ni novoles LETO XVII Številka 3 novoles v S — LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA GOSPODARJENJE V LETU 1978 PRED NAMI JE IZREDNA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASILA. NAMENJENA JE INFORMIRANJU DELAVCEV 0 ZAKLJUČNEM RAČUNU TOZD IN DO' z ATO NAJ BI SE Z NJO SEZNANIL VSAK DELAVEC. LE DOBRO SEZNANJENI SE BOMO DELAVCI LAHKO VKLJUČEVALI V RAZPRAVO O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU O PRETEKLEM LETU IN GA KRITIČNO OCENILI. LETO 1978 JE V MARSIČEM PREOKRETNICA TAKO ZA DO V CELOTI KOT ZA NJENE TOZD. V PRETEKLEM LETU SMO SPREJELI VRSTO SAMOUPRA VNIH SPLOŠNIH AKTOV. KI POMENIJO NE SAMO ČISTEJŠE IN PRAVIČNEJŠE DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE MED TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI, TEMVEČ V MARSIČEM NOV NAČIN OBRAVNAVANJA DELA IN DELAVCA. MORAMO REČI, DA JE ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1978 ODRAZ NOVIH SAMOUPRAVNO DOGOVORJENIH NAČEL IN DA POTRJUJE' .PREDVSEM KAR ZADEVA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA, PRAVILNOST LE-TEH. GOSPODARJENJE JE POSTALO Z ZAKONOM O ZDRUŽENEM DELU NEODTUJLJIVA PRAVICA IN DOLŽNOST VSAKEGA DELAVCA. TO PA LAHKO RESNIČNO POSTANE SAMO, ČE JE DELAVEC DOBRO INFORMIRAN IN SE ZNA PRAVILNO ODLOČATI. KER JE GOSPODARJENJE ZELO KOMPLEKSNO IN PREPLETENO, JE PRAV, DA IZLUŠČIMO V NJEGOVEM OBRAVNAVANJU TISTE PODATKE, KI OMOGOČAJO RAZUMEVANJE IN OCENO VSEH DRUGIH SESTAVIN GOSPODARJENJA. NAMEN TEGA POROČILA JE PRAV TA' DA IZLUŠČIMO TISTE KAZALCE, KI OMOGOČIJO KOMPLEKSNO OCENO GOSPODARJENJA. INFORMACIJA, KAKRŠNA JE PRED VAMI, JE OBLIKOVNO IN VSEBINSKO NOVA IN PRVA TE VRSTE. PREDSTAVLJALA NAJ BI TRAJNO OBLIKO OBVEŠČANJA DELAVCEV O GOSPODARJENJU IN POSLOVANJU NE SAMO OB KONCU LETA, TEMVEČ TUDI MED LETOM. UPAMO, DA JE DOVOLJ POENOSTA VLJENA, NARA VNA IN RAZUMLJIVA. • Za leto 1978 smo si v našem TOZD postavili dva prioritetna cilja: — pripravo dokumentacije za izgradnjo skupnih prostorov TOZD — postavitev temeljc\ planskega preventivnega vzdrževanja. V letu 1978 smo pristopili k uresničevanju projektiranja skupnih prostorov TOZD. Na ta način bi združili oddelke: centralno strojno delavnico, elek-trooddelek, transportni oddelek z avtomatično delavnico in gradbeni oddelek, dodatno pridobili prostore za gasilsko orodjarno, skladišče drobnega orodja, pisarniške prostore, garderobo in sanitarije. S tem bi dosegli na eni strani boljše pogoje dela, saj delujejo nekateri oddelki v nemogočih prostorih (gradbena delavnica in elektrodelavnica) in na drugi strani osnovne pogoje za boljšo organizacijo dela, samokontrolo opravljanja kvalitete dela in storilnosti ter bolj kvalitetnejšo delo centralne priprave dela. Pripravili smo izdelavo gradbenega projekta, ki smo ga zaupali Projektivnemu biroju Pionir ter pripravo konstrukcije hale, ki smo jo zaupali trebnjaskemu Trimu. Izdelavo investicijskega programa bo pripravila Novolesova investicijska služba. S tem smo zastavljeno nalogo uresničili in pripravili vse glavne potrebne elemente, ki bodo omogočili izgradnjo hale vi. 1979. V preteklem letu smo postavili temelj plansko preventivnemu vzdrževanju. Smisel takšnega vzdrževanje je odklanjanje napak na strojih in napravah, preden pride do okvare. Ker je stroj na razpolago vzdrževalcem takrat, ko proizvodnji ni potreben, nimamo nepredvidenih zastojev. S tem se bistveno zmanjša število zastojnih ur, ki so neposredno povezane s produktivnostjo. Za izvedbo preventivnih posegov smo izdelali osnovno dokumentacijo: karton stroja — naprave, operacijski list, poročilo o opravljenem preventivnem posegu in list evidence vzdrževanja. Uveden je bil tudi delovni nalog, ki vsebuje najvažnejše podatke o vrsti in načinu odprave okvare. Formirana je bila centralna priprava dela za vzdrževanje. V njej so združeni tehnologi, ki z vodjem priprave dela predstavljajo močan strokoven team z enotno metodologijo, učinkovitim ukrepanjem na podlagi opravljenih analiz okvar, priprave delovne in materialne dokumentacije in preventivne posege, razvijanjem drobne avtomatizacije in še vrsto drugih pomembnih nalog. Tehnologi dislociranih TOZD so funkcijsko povezani s cen- tralno pripravo dela. V zadnjem času se stanje izboljšuje. To nam kažejo pokazatelji opravljene analize. Približno 8 % časa se porabi za preventivo, okrog 10 % za ostala (nevzdrževalna) dela in 82 % za odpravljanje okvar. Iz navedenega sledi, da še vedno ni vsem popolnoma razumljiv smisel „novega“ sistema vzdrževa-nja. 2. Plan proizvodnje energetskih medijev smo v letu 1978 bistveno presegli, in sicer pri proizvodnji pare za 23 %, kompremi-ranega zraka za 10,0 % in proizvodnji električne energije za 7,6 %. Tako ugodne rezultate smo dosegli predvsem zaradi izredno dobrih pogojev, vsaj v letu 1978 skorajda nismo imeli zastojev. Kljub temu pa je prišlo v zimskem času do kritične situacije, saj je močno primanjkovalo kuriva. Ker so bile domače zaloge preskromne, smo izgubo nadomestili z odkupom sekancev pri Gozdnem gospodarstvu, vseeno smo pa vsak dan s strahom pričakovali, če bo dostava mazuta pravočasna, ker naš re-zervar zadostuje komaj za dva, do tri dni. V letu 1978 smo ohranili enako število zaposlenih, vendar beležimo močno zmanjševanje delovnih ur (efektivnih ur) v primerjavi s preteklim letom, kar je posledica povečanja izostankov z dela, le-to pa zmanjšuje poslovno uspešnost naše TOZD. Poslovno leto 1978 smo zaključili neuspešno, vendar ne v celoti. Za pozitivno poslovanje smo morali del sredstev nameniti iz prihranka na investicijskem vzdrževanju (450.000 din). Ta sredstva naj bi bila po dogovoru s TOZD povrnjena, ker je bil prihranek namenski za rekonstrukcijo v toplarni. Zaradi neustrezno postavljenih cen ur je zmanjkalo sredstev za sklad skupne porabe in za rezervni sklad. Zato bodo mora-, le druge TOZD ob izplačilu regresa solidarnostno pokriti naš sklad skupne porabe. 3. S sprejetimi samoupravnimi akti smo prišli do izhodiščnega položaja, ki nam nalaga pristop k učinkoviti akciji. Mislim, da smo v preteklem letu naredili bistven premik samo pri izvajanju samoupravnega sporazuma o skupnih osnoVSh in merilih za delitev sredsteV'za osebne dohodke, pa še tega je potrebno dodelati, spremeniti in dopolniti (pravilni^. UDU) marsikaj. Načelu delitve po delu smo se samo približali, nismo pa ga uspeli v celoti uresničiti. Za naš TOZD je velikega pomena neizpolnjevanje samoupravnh aktov o dohodkovnih odnosih, ker je poslovni uspeh naše TOZD tesno povezan z določili teh aktov. NEKATERI KAZALCI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA 1. PROIZVODNJA V letu 1978 je bil plan proizvodnje energetskih medijev bistveno presežen. času, ko je primanjkovalo kuriva. Problem smo rešili tako, da smo naročali kurivo pri Gozd- njenega zraka. Zmogljivosti naših kompresorjev so se pokazale premajhne, zato bi bilo potrebno razmišljati o povečanju nji- hovih kapacitet in posvetili večjo pozornost vzdrževanju pnevmatike. OBSEG IN VREDNOST PROIZVODNJE DEJANSKA PROIZV. 1978 PLANIRANA PROIZV- 1978 [ DEJANSKA PROIZV. 1977 30 60 90 100 % VREDNOST PROIZVODNJE PO CENAH ZA LETO 1978 Na področju proizvodnje pare za 23,0 %, na področju proizvodnje kompri-miranega zraka za 10% in na področju proizvodnje električne energije za 1,6%. Kritična situacija pa je bila v zimskem nem gospodarstvu. Čeprav smo plan proizvodnje presegli, so se v letu 1978 pokazale večje potrebe, kot jih trenutno naša TOZD zadovolji. To velja za potrebe po večji količini stis- 2. ZAPOSLENI IN IZKORIŠČANJE ČASA ZAPOSLENOST IN IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA LETO Število (ure) 1977 */. LETO Število (ure) 1978 % DELO 230.783 84,7 231.141 83,2 DOPUSTI IN DRŽAVNI PRAZNIKI 30.588 11/2 31.114 11,1 BOLEZNINE IN NEPLAČANI IZOSTANKI 11.358 u 16047 5,7 ŠTEVILO ZAPOSLENIH 116 116 Število zaposlenih se v poprečju v naši TOZD leta 1978 ni povečalo, ohranili smo enak nivo števila zaposlenih kot v preteklem letu. nam močno zmanjšujejo delovno moralo in bistveno vplivajo na rezultate poslovanja ter s tem tudi na končen poslovni uspeh naše TOZD. 1 2 3 4 5 6 7 NAZIV PROIZVODA ENOTA MERE DEJAN. PROIZV. 1977 PLAN. PROIZV. 1978 INDEKS 4: 3 DEJAN. PROIZV. 1978 INDEKS 6:4 PARA t 102180 88 620 86,7 109 013 123,0 ZRAK M/m3 6 626 6 750 101,9 7416 110,0 ELEK ENER M W 6910 7092 102,6 7 633 107,6 VREDNOST PROIZVOD. DIN * 39207 37 244 95.0 43 227 116,0 * po cenah v letu 1978 3. PRODUKTIVNOST Produktivnost je pokazatelj naše storilnosti pri delu, pokaže nam celovito sliko prodaje, proizvodnje in naše prizadevnosti. Zato je dobro merilo za prikazovanje gibanja uspeha kolektiva. V letu 1978 smo v primerjavi z letom 1977 zabeležiti 10,2 % povečano produktivnost. Ta podatek bi bil sila ugoden, če ne bi vedeli, da so na porast produktivnosti vplivali predvsem drugi faktorji: boljši izkoristek strojev ipd. Da so na porast produktivnosti vplivala le minimalno naša prizadevanja pri delu, nam priča že prej opisani izkoristek delovnega časa. Videli smo, da je bil ta izkoristek manjši (število efek- VREDNOST PROIZVODNJE NA ZAPOSLENEGA V OOO DIN 1977 338.0 * RAZLIKA '978 - 1977 34.6 INDEKS l978->977 110.2 £ po cenah lela 1978 tivnih ur se je zmanjšalo) kot v preteklem letu, in to zaradi močnega povečanja izostankov z dela (zaradi boleznin in neopravičenih izostankov). Dodatno je vplivala na rast produktivnosti tudi prenizka kalkulacija cene vzdrževalnih in strojnih ur, slabša organizacija dela — prostorska razpršenost oddelkov — in ne dovolj natančno planiranje delovnega procesa. V letu 1978 pa beležimo občutno zmanjševanje efektivnih ur, to je ur, prebitih na delu. 4. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM V primerjavi z letom 1977 so se le-te vkljub povečanju skupnega fonda ur (za okoli 2 %) zmanjšale za 1,8 %, kar kaže na zmanjševanje delovne discipline v naši TOZD. Kajti na drugi strani se je močno povečalo število ur izostankov z dela. V primerjavi zletom 1977 se je to število povečalo za 39 %. Predvsem gre tu za porast boleznin in tudi za povečanje neupravičenih izostankov z dela. Če upoštevamo, da je bila ura vzdrževanja vrednotena po 90.— din, znese to preko 420.000. din. Ob tem podatku, čeprav ni popolnoma točen, se velja res zamisliti, če je bilo v tem letu res potrebno toliko boleznin in še posebno neupravičenih izostankov z dela in drugih izostankov. Ti pojavi Za TOZD TES lahko planiramo samo fiksne stroške. Po podatkih internega obračuna smo jih v lanskem letu močno prekoračili, za 7,8 % oziroma za 956.000. din. Največja negativna odstopanja so bila pri materialu za proizvodnjo električne energije, pri t vkalkulira-nih osebnih dohodkih, nabavljeni električni energiji in drugem raznem materialu. Do tako velikih prekoračitev je prišlo zaradi napačnega planiranja in sprememb, ki jih ob izdelavi plana nismo, oz. nismo mogli predvideti. Do povečanja stroškov pri materialu za proizvodnjo el. energije je prišlo zaradi dodatnih računov za kvalitetnejše sekance, katerih dejanska cena je bila višja od planske, iz TOZD Žaga in Gozdnega gospodarstva ter večje nabavljene količine mazuta od plansko predvidene. Ti stroški so bili prenešeni v realizacijo TOZD TES, tako da se to uniči. V obračunu pa so še vedno ostali vodeni (samo računsko, dejansko so bili pokriti) kot odstopanja. Do tega ne bi prišlo, če se računi ne bi likvidirali brez podpisa direktoija TOZD. Ker je prišlo do povečanja osebnih dohodkov, kar pa ni bilo upoštevano v planu, imamo ob koncu leta seveda prekoračitve. Nabavljene elektro energije je bilo več kot planirane, povišala pa seje tudi njena cena. Pri drugem raznem materialu je prišlo do negativnih razlik zaradi večje porabe goriva in maziv za transport, ker je bil plan transporta povečan, višji stroški pa niso bili planirani. Ker materialnih stroškov ne moremo planirati, so ti enaki dejanskim, to pa zato, ker nimamo plana potreb TOZD. GOSPODARJENJE Z MATERIALOM VRSTA STROŠKA PLAN 1978 DEJANSKO 1978 ODSTOP. v OOO DIN INDEKS -SUROVINE - — — — -MATERIAL - — — — -MATERIALNI DEL FIKSNIH STROŠKOV 12.194 13.150 - 956 107. 8 SKUPAJ 12.194 13 150 -956 107.8 USTVARJENI PRIHODEK IN RAZPOREJANJE DOHODKA prihodek materialni stroški, amortizacija dohodek svobodna menjava - SIS, — DSSS z akonske obveznosti pogodbene obveznosti čisti dohodek osnove za razporejanje ČD sredstva rezerv načela razporejanja ČD koeficient povečanja 1,00 Celotni prihodek je v denarni obliki izražena vrednost proizvodov, prodanih na trgu. Celotni prihodek je rezultat dela, vgrajenega v izdelke in uspešnosti gospodarjenja in upravljanja z materialnimi sredstvi za delo. Je rezultat poslovne uspešnosti TOZD. Sestavine ustvarjenega prihodka so materialni stroški, amortizacijski stroški, dohodek in čisti dohodek. Od prihodka odštejemo najprej stroške za porabljeni material in amortizacijska sredstva. Razliko predstavlja dohodek temeljne organizacije. Obseg ustvarjenega dohodka in primerjavo z dohodkom leta 1977 prikazuje tabela A. Dohodek razporejamo za skupne in splošne družbene potrebe, določene z zakonom, sprejete s samoupravnimi sporazumi in dogovorjene na podlagi pogodbenih ali drugačnih obveznosti. Iz dohodka poravnamo najprej obveznosti do temeljnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, kulture, znanosti in druge dejavnosti skupnega pomena, obveznosti do delovne skupnosti strokovnih služb, zakonske obveznosti (davek na dohodek in druge) ter pogodbene in druge obveznosti (članarine in prispevke združenjem, premije za zavarovanje družbenih sredstev itd.). V tabeli B so prikazane nekatere pomembnejše obveznosti TOZD, ki smo jih poravnali iz dohodka. Ko odštejemo od dohodka vse zgoraj naštete obveznosti, ostane čisti dohodek (ČD). Čisti dohodek je osnova za ustvarjanje rezerv, sredstev za razširitev materialne osnove dela (akumulacije), razporejanje sredstev za osebne dohodke (iz živega in minulega dela) in sredstev za skupno porabo. Pri razporejanju čistega dohodka upoštevamo naslednje osnove: — opravljeno živo delo — uporabljena sredstva za proizvodnjo (minulo delo) Osnove za razporejanje čistega dohodka so prikazane v tabeli C. Najprej razporedimo iz ČD sredstva rezerv, kot to določa zakon. Tako zmanjšani ČD razporejamo po načelih iz našega samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in ČD: a) izhodišče za razporejanje in razmerje med minimalnim osebnim dohodkom (min. OD) in minimalno akumulacijo (min. AK). ČD, ki zagotavlja le min. OD in min. AK je minimalni ČD (min. ČD). b) v kolikor je ustvarjeni ČD večji od min. ČD, razporejamo relativno več za akumulacijo kot za osebne dohodke (OD). c) kolikor večji je ČD v primerjavi z min. ČD, toliko večji je tudi delež za OD iz minulega dela. Če je dosežen le min. ČD, sredstev za OD iz minulega dela ni. Čim večja je stopnja relativnega dohodka (razmerje med ČD in min. ČD), toliko več namenjamo za akumulacijo in OD iz minulega dela. V tabeli D so označena merila, ki jih uporabljamo za proporcionalno razporejanje ČD, v tabeli E pa je prikazan postopek ugotavljanja stopnje relativnega dohodka. Na osnovi meril iz tabele D in stopnje relativnega dohodka (tabela E) izračunamo osnovo za proporcionalno povečanje vseh treh deležev, na katere razporejamo ČD. Osnova za proporcionalno povečanje teh treh deležev je seštevek min. OD, povečane akumulacije (iz tabele D) in OD iz minulega dela (iz tabele D). Iz primerjave ustvarjenega CD in seštevka osnov ugotovimo koeficient za povečanje posamezne osnove, t.j. min. OD, povečane akumulacije in OD iz minulega dela. Razpoložljiva sredstva, ki jih razporejamo v te tri namene, so prikazana v tabeli G. RAZPOREDITEV PRIHODKA IN DOHODKA CELOTNI PRIHODEK IN DOHODEK 1977 000 din 1978 000 din ODSTOTEK POVEČANJA CELOTNI PRIHODEK 36.054 44.494 123 MATERIALNI STROŠKI IN AMORTIZACIJA 19.760 26 307 133 DOHODEK 16.294 18.187 112 PORAVNAVANJE OBVEZNOSTI IN DOHODKA 1977 OOOdin 1978 OOOdin ODSTOTEK POVEČANJA SVOBODNA MENJAVA /SIS/ 1 074 945 88 SVOBODNA MENJAVA /DSSS/ 2.018 2232 111 OBRESTI OD KREDITOV 230 239 104 ZAVAROVALNE PREMIJE 352 514 146 DRUGE OBVEZNOSTI 518 711 137 ČISTI DOHODEK 12.103 13.546 112 OSNOVE IN MERILA ZA RAZPOREJANJE ČD OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA VREDNOST / OOOdin/ VSA UPORABLJENA SREDSTVA 16.086 SREDSTVA USTVAR. Z DELOM DELAVC.V TOZD /LASTNA SRED./ 12. 869 MINIMALNA AKUMULACIJA /5% OD VSEH SREDSTEV/ 804 MINIMALNO OVREDNOTENO DELO /MIN. OSEBNI DOHODEK/ 13.404 ČE JE ČD VEČJI KOT MINIMALNI ČD STOPNJA RELAT. DOHODKA I00 110 140 160 180 200 JE OSNOVA ZA AKUMULACIJO NA VSA SREDSTVA 57. 5,47. 6,67. 7,47. 8,27. 97. JE OSNOVA ZA OD IZ MINULEGA DELA IZ LASTNIH SREDSTEV 07. 0,67. 2.47. 3.67. 4,87. 67. RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA UGOTAVLJANJE STOPNJE RELATIVNEGA DOHODKA MINIMALNA AKUMULACIJA MINIMALNI OD SKUPAJ MINIMALNI ČD 142 13,404 13.546 DEJANSKI ČD 13.546 STOPNJA RELATIVNEGA DOHODKA 100,0 OSNOVE OSNOVE SKUPAJ MINIMALNI OD POVEČANA AKOMUL ACIJA /IZ TABELE D/ OD IZ MINULEGA DELA /IZ TABELE D/ 13.404 142 — 13.546 SREDSTVA ZA OD IZ ŽIVEGA DELA SREDSTA ZA AKUMULACIJO SREDSTVA ZA OD IZ MINULEGA DELA MINIMALNI OD KOEFICIENT AKOMULAC I JA IZ TABELE F« KOEF. OD IZ MINULEGA DELA IZ TABELE F k KOEF. 13.404 142 — sredstva akumulacije sredstva skupne porabe osebni dohodki Iz sredstev akumulacije razporedimo najprej zakonska sredstva v obliki posojila kot pomoč manj razvitim. Sredstva za osebne dohodke iz živega in minulega dela razporejamo še na del za skupno porabo in osebne dohodke delavcev. Sredstva sklada skupne porabe oblikujemo z odstotkom, določenim s planom in upoštevajoč medsebojno solidarnost TOZD. Iz teh sredstev črpajo TOZD enako na zaposlenega, prispevajo pa po svoji gospodarski moči. Razlika med sredstvi za OD in sredstvi sklada skupne porabe so sredstva namenjena za OD delavcev. REZULTATI GOSPODARJENJA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DO NOVOLES TABELA RAZPONOV VREDNOSTI ENOT DELA % odstopanja od povprečja TPP TSP DVOR TVP ŽAGA SIGMAT METLIKA BLP DSSS Razlike med temeljnimi organizacijami ne izvirajo samo iz gospodarjenja posamezne TOZD, temveč v precejšnji meri izražajo zakonitost blagovne proizvodnje in so posledica tehnološke opremljenosti dela. Za razliko od TOZD, ki uporabljajo starejšo tehnologijo, ustvarjajo TOZD z novejšo tehnologijo višje stopnje relativnega dohodka. Ne sjede na te izredne razlike v stopnjah relativnega dohodka pa se je sistem razporejanja čistega dohodka (opisan v samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka) v celoti potrdil, saj je korigiral vplive trga, ki ne izvirajo iz dela, v razumne meje. To potrditev izpričuje gornja tabela. Leto 1978 je bilo za DO Novoles v celoti uspešno, čeprav smo se srečevali s celo vrsto predvsem notranjih težav. V tem letu smo sprejeli večino samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo življenje in delo v temeljnih organizacijah in DO. Pri uvajanju novih družbenoekonomskih odnosov, ki smo se ga lotili z vso resnostjo, smo lahko ugotovili, da organizacijsko še vedno nismo sposobni gospodariti in poslovati v celoti tako, kot je to določeno z ustavo in zakonom o združenem delu. Pri tem smo neštetokrat naleteli na človeške ovire, ki izpričujejo pogostokrat še vedno ne dovolj razvito zavzetost in zavest. "Zatorej je uresničitev sprejetih vodil pri gospodarjenju in poslovanju še vedno naša dolgoročna naloga. Ugodna ocena gospodarjenja v preteklem letu ne zmanjšuje potrebe, da ponovno preverimo naše razvojne zamisli in oblikujemo programske usmeritve, ki se bodo vključevale v potrebe prihodnosti. Na tem že delamo tako na področju pohištva kot tudi drugih proizvodnih programov. Plan proizvodnje DO Novoles je bil leta 1978 za 11,4 % večji kot dosežena proizvodnja v letu 1977. Izpolnili smo ga 95,7 odstotno. Izpolnjevanje piana proizvodnje je teklo povezano z uspešnostjo prodaje. TOZD BLP se je v preteklem letu srečeval z zelo različnimi tržnimi razmerami. Izvoz gugal- nikov ni potekal gladko, saj je konkurenca tovrstnih proizvodov z dežel Daljnega vzhoda zelo močna. Take tržne razmere so vplivale predvsem na poslovanje TOZD TDP in TGD. Ugodnejša je bila prodaja ploskovnega pohištva iz TOZD TPP. Na domačem trgu je bilo povpraševanje po novih proizvodih ugodnejše, imeli pa smo težave s potrošniškimi posojili, ki nam jih ni uspelo zagotoviti v takem obsegu, kot so to zahtevale trgovske organizacije. Močno povpraševanje je bilo tudi po izdelkih iz akrila, v drugem polletju pa tudi po sanitarni opremi iz TOZD TKO. Tudi proizvodnja TOZD TVP je bila razprodana. Povpraševanje po izdelkih TOZD TPI je zahtevalo delo v treh in pol izmenah. Za razliko od prodaje na tujem trgu je bila torej prodaja na domačem trgu dobra. To narekuje tudi dolgoročno slabšo izvozno usmerjenost. Ta je zagotovo pogojena s pomanjkanjem ekonomsko uspešnih programov, nazadovoljivo organiziranostjo prodajne mreže v tujini in neusklajenostjo paritete dinarja. Na gospodarski uspeh naših temeljnih organizacij vplivajo poleg proizvodnje in uspešne prodaje prav gotovo tudi izkoriščanje delovnega časa, gospodarjenje z materiali in produktivnost, ki jo izražamo z ustvarjeno letno vrednostjo proizvodnje na zaposlenega. Podatki iz spodnje tabele kažejo, da bomo morali v prihodnje še mnogo bolj kot do sedaj paziti pri gospodarjenju z materialom in izrabi delovnega časa. Kljub temu, da smo imeli večje stroške od planiranih, smo ustvarili dohodek, ki nam v okviru Novolesa zagotavlja normalno reprodukcijsko sposobnost ter pokrivanje osebnih in splošnih družbenih potreb. Seveda pa je slika po TOZD različna. Tako lahko ugotovi- mo, da smo ustvarili tudi sredstva za osebne dohodke iz minulega dela kot rezultat uspešnega gospodarjenja z naložbami iz preteklih let. Do teh sredstev imamo pravico vsi delavci, ki smo sodelovali pri ustvarjanju sredstev za naložbe, razdelili pa jih bomo skladno s samoupravnim sporazumom po sprejemu zaključnega računa, ko bodo znani vsi podatki. KAZALCI GOSPODARJENJA PRIMERJAMO NOV TA P TDP TES TPI TPP TSP TGD TVP ŽAGA SIG. IZPOLNJ. PLANA PROIZVODNJE v% dej.78 : plan.78 95,7 413,1 86,3 411,0 92,4 92,4 89,0 935 404,2 906 414,4 PRODAJA V LETU 1978 /v 000 din / SKUPNO 81075« 87 350 129225 42929 74048 72184 4 2 8 895 32886 ioo 2o4 112034 34oo4 DOMAČI TRG dej. 78 580438 86998 11367 42919 71048 28127 127473 596 67026 114170 34oo4 TUJI TRG 130318 352 147863 / / 44o54 1722 32290 33178 864 / IZPOLNJ. PLANA PRODAJE ( v % ) dej. 78: plan. 78 974 412,4 893 115,3 95,8 93,5 9o,8 964 107,0 91,9 413,3 GOSPODAR. Z MATERIALOM ( v% ) plan.78 : dej. 78 -0,9 0,5 5,1 '7,8 +0,5 -q3 -0,9 + 12- + 2,1 + 1,4 -4,4 IZKORIŠČANJE ČASA (v%) dej.78 : dej. 77 -2,1 -2,E 'M '1,8 +o,4 '4,7 -2,4 -2,7 + 22- -2,3 PRODUKTIVNOST ( v % ) dej-78 : dej . 77 +1,1 + 4,6 -7,5 +10,2 +lo,2 -14,9 +4,4 -0,5 + 17,1 -14,6 +41,3 dej. 78 883384 94347 144438 44494 73693 76480 134466 36461 144705 136370 37230 CELOTNI PRIHODEK dej. 77 767442. 67271 131199 360 54 67 509 694 20 106603 29121 86676 153549 lo24o % 115,1 14q2 107,8 123,4 4o9,2 1106 423,0 124,9 428,9 88,8 183,9 dej. 78 303798 31007 49 800 18187 21721 30198 52218 12445 4-0500 3(983 45733 DOHODEK dej.77 259367 18592 47954 16294 20100 25 573 42593 3045 34428 36686 8102 % 117,1 199 1o4 412 log 448 123 138 448 n 194 dej. 78 231029 23472 39252 13546 15688 23798 39024 10060 31 837 11904 12548 ČISTI DOHODEK dej. 77 188163 12218 35344 12103 13274 19110 314 96 7498 26516 2434o '6564 % 122,8 192,4 114,4 444,9 417,4 424,5 425,4 1344 1iq1 9qc 491,2 STOPNJA RELAT. DOHODKA 1978 / 183,7 137/ / 498,5 432,6 412,3 155,9 4170 124,5 141,5 SREDSTVA REZERV (v 000 din) 1978 8913 2648 1245 S ■ 543 755 4305 314 (013 800 393 AKUMULACIJA ( v 000 din ) 1978 32247 6191. 4837 441 3856 2653 4599 4344 1856 5102. 1669 MINULO DELO ( v 000 din ) 1978 5254 1548 835 / 1779 247 / 323 186 / 296 SKUPNA PORABA I v 000 din ) 1978 25729 2212 5352 751 4769 2610 3869 1321 4674 4623 1548 OSEBNI DOHODKI ( v 000 din ) 1978 158886 40 972 26983 42653 7641 17493 29151 6764 24|o8 14379 8642