"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATE L JE Officiul Organ Yugo*lav Ferieration, S. P. - - Gla*ilo Jugo»l»van»ke Sociali»ti*• »graditi koliko vojnih letal, kol jih imajo tavasnice Jm. politične oblasti v),><,"ik*, Nem"'a I^i* »kupoj. Zed driav« nočejo ttotUti sa Anglijo. In tako imamo tokmo, ki »lan« stotin« milijonov dolarjev na leto. Slika fori predatavlja tip najnovojiofa ameriškega vojnega letala. Eno ismod njik j« nedavno bliau californijakega obrešja padlo na tla. Vaj v njemu ao bili vbiti. obeh straneh spornih delavskih taborov upoštevati bolj realistično kakor doslej. Politične oblasti proti unijam Obe skupini sta lahko uvidele, da vzlic vsakojakim obljubam so področju demokratske in republikanske stranke v indu-strialnih sporih tudi pod "new dealom" še prav tako proti u-nijam, kakor sq bile prej. Pravzaprav še celo bolj, iz-vzemši zvezne administracije, kajti toliko batin in toliko plinskih bomb in toliko aretacij ni bilo ameriško delavstvo v teku par let še nikoli "deležno", kakor jih je bilo lani in predlanskim. šerifi, župani in sodniki — demokrati in republikanci — so pomagali udušiti skoro vsako stavko z oboroženo silo. Pomagal je k temu namenu na primer tudi ohijski governer Dawey. Župan mesta New Jersey se je v boju proti Politična zmeda v Franciji posledica zavoženega francoskega kapitalizma Fašistične skupine bile pripravljene na civilno vojno.—Vloga socialistov in komunistov. — Večina ljudstva za obrambo demokracije — pričetku tega leta povabil na posvetovanja že mnogo kapitalistov in zaslišavala jih je tudi . posebna kongresna komisija, da ugotovi, kaj je vzrok sedanjemu zastoju industrije in CHO poslužil enakih sredstev,]3 tem veliko povečanje števila kakor Mussolini v Italiji za za- brezposelnih. Večinoma vsi so se pritoževali, da je vsled o-bremenitvenih zakonov med PR0SPERITETA ZA ONE, KI SO NAJB0JL "NEZADOVOLJNI" Prejemajo na stotisoče dolarjev plače, a se vzlic temu pritožujejo posebno nad davki in CIO Predsednik Roosevelt je po i tudi več. Oni kajpada niso iz- SI K.VIHaE t^* mr m grm m ni > ^ liil H J m j DRrŽBE Knjig« Cankarjeve drnibe «a loto IIM raspoiilja Prolotar£eva knji-f«me Stanejo $1.28, kar jo ma toliko lepega tliva izredno majhna ▼•©-Dv# knjigi sta poveetni, namreč "Siftovi predmestja", ki jo jo napi-Mla Mitnica Konic, in "2onin is Ame-Hke", katere avtor jo Anton Tanc. C. Petelin jo mapUal knjigo "Fran-*'ja in francoeko Ijndatvo". Koledar Cankarjevo drnftbo sa loto 193« j« * Uri m knjiga to abirko.. NAROČITE JIH ČIMPREJ I trtje socialističnega pokreta. Zahteve sa slogo Vpričo tega ni čudno, ako se zahteve za slogo med delavstvom množe bolj in bolj. Tudi v CHO so nastala radi vprašanja solidarnosti nesoglasja, v katerih se merodajni odborniki prerekajo o krivdi razkola. David Dubinsky in Max Zarit-sky, oba aktivna v CIO, kritizirata Lewisa, češ, da je nepo- kapitalisti resigniranost, češ, kaj pa pomaga, saj nam davki požro vse prebitke in vlada se le briga, kako nam bi prizadejala še več težkoč. A kapitalisti so morali v kongresu priznati, da so bili dobički lani m predlanskem večji kot kdaj prej po postanku krize, in da prejemajo o-gromne plače, mnogi šestkrat mirljiv in s tem ovira spora- večje, kot predsednik Zedinje- zum, ki je neobhodno ipotre-ben. Oba sta predstavnika unij oblačilnih delavcev. V uniji, ki ji načeljuje Zaritsky, je tudi par tisoč Slovencev. Pridružena je k AFL, ampak njen voditelj je bil—in je še—idejno v CIO, v katerem tudi sodeluje. LewLs jima odgovarja, da naj se odločita dognati, ali sta ptič ali miš — namreč, ali hočeta biti v CIO ali v AFL. In tako se polemika nadaljuje. Lewfsspušča pŠice na AFL in Gredn ter člani eksekutive nje-gove\ federacije pa udarjajo pridno nazaj in kapitalistični časopisi kujejo kapital za svoj razred. nih držav. Na primer, mnogi direktorji in ravnatelji korporacije General Motors prejemajo od $100,000 do 'pol milijona do- larjev na leto in v par slučajih jami". jema, ker prejema po par sto tisoč do pol milijona dolarjev plače veliko drugih. Delavci kajpada ne, kajti njihov povprečen zaslužek je bil le $70 na mesec. Nerazumljivo je, kako se morajo magnati, ki prejemajo tako visoke vsote pod označbo plače, in ipotem še aividende in bonuse, pritoževati, da se jim godi privica! Ako bi bilo po njihovem, bi se moralo ukiniti vse postave za zavarovanje delavcev in unije bi se naj strogo prepovedalo. Ako delavec zah nje "plače, je "ko magnati, ki dobiva jona na leto, so p Kadar delavec k' mere, mu zaluče ako je nezadovoljni, naj se pobere tja od kjer je prišel, če pa kapitalist zahbvl.i^^pra-vijo, da brani pravi an*■ PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Proletarec, January 19, 1938. POSNETEK BREZ ZGODOVINSKEVREDNOSTI -TJ—T"—: — IZHAJA VSAKO SREDO Uda j« Jugoslovanska DcUvtka 1 Ukof n« Druiba, CkicaSo, IIL GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. . NAHGOmHA v driavah m celo leto $9.00; 1* pol let« $1.75; s* či't rt J $1.00. Inozemstvo: ia celo leto $3.50; m pol leta $2.00. • V>i rokopisi in uglasi momjp biti v nai«tn umiiu najpozneje do po mi« I j kz _ne ia britev v Hsrllfci takalap^Utfcz.___^ P R O L E T A R E C PuWi*hed evrry Wsdne*iay by tht Jo^oslgv Woriunta'a Publisbia* Co., Inc. KstabllAtnl 1906. Edilor ..................................Frank ZaRa. friMMie« Mana^vr...................„......A^iMle« Poffaj-el««. AmL Lditor and Aast Uusinszs Maaaffer.....iosepb Dv*4«r, SUBSCR1PTION RATBS: UaHed States: One Yw»r $3.00; Six Months $1.7»; Tbree Months $1.00. Forei^n Countries, One Year $3.50; 9iz Months ft.00. proletarec 1301 S. Lawn«Jale Ave. CHICAGO, IIL Tclcphone: ROCKWELL 2S64. Tri sile sovjetske Unije John T. Whitaker je priobčil v čikaških Daily News serijo člankov o Rusiji. Bil je poslan tja Študirati razmere in. "čistko", ki je spravila na drugi svet ie več sto mladih in sla-rih boljševikov. Whitaker pravi, da je živijamski standard ruskih delavcev v primeri z ameriškim jako nizek, toda veliko boljši, kakor je bil pod carizmom. Spijoniranja drug proti drugemu je veliko in radi tega tudi nezaupnosti. čistka s svojimi eksekucijami je po mnenju omenjenega poročevalca ustvarila v Rusiji velik strah, kajti nihče izmed odgovornih funkcionarjev ne ve, kaj ga čaka jutri. Stakhanov sistem, ki je ruske delavce pognal v naganjanje v svrho povečanja produkcije, je povzročil veliko nejevolje, kajti tisti, ki so dvignili produkcijo najbolj, so dobili odlikovanja in poviške in njihova imena so razglašana na reklamnih deskah, drugi pa se nad njimi jeze, češ, da kvarijo delo in življenje vsem skupaj. Vzlic Stakhanovu pa je produkcijska sila m izvežbanost povprečnega ruskega delavca še zmerom mnogo nižja kakor povprečnega ameriškega delavca. V mnogih obratih izdela povprečen ruskj delavec nad polovico manj kot mora izdelati v enakih obratih v Zed. državah ,ameriški delavec. In Stalin hoče, da ruski delavec doide ameriškega, da bo dovolj produciral in potem tudi užival sadove izobilja. —- Dočim delavcem v industriji in na kmetijah manjka na trgu obuval, obleke in marsičesa drugega, kar natpravlja življenje udobnejše, pa je armada z vsem najboljše preskrbljena. Za svojo oboroženo silo troši Rusija ogromno. To je tudi glavni vzrok počasnemu napredovanju življenskega standarda. Ampak ni pomoči. "Protikomunistična" sveža (Nemčija, Japonska in Italija)-za Rusijo ni šala. Whitaker pravi, da je govoril z mnogimi izvedenci v vojnih zavedah, kaj mislijo o kvaliteti sovjetske armade. Je dobra ampak teiko, da bo mogla dohajati nemško tehniko, kajiti Rusija da večinoma le kopira, bodisi modele aeroplanov, topov, strojnic itd. Oni menijo,, da bo Hitlerjeva oborožena sila v par letih tehnično veliko boljša kakoi* ruska zaipadna armada. Tudi dvomijo, da je ruska vzhodna armada v stanju odbiti japonski napad, če se dogodi, rn v tem slučaju bo USSR ob svoje pacifično obrežje, ako se istočasno ne zapletejo v vojno z Japonsko Zed. države ali pa Velika Britanija. To so kajpada ugibanja. Dejstvo je, da ima USSR mogočne sovražnice, ki jo kanijo napasti in zato troši za oboroževanje kolikor največ more. " , Poleg dveh armad, ki sta vsaka zase enota, pa ima sovjetske Rusija še eno silo; propagandni aparat kominterne. Tudi buržvazni poročevalci, med njimi Whitaker, .priznavajo, da je jačji in efektivnejši, kot pa Hitlerjev, Mussolinijev ali pa na primer angleški. Dokler je kominterna propagirala svetovno revolucijo in zrušenje vseh delavskih organizacij ter delavskih strank, katere se ji niso hotele pridružiti, je vršila taktiko najjjutejiega napadanja in zasejala v delavski pokret toliko strupa, da bo vzelo še dolgo, predno njegove posledice izginejo. iZdaj pa vodi povsem naobratno taktiko, s katero hoče delavstvo in svetovno javnost uveriti, da ji je le za prijateljstvo z delavskimi strankami in za sodelovanje z vsemi stru-jami, ki so za demokracijo in proti fašizmu. Propagira in podpira "demokratični nacionalizem" in v poLitiki je pripravljena sodelovati celo s kapitalističnimi strankami, ako jih smatra za braniteljice demokracije in sovražnice fašizma. Največ komunistične propagande se danes vsled preobrata v ruski vnanji politiki vrši pod drugimi imeni. V Zed. državah jo za širšo javnost koncentrirajo pod firmo "Liga za mir in demokracijo". Preje so jo označevali "liga proti fašizmu in vojni". Ampak zdaj niso več proti vojni, če se bi dogodila proti Nemčiji, Italiji ali Japonski. Včasi ao komunisti zamerili vsakemu, ki je imel poleg svojega socialističnega prepričanja tudi "narodni čut". Rekli so mu "aocial-patriof in potem pa "social-fašist". In danes? Komunistični listi v Z*d. državah so zavrgli komunistične označbe in se proglasili za glasila "neodvisnih" delavskih klubov, ali pa zgolj za "protifašistične" organe. Ugajati skušajo vsem. Bivši hrvatski komunistični "Rad-nik" je danes glasilo hrvatskega nacionalizma. Spremenil je taktiko, zato keu jo je spremenila kominterna. Vse komunistično gibanje po svetu se ravna ipo navodilih od zgoraj zdaj prav tako, kakor se je moralo pod Leninom, Zinovjevom in Trocki-jem. Komunistična propaganda ima proti sebi propagando prej omenjene proti komunistične trozveze, ter kapitalizma v Franciji, Zed. državah in v Angliji. Kajpada tudi v drugih deželah, na primer v Južni Ameriki. Največ kvara pa ji iprisadeva Leon Trocki s svojim gibanjem za četrto internacionalo in še bolj z dokazovanjem, da je Stalin izdal boljševiško revolucijo ter njene cilje, ne pa Trocki. Vzlic tej navidezni premoči propagande proti Stalinu pa je propaganda, ki se vrši pod vodstvom kominterne za sedanji režim in v korist vnanje politike sovjetske Unije tako mogočna, da ima VVhitaker prav, ko trdi, da tudi ako bo Hitler v par letih mrlitaristično jačji kakor ruska armada na zapadu, bo pa Rusija toliko močnejša s svojo propagandistično silo. Na delu je že zdaj med nemško armado, v nemških tovarnah, med nemškim srednjim slojem in pomagajo ji posredno in neposredno vsi tisti v Nečiji, katerim je Hitler trn v peti. in takih je mnogo. POLITIČNA NEISKRENOST KLERI KALIZMA NA SLOVENSKEM Obljudovaaj« Z dinjenih držav m balopoltouni priacljanci ni bilo igrača, pač pa združeno ■ Užkočauti, k e tank si današnji povpračni člorak vmli« opisom na moro iočnp praditavljati. Spomin na prodirsaja bslo-poLnatav s atlant»kaga obrasja proti sapad« P» tako močan, da pro»lavljajo to pionirsko prodiranja po sovaroamariikam kontinantu »daj tu, sdaj v onam kraju proatrana današnjo amariika Unijo. Prod par loti ao ga praznovali v driav i Utah, ki ja ros bilo zgodovinsko uradnosti. Slika gori prikaaujo karavano 36 "modernih pionirjev", ki so* sa lotili potovanja na način svojih pradedov is sodanjoga mosta lpswick, Mass., v mesto Marriotta, O. Tako potovanjo jo vzelo prvim pionirjem prad 150 loti anajst mesecev. Sedanji skupini "modetnib" pioniijev je za dramatično ponovitev začetna poti plačal stroške zvezai kongres. Ceste so jjm tlakovane, restavracije so posejane povsod ob coslah »n nvdeoa so ji m vsa mogoča udobja današnjih dni. T«-krat pa ie M bilo niti primitivnih čast in nikakega reda, sploh sa potnika, ki so prodirali v neraziskane divjine, ničesar, kar označujemo danes za komfort. 1* New Yorka na Pacific ia obratno dospe človek dane« v največjem komforlu v par dneh. Takrat pa j« vzelo mesec« celo iz lp»wicha v Mass. do Marrietta, O. To jo napredek. Ni pa ia premoičeaa tista razdalja, radi katera sr jo priselila v to dešalo iz vseh krajov sveta večina Ijv dš« namreč distanca med morjem ekonomska negotovosti do socialne sigurnosti. VZROKI HSPEHOV REPUBLIKANSKE ARMADE Klub it. 27 in njegov odbor Disciplina, orožje, izvežbanost in organizacija gospodarstva Zadnja ofenziva vladinih čet pri Teruelu in padec Te-ruela je dogodek, ki je važen ne samo iz vojaških in iz mo- kanci sploh vzdržati. Španska ralnih razlogov, ampak pred- republika ima več časa, kot fa-vsem radi tega, ker dokazuje šisti. Njena moč raste, fašisti-udarno silo španske ljudske ar- čna propada. I Značilno je, da je bila ofen-Frvi porazi republikancev živa pri Teruelu prva, katero bili posledica nesorazmerja' so izvedli republikanci z motoriziranimi oddelki. Le na ta način je bilo mogoče presenetiti sovražnika in ga odrezati od zaledja. Zmago je pripisati na rovaš bolje discipline republikanske armade in ipa dejstvu, da se je posrečilo namero obdržati v popolni tajnosti. Načrt za to ofenzivo je bil do kraja izdelan po zamisli mladega šefa generalnega štaba de Rosa, ki je vzej v svoj račun tudi možnost protinapadov sovražnika v hrbtu. Cleveland, O. — V klubu št. 27 JSlZ smo imeli težko^o do-| biti tajnika. Ivan Babnik je namreč želel pustiti službo, toda ker je ni hotel nihče drugi .prevzeti, bo on vršil tudi letos tajniške posle. Organizator je cistov je bila v početku taku o ! kn- zapisnikar pa čitna, da se človek mora vpra- Kbmar, kije tudi klu- šati, kako le so mogli republi- bov knjižničar. Tajnik med Bogataši lahko kršijo zakone kolikor jim l>ubo. Brezposelni delavec pa mora v zapor ako zavpije proti krivici, ali če si kaj prilasti, kar ni bilo njegovo, pa četudi le za utešitev lakote. so sil v obeh taborih. Miličniki so bili slabo oboroženi, brez poveljstva — ki ga tudi niso trpeli — borili so se razdeljeni na posamezne skupine in niso imeli nobenih rezerv, ne arti-ljerije, ne avtomobilov, častnikov je povsod primanjkovalo, o strateškem vodstvu ni bilo govora. Stanje se je od tedna do tedna in od meseca do meseca boljšalo. Se pred uvrstitvijo milice v ljudsko armado, ki je razdeljena v regularne vojaške oddelke in podrejena enotnemu poveljstvu častnikov, je prišlo do bitke pri Gua-dalajari v marcu 1937. Ta bitka je bila prva velika zmaga republikancev *v obrambnem boju in je pomenila drugo rešitev Madrida. V juniju je bila reorganizacija armade v glavnem končana. Generalni štab je pričel poslovati. Poveljstvo se je kolikor moč poenostavilo, mladi častniški zbor si je v teku vojne pridobil precej sposobnosti, dovoz rezerv na fronto je prijel funkcionirati, disciplina se je zelo utrdila, in že je bilo mogoče tvegati prvi o-fenzivni sunek pri Bruneti (za-padno od Madrida), ki je prinesel malo pridobitev na terenu. Izkazalo se je, da poseduje moštvo in častniki dovolj izkušenj glede vojevanja, da pa še vedno primanjkuje republikanski armadi orožja. Franco je med tem začel z ofenzivo na severu. Jak odpor Baskov in Asturcev je Franca zaposlil čez mero, republikansko armad no vodstvo pa je s tem pridobilo na času. Odpoklic nacističnih čet z glavnih front na sever je razbremenili republikansko vojsko in omogočil, da se je v zaledju do konca izvedla reorganizacija armade. Vojna ipdustrija je prkčela delati s polno paro, pomnožilo se je število tankov in letal ter artiljerije. Z novačenjem je dobia armada novih borcev. Iz armade so bili izločeni škodljivi politični vplivi. Vojni minister Prieto je odpoklical politične komisarje pri posameznih edinkah. Pridobitev na času, vsled Franco ve ofenzive na severu, je pomenila za repu-kance pridobitev na moči, kar potrjuje uspeh pri Teruelu. Dolgotrajna vojna ni znak slabosti republike. • lubom in njegovim pevskim zborom Zarja je Andy Turk-man, v nadzornem odboru pa so John Lazar, Milan Medve-šek in Frank Suhadolnik. Odborniki "Zarje" so, Leo Poljšak, predsednik; Frank Iler-sich, podpredsednik; Alb.ert Fatur, tajnik-zapisnikar; arhi-varki, Jennie Gustinčič in Ka-therine Jurman. Odbor za sporede, Andy Turkman, August Komar, Rose Vičič in Josephi-ne Turk. "Zarja" je tudi v Prosvetni matici, Tcateri plačuje $12 članarine na leto. Glede zbora JSZ soglaša naš klub s priporočili, da se naj ga odloži v leto 1940. J. Krebel. tf Španski republiki so grozile velike težave s prehrano. Ta skrb je sedaj precej manjša kot v oktobru, ker se je od Franca napovedana blokada sredozemske obaie ponesrečila. Prehrana vojske in prebivalstva je zagotovljena. Morila republikancev na fronti in doma je odlična. Zmaga pri Teruelu bo imela še nadaljne blagodejne posledice za republikansko stvar. "Delavska Politika". Socialisti "nedovoljeni Poljska in nedavno Rumuni-ja sta prepovedali obstoj socialistične stranke. Ampak so-niaiisti so ostali v obema deželama kakor poprej in delajo neumorno dalje. Zaposlenost na Angleškem Angleška industrija je lani zaposljevala nad 13 milijonov ljudi. Največ je bilo unoslenih v munisijskih in sorodnih obratih. NESLOGA MED UNIJAMI VODA NA MLIN KAPITALIZMA (Nadaljevanje s 1. strani.) da se ta boj gajo, konča. Pritožbe izkoriščevalcev Med kongresnikT se giblje celo krdelo lobistov, ki jim dokazujejo, da v tej deželi ne bo nikake gotovosti v ekonomiji in industriji, če ne bodo zakoni za '"favoriziranje" delavcev spremenjeni tako, da bodo varovali tudi interese delodajalcev. Kaj to pomeni, si vsakdo lahko predstavlja. Ako postava količkaj varuje tudi delavca, smatra kapitalist, da je to nepravičen favorizem. dočim se njemu (kapitalistu) nalaga le odgovornosti in davke! Zdaj je ves kapitalistični sloj v napadalnem boju in je povzročil umetno krizo, da diskre-dKira socialne zakone in pa administracijo, ki jih je zagovarjala. drugo delo. Ovira vse dobre čimprej Pre<,,0^e» »labe pa mu več ali manj preprečujejo progreaiv-ci. Kar koncem konca sprejme, je večinoma brez vrednosti za delavce. Privatni interesi so tega veseli, kajti le taka zakonodaja je ipo njihovi volji Bogataši neumorno delujejo tudi za odpravo postave, ki določa, da se naj njihove plafe skozi zvezni davčni urad javno razglaša. Vedo, da so neupravičene in ne marajo, da se jih oznanjuje na veliki zvon. Vsi so sovražniki delavskih unij, a svoje plače prejemajo brez "unijske" pomoči. Kontrolirajo pač delnice in nešteto korporacij s pomočjo delnic, ki niti njihove niso, ampak tak je pač sedanji sistem. Delavstvo v Zed. državah se v tej situaciji .namo brani, kar je jako slabo, ^e hoče zase res kaj izdatnega doseči, mora v ofenzivo. To pa more storiti le, če da svojim unijam socialistični Neodločnost kongresa I I Zvezni kongres, ki je veliko značaj in se s tem izreče tudi ■I ■ ■■ ampak faši- j obljubljal, je zdaj razdeljen v politiki za socialistična na-stov. Kajti vojaška premoč na-1toliko, da ni ne za tako ne za čela. Pod i..« •■ i)voje lic Ko- pitarjeve ulice", kjer je glavni »tan in velika tiskarna klerikalnega tiska v Sloveniji, piše "Delavska Politika" sledeče: Kopitarjeva ulica v Ljubljani pomeni klerikalizem, ker je am središče vodilnega klerikalnega £&f0pi*js v dravski »anovini ali Sloveniji. V tem *a op iju "vodijo" klerikalci vojo politiko. V tem časopisju k novno poudarjajo, da to re-' ruski ljudje za postopno u-edbo demokracije, toda v bi->tvu pa zagovarjajo režime, ki o proti demokraciji. Zagovar-ali sa hitlerizem, zagovarja-o italiianski režim, Franco v upor v Španiji, naval Japonske na Kitajsko itd. Dogmatično eo za avtoritarno oblast, Še več, za hierarhijo v svojem krogu, kateri mora biti podrejena celo vsa posvetna avtoritativna in drugačna oblast. To načelo zapazi vsak čitatelj- klerikalnega časopisja, če le hoče. Zakaj vleče se po njem kakor črna nit kljub vsem praznim besedam o socialnosti in demokratičnosti, ki so potrebne za Uspavanje takozvanega javnega mnenja. Da ne bo kdo rekel, da podtikamo ali kleve^emo tisk i^ Kopitarjeve ulice, navajamo nekaj misli, ki so izšle minuli mesec v tedniku, ki je namenjen kmetiškemu prabivalstvu in katerih velik del bi mi v bistvu podpisali, če bi bile iskrene in bi se politika usmerila v takem duhu. ii se skupina, ki jc za demokracijo, še drobila na tri ali štiri stranke? Politične stranke so torej zadeva, ki se tiče ljudstva samega in nikggar drugega. Tako omenjeni list. članek je očitno prikrojen za agitacijo za JRZ med kme-tiškim prebivolstvom. Priporočali bi pa dnevnikom iz Kopitarjeve ulice, da članek objavijo tako, kakor je izšel tam. ker moramo žal konstatirati, da teh načel niti teoretično ne zagovarjajo, da prakse niti ne omenjamo ne. V navedenem članku se očitno priznava suvereniteta ljudstva v razmotrlvanju in vod-•tvu vseh javnih zadev in seve-la s tem tudi vsaj moralno, če ne dejansko, kar je nasprotno klerikalnim dogmam, soodlo-Uvanje in odločevanje, to j«f vladanje. Prava demokracija je ideal človeškega družabnega življenji. Zakaj vsak kulturen človek želi urejevati odnošaje z drugimi l'r'dmi sporazumno, prijatelj*!.j. Tip človeka ali ideologije, ki zastopa teror, diktat, pa je nasproten temu idealu; sio je, ki gradi svoje okla rt na sovraštvu, prepiru in končno na strahovanju. V tem oziru ima demokracija veliko prednost in je edina zdrava oblika občevanja človeka s človekom. To načelo zagovarjajo tudi zgoraj navedene misli. Le eno skrb imamo, članek ne navaja k tem načelom nikakršnih pri* držkov, kakor je navajen kle-rikalizem. Te pa obeta, ko pravi, da še izpregovori o tem. Zato pravimo, da je načelo demokracije lepo, toda biti mora iskreno v teoriji in praksi, to je povsod in vvino. Dokler tega ni. sme pesimisti glede nove klerikalne orijentaci-je. Leta 1905. so demonstrirali v Ljubljani za svobodo ter za splošno, enako in tajno volilno pravico, danes so pa — drugi Časi. Tako se opravičujejo. Obljudovanje Sibirije Sovjetska Unija je v skrbeh za Sibirijo. Japonska jo kani napasti in jo odgrizniti kolikor bo največ mogla. Dasi imajo sovjeti v Sibiriji mogočno armado, so veščaki tujih drŽav mnenja, da se ne bo mogla dolgo uspešno braniti, kajti Japonska je na pragu, dočim je evropska Rusija, ki je zaledje Sibirije, tisoče milj proč in zveza z njo tvori le sibirska železnica, ki je bila do padca cariz-ma enotirna, zdaj ipa so jo sovjeti zgradili v dvotirno progo. Najboljše jamstvo za uspešno obrambo Sibirije bi bila neodvisnost Sibirije od njenega evTopskega zaledja. To vladni krogi v Moskvi dobro vedo in grade v Sibiriji neodvisno armado in nji v prid neodvisno sibirsko vojno industrijo. Tudi obljudovanje Sibirije je težak problem. Klima zaradi izredno dolge zime in mraza ni privlačna in zato je že carizem naseljeval to prostorno severno krajino zgoli s političnimi jetniki. Tudi sovjet. vlada jih je (poslala tja tisoče in tisoče, posebno "kulakov". Ampak nastal je nov problem — pomanjkanje žensk v Sibiriji. Ljudstvo se ne more množiti brez žensk. Zato je vlada apelirala na samske domoljubne Rusinje, naj se izselijo v Sibirijo in se tam o-može. Priglasilo se je kakih 70,000 deklet. Novo mesto KomsomoLsk, ob izlivu Amur-ja v Tiho morje, ki je pol?g Vladivostoka najvažnejše sovjetsko mesto ob Pacifiku, šteje že 200,000 prebivalcev, dasi je bilo ustanovljeno šele pred petimi leti. V NEDELJO j 20. FEBRUARJA! 35-LETNICA : KLUBA ŠT. J. S. L V DVORANI S. N. P. J. 1 (Nadaljevanje.) — Saj je vsak večer tukaj... je zmedeno odgovoril Stepan. |T- Kje pa naj bi bila? A vaši pogledi ji govorijo »več, kot »i vi mislite. — Eh, to si le izmišljate! je dejal Stepan. _ To je vlačuga, je razlagal poet, tako- ivana "hotelska". In prav malo se razlikuje od "pocestne", ki lovi na svežem zraku. Zelo ialoatno, da ne ločite "poštenih" žensk od le-teh. Seveda, govorim le o praktični razliki, kajti teoretična razlika bi se težko objektivno dognala, ker jo ičiti privlačnost pojmov o Časti In dostojnosti. V v.«aki ugledni kleti, taksni kot je ta, bo«?te našli tri do štiri dame, ki so v dogovoru z lastnikom kleti. Le-ta bo dosledno izgnal vedno, včasih celo nasilno, vsako konkurentkinjo. Za to dvorano se nahaja nekaj majhnih 3obic, kjer izvršujejo — kakor pravi Heine — svoje zemaljsko rokodelstvo. Plačati morate tri do pet karboncev it enkratno naslado in pa večerjo kajpakda, kajti tudi lastnik lokala hoče biti udeležen na dobičku od tega posla. Ali zdaj razumete bi«tvo tega dogovora? Toda na svetu ni ničesar svetlega brez senc — v tem slučaju je ta senca policija. Lastnik hoče imeti dobiček, ker se izpostavlja: kazen do 500 kar^ boncev in zppečatenje podjetja! Toda imajo sijajna tajna svarilna znamenja in ob vsaki taki priliki vam sfrfotajo te nimfe iz svojih zavetišč prav na čudežen način. Poglejte, pravkar je izginila vaša prijateljica za zaveso! — Resnično, je dejal Steipan. Ni je več. Izpil je pivo in si prižgal cigareto. , — Toda vseeno je mikavna, je dejal čez čas. Žal mi jo je. — Tudi meni, je odgovoril poet. Toda le xato, ker morajo prezgodaj v pokoj. Celo poulični pevci so srečnejši, kar se tega tiče. In njihovo petje spada v častno opravilo. Pocestne ženske ipa niso tako iskane, ker so cenejše in vsakemu dostopne. Niso razvajene in nimajo velikih zahtev. Toda vse brez izjeme se nazivajo "ženske", kar iznajdljivo in spretno fraVdarja namen njihovega opravka. — Kje za vraga pa ste se poučili tako temeljito o vsem tem? je vprašal Stepan. — Jaz pa se čudim, da vi tega ne veste, je dejal poet. Odvadite se liriki in ne mislite tako na splošno. Prozaik pa, ki ne pozna ljudi, niti počenega groSa ni vreden. — Ljudi spoznati je nemogoče! je rekel 8tepan. — To se vam le zdi. Življenje je tako preprosto, da že zaradi te svoje preprostosti pričenja biti tajinstveno. Pomirite se! Ljudje to kakor številke. Sestoje iz nekoliko osnovnih števil v raznih variacijah. Človek ni rebus, ni računska naloga, ki bi jo rešili s štirimi aritmetičnimi načini. V čem tiči bistvo kleti —? Semkaj prihajajo ljudje na odipo-čitek od dela, od politike, od družin in skrbi, da bi vsaj pol ure zaživeli brezskrbno, da bi se vsaj pol ure zasanjali v česarkoli. Tamle pred nami sedi uradnik desete kategorije. Le vsake štirinajst dni si dovoli priti semkaj, da ipopije čašo piva in poje dve slani presti. Dva tedna hrepeni po tem, zdaj pa bo nategnil to radost preko dve uri, sanja o junaških ljubezenskih podvigih in mu je dobro. Na desno vam sedi družba gospodičev, ki popiva na račun uspelega dogovora z državnim organom. Ko bodo to klet zaprli, bodo sli k "Maksimu", ki dela do treh zjutraj. Tamkaj pa si mlad parček šepeče, da njuno življenje ne bo podobno onile družbi. Mlada zakonca »ta, ki sta se prišla razvedrit. Ne ugaja jima tukaj... — Kdo pa je U? je vprašal Stepan ter se ozrl na človeka, ki je sedel pri sosednji mizi ves otožen s po.ešeno glavo in strmel j*epre-stano v prazno čašo. Poet si ga je ogledal. — To je inteligent, je dejal potem, reduciran na račun režimske štednje. — Ne, je dejal Stepan. Prav gotovo je kak mlad književnik, ki ne more pisati! — Prepričajva se! In sta prisedla k sosednji mizi. — Ne bodite potrti, tovariš, je dejal poet, ker ju je neznanec tako začudeno gledal. To ®e lahko vsakemu pripeti! I — Seveda, vsakomur! je odgovoril neznanec in se zvil kakor od krča. — Boste že še napisali ... je rekel Stepan. — Imam... svoje delo... je nekako tožilo povedal Na Vasilivaki... oh! In spet je žalostno povesil glavo. — Zakaj pa ste tako žalostni? je » zklik-nil Stepan. — Kako ne bi bil. Grize me. Prekleta našteta! Pa je dejal, da je sveža! Na cesti mu je poet pojasnjeval: — Človek se lahko moti. Čudim se le, da spominjajo želodčni krči na duševno potrtost. ' Ker je dobival zdaj primerno stalno plačo, je odpovedal lekcije ukrajinskega jezika, čeprav so mu zvišali honorar. Saj se je že zdav-ni naveličal tega, predaval je le zgolj zaradi zaslužka. Lekcije 30 ga zanimale, dokler se je sam učil in postale so mu neznosne, ko je moral že povsem znano Snov drugim ponavljati. Šariti brez konca in kraja po šumnikih in sičnikih, brskati po glagolih in nedoljčnih zaimkih — oh, kako je to dolgočasno! In opustil je to jezikovno shrambo prav s takšnim veseljem, s kakršnim jo je bil načel. Vedno bolj se je uveljavljal. Preobložen je bi z delom, da bi ga zasačilo potrto brezdelje, ki sili človeka premišljevati nad samim seboj in ki ti vedno iztisne žalostne zaključke. Cez dan služba in ljubezen, zvečer klet, gledališče, kino in knjige, ki jih nič več ni či-tal z mladeniško nestrpnostjo, temveč s pametno resnobo. Doba, ko je smatral knjigo višjo kot učitelja je minila, zdja je čital vsako stran z občutkom enakovrednosti. Knjige so ga lahko ipresenetile, porazile, naučile — toda poniževale ga niso več. Uravnovesil se je z življenjem. Bil je v podzavesti povsem zadovoljen s seboj in ker je čutil v sebi umirjenost, se je vedno bolj izgubljala ona ostra bolečina po ustvarjanju. Nekako pozabljal je na to, saj je bil ves čas zaposlen, le zdaj pa zdaj se je spomnil te želje, toda nejasno kakor nečesa daljnega ali prihodnjega, četudi je ves čas čutil v sebi navzočnost tega skritega, kakor komaj slišen šum potočka v gozdni tišini. Včasih pa mu je povsem nepričakovano planilo v s po« min neko obličje, odlomek dogodka, nedo« končani popis česarkoli in ko ga je tako za nekaj hipov prekinjal duh, ki ni imel ne za« četka ne konca, je začutil v sebi neko veliko toda neurejeno radost. Vsi ti odtenki teh notranjih videnj so bili kakor sporočila bre?. vsebine iz neznanega, neumljiva sporočila, toda vesela obenem iz one sončne dežele, kjer je za vekomaj ostavil del samega sebe in s katerim se je venomer želel združiti. Skrbno je zbiral te drobce, klesal si jih je v spomin, včasih celo na Dišal na listek papirja, ki jih je skrbno hranil \ predalu. Dovcrtj, dovolj je mladeniških skrbi in obmpa. Vse jt storil, da bi priklical navdahnjenje za ustvarjanje — zdaj pa naj ono teka za njim, naj ga lepo snubi, da se bo Stepan blagovolil ponižati k njemu! Sredi tega lepega razpoloženja in duševne radosti ga je obvestilo vodstvo Foto-kina, da je njegovo libreto sprejelo in mu nakazalo tisočpetsto karboncev honorarja. Stopetde-set zlatih červoncev! Ki imajo čarobno moč, da se spremene v zaželjene stvari! Bil je tako bogat kakor nista bila bogata ne Krez ne Rokefeller, kajti z današnjim dnem je bil problem njegovega gospodarstva ipovsem in temeljito rešen. Se isti večer se je pohvalil Vygorskyju s svojo srečo. Poet se je spačil. — Filma ne vmešavajte v umetnost! je dejal. — Nasprotno. Le dve umetnosti sta si ustvarili industrijo — film in književnost! — Umetnost ne morete ceniti zaradi njene industrije, ki je potrebna za njen razvoj, ceniti jo morete le zaradi abstraktnosti tega materiala, s katerim se uveljavlja. Le s tega vidika lahko izjavite objektivno sodbo njene vrednosti. Prav gotovo pa zavzema prvo mesto v vsej dolgi vrsti umetnosti ona umetnost, ki sploh ne obstoja, čeprav so se trudili, da bi jo ustvarili — umetnost vonjav. Njen material je tako tanek in nedosegljiv, da ga človeški organ ne more zajemati-v vseh njenih odtenkih. Zato tudi naš jezik nima izrazov za osnovne tone vonja, kot jih ima na primer za barve. To je ultra-violetni plamen umetniškega spektra. Za tem sledi umetnost šumenja, muzike. Da, to je najvišja umetnost. (Dalje prihodnjič.; ■—■i VALERIJ AN PIDMOC YLNYJ s —■ .»1 •v "MESTO" ROMAN Poslovenil sa "Proletarca" TONE SEL1SKAR 1 1 1 iz •v* 1 -I ♦ ♦ ♦ 11 1 Rumunija nov vprašaj v zamotani Evropi sečno. Med odjemalce našega lesa štejemo še Madžarsko, Argentinijo, Egipt in Nizozemsko. » Berlinski mesečnik "Kontra-komintern" je objavil zanimiv j razgovor svojega dopisnika z metropolitom Dositijem v Beogradu ob priliki smrti patriarha Varnave zadnjo jesen; ine-tropolit Dositej povdarja, da je srbska pravoslavna cerkev edina na svetu, ki v svojih mo- RAZNOTEROSTI Bridgeport, O — Zadnje tedne i>oročam le bolj slabe vesti. Tudi t« dopU ne bo izjema. Danes (12. januarja), ko ga pišem, sem prejel sporočilo, da je umrl za srčno kapjo Mike Jerala. Pisal mi je o njegovi smrti Geo. Smrek ar. Soproga pokojnega Jerale ima tu dva brata. Ko *ta prejela brzojav, sem slutil, da je s. Jeralo dole- ... u . i i - i> i n»Kla smrt, kajti baA dan litvah vsak dan prosi Boga, d 'i|, • _ * AU i • 1 prej sem se čjtal njegovo une v Rumunija j« ie nekaj tednov faiutična. Tudi kralj Karal j« po.t.l fašist: Pravi, da odobrava ukrepe "svoja" nova vlada, ki isdaja dekret sa dekretom proti 2idom; raspuiča delavske organisacije in ustavlja delavske I in druga oposicionalne lista, posebno ie časopisa narodnostnih manjšin; | Kraljeva ljubica (sena ga je pustila se dolgo let nasaj) je tudi 2idinja, toda reakcionarka prve vrste in je po svojih močeh pomagala faiistom v sedlo. V tem preobratu v Rumuniji je prišel v Bukarešto pred par tedni francoski minister vnanjih sadev Yvon Delbos. Bil je pompo«no sprejet. Delbos je v vladoi popularne fronte v Franciji svojo sluibo pustil s padcem kabineta dne 13. janusrja. Kralj Karol, ki se mora "asimilirati", pa je se vedno kralj, čeprav je Rumunija v novo vlado krenila na povsem druga pota. Iz Jugoslavije Dasi.so Jugoslovani sloveli trjuje naslednja vest "Jug. dolgo časa za jako "nepismen Lloyda": narod", je zdaj v mejah te dr- "Na zadnji seji ravnatelj-žave dana že skoro vsakemu stva Zedinjenih tvornic stekla otroku prilika, da se izšola d. d. v Zagrebu, ki je bila v za-vsaj v pisanju, nekoliko v ra- četku tega meseca, je bilo skle- čunanju, na jbolj pa seveda V j njeno prenesti največji del katekizmu, šolske mladine v!tvornic stekla v Hrastniku, Jugoslaviji je bilo lani v ljud- Straži in Sv. Križu iz Slovenije skih šolah 1.400,000, v sred-j v Zemun, kjer so že nabavlje-njih so a h 111,381 in 14,000 na vseučiliščih. * "Tuji kapital" je breme za na v ta namen potrebna zemljišča z industrijskimi tiri. Z odnosnim delom in prenosom tvornic bodo začeli že v zgod- vsako deželo, ako se mora osla-|nJi pomladi in se bo obenem s njati nanj. Ena takih dežel je postopno redukcijo in ustavit- Jugoslavi ja. Njene prirodne vire lastujejo francoski, angle- Vijo dela v omenjenih tvorni-cah nadaljevala uvedba pro- Društvom in Klubom —————— HM Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v 66 PROLETARCU 99 ški, nemški, italijanski in češki dukcije in preselitev tvornic v kapitalisti. Angleška družba Zemun. Za ta korak so se od-Trcpfta-Mines Ltd. izkazuje za Zedinjene tvornice ste- leto 1936-37 ogromno vsoto j edino zaradi davčne obre-632.000 funtov šterlingov (132 menitve v dravski banovini, ki milijonov dinarjev) dobička.' )® danes v dravski banovini več Dividend je v tem času izpla-^ot desetkrat večja kot znaša čala 30 odstotkov na vrednost davčna obremenitev na pod-delnic ali skupno 29 milijonov mesta Belgrada." dinarjev. Po ameriškem meri- Kaj to pomeni za naše kraje, lu je to morda majhna vsota, lahko presodite, Če pomislite, a za razmere v Jugoslaviji je da je samo v Hrastniku zapo-impozantna in Angleži, ki so slenih v steklarni tisoč delav- bi osvobodil ruski narod izpod boljševiškega jarma. Vendar to ry zadosti, treba je za to tudi materijalne (pomoči. H koncu je rekel metropollt Dositej: "Proti komunizmu ae morajo strniti v enotno fronto vsi: demokratični fašisti, pravoslavni in katoliki. Ne demokracija proti fašizmu, ampak proti-boljševizem proti boljševizmu." ' * * "Kar si želimo, uresničimo." Tak je bil naslov članka v novoletni izdaji "Delavske Politike". Ampak cenzor je tolik > risal in črtal po njemu, da je članek brez repa in glave. Zate je tudi prej omenjc n i brez vrednosti. * Znani nemški socialist Herman VVendel, ki je lani umrl v izkazu aktivnosti Proletarče-vih agitatorjev. Ona in njegova soproga sta delala v na$em gibanju in zato je njegova smrt za delavski pokret v Pen ni in za JSZ ter Proletarca težka izguba. Rad bi šel na njegov pogreb, čeprav je naselbina, v kateri je živel pokojni Jerala, daleč od nas. Mislil pem do zadnjega, da mi bo mogoče na pot, ampak zdravnik mi je spet ruval zobe, da sem bil'ves. otekel v obraz in trpel bolečine. "Varuj se pre-/afo m* hodi nikamor", mi je ukazal. Dasi nerad, sem moral "ubogati". . Mik & Jerala je bil znan -vsem naprednim slovenskim delavcem v Pennsylvaniji in poznali so ga tudi pri nas. Ni bilo konference JSZ in Prosvetne ma- ■■■ ■ .tiče, ali kake druge naše pri-jzgnanatvu v Franciji, je svojo reditve, da se je ne bi udeleži- knjižnico, ki šteje osem tisoč knjig, zapustil beograjski univerzi. * Režiser ljubljanskega narodnega gledališča Bratko Kreft, ki je bil svoj čas sotrudnik "Proletarca" in Ameriškega družinskega koledarja, je svojo dramo "Malomeščani" re-žiral na češki državni praznik v ipraškem gledališču na Vino-hradih in imel sijajen uspeh. Pred dvemi leti so v Pragi igra- la Mike Jerala in njegova soproga, ako sta le mogla. Udeleževala sta se zborov JSZ in vztrajno delala v soc. klubu. Z Jeralom som se seznanil takoj po mojem prihodu v M con Run leta 1916. Bila sva vedno v tesnem prijateljstvu in tudi delala sva skupaj, dokler sem bil v njegovi naselbi-Pri njemu sem se seznanil tudi z dekletom, ki je nato postala moja soproga. Pregledovali smo pri Jeralu knjige društva h njegove "Celjske grofe . SNPJ. Zadnjič sem ga videl na Ljubljanska drama pripravlja ubrarvju na konferenci JSZ njegovo najnovejše delo "Ve-|in prosvetne matice. On in nje-lika puntarija . gova soproga sta tisti dan po- # setila dve prireditvi. Nauk "rasizma" je dobil tla Sodrug Jerala je bil zelo na-tudi v Sloveniji, širi ga "Priro- obrazen, sposoben posebno v doslovno društvo v Ljubljani".j tajniških poslih, dober dru- Oslanja se na Hitlerjevo teorijo "čistokrvne rase", karkoli to je. Hitlerjev aparat propagande Hitlerjeva vlatla troši na leto za propagando v inozemstvu milijone dolarjev/ Ima v raznih deželah 25 tisoč agentov, nevštevši Spijone, 548 na-cijskih organizacij in okrog 300 časopisov in revij. žabnik in vseskozi aktiven, zaveden delavec. Njegovi soprogi in otrokom izrekam z mojo družino vred iskreno sožalje. Joseph Snoy. n Moč" Italije Italijanska vlada je določila poleg vsote za gradnjo dred-navtov in križark še 183 milijonov lir za gradnjo podmornic. PETINTRIDESET LET AKTIVNOSTI KLUBA ŠT. 1 J. S. Z. > . jo prejeli, so z njo nedvomno cev! jako zadovoljni. * # V preteklem letu je bil izvoz Na podlagi poročila Borze!lesa znatno večji kot predlani, dela je bilo v mesecu novem- j Po statistikah za prvo tričetrt-bru v Zagrebu 8000 brezposel-\ letje lanskega leta smo izvozili nih, 500 več kot v oktobru. lesa za 922 milijonov dinar- Podporo pa je dobilo le 2280 jev. oseb v skupnem znesnu 395,- Na prvem mestu je Ttalija, 000 Din. Razen tega je bilo iz-! kamor izvozimo mesečno nad1 danih 730 nakaznic za obede.'2,500 vagonov lesa. rekord Toliko je brezposelnih v ča- dosegli v septembru, ko je su, ko se trdi, da je konjunktu- znašal izvoz 4480 vagonov. Ita-ra dosegla doslej nesluteno vi- .lij» sledi v statistiki Anglija, &no. | vendar izvoz v Anglijo stalno Kaj pa naj rečemo spričo Pada. Avgusta smo izvozili še dejstva, da skoro tri četrtine breziposelnih ni dobilo nbbene podpore? In ali naj se še čudimo, ako narašča kriminalnost, tatvine, ropi, vlomi in umori? Ni treba šele dokazovati, da je skrajšanje delovnika najbolj pereča potreba in resnična socialina politika neodložljiva zahteva. 1938. leta je 50 let, odkar se je ustanovila t Sloveniji prva obrtna šola. Tehniška srednja šola. preje državna obrtna Šola. pripravlja za 50-letnico o-brtnega šolstva posebno "spominsko izvestje" s pomembnimi članki in drugo vsebino o obrtnem šolstvu in njega nastanku, razvoju in tpomenu. V tem izvestju bodo vsi podatki o obrtnem šolstvu iz sedanjih in bivših »Imenskih pokrajin ter podatki tudi od'obrtnih šol V sedanjem zasedenem ozemlju. # Slovenija vedno bolj zaostaja za drugimi pokrajinami v pogledu industrializacije. — To žalostno dejstvo znova po- 2400 vagonov, oktobra pa le še 1300 vagonov. Zelo živahen je bil nekaj časa naš izvoz v Nemčijo, kamor pa izvažamo sedaj le še po kakih 600 vagonov me- Chicago, 111. — Petintrideset let je v življenju slovenskega socialističnega kluba v Zed. državah dolga doba. Je sicer nekaj drugih klubov tujerodnih socialistov, ki so učakali večjo starost, na iprimer par čeških. Ampak znan nam ni noben drugi, ki bi bil toliko aktiven, kakor naš, ali ki bi deloval na raznih poljih delavskega gibanja toliko kot je deloval klub št. 1. Na primer posebno na kulturnem polju, dalje v naporih za ohranitev in vzdržavanje Proletarca, pri razpečavanju brošur, letakov in delavske literature sploh in pri širjenju angleških socialističnih listov. Klub št. 1 je danes delaven kot je bil in delavni so vsi njegovi dram.ski odsek mladinski odsek (Red Falcons) in angleški odsek (Social Study Club. Klub št. 1 priredi s sodelovanjem vseh tel svojih odsekov slavje 35-letni-ce v nedeljo 20. februarja v dvorani SNPJ. Slovensko igro k temu jubileju je napisal Ivan Mole k. Več o nporedu bomo poročali v naslednjih številkah. Vstopnice so v predpro-daji po 35c. Zanašamo se, da bo članstvo kluba poskrbelo, da bo to ena največjih naših prireditev in vredna klubove-ga jubileja. Prebitek je namenjen Prolctarcu, v čigar podporo ima klub št. 1 dve prireditvi na lato* — P. O. SLOVES Ameriškemu Družinskemu Koledarju= ilaje njegova raznolika v«Hiina. Letnik 1938 je na literarnih prispevkih in ilustracijah i/redno bogat. Vezan je v platno. Stane 75 centov. Naročila naslovite Proletarec, 2301 S. Lawndale Ave., Chieago, III. \ '.'! 11 " ! 1 " — KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • Dopis iz Španije Cenjeno uredništvo tarča". V r "Proletarca" z dne 24. XI. Kv kor vsakega i kejn ani- faši t;čnega li*ta, tako smo a"? tudi "Pro!ftarča' prav od »rea raz vselil. Toda, ko «mo čitali na strani fašizma in njegovih ag?iftov. i Pred .'ta vi jati danes stvari ta* Vo. kak or da so španski komunisti zasedli že vm. razmerah v Španiji. Brezdvo- mno je treba pripisati to kriv-j _ do tudi r:.m, >k>v* pr «* ' ' , , -.i lom, p ačancem Mu- Ftovoljcem v foaniji, k;r smo u../ ; „ . , premalo v stikih z našim ame- Ko™ m d» rikanskim protifašističnim ča-j J? * U***** soplsjem; toda proletar-ki li- sti bi morali vendar nekoliko bolj paziti, da ne nasedajo takim kapitalističnim glasilom, kakor je "N>w Leader", ki se na vso silo trudijo, jo in zmedfcjo stvarnost o Špa- In Caballero? Komu ni znano, da je bil Largo ČabaJlero še pred pol leta najvplivnejša osebnost med španskim delav-tvom »ne 5amo no organiziranim — temveč na Vpraian je zbora JSZ. Obe ni zbor družabnega Naia prireditev kluba flovenaki Center Mi!%*auUee, WU. — Pred na J dobro uspel mi je vprašanie. ali se naj XI!. Clrcato, III. — V soboto 15. rtdn; zbor JSZ in Prosvetne j *e je vršila letna aeja matice vrši letos, kot določajo { Hružabneira kluba Slovenski oravila. a!i se naj ga odloži? i Udeležba je bila obil- Ne kateri so že priporočili, da'na K,ub ima zdai l50 članov *e naj ga odloži na let3 194fl. in V odbor za leto 1938 let se iim pridružujem, časi, bi i »'voljeni Frank Alesh v katerih živiim, so tako n?go- 7a »redsednika (ponovno), 4cvi, da bi bilo vsako spremi- Frank Groser za podprejsed-lianje mernic, ki jih je dolo- n,ka* Rok za tajnika- II prejinjl zbor, neumestno in (ponovno). Joseph morda našemu gibanju celo TurPin za zapisnikarja (po-kedljivo. Priporxam. da s«;novno)' v nadzorni odbor pa del konvenčnega skiada pora- ?0 M. Kure. M. Vide- v ajritatorične namene; na Kar in John Namestni- orimer, pošlje se naj v naselbi- odbornikov so Mimie Omane dobre2a orgaizatorja. kjer hen> poto^ar in Frank je še polje za ustanovitev klu- Sodnik- bev JFZ Ta organizator bi la- Po "V ^,anice ^ervirale hko skliceval tudi she>de v ti- udeležtncem veierjo in zaba-«tih naselbinah, kjer klubi JSZ v* lraja a Pozno v noč. V že obstoje in s tem povečal razPravi so mnogi člani pau-njih aktivnost. Prepričan sem. da bi agitacija te vrste prine-la naiT zvezi mno^o vtf iuno. niji ter natrosijo širokim de- ^ Je ^ «?loh »• kotel, d* pretvori r »oi« u op#r«iorie mnogo več uspe Meh.ika rUd* j« prevzel* rA|««i CallicaU * ri*č i. »o aaccU demonstrirati proti wU4i, k*r jim je ^a P« Če bi ObdržaVala lavskim množicam peska v oči, da ne bi spoznale'svoje pravil- na jvplivnej&a in najpopular- j »«ropU»o». DeU»cem koteU ta kajpada BI moglo kiti nejši osebnost' v zakoniti Spa- xi}*dU krak. Na »liki »o ■■■■IFiaij dotičaega kotela Zbor V tem ČaSU m otf^ci. viada jim i« okijabiu mv« »laška. Tu in tam se tudi govori, ali ■ nf j JSZ ostane še v soc stranjo- | Tudi ni res, da aem *ama jtl'« a,i P« naj nadaljuje z de-kot na PP i-Vcm bili _____ ________________________ politiko španskih strank iz ne-jfkusl1 razhltl enotno fronto ne. — Rudolf Janhub«, prosto- dlaito v jajcu, in imam megle- se strinjali z menoj. Ako niso ** najmanj pa sedaj, so se de- spanskega ljudstva m zato, ker voljec v Republikanski armadi, ne .pojme o resnem kulturnem glasno povedali, je njihova ,avstv° #rom sveta bori sa svo- iuai ni res, aa sem «ama h« naaaijuje z de- a^protova^a. Pole? mene so ,CJT1 ««mostojno. Meni se taka >ili trije drugi navzoči, ki so PriPon>čila ne *de umetna, in darjali, da je bil tak družabni klub med Slovenci v Chicagu potreben m odboru so dali nalogo, da naj ga tekom leta čimbolj ojača, — P. O. posredne bližine, pa vam zato lahko rečemo, da "Ne\v Lead-er" tukajšnje stvari prav zlobno zavija na veliko škodo španskega delovnega ljudstva in vsega ostalega demokMitičnega sveta. Predvsem je nepravilno in oi meščanskega časooiP*zil, da je Ca-j ^^^ Mjch _ Moj doo5« slov™cem dobro znana, saj je bila jaz tleti grešni Imel ki s«I** n« bi socialisti delali'rajie ballero polegel kvarni politi-i 15g2 ^ prr;letarca Jnj cbdržavalo seje v nji več dru- zaveda, da se lahko brani. zanj«. namesto da pomagajo \PiikP Krit^niiP prftv flvoilT11.,n ampak ,e s!ev% c,oki('r naJ*li P^o- Jaz sem namreč že toliko!?" ustanavljanju raznih kon- Tako stoje kdor se f>ostavi e danes stvari: bil odprt poziv, da naj ^e jav- stor' 1S,er kratP ,n - celo, .mer - zastopan dn. tva k -t mo- ,!opniki? odgovor ,e bil, da pelalo zato, da zastopam nje- in va tiskovne družbe "Edinsot" opazovalka, in morda prideJO po^ Tako gove interese. Priporočala pa ,0 ^ LTetiio v in ur*dnik Am. Slovenca. Me- LtV vu T l 1 tnil° ,na| ^ i* pričela Predsedoval Um 5. decembra članom, da čimveč jim itetilu Vs3nlartnik "Novi W? >< kakor te 1 d?Cemhr*' ak° bo je česen. Ko so bi., prečitana naj s; kupijo vstopnice., ko bo- je 25c in zfbaVa se prične obiklerikalnega tiska a španska I ° a 1 ne* imena društev, katerim je če- do izdane, ker sem prepriča- 2. pop. Kot običajno na takih,01 u??Peh- bi komu- j vlada. V cenzuri so zastopani . Se eTlkrat ?ovd.n.m da v .en poslal povabile) za skupno na. da bo nekaj lepega, ker v prireditvah bodo posebno ie L N?J 'f omenim\ enili. elementi vseh španskih strank T ^ ^ " ^T ^ "a ,tej dobitki.'^ časopisja ljudske fronte, pa še celo an.r-LTnfrL 1 ♦ • tn ^ U tV* P° 7Vlh dt*?'lh b\kl bodo ko* na 0,n- DeIežni iih bodo kajpada tisti, ITI\m - b,°., - 1 , b^ti wi Zi^„ r^Zi stva- h katenrn padam, ni bi- pravico, povedali, da njihovo M r. česen, radi pogojev sa- ki bodo imeli naiveč sreoe 0,;VAv* Mariji' vehi ^rlaPdeiaa °med p cenzure e^r a •lo društvo sodeluje. Jaz sem po- most o i ne -Zarje" se jaz prav roma. kiKlo^nij^olT^ "'k«ewmukoli drugemu listu, in ^Jf ; A linu r /r.fnnalnfh i J ^?amo to* da vabljeni na vedala, da sem poslana kot o- nič ne razburjam. To je zade- Prebitek je namenjen :k l i to v **mn** dobro vedo. Am- zmedo in da Internacionalnih Brigad je delovanje in na .skupno sejo! pazovalka in d. je tudi ženski v. .Zarje, ki mene kot osebe blagajni. biznis je biznis. Jerich - Španijo na cedilu. S tem se he>- grabili če kajpada predvsem pod ko-, terorizirajo pati ugled prve delavke in .demokrate in — celo ameri kmečke države, češ: da dela kanske "demokratične" pisu ona vse zato, da razpihuje re-'ne. Cenzura v Španiji je vol uc i je v posameznih deželah, j kah vlade ljudske fronte V drugi vr ti pa se hoče uda- de, ki je tako trdna. kaW mt 10 au ne. 1. . , , . - ^ . • , , ' ------------ — w . tt^k riti no komunistih, češ. če bi ne ni bila nobena draga španska i . # . . . v ,mtna dr^tev% kater:m [e če* do ,zdan*' ***pop. Kot običajno na takih,m . . f _ bVo sovjetske Unije, bi komu- v ada. V cenzuri so zastopani .Se etlkrat da * P^al povabilo za f kupno na, da bo nekaj lepega, ker v prireditvah bodo posebno ie L Naj sf omenim da v Lemon- nisti itak nič ne pomenili. 1 elementi vseh španskih strank; E^"; kl** Jf drufV° tLsU' kl J0..in,€,l d ^ "a tej razdeljeni lepi dobitki. tu ^ ^cnika nič kaj OA k««w4i - •• To i^ .T^ '"" Tn^lav še tri druga dru- t< p«tva po svojih, društvih be. ki bodo kos svoj nalogi. Deležni jih bodo kainaHa ti*ti ves*h- De,al bo konkurenco sev^3a ^^pr^Z- b^ri!*™!?'-^a. h katerim .padam, ni bi- Savico, povedali, dr. njihovo Mr. česen, radi pogojev sa- ki bodo iZu^^Jt ^ "Ave Mariji" veliko bolj kot drugega, kakor nami, delav nam mete pojme. Za delavAolanarhfat! , 2? hrvat,kimi dni„vi 2 de- odsek S.VD izvolil dve op.zo- ni«"ne *bri»». Ako bom zmerom porabi v koriat pola n- *.." r:*" ~ ------1"""«' i-vu uvv/vi- -.>r.i je imrK-a.il, aa jtr pwia- poi>Ka a stoj. na Katerem do sko izkažemo svojo napred- opazovalka (pa so moia številka, pa bom mirno nost. _Joe Vidmar temu poročilu vsa tri sedela. Kar se pa tiče društva,' njivodemokratičnim i-l^-*— - ..........—a Prišteta, da sodeluje- sem storila svojo dolžnost. časopisje pa m ja stvar SpanAke delavske stranke in drugače: ali gledati stvari s!demokratične stranac * stališča proletariata in delov-j so razdeljene! Sdot^ se I m , - --------- 1---— •• "V — . ^... na tlllCI UIII punui v KOI stranke in cembra. da bo samostojni zbor valki, da pa ni nobena navzo- dolar in mi bo zdravje dopu- delavskega gibanja Torej c sploh n:- zaria vprize »ero "Nikola "a. Tudi članica od It 7il ščalo, bom kupila vstopnico.1 netite nas vsi da tako dej' we vs?m §ubic Zrinjski" pod zelo ugod- SNPJ je poročala, da je posla- poiskala stol. na katerem bosko izkažemo svo in nanr! hote ali nehote pomagati bur-žuaziji in fašizmu pri njihovem atiproletarskem elelu. 1 * • J * 11 • —----- —- — -f ••• I------ ui uov ■ « 'i 1.-1 V la, ua v >Uji T i 11 a » UJV UUI&iiU^l. vaoam m zdrjženo. kakor je danes. Ce-ijalei vstopnic dobijo 10 odstot- jo). Do tukaj je šlo vse glad- Pričakovala sem. da bo-na anfrhisti se že približujejo kov provizije. Ko je bilo pismo ko. Potem je bilo sugestirano, moj dopis publiciiski odsek enotni ljudski fronti m najbr- prečitano, pravi eden izmed (ja se izvoli odbor. Ker ni pri- oojasnil v*e. da bo vsakemu že niso več daleč časi, ko bodo Srednje poti ni! Neka nami- tudi oni zastopani v vladi, š jena ne-pri stran ost je izmota- Razbijati enotno ljudsko vanje in laž. V prvem prim?ru moramo stati skupaj z največ- Važna seja kluba ii. 1 J. S. Z. Chicago, 111. — Na seji klu- nanj dobro razume. — K. fronto so »pokušavali dosedaj -amo pičli caballeristi in pa jo delavsko in kmečko državo trockisti. Ta poskus pa je ža- članov, da mu je nekaj znano. nobeden zastopnikov med. znano, kake obveznosti so na- ba , . * - ~ ^ sejl da bodo stroški znašali od tem časom, sem omenila, da bi vzoča društva sprejela, da neUo vJp^tek $900 do $1000. To je dalo ne bilo pravilno, ako volimo bo potem jeze. ki se lahko pre- if" ^n^Lr - U* ^Hai ni^nv. članstvu našega društva po- odbor izmed te male skupine, preči, a mesto tega je napadel f Vn P 1 k rpra8an^ ^ Zd&J nJeg°Va vod, da je glasovalo, da ne torej se naj skliče v kratkem mojo malenkost. « Ar*n t v ^ ^ ZVe* poftlje zastopnikov, ampak sa-(drugo sejo. na katero se zopet, Dosedaj se v Detroitu še ni" ™ - ' a*°r Zahvala družine pokojnega Ivana Mladineo Soproga in otroci pokojnega Ivana Mladineo se zahvaljujejo za izraze sožalja posameznikom in časopisom, kajti bila so jim v veliko tolažbo. Naslov "Narodnega Adresarja". ki ga je uredil pokojnik, je isti kot prej. Razpošiljanje te knjige in Hftm^UotUnimi , 4 . • j. . ; ir 1 J M^vpm.-M, ; uruyro sejo. na Kaiero se ^upei lioseoai se v i>etronu se ni npa..ila _ . ki I IT"0 "d.njLP'e:! -oopazovalcf.ki n,j P^ povabi vse. da se bo potem iz-Lrodilo. da bi m.„j«n. Slo- &'1' « " 28 V«' » ~ i* »ini« i ~ _____. .. . . -----1— ............"* «------------».^r. u a uu it.- ^K^nio. aa ui man sina 5*** ^red skušajo prepre-narni sej, centralnega vodstva ta na seji 3. decembra, ker bo VD|ilo odbor, kajti večina ni vencev nekaj odločala za ve- ,et^d?0ŽL ^ čiti novo.svetovno klanje, ki ga'španskih strokovnih organiza- društvo odločilo ali sodeluje j nav20*a< in ^ tukaj na4 je ne. Uino bratov Hrvatov. Fakt jej Zanimiva .bodo tudi poročila izziva fašizem; v drugem smo cij so glasovali za Caballera — uradno ali ne. t,.Hi fi. misiimn »i ^ j ^ . - —........adno ali . k«i. k' nimamo pravice ničesar^da te večine ni bilo navzoče na' AkTt™ ^ ^ p™]e™ ,etu> Z e ^ da ni m° ~|od kupnega števila 42 — sa-l Ker me hoče Mr. Česen, ki določati/ tu. Kadar pride do mrzlih'^*^L^rZT^ dAnaŠ" dolarjev, takrat besede nič ne "J,h VaŽmh P«*>«<"r. vsi pridejo? (Dvorana je do- pomagajo, ampak je treba Ste-j__ volj velika.) Ko je bilo odgla- ti dolarje, kar vidi v resnem Dobila «em odgovor, da tisti, ki niso navzoči, so imeli že sejo in da sto procentno sodelujejo. In kam bi jih dali, če Drenj v zraku Na vsem svetu je že nad 55,-000 vojnih in trgovskih letal. V gradnji je tisoče novih in jih bo v teku par let nad 100.000. sena no, da se voli odbor, sem kulturnem delu celo moj .............................e zopet govorila, da rtasprotu- Klen pojem,, jem takemu sklepu, ker ni pra- Mary Bemick. RESTAVRACIJA IN KAVARNA vilen in ne pravičen, da bi Klub st. 13 JSZ za od- manjšina sklepala, ko je veči- ložitev zbora na zunaj. Nato mi ie tajn:V seje odgovoril, da so bili vsi T Pa- — K,uh 181| ^O® So. Uwndale Ave. i-ovabljenl. Zakaj j.h ni 0n Jsz le na re• i. ""IIM. Po. tre i ba točna • •mimumu .......t..............H TRI STOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK ! "PROSVETA" Stan« ca rele leto $6 00. pot loto $3 00 Ustanavljajte novm druitva. Deset čtanoT(ic) je treba *a novo društvo. Naslov u list »n ] ta tajnifttvo je: 2657 S. Lawndale Ave. -CHICAGO, ILL. oziru naših kulturnih priredi- ve,lko V((* Pogojev, da ga la-tev. Kljub žrtvam posameznih hko re5 že vzel tisti, ki k* bo kaj, kar je napravljeno le za I pet rabo val, I>a, pozabil *»m Ra "»ajcbavanje" vojakov, čemu namenoma in &e zadovoljen pač težku ž- lezo na glavi, ki m bil svojega enostavnega je poleti vreče, kot terjavki.i reševanja težkoč. Ta vražji pozimi pa mrzlo kot led? Če-Ulcm! , _ - mu pa-č mučilno orodje, ki žuli Ooz par dni smo priAli na insti ka glavo, da človek izgu- fronto. Pot do prve linije je bi vse veselje do vojaškega vodila po 2 km dolgi, a ozki atairj? Mnogokrat sem ga vr- drJinl. Opazila nas je faaisti-gel ob tla z isto jezo in istim :na 0bs< rvncija in artiljerija zadoščenjem, kot bi vrgel na i- nas je pozdravila z brzim og-večje'?a sovražnika, kot naj- njem. Granate to padale, kot bolj ogabne ja zajedah*. l i bi tresel dobro obloženo ore-cesa človeku mozeg iz glave, hovo drevo. Zemlja se je ziba-Vrgel bi ga daleč od sebe, a i il? nnmit kot bi hojeJa po_ razbil na drobne kosce, ko bi j be#tiHi. O^liu^ujoče in strahot-kaj pomagalo, ko ne bi biL no ao vriskale eksplozije gra-treba p.ačati zanj desetero! lat in smrtno peiem so žviž-a-vrednost, drugi dan pa ga p>-bj j^j že!eza in izruvanega ka-novno trpeti na glavi in prekli- menja. Nemično smo ležali na njati vojaško breme brez korl-. eut*nl in rinili glave v zemljo, sti. Ta vražji šlem! „ Nismo ve upali niti dihati, da Prišel sem v Španijo. Kaj sem dobil najprvo? Slem! Ta vražji, do dna du&e osovraženi &em! Takoj sem opazil, da tu ni tako strogo kot v buržuj-fki V4*j-£-ki» Vojak je fu gledan kot človek in ne obešalnik za razne vojne predmete, če no- nas ne bi eli&ale in na*le granate. Zagrnil na? je oblak dima in prahu. Sipala se mi je zemlja in pe.sek na glavo ter me zbadalo, kot i^le. Kaj bi bito, ko bi mi padalo železo in kamenje? Ali ne bi bil dober Slem? Zdravnik v moji bližini čas šlema, te nihče ne sili, da tudi ni imel ftlema. Prifrčal mu ga moraS nositi, čemu bi ga nosil jaz? Ponudim ga prvemu Spancu in oba sva biia srečna, on, ker ga je dobil in jaz, ker je kamen v glavo in se ni ganil nikdar več. Ta vražji Slem! Če bi ga nosil, bi vršil svojo koristno nalego še danes. Ali je čajih tudi od zrna ocuva ai-gurne smrti. Tudi sam sem videl mnogo slemov udarjenih od krogel, ki bi glavo brez nadaljnega preluknjale, a niso preluknjale Slema. Torej šlem le ni takšen sovražnik vojaka kot sem mislil prvotno. Izgleda, da je celo pr r »j koristen, ker vsekakor 1 r:ie dobiš nov šlem kot novo glavo. Ne kaže drugega, kot da ie to li jaz dokopam do njega. Dobiti ga moram čimprej. in za v. ako ce:io. Ta vra žji šlem! Edino rciitev vidim v iskanju. Grem skozi prvo linijo — nič. Grem v drugo ini»i - >ne — nič. Slem mi roji po glavi neprestano, de nedavno stoiem prokleti predmet dob va naj dragocenejšo vrednost, vrednost človeškega življenja. Se nedavna moj smrtni sovražnik in sp<«al'»c mozga, ipostane cilj mojega »tvemljenia in hotenja Ali bi mogel priti sam s sebo v ti>k) nr-iprotje, če bi ime viaj nrdo pravočasnega pre-vdari:a? Toda sedaj je prepo zno za k ca. Sedaj je potreben nov š.em. šo enkrat grem \ drugo linijo. V b!iž'ni grupe vojakov vidim ;>rv Ne vidim šloma. vidim r f-trv Tvoje glave. "Ta je nab ž*» brez g >£ o darja," tako : i misl m in poberem z največjo rečo, A m > la! Nisem ga dal še na glavo, ko je pritekel španski vojak Pripovedoval mi je nekaj, ku ga sicer nisem razumel. Le čnj juri* i tanki in Marokanci. I Hitro si-nataknem Šlem na glavo. Toda novo presenečenje. Bil mi je premajhen in sicer mnogo premajhen. Stal ml je na irlavl kot kurji greben. T» vražji šlem! TaHštm š'em mi oač ne more koristiti. Lahko mi /a prevr ne iz glave viak najmanjši ve Ker, kaj šele na'a borba, ki z*» hteva mnogo pr;pogibanja. \ vratkem bom orostor med nagimi in njihovi ni rovi. Brez žrtev ni bilo tud *ri nas. V rovu sem našel mrt *eara tovariša. Poleg njega j ežal šlem, ves preluknjan, o krušen in krvav. Ne z grozo, ampak s spoštovanjem sem si ga nataknil na glavo, s spoštovanjem do naše borbe in de borca, ki je dal življenje za rvobodo španskega ljudstva NTi ga mogel očuvati šlem. Ta ražji šlem! Pozdravljamo vas v Ameri-i s ovenski prostovoljci Can-arjeve •čete. sem se ga rešil. Ta vražji šlem! moja glava trdejša? Ali se ne ;Jtl^at! Hem I"0**1' da >e ta čez 20 dni smo ali na fronto., bi moglo sgoditi tudi meni "l^ov m da ga nim;.m isto? Ali ne bi bil tudi meni i I,rnvico vzet1' S Preklanim sr-potreben ta vražji šlem? |^ »» vrnii' ta Prišli tmo v prvo linijo. To- ^ i#}Ja ,po Alemu je že preAla stopnjo lahke histerije in se znašla v besnosti. Zdelo se mi je preneumno, da se peham že Vsi moji tovariši so imeli sleme, le jaz sem bil brez njega. Mislili so, da jra vobče nisem dobil in jasno, da so se kot do- (la moje misli njco b[,e v naAem bri sodrugi z izklesanim kolek- rovUf ne pri Marokancih, od-tiviatičnim čutom, ki veleva po- Ualjt-nlh od naših rovov komaj moč eMiega za v*e in vsem za , . metrov \Ti Hodim gori, ho-ravno tako brezsmiselno zavr- dim do)i> ^ dovolj ilemov> pl, kot jaz. Nikjer ni^! Kako a vsj gQ na __ g,avi vojakov Toda ne odneham, saj ne smem odnehati. Grem še dalje in o- .... . . .pazim vojaka, ki spi. šlem ima šlema. Bil sem velik junak, ko kraj sebe Kq{ nalaič mMmt sem ga zavrgel, a slabič, da bi tebi ŠIerh nj mnogQ potreben< svoje bedasto delo priznal. Trenutek poZneje je bil moj. tudi, saj nihče nima moje neumne pameti. Tovariši me vprašujejo, zakaj ne nosim Sram bi me bilo pred samim svojim šlemom, ki sem ga pustil v vagonu, kako bi me ne bilo sram pred tovariši, ki so mi ga dobronameno izročili. Nehvaležno sem zlorabil njih Španjolk. Ne ljubi se mi niti tovarištvo, sedaj sem povrhu odzdravljati. Mislim le na še lagal, da mi je bil na poti šlem. Mislim in kujem načrt, j ukraden. A tovariši? Radi bi kako bi se ga rešil čimprej. Ta mj ponovno pomagali, toda ni-vražji šlem! hče ni imel dveh, da bi mi ene- Ali naj ga spustim iz vlaka, | ga odstopil. Zaman sem se ke- da bo ob samotni progi zarjavel in propad H ? To bi bil zločin ne samo nad španskim narodom, nego nad proletarija- sal svoje budalosti in neiskrenosti. Zaman sem iskal ' nov šlem. Ta vražji šlem! Marokanci so streljali neu- tom vsega sveta, ki si odtrguje itrudljivo ves dan. Piskalo in si-od svojih lačnih ust ter pošilja jkalo mi je okrog glave, kot bi denar za nabavo našega voj-i padel v močno sršenovo gnez- nega materijala. Ali ga naj ponovno stksnem v roke španskemu vojaku? Ne vidim nobenega brez šlema. Vidim le otroke, ženske rn starce, ki gledajo z radostjo in iponosom nas, njih rešitelje in zaščitnike. Ali ga naj dam njim? Neum- do. Pravijo, da šlem ne ustavi vselej sovražne krogle. Toda če prileti bolj od strani, po^em krogla zdrkne in glava ostane cela, ali prav malo poškodovana. A če prileti zrno od daleč, vobče ne prebije šlema. Torej ta šlem vsaj v gotovih slu- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zcd. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 SO LAWNDALE AVENUE Ta vražji šlem! Sedaj sem ga imel. Dosegel sem svoj namen. Moral bi biti vesel. Skakati bi moral od veselja. Toda meni je bilo tesno pri srcu. Ali me res opozarja vest? Da, vest se je vzbudila in me bičala. Kako tudi ne. Saj sem radi šlema napravil nov greh. Kadi mojega kretenaste-ga predsodka je ostal moj sobojevnik brez šlema. Ali ga naj nesem nazaj in naj opravičim svojo brezvernost pred borcem, ki je zaspal radi utrujenosti? Da, to je moja dolžnost, saj sem vendar borec za pravico. Med tem so začele spadati granate. Pojavila se je jata junkersev. Zemlja se je tresla in premetavala... Vpitje ranjencev in povelja oficirjev ao se popolnoma izgubili v strahotnih eksplozijah, ki nro prenehale niti za trenotek. To je trajalo dve uri. V takih okol-ščinah ni bilo časa popravljati krivice. Treba se je bilo boriti v prvi liniji in odbijati fašisti- Veselica kluba "Bled" Ch:caqro. — Na severni strani prostranega č;kaškega mesta po« uje nar slovenskih ipod pomih druitev in par drugih organizacij, med njimi ženski klub "Bled", ki slovi za najbolj živo organizacijo. To je izpr čal spet na svoji priredit^ vi proilo soboto v Fleinerjevi dvorani na No. Halsted St. Iii-Ia je polna in zabave na koAe za stare in mlade. J. Turpin in J. Morsi sta razpečala na nji nekaj izvodov Am. duž. koledarja, in sodružici Kristina Turpin in Angela Zaitz pa ipre-cej vstopnic za prireditev kluba št. 1, ki bo v nedeljo 20. februarja. Z godbo so bili udeleženci "Bledove" veselice zelo zadovoljni, kajti igrala j< tako, da so navdušeno plesal "stari" in "mladi". Todajke w bile zaposlene ves večer in pri pomogle z gosti vred k novi o krepitvi klubove blagajne. Občni zbor Slovenskega delavskega centra Občni zbor korporacije Slovenski delavski center se bo vršil v soboto 12. februarja. Vsi delničarji dobe posebna pismeno povabila in ipoverilni-ce ter zaeno tudi finančno poročilo. Akcija za nabavo ambulante za Španijo Cleveland, O. — Zadnji izkaz elevelandske akcije za nabavo ambulance slovenski četi v Španiji, za katero zbira prispevke federacija SNPJ, označuje do zdaj zbrano vsoto $054.14. Slovenski prostovoljci v španski lojalistični armadi so to akcijo toplo pozdravili s posebnim pismom in žele, da se jo izvede do uspešnega zaključka. Naslov tajnika omenjene akcije v Clevelandu je, A. Pre-zelj, 19201 Cherokee Avenue, Cleveland, O. Proletarec je list, ki je vre den da ga citate. FINANČNA KRIZA V ITALIJI Mussolinijev režim je že dolgo v finančni krizi, ki pa je ljudstvo Italije še ni zapopa-dlo, kajti valuta je strogo regulirana, denarja iz Italije ne sme nihče poslati, razen za blago v izmenjavo, kar itak ne pomeni denarnih fpošiljatev, ampak le trgovske uknjižbe. Vendar pa mora Italija naročati marsikje več blaga, kot pa ga more prodati dotični deželi. To jo zelo izčrpava in njeno ljudstvo je danes v bedi kot še nikoli poprej. Primanjkljaj italijanske vlade v prošlem letu je znašal nad tri milijarde lir in letos bo še večji. Vsa ta izguba gre izkjučno na račun oboroževanja, s katerim Muasolini neumorno nadaljuje. V omenjeni vsoti niso vključeni izdatki, ki jih ima Italija v Abe- siniji, s svojo vojno v Španiji, za svojo propagando v Avstriji, Jugoslaviji itd. Italijansko finančno ministrstvo meni, da bo treba potrošiti v Abesiniji v prihodnjih desetih letih še .najmanj kakih 21 milijard lir, pred no se ji bodo začele investicije v tem njenem "cesarstvu" izplačevati, to je, da ji bodo donašale obresti. Dasi jc domačine v Abesiniji že zdaj obdavčila kolikor je največ mogla, je tudi vladi v Rimu jasno, da so preubogi, da bi ji mogli plačati vse stroške za vzdrževanje okupacijske armade in razne druge izdatke. Muasolini je torej v kaši. Da se izmota iz nje, grozi in provocJ-ra, s tem pa leze v še globok?-je neprilike. HtS DETERMINED TO TRAIN THE DOG 5ff UP UTILITV, ArtP 611 CON 1R0L OF V0UR5ELF/ r Am mt »Lo« 4 Dm e«nt it* mtmium . «f mUIIUN » controU ihr oUM, «M Ur, ,--.„ u.r. - - ** - uui - pioaMMi *___iz j^ KULTURNA MISIJA DELAVSTVA Kultura naroda je največje iobro naroda. O, kolik >krit ,be oziroma človeškega rodu. V splo-šni anarhični psihozi ie pojem kulture le težko ana-izirati in definirati. Vendar čutimo vsi, da s kulturo ne mo-e biti vse v redu. Eno pa veno namreč, da bi prava kul-ura morala biti tako etična, ia bi vsposobila človeštvo z izirom na razvoj za socialno orav^čno življenje. Za to je po-rebna etična in moralna ter iuhovna kultura, ker sicer človeštvo ne more objektivno urejevati samo sebe. Mnogo sicer govore in nuse-io o kulturi. Pojem kultura se e tako razmnožil in razdelil ;akor plevel na njivi. V žadr-2-fo bi spravil marsikoga, če bi ja vprašali, da- naj nam na-ulture. Med najvažnejše kul-ure bi šteli danes krščansko, fašistično, kapitalistično in socialistično. Prve tri so ai.popolnoma sorodne, le da se goje ood različnimi pretvezami. Krščanska kultura je v socialno-političnem oziru lepa, toda to *vojo lepoto negira s tem, da priznava krivični red in se dejansko nikdar ne zavzema za •ocialno pravičnsot, razen s prigovarjanjem kapitalistom, delavcem pa borbo celo prepoveduje. Taka kultura lahko ?luži obupancem v tolažbo, ne izpreminja pa razmer in krivic ne more odpraviti, ker kapitalizem nima srca za lepoto socialne pravičnosti. Fašistična in kapitalistična kultura je končno ena in ista. Fašizem gradi svoje obljube na nacionalnem šovinizmu, da ne izigrava kapitalizma, ker kapitalizem sam tega ne more delati. Dokler kapitalizem še ni bil tako razvit kakor je danes, ko Še ni izčrpal ogromnih množic delavstva in malih stanov, je opravljal to sam, kakor o-pravlja še danes v Angliji in Ameriki, ker se je delavsko aribanje kasno pojavilo. Takrat ie kapitalizem enostavno roke l : La pridni bodite, če bom Ui zaslužil, boste tudi vi do-; bro živeli. S tako tolažbo je i kapitalizem uspaval delavstvo, j da ni n. ^ mislilo na bodočnost, da so ni bavilo s problemi, v kntpre Ta utegne pognati razvoj kapitali tičen družbe. Morda, je ta metoda kapitalistične vzgoje, ki ie prešla tudi v krščanstvo, glavni krivpc, da se človeštvo ni rporedno z razvojem izobraževalo in kultiviralo t*ir zahtevalo sorazmerno z razvojem tudi potrebne družabne reforme. Dejstvo je danes, da imamo na eni strani kapitalistično oligarhijo, na drugi pa ogromne množice delovnih ljudi, ki so kulturno nedorasli, da bi izvo-jevali propotrebne korekture v družabnem življenju. Moti se, kdor misli, da je pest zadosti za to. Moti se, kdor misli, da bodo današnje kapitalistične kulture vzgojile človeštvo proti sebi. Moti se, kdor misli, da pride blagoslovljena bodočnost brez socialistične in splošne kulture. Že prvi početki delavskega gibanja fo naglašali, da je kultura naroda predpogoj vsakemu zdravemu gibanju delavstva. Razmah delavskega gibanja, ki je začasno deloma ustavljen po nasprotniških kulturah. nam je priča, da je delavstvo v prejšnjih letih posvetilo več kot dve tretjini svojega dela kulturi. Tisoče in tisoče delavcev smo imeli, ki so *e lahko merili z vsakim inteli-.»entom. Vse to je bil velik u> peh pijonirjev socialistične kulture. In danes? Kar pogiejmo po šolah. Poglejmo podružabnih prireditvah, po časnikih in knjigah. Kje najdemo kaj socialistične kulture? Ali se nismo vrnili v Sparto, v srednji vek, v dobo križarskih vojn? Tista stara kultura gospodov in sužnjev se goji. Kultura šovinizma in mr-žnje med ljudmi, med narodi. Goji se fiktivna vrednost nacionalizma in popolnoma molči o vrednosti narodov kot prijateljev in o skupnem socialno pravičnem življenju teh narodov. Tega danes ni v vzgoji, kaj šele načelo o socialnem občestvu človeštva. To so dovolj tehtni razlogi, ki jih delavsko gibanje nikjer in nikdar ne sme prezreti. Prav v današnji dobi, ko se delav- stvu icaontiijuj* poJUišn in p#-gc toma 4udi socialno udejstvo- | vanje, je najsvetejša naloga dclav-kefipa gibanja, da širi s*-c:ali't'^nij in sp'o*no kutturo, a/krinka laži-ku'ture, ki ima-o namen obdržati dtlavitvo v temi nevednosti, v temi preva-ki danes preveva Vi ve tretjj- 0 c! l.Vian?g'» svet«. Delav- 1 o gibunfo če zanemar-P« *v*tn fh^nr^^. R"k, z uma svitlim mečem še ni izgu- veijave. Te rjrirombe k~dann*nji V r'. "rnl k I vm Kaplji, hoteč /'»Srnhotno nvozoriti vse na« * > "'binV no oom?n kulturnega dela. V'de'av*kem h-\nfu potrebujemo izobn-'n'li de^vev, toda dobf!i jih r it; i i* so rami i^obra"u-'mr 'n rir I ?'boj. ker 'mrrkrna" ku tura ne ustvar-) rnzmju družbo ^rim rno. Danat-nja javno in 'nž -bna ku'tura nas peha v 'obo m ru^sM, 7a stoletja in ? očlctja nazaj. Mi pa hočemo ku>iro, ki bn primerna dan" V oiem j razvoju in ki bo gradi-dila bedejnst na današnjem azvoju. Srečno bodo!5 no it — človeštvo. To pa more le •nlošno in socia'no izobraženo človeštvo. Urednik "Delavske Politike". i»n i it i; »n i K LII ROV •l# S* Ubogi ameriški kapital Vzrok novi depresiji in večanju brezposelnosti je ameriška vlada, ker stori vse v svoji moči, da škoduje kapitalu. Tako trdijo kapitalisti ipred kongresno komisijo, v radiu, v čaaophju in na svojih zborih. "Obdavčili ste nas do mozga," pravi bankir L. P. Ayres, in svetuje, naj kongres zniža davke na dobičke in na rezerve korporacij, ako hečejo, da se naseli med delodajalci spet zaupanje v kongres in v vlado. Ampak iz izkazov, ki ao jih odborniki korporacij morali predložiti zveznemu davčnemu uradu o svojih plačah, je razvidno, da jim ni sile. Razredne razlike Mnogi delavci ne zaslužijo skozi vse življenje toliko, kakor odborniki velikih korporacij v enem letu. Prvi morajo za svoje plače tudi delati, dočim drugim ni treba, ker jim jih zaslužijo tisti, ki producirajo. Sistem, ki je preživel svojo vlogo Kapitalistični sistem je dosegel stnpnjo, s katere more človeštvu storiti edino še škodo. Svojo vlogo v razvoju je dovršil, toda bo vztrajal na odru zgodovine še dolgo in povzročil še marsikako katastrofo, pred no bodo narodi dozoreli za zgraditev socialistične ekonomske uredbe. V sledečem seznamu to priredb« klubov JSZ, konferenčnih organi«., cij in socialističnih kulturnih društev: JANUAR MILVVAUKEE,- WIS. Kartna bara kluba «». 37 JSZ v nedeljo i 23. januarja y S. S. Turn dvorani. WAUKEC4N, ILL. - Kartna ,a-kluba it. 45 JSZ v soboto .večer 29. januarja v Slov. nar. domu. £HEEOYGAN» W!S. — Co.lova-■ milwauikc*a soc. pev kefa »bora "Neprej" v nedeljo 30. januarja f Hrvatskem domu. Predvajal bo koncert in spevoigro "Čevljar in vrag". FEBRUAR" CHICAGO. 1JL. — V nede jo 20. februarja dramska predntava v dvorani *NPJ. STRABANE PA. — Ve-eKca kluba it. 118 JSZ v soboto več-r 26. februarja v dvorani druitva it. 138 SNPJ. MARC •rTP \F >tNE. • PA. — Konferenca klubov JSZ in ('ruštev Prr . etne ma-icr zadnjo nedeljo v mesccu. APRIL CHICAGO ILL.--V nedeljo 10. aptila koncert "Save". MAJ CHICAGO, ILL. — V nedeljo 1. maia prvomajsko r*avj«. MILWAUKEE. Wl». — Konferenca klubov JSZ in druitev rosvet-ne matice za i everni Illinois In Wis-censin v nedeljo 1. maja v S. S. Turn dvorani. MILWAUKEE, WIS. — Majsko slavja klubov it. 37 in 180 JSZ v nedeljo 1. maja v S. S. Turn dvorani. (Tajnike klubov in kulturna odseke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoče vse svoj« pri-teditve za uvrstitev v to kolono in da nam poiljejo popravke, ako so po* da*ki o priredbah napačno zabeleženi.) Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: ' 2:00—4:00; 7:00—8:30 I>aily At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:60—4:00 p. m. I)aily Tel. Canal 1100 W<»*u«j by Cankarjev« Orviba, a cultural oigantzation in Kurope eatoblished m honor of the farnoua Slovene author, Ivan Cankar. The Met roiuiiat* of: Z.nm in Ameriki by Tone Ma^ek, SinoH prodm«»tj« by Mitnica kon č, Francija ia franco. •ko ljudstvo by C. Petelin and the kolcJar for 11)38. Cankarjeva Družb« arell known you a.jk of «uch an organ- I »nion^ our America and in ' the aUendance doe, not \^vpet tU ^ork being carried on ineream. our interest will bc Slovene« ali ove-r the world. l Let'a not have that happen. 1 httlh ^ the work* of con- cretary of Labor, Frances Perkin'a h tate men t to the effect that the un- NLRB Rcopen« Hcaring« on Beth> lekcm Steel Corporation Cai s Bethlehem Steel, bet ter known as organization. employmcnt decline of 570,000 and the Camhria Plant of Johnntovvn, Pa. the pay alump of $25,900,000 during ia back in the columni of our IocaI October, the aharj>e«t in the hb- i rewspapers. The National Labka mentioned above is $1.25. Order from Proletarec. Minute, of Waukegan JSF Conference PubliKhed in last week'a iuuc are the complete minutea of the JSF Conference held in Waukegan on November 21st. Read them. No wonder the SWOC demandn Pat. experiences have taught the "old boy" nothing. Steel Milit at a SUnd.tiii—R.h.f Qu«rter« ,w»mprd wath «pplic«nt. VVhile the "BuVnc^ Fer-s«!-.!!" ha-t praeti-ally put the uteel milh in thii town on a »tand-slill banja, gjV-ing thou»andtf of workera undeaired vacationa, the relief headtjuartera are ^wa«iped with work. With the increa^ng relU>f demanda they have had to cnlarge their staff of work-ers, work overtime and put on a night »hift. This inttitution is now about the busiest in John«town. Police "kept in «h«pe" Our city and county police officiala i tcently held a firearm^ demonstra-tlon. The exhibition included trkk •ilUJ' f f A n^U I |/» UT f »ONALO 5 E A RC h LIG H T Lotrj,ch iiiiiiii^________Jlllri..........lil Frank Trager at Toman Library Chieago comradcs who have fol-lowe' 4th. The Social Study Club of the rteorda a* irrelevant, incompe-tent and immateiial. The examiner denied 14 motions and took 12 under j ^hooting, marksmanrhip and demon- ^•overnment aetion, a 5-bill»on dollar ■dviiemant. trations of machine gun ahooting. houaing program and adequate re- looks like we're in for a lot of Bombd were on diaplay alao, one of lief programa. nvotiona, deniaU and whitewaahing. which accidentally exploded causing A note on the Bedaux and other Hi,h Sch°o1 Auditorium refuted to approximately 100 apeetatora to so-called »cientific speeanny Shields once tried to keep come«, it won't be flie« they'll be shooting at, either. Illinois bringing out the fact that controvesial mattiMs away from the the State collectors for Sales Tax Camhria Plant by ahooing undesir- Ag«in VVorker« taka the rap La*t year a dre«s manufacturing firm in Philadelphia moved its plant U> Johrrt«wn. fn Philadclphia thi* firm signed a contract in 1837 with the International Ladiea Garment Workeis union for a period of three Our rejuvenated Social Study Club - held* a very *ood and interesting meeting last Friday night. The at-tendance, too, was heartening. We went ©ver the regular routine of buiinets^and then heard some up-to-the-minute labor happenings and wound up with an extraordinary ex-positidn of Spain by Comrade Josko Oven. I have often heard Comrade Oven and always liked hia remarks but it seems that he was never as good as last Friday night. He delved into the old and bloody hiatory of Spain and its people and the part various tribal and religious groups played to mike Spain what it is. VVith that information as a back« ground it is much easier to under-stand the conflict now raging in Spain. He felt that the Loyalists have finally turned the tide of bat-tJe and expressed the hopo of every-one that Madrid shall never fall into the hands of the Rebels but that instead the people may yet triumph. Alice Artach rrported on the interesting labor events. Several new membera were with us. Rcfresh- ments followed the meeting. * On Saturday evening, Januarv 15, thj Slovene Center Social Club held its Annual Meeting followrd bv a free supper and a social a t the Center. A goodly number of our people were presen t and new enthuaiasm some terms on which the President likewise could agree. Some of the stories which came out of Washing-ton were very amusing. These big boys simply blamed the Government for this recesaion. They denied any willful intent on their part to put the Government in its plače thru this recession. It is a known fact, however, that the big boys did not want to play bali with President Roosevelt. Be that as it may. It is not important that big business was callcd to Washington. It i« more important to know that big business has been the cause of every depres-sion simply btcause too much of the money labor produces has gone to the verv select few at the top while too little of that same money pro-duced by labor. actually went to labor. It is obvious therefore, that a recession must set in and that, whether big business likes it or not or whether the President likes it or not. I wouldn't ?ay that big business did not help push the recesaion lower. It is to the interest of big business to have recessions because tney can put labor in its plače and make the workers acccpt what wage they wiah to pay while their big aur-plus provides them with every need they desire. 6th at St. John'3 Hospital, New York City, follovving an operation whlch dbelosed the presence of cancer. He was in hia 49th year. He wm widely known among the >Slav gtoups in this country as a stu-dentš of immigration, joumalist and for hia leader*hip in Yugoslav aetiv-ities. A few days before he was stricken, M.r. Mladineo published "Narodni Adresar" (a Dk,tk>nary of Yug>-slava in the United States), contain-ing over 1200 pages of data about Branch No. 1, JSF, ia sponaoring this lecture. Soci«i StuClub So far, we haven't contacted more then a very *mall percent of the protpects for meiaberahip in the Social Study Club. \Ve had an attend-anere of aboat twenty .t our meeting la-t Fr«day among which were a few senior Branch rm-mbera and one visitor, Math Petrovich from Cleveland, Ohio. Our apeaker for the evening. Josko Oven, stated that the Slovene Labor '"P— Jfrafted .„ i.«. «eel „rB.„u,r, o„t of ,,, ' >r factories during the .ver.,, of . m.lhon doltar, . month but „ «n|y brought h,m thr«U from shal| niove hi, facto or flcU>rje, ,Ch,c"t° I*"11 lmhe 25 thousand outsidc of Phitadelphi. durin, the f,«t >n pohfc.l *»"Krld. Wh-?n youth does uke over the reigns, the in acpuainting Americans at large j present troubled world of turmoil with the activities and cultural con-tributions of the Yugoslav groups. He was manager of the Yugoslav Bureau of the Foreign I^anguage In- in whioh the wvaJth—and with wealth with the War in Spain and the French aituation. Comrade Oven in his lecture brought out the fact that people vttio are aaking today why there is a war raging in Spain are not acquaintei with the Spani«h history which has been a bloody history ali through-out the ages. He revievred the hi»tory of Spain ' maJ°r famine plaguing mankind to-from ancient up to modern times but the speeter of hidden hun- and the war raging in Spain today. >s abroad in the world. "Geograi hically, ,Spain is a table lami surrounded by three nvountain ranges. The soil is very rich but also very dry. Through irrigation the čase, that is, the firm shouki move back to Philadelphia and re-employ its former workers. But the State Suprome Court recently reveraed the decision and now the firm can continue to exploit ita workera with low wages and enjoy the proteetion "When do we cat enough and j>ro- of our city »ar»iiwt P«rly? That is one of the world's any attemPu 10 the plant major qucstion< t<»da.v. Th« re is no dry sandy soil is changed into one of the richest and most produetive farmn land in te world." This was formation Servicc in Ncw York and drcam of justicef the reVolutionary served offkrialy in numerous other | „pirit of >x>uth ^^ a„ over organizations. | the worifj t«^ wiu aRam itaelf In the death of Mr. Mladineo the ( The pmgram. i»olicies and princip-American Yugoslavs lost an able in- les of our Social Study Club follow thU trend. Through lectures and dia-cussions of current topics and issues. we will be able to keep ourselves in-formed on the many troublesome and dangerous issuia facinfir the workers j not only in our country but ali over the power—is m> highly concentrated j well brought out in the pieture «hown in the hands of a few that it*s uselevs | in Chicago some time ago, "The for the laboring maws to even Spanish Earth". "Fifty-seven percent of this land terpreter of their cultural achieve-ments and contributions to American life. - Another very gripped France. serious erisis has With ali the prep- Nature Study I tem Industrialists who view with alarm the trend to farmer-labor unity for-get that the cow is a much more the world. Again we appeal to our present members to approach their friends was created for the Center Club. It ar®t>ons of the French Fascists and is hoped that more of our members i Monarchists, vvc wonder if France will participate in the variou.i sec- ! wiH at.ong enough to withstand tions of the Center and that they the turbulant tide and remain a partake of the good literature which pemoeracjr. The nuestion of France is available for them. Other int^r- i the quest:cn of the Democracie3. esting things can be done also. We !( an they with.:?tand the onslaught of should learn to spend at least one 'thp ^ancist |>owers? Leon Blum, the evening a week in our own in«titu- ' Socialist, tried to form a new cabinet tion and the Center is becoming our j to ^eeP the Popular Front Govern-own institution. It would be very ment at the helm. Leon Blum is a deairable to give some sort of a prize bright old man vvhom even big bu*i- dangerous radical than the farmer. and (,raw them into our club- The owner of the »lairy herd will must »1»° add that ali of our go on selling to the milk trust month committee^. are aetive. The educa- after month at a los*. tional Committee arranged for the Bet who ever heard of a covv jfiv- program at the last meeting vvhile i na milk until »he receives, ani con- the Social Committee did their part. sumes, the cost of produetion? ______Program We must reach the worker in hi" Tho P^gram included the latest home and there is no better mean* l»bhesM given in an in- of doing ro than through the column« tere?ting st.vle b.v Alice Artach. vas at one time owned and control-ed by the Catholic Church along with thirty percent of the wealth of the eountry, while the poor class of pecr-ple, the peons, struggled along as best they could on what the church did not control. From this It is easy to aee that there was deep hate and ccnstant frietion between the sup-pre«ed masses and the ruling Catholic Church." He revieued the history of Spain during the Rule of the Moors before the conquest of the Church which ruled with a sword in one hand and a cross in the other. Under the church rule, the schools were in church hands and nothinir wa* taujfht in them except religion. The peons BRANCH ACTIVITIES Millions of people in ali coun.»rie< are fuffering from malnutrition. j The following activitiea are sched-not getting enough of uled for the winter season by JSF the right kind of food to cople who lack energy to do more than merely exist; The magnitude of the problem ia emphasiied by a report of a committee pf the league of nations that has had the aid of experts from many countries during the past two years. The surprising thing about this con-dition is that, as the league comnrt-tee note«, it can exiat in a world in which agricultural resources are so abundant and agriculture is so per-fected that supply frcquently out-strips effective demand. Quite evi-dentl.v it is a problem for the states-man and international cooperation rather than merely a concern of the farmer, the food merchant and the housevife.—The Scicntific Monthly. ness must respect for his honesty, ability and integrity, but I am afraid that even Leon Blum and his Popular Front Government would have to make so many compromiaes to t;tay in power that it would complet-elv nuilify its work and thus give reaction the opportunity to step in. A CHALLENGE i>paaj ot(M jaquiaui auo o; most books from our library during 1938. * The Annual Meeting of the Jugo-slav Building and Loan Association will be held Saturday, January 29th, 1938. Ali members of the Associa-xion should arrange to attend. Al this meeting we will learn that th» tide has definitely turned in our favor during 1937. \Ve have paid off old obligations to the tune of $10,000.00, we have inereased the income of our real estate by nearly 100%. We have added 38 nevv atock-holders to our list, we have made approximately $20,000.00 of new mortgages and recast another $10,-000.00 and above everything else we intend to gradually liquidate ali of the old type of mortgages for Government In*ured Mortgages, thereby guaranteeing every depositor the full value of his deposits and asmr- | Willi«m E. Bor«h: ing everyone reasonably good earn- | y s. Senate, ings. We have made an extra good ' ' atep in the forward direetion and w»*h,nl|OB. ">• C. should, without diffieulty, do doubly Your Senat« tpeech constitute* an a« well in 1938. It ia very deairable attack agalast the 12,000,000 Ne-therefore, that ali of our atockhold- froe. in America and «11 beliaver« in of the labor press. This included a note on Se- NIAGARA! The National Aetion Committee of the Socialist Party voted last week to challenge Senator William E. Bo-lah to debate the Anti Lynching bili now delayed in the Senate by a re-actionary filibuster. Roy E. Burt, secretary of the Socialist Party, tran«mitte>hington in an endeavor to detei*-mine the cause* of the recpssion and to get these big boys to agree tO •ociel juttice. We challen(e you to debata Norman Thomas, National Chairman of the Socialist Partjr, on the rea| Utues of this measure. Committee ready to make areangaments to »uit jrour coneenience. Rojr E. Burt, National Secretary Socialist Partjr, U. S. A. \vere -suppressed in every other way Februarv 20 at the SNPJ Hali, we inc'udin^ edu^ation. Few know how will be represented vvith a one-act to read or vvrite. Un.ler sueh condi- drama, "The Terrible Meek" under tions hate between the peons and the the direetion of Alice Artach. aristocracy continued -to increaie. March 12 has been selected for Thm came the Inquisition, the either a liard-time party or some French and Spanish Wars intermingl- ; other affair. ed with small civil \vars among dif- ferent groups and races within the Fabru«ry 20 — SNPJ Hali country. Two *hort Slovene plays, an Eng- Then the Syndicalist movement i l>»h drama and Falcon talent will be and the VVorld \Var which found i lined up for the program marking Spain very much in turmoil. At the ! the thirty-fifth anniveraary of end of the World War, Spain was in Branch No. 1 and the \vork it is al Bureau, JSF: JANUARY Shebojrgan, Wia. — Concert and play, "Čevljar in vrag" under the auspices of the singing and dramatic group, "Naprej", Sunday, January 30th in the Croatian Home. Milwaukee, Wi». — Card party sponsorted by Italy; the fighting in the street* of Madrid; the entire army lining up vvith the Rightists but the ma*ses also armed—thanks to Ca-ballero, who, upon ?melling trouble, went into aetion. Then we find the Spanish regular trained army with ali the mechsniaatlon of the German army and the support of Mussolini and Hitler pitted against the untrain-ed but determined peoplep' army. He deseribed the course of the war durir? the last year up to the preaent aituation uhere the Loyaliats, their trained army and the international brigades are stoe boycot* on Japaneae goods was also discussed and an appeal made to everyone to support the boy-cott. Don't buy nnything that hai< fields. Tickets have been sent out tional Bureau of the Federation at with an appeal to our membera to tthe S- S- >Furn Hal1 on May again »ive us their wholehearted co-oj>eration,- Meeting of the Slovene Labor Ce nter Social Club Saturday we held the annual meeting of the SLO Social Club with a Mil waukee, Wi». — May Day Program sponsored by the JSF Branchea 37 and 180, Sunday, May lat at the S. S. Turn Hali. Branch secretaries and secretaries of ali organizations affiliated with fine attcndunce after u-hich supper1 the Educational Bureau of th« Fe-was served. The following officer^ deration are requested to keep us in were elected f.»r the nevv year: Fr«nk Aleth, president. Frank Groser, vice-president. Rok Boaicnik, secretary. Joerph Turpin. rcc. secretary. Directors: Math Kure, chairman; John Thaler and Math Videgar. Mi mm ie Omahen, Frank Sodnik and John Potokar were elected to fill any vacancies that might y>ccur during the year. The Club now has a memberahip of 160. IMPORTANT formed of the dates of their affaira thereby enabling ua to keep thia calender up to date. "The Spanish Earth," Corning to Milwaukee The »ereened atory of life and people in a war-torn Spanish village on the highway from Madrid to Vajenci. "The Spanifh Earth" ia coming to Milwauke« at Jefferson Hali on Fon.l du I^ac Avenue near North Don't fail to attend the meeting Avenue, Sunday, Jan. 30 for a con-of Branch No. 1 Friday, January 28 ftinuous «howing from 3 to 11 P. M. at the Slovene If>»bor Center. There ____ will be a discussion on the important | ^^ thflt are n(>t frankly fju.ed matter of the tion. coming JSF c*nven Ihave a habit of utabbing us in the ' back.