Poštnina plačana v gotovini Stev. 64 V Liubljanaf torek 18. marca 1941 Leto VI. E««] Nova fziava nemškega zunaniega ministra: Vsak strah glede Jugoslavije le bil odveč Nemška politična delavnost v Belgradu in Ankari Prijateljsko prsanie laškega tiska ob štiriletni« pogodbe med Italijo in Jugoslavijo Berlin, 18. marca. m. Uradni zastopnik nemškega zunanjega ministra je včeraj spet dal važno izjavo o jugoslovansko-nemških odnošajih. V zvezi z našo državo so zadnje dni krožile najrazličnejša poročila po tujem časopisju, poročila, ki so bila povečini napisana z zlobnim namenom. Nemški odgovorni zastopnik je dejal, da po njegovem ni nastopil trenutek, ko bi se lahko dajale izjave v zvezi s politično delavnostjo med obema državama, ki se razvija v okviru obstoječih odličnih političnih odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo. Izjava je tem pomembnejša, ker je bila dana vprav v trenutku, ko se z vseh strani slikajo strahovi o nadaljnjem razvoju dogodkov na Balkanu. Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je včeraj tujim časnikarjem spet samo poudaril, da svoječasni izjavi o stikih med Nemčijo in Jugoslavijo nima ničesar dodati, niti vzeti. Ni namreč potrebno, da bi moral do diplomatske delavnosti ter do odličnih prijateljskih stikov med Nemčijo in Jugoslavijo zavzeti kakršno koli novo stališče, ali pa dodati kaj novega temu, kar je že prej Povedal. Berlinski časnikarji to izjavo znova živahno razlagajo ter smatrajo, da bo v najkrajšem času razvoj položaja pokazal, da je vsak strah glede Jugoslavije bil neupravičen. Sofija, 18. marca. m. Vse bolgarsko časopisje se še vedno obširno bavi s položajem na Balkanu. Na obveščenih mestih poudarjajo, da je nemška diplomatska delavnost usmerjena na jugovzhodno Evropo. Glavni oporišči te nemške delavnosti sta Belgrad in Ankara. Bolgarska politična javnost s posebno velikim zanimanjem pričakuje odgovora predsednika turške republike Inenija na Hitlerjevo sporočilo. Čeprav o vsebini te spomenice ni še ničesar znanega, vendar so splošno prepričani, da Turčija ne bo posegla v vojno niti če bi nemške čete iz Bolgarije napadle Grčija Rim, 18. marca. m. Italijansko časopisje se bavi z jugoslovansko-italijansko trgovinsko pogodbo ter jo pozdravlja, ker so se z njo gospodarski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo še zboljšali. Politični krogi v Rimu posebno opozarjajo na politični poudarek razlag v laškem časopisju. Pravijo, da je brez dvoma zelo vplivalo na ugoden potek trgovinskih pogajanj tudi politično zaupanje med obema državama, zaupanje, ki bo dne 25. marca t. 1. slavilo štiriletnico. Tedaj je bila namreč podpisana med Jugoslavijo in Italijo prijateljska pogodba. Ukrepi za preskrbo nemške vojske v Bolgariji Zasebnikom je vsak stik z nemško vojsko glede preskrbe prepovedan količin za izvoz v Nemčijo po tklenjenem spora* cija: Sofija, 18. marca. o. Bolgarska brzojavna agen-: Vodstvo civilne mobilizacije razglaša, da bo preskrba nemške vojske s človeško in živinsko hrano ter z vsem potrebnim gradivom in predmeti izvajala intendantura vojnega ministrstva na račun Razvoj dogodkov na afriških bojiščih Ang'eško izkrcanje v somatski Berberi Nekje v Italiji, 18. marca. o. Stefani: 283. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Pri napadu na Malto so nemška lovska letala zbila na tla en aparat vrste >Hurricanc. Severna Afrika: Nemška letala so napadla več oddelkov motoriziranih vozil. Vzhodna Afrika: Oživel je boj na odseku pri Kerenu, kjer sovražnik neprenehoma ponavlja svoje napade ki so jih naše čete povsod odbile. Pri sovražnem letalskem napadu na Diredavo, o $emer govori včerajšnje poročilo, so naša lovska letaka sestrelila dva sovražnikova stroja. Drugi “ve letali sta bili sestreljeni na ods. pri Kerenu. Kairo, 18. marca. o. Reuter. Uradno poročajo: Včeraj so angleške čete spet zavzele pristanišče Berbero v britski Somaliji, katero so morali Angleži pred sedmimi meseci s 5000 možmi zapustiti. Takrat so italijanske čete s 80.000 možmi Prisilile Angleže k umiku iz vse angleške Soma- lije. Napad na Berbero so izvedla letala že v soboto. V nedeljo pa so napadle čete suhozemske vojske, oklepni vozovi in letala ter mesto zavzele. V začetku napada so italijanske obalne baterije odgovarjale, a so po kratkem času zaradi hudega topniškega ognja angleške mornarice umolknile. Angleži so z zavzetjem tega mesta pridobili zelo važno oporišče. Od Berbere drži cesta do Zeile. Od tu je 100' km do železnice Džibuti-Adis Abbe-ba. Druga avtomobilska cesta pa drži čez hribe proti Ožidžgi, v bližino katere so Angleži tudi tudi že prodrli. Angleške čete so zavzele tudi zelo važno višino pri Kerenu. Pričakovati je treba, da bo mesto kmalu padlo. Angleško letalstvo na vseh delih afriškega bojišča močno bombardira letališča in pa zbirališča čet. V Tripolisu so hudo bombardirali letališče Castel Benito, kjer so poškodovali štiri letala. Letalska vofna nad AngSifo in Nemčijo Posamična nemška letala spet nad angleškimi obalami - Angleži spet nad severozahodno Nemčijo Berlin, 18. marca. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Snoči so nemška letala izvedla več napadov na razne važne vojaške cilje Južni Angliji. Napadene so bile tudi pristaniške naprave v Bristolu in Avonmouthu. Napad je bil zelo uspešen. Nemški letalci so prav tako napadli tudi Portsmouth, kjer so bombe težkega kalibra zadele vojaške cilje. Podnevi so oborožena nemška ogledniška letala potopila 350 km zahodno od Irske dve oboroženi trgovski ladji s skupno 4.000 tonami. Niti podnevi niti ponoči sovražnik ni izvedel naipadov na Nemčijo, pa tudi ne na zasedena področja. .?J0,I1<*0,,• 1? marca o. Reuter: Snoči so an-gleska letala izv-edla močan napad na mosta v 143. dan vojne med Italijo in Grčijo: severozahodni Nemčiji. Podrobnosti niso znane. Nemški napad na Anglijo je bil manjšega obsega. Nekatera letala so se pokazala nad severovzhodno in vzhodno obalo, niso pa povzročila nič škode. Tudi poročil o smrtnih žrtvah ni. Pri napadu, ki je bil izvršen poprejšnjo noč na Bristol, se je sedaj zvedelo, da je bilo mnogo več žrtev, kakor pa je bilo prvotno sporočeno. V noči med nedeljo in ponedeljkom so sovražnikova letala napadla Bristol. Eksplozivne bombe so povzročile veliko gmotno škodo in več požarov. Je tudi več človeških žrtev. Bombe Iso bile vržene tudi na nekatere druge angleške kraje, vendar pa v teh krajih gmotna škoda ni bila velika in je bilo malo človeških žrtev. Zbito je bilo eno sovražnikovo letak*. Nov italijanski napad v Afbanji Zanikavanje poročil o izkrcanju angleške vojske v Grčiji - Odnošaji med Grčijo in Nemčijo nespremenjeni & Nekje v Italiji, 18. marca. Stefani: 283. itali Janško uradno vojno poročilo pravi- GrSko bojišče: Redno udejstvovanje patrol in artilerije. Naša letala so bombardirala sovražne čete. Angleški letalci so metal} bombe na eno naših letalskih oporišč. Naša lovska letala 90 hitro posegla vmes in sestrelila eno letalo vrste Wellington. V noči od 14. na 15. marec je angleško torpedno letalo torpediralo v pristanišču Valona bolničarsko ladjo, na katero naj bi se bili vkrcali ranjenci. Izgube so zelo majhne. Atene, 18. marca. Atenska agencija: Včeraj *]utraj so italijanske čete izvedle močan napad, ki '•a je bil odbit s hudimi izgubami za Italijane. osebno pri Tepeleniju so bili hudi boji, ki so 'rajali do večernih ur. Italijani so na tem delu bojišča v nevarnosti, da bodo obkoljeni. Snočnje uradno poročilo pravi, da je oglednika delavnost na vseh bojiščih. , Angleško letalstvo je v preteklem tednu uničilo 39 italijanskih letal, 15 jih je razbilo na tleh 4 f 17 >luf!° Poškodovalo. Angleži so izgubili 3 letala, 2 pilota eta se rešila na grško ozemlje. V nedeljo bo angleška letala močno bombardirala , i ono in Tirano. Nad tiransko letališče so zme-Jifveč ko 10 ton bomb in zelo poškodovala letališče. V Valoni so naletela na močan protiletalski ogenj, so pa kljub temu i uspehom zmetala °ombe na že vnaprej določene cilje. En angleški Pilot je nazaj grede iz Valone blizu Krfa sestrelil bombnik. Pri zadnji veliki ofenzivi je °‘lo 40%—50% vseh nastopajočih italijanskih sil onesposobljenih za boj, poroča grško vrhovno poveljstvo. Vichy, 18. marca. m. Havas. Tukajšnje grško poslaništvo sporoča, da je pooblaščeno zanikati vesti tujega tiska, da bi se bile angleške čete i** krcale v Grčiji. Berlin, 18. marca. DNB: V tukajšnjih političnih krogih z izredno velikim ■ zanimanjem zasle-ri vP?r0^i'a o izkrcanju angleških čet v ■iij Nemčija pa edino na podlagi lastnih obvesti izdaja svoje sklepe, nikakor pa ne na podlagi kakšnih govoric. Sicer pa se o odnošajih med Nemčijo in Grčijo, ki so bili že dostirkat pojasnjeni. ne more ničesar več reči. Berlin, 17. marca. AA. DNB: V nemškem zunanjem ministrstvu so včeraj spet označili kot netočne in izmišljene govorice, ki so se razširile v tujini o nekakih pogajanjih med Italijo in Grčijo za sklenitev premirja. O Ameriški rušilci za Anglijo Washington, 18. marca. Reuter. Parlamentarni krogi izjavljajo, da bo Amerika poleg drugega kot pomoč Angliji poslala tudi veliko število rušilcev, ki jih sedaj ne uporabljajo. Iz častniških krogov ameriškega vojnega letalstva se je zvedelo, da je skupina 22 bombnikov, ki jo odstopajo Angliji, v Deytonn (Ohio), odkoder jo bodo odposlali v Anglijo. »SLOT. DOM« v vsako hišo! z umu. Vse zahteve za pošiljanje hrane in gradiva sporoča nemška vojska bolgarski glavni intend&n-turi, ki nemški vojski pošilja vse potrebno po svojih organih. Noben trgovec, noben zasebnik, skupina ali organizacija v Bolgariji nimajo pravice stopati v neposredne zveze z nemško iatendanturo ali vojaškimi edinicami ter jim ponujati kakršno koli hrano ali material. Sofija, 18. marca. o. United Press: V zvezi z novim položajem, so bolgarske in romunske oblasti izdale stroge ukrepe glede potovanja iz ene države v drugo. Potovanja nevojaških osebnosti so omejena na najmanjšo mero. Konzulati obeh držav morajo za vsako potovanje dobiti posebno dovoljenje svojega zunanjega ministrstva, O Japonski obisk v Berlinu in Rimu Šanghaj, 18. marca, m Reuter: Japonski zunanji minister Macuoka bo prispel v Berlin dne 27. marca, v Rim pa okoli 7. aprila. Po obisku v Rimu se bo Macuoka spet vrnil v Berlin, kjer bo ostal tri do pet dni. Njegove vrnitve na Japonsko pričakujejo za konec aprila. Japonskega zunanjega ministra Macuoko je na sovjetski obmejni pestaii Otpor sprejel zastopnik sovjetske vlade, ki bo ministra Macuoko v posebnem vlaku, katerega je dala na razpolago sovjetska vlada, spremljal do Cite. Milijarde za obrambo novega sveta Washington, 18. marca. -Reuter. Predsednik Roosevelt je snoči podpisal izglasovani zakon o dopolnilnih kreditih za državno obrambo, in sicer v višini ene milijarde 532 milijonov dolarjev (11 milijard dinarjev). Iz tega kredita bodo dali 13 milijonov dolarjev za povečanje pomorskih oporišč na Guamu in na Samoi. Politični dvoboj v ameriški republikanski stranki Washington, 18. marca. m. GBS: Med republikanskim senatorjem Wheelerjem in republikancem VVillkiem bo v kratkem prišlo do ogorčenega boja. Wheeler, ki vodi boj v imenu nasprotnikov pomoči za Anglijo, je pooblaščen od svoje stranke, da obišče vsa večja mesta v Ameriki ter na svojem potovanju nastopi odločno proda sedanji ameriški zunanji politiki. Istočasno pa je bivši republikanski predsedniški kandidat Will-kie izjavil, da bo zasledoval Wheeleria ter. povsod, kjer bo govoril, nastopil tudi on ter zagovarjal ameriško zunanjo politiko. Wlllkie je časnikarjem razložil tudi svoj načrt ter med drugim dejal: »Po vojni bo glavno mesto sveta Berlin ali pa Washington. Ja* želim, da bi bil Washington.< Predsednik Roosevelt je včeraj sprejel francoskega poslanika iBi-bika se je izgubila«, ki kaže njegovo ljubezen do izbiranja snovi med najmlajšimi, le slog je nekoliko fcljtonistično izzvenel. Po kratkem odmoru je nastopil Jože Brejc, ki postaja vedno bolj samosvoj, kmečko prešeren poet. Kako programatična je smer Literarnega kluba, je še posebno dokazal Cene Kranjc s sliko iz življenja čebel »Sinice pred panjem številka 13«, kakršnih je objavil že več. Res, kdor ne pozna življenja čebel, je nekaj zamudil v svojem življenju, kot pravi pisatelj, le opazovati jih mora tako kot on in še mnogi, ki vidijo v njih kot v ogledalu — človeško življenje. Joža Vombergar je edini dramatik med člani in nam je z odlomkom »Težke ure ravnatelja Grma« pokazal način svojega ustvarjanja. Kot poslednji je bral svoje pesmi pesnik in literarni kritik Jože Kastelic in to z izredno močnim in učinkovitim poudarkom, ki priča o pesnikovem globokem doživljanju pesniške besede. Uspeh Poltronierijevega kvarteta v Ljubljani Snoči so ljubitelji glasbe, ki so napolnili Filharmonično dvorano, doživeli nepozaben večer, ko je prišel drugič mednje Poltronierijev kvartet, štirje umetniki izredno zaslužne veljave: Poltronieri (1. violina), Capri (2. violina), Alessandri (viola) in Valisi (čelo). Na sporedu: Haydn, kvartet op, 76 (D-dur); Verdi, kvartet (e-mol); Dvorak, kvartet op. 96 (F-dur). Napisati kritiko v starem, oguljenem slogu, potem ko si se do kraja opojil v valovih resnične sferične glasbe, bi se reklo, napisati v svetišču kritiko o svetem obredu, alt da zlobno stikamo za sajami na gorskem snežišču. Torej pustimo tokrat zarjavelo kritično pinceto! Iskreno se lahko veselimo, da moremo čisti, do skrajnosti meja poglobljeni umetnosti nuditi zatočišče v Filharmoniji, ko se človeški rod tam zunaj v svetu vije v grozotnih vojnih bolečinah. Zato samo nekaj značajnega: Poltronierijeva četvorica je ena muzikalna duša v štirih telesih, ki jih pri igranju ritmično in dinamično nevidno vodijo nesmrtni skladatelji sami. Ta spoj je tako dovršen, da z vso pravico zaslužijo svoj sloves, V dobrih dveh urah so nam orisali glasbeni svet od klasike preko romantike do moderne. Vse to z nepopisno vtopljenostjo, z vso odgovornostjo za pristnost v najmanjših potankostih. Brez ovinkov moraš priznati: tu je naštudirana in z ljubeznijo obdelana vsa »sekirica«, naj bo še tako neznatna, naj nosi vlogo vodilnega tona ali bežnega, polzečega utrinka. Tu je doživljanje sloga iz ustvarjalčevega navdiha podano kar se le da verno, brez preračunane potvorbe, ki bi mogla občinstvo zaslepiti ali se mu laskati. — Tu je glasbena umetnost nastopila v vsem sijaju. Kdor se je zanimal zgolj za mojstrsko tehniko v igri, je gotovo imel občutek, da je bil tokrat po-Bb vabljen na »imenitno pojedino«. Saj je imel redko priliko občudovati skrajno izglajeno ročnost v' loku v krasnih izklesanih staccatih. ki so stekli s strun, ko urni palčki v diamantnih coklicah (pa to v čelu kakor v 1. violini!); blesteči flageoleti Tatvine v banovinskem gradiču Maribor, 17. marca. Inšpektor banske uprave Franc Poženel je na dan, ko je prišel iz Ljubljane, da bi prevzel inventar gradiča Štatenberg v Makolah, ki je sedaj last banovine, opazil, da so bile v gradiču izvršene tatvine, ni pa mogel navesti, kaj je bilo ukradeno, ker inventarni spisek še ni bil narejen. O tatvini je takoj obvestil orožnike v Poljčanah, ki so tatvine osumili najemnika Franca Trsa in njegovo hčer Marijo. Orožniška patrola se je podala v Tr-ševo stanovanje in ga pozvala, naj izroči stvari, ki so bile ukradene v gradiču. Trs in njegova hči sta pa odločno zatrjevala, da nista ničesar ukradla, še manj. da bi se v njunem stanovanju nahajale kake ukradene stvari. Orožniki so vkljub zatrjevanju nedolžnosti napravili preiskavo in v stanovanju našli vse ukradene predmete od perila do jedilnega pribora in raznih drugih predmetov v skupni vrednosti 10.000 dinarjev. Vkljub tej najdbi je Trs tajil tatvino in se izgovarjal, da ne ve, kako so ti predmeti prišli v njegovo stanovanje. Ko so pa orožniki zaslišali njegovo hčer, se je ta vdala in priznala, da je s pomočjo svoje 13 letne sestre Rozalije izvršila tatvino teh predmetov. Po lestvi je zlezla skozi okno in si tam vzela, kar se ji je zdelo vredno. Zaradi teh izpovedi se je tudi stari Tre omehčal in priznal, da je vedel za te latvine, da pa je svoji hčeri naročil, da mora vse ukradene stvari vrniti. (v dodatku I), lepi, čisti tereni in oktavni prijemi, točnost v poudarkih, v nastavku in povrhu še kristalna ubranost tudi na težjih modelacijskih mestih itd., srce, kaj hočeš več?! Sporeda ne utegnemo razčleniti. Če bi me pa kdo kar vprašal, kaj mi je bilo najbolj všeč, bi se odločil za Dvorakov 2. stavek: lento. Ta me je vsega prevzel po svoji neskončni milini. Zastrmel sem, ko sem na nekih mestih videl, da sta se v terenih stopih prva in druga violina natanko skladali v tresljanju, vibrato v rokah obeh goslačev je bil enako voluminozen in gost! Sklep stavka pa na vseh štirih godalih resnično umiranje melodije v pianissimu. Besedo pohvale občinstvu, ki jo moram poudariti. V dvorani je bila zlasti v drugem delu koncerta zares »grobna« tišina, vsi so komaj dihali, ko so strune neslišno nihale tam nekje na nebeškem pragu. Skoraj nič šušljanja, presedlavanja, kihanja in kašljanja, kar bi tak intimen koncert gotovo ubilo, zunaj pa deževno in snežno, Tako iskreno hvaležno je občinstvo bilo umetnikom, da so morali dodati kar pet skladb (Debussy: An-dantino; Haydn: Serenata; Čajkovski: Andante cantabile; Scarlatti: Scherzo in še eno kratko). Pri »nerganju« je imela glavno besedo mladina. Da, mladina, zlasti dijaštvo, ki si mora gotovo vstopnino večinoma »priboriti«, da lahko podpira zidove v dvorani, tako zelo ceni čisto glasbeno umetnost, je dokaz, da »je za kaj« in da smo lahko z vsem srcem ponosni nanjo! Bil je nepozaben večer! Murska Sobota Resolucija, sprejeta na občnem zboru Zveze poljedeljskih delavcev v Soboti. Kakor smo že včeraj omenili, je bila na občnem zboru Zveze sprejeta resolucija, ki je bila poslana: predsedniku vlade Cvetkoviču, ministru za socialno skrb dr. Bu dišavi je viču, ministru dr. Kulovcu, ministru dr. Kreku, banu dr. Natlačenu, Kmečki zvezi in Zvezi združenih delavcev. Resolucija obsega tri točke: 1. Da se zakon o zavarovanju delavcev za primer bolezni in nezgod raztegne tudi na naše sezonske poljedeljske delavce, ki so specijalni delavci te vrste in so zaposleni vsako sezono najmanj 6—7 mesecev. 2. Da se uredba o minimalnih plačah uveljavi tudi za sezonske poljedeljske delavce, oziroma, da se pristojni ban pooblasti, da isto v mejah že veljavnih predpisov uveljavi na svojem področju. 3. Da se nameravana uredba o poljedeljskih delavcih, ki je že predložena, ne uveljavi, dokler podpisana Zveza poljedeljskih delavcev k temu ne doda svojih predlogov in mnenje. Zahteve Zveze v resoluciji so popolnoma upravičene, saj govori v imenu 14259 članov. Oblast bo morala vse ukreniti, da bo olajšala bedo socialno nezaščitenim delavcem ob naSi meji. Ko bodo sezonski delavci uživali vse ugodnosti, katere uživajo danes delavci, ne bo nihče več silil v tujino. Pododbor rezervnih častnikov v Soboti. Pretekli teden je Pododbor rezervnih častnikov priredil zanimivo predavanje: o razvoju padalske sile in obrambi proti njej. Predavanju, katerega je izčrpno podal generalštabi!i major g. Rašič, so rezervni častniki, ki so se predavanja polnoštevilno udeležili, pazljivo sledili. G. majorju se je za njegov trud zahvalil predsednik pododbora državni pravdnik g. Juhart. Prisilen odkup žita in moke po vsej državi Belgrad, 18. marca. j. Prehranjevalni minister dr. Protič in hrvaški ban dr. šubašič sta podpisala zakonsko uredbo, s katero se odreja prisilen odkup odvisne zaloge pšenice, rži, sor-žice, ječmena, koruze in moke iz vseh vrst žita za kruh. Tisti, ki imajo doma viške pšenice, rži, koruze, ječmena in krušne moke vseh vrst, mora jo na zahtevo Pogoda izročiti vso odvisno zalogo imenovanih vrst žita in moke. Razen Prizada in Pogoda smejo prevzemati to blago tudi ustanove, katere odredi prehranjevalni minister. Prehranjevalni minister bo določil, katere količine prej imenovanih vrst žita in moke bodo smeli lastniki ohraniti zase za domačo prehrano in za setev. Kar bo ostalo čez to določeno mejo, bo treba oddati oblastem, kakor je rečeno v prvem odstavku. Pravica do trgovanja na debelo je popolnoma prenehala. Trgovci na debelo, mlinarji in razne zadruge bodo poslej le komisionarji. Pri-zad ali Pogoda, odnosno tiste ustanove, katero bo prehranjevalni minister pooblastil, da sme prevzemati odvišne zaloge žita in moke. Prepovedano je tudi posredovanje posredovalcev pri trgovanju s predmeti, ki so našteti v prvem odstavku. Za odkup pšenice in pšenične moke se bo plačevala cena, ki je določena z uredbo o preskrbi prebivalstva in vojske s hrano in kruhom. Za odkupljene količine koruze pa bodo veljale cene, ki jih določa uredba o prometu koruze. Te cene bodo veljale za okraje, ki jih bo določil prehranjevalni minister. Za vsa ostala področja pa bodo veljale paritetne cene, in sicer za pšenico, rž, ječmen, soržico in moko iz teh vrst žita bo baza Subotica, za koruzo in koruzno moko pa bo baza Pretrovgrad. Kdor bi odvišne zaloge ne izročil, mu bodo upravne oblasti I. stopnje odredile prisilni odkup, toda te cene bodo za 20%> nižje kakor pa cene, če bo lastnik zaloge sam prijavil in dal v odkup svojo dvišno zalogo. Pritožba proti prisilnemu odkupu pa izvršbe ne ustavi. Z odkupljenimi viški žita in moke razpolaga prehranjevalni minister, oziroma na svoje področju hrvaški ban. . , , _ Brez posebnega dovoljenja ne bo dovolje z nobenim prometnim sredstvom prevažati zi > moke in koruze. Vse železnice, ladjarske druz ter podjetja za prevoz in odpravo blaga zasebniki-neproizvajalci ne bodo smeli P0®1*!3, tega blaga, če ne bodo imeli dovoljenja od_rri-zada, oziroma na Hrvaškem od Pogoda. lu i pridelovalci ne bodo smeli pošiljati vseh na>e-denhi vrst žita ali moke brez dovoljenja, razen na manjše razdalje, namreč od svojega bivališča do najbližje odkupovalne ali nakladalne postaje. , , , Če bi kdo ne hotel izročiti viškov, bo kaznovan z zaporom do 30 dni in denarno kaznijo do 50.000 dinarjev. Poleg tega mu bo zaplenjeno tudi blago do vrednosti 50.000 dinarjev, ostanek blaga pa bo padel pod prisilni odkup. Kaznovan pa bo s kaznijo do 30 dni zapora m denarno do 50.000 dinarjev tudi tisti, ki bo prevzel v odpravo vse označene vrste žita in moke, ne da bi pošiljatelj imel predpisano dovoljenje od Prizada odnosno Pogoda. Obenem bo kaznovani prevoznik izgubil pravico do prevažanja. Za preganjanje kršiteljev te uredbe so pristojne upravne oblasti 1. stopnje. Obenem so državne, mestne in policijske oblasti dolžne nadzorovati zaloge in izročanje viškov proizvodj nje ter morajo nuditi v primeru potrebe pomoč organom Prizada oziroma Pogoda. Te oblasti imajo pravico pregledati vse prostore, v katerih se nahajajo navedeni pridelki in proizvodi. Nova uredba je stopila v veljavo z dnem, ko je bila objavljena v »Službenih novinah«. Obenem s tem prenehajo veljati določila uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom in uredbe o prometu s koruzo, v kolikor bi nasprotovala določilom sedanje nove uredbe. Ljubljana od včeraj do danes Vsak dan se je zdaj pripravljalo, da bo spet začelo »rositi«. Včeraj pa je tudi zares pričelo — kakor hitro se je nekoliko stemnilo. Marec pa seveda ne bi bil to, kar je, če ne bi imel svojih muh in jih od časa do časa tudi pokazal. Potegnila je mrzla burja in že so se zasukale po zraku srežinke. Pobeliti pa niso mogle na novo, ker so bila tla mokra, nalet pa ne toliko hud, da bi se utegnilo prijeti. Tako je kmalu prenehalo. Le na Gradu so bile rebri zjutraj malo »poštupane«, prav toliko, kot če bi bila padla slana. Veter pa je tudi davi še vlekel in bil je kar pošteno mrzel. Nocoj in jutri bodo slavili Jožeti in Pepce Zlepa ni takšno ime med slovenskim narodom toliko razširjeno kakor Jože, odnosno Papca ali Jožica. Dočim je Janez bolj monopol kranjske plati, je Jože razširjen tako po Kranjskem kakor po Štajerskem, povsod po Sloveniji. Menda je še bolj popularno in splošno ime kakor France. Jožeti in Pepce bodo nocoj in jutri slavili svoj god. Prav gotovo da so ga že v prijetnejših in veselejših časih kakor so sedanji. Vso proslave pa si vendarle ne bodo dali vzeti, kajti god je treba na vsak način vsaj kolikor toliko počastiti, da se ve, kdaj je bil. Letos bodo proslave verjetno bolj skromne, vendar je pa gotovo, da bodo nekateri gostilničarji nocoj in jutri vendarle na račun Jožetov in Pepc imeli večji obisk kakor ga imajo drugače ob prazniških dneh, in seveda tudi boljši zaslužek. Grški ranjenci skozi Ljubljano Včeraj je z Rakeka pripeljal v Ljubljano italijanski sanitetni vlak z enajstimi grškimi ranjenci, ki jih zdaj peljejo na našo južno mejo, kjer jih bodo izročili urkom, da jih bodo naprej zdravili. Na meii pa bo ta vlak od Grkov prevzel hudo ranjene Italijajie, ki jih bo potem prepeljal skozi Jugoslavijo v Italijo. Nekakšna človeška poteza pa se tedaj vendarle še tudi najde v sedanji vojni moriji! Večji prispevki za višje zavarovanje Upravni odbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva je sklenil, da bo zvišal prispevke za višje zavarovanje od din 355 na din 40 mesečno in sicer od 1. marca naprej. Zvišanje je utemeljeno s tem, da zaradi spremenjenih življenjskih razmer z članskimi prispevki ni več mogoče obdržati ravnovesja med dohodki in izdatki. Zvišali so se izdatki za jDrehrano, osebni izdatki, ker je bil sanatorij razširjen, zvišali pa so se tudi izdatki za zdravila. Povrh vsega pa mora društvo iz zbranih prispevkov še redno obrestovali in amortizirati posojilo, ki je bilo najeto pri Pokojninskem zavodu. Prav gotovo je to zvišanje razumljivo in tudi utemeljeno, saj so bile zvišane res vse cene in vsi izdatki povsod. Po drugi strani pa bi morda ne škodovalo, če bi vbodoče po zdraviliščih uporabljali malo manj mrainorja ali vsaj ne tako razkošno, pa nemara tudi ne bi bilo treba kljub resnično višjim izdatkom zvišati mesečnega članskega prispevka. Kajti dom je res krasen in to je čisto lepo, ravnati pa se je treba po načelu, da je Trgovsko bolniško in podporno društvo socialna ustanova in da se konec krajev tudi mramor in dragocena okna in druge okrasne stvari plačujejo s prispevki članstva. Kaj so našli na podstrešju Zdaj je prišla v javnost vest, da so napravili, krovci, ki so popravljali streho na Dunajski cesti št. 17 strahovito odkritje. V nekem zaboju na podstrešju so našli med staro šaro že čisto suho otroško trupelce moškega spola. Nemudoma so obvestili stražnico. V poslopje je prihitela policijska komisija z uradnim zdravnikom, ki je ugotovil, da je bil otrok že pred meseci izpostavljen tja na podstrešje, kjer je umrl od lakote. Po obdukciji so trupelce jx)kopali. Uvedena je bila stroga preiskava, da bi ugotovili nečloveško mater. Grom v marcu bs Ob treh jx>poldne je včeraj prvič letos zagrmelo. Stari kmetje pravijo, da marčni grom 'iimo ponovi. Pa je vprašanje, če se bo letos tudi tako izkazalo. Danes prav nič ne kaže, razen da je nekoliko hladneje. Zima menda vendar ne bo mogla več razsajati, saj bo danes čez tri dni tudi koledar potrdil, da smo v pomladi. Trbovlje Gospod katehet Žmavc Jože obhaja jutri svoj god; to ne bi bilo sicer nič posebnega, ker pa je to njegov petdeseti god, je vreden, da se tega goda ob tej priliki spominjamo! Pred kratkim se je naš gospod srečal z Abrahamom in to čil in zdrav. 23 let je tega, odkar je prišel k nam; prišel je iz Rajhenburga. Bilo je to njegovo drugo mesto. Dasi še mlad, je takoj uvidel, kje je treba prijeti za delo. In tako je neumorno pomagal in se udejstvoval na prosvetnem, socialnem in gospodarskem polju; krona njegovega dela pa je veliki in lepi Društveni dom. Kljub vsestranski delavnosti pa ne pozablja na vse one, ki so potrebni pomoči in nasvetov. Se na mnoga letal Bog živil Zasedanje nemško-jugoslovan-skega lesnega odbora Dne 20. marca se bo začelo zasedanje nem-ško-jugoslovanskega lesnega odbora in je imenovan kot delegat pri odseku Zveze trgovcev za dravsko banovino g. Franc Škrbec, kot izvedenca pa gg. Kuharič in Kobentar. SELO OR TRAČ Er KORAKI V NOCI Roman t tlikami Govorim namreč o Ricardu Cashdonu ... Menda ne boste rekli, da je bil pri zdraivi pameti, ko je poizkusil zastrupiti svojega strica ...« Detektiv je bil zamišljen. »Morda imate pratv... ali je bil g. Darek v Plathu, ko je bil zastrupljen stari g. Ricardo?« »Ni bil, gospod, ravno odpotoval je. Oba mlada gospoda se med seboj nista razumela Čim je prišel Cashdon Ricard, je bil dovolj velik razlog, da se je gospod Darek vmil v London v »voj atelje.« »Z drugimi besedami povedano: svojega bolnega strica »ta oba obiskovala, a to izmenoma.« »Hm! Bil je že bolan, ko «o ga poizkusili zastrupiti!« »Točno, gospod. Doktor Hadon ga je zdravil v neki želodčni bolezni. .. Nikdar no bom pozabil doktorjevega razburjenja in divjanja, ko ie opazil strihnin v jedi.« »Če bi videli g, Ricarda v trenutku, ko je stopil brigadir, da ga bo prijel, ne bi več dvomili v to, da je blazen!« Guidlugh je molčal. Misel, ki ga je že večkrat mučila, se mu je zopet vrnila. Kako je zločinec dobil strup? Malomarno ie vorašah »G. Ricardo Cashdon je bil v dobrih odnošajih z miss Bugh?« »Z miss Bugh?« je presenečeno ponovil. »Zakaj bi neki njega zanimala ?« »No, da, poznala »ta se gotovo?« »Nista se ne, prav zares ne! Poznal jo je ravno toliko, kot jaz pastorjevo ženo, če mi dovolite to primerjamo... Nista pripadala istemu družabnemu krogu... razumete, gospod?« »O tem ne bomo več govorili. Rajši mi povejte, kateri so bili najboljši Ricardovi prijatelji!« »Reči moram, da 6ta bila najboljša prijatelja s polkovnikom Datmarjem, takoj ko se je vselil v sosednjo hišo. Isto je bilo tudi z doktorjem in g. Daxburrijcm, a to prijateljstvo ni nikdar trajalo dolgo.« »Kot se mi zdi, sta polkovnik in g. Daxburry velika prijatelja.« », da, gospod, odlično se razumeta med 6eboj... To sta zelo ugledna gospoda v mestu Plathu, a kar se tiče Marie, jo imajo v tem mestu v« radi. A kot se zdi, je ni trpel stari gospod Ricardo. Ni je maral samo zaradi tega ne, ker je bila hčerka polkovnika Datmarja. Od takrat, Iko eta se skregala polkovnik in g. Ricardo, je prepovedal svojemu nečaku Cashdonu hoditi c miss Marie. Vse zlo uvira od tega. Zaupal vam bom celo to: Vsa hiša je zakleta, blazna. Celo kipi v dvorani so blazni. Vsi ®o živi!« »Kaj bi rekli, če bi vas prosil, da mi pokažete te žive kipe?« je veselo rekel Guidlugh. »To bi bilo zame nekaj novega.« ’ »Saj mi ni treba verjeti, a lahko greste z menoj in si jih pogledate, če vas to zanima!« & t) V Guidlugh je šel proti kuhinjskim vra-tem, jih odprl in vprašal: »Ali večkrat ožtve?« in se zasmejal. »Ne bi vam mogel reči, gospod, kajti jaz se jim nič več ne približujem. Posebno eden večkrat spremeni svoje mesto, imenuje se Galateja. Večkrat se mi je primerilo, da sem jo našel na drugem mestu, a ne na onem, kot sem jo pustil, čeprav ni bilo razen mene nikogar v vsej hiši. Če jih hočete videti, odprite najprej vrata na levi strani v predsobi, a nato pojdite skozi salon.« Guidlugh je mimo zaprl za seboj kuhinjska vrata ter stopil v predsobje. Sel je nato v salon, kjer je bilo vse pohištvo prevlečeno z navlakami, a nato stopil k odprtini, ki je bila zastrta s težko zaiveso. Vodila ie v dvorano s kipi. Svetloba v tej dvorani je bila precej slaba. Roke in noge kipov so se zdele nenadoma kakor bi bile žive Ali pred vsemi temi kipi je bil detektiv in ne človek. Vsa ta lepota kipov in njih golota ga ni privlačevala, pač pa ga je zanimalo nekaj piaznih podstavkov. XXIV. POGLAVJE Maric Datmar s« je popolnoma opravičila Marie Datmar je pričakala glavnega inšpektorja z veliko hladnokrvnostjo, ki je 6amo prikrivala njeno razburjenje. Polkovnik je bil ves kakor na iglah, dočakal ga je kot največjega sovražnika. »Predvsem se moram oprostiti, da sem prišel zaradi te formalnosti,« je rekel Guidlugh in odlagal svoj klobuk na bližnji stol, »Veliko bolj bi bil zadovoljen, če bi se oprostili, da ne morete niti trenutek več ostati pri nas,« mu je z jezo odgovoril polkovnik. »Sprašujem se, kako si morete vi policisti misliti, da bi lahko kaj interesantnega zvedeli od mene in od moje hčerke?« Detektiv je zapičil svojo brezizrazni pogled na deklico. »Miss Datmar, pravkar sem zaslišal bančnega direktorja g. Daxburryja. Kot sem razumel, ste samo vj in on videla Gaslidona, odkar je pobegnil iz zapora. Okolnosti, pri katerih' ste ga videli, sem že slišal od g. Daxburryja, tega mi ni treba pripovedovati, ne vem pa, zakaj ste šli v mesto ob tako pozni uri, čeprav je bilo vse prebivalstvo opozorjeno, da ne sme na ulico. Ali mi morete dati zaradi tega pojasnila?« Marie je kolebala. Opazila je presenečeni pogled svojega očeta. Guidlughove oči so bile brez izraza. Dobro je vedela, da ne bo dobro, če se izmika in si izmišljuje neresnične stvari. »Da,« je rekla in dvignila glavo. »Sla 6em, da bi poizkusila dobiti Dickija Cash-dona in mu povedala, da ga preganja policija!« »Moj bog! Ti prismoda!« ie zašep'etal polkovnik. .t _ . »Hvala, gospodična,« je odvrnil Gu*-dlugh. »Ni pa se vam posrečilo, da bi obvestili Cashdona?« Marie je odkimala. »Odšla sem v staro lopo, kjer so nekoč spravljali čolne. Nekdaj sva se tam pogosto sestajala, a sedaj ga nisem našla. Nimam pojma, kje je. Ne bi pa vam povedala, čeprav bi vedela, kje se skriva.« (Dalj* sledil- Od tu in tam R ^cnec.na $r°l> neznanega junaka na Avali pri nelgradu je v ponedeljek položil novi japonski poslanik na našem dvoru. Pri spomeniku so bile japonskemu poslaniku izkazane vojaške časti. Dežurni častnik je poslaniku nato razlagal zgodovino spomenika in vso njegovo umetniško vrednost. Z Avale se je japonski poslanik odpeljal na Oplenac in se tam poklonil spominu pokojnega kralja Aleksandra. Na kraljev grob je položil lovorjev venec s trakom v iaponskih državnih barvah. Srbski književniki še vedno nimajo urejene Zaščite svojih avtorskih pravic, čeprav so si književniki v Sloveniji in na Hrvaškem po banskih upravah zagotovili potrebno zaSčito svojih pravic. Tako so ugotovili govorniki na občnem zboru društva srbskih književnikov, ko je bilo govora tudi o preosnovi združenja vseh jugoslovanskih književnikov na trisekcijskem temelju, Toda tem predlogom sta se slovenska in hrvaška sekcija uprli in zahtevata popolno avtonomijo. Sedaj izdelujejo nove predloge in so se za pomoč obrnili tudi na prosvetnega ministra, da bi se zaenkrat izdala odredba, ki bo ščitila avtorske pravice tudi vseh književnikov izven Slovenije in Hrvaške. Na tovornem rečnem parniku »Slovenija«, ki je prispel predvčerajšnjim v rečno pristanišče Veliko Gradište, se je dogodila težka nesreča. Kurjač Nikola Vukovič je pomolil glavo skozi okno svoje kabine v trenutku, ko je neka druga ladja ravno pristajala ob obrežju. Tedaj pa se je vrv, s katero je bila ladja privezana k obrežju, napela in dobesedno odrezala glavo nesrečnemu kurjaču. Del mesta Vukovarja je poplavila Donava včeraj. Reka je zadnje dni stalno naraščala po 20 do 30 centimetrov dnevno in je preplavila pristanišče in druge ob obrežju ležeče mestne dele, Voda je vdrla v mnogo hiš, ki so jih stanovalci morali zapustiti Ker pa so lani doživeli katastrofalno poplavo in se je tedaj mnogo hiš poškodovalo, sedaj pa je voda spet začela izpodjedati temelje, se boje, da se bodo vse te hiše porušile. Oblasti so izdale potrebne ukrepe, da bi spravile vse prebivalstvo iz ogroženih predelov na varno. Belgrajska univerza je podelila diplomo častnega doktorja profesorju medicinske fakultete dr. Rihardu Burianu, ki je po rodu Nemec. Dr. Bu-rian je sedaj že več kot dvajset let redni profesor belgrajskega vseučilišča in je vzgojil lepo število srbskih zdravnikov. Pri slovesnosti sta bila od vlade navzoča ministra dr Budisavljevič in dr. Čubri-lovič, zastopnik kralja, srbskega patrijarha in veliko število znanstvenikov in predstavnikov kulturnih zavodov in ustanov. Več govornikov je prikazalo veliko pionirsko delo; ki ga je dr. Burian izvršil pri organizaciji belgrajske medicinske fakultete. Vsem se je zahvalil dr. Burian v srbščini in poudaril, da se čuti sina jugoslovanske domovine, kajti pred 18 leti je dobil tudi jugoslovansko državljanstvo. 35 litrov vode popije sleherni dan kmet Živo-rad Vujanič iz Lipolista v Mačvi Mož je vedno tako strašansko žejen, da mora pri sebi imeti stalno veliko čutaro ali sod vode. Več vode popije tedaj, kadar je lačen manj pa tedaj, kadar je sit. Enako čudna je njegova potreba, da pozimi popije več vode kakor poleti, ko je vročina. Mož lahko strpi po več dni brez jedi, brez vode pa. ne more zdržati niti pol ure. Mož mora, kadar gre z doma omifa delo, vzeti vselej s seboj sod vode Prav gotovo se bodo za tega posebneža začeli zanimati zdravniki, kajti tudi Vujanič bi rad vid«l da bi ga Pregledali, ker se boji, da ni v njem kaj narobe ali Pa da je to bolezen, ki mu bo prehitro izpodjedla življenje. Sredi Zagreba je bil v nedeljo zjutraj izvršen umor v dvorcu grofov Jelačičev. Zjutraj, ko je prišla v dvorec neka ženska, je našla pred pragom sveženj ključev, ki so bili lastnina upravitelja Franja Freudenreicha. Ker se ji je najdba zazdela sumljiva, je šla poklicat upravitelja, toda našla je grozen prizor. Na tleh je ležal ves v krvi upravitelj, njegovi dve sobi pa sta bili premetani in v neredu. Neznan zločinec je upravitelja najprej zabodel z nožem v hrbet, ko pa je žrtev padla, ji je prerezal še grlo. Potem je prebrskal vse prostore in odnesel vso zlatnino in denar. Zagrebška policija je dognala, da se je upravitelj pripeljal sredi noči z avtomobilom domov, v njegovi družbi pa je bil neki moški. Policija še ni našla morilca, pač pa pravi, da je že na dobri sledi. _0 zdravilnosti nekega studenca blizu srbske vasice Pasjak pri Gnjilanih so prepričani tamoš-nji prebivalci. Zraven vasi je namreč studenček, za katerega trdijo domačini, da zdravi vse kožne bolezni, zlasti pa odpravlja razne izpuščaje in kraste. O tej zdravilnosti studenca so govorili že predniki sedanjih prebivalcev, kajti nekoč so ta zdravilni vir preiskusili pastirji, ki so bili vsi krastavi. Ko so se umili s to vodo, je kožna bolezen v nekaj dneh izginila. Sedaj pa hodijo tja posebno matere, katerih otroci imajo kožne bolezni. Baje zadostuje samo eno kopanje, pa bolezen poneha, da ni o njej potem nobene sledi več. V čem obstoja zdravilnost te vode in če sploh obstoja, pa ni znano. Zato so se pojavili glasovi, naj bi posebna zdravniška komisija preizkusila vodo in s kemično analizo ugotovila, ali _ gre za navadno ljudsko praznoverje ali pa v resnici za zdravilno vodo. Na železniško progo med Kraljevom in Kosovsko Mitrovico se je blizu postaje Slatina zrušila visoka stena in zatrpala progo. Zvečer je bil iz Kosovske Mitroviče odpeljal tovorni vlak, v katerega vagonih je bila živina, zraven pa tudi nekaj vagonov, v katerih so se peljali ljudje. Ko je vlak vozil proti predoru, se je z ostrega pobočja vdrlo kamenje in udarilo v lokomotivo. Vrglo je prednja kolesa 8 tira, toda strojevodja je bil tako pri-sebe, da je naglo zavrl in preprečil večjo nesrečo. Pač pa se je pri sunku močno pobil neki potnik, štirje pa ranili. Težko ranjeni potnik je čez kratek čas izdihnil. Kamenje se je usulo na progo zaradi močnega deževja. Tam pelje namreč železniška proga skozi same tesni, nad katerimi se dvigajo navpične stene. Hajduka, ki za časa svojega hajdukovanja ni storil nobenega zločina, so prijeli orožniki blizu Podgorice. Mirko Bakočevič iz Kukusa se je bil sprl z Ivanom Vujočevičem in ga težje ranil. Takoj nato je pobegnil v gore in začel živeti po hajdu-ško, Ni se pa vedel tako, kakor ostali krvoločni hajduki, temveč je dostikrat obiskoval svoje prijatelje in znance in nato spet odhajal v gozd. Ko pa mu je zmanjkalo hrane in denarja, pa je začel zahtevati od kmetov, da mu plačujejo hajduški davek, Da jim kaj žalega ne bi storil, so mu kmetje določeni davek res plačevali. Bakočevič se ni hotel vrniti domov, čeprav mu je njegov nasprotnik Vujočevič sporočil, da mu vse odpusti in da ga ne bo preganjal iz krvnega maščevanja. Toda Bakočevič je imel smolo, da so ga nekega dne zagledali orožniki, ga obkolili in nato prisilili k udaji. Bakočevič je imel pri sebi puško in 60 patron ter eno bombo tujega porekla. Meso, slanina in mast so se v Ljubljani podražile Zvišanje cen mesa, slanine in masti je kraljevska banska uprava dovolila ljubljanskim mesarjem, ker se je zelo podražila živina. Maksimalne cene so odslej naslednje: goveje meso I. vrste sprednjega dela 21 din, zadnjega dela 23 din, goveje meso II. vrste sprednjega dela 16 din, zadnjega dela 18 din. V mesnicah, kjer se prodaja meso sprednjega in zadnjega dela po enaki ceni ter je to v ceniku izrecno iznačeno. sme znašati cena 1 kg govejega mesa I. vrste največ 22 din, II. vrste pa največ 17 din. Goveji jezik 22 din. srce 18 din, pljuča 8 din, jetra 18 din, vranica 18 din, ledvice 20 din, vampi 12 din, glava 8 din, možgani 20 din, kot izrezek popolnoma očiščena pljučna pečenka 28 din, pleče kot izrezek po ceni do 26 din in bržola kot izrezek brez kosti po ceni do 26 din. Telečje meso: hrbet 26 din. stegno in pleče 26 din, vrat in prsa 22 din. V mesnicah, kjer se prodaja telečje meso po običaju in označbi v ceniku po enotni ceni, sme znašati največ 24 din. Telečja jetra 26 din, pljuča s srcem 18 din, seveda vse za 1 kg, možgani komad 10 din. priželjc 1 kg 26 din. jezik 20 do 24 din. stegno brez kosti kot izrezek največ 34 din, pleče brez kosti kot izrezek največ 32 din za 1 kg. Svinjsko meso: hrbet 30 din, stegno 28 din, pleča, flam, rebra 26 din, slanina 29 din. salo 30 din, mast 32 din, svinjska glava 10 din, ledvica, srce, možgani 28 din, jetra 18 din, pljuča 12 din za 1 kg. Te cene smejo služili samo kot smernice pri bodočem določanju cen mesu, slanini in masti ter hkrati predstavljajo skrajno mejo, ki se ne eme prekoračiti. Mestni tržni urad se je pri banovinskem uradu za kontrolo cen predvsem prizadeval za čim nižjo ceno slanine, ker slanino vsako gospodinjstvo potrebuje za mast. Zato je bilo pa potrebno v večji meri povišati ceno prašičjemu mesu, ki ni zdravo za občutljive in bolehne želodce ter je sploh še doslej bolj za gosposko mizo. Govejemu mesu je zvišana cena samo toliko, kolikor je bilo popolnoma upravičeno in potrebno zaradi dražje živine, vendar so bile pa tudi pri govejem mesu upoštevane višje cene govejega loja in govejih kož, da se ni goveje meso preveč podražilo. Maksimalne cene so vedno nabite tudi na oglasni deski mestnega poglavarstva. Teh cen ne sme zvišati niti mesar niti mestna občina, temveč samo kr. banska uprava. Vremensko poročilo Srednješolsko prvenstvo v Planici K našemu včerajšnjemu poročilu o nedeljskih tekmah srednješolcev in mladine dodajamo še poročilo o popoldanskem slalomu mladine in srednješolcev na ilirijanski »potegavščini«, kakor pravijo po domače dvigalu na slalomskem travniku pod Cipernikom. Tekme so se v nedeljo spričo velikega sporeda in mnogih tekmovalcev precej zavlekle. Rezultati mladinskega slaloma in srednješolskega prvenstva v slalomu so bili: Mladina: 1. Ivan Šlibar, 2:26; 2. Janez Kolman, 2:26.7 (oba SK Begunje). Naraščaj: 1. Tinček 'Mulej, 1:40.8; 2. Damijan Hladnik, 1:56.3 (oba Ilirija); 3. Marjan Praček, 2:30 (Gorenjec) Juniorji: 1. Boris Ručigaj (Ilirja) 1:58.6; 2. P. Bubič (Železničar) 2:13; 3. Avgust Smole (Poljana) 2:39.5. Srednješolci: 1. Ljubo Bizjak (III. drž. gi-gmazija, Ljublj.)* 1:44.6;” 2. Stane Konstantin (TSŠ) 1:55.1; 3. Tone Černe (IV. drž. gimnazija, Ljubljana) 1:55.4. Srednješolska moštva v tekmi za prehodni pokal SK Ilirije: 1. Teh. sred. šola, Ljubljana, 6:16.2; 2. Drž. klas. gimnazija, Ljublj., 6:42.2; 3. III. drž. realna gimnazija, Ljubljana, 7:12.2; 4. Drž. realna gimnazija, Kranj, 7:17; 5. I. drž. realna gimnazija, Ljubljana, 8:31. Zmagovalci v posameznih skupinah so dobili lepa in praktična darila- Rekordno darilo prireditelja SK Ilirije za najboljše moštvo srednješolcev je dobila Tehnična srednja šola s svojimi tremi tekmovalci. Pri prvih tovrstnih tekmah pred tremi leti so bili tudi dijaki srednje tehnične šole prvi. Nato pa treh let teka sred-dnješolskega prvenstva ni bilo. Zapreka je bila pač v tem, da se srednješolci ne smejo udeleževati prireditev, ki jih priredi kateri koli športni tako, da je srednješolsko smučarsko prvenstvo priredila formalno Počitniška zveza pod vodstvom prof. Merčuna. Mladinsko in’ srednješolsko prvenstvo je . dalo lepe uspehe. V prihodnjih letih bo treba I gledati, da bo udeležba še večja kakor letos. Veselih obrazov se je razšla mladina polnih rok domov. Toliko praktičnih daril, kakor jih je zbral letos prireditelj SK Ilirije za našo mladino, menda ni bilo še na nobeni smučarski prireditvi. V lepem nagovoru je nato v imenu prireditelja SK Ilirije g. Betteto Evgen pozdravil navzočne predstavnike klubov, podzvez in zveze ter mlade tekmovalce. V nedeljskem poročilu moramo še popraviti, da sta imela pokroviteljstvo nad mladinsko prireditvijo minister za prosveto dr. Miha Krek in ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, ne pa ban dr. Natlačen, kakor je bilo pomotoma zapisano. Prvenstvo Gorenjcev v alpski kombinaciji v Tržiču Poleg številnih dogodkov na belih poljanah je priredil SK Tržič v soboto in v nedeljo prvenstvo GZŠP v alpski kombinaciji. Škoda, da se tega prvenstva niso udeležili vsi naši najboljši gorenjski tekmovalci v alpski kombinaciji. Borba za prvenstvo bi bila še težja. V glavnem so nastopili le Tržičani. V soboto je bila na 1700 melrov dolgi progi tekma v smuku. Udeležencev je bilo 54. Rezultati so bili: 1. Lukane Slavko SK Tržič 1:45; 2. Zvan Lojze (Gorenjec) 1:56.2; 3. Čarman Franc (Tržič) 1:57; 4. Ankele Riko (Tržič) 2:03; 5. Mulej Miloš (Ilirija) 2:09. V nedeljo dopoldne je bil slalom izpod Velikega vrha s 36 vratcami, 120 metrov višinske razlike in na progi, dolgi 500 metrov. Izidi: 1. Lukane Slavko 1:33.5; 2. Žvan Lojze 1:34.3; 3. Čarman Franc 1:41.9; 4. Ankele Riko 1:43.8; 5. Mulej (Ilirija) 1:52. Letošnji prvak GZSP je torej Slavko Lukane, član tržiškega športnega kluba, drugi pa Žvan Lojze (ASK Gorenjec). Na obisku v domu, kjer se zbira uboga delavska mladina Celje, 13. marca. Lep sončni dan me je izvabil, da sem se odpravil na kratek sprehod po mestu. Mahnil sem jo po Mariborski cesti tja proti Hudinji. Ko stopam proti Salezijanskemu mladinskemu domu, mi udarijo na uho veseli glasovi mladine. Zato sem se približal dvorišču, kjeu so se igrali otroci in se veselo zabavali. Nemalo sem se začudil, ko sem videl igrati med dečki ludi dva gospoda, ker tega še nisem videl nikjer. Zanimalo me je, kaj in kako se dela v tem domu. Zato sem stopil bliže. Gospod voditelj Bakan, ki se je igral, z dečki, me je opazil, ni pa videl, da nečesa želim, zato sem se mu jaz približal. Pozdravila sva se in prosil sem ga, če bi mi hotel razkazati zavodove prostore in dati nekaj pojasnil o delovanju med mladino. Gospod Bakan mi je z veseljem ustregel. Ko sva si ogledala krasne, na najmodernejši način urejene prostore, sem ga prosil, naj mi še pove, kaj prav za prav počenjajo fantje, ki prihajajo med dnevom v Dom. »V naš Dom prihaja dnevno 70—80 dečkov iz bližnje in daljne okolice. Očetje in matere teh dečkov so povečini revni in so ves dan zaposleni po tovarnah in drugih službah, da zaslužijo sebi in otrokom to, kar je neobhodno potrebno za živ-ljneje.< »Kaj pa delazo ti otroci tukaj ves čas? Ali se samo igrale z njimi?« sem ga vprašal dalje. »Ob dveh gredo v svoje prostore, v »učilnicoc, kjer se pripravljajo za šolo. Ko so storili svojo dolžnost in so bili vprašani in naloge pregledane, pa veselo zaigrajo na igrišču ali v svojih igralnicah; vadijo se tudi v petju za nedeljsko službo božjo; vadijo se v glasbi in dramatiki, imajo tudi svoje društvene sestanke, kjer se navdušujejo za lepo življenje. Ko pa nastopi mrak, se zbero na prostem ali v šoli in opravijo kratke večerne molitve, kjer se jim pove po don Boscovem načinu še kaka lepa zgledna misel. Fantje dobijo še svoje kontrolne »žige« in se veselo vračajo na svoje domove, kjer jih željno pričakujejo skrbni očetje in dobre matere,« Sirene na tovarnah so dale znamenja, da je ura štiri. Tudi g. voditelj je vzel zvonček in pozvonil. Dečki so že vedeli, zakaj je zvonilo. Hitro so se zbrali in postavili v vrsto. Vprašal sem radoveden, kaj bo sedaj, in gospod mi je razložil vso stvar, rekoč: »Ker je večina teh dečkov iz revnih družin, kjer oče in maU zaslužita le toliko, kolikor je potrebno za stanovanje, obleko in hrano, katere pa v marsikateri družini nimajo dovolj, zato se je vodstvo Doma odločilo, da pomaga tudi v tem oziru staršem in otrokom. Zato dobijo dečki, ki so res potrebni, ob štirih kos kruha, za malico. V kratkem pa bo tudi 15—20 najbolj potrebnih dobivalo v Domu kosilo. Če bi bilo več sredstev, bi radi pomagali tudi še drugim.« Medtem je res kakih 40—50 dečkov dobilo kruh, ki so ga prav z veseljem in veliko slastjo pospravili, saj ga je sedaj res težko dobiti. »Od kod pa dobivate sredstva, da lahko vršite to tako potrebno krščansko delo usmiljenja?« »Z darovi, ki nam jih naklonijo dobra srca, pa tudi celjska mestna občina nam je priskočila na pomoč.« »Pa dobite za svoje požrtvovalno delo za mladino kakšno plačilo?« Gospod se je nasmehnil in dejal: »Plačilo vam gori, kjer nas bo On, ki je rekel: Kar ste storili kaleremu izmed teh mojih najmlajših bratov, ste meni storili — bogato poplačal.« Stisnil sem mu roko in se poslovil. Res, požrtvovalni so naši salezijanci, zato zaslužijo pri vsem svojem delu vso podporo ne le dobrih src, ampak tudi oblasti, ki so v prvi vrsti dolžne skrbeti za revno mladino. Prepričani smo, da bo njihovo delo rodilo blagoslovljen sad. V kratkem bodo pričeli z razširitvijo Mladinskega doma, tako da bodo lahko sprejemali pod svoj krov še večje število zapuščene delavske mladine, ki je potrebna dobre vzgoje. Iz vranskega kota Smrtna kosa je pretrgala nit življenja uglednemu posestniku in vzornemu družinskemu očetu Francu Pečovniku p. d. Španu iz Tešove. Rajnik je bil skrben družinski oče, ki je v strogo katoliškem duhu vzgojil svoje otroke. Bog je obilno blagoslovil njegov zakon. Saj je ob njegovem grobu žalovalo 7 sinov in 2 hčerki, dočim ga je en sin že pričakoval v večnosti skupno z materjo, ki je umrla že pred 14 leti. Vsi otroci so marljivi delavci v naših prosvetnih organizaciah. Sin Dori je predsednik FO, hčerka Micka pa načelnica DK na Vranskem. Z velikim veseljem pa je rajnik pričakoval tistega trenutka, ko bo njegov sin Karol, ki je zdaj bogoslovec tretjega letnika v Mariboru, stopil kot duhovnik pred Gospodov oltar. Toda božja volja je sklenila drugače. In tako bosta oba, oče in mati, pri Bogu prosila za sina-novomašnika. Rajnemu Španovemu ateju, ki je potrpežljivo prenašal svojo dolgo bolezen in ji končno podlegel v 70. letu starosti, naj bo dobri Bog bogat plačnik za njegova dobra dela. Naj počiva v miru! Radeče Ljubezen gre preko pravil o lepem vedenju! Zanimivemu dvoboju dveh vročekrvnih modernih Amaconk smo prisostvovali te dni na javni cesti blizu pošte. Lepo popoldne je namreč izvabilo na zgodnji spomladanski sprehod mnoge naše mešča-no in meščanke; in tako je naključje hotelo, da sta se srečali na takem sprehodu tudi dve zastopnici nežnega spola, ki jima je skupna velika ljubezen do istega fanta. Nevljudni pozdravi so rodili v srcih istočasno ranjenih starejših mladenk še nevljudnejše odzdrave, katerih posledice so bile krvave praske po obrazu in rokah, raztrgane obleke, medtem ko so po zraku plavali šopi »vel-natih« las in moderni klobučki. Smešnemu dogodku so bili priče mnogi pasanti, katerim se je končno vendarle posrečilo razdvojiti razburjenki. Občni zbor FO. Na zadnjem rednem letnem občnem zboru Fantovskega odseka v Radečah je bil zaradi številnih odsotnosti članstva izvoljen le začasni odbor, katerega sestavljajo br. Gospodarič Franc, Mrežar Maks in Grozdnik Ivan. Prosvetno društvo Ljubl]ana-Sv. Peter vabi članstvo vseh odsekov, da se polnoštevilno udeleži sv. maše, ki se bo darovala v župni cerkvi na praznik sv. Jožefa ob 7 za vse žive in mrtve člane in članice. Kraj Barometer eko stanje • ampera tur > » C* e* V K C Veter Pada- vine tf SC t JJ ■»s P £ —« K “ _ EC X > >C w *-£' (smer, iakofit) m/m vrsta Ljubljana Maribor 769-/ 770’fc 13-0 9-0 -2-t -5-0 95 80 7 5 SSEj N, o-9 2*0 det In sneg sneg Zagreb 763-6 9-0 7-0 30 10 0 — — Belgrad 761-6 9-0 5*0 70 10 S, — — Sarajevo 766-0 11-0 -3-t SO 4 0 — — Vis 763-5 10-0 1-0 90 6 NW, —» — Split 763-4 u-o 5-0 80 6 0 _ — Kumbor 762-3 13-0 5-0 70 6 NNEj — — Rab 704-5 11-0 0-0 70 0 ENE, — ilUUPOinlK 762-. 13-0 4i/ 70 4 NE, — — Vremenska napoved. Spremenljivo oblačno in zmerno hladno vreme. Najnižja temperatura na letališču je — 3“ C. Koledar Danes, torek 18. marca: Ciril Jeruz. Sreda, 19. marca: Sv. Jožef. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. BakarčiC, Sv. Jaikoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer R„ Sv. Petra cesta 78. Na Jožefovo Putnikov smučarski izlet na Zelenico. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od torka od 20. ure do četrtka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova ul. 18-L, telefon št. 36-24. Podružnica SVD šiška. V četrtek 20. t. m. ob pol osmih zvečer bo predaval v deški ljudski šoli v Sp. šiški g. Kafol Fr., sadjarski nadzornik Kr. ban. uprave, o obrezovanju in vzgoji sadnega drevja spomladi. Skioptične slike. — Vstopnine ni. Vpisovanje v tečaj o negi in prehrani dojenčka se bo vršilo v Hig. zavodu, oddelku z a zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom kraljice Marije) vsak delavnik dopoldne tudi telefonsko na štev. 44-71. Tečaja bosta dva in sicer: a) popoldanski ob torkih in sredah od pol 5—6. Pričetek tega tečaja bo dne 22. aprila 1941 ob 5. pop.; b) večerni ob torkih in četrtkih od 8—9.30 zvečer. Pričetek tega tečaja bo 22. aprila 1941 ob 8 zvečer Vsak tečaj traja 3 tedne (12 ur) ter je brezplačen. Bolničarski tečaj Rdečega križa v Ljubljani se bo pričel konec tega meseca. Neoporečne osebe^ obojega spola, ki so fizično sposobne za bolničarsko delo in morejo ob potrebi prevzeti obvezne dolžnosti, naj se javijo do 25. t. m. od 9 do 12 in od 16 do 17 v pisarni Rdečega križa. Gosposvetska cesta 2-II. Delovni odbor dijaške kuhinje v meščanski šoli na Viču se najprisrčneje zahvaljuje vsem priljubljenim igralcem šentjakobskegu odra ter režiserju g. Petrovčiču za človekoljubno, socialno gesto, da so pretekli teden vprizo-rili v telovadnici meščanske šole Nušičevo veseloigro _ »Gospa ministrica« ter velikodušno prepustili ves dohodek tej prepotrebni socialni ustanovi. Prijetna zavest naj igralcem bo/ da so storili veliko socialno delo. Na praznik sv. Jožefa dne 19. marca 1.1. je smatrati na progi Ljubljana—Bistrica-Boh. jezero in Jesenice—Rateče-Planica naslednje vlake za izletniške in veljajo zanje izletniške karte: vlak št. 920 z odhodom iz Ljubljane ob 5.40 in priključni vlak št. 8620 z Jesenic za Rateče-Planico, za povratek pa vlak št. 917 s prihodom v Ljubljano ob 20.33 m vlak št. 919 s prihodom v Ljubljano ob 21.50 ter priključna vlaka št. 8617 in 8619 iz Rateč-Planice. — Železniško ravnateljstvo v Ljubljani. Srčna prošnja dobrim bralccm! Dom sv. Josipa in sv. Mihaela za uboge sirote, Hrv. Lesko-vac, prosi za kakršno koli podporo v denarju ali v materialu, da si bo mogel zgraditi nov dom za osirotele otroke. Sedanja stavba je majhna in v tako slabem stanju, da je nevarnost, da se podere. — Darove je pošiljati na Dom sv. Josipa in sv. Mihaela, Hrv. Leskovac, ček. rač. štev. 34-758. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Torek, 18. marca: »Protekcija.« Red Torek. Sreda, 19. marca: »Romeo in Julija.* Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Četrtek, 20. marca: »Brez tretjega«. Red Četrtek. Gostovanje Vike Podgorske in režiserja Hinka Nučiča, članov zagrebške Drame. Petek, 21. marca: »Brez tretjega«. Red B. Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Nučiča. Opera. — Začetek ob 20. Torek, 18 marca: Zaprto. Sreda, 19. marca ob 15. uri: »Hlapec Jernej.« Izven. Globoko znižane cene. Ob 20. uri. »Ples v maskah.« Izven. Znižan? cene od 30 din navzdol. RADIO Program Radio Ljubljana Sreda, 19. marca: 9 Jutranji pozdrav, napovedi, poročila. — 9.15 Za boljšo voljo (plošče). — 9.45 Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček). —• 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — II Cimermanov kvartet. — 11.45 Pevski zbor »Gosposvetski zvon«. — 12.30 Objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Jožefom in Jožicam! (Igra Rad. ork. do 14.30. — 17 400 letno misijonsko delo (g. dr. L. Lhrlich). — 17.30 Veseli zvoki. Sodelujeta: Šramel Ljubljana in Rad. ork. — 19 mpovedi, poročila. — 19.25 Nacionalno predavanje: Vojašika oddaja. — 19.55 Uvod v prenos. —■ 20 Prenos iz ljubljanske opere — v odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), napovedi in poročila. Mariborsko gledališče Torek, 18. marca ob 20. uri: Prešernova proslava. Sreda, 19. marca ob 15. uri: »Sumljiva oseba.« Znižane cene. — Ob 20. uri: »Habakuk.« Znižane cene. Čefrtcft, 20. marca ob 20. uri: Koncert tria: Omi-kova-Sedlbauer-Lipovšek. Red C. ********* Mariborske vesti Gospodična Pavla Hictaler lastnica frizerskega salona »Pavla«, je dopotovala iz inozemstva ter si naročila aparate, katere bo v najkrajšem času dobila. " f^HSS w liliji" ■ BIL SEM V Požar na 50.000 bonskem nemškem „Bremenu" Nemški poročevalski urad le dal naslednje obvestilo: Včeraj je iz doslej še neznanega razloga izbruhnil oožar na krovu nemškega čezoceanskega parnika Bre*men«, ki pripada »Nemškemu Llovdu«. Požar še vedno gase. »Motorizirani bataljoni« - nova vrsta pehote Uvedli so jih Angleži na podlagi dosedanjih skušenj za boj z nemškimi oklepnimi divizijami V zadnjih mesecih so istočasno z reorganizacijo angleških oboroženih sil uvedli v Angliji čisto novo pehoto. O njej piše »Daily Herald« med drugim: Ta nova vrsta angleške pehote je nekak odgovor Velike Britanije na nemške oklepne divizije. Znana je pod imenom »motoriziram bataljoni«. Vsak tak bataljon je sestavni del tankovske brigade. Vadijo se ti motorizirani bataljoni z drugimi oddelki v napadu na sovražno ozemlje. Doslej še nobena vojaška enota v Angliji ni imela tako strogih vaj. Ravno pri teh formacijah se je pričelo vse, kar je v zvezi z motoriziranimi bataljoni, seveda v največji tajnosti. Novi motorizirani bataljoni so samostojni oddelki in so posebne vrste sestavnih delov pehotnih polkov in strojniških čet. Kljub temu pa jih prištevajo k pehoti. Motorizirani bataljoni se vozijo z motornimi vozili, in se bojujejo kot pehota, pri tem pa se poslužujejo istočasno oklopnih vozil in strojnic. Ker pa tudi sodelujejo s tanki, morajo takšni motorizirani oddelki zelo hitro nastopa/ti. Poveljnik nekega takega oddelka je dejal, da morajo takšni bataljoni prinesti odločitev in delati dvakrat hitreje kakor navadna pehota. Motoriziranim bataljonom poveljujejo posebej izbrani častniki, ki poznajo taktiko in tehniko sodobnega vojskovanja in ki so sposobni brez oklevanja izvesti hitre premike svojih bataljonov. Pri napadu morajo prebiti bojno črto protitankovskega orožja in zatreti odjx>r na odseku, skozi katerega so prodrli tanki. V obrambi imajo nalogo zavarovati krila in olajšati premikanje oklopnih divizij. Ko je Velika Britanija pričela z organizacijo tankovskih oddelkov, je angleško poveljstvo — piše »Daily Herald« — zanemarjalo proučevanje taktike oklepnih divizij. Na tak način je mogel nasprotnik praktično pokažati veljavo svojega nazi-ranja o učinku oklepnih divizij. Zato pa zdaj Angleži hite popravljati svojo napako. Motorizirani bataljoni so posledica novih izkušenj, ki si jih je pridobila angleška vojska. 38 krat v enem dnevu skočil iz letala Argentinec Homas Picasso je postavil nov svetovni rekord v skakanju s padalom iz letala. Dosedanji rekord je imel Amerikanec Georg Wolt, ki je skočil 38 krat v enem dnevu. Picasso je zdaj izvedel en skok več. Thomas Picasso je začel s svojimi skoki na letališču San Farnando, ki je v bližini Buenos Airesa in sicer prejšnji četrtek zjutraj ob 7. Kljub raznim oviram je Picasso skakal do šestih zvečer, ko je dosegel zadnji skok. Ker rekorder ni maral odnehati s svojimi skoki, je zaradi silnega vetra, ki je pihal nad letališčem, policija morala odstraniti neutrudnega skakalca, ker je bilo nevarno, da bo svojo drznost t z življenjem. Picasso je že v prejšnjih letif ------- 7 poplačal ti skušal premagati amerikanski svetovni rekord, toda že večkrat se mu je zgodila nesreča. Pri neki priliki celo ni dosti manjkalo, da se ni ubil. Pred naskokom namesto ruma »pervitin« v tabletah če so v prejšnji svetovni vojni hoteli vojakom pred kakšnim večjim naskokom vliti potrebnega poguma, da bi bolj zanesljivo pognali sovražnika iz njegovih strelskin jarkov, so jim dali piti ruma. To so tedaj smatrali za najuspešnejše in najucin-kovitejše sredstvo za dosego uspehov na bojnem polju. Naši vojaki, ki so tedaj prelivali svojo kri na tujih bojiščih, vam bodo to lahko potrdili. V sedanji vojni, ki prav gotovo ne zahteva nič manj poguma in junaštva, pa so se začeli posluževati^ nekega drugega sredstva, da bi vojaki na bojišču z večjim prezirom gledali smrti v obraz. To novo sredstvo se imenuje »pervitin« in ga dajejo vojakom v tabletah, torej v obliki, ki današnjim iznajdljivim časom še najbolj ustreza. »Pervitin« naj vlije vojaku pri naskoku telesne moči in korajže. Vojakom dajejo te tablete le tedaj, kadar je na vrsti kak hujši vojaški spopad, pa tudi tedaj ne vsem od kraja, pač pa samo tistim, o katerih dvomijo, da jim ne bi pri naskoku upadel pogum in o njih mislijo, da nimajo nič več jjotrebnega vojaškega duha Nevrastenikom pa je takšno sredstvo za vlivanje poguma prepovedano dajati. Vojak, o katerem se zdi, da mu bo med naskokom padlo srce v hlače, dobi na dan eno do tri tablete »pervitina«. V sedanji vojni padli Nemci dobe dostojne grobove Nemški poročevalski urad naznanja, da je kancler Hitler v nedeljo, na dan spomina padlih vojakov izdal odlok o gradnji dostojnih vojaških pokopališč za padle v tej vojni. Izvedbo tega sklepa je vodja Nemčije zaupal načelniku štaba vrhovnega poveljstva, za glavnega svetovalca pri graditvi teh pokopališč pa je imenoval profesorja Preissa. Podrobnosti o železniški nesreči pri Varni Deset mrtvih pod osemnajstimi razbitimi vagoni Bolgarski časopis »Utro« poroča sledeče podrobnosti o železniški nesreči, ki se je bila zgodila v soboto blizu Varne: Vlak je bil sestavljen iz 37 vagonov in sta ga vlekli dve lokomotivi. 18 vagonov je popolnoma uničenih, 3 so poškodovani, 16 pa jih je ostalo celih. Na vlaku je bilo mnogo dragocenih zdravniških potrebščin, ki so jih rešili. Vlak je vozil z običajno hitrostjo (32 km na uro) ter je imel avtomatično zavoro, zato je izključeno, da bi se bila nesreča pripetila zato, češ da je osebje nemarno opravljalo svojo službo. Sestavljena je bila komisija, ki naj ugotovi vzroke nesreče. Nesreča je zahtevala 10 mrtvih in 2 ranjena. Trupla ponesrečencev so pokopana pod vagoni in Izredno vplivni bivši romunski zunanji minister Titulscu, ki je nocoj umrl v francoskem mestu Cannes, kjer se je zdravil. Bil je jetičen, na koncu pa je nastopila še zastrupitev krvi. Titule«cu je bil tudi med ustanovitelji Zveze narodov, ki je pred njim tudi že umrla. mislijo, da so vsa zgorela. Prizor je strašen. Vagoni so drug na drugem. Njihovi leseni deli so zgoreli, železni deli pa so ožgani in skrivljeni. Delavci zdaj čistijo progo. Jutri, v ponedeljek bo začel voziti osebni vlak na progi Varna—Dobrič. Gasiti so pomagali gasilci iz Varne in Dobriča, ki so se z ognjem borili 8 ur. Pri gašenju se je zlasti odlikoval nek kmet. Kljub temu, da se je sam izpostavil nevarnosti, je rešil nekega jx>t-nika, ki ga je pritisnil vagon in mu je grozila nevarnost da ga bodo požrli plameni. Tvarna škoda je velika. V Varno sta se vrnila s kraja, kjer se je nesreča pripetila, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Uvedena je preiskava, da se ugotovi, kdo je kriv nesreče. Gertrude Oelbin: MLADI EDISON Besniina filmska povest o mladosti velikega izumitelja Gostija s krompirjem ... toda na dvoru Ludvika XVI. Pod tem naslovom prinaša francoski^ ilustrirani tednik >D ima n c.h e< zdaj, ko bi si I’ ran-cozi tako radi privoščili vsaj krompirja, zanimiv popis pojedine, kii jo je priredil na svojem dvoru fracoski kralj Ludvik XVL Takole nekako piše: Ko ie Parmentier prinesel v Francijo krompir, je bil Ludvik XVI. oden med redkimi na francoskem dvoru, ki ni imel nezaupanja v ta novi sadež. Tedaj je namreč na splošno prevladovalo prepričanje, da ie krompir strupen. 25. avgusfa 1784 je priredil svojim dvorjanom pojedino, pri kateri so prišle na mizo naslednje jedi: Dve vrsti krompirjeve juhe, krompir pripravljen tako, kakor je navada pri mornarjih, krompir v omaki, pražen krompir, pečen krompir, krompirjeva salata, ocvrt krompir, krompir v obari, sir iz krompirja, krompirjeva pogača in krompirjev liker. Danes bi marsikdo rad še precej plačal, če bi se mogel udeležiti takšne krompirjeve gostije. Ko človek bere te vrstice, se mora nehote spomniti na sto vrst mleka, ki ga lahko gostu postavijo na mizo v naši Ribnici in med kaite-rimi zavzema svoje odlično mesto tudi »mleko kar tako ...« Tom je za trenutek pomislil, potem pa je kar jsograbil Tannie za roko in jo odpeljal do spre- I vodnika Nelsona, ki je zdaj njegov nasprotnik. Nelson je stal z uro v roki pripravljen, da bi s piščalko dal znamenje za odhod. Tom se je ojunačil in ga začel prositi, naj bi pustil Tannie, da gre z vlakom po očeta. Povedal mu je, kako in kaj se je zgodilo z materjo. Nelson je nekaj mrmral in se v začetku branil. Ko pa mu je Tom razložil vse, ga je nejevolja brž minila. Edisonovi so bili vendar njegovi prijatelji. Vzdignil je Tannie in jo postavil v voz ter jo odpeljal do Frazerja. Ko je vlak krenil, je Tom zavpil: »Zbogom. Vrni se jutri zjutraj s sedmim vlakom!« Tannie mu je odgovarjala skozi okno: »Dobro! Bill in jaz bova zatrdno prišla tedaj.« III. Tom dobiva priznanja. Tom je bled in preplašen klečal ob materini postelji. Pozabil je bil na vse prejšnje sklepe in načrte. Skrb za mater in strah, da bi se ne zgodilo kaj hudega, je preglasila v njem vse drugo. Ves v strahu jo je spraševal: »Mama, ali lahko kako pomagam?« Mati je šepetala tako tiho, da jo je komaj, komaj slišal: »Pomagaj... doktorju... Daj mu vse,. . kar potrebuje... zdaj si... ti gospodar.... dokler se oče... ne vrne...« Doktor Pender, ki je bil prišel že precej kakor Tom, je pripravljal orodja in zdravila. Zdaj je Tomu z glavo pomignil, naj gre za njim v drugo sobo. Ko sta bila tam, je Tom ves v strahu in skoraj v solzah vprašal: »Ali je mama hudo bolna?« Zdravnik je zavzdihnil, zmajal z rameni in rekel: »Moral bi takoj operirati.* Tom ni razumel njegovega obotavljanja in je takoj planil vanj: »Pa zakaj ne operirate?« Zdravnik si ni vede! pomagati in je fantu razlagal: »Ne morem ...« »Zakaj ne? Saj imate s sabo vse. saj sem videl...< »Ne morem? Nimam zadosti močne luči. Ne usodim se operirati pri taki brlivki. Čakati do jutri pa spet ne smem...« Tom si je začel grizti ustnice od nemira in je premišljeval. Zdravnik pa je mrmral: »In vsak trenutek je tako dragocen ...« Tom je zdaj že našel pravo misel in je skočil: »Doktor, saj imamo pri nas dosti luči, deset, petnajst, morda celo dvajset...« »To še vedno ne bo zadosti dobra razsvetljava, sinko moj.« In se je vrnil k bolniški po stelji. „> (Dalje.) »Ali ti laliko pomagam, mama?« je spraševal Tora STALINOVI SLUŽBI 1. septembra 1939 je Hitler povedal svojim sodelavcem, da jim nalaga odgovornost za razpoloženje ljudstva v sleherni pokrajini, v sleherni nlici, v sleherni nemški hiši, vse dokler bo vojna trajala. Vsekakor je Stalin že leta 1937 izgubil zaupanje v svojo vohnn-sko vojsko. Kakor smo vidoli. je tedaj ustvaril organizacijo vohunov, da bi vohunili za vohuni. In po zgodbi, ki so jo pripovedovali vsem visokim uradnikom, se je nekoč pozneje odločil, da ne bo zaupal nikomur in da bo sam svoj čekist. Ko so se mu neko? dejanja nekega njegovega uradnika zazdela sumljiva, ga je dal zasledovati. Opazil je, da ta človek dola med štirimi stenami njegove knjižnice neke čudne reti. Po poročilih, ki smo jih dobili, se je potem izkazalo, da je ta uradnik imel zveze z vrsto Častnikov iz kremeljske straže, ki so se zarotili, da bodo umorili ne le Stalina, temveč ves politični odbor. Visok uradnik GPU. ki mi je to pravil, je pripomnil, kako mučno je za njegovo organizacijo bilo, da ni o tem naklepu vedela nič. Začela je krožiti beseda, da je Stalin sam svoj najboljši čekist. Zarota je bila prevzeta za nov val zapiranja ne samo v Kremlja, temveč po vsej državi. Toda o tem resničnem naklepu zoper Stalinovo življenje seveda ni nikdar nihče omenil ničesar, v katerem od tistih »priznanj«, ki so tako dramatično odlikovala razkazo-valne pravde v Moskvi. Tam so postavljali na mizo na stotine najbolj fantastičnih pripovedi o zarotah za umor Stalina, tega resnič- nega poskusa, katerega je Stalin odkril sam, pa ni javno nikdar nihče omenil. Leta 1935 sem imel posebno dobro priliko opazovati, kako Stalin ojačuje vez ljubezni z množicami. Iskal sem si hišico na deželi, in moj po duhu prav preprosti prijatelj Valja mi jo predlagal, naj bi šel v Metiščje: »Vodja meteščke GPU je moj zaupni prijatelj. Pomagal ti bo, da boš našel pravi kraj.< Odpeljala sva se v Metiščje. ki leži dobro nro od Moskve in sva videla, da ima voditelj GPU prelepo hišo, s kakimi dvanajstimi prostori in z obsežnimi pisarnami, v katerih je delala številna skupina GPU. Najin gostitelj je bil prav prisrčen ter je zame našel takoj natančno tisto, kar sem si želel. Zvečer sva se vrnila v njegovo stanovanje jest. Pri mizi nama je razlagal svojo lastno pomembnost, se bahal s krasnim strojem GPU, katerega je uredil v Metiščju ter je dal na splošno razumeti, da je on nekaj takega, kakor kak majhen Jagoda. Nisem nioer’ razumeti, čemu potrebuje to mirno letovišče tak stroj GPU, ki je bil v kričečem nasprotju z velikostjo kraja. Vprašal sem: »Toda čemu ta strašna ustanova? Temu služi?« »Toda tovariš Krivicki. kaj ne veste, tukaj čisto blizu je tovarna za lokomotive, ki zaposluje več tisoč delavcev.« Gostitelj je očitno pričakoval, da bom jaz zdaj dejal: »Oh seveda, potem je pa vse jasno. Kjer so delavci, tam je samo po sebi umevno tudi delo za GPU.« Jaz pa sem molčal. Pač pa je Velja spet povzel besedo in rekel: »I seveda, danes delavci meketajo bolj. kakor vsi drugi.« To je bila GPU leta 1935. Dve leti pozneje pa, ko je prišel na krmilo Ježov. smo skoraj hrepeneče glodali na dneve v letu 1935. Noben človek v zgodovini ni nikdar za svojega gospoda in mojstra storil tega. kar je Ježov storil za Stalina. Samo delni seznam žrtev Ježova vsebuje skoraj vseh osemdeset članov sovjetskega vojnega sveta, ustanovljenega leta 1934, vse- buje večino članov Stalinovega lastnega Osrednjega odbora in njegove Nadzorstvene komisije, vsebuje večino udov Izvršnega odbora Sovjetov, ministrskega sveta. Sveta za delo in varstvo, vsebuje večino voditeljev Kominterne, imena vseh oddelnih voditeljev GPU in vseh njihovih namestnikov, celo vojsko poslanikov in drugih diplo-matičnih uradnikov, poglavarjev vseh pokrajinskih in avtonomnih republik v Sovjetski zvezi, vsebuje dalje pet in trideset tisoč članov častniškega zbora, skoraj vse uredniško osebje »Pravde« ter »Iz-vestij«, vsebuje veliko število pisateljev, glasbenikov in gledaliških ravnateljev, konec koncev pa vsebujo ta seznam žrtev skoraj vse voditelje komunistične mladine, cvet sedanjega rodu. od katerega so pričakovali največjo privrženost Stalinu. Celotni učinek tega, kar je Ježov izvedel v tistih sest in dvajsetih mesecih, ko je bil na čelu GPU, je bil tako ogaben, da je svojo zvestobo moral plačati z glavo. Groza je dosegla tako višino, da je Stalin moral dati umoriti svojega rablja, da je rešil samega sebe. Osmega decembra 1938 je poročilo skopih besedi oznanilo, da so Ježova odstavili z mesta notranjega ministra in du je na njegovo uradno mesto prišel Lprenti Beria, Stalinov rojak s Kavkaza. Kakor je navada, so Ježova ponižali na mesto ministra za vodne poti, toda izginil je docela in za zmeraj. Med vsemi čiščenji je pa eno, ki se mi zdi dosti grozotnejše. kakor vsa druga, tisto, ki se ne sme nikdar izbrisati iz človeškega spomina, okamenelega v grozi, če bi zgodovina sploh mogla pozabiti kateregakoli od teh pobojev. To je čiščenje otrok. V začetku leta 1935 je GPU poslala Političnemu odboru poročilo o zločinih med mladostniki. Streljanja, izgoni in lakote v letih 1932—1933 so ustvarile nov val brezprizornih, brezdomskih, zapuščenih otrok, ki so se vlačili po državi. GPU je preiskovala to otroško žaloigro ter opomnila Stalina na strašne razmere, ki so vladale povsod. Ti otroci so delali strahotne zločine. Bili so okuženi z boleznimi. Spolna pokvarjenost jo bila splošna. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jote Kramarič ~ Izdajatelj: Int. Jote Sodja ~ Urednik. Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vračamo ~ »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12 «-V ponedeljkih je jntranjik - Mesečna naročnina je 14 din, ta inozemstvo 25 din ~ Samo ponedeljski »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev, polletno 25 dinarjev, celoletno 50 dinarjev Uredništvo: Kopitarjeva nliea 6/III ~ Uprava: Kopitarjeva oliea 6, Ljubljana ~ Telefon 40-01 do 40-05 ~ Podružnice: Maribor, Colje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlj*.