnine se z ozirom na njegov ugodni finančni položaj odkloni. Sprejeto.
o. Prošnja Kristine Krmavner se vrne deželnemu odboru z naročilom, da vrši ooizvedbe o finančnem
namen glede dovolitve splošnega svetega leta v Rimu za leto 1350. Iz dveh razlogov, ki jih boš gotovo uvi-del, je ta namen občudovanja vreden: prvič, ker postane vsaka dnša, ki bo pri tej priliki romala v Rim, deležna popolnega odpuščenja grehov in drugič, povedano bolj posvetno, ker se navadno dohodki svete stolice, ki sedaj niso ugodni, po darovih privabljenih romarjev in žrtvah njihove pobožnosti prav znatno pomnože. To vender veš, ljubi Rienzi.«
Rienzi je pritrjuje kimal g glavo in prelat je nadaljeval:
>Zdaj je pa njega svetost z največjo žalostjo zapazila, da bodo njegovi pobožni nameni morebiti preprečeni. Zakaj razbojniki na javnih cestah blizu Rima so zdaj tako predrzni in mnogoštevilni, da se mora tudi najpogumnejši romar zbati tega potovanja in tisti, ki se bodo vender upali na pot, bodo pač vsi le izmed največjih ubožcev kristijan-skega občestva, samo ljudje, ki se jim je razbojniške pohlepnosti le malo bati, ker ne bodo nosili ne zlata, ne srebra, ne dragocenih daril. Iz tega pa izhaja dvoje: na eni strani bodo bogataši izgubili priliko si pridobiti odpuščanje grehov, dasi, to ve nebo in evangelij to potrjuje izrecno, so odpuščenja grehov najbolj 1 potrebni; na drugi strani pa bodo ! denarne  skrinje  svete  stolice  na i
brezbožen način okradene bogastev, ki bi jih smele v nasprotnem slučaju brez dvoma pričakovati od verske gorečnosti ljudstva.«
»Nič ne more biti logično jasneje, gospod,« je odgovoril Rienzi.
»Njega svetost,« je nadaljeval vikari j, »mi je zdaj ukazal v pismih, ki sem jih prejel pred petimi dnevi, naj razložim te strašne nasledke za kristijanstvo različnim patricijem, imetnikom cerkvenih fevdov in naj zahtevam, da se odločno združijo zoper cestne razbojnike. Posvetoval sem se ž njimi, toda brez uspeha.«
»Zakaj s pomočjo in i moštvom teh razbojnikov so patriciji drug proti drugemu utrdili svoje palače,« je dostavil Rienzi.
»Prav iz tega vzroka,« je rekel škof. »Da, Štefan Colonna je bil celo toli predrzen, da je to priznal. Nic jih ni ganilo pogubljenje toliko dragocenih dnš in lahko dostavim, tudi nič izguba papeževega zaklada, ki bi moral biti bistroumnemu Človeku nič manj ljub, in branili so 6e, storiti kak korak proti razbojnikom. Zdaj sin saj drugo naTočilo njega svetosti. Ce se ne posreči s plemstvom, pravi v svoji proroški dalekovidnosti, posvetuj se s Colo di Renzijem. Ta je hraber in pobožen mož, in kakor m? poročaš, ima velik vpliv na ljudstvo. Reci mu, da si pridobi za nna velike zaslug«, ce najde njegov razum sredstva za uničenje Belialovih sinov in
stanju prosilke in njenih otrok. Sprejeto.
4. Prošnji vpokojenega paznika prisilne delavnice Ivana Keržiča za vštetje vojaške službene dobe v pokojnino se ne ngodi.
5. Istotako se ne ugodi prošnji vpokojenega paznika prisilne delavnice Franca Osredkarja za vštetje vojaške službe v pokojnino.
6. G. Ivanu Huter, vpok. učitelju v Handlerjih se dovoli še za na-daljnih 5 let podpore letno 100 kron.
7. Vpok. učitelju Antonu Lo-ckerju v Starem Logu se zviša pokojnina od 600 na 700 K.
Nato naznani deželni glavar, da bo prihodnja seja v četrtek ob pot 10. dopoldne, odkaže odsekom ure in lokale ter zaključi sejo ob V4 na 12.
*
Samostojni predlog
poslanca E. G a n g 1 a in tovarišev glede na pospeševanje kmetijskega, pouka na ljudskih šolah.
Deželni zbor skleni:
Deželnemu odboru se naroča, naj sporazumno z deželnim šolskim svetom in z okrajnim šolskimi sveti stopi v zvezo s kmetiškimi gospodarji, ki imajo boljša posestva, da se na teh posestvih seznani mladina od 14. do 18. leta pod vodstvom učiteljev z najnovejšimi pridobitvami vseh strok kmetovanja in umnega gospodarstva, da more mladina potem tako pridobljene praktične izkušnje prenesti na lastno domovanje.
Takim gospodarjem in učiteljem je priznati posebne podpore, oziroma nagrade.
V ta namen se dovoli deželnemu odboru kredit letnih 20.000 K.
Končni izid dpžavnozbopshih volitev na Nemškem.
B e r o 1 i n , 25. januarja. Glasom statističnega izkaza, izdanega po končanih zadnjih volitvah, imajo v novem nemškem državnem zboru konservativci 42 mandatov, državna stranka 14, gospodarsko združenje 10, nemška reformna stranka 3, Poljaki 18, centrum 93, Welfi o, bavarska kmečka stranka 3, nacijonalni liberalci 45, napredna ljudska stranka 41, socijalni demokrati 110, Alza-čani 5 mandatov, po 2 mandata Lo-tarinžani in divjaki, po en mandat pa Danci in bavarski liberalci. Pri-
zagotovitev varnosti na cestah. Naša hvaležnost bo trajna; s čimur mn morete ti in služabniki naše stolice pomagati, ■ tem ne odlašajte.«
»Tako pravi njega svetostf« je vzkliknil Rienzi. »Več ne zahtevam — hvaležnost je na moji strani, da je tako mislil o svojem služabniku in meni poveril to opravilo. Sprejmem dano naročilo in jamčim za uspeh. Dajte, gospod, da se natančno domeniva o mejah, v katerih je vse moji volji prepuščeno. Če naj ukrotim razbojnike, ki so zunaj rimskih zidov, moram imeti v oblasti tiste, ki so v mestu. Ce z nevarnostjo za svoje življenje prevzamem dolžnost očistiti v Rim vodeče ceste tolovajske drhali, ali bom potem imel neomejeno svobodo postopati pogumno, brezpogojno in strogo t« /
»Tako ravnanje zahteva že značaj danega naroČila,« je odgovoril Rajmondo.
»Da! A tudi če bi bilo obrnjeno proti največjim zločincem, proti tistim, ki razbojnike podpirajo, tudi če bi bilo naperjeno proti najvišje-mu plemstvu samemu 1«
Škof je molčal in je govorniku ostro gledal v obraz.
»Ponavljam,« je končno rekel s, pritajenim glasom in pomembnim povdarkom, »da je pri tem smelem podjetju nspeb edina potrditev. Do-seii namen in obvarovali te bomo vsake odgovornosti — celo — sa« —
»Za smrt kakega Colonne aH Or-sinija, če bi jo zahtevala pravičnost, če je v postavi utemeljena ali če bi bila le po prelomljenju postave pro-vzročena,« je Rienzi dostavil odločno.
Škof ni odgovoril z besedami, a lahko nagnenje njegove glave je Rienziju zadostovalo.
»Gospod,« je dejal, »od tega tre-notka je vse dobro. Revolucijo, obnovitev reda v državi, vodim od te ure, od tega pogovora jaz. V zavesti, da ne sme pravičnost nikdar natisniti očesa, sem doslej odlašal svoj namen, boječ se, da bi vi in njega svetost smatrala kaznovanje postavo-lomcev za strogost in grajali tistega, ki bi obnovil veljavo postav*e. Zdaj vas sodim pravilneje. Dajte mi roko, gospod.«
Škof mu je dal roko; Rienzi jo je krepko prijel in jo spoštljivo poljubil. Oba sta razumela, da je dogovor podpečaten.
Ta v ponovitvi tako dolgi razgovor je bil v resnici le kratek; * namen je bil dosežen in škof je vstal, da bi odšel. Zunanja hišna vrata so bila odprta, škofovi mnogoštevilni služabniki so držali plamenice kvišku in ravno ko se je škof obrnil od Rienzija, ki ga je bil spremil do vrat, se je naenkrat prerila skozi prelato-ve spremljevalce ženska. Ko je zagledala Rienzija, je obstala in padla k njegovim nogam.
(Dalje prihodnji«.)
rasiek in izguba ee razdeli sledeče; konservativci -f- 6 in — 2, državna stranka -{- 5 in — 16, gospodarsko združenje -f- 3 in — 10, centrom + 5 in _ 15, Welfi + 5 in — 1, nacijo, nalni liberalci + 26 in — 30, ne-predna ljudska stranka + 1* in — 21, socijalni demokrati + 69 in — 12, Alzaeani + 2 in — 2, divjaki + '2 in — 5, Poljaki — 2, bavarska kmečka stranka r 3 in Lotarinžani — 1 mandat
Italijansko - turška vojna.
Rim,   24.   januarja. Zunanje
ministrstvo je sporočilo zastopnikom zunanjih držav v Rimu, da se začne blokada, ki jo je proglasil poveljnik italijanske mornarice v Rdečem morju, namesto 22. dne t. m., 24 t. m. in da se dovoli nevtralnim ladjam rok petih dni od dneva začetka blokade, da se nemoteno odstranijo iz blokirane zone.
T r i p o 1 i s, 25. januarja. Obrambna dela pri Gargarešu so končana in lahko klubujejo vsakemu napadu.
R e p g 11 a s i . 25. januarja. <Oficielno.) Včeraj je prišlo pri pred6tražah do opetovanih spopadov. Turki in Beduinci so imeli 150 mrtvih in ranjenih. Na naši strani ni ni-kakih izgub.
Štajersko.
Nemški narodni svet za Sp. Štajersko je imel. kakor čitamo v nemških listih, te dni nekako zborovanje \ Mariboru, na katerem je bila sprejeta resolucija, da se ne sme slovenskim obstrukcijonistom v štajerskem deželnem zboru dovoliti ni kaki h koncesij. Obstinatno obnašanje Wastia-novo in pa par njegovih pristašev v nemškonacijonalnem deželnozbor--kem klubu je posledica tega sklepa. Nemškim učiteljem je zagrozil ta -narodni« svet, da jim odtegne vsako nadaljno podporo, ako bi si upali na Sp. Štajerskem rebelirati zaradi regulacije plač.
Vladni komisar na graškem magistratu v slučaju razpusta občinskega zastopa bo, kakor ve povedati »N. F. Presse« v nekem dopisu iz Gradca, bivši ptujski okrajni glavar, ua-mestniški svetnik pl. Underraiu, ;?ko se ne bodo poravnale diference ned nemškonacijonalno večino in so-. ijalistično manjšino. Socijalisti ho-oejo bojda razpust zato, ker si upajo osvojiti vseh 16 mandatov 3. razreda i u vdreti celo v 2. razred. Drugi pa zopet, kakor smo že pisali, prerokujejo socijalistom pri eventnelnih -plošnih volitvah neuspeh. Vladni komisarji se bodo torej udomačili mtli v štajerskih avtononunih mestih -t- in sicer baš tam, kjer so enako lasilje napram občinski avtonomiji v Ljubljani, najbolj odobravali. »Ta-irespost« in r.Tagblatt*- se naj ob tej priliki spomnita pregovora: Danes meni, jutri tebi!
O »ponesrečeni h liberalnih shodih« je priobčila »Straža« dolg članek. Gre tu za shoda, ki ju je sklicala Politično in gospodarsko društvo za kozjanski, šmarski in rogaški okraj preteklo nedeljo na Ponikvi in Sladki gori. Prvi so ni vršil, ker je govornik slučajno zamudil vlak. dogodke na drugem pa smo že pojasnili. Vsled teh dveh »velikanskih neuspehov« se bojda že »odpirajo oči najzagamanejšim liberalcem«, pravi •Straža«. Čudno, da se kolega Gim-perle ni pri teh superlativih zadavil! Cki bi se dalo laži, kolikor jih je v do-
tičnom članku nakopičenih, kakemu pen, bi gotovo poginil. Klerikalci ee ravno sedaj silno boje naših shodov, kar nočejo nasuti volilstvu o svojih »uspehih« v Gradcu peska v oči. Po* bita bo priila skoraj gotovo klerikalna armada is deželnega zbora — in ljudstvo bi naj verjelo, da je magala! Odtod ta jena in savijanje o naših shodih v »Straži«. Samo bolj pametno se mora taka reč napraviti, »sagamani« Gimperle!
Zadruga rokodelskih obrti sa Laski okraj priredi v petek 2. svečana t. 1. v dvorani g. Kukenberga v Trbovljah I. razstave čevljarskega strokovnega tečaja. Razstavljali se bodo raznovrstni čevlji, za naravne in pohabljene noge ter vsi k tem poklicu rabni pripomočki. Vsi izdelki so se na čevljarskem strokovnem tečaju v Trbovljn, ki je trajal 4 tedne, naredili. Tečaj je aranžiral Štajerski obrt pospešujoči zavod v Gradcu. Slavnemu občinstvu je tu dana prilika, da vidijo, kaj zamorejo naši domači rokodelci izvršiti in bi bilo želeti, da bi se razstava od vseh slojev obiskala.
»Sokol« v Trbovljah. Maškara-da bo v soboto, dne 27. t. m. v Forte-jevi dvorani na Vodah. Gostje izven Trbovelj naj naznanijo svoj prihod društvenemu odboru, da jim dostavi vozove na postajo. »Sokoli« ne v kroju.
Šoštanj. Na svečnico bo v zgornjih prostorih hotela »Avstrija« velik kmetski ples s cigansko godbo.
Drobne novice. Iz Celja. Zaročil se je jurist g. Alb. Zavodnik z gdč. Klo Supankovo. hčerke g. okr. šolsk. nadzornika Supaueka. — Iz K r š k e g- a nam poročajo: Na postaji Videm - Krško so na obvestilo iz Zidanega mosta priteli železniški uslužbenci nekega Dušana Svetano-viča. kateri je žre mnogo potnikov na železnični progi Zidani most - Zagreb okradel. Posebno piko ima na one, ki se vračajo s svojimi zaslužki is Amerike. Ko so ga železničarji prijeli, so ga zaprli v čakalnico in poklicali orožnike. Ker v čakalnici ni bilo straže, je tiček seve brez posebnih težav ušel. — Posebna prijatelja vina in slivov k e sta delavca Frane Lorber in Jožef Zemljak. Ker pride taka roba najceneje, če se jo vkrade, sta to vpoštevala in pokradla kmetoma Mohorku in Lu-beju v Kočieah pri Rogatcu večje množine vina in slivovke. Orožniki so ju za to že shranili pod ključ. — V T e h a r j i h pri Celju je udaril nek konj. ki si ga je kupi! eeljski konjski mesar za klobase. hlapčka Janeza Ugota iz Št. Vida s kopitom tako hudo po čelu. da so morali težko ranjenega fanta spraviti v celjsko bolnišnico.
Društvene nrireditve. Planinski ples v Zidanem mostu priredi posavska podružnica S. P. D. dne 10. februarja pri Juvančiču na Zidanem mostu. — Prostovoljno gasilno društvo na Hat-deku pri Ormožu priredi 4. februarja pri gospe Kalehbrenner v Ormožu tombolo. Svira društvena godba. — V ormoški C i t a In i -c i se ponovi v nedeljo 28. januarja ob 3. popoldne pri znižani vstopnini igra »Brat Martin«. — Ustanovni občni zbor moške in žensko podružnice »B ran i bo-r a« se vrši v Celju dne 1. februarja ob 8. uri zvečer v restavraciji Narodni dom«. Prosimo obilnega obiska ! — K 1 u b n a p r. slov. akademikov v Celju odda brezplačno 1911. letnik »Trgovskega Vestni -ka« in »Gostilničarskega Vestnika«. Obrniti se je na klub.   —   Za IV.
»Nerodno zbirko« K. 8. N. A.
v Olju je doSel še sledeči prispevek: O r o b e I n o (g. Fr. Vuga) 4 K. — Prisrčne hvala 1
Koroško
Prava in neprava ljubezen.
'Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
Sedmič je šel kupit smodk sebi fcer Borcu in Mrkaču. Prehodil je ves vrt in iskal Marijanice, a vse iskanje je bilo zastonj. Šele, ko je že kuru] smodke v gostilni, seala sta se na veznem pragu. Srečk ni imela več, prodala je že vse.
»Ste opravili sse ves svoj posel f« i pl ■sni jo je.
»2e in zdaj grem domov!« reče Marijanica.
»Domovt« vpraša Sedmič, kar otožno.
»Da, oče me čakajo tam-le,« odvrnila je, »sicer se pa tako kmalu vidiva, z bogom!«
Podala mu je desuico, ki jo je ljubeznivo stisnil, jo hotel obdržati v svoji, a ona mu jo je brž izvila in odhitela k Jevševcu, ki je že gledal po njej. In ko je odhajala Marijanica s svojim rednikom, videl je Sedmič, da se je ozrla nazaj, ko je bila tam konci vrta, on je pa stal se vedno ob veznem pragu in ji sledil s očmi.
Boljše, skoraj vesele volje se je vrnil k Borčevi mizi. Vlil mu jo je v dušo Marijaničin zadnji pogled!
»Ali ste jih pa dolgo izbirali!« pošali se Borec, »meni se zdi, da ho-
dite plesat, pa nam nič ne poveste o teh svojih razvedritvah!«
»Na plesišču sem res bil, plesal pa nisem,« reče Sedmič.
»Ali greva midva plesat?« de hitro Borcevka, ki ni trenila pogleda z njega, dokler je bil pri mizi.
V Sedmicu se je bil hud boj. j Ako reče, da ne gre, je to proti oliki in proti vsemu taktu, nasprotno je pa tudi vedel, da ga čaka zoperno nadlegovanje. A tn ni bilo nič premišljati, takt je bil prva stvar.
»Če dovoli gospod Borec!« menil je Sedmič.
»Kar izvolite!« dejal je ta in prižigal vi rži n ko s slamico, ki jo je iz nje potegnil.
Borčevka je hlastno vstala in komaj sta bila s Sedmi čem par korakov od mize, se oklenila njegove roke. Kot bi se bil pritisnil ob razbeljeno železo, tako se je zdelo Davorinu, ko sta se dotaknili njegova desnica in njena levica.
Plesala sta en ples. Dasi je bil pod prostoren, vendar je bil poln navdušenih plesalcev in gibčnih plesalk. Edini menda, ki za ta ples ni bil navdnšen, je bil Sedmič, Mehanično se je premikal po tleh, misli so pa spremljale Marijanico na poti proti domu in ji šepetale mehke besede o srčni ljubezni
Katinka je opazila Sedmičevo nič kaj plesalsko razpoloženje. Njene oči so poželjivo hlepele po njegovem
Koroški deželni zbor. V včerajšnji seji so bile vložene štiri peticije. Dalje so bili vloženi predlogi glede nagrad za uničevanje strupenih kač, zakar se je dovolilo tisoč kron, predlog občine M611 brucke za sistemizi-ranje deželnega živinozdravniškega mesta, ki je bij zavrnen, in več regu-lačnih predlogov, posebno glede regulacije Drave. Prihodnja seja se vrši danes.
Neznan utopljenec. Pri Ločanah so potegnili iz Drave neznanega moškega utopljenca. Truplo kaže znake, da je ležalo že dalj Časa v vodi, vendar je obraz še toliko ohranjen, da bi se ga lahko spoznalo. Pri utopljencu niso dobili nobenih stvari, po katerih bi lahko sklepali na njegovo identiteto.
Primorsko.
Odprava praznikov na Goriškem. Glede odprave praznikov se je obrnil goriški nadškof v Rim. Primorski listi razglašajo, da bodo odpravljeni v goriški nadškofiji vsi prazniki razun praznika Sv. Rešnje-ga telesa. Bržkone odpade že praznik na Svečnico dne 2. februarja.
Avstrijska vojna eskadra v Trstu. Včeraj popoldne je priplul v Trst drugi del vojne eskadre, obstoječ iz križarke »Admiral Spaun«, torpedovke »\Vildfang« in tren tor-pednih čolnov za visoko morje. Cela eskadra v Trstu obstoja sedaj iz 8 bojnih ladij in ostane v Trstu 6 do 7 dni.
Nesreča   v   tržaški prosti luki.
Včeraj popoldne je priplui po izvrstno dovršeni poskusni vožnji v prosto luko v Trstu Llovdov parnik »Abba-i zia«. Parnik ima 3900 ton, 2200 konjskih sil in prostora za 56 potnikov. Ko je pristal ob bregu, je zadel s tako silo ob rob, da se je skrivil prednji del. Kakšne poškodbe pa je dobil vsled sunka parnik pod vodo, še ni znano. Parnik so odpeljali v arsenal.
Končana stavka. Včeraj so se vrnili na delo po pardnevni stavki na-kladači železniških voz v Trstu. Uvideli so, da je stavka brezuspešna, vrb tega je pa policija tudi nekoj izgred ni kov aretirala, kar je še bolj depremiralo stavkujoče. Prevzeli so delo pod starimi pogoji.
Nevarna poštna pošilja te v. Posestnik Andrej Koče var je dobil predvčerajšnem po pošti inal zavoj. Ko je zavoj odpiral, je nastala nenadoma močna eksplozija. Kočevar je težko ranjen in je le malo upanja, da bi okreval. V zavoju je bil peklenski stroj, prirejen tako, da se razleti, če se zavoj odpre. Uvedli so obsežne preiskave, ki pa so ostale do sedaj še brezuspešne.
Nezgode. Pri delih za polaganje vodovodnih cevi pri Sv. Križu se je prehitro razletela mina. Dva delavca, ki sta bila blizo, je pokopalo od-lomljeno kamenje. Odpeljali so jih v bolnico, vendar ni upanja, da bi okrevala. — Neki Oliva Danelutti je napadel s nožem ponoči bratranca Lesica v Borujanu. Eden izmed njih je dobil tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v goriško bolnico. — Ribič Andrej Pertot je potegnil iz morja v zalivu pri Barkovljah truplo. Pri utopljenki so našli delavsko knjižico na ime.  Antonija Pregelj,
Stara 43 let,doma v Vipavi.Pregljeva je bila že od julija 1. 1. brez posla in izvršila bržkone samomor.
Stavka mestnih delavcev v Pelje. Stavkujočim mestnim delavcem v plinarni, elektrarni in pri vodovodu so se pridružili tudi mestni ekse-kutorji. Prvoimenovane delavce je nadomestila občina za silo z delavei iz mornariškega arsenala, eksekutor-je pa so namestili začasno s finančnimi pazniki. V varstvo nameščenih delavcev v plinarni je nastanila občina pol stotnije vojakov. Tudi na drugih krajih so nameščene močne straže. Toda stavkujoči so popolnoma mirni in se ne dajo zapeljati k izgredom. Splošno mnenje je, da občina kmalu ugodi prošnjam stavku-jočih.
Dnevne vesti.
-J- Na današnjem shodu protestiraj vsa Ljubljana proti klerikalnemu tolovajstvu, ki jo je v direktnem nasprotju z zakonom oropalo dveh zastopnikov v deželnem zboru. Tudi klerikalna drevesa ne smejo in ne bodo zrastla do neba. Še veljajo v Avstriji avstrijski in ne zakoni od klerikalcev pričakovane papeževe države! Naprednjaki, Vaša čast, Vaš ponos zahteva, da pridete danes vsi na shod!
-f- Na današnji shod opozarjamo vse ljubljanske volilce. Shod bodi glasen protest proti novemu nasil-stvu klerikalne stranke na pravice ljubljanskih občanov, ki jih hoče klerikalna stranka na ta način omejiti, da naj voli v mestni kuriji s občani tudi še cela dežela. Dežela naj torej odločuje, kake poslance si naj voli Ljubljana!! Shod se vrši danes zvečer ob 8. v »Mestnem domu«. Ljubljančani, vsi na shod!
+ Opozarjamo, da je današnji društveni shod javen shod, h kateremu ima dostop vsakdo. Društvo je sklicalo shod le radi tega, ker zadostuje za njega prijavo le 24 ur, do-čim bi ga moral izvrševalni odbor prijaviti vladi 3 dni poprej, kar je pa bilo včeraj že prepozno. Zato pa vsi na shod!
-,- Dr. Pegan kot potvoritelj. V včerajšnji seji deželnega zbora je dr. Triller, kakor smo že zabeležili, rekel med drugim: »Površnost, poročevalca verifikacijskega odseka dr. Pe-gana sega tako daleč, da je v svojem poročilu celo napačno citiral zakonske določbe in s tem zagrešil očito potvoro.« Da je bil poslanec dr. Tril-\er povsem upravičen zabrusiti dr. Peganu v obraz to težko očitanje, hočemo dokazati z vzporednimi citati iz dr. Peganovega poročila in iz de-želnozborskega volilnega reda. Dr. Pegan pravi v svojem poročilu dobesedno: »Iz vsega tega sledi, da bi se bili morali sprejeti v volilne imenike tudi oni davkoplačevalci ljubljanskega mesta, ki v okolici stanujejo. Ti imajo namreč volilno pravico za deželni zbor v dveh razredih, in sicer v skupini mest in trgov ter v skupini kmečkih občin. Po § 14., odstavek 5. deželnozborskega volilnega reda pa jih je sprejeti v višji razred, oziroma višjo vrsto.« — Sedaj pa poglejmo, kaj pravi po dr. Peganu citirani zakon in če potrjuje njegove navedbe. Odstavek 5. paragrafa 14. deželnega volilnega reda se glasi doslovno tako - le: »Ako je volilec volilskih razredov mest in trgov ter kmetskih občin občan več občin, tedaj izvršuje svojo volilno pravico samo v občini svojega rednega stanoval išča, in če v nobeni dotičnih občin nima rednega stanovališča, pa tam, kjer plaču-
je največ neposrednega davka. Iz citiranega paragrafa, na katerega se dr. Pegan izrecno sklicuje, je razvidno, da se je dr. Pegan v poročilu zlagal, da določa § 14., odstavek 5., da imajo oni davkoplačevalci ljubljanskega mesta, ki v okoliei stanujejo, volilno pravico za deželni zbor v dveh razredih, in sicer v skupini mest in trgov ter v skupini kmečkih občin in da jih je prav po tem paragraf n sprejeti v višji razred, oziroma višjo vrsto.« Nasprotno je res: § 14., odstavek 5. določa jasno nad vsak dvom, da oni davkoplačevalci ljubljanskega mesta, ki v okolici stanujejo, za deželni zbor v mestni skupini ljubljanski nimajo volilne pravice, saj pravi izrecno; »ako je volilec volilskih razredov mest in trgov ter kmetskih občin občan več občin, tedaj izvršuje svojo volilno pravico samo v občini svojega rednega stanovališča. To se pravi: Ljubljanski davkoplačevalci, ki ne stanujejo v ljubljanski mestni občini, nimajo v ljubljanski mestni skupini volilne pravice za de. želni zbor, marveč jo imajo samo v tisti občini, kjer stalno bivajo, to je na Jezici, v Mostah, Šiški itd. — Iz navedenega je razvidno, da so klerikalcem v dosego njihovih namenov dobra vsa sredstva in da posežejo brez pomisleka tudi po goljufiji in falsif ikaciji, samo ako si pri tem obetajo kakih strankarskih koristi. Afera Krega r - Stefetova pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico in sedaj slučaj dr. Pegan, sta v to uprav klasični priči!
+ Volitev v trgovsko in obrtniško zbornico. Kaplani in fajmoŠtri imajo zopet mnogo dela. Agitirati morajo za volitve v trgovsko in obrtniško zbornico, kajti klerikalna večina v deželnem zboru se maje in če ne dobe klerikalci trgovske in obrtniške zbornice v roke, se zna celo zgoditi, da bo čez dve leti konec klerikalne strahovlade in klerikalnega razbojništva v deželi. Strah, da bo ljudstvo s poleni nagnalo to družbo? ki uganja v deželnem zboru nečuve-vena tolovajstva, ta strah je klerikalce napotil, da so se z vso silo zagnali na trgovsko in obrtniško zbornico in jo skušajo dobiti v svoje kremplje, in zato letajo zdaj kaplani in fajmoštri okrog trgovcev in obr< -nikox- ter se jim prilizujejo in lažejo in jim groze in jih terorizirajo, vse po stari duhovski metodi. Naravno je, da jih klerikalno Časopisje pri tem krepko podpira in »Slovenec«; laže in obrekuje, da se bralcem kar tema dela pred očmi. Zanimivo je, d*x se »Slovenec« pri tem početju omejuje na to, da krade čast tajnikoma trgovske in obrtniške zbornice. »Slovenec« pač ve, da se tajnika ne moreta spuščati v polemiko in se ne moreta javno braniti; uradnika sta in imata kot taka vezane roke ter ne moreta prijeti klerikalnih obreko-valcev za ušesa, kakor bi zaslužili. Mi pa kličemo trgovcem in obrtnikom: Če vas pride kak duhovnik na dlegovat, pokažite mu vrata in recite mu: Kadar boste duhovniki za nas trgovce in obrtnike davke plačevali, takrat boste imeli pravico se vtikati v trgovske in obrtniške zadeve, prej pa ne!
+ Deželni obrtni pospeševalni urad. Trgovska in obrtniška zbornica je pred leti začela s pripravami za ustanovitev pospeševalnega urada. Klerikalci so v zbornici spoznali, da bi tak urad lahko obrtnikom mnogo koristil, a smrdelo jim je, da bi tak urad bil politično nevtralen in bi delal na korist vseh obrtnikov. Klerikalci so trgovski in obrtniški zbornici ukradli idejo in hitro ustanovili
pogledu, z rokama jc pa divje pritiskala plesalca na se. Kdor bi ju bil opazoval, zdel bi se mu Sedmič kot uboga žival, ki jo je objela mogočna kača in jo bo vsak čas zadušila.
»Danes ste slabe volje!« rekla je Borčevka, ko se je ples že bližal koncu, kot je upal Sedmič.
»Po čem sodite to, gospa?« vprašal je on in za hip pogledal v njene oči, a takoj umaknil pogled, kot bi bil pogledal v sam živ ogenj.
»Opazujem vas že vse popoldne,« odgovori Katinka, »tako ste čudni, kot bi uživali najskrajnejši dolgčas.«
»Tista mora je moril vse omizje,« izgovarja se Sedmič.
»Ne, ne, samo to vam ni vzelo dobre volje,« zatrjuje ona.
»Za drugo ne vem,« pravi Sedmič in željno čaka na konec plesa.
Ona ga je pa močnejše stisnila k sebi, da je bil kot priklenjen nanjo, ter rekla:
»Ne bodite žalostni, ko se vam smeje svet in ko vas ljubi bitje tako, kot le more ženska ljubiti moškega!«
Osu pnjeno jo je pogledal, iz nje je pa prihajala vročina kot strupena sapa.
»Saj me tudi ti ljubiš, ljubček, kaj ne Te šepnila je.
Godec js prenehal in konec je bilo plesa. Sedmič ni odgovoril na Katinkino vprašanje, ampak ae rinil
s svojo plesalko k vratom, da bi se mogel nato bolj prosto gibati in da bi ne bil privezan na to žensko, ki se mu je studila vedno bolj, dasi sam ni vedel pravega vzroka zakaj.
Pri vratih sta se srečala z Mrka-oem in Justino.
»O kar nazaj!« klical je Mrkač, »sama ne bosta hodila okrog,« smejal se je.
Borcev ki je bil Mrkačev poziv nad vse všeč; zasukala je Sedmiča na plesišče in on ni nič ugovarjal, kot bi bil brezčuten.
Godec Kravželj je znova zaigral in pari so se za vrteli v divjem plesu. Marsikateri kmečki očanec, ki je v izredno dobri volji pograbil svojo boljšo polovico izza mize, se je tako nerodno metal semtertja, da je vse vprek suval druge plesalce, dasi so se mu umikali na širok kolobar. Tudi Mrkač je z Justino tako nerodno in okorno plesal, da so se mu nekateri prav od srca smejali. Kar valil se je in se sukal okrog samega sebe, Justina js bila pa videti kot nanj privezana punčka iz cunj.
Sedmič in Borčevka sta plesala vedno blizu Mrkača in Justine, ker se je Sedmič vedno tako sukal, da se nista oddaljila od onih dveh. Borčevka ga je spet stiskala k sebi, da bi mu skoraj pokale kosti, in pritiskala glavo na njegovo ramo. On se je pa obračal od nje in dal bi bil vse, kar bi se bilo od njega zahtevalo, samo da bi se bil rešil te ženske.
všeč?«
»Na zadnje vprašanje še nisem dobila odgovora!« rekla je, ko se ji je posrečilo, da sta se nekoliko oddaljila od Mrkača in Justine.
Sedmič ni odgovoril nič, kot bi bil prečul očitajoče besede.
»Ali vam je morebiti Justina všeč t« vprašala je plesalka in divji ogenj ljubosumnja ji je žgal iz oči.
»Všeč, kaj se pravi to, odvrnil je nejevoljno Sedmič, da nima miru pred tem spraševanjem, »gotovo mi je simpatična, ker vidim, da je pametna deklica, a zagotovim vas, gospa, da nimam do nje prav nobenih onih čuvstev, kot vi sodite! Ljuba mi je kot znanka in spoštujem jo kot prijateljico; sicer pa itak vem, da je gospod Mrkač njen mož!«
Borčevka js pazno poslušala Sedmice ve besede, verjela jim na ni. Pred par dnevi je videla Sedmiča in Justino kaj dolgo pomenkovati se na domačem vrtu in Sedmič je bil z deklico tako prijazen, da je v Katinki vzkipelo. V njeni slutnji, da med Sedmičem in Justino ni samo suho znanstvo in brezpomembno prijateljstvo, jo je potrdilo današnje obnašanje Sedmičevo proti njej, Katinki. Kolikor k rat je njegov pogled le mimogrede švignil preko Justine, je opazila Borčevka in vsakega smatrala za izraz ljubezni in srčne nagnjenosti! Zato ni verjela njegovim
besedam*
•        (DsUe prifcodajJe.)
klerikalen pospeševalni urad s namenom, da bi politično vplival na obrtnike v korist kler. stranke ter različnim klerikalnim pristašem slutil za korito. Vprašamo vse pravico-Ijubne obrtnike: Komu je ta zavod že kaj koristil, kaj je ta zavod že storil? Edino, kar je storil, je bilo to, da je priredil nekaj slabi b tečajev, ki se jim smejejo vsi boljši obrtniki. Če je denar tu, je lahko prirediti tudi sto tečajev na leto. To ni prav nobena umetnost in to je sploh najmanj, Kar more tak zavod storiti. Klerikalcem pa pri teh tečajih tudi nič ni na tem, da bi se obiskovale! kaj naučili. Ti tečaji nimajo namena, spopolniti strokovno znanje udeležnikov, ampak samo za to, da nekateri klerikalci kot učitelji kaj zaslužijo. Klerikalec in koritar sta nerazdružljiva pojma. Ce na primer kak kožar nastopi kot učitelj ▼ krojaŠtvu, je to samo smešno, kajti taki »krauterarji« so sami poduka potrebni, ne pa, da bi druge učili. Tisočake javnega denarja raz-mečejo klerikalci, a ne da bi obrtništvu pomagali, ampak da bi se okoristili njihovi pristaši.
+ Volitve v obrtno sodišče. Vsi oni delodajalci in delojemalci, ki ne bodo s kateregakoli vzroka dobili izkaznic in glasovnic za volitev pri-sednikov in namestnikov obrtnega sodišča, se poživljajo, da se oglase v uradnih urah v pisarni mestnega efopedita.
+ Iz poštne službe. Prestavljeni jo poštni oficijal Albin Železnik iz Šentpetra na Kranjskem v Ljubljano, poštni asistenti Josip Puntar od poštnega urada Ljublana L k Ljubljana TI.. Mih. Bajd iz Ljubljane v Zader, poštne oficijantke Josipina Rakovec iz Kočevja v Kamnik, Marija Pakiž obratno in Olga Fischer iz Krškega v Opatijo. Za nadpoštarja sta imenovana poštarja Franc Am-brožič za Divačo (kolodvor) in Jos. Modic za Kamnik. Poštni oficijant je postal aspirant Tomaž Vidmar za Krško, poštna oficijantinja pa je postala aspirantinja Josipina Kalinšek 7a Lovrano. Mesto poštne ekspedito-rice v Bučki je dobila Ivana Kržiš-nik. poštnega ekspedijenta v Godovi-Ču oficijant Ivan Kambič, poštne ^kspeditoriee v Planini Marija Grum in poštne ekspeditorioe v Zametu Antonija Poje. V začasni pokoj je ^topila poštna oficijantinja Herme-negilda Kokalj.
Umrl je na Gornjem Polju pri Novem mestu v starosti 89 let g. Jožef Kline. P. v m.!
Vljudno vprašanje. Z Lancove-ira pri Radovljici nam pišejo: Pretepene dneve so pričeli brezvestni lovski varuhi metati po Jeloviških gozdovih zastrupljene mesne kosce, najbrže s strihninom zastrupljene — tako brezvestno in brezskrbno, da nam je že poginilo v kratkem kar sedem psov, ki so nas spremljevali na naših potih, ko hodimo po les v Je-fovco. Kolikor so nam znani lovski oredpisi, je tako ravnanje s strupom naravnost kaznivo. Kajti lovci oziroma varuhi smejo le tedaj nastavljati zastrupljeno meso, ako je sneg in obenem morajo naznaniti, kje se nahajajo zastrupljeni predmeti. — Kdo nam povrne škodo, ako pride do tega strupa kak vol. Vsled tega poziv-ljemo slavno c. kr. okrajno glavarstvo, da stori takoj potrebne korake, da pouči dotične lovske najemnike, kako se naj ravna s strihninom. Eden, ki mu je že tudi pes poginil.
Občinski gerent Anton Čebulj na »bobnu«. Z Jesenic se nam piše: Cloveče, ki je prišlo prav po nedolžnem do stopinje občinskega gerenta, si seveda dandanes domišlja je, da igra vlogo nepremagljivega boga na Jesenicah. Stvar pa se je v zadnjem časn obrnila drugače, kar gotovo ve raztolmaČiti slavno e. kr. okrajno sodišče v Kranjski gori, katero ima * tem Cebuljčkom največ posla. Ml zadosti, da je bil oholi žnidarček obsojen od preje imenovane sodnije v najkrajšem času na 15 dni zapora in iOO K stroškov, prišel je sedaj z oblastjo celo v rubežno dotik o in to sled njegova neumne samoglavost: ter bode prodaja zarubljenih predmetov dne 31. prosinca t. 1. Kdor si hoče ogledati ob tej priliki zelenemu in oholemu kuščarju podobnega občinskega gerenta Cebulja, ima ta dan najboljšo priliko.
Požar je pred kratkim izbruhnil pri Jakobu Arku v Za potoku pri »Sodražici. Začelo je goreti ob 9. zvečer. Gašenja se je udeležil drugi oddelek gasilnega društva v Zarnostecu in tudi prvi oddelek v Sodra žici je bil alarmiran in za slučaj večje nevarnosti pripravljen na odhod. ČJe-rrav Eseles - stranka društvu nasprotuje, vendar stoji dobro. Torej: na pomoč!
Elektroradiograf »Ideal«. Danes : Snecialni večer« z naslednjim sporedom: 1. Italijansko vojno brodov-je. (Nar. pos.) 2. Soprog na krivih potih. (Komično). 3. Mala sestrica. (Zanimiva drama.) 4. Deklica is Bara. (Drama, samo pri večernih predstavah). 5. Zamenjane vlofre. (Veseloigra). 6. Kako je Lehmke plačeval dolgove. (Komično). Jutri
učinkovita drama »Denar« ali Ma-mon in ženska.
Ogrožen stražnik. Ko sta v torek zvečer prišla brata Pran in Jožef Ščurk domov na Karolinško zemljo, so bila hišna vrata že zaprta. Začela sta po njih razbijati in na ta način prišla v stanovanje, kjer sta začela šiloma zahtevati večerjo. Fran je skočil k peči in skledo z večerjo vrgel po tleh, Jožef pa je skočil k očetu ter ga s tako močjo vrgel ob tla, da se je ubogi mož onesvestil. Ko starčku priskoči na pomoč njegova žena jo je Fran tako udaril po ustih, da se ji je vlila kri in se je kar opotekla. Med tem časom je pa mož prišel k sebi ter hotel iti skozi okno po pomoč. Divja sinova pa skočita k njemu, ga zgrabita za vrat ter začneta vlačiti po tleh. Med tem se je pa ženi, odnosno mačehi posrečilo uiti iz hiše in je šla po stražnika na stražnico na KarlovŠki cesti. Ko ta prihi-ti tja, sta jo bila ljubezniva Ščurka že popihala. Ko se je potem vrnil nazaj v mesto, so padli proti njemu v razdalji kakih 200 korakov štirje sa-mokresni streli, od katerih pa k sreči varnostnega organa ni nobeden zadel. Zjutraj je policija oba divjaka aretirala ter danes izročila deželnemu sodišču.
Zviti »Amerikanci«. Včeraj je na južnem kolodvoru službujoči stražnik Večerin aretiral štiri mladeniče, ki hoteli pod tujimi imeni odpotovati v Ameriko, ne da bi bili se pokusili vojaški kruh. Prvi je Peter Cemas, roj. 1893. v Žilah pri Vinici. Ta si je oskrbel tuj potni list za 14 K. Drugi jc Jožef Balkovec, roj. 189*2. ravnotam. Le-ta ie» dobil tuj potni list za 2 K. Tretji je Ivan Ca-damič, roj. 1892. tudi v Žilah. Ta je pa dal za tuj potni list 30 K. Četrti je pa Jožef Balkovic iz Balkovcev pri Vinici, rojen 1892. leta, ki je tudi kupil tuj potni list za 4 K. Vse štiri so izročili deželnemu sodišču. Vsi skupaj so imeli pri sebi 420 K 96 v denarja.
Aretiran je bil včeraj 1883. v Ljubljani rojeni in na Homec pristojni slaboglasni Henrik Jerman, kateri ima zaradi raznih dobrih del za mesto prepovedan povratek, a se še vedno povrača nazaj. Izročili so ga sodišču, po prestani kazni se. pa povrne -z neprostovoljnim spremstvom v svojo domovno občino.
Mali ponirek (podiceps minor) je priletel snoči na frančiškanskem mostu nekemu gospodu naravnost v naročje. Živalica je bila pri luči zelo živahna, potem se je delala mrtvo. Pri prvi ugodni priliki pa se je nenadoma vzdramila ter odletela nazaj na Ljubijanico.
Pes popadel je na Poljanski cesti dijaka Jožefa Janeža ter #a na levi nogi telesno poškodoval. Poleg tega mu je napravil tudi na obleki 12 K škode. Lastnik psa je znan.
Znamenje časa. Danes zjutraj je bila na Karlovški cesti posestni-kovi ženi Mariji Praznikov i is Lave rce z vozička ukradena pločevinasta posoda, v kateri je bilo tri litro mleka.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z jnžnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 34 Maeedoncev in 6 Slovencev; iz Amerike je prišlo 15, iz Nemčije pa 5 Hrvatov.
Izgubljeno. Učiteljska Kandida-tinja Vaieska Lilleg je izgubila rdeče korale, vredne 20 K. — Knjigo-vodkinja Viljemina Žargaj je izgubila zeleno usnjato denarnico, v kateri je imela dva zlata obeska, 58 znamk in malo vsoto denarja. Zaseb-nica Ana Kožar je izgubila zlate očale. — Služkinja Ana Urbane je izgubila prost bankovec za 10 K. — Trgovčeva soproga Berta Kantonv je izgubila rjavo denarnico s 6 K denarja.
Društvena naznanila.
Občni zbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« se vrši v nedeljo, dne 28. januarja ob 5. popoldne v društvenih prostorih, na Rimski cesti št. 9. Spored: Pozdrav predsednice, poročila tajnice, bagajniča-rice in knjižničarke. Slučajnosti. — Slovensko ženstvo naj bi se v prav obilnem številu udeležilo občnega zbora svojega društva.
Redni letni občni zbor telovadnega društva »Sokol« v Ljubljani se je vršil dne 24. januarja zvečer v restavraciji v »Narodnem domu«. V lepem številu zbrane zborovalce je pozdravil starosta brat dr. M u r -n i k. Za zapisnikarja je imenoval br. Mik uža, za o ve rova tel ja pa br. Simončiča in dr. Ažmana. V kratkem nagovoru je podal jasno sliko društvenega delovanja v minolem letu, omenil je uspehe in vnanji in notranji napredek društva. Spomnil se je umrlih bratov Arnošta Windi-scherja, Ivana Podboja, Janka Čolnarja, Rudolfa Bonača, in v posebno toplih besedah, do pred kratkem popolnoma neznanega slovenskega dobrotnika, Ivana Fabjančiča, ki je zapustil tudi temu društvu 1000 kron. Nato je v obširnem, natančno sestav-
ljenem tajniškem poročilu, podal tajnik dr. De ros oris podrobnega delovanja društva. Omenil je rasne društvene prireditve, udeležbo pri prireditvah bratskih in drugih društev in razne izlete. Poročilo načelnika br. D r e n i k a nam je pokazalo delovanje v telovadnici in telovadbo pri raznih prireditvah in izletih. Vpisanih je bilo med letom 152 telovadcev. Blagajniško poročilo, poročal br. Skale, izkazuje 169 K 25 v prebitka. Skupni dohodki so znašali 10.209 K 90 v in izdatki 10.040 K 65 v. — Rezervni zaklad znaša 3784 kron 11 vin. Blagajniku in odboru se je podelil absolutorij. Odobril se je tudi proračun za tekoče leto. O stavbnem skladu je poročal brat Franke. V minolem letu se je nabralo 1963 K 63 v, tako, da znaša stanje stavbnega zaklada koncem minolega leta 6262 K 69 v. Stavbni sklad deluje od 1. 1908. Nato se je prešlo k volitvam. Za skrutinatorja sta bila imenovana brata Kajzelj in Hotko. Z vzklikom so bili voljeni starosta br. dr. M u r n i k , podstaro-sta br. dr. W i n d i s c h e r in načelnik br. D r e n i k. Volitev v odbor se je vršila po listkih in so bili izvoljeni bratje Kostnapfel, R u p-nik, Bercc, Zupane, Skale, Franke, Mešek, Deu in Burgstaler. Namestniki so bratje C e s c u 11 i, M i k u ž in Poze-n e 1; preglednika brata B a r 1 e in F i n k; praporščak pa brat Miha Ve rov Še k. Med skrutinijem se je vsprejel predlog br. Murnika, da izda društvo povodom svoje 501etnice, ki jo slavi drugo leto društveno spomenico, ki naj bi obsezala enoto 3 društveno zgodovino opremljeno z več slikami. Nato so se določili ?e zastopniki v Zvezni občni zbor in v Župni občni zbor, nakar je starosta zaključil zborovanje.
Zborovanje »Jezdnega odseka« ljubljanskega »Sokola« v Narodnem domu v sredo 24. t. m. zvečer. »Jezdni odsek« se je ustanovil 23. februarja 1911 in se je priglasilo takrat 31 članov. Odsek se lepo razvija in upati je, da bo kos svoji pomembni nalogi. Koncem leta je štel odsek 49 članov. Pouk se je vršil do sedaj v 2 oddelkih, sedaj pa se ustanove še posebni teoretični tečaji. Odsek ima 300 kron premoženja in pokrite vse stroške. Posebne zasluge za odsek si je stel el br. K r a p e š , ki je dal na razpolago skoraj zastonj več konj. Načelnik odseka je bil br. Vladimir Franke. Nov odbor sestoji sledeče: Načelnik br. Vladimir Franke, odborniki bratje Andrej Sever, J a n u š i č Vi., V o v k Jos., Krape« Fr., Deu Jul.; namestnika sta brata Al. Hotko in Jos. R o h r-m a n. Preglednika računov D u 1 -1 e r Al. in F a b i a n i Pavel.
»Sokol II.« v Ljubljani vabi bratsko članstvo na IV. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 28. prosinca 1912 točno ob 9. uri dopoldne v gostilni br. Kavčiča, Pri voz. Ker je občni zbor najvažnejši akt in odločujoča skupščina za bodoči razvoj »Sokola II.« poživlja bratsko članstvo k obilni udeležbi odbor.
»Jaz Fierrctta, Ti Pierrotl«, je geslo, v čigar značaju je zamišljena letošnja velika »Sokolova« maškara-da. Elegantne sijajne dekoracije bode vs t varil akademični slikar gosp. J. Vavpotič in je v njegovih rokah sploh umetniško vodstvo cele prireditve. Že sedaj so snujejo v številnih krogih skupine z živahnim zanimanjem, pripravljajo se diskretno cele salve najmičnejših presenečenj. Pustna noč v gosteh pri »Sokolu« bode potekla vsakemu posetniku v brezskrbni radosti in nenavadnem estetičnem užitku.
Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima svoj občni zbor v ponedeljek, dne 29. januarja t. 1. ob 8. zvečer v hoteln »Union«.
Uradniško gospodarsko društvo t Ljubljani je imelo snoči svoj drugi izredni občni zbor, ki je bil sklepčen glasom pravil pri vsakem številu članov. Zborovanja se je udeležilo 21 članov ter je je otvoril predsednik Wolf s primernim stvarnim nagovorom. Za overovatelja je imenoval gg. Gerstenineverja in Kosma, zapisnikar je bil gosp. Šemrov. Posebno je poudarjal, da je najkatastrofalneje za društvo dejstvo, da je bilo blago za bilanco cenjeno veliko predrago in bi se bilo moralo vzeti namesto 10 najmanj 30odbitka. Iz tega bo narasel deficit na okroglo 15.000 K, ki ga bo treba pokriti. Profesor Reisner je poudarjal, da je.edino vprašanje, da se likvidacija še v formalnem ozira izpopolni. Pustimo račune, ki ne spadajo v vprašanje likvidacije — to bo prišlo takrat, ko se bo iskalo krivcev — in določimo le likvidacijo. Stavim predlog: Občni zbor skleni, razdružitev društva v obliki likvidacije. Po daljši debati je bil predlog profesorja Reisner ja sprejet in so bili na predlog prof. Kobala izvoljeni s vzklikom sledeči likvidatorji: gg. Wolf, Levart, Semrov, Višnikar in za Novo mesto Sproč, oziroma njegov namestnik Mlakar. Likvidatorjem se je določilo po 60 K mesečne nagrade.
Telovadno društvo »Sokol« Š tepanja vas ima svoj I. redni občni zbor v nedeljo, dne 28. januarja ob 3. popoldne v telovadnici pri bratu Josipu Anžiču (pri »Šoršu«). Bratje, udeležite se ga polnoštevilno! Na zdar!
»Sokol« v Domžalah naznanja, da je radi nepričakovanih ovir prisiljen, preložiti na dan 4. februarja določeno predpustno veselico. Običajni plesni venček se vrši nepriklicno dne 11. februarja t. I. v »Sokolskem domu«.
»Sokol« na Bledu ima svoj redni občni zbor dne 28. februarja ob 4. popoldne pri Sekovaniču.
Odsek ribniškega »Sokola« v Sodražicfi je imel v prostorih brata Fr. Fajdige svojo predpustno veselico z dobro uspelo igro. Bodi hvala vsem igralcem - Sokolom in gospodičnam. Prostorna dvorana je bila natlačeno polna, tako da blagajnik ni smel več vstopnic izdajati. Sokolska ideja prodira tudi na deželi. Kaj pa Čuki?
»Sokol« v Ilirski Bistrici je imel v uedeljo 21. t. in. občni zbor, na katerem so veseli zbrani bratje veselo novi odbor izvolili, v odboru so sledeči bratje: Starosta Josip S a m s a , podstarosta Josip Hodnik, načelnik Viktor Tomšič, tajnik Ivan Tomšič, blagajnik Vekoslav Milostni k; namestnika Josip H r -vat in in Karlo Muha; pregledo-valca računov Aleksander S i č a n in Ivan C e k o r i č.
Telefonska in brzojavna poročilo.
Aehrenthal.
Praga, 2(5. januarja. »Unions poroča z Dunaja, da bo podal zunanji minister grof Aehrenthal že v najbližjih dneh svojo demisijo. Kot njegov naslednik pride v prvi vrsti v poatev marki Bacquehein, bivči štajerski namestnik in sedanji predsednik upravnega sodišča.
Podčastniško vprašanje.
Dunaj, 2(5. januarja. Včeraj se je vršila v vojnem ministrstvu konferenca glede podčastniškega vprašanja. Kakor znano določa brambna reforma, da morajo podčastniki služiti še tretje leto. Ta določba je zelo trda, vsled tega je vojno ministrstvo izdelalo nov načrt, po katerem naj se ustanovi poseben podčastniški zbor ter naj se dovoli vsem podčastnikom, ki služijo eez dobo že po 6 ali 8 letu precej visoka odpravnina. Oni, ki služijo 12 let, dobe po preteku tega časa civilne službene certifikate, oni pa, ki služijo še delj se naj imenujejo za štabne podčastnike, ter naj se jim mezda znatno zviša in izpre-meni v redno plačo s pravico do pokojnine. Ta predlog je bil baje že od obeh vlad odobren.
Cesarski manevri.
Dunaj, 26. januarja. Letošnji cesarski manevri se vrše na Sedmogra-škem. Udeležila se jih bosta 7. in 12. arniadjii zbor. Poveljništvo bo prevzel nadvojvoda Pran Ferdinand, kateremu ho prvič dodeljen šef generalnega štaba general Semua.
Od alpinske  montanske družbe.
Dunaj, 26. januarja. Maks grof Montecucooli, predsednik alpinske montanske družbe, je odložil svoje predsedništvo.
Novi ban.
Budimpešta, 26. januarja. Novi hrvaški ban je včeraj zapustil ogrsko glavno mesto, da prevzame vodstvo hrvaške vlade. Ogrski politični svet zelo nezaupno gleda v bodočnost, sicer je novi ban osebno napravil mnogo boljši vtisk, kakor njegov prednik, toda politični krogi ne zaupajo v njegove politične zmožnosti. Celo vladni krogi so prepričani, da novi ban politični situaciji ni kos ter pričakujejo od njega samo, da napravi red v notranji upravi dežele. Opozi-cijonalni krogi pa mu odrekajo tudi to zmožnost.
Zagreb, 25. januarja. Novi ban je prevzel svoje posle. Danes se mu je predstavilo uradništvo. Značilno za režim novega bana je, da je dal že včeraj konfiscirati dva opozicijonal-na lista. Doslej tudi ni iskal stika z nobeno stranko. Celo v vladnih krogih niso zadovoljni z imenovanjem Čuvaja za bana« Prvi znak te nezadovoljnosti je. da je odložil poslanec Grandavec svoj mandat« ki je bil eden najvernejšib pristašev bana Toiuaši-6a in je bil izvoljen v okraju Draga-Modrušanu. Verjetno je, da bo še več vladnih kandidatov   odložilo svoje
mandate.
Zagreb, 26. januarja. Ekseku-tivni odbor hrvaško - srbske koalicije je imel včeraj popoldne sejo, v kateri se je posvetoval o situaciji ter o korakih, ki jih naj stori koalicija v slučaju odgoditve deželnega zbora.
Nadvojvoda Jožef.
Budimpešta, 96. jen. Zdravstveno stanje  nadvojvode Jožefa ni
najboljše. To noč ni spal in ni izključena nevarnost.
Bosanski deželni zbor.
Sarajevo, 26. januarja. Bosanski deželni zbor je včeraj zopet začel * sejami ter pred vsem rešil zakon obrestih.
Republikanska stranka v Črni gori,
Kotor, 26. januarju. Hrvaška korespondenca« poroča, da je črno* gorska vlada prišla na sled obsežni republikanski zaroti ter uvedla strogo preiskavo, ki je dognala, da en ustanovitelji te stranke v Belgradu stanujoči izgnani Srbi. Člani strank«? so tudi nekateri Crnogorci, ki stantr* jejo v Parizu in v Ameriki. Baje so ti nabrali en milijon frankov, da pr»»* ženejo Črnogorsko dinastijo. Nov*i stranka hoče proklamirati republiko ter hoče najprej vzbuditi nevoljo meri vojaštvom. Tudi med Srbi v sandžaku novopazarskem je mnogo pristašev republikanske stranke, ki imajo nalogo, če izbruhne revolucija, prekoračiti mejo. Vojni in notranji minister sta odredila stroge odredbe n« meji.
Razkol v srbski armadi.
Belgrad, 26. januarja. Povodom nasprotstev, ki so se pojavila v srbskem častniškem zboru, so nekateri krbski listi mnenja, daje teb nasprotstev krivo društvo »Crne roke« med: častniki. »Tribuna« pravi, da je it* društvo izreklo smrtno obsodbo nad staroradikalnimi voditelji Pašičem?, Protičem in Stojanovičeiu.
Belgrad, 26. januarja. Bajt- jr nastal med prestolonaslednikom jh vojnim ministrom zaradi premet^čV nja več častnikov spor. Vojni min. j« svoj odlok baje preklical, zdi so pa, da spor ni definitivno poravnan. — »Štampa« je mnenja, da je mogoov ta spor poravnati samo z odstopom vojnega ministra ali armadnega nadzornika, ki je prestolonaslednik san».
Državnozborske  volitve na Nemškem.
Berolin, 26. januarju. Crnoum-dri blok je popolnoma pogorel. Strogo napredne stranke, naeijonalni liberalci, napredna ljudska stranka in socijalni demokratje imajo 199 mandatov, tedaj absolutno večino.
Francosko - italijanska afera. Pariz, 26. januarja. Francosko-italijanski spor še ni končan, ker s<» obe vladi ne moreta zediniti na formulo, kako bi se izvršila poravnava. Francoska zahteva brezpogojno priznanje svojega pravnega naziranja. Italija vjetih Turkov še ni izročila.
Vjeti turški vojaki.
Kim, 26. januarja. »Agense*) Štefani« poroča iz Masauaha: KrS-žarka »Volturno« je vjela 26 turških vojaških oseb na parnikiS* »Breg-enz« in »Afrika« in sicer na parniku »Bregenz« nekega turškega majorja artilerije, ki je svoj čas na utrdbi Hodejda 2. okt. lanskega leta obstreljeval parnik »Volturno«. Na; istem parniku, ki je last avstrijskega Llovdn so vjeli tudi 3 stotnike. 2 podčastnika in S korporalov. Na pazniku »Afrika« so aretirali 9 stražme-štra in 10 korporalov.
Dunaj, 26. januarja. Korespou-denčni biro je dobil od genoralnegn ravnateljstva avstrijskega Lloyda v Trstu sledečo brzojavko: Od pa mika »Bregenz« avstrijski Llovd še nt dobil nobenega poročila. Parnik pride danes v Sues ter bo kapitan od tam obširno poročal.
Parnik »Afrika« ni nas. Naš parnik »Afrika« se nahaja v čirzcnaju v popravilu.
Dunaj, 26. januarja. Brzojavka oficiozne italijanske agenture je napravila zelo mučen vtisk. Do sedag je še uganka, kje bi bil mogel parnik »Bregenz« vzeti turške vojake na krov. Parnik »Afrika« je angleški. Turški vojaki so s»& najbrže na morju ponesrečili, ter sta jih ob«, parnika rešila,
Revolueija na Kitajskem.
London, 26. januarja. Iz Pekinga poročajo, da so republikanci v; Haukau zasedli železnico do 71 km. Pripravlja se velika bitka. Velika republikanska armada koraka proti Kvangsi kjer stoji cesarska armada. 3. republikanski armad ni zbor koraka proti Hančingu.
Šangaj, 26. januarja. Situacij«* se je preokrenila zopst na bolje: Sunjatsen in Juanšikaj sta se zopet sprijaznila. Mirovna pogajanja so bodo nadaljevala. 29. t. m. izide baje cesarjev edikt, s katerim odstop«, dinastija.
Sovodnlca. Dunaj, 26. januarja. V IV. okraju je policija aretirala 301etuo delavko Lichtmaver, ki je imela krasno stanovanje, v katerem je prirejala orgije dunajskih kavalirjev z mladoletnimi deklicami, med temi tudi s takimi, ki so bile komaj 12 let stare. Gospodje so plačevali do 300 K takse. Hišna preiskava je prinesla mnogo obtežilnega materijala. Aretirali so- tudi njenega poslovodjo Helder lina.
Narodna obramba.
Družbi hv. drila in Metoda je
•larova! g. Feliks Robic, posestnik v ?!>imbušu, 10 Iv, mesto venca na grob umrle Vojke Gorisek. Na ženitovanju uovopovoceneev Ane Hrastensek in Antona Areenska v Draraljab, je nabrala za družbo grde. Mieika Jarno-vil na predlog grde. Mar. Osetore 9 kroti 13 v. Hvala!
Pposveta.
Iz pisarne slovenskega gleiiali-
sen. Jutri, v soboto premijera izvirne Hrame Ivana Cankarja »Lepa Vida« (za par). Sodeluje godba »Slovenske rUhormonije«. — V nedeljo popoldne ob [j. burka »Vražji Rudi« (za lože par), zvečer opereta »Revizor« (za rti-par). — Dne !i. februarja f »opoldne »Revček Andrejček^, dna 4. februarja popoldne »Deseti brat«.
Slovensko gledališče. Reprize \\YIbsovc Operete »Revizor« >novi je uspela na splošno zadovoljstvo dosleg-a občinstva. ki je napolnilo Kiedališee. Opereta s<- raaliknje *>;i dunajskega žanra zelo prijetno po svojem posebnem, originalnem iiu-lieu-ju in samosvoji karakteristiki r.-astopajovih oseb, katerim pozno, da jim je vdihni! Go<r..'!,i življenje. Igralo se je v splošnem prav Oostoj-no in živahno.
Bazne stvari.
* Kksplozija v kleti za siuwltiik.
TCulža. 25. januarja. V Starem Si m Iona vu je eksplodirat smodnik v neki kleti. Kakih sto hiš je razrušenih, več oseb je mrtvih in ranjenih.
* Grozovit čin matere. Devumld, 35. januarja. Y hipni blaznosti je d;>-ues opoldne /ena opekar^eirn delnV-ea Husenianna v Sehotmaru ustrelila svo.ie štiri otroke v starosti štirih do devetih let. Nato je sam« sebe ustrelila.
* lz nesrečne IjsbeSSi. Deei*, 25. januarja. V VVilsdorfu jo ITleuti ključavničar Steinite napadel 1 uletu o Marijo Redlieh ter jo je več nego šti-rideaetkrat sunil z nošeni. Nato je skočil pod vlak, ki ga je popolnoma razmesaril. Stanje dekletovo je brezupno. Vzrok — ker ga dekle ni ma-ral o.
:* Visoka denarna globa. Ntriv York, dne 'Jo. januarja. Vlada Jc uvedla proces proti unporterjem neinškib nožarskih iadelkov, k<T »avajali prenizko vrethi<r~i avožene-sm blatra. Vlfuia zahteva povrnitev v znesku 19-2.747.000 dolarje*-.
* Boj z vlomilci, Varšava. liO. jzi-nuarja. V Hrneobrodvjn, v gubemi-jj pth-ikovski je vlomilo žest vlomil-i> v v župnišče, ko župnika ni bilo do-uia. ter zvezalo služničad. Ukradli so večjo vsoto denarja, Policija je zasledovat« lopove. Pri tem se je razvil krvav hoj. Trije vlomih! ><• bili usmrćeni, trije drugi pa nevarno ranjeni.
:: Krvava stavka. Lisabona, januarja. V Evori je prišlo med stavku jočimi poljedei?kiriii delavei in repi blikanako gardo do krvavili siKipa-liuv, Ban oseba je bila usoireena, vet useli pa ranjenih. Mnogu oseb m aretiral?*
* Neagoda na morju. Berliner / itg. d m ifiitag-; poroča iz Houolu-:da je včeraj zadel parni)* iCleve-land« Haniburg-amejiškc proge «>li križarko Zedinjenifa držav O>lo-rado«. Vojna ladja je bila pri trm precej poškodovana. Vz^ok nesreči je bil ta, da je krmarja, ki jo krmaril
■■( rlevelasd«, zadela kap. »Cleveland« je ofital nepoškodovan. S tem pa mikom potuje kakih 500 oseb, med temi znani romanopisec F. pl. Zoboltiz.
Roparska tolpa pobegnila. 7. a-g r e b. 24. januarja. Pred kratkim se je posrečilo tukajšni policiji prijeti dobro organizirano roparsko tolpo, ki je v zadnjem času izvršila več lomov. Zaprti vlomilci so pred kratkim iavili. da so bolni, valed česar so jib po zdravniški preiskavi prepeljali v bolnico usmiljenih bratov, Otl t»m so pol>egDili. V zadnjem easn je to že drusr slučaj, da so vlomilci osli policiji. Tudi se je že dogodilo, da so aveti ranci ušli iz policijskega zafio-ra. Listi o^tro napadajo policijo.
* Ogleduhi. Krakov, 25. januarja Policija je danes aretirala ne var-r ga ruskega špijona. ki se imonuje Paeil Pelka in ki trdi. da je 21 let si ar. Na podiagi fotografij v albumu zločincev so konstatirali, da je aretiranee član mednarodnegn špijo-naznega biroja v Bruslju. 2e pred leti je bil v Brandeburgu obsojen zaradi špicnaže v korist Francije na štiri leta težke ječe. Aretiranec je bil tudi v zvezi s francoskim špijonom Losom, ki je pred kratkim pobegnil iz trdnjave Glatz. Govori trinajst jezikov, med drugim tudi japonsko. Pred par leti je služil pod tujim imenom tudi v avstrijski armadi in špioniral. Ko je dosegel svoj cilj, je pobegnil. Pri njem so našli fotografije in na-
črte galiikih trdnjav, kakor tudi mo-hilisaene načrte krakovske garnizije. Oblasti zasledujejo tudi več njegovih tovarišev.
* Saje s 1500 kronami. Intert-santen slučaj ne je zgodil t« dni t Kojetinu. Ondotna pocestnica Oonfa-likova jc dvignila v hranilnici v Uhžicich 1500 K. Denar je zavezala v ruto ter šla proti domu. Naenkrat zagleda poleg ceste zajca. Ležal je, kakor bi bil mrtev. Prijela ga je ter ga zavezala v ruto, v kateri je imela zavit denar. In tako je šla proti domu ter se veselila dobre večerje. Toda kar naenkrat se je zaje zbudil, skočil z naročja ter odnesel ženi ruto In 1500 K. Pač »rečen lovec, ki ga bo dobil.
Smo h Srab!
Dtittti«ilkn.aibkKia
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Kasto PustoslemCek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne '24. januarja: Viktor Za-bred, pristav južne železnice, 98 let, Elizabet na cesta
Dne 36. januarja: Agata Jekun, bivša strežnica, 00 let, Ja pljeva ulica & — Anton Vrncdig, bivši Žagar, 68 let, Japljeva ulica 2.
V deželni bol■i e i :
Qxte 24. januarja: Jožefa Bur-gar, žena mizarskega mojstra, 29 let.
HavrtfapkK. Ifielvazijec
Sp«OMlitete
za pretf. vinn.
PATRAS, (Uršk©)
kst limm ia nsnina vina rmmmm.
Grška vina (mila. i-i^cika, pitna) j vsi ru^:l^valci posebno cinijo.
Glavna zaloga 4'298
Sigm. Wint*r, Bnnaj, 011.
porodila.
Lt«ktf«MlKn
•Kreditu kuka ? Ljubljani^.
UraM tam isitjtka toru ». juitrjt Uit
■Jftfftta i
mm
94*20 90 90 9010 93 35 93 75
4«/# majeva renta 4-1» • srebrni renta .... 4V. ■vstr. kremta renU . . 4*/« ogr. „ M . . 4», kranliko deželno posolilo 4V« fc.o.*eike del. banke .
Srečke It 1.1M0 </« „1884. .
leaetfffke !.itd<)c
u    n. „
ogrtk« hipotecne . m    dnn. komunalo«
„   tvttr. kreditne . .
ljabi[antke .  . .
ii   ivitr. rdeč. krtin .
::      . r i:
tftflU.....
anlalea.
L)aui]inajie LrcdiUic baikin A vstr. kreditnega zavoda . Dunajake baaftie drulbe . Južna laleanice . Drfavne telesmee ... Alpbic-Montan .... Ceika aladkorfie draaiie . Zfvnef tanana banke...
9075 94*-90-70 8*90 9225 92-75
435-608 — 294 50 296 —
272-247-25 500 — 497 — 79 50 67 60 4575 85*25} 246 35 1
Vtflavta.
Ceklal r«laTke Franki Lira
. . ... ,•
468-
«51-75 S4&-—! !09 60 J 725*40!
S89 50!
983-—*
11 37 -117-45 j
95 52° i 94 as j
254«;
44*—
620-— 306 50 304 — 278 — 253 25 512 — 509— 85 50 7360 51 75 3925 24935
47V50
652*75 548 -110-80 726 40 890 50 421 — 284-—
11 "40 11765 95*62*
95*05 255 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 26 jatrjarja 1912. Termin*
Plenica ea aoril 191C Pšenica za oktober 1012. m za april 1012.   .   . . Koruza      april 101*2 . . Oves za april . .
za 90 kg za 50 kg 50 kg za 50 kg ^a 50
11-80 10*99 1088 8*74 S79
Matiidin vrelec' neftona^Rno?ofot?io.
Srnin;* i<i.rn tl*k -J«.Ti -Mm
aajRnajža ia aajri**aaacaaa|la a'.ttaiićna slatina. Je uajsigurnejše sredstvu nh pre-i-udi tvoritfi kisline, pri oboleld«tlh sopii ia prrroavil, pn &o!c/.ii;h jeter in Afelsiij.
Ta vada se i?hora« či mn*u i vinim.
Glavni zastopnik za Kranjv!.:o : Fraac
Sdlaatil, UanHann, Franvižkanska ul.
Zaloga v o\. IjnbliansknaB javnem skla-uiču, Krisper-Toraafič, družba t e.
afaalf-
fiBja
Stanje
ttCUa
■ 2
Neba
:?.popJ 12)'2 m    y.z\. 7270
/ 0 si. ivžli. j ilc/.
&l si. niara.
J W.   7. z\.  7»     i s ii jzah megla
S»«<i«ijt  ažan-jffirja   iemperAtura 6u', 1 uOiM. —2*P. Padavina v 24 urah 31 8 mm.
Posebna
sne preproge
¥ veliki Izbiri po nizkih cenah.
ponudna s   oddelek   velik i ta   |tea*ae8jaikiSa preprog kvadratni meter* po K 44*—. 331
Spp&jsmajo se fiopnave vseh vi*st preprog.
LjiiMJaiis, Šeleiiburgova ulica št 6.
Najvišja priznanja:
Bruselj 1910: Tarin     MU !
Draidaae 1911:
f sliin iariiJ!
Ari; DrallB
, HlmStli i. L
š^siTJo^. Ti um naraiDi ratlKii datafi
9  Glisti smamreo (K 4
rosa (K 4-
), vilollca (K 5-   , ----.... .
s-»att?:*il bezefr (K 4-—) so 5? danes nedose«r)jivi in so si trajno
pridobili prostor kot nafllnbsl parfnm alagantaeoa ovaia.
St. 45- V. u.
310
ia
•a
Podpirani mestni magistrat naznanja
ijttnin iOjsiii leta M.
ki  stopijo leto? ▼  naborna, odnosno crno vojna lata:
1. da se bo dne
5. februarja ob 9. uri dopoludne vršilo žrebanje
v smislu S. 32 vojnih predpisov I. del v mestnem vojaškem uradu, Mestni dom, I. nadstropje. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstno leto 1891) in torej letos pridejo prvič k naboru;
2. da so od 28. januarja do 5 februarja imeniki onib mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, v omeni enem uradu in v uradnih urah vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismeno ali ustmeno naznani tukajšnjemu uradu;
3. da so od 28 januarja do 5. februarja v omenjenem uradu na ogled imeniki domačih in tujih, lete 1893. rojenih, letos v črno vojno stopivših mla-daničev. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu urndu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 20 januarja 1912.
Župan:
Dr. hran Tavčar 1. r.
Kupi se pisalno mizo
in kopirno prešo«
913
Kdo, pore upravniStvo »Slov. Naroda«.
Podzastopstvo
dobro uvedenega konzumnega predmeta z
lepim zaslužkom 314
u   se odda za Kranjsko, n
Natančneje * upravni&tva »Slov. Narod**«.
Vtlika »avarovalnioa npr al ms
vet piviili agentov
za Kranjsko, Primorsko, štajersko in Koroško; plača po dogovoru.
Ponudbe pod »Potnik 300", postno ležeče, LJubljana. 318
Učenca
Stanovanja
z eno in dvema sobama
350
ss oddajo taksi na Poljanski e. S0(
1 stota ko se   odda   več raznovrstnih stanovanj
ss Predavtoavsm Salv v Mostah.
iz poštene rodbine
316
sprejme i trgoviio mešanega blaga
Ivan Slavlncc, Šmartno pri Litiji,
sprejme takoj
325
I
II
L
v sredini mesta, okrožje Stari trg, z dobrimi odjemalci, se radi drut. razmer
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod »Bodočnost 19N.
M. TUŠEK, LJUBLJANA
Siari trg stev. 28
140
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo staklene in porcalaaaato posode, avevilk, ogledal, vsakovrstnih sip Ia okvirjev na podobe. — Prevzele vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah. HB{solldnoJ6s in sočna postrežba.
Sprejmem takoj
32b
solicitatorja
izvezbanega v zemljeirnjižnih zadevah in sestavljanju pogodb. — Plača po
dogovoru.
flvpit DroKar. t. lir. notar v Gornjem grada.
i
Tedenskega zaslužka ali pa 50 do 60 provizije
enortadstr.,s kozolcem in vrtom, lepo obdelanim, na deželi pri farni cerkvi, z dobro idočo trgovino rncHa-:-:    nega blaga, :-:
se is prosta rake
proda.
Poizvc pri
J04
uobi vsakdo, Ui prevzame prodaio mojih svetovnoznanih napisov in drugih predmetov, rned njimi predmeti, ki se prodajajo v velikih mnoitnah brazkonkureneno. Doprinesem lahko dokaz po oriuioalnlh ca* roClUn, da Je nanose mojin sastopni&ot, kjer so bili mog!  predmeti  do sedaj
veeHanf, zasluzilo ns dan ves ko 30 K. Glavna sesiia se ravno prične. Pojasnila
zastonj. Zastopstvo se otida kot glaven ali pa kot postranski  zaslužek.   Vprašanja po
dopisnici. 317
umu ui, iiiii! (Ho).
tr Kores?cr.fJoaca v namUtni.
f. lm. limiti mi laiiiioi. (Doieajskti.
Jutri, v soboto
11!)
v gostilni .MM\ Rimska tesla !S
dlOVflnSibsl
ISII lUlIflL
Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
K obilni udeležbi vabita
Anton in Francka Novak,
Št. 148
3?!
Razpis volitve
iim\i dopise volitve 2a trpko io oiirliiiškg zimi i ljulja
Za dopolnilne volitve, odrejene z razglasom c. kr. deželne viade z dne 16. oktobra 1911. 11 (uradni list časopisa „Laibachef Zeitung" li. '241 i« L 1911.) «8 trgovsko in obrtniški
zbornico v Ljubljani postavljena c. kr. volilna komisija naznanja v zmislu§8. volilnega reda 7 dw 23. oktobra 1905, dež. zak. št. 13, da se bo volilno opravilo ustno ali z osebno oddaji izpoljnjenih glasovnic vršilo pred volilno komisijo v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in sicer za II. in III. volilno kategorijo trgovinskega odseka (rdeče, oziroma modre glasovnice) dna IS. ftabruarja 1912 I. od 9. ure dopoludne do 1. ure nopoludne. za 1. fi. in III. volilno katesorio obrtnega ouseka (rumene, ozir. bele, ozir. zelene glasovnice) pa dne 13. februarja 1812 U od 9. ure dopoludne do 1. ure popoludne.
V obeh dneh se bo oddaja glasov zaključila ob 1. uri popoludne. Do te ure dotičur? volilnega dne morajo v primeru, da se glasovalce pošljejo, izpolnjene in po volilcib podpisarr
glasovnice z izkaznicami vred dospeti pri c. kr. voiilni komisiji. Glasovnice z izkaznicami \~rc<i se morejo odprte ali zaprte oddati osebno ali poslati po c. kr. pošti ali pa po posebnih poslancih.
Na zaprtfa glasovnicah nora biti zonaj zapisano ime volilčeTo. Volile! trgovinskega odseka volijo in sicer:
11. volilna kategorija tri prave člane in m. volilna kategorija tri prave člane.
Votilci obrtnega odseka volijo in sicer:
h volilna kategorija enega pravega člana, rt. volilna kategorija štiri prave člane in Tli. volilna kategorija enega pravega člana.
Vsaka volilna   kategorija voli   sama zase   njej pripadajoče število pravih članov Volflci, ki imajo aktivno volilno pravico v enem odseku, morejo biti voljeni v vsaki kategoriji tistega odseka. § A. navedenega volilnega reda obsega podrobne določbe o tem, kdo ima akti vrto in kdo tudi pasivno volilno pravico.
Posebej opozarja, da mora glasovnice ne k javnim trgovinskim družbam, komanda-tnim dražbam ali k delniškim podjetjem pripadajočih jnrističnih ali kolektivnih (vkupnih) oseb. kakor hranilnic, pridobitnih in gospodarskih zadrug, rudarskih družb, društev, občin in drugih javnih korporacij, ki so upravičene oddati samo en volilni glas. imeti podpis imena one osebe, ki ji po zakonu, Statutu ali posebnem dogovora pristoji zastopstvo podjetja.
Glasovnice len, ki imajo volilno pravico, pa nimajo nobenega po obrtnem redu postavljenega opra vitel ja, mora podpisati kakor dotična žena tako njen moški pooblaščenec; ta pooblaščenec pa mora razen tega biti na glasovnici izrecno označen kot tak oziroma kot upravitelj. Pripominja se, da opravitelj ali pooblaščenec v tem svojstvu more voliti samo enkrat
Volilci, ki ne zaajo pisati, morajo namesto podpisa imena pristaviti svojeročno znamenje, ki mora biti poverjeno s podpisoma dveh moških prič.
Skrutinij se bo izvršil po sklepu oddaje glasov ob določenih dneh, torej za trgovinski odsek dne 13. februarja 1912. 1., eventualno tudi na sledeči mu dan, za obrtni odsek pa dne 15. februarja 1912. 1., eventualno tudi na sledeči mu dan.
Končnoveljavni posledek vse volitve se razglasi uradno. V Ljubljani, dne 15. januarja 1912.
L tr. Ma Hsija u tnonlo ii olrhiito zHto v Liitljaii.
Predsednik:
c. kr. deželne vlade svetnik Ealaslei K n
Lastnina Is tisk »Naroda« tlaksrseau
_
aMaaannaaai
assas^asssa^^ mr.ir.ru
55
54
49
3046
SD-