278. številka.
Trst, v četrtek 5. decembra 1901
Tečaj XXVI
.Edinost • I : fiaia •■krat ti 4an. rmxun audeii lv
l>'trn!kof od 4. ari ive^;
**ar»4at)ta n«ia:
ea t»io let<> ........Ji kros
za pol l*ta.........23 „
7* ^etrt I-ta................S „
ca es mesec ........	3 kroni
\»xo£aiao s piaf®»a;i naoreij.	ua-
r ■*■>• rr t prilnfane D3n:lnm»	ovirava ne B (k. .
Po tmakarnah ▼ Trnu ae prodajajo po-ns ue Stevilte po 6 stotin k (3 btČ.i, I .ma T rala pa po 8 »totink (4 ovč.l
Telefon fttT.
Grlasiio političnega druStva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti Je noi!
Oglasi
•e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbe
Val dopisi naj se poAiljajo uredništvu
Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo So kopi« i se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglatie sprejema upravnlStvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trm.
Drednlfttvo lat tiskarna se uahnj»U v aiicl Oarintia Siv. 12. FpravulStvo, In ■prejemanje inseraiov v ulici Molia piccolo It v. 3, II. naii*ir.
.adajatelj in odgovorni urednik K - a t Sodnik
Lastnik konaorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Ljubljana za vseučilišče.
V Ljubljani dec. 1901.
(Zvršetek).
Burno pritrjevanje je zagromelo po dvorani in s trga t-o se glasili urnobnsni klici ; ]M»tem pa je nastopil g«>sp- dr. K o k a lj, ki je pojašnjeval zgodovino vprašanja ljubljanske univerze.
To, česar danes složno in odločno zahtevamo, ni nič novega : to srao imeli že večkrat in večkrat so nam že vzeli. Zahtevamo !e svoj h pravic, ki so nam jih uničili !
Dvesto let bo kmalu, kar smo imeli v Ljubljani že začetek univerze. Bilo je to leta 1703, ko so se v našem mestu vršila pravoslovna predavanja, žalibog, da so za nekaj let potem prenehala.
Oglasili so se potem 1. 1787. krajski deželni stanovi in zahtevali so v posebni spomenici — v kateri ho dokazali, da je ravno Lj u bij a o a, na jugu najprimernejši kraj za visok«) šolo —. od tedanje vlade ustanovitve modroslovne fakultete. Tedaj se ni ugodilo želji deželnih slanov, pač pa so nam Francozi, ko so okupirali naše dežele ter zasnovali Ilirijo, dali v Ljubljani popolno univerzo. Od leta 1810 —1*13 smo imeli v Ljubljani celo vseučilišče, ki je izborno vspevalo in se pričelo krasno razvijati, toda s Francozi je izginila tudi naša univerza. Leto 1 *48. je dvignilo tudi nas Slovence iz grobnega spanja in zoj>tt je nas Slovence zmagonosno osvojila ideja najvišjega kulturnega ognjišča. Takrat smo imeli drugič svoje« univerzo, ker sta se poleg filozofske in teologi čne fakultete ter medic.—kirurg, akademije osnovali tudi dve stolici v slovenskem jeziku za civilno in kriminalno pravo ; in ta visoka šola je imela prav radostno število slušateljev. Ali zopet e > nam vzeli nenadoma, kar hipoma, našo pridobitev. Se le leta 1 Kt>8 je sklenil deželni zbor kranjski resolucijo, v kateri je zahteval slovenske pravne akademije. Od 1. 1*68 do 1*70 so zahtevali isto deset in deset tisoči zbranega slovenskega naroda po tedanjih naših tal»orih, ki so svetla točka naše politične zgodovine. Takrat se je osnoval tudi znanstveni list: »Slovenski Pravnik«.
Leta	je deželni zbor naše vojvo-
dine (H»novil zahtevo po slov. pravni aka-
demiji, a osem let pozneje se je ta slovenski parlament oglasil z nova ter 1. 1898 zahteval v seji z dne 28. februvarja ustanovitve celotnega vseučilišča ter votiral v to svrho jmjI milijona kron in sledil mu je tudi mestni svet ljubljanski, ki je obljubil znatno svoto v isto svrho.
Zahtevamo torej, kakor sem dokazal, le reaktiviranja univerze, katero smo že dvakrat imeli in katero so nam vselej zopet vzeli. Zahtevamo stare pravde svoje, revindiciramo svoje pravice, ki smo si jih že " pridobili in katerih ne pozabimo nikdar in nikoli. O d -ločnosti zahtevamo pa tudi od naših polancev!
Ko so burni živio klici ter pritrjevanje zborovalcev polegli, oglasil se je k besedi trgovec L a v r e n č i č in je kakor zastopnik slovenskih trgovcev in obrtnikov govoril o pomenu vseučilišča za imenovana sloja. Pov-darjal je, da napredek v trgovini in napredek v omiki gresta sploh roko v roki ter je svoje trditve krepko podprl z zgodovinskim; dati : s proč v i tom visokih šol, z razširjenjem univerz se je v velikih narodih tudi razvoj trgovine prikazal kakor naravna posledica. Govornik je navajal zlasti Italijo v 10., 11. in 12. stoletju in veliko Anglijo v 12. in 13. veku, ko sta se razvili duševni očesi Angleški, univerzi v Cambridge in Oxfordu ; v onih dveh stoletjih je postala tedaj neznana deželica svetovna vsemogočna država.
Velike šole pomagajo narodu tlo velike veljave. Da smo »e Slovenci brez visoke šole razvili do sem, je res krasen dokaz za našo življeiisko silo; v malem imamo sicer vse, kar imajo veliki narodi v velikem, toda nečesa nimamo do sedaj, in sicer impulza. Zato smo sužnji druzih narodov. Ves naš denar se zbira v rokah tujcev ; naš človek ima sicer pogoj *,a podjetnost, toda podjetnosti same nima. Ali mi nočemo več samo tožiti in križem držati rok ; borili se bomo, ker hočemo živeti. Priboriti si hočemo
univerzo !
Že PJ. Btoletje nam je prineslo svobodno trgovino in dalo je priliko tudi najmanjšim nanulom, da se poskusijo na svetovnem torišču, toda za to treba krepkih, zdravih ra«či ! In te dobimo, če se razvije v nas pogumna, odločna inicijativa ! Potem ne bomo več za-
»' O 1» I. I S T K Iv £i
Za dežjem solnce sije.
—	Povest iz prejšnjih stoletij ; prevel Buko vič. —
Edvard je začel pripovedovati, kakov dogodek, kako zločinstvo neverjetne človeške podivjanost je v {>ovod njegovemu potovanju. Rešiti da mu je jedno življenje, rešiti svojo sreč.., rešiti obupajočega očeta, tla se ne zvrne v gro^ zbok svoje žalosti. V živih barvah je pripovedoval Edvard, kako je tisti grozni tujec po o oči prešel v hišo Rodrigovo, kako je bil gostoljubno vsprejet in kako je groznim načinom poplačal uživano gostoljubje
—	prav j*) lopovski.
— In sedaj sem na potu, da rešim ubogo devojko iz krempljev tega lopova! Moram jo rešiti! To je moja življenska naloga. Ali se povrnem žujo v hišo svojega dobrotnika — ali se ae povrnem več !
Takim vsklikom je Edvard zaključil svoja pripovedovanja in tresoči njegov glas ter solza v očesu sta pričala tujcu, da se mladenič zaveda svetosti svoje prisege.
Ptujec ga je poslušal skrajno napetostjo in ni za hip ni odmaknil očesa svojega od lica pri po vedo valčevega. Nič manje ni bil vabmjeo, nego Edvard sam. Po tem, kar se je godilo med njima, ni težko umeti tega. To ni bilo le sočutje čutečega človeka do sočloveka, to je bilo več, tu je delovalo nekaj,
kakor neko čutstvo, ki spaja ljudi, ki so si po svojem rojstvu, po svoji minolosti in po svoji usodi — prav blizu.
Ko je Edvard dovršil svoje pripovedovanje, je uprl svoj pogled v tujca. Ta pa je krčevito stiskal pesti, razmišljal in ni ničesar pripomnil Edvardu.
Ta poslednji je bil skoro užaljen. Po tolikem zanimanju za njegovo usodo, po razburjenju. ki je je kazal tujec, ko je hotel po vsej sili kaj izvedeti o stariših Edvardovih, je pričakoval poslednji sočutne, vspodbuje-valne, nadobudne in na vodil ne besede : dobrega nasveta... Tujec pa je molčal in molčal precej časa. No, Edvard je bil še preslab |x»znavaleč človeškega bitstva, tla bi bil mogel pogoditi, kaj se je godilo v tisti hip v duši družabnika njegovega. Molk, ki je proizhajal
i iz preobilice socutstva, si je Edvard tolmačil kakor pomanjkauje socutstva.
Hkratu pa se je zavel zopet, da je on tu v neznanih krajih in med nepoznanimi ljudmi in govoril si je, da nima nobene pravice zahtevati od teb ljudij, da bi čutili
žnjim, kar čuti on..... To razmišljanje ga je
silno potrlo in globoka žalost v duši zrcalila se mu je na licu in v očesu.
Ptujec pa je bil preizkušen človek, da ne bi bil opazil te potrtosti mladeničeve iu da ne bi je tudi umel. Menil je torej :
— Dragi mladenič! Kje naj vzamem besedo, ki bi povedala, kak6 ćutim z vami,
ostajali za drugimi narodi, potem se ne bo naš denar več skrival k večemu po nogavi-ivii, ampak tekal bo tja, kamor bi mogel, ker ni zastonj okrogel. Naš duh dozdaj še ni navaien jasnega svetovnega obzorja, ker dozdaj hlapčuje v nevednosti ; naš jezik naj se razvije in obrusi se naj na visokih šolah. An-gležki trgovini je steber angleški jezik, ki Be je ogladil na visokih šolah svoje domovine in zato je angleški jezik najkrajši jezik in idejal trgovskega jezika. A sloveuski jezik, kdo ga je negoval, kdo ga je pilil ? Ćepel je reva štiristo let v kotu bornega kmeta našega ! Povsodi so se ga sramovali in sramotno ga preganjali, a da ima v sebi življensko moč, pokazalo se je takrat, ko so hodile k njem v goste muze Prešernove in tudi v vedi, ko se je prikazal v tedanjih časih na , stolicah univerze. Tja nazaj ga hočemo tudi , imeti in z vseučilišča zašije tudi naši trgovini boljša doba, ker napretlek trgovine in napredek v omiki gresta roko irroki. Vsi sloji vstanimo in zahtevajmo vzdušno slov. univerze in baš mi trgovci čutimo v prvi vrsti, da je nimamo. Zato nam je žalosten vzgled Trst, kamor so morali priti — Nemci iz raj h a na mesto o d n e -hujočih italijanskih trgovcev — kamor pa nismo mogli mi Slovenci, tla si imamo v Trsta nekaj kapitala. Glejmo, da se isto ne zgodi v Ljubljani, ki čimdalje bolj postaja središče dežela slovenskih. Zato mi trgovci nestrpno čakamo trenotka, ko se v naši stolici dvigne slovensko vseučilišče !
(iovorniku so ploskali in pritrjevali, tia se navdušenje kar ni hotelo poleči ; zopet z nova in z nova je vstajalo.
Za njim pa se je javil k besedi zastopnik slovenskih socijalno-demokra-tičnih delavce v, K. Linhart ter preciziral stališče socijalnih demokratov. Pov-darjal je, da bo socijalno-demokratiČna stranka prav zato, ker stoji na stališču enakopravnosti vseh narodov, s tega stališča glasovala za predlagano resolucijo, Kar imajo drugi narodi, to isto zahtevamo mi za naš narod. Jugoslovani so bili do zdaj p^ezirani od države, na čemer niso vzrok drugi narodi v državi, ampak le šovinistične politične stranke teh narodov. Naši poslanci naj se zavzemtS
kako umejem vaš položaj, kako vam želim, da bi vam naloga, ki ste si jo nadeli, srečno vspela ?! Ali ravno to sočutje mi veleva, da sem tudi odkritosrčen do vas...
Edvard se je stresnil, v slutnji, da ne bo nič ugodnega, kar mu hoče govoriti ptujec. Kar pobledeval in potem zopet pordeval je in uervozno grizel ustnici, ko je nadaljeval tujec :
—	Prvi pogoj, da pridete do de^vojke, je ta, da pridete do markija. Kdo naj ugane, kam jo je skril! A kje je marki?! To je usodno, to je vprašanje, na katero težko dobite odgovora! Kdo bi mogel vedeti to v
'sedanjih burnih, krvavih časih, ko vodijo ljudi na morisča kakor žival v mesnico. M>rda je v Parizu ; isto lahko je pa tudi že pobegnil Bog ve kara, ali pa je že — sekira padla na njegov vrat!
Vsako teh besed je občutil Edvard kakor da kdo jermene reže iz njegovega hrbta. Tujec pa je nadaljeval zamolklim glasom :
—	Olovek, ki je prinesel nad Vas toliko nesrečo, je marki, je plemenitaš, ni nemogoče torej, da je tudi on na indeksu mej sumljivimi osebami. A sodba proti sumljivim je v teh časih silno kratka, sumaričaa. Sum poraja obsodbo in za obsodbo prihaja tikoma eksekucija — smrt...
Edvardu je potemnevalo pred očmi. Bilo mu je kakor da se zemlja odpira pred njim.
resno in energično pri vladi za pravično stvar in naj zahtevajo in ne klečeplazijo kakor imajo navado; boj bo hud in treba nam bo vsem energije, velike in vstrajne. Socijalno demokratično delavstvo ne zahteva samo pla-tonično univerze v Ljubljani, ampak hoče stopiti tudi z vso resnostjo aktivno v boj v dosega tega cilja: realni hočemo biti!
Hočemo pa tudi, da bo vseučilišče v Ljubljani gojilo svobodo vede! In to zahtevamo tudi. Zahtevamo pa tudi, da bo imel proletarijat, ker stojimo vedno na svojem razrednem stališču, dobička od bodoče univerze in zato hočemo brezplačnega pouka, kajti slovenski narod je proletarski narod in proletarijat bo v prvi vrsti vzdrževal prihodnje vseučilišče. Delavstvo zahteva, da bodi pouk na vseučilišču pristopen tudi najnižjim slojem in ne samo buržoaziji. Sodrug K. L'nhart je ob pritrjevanju navzočih pre-čital tudi izjavo v istem smislu, potlpisano od eksekutive socijalno-deinokratičnega delavstva v Ljubljani.
Govoril je še I. G o s t i n č a r v ime krščanskih socijalcev ter prinesel pozdrave s shoda delavcev v Polju, ki se je vršil ljubljanskemu vseučilišču v prilog. Izjavil je, da delavstvo zahteva univerzo z vso resnobo in da bo delalo v tem smislu, dokler je ne dobimo. Ne dopuščamo, da bi naše sinove metali iz univerz na Dunaju in Gradcu, ker jih tudi mi vzdržujemo. Hočemo, da bo tudi delavčev sin imel pristop k najvišji izobrazbi, ker ga dosedaj nima. ko je treba hoditi na Dunaj. V imenu krščansko socijalnega delavstva je zaklical : Živela slovenska univerza v Ljubljani !
Prečitalo se je ob burnem odobravanju, ki se je razlegalo po veliki dvorani prav po vsakem govoru in tudi med govori, 136 došlih brzojavk iz slovenske in slovanske zemlje, od odličnih slovanskih rodoljubov, zastopov in dijaških društev. Potem pa je predsednik shoda, župan Hribar, dal na glasovanje po dr. Trillerju predlagano, zgoraj omenjeno resolucijo. Vsi navzoči, brez izjeme, so dvignili roke in zavladalo je navdušenje po dvorani in zaorili so zopet živio-klici brez konca in kraja. Zupan Hribar je moral dolgo čakati, predno je mogel zaklju-
Pripovedovanje tujčevo je napravilo nanj tako silen utis, da kar niti zložno misliti ni mogel več.
Tujec je nadaljeval:
—	Kakor človeku, ki goji iskreno sočutje do vas, ki vam želi dobro, mi je v dolžnost, da vam govorim odkrito, da vam ne prikrivam nevarnosti, s katerimi je spojena velika naloga vaša... No, ne obupujte. Jaz vam hočem stati ob strani se svojim poznavanjem razmer in jaz hočem čuvati nad vami.....
Pogled iz očesa Edvardovega, ki je izražal cel svet hvaležnosti, je bil ptujcu v zahvalo. In bilo je Edvardu, kakor da se zopet nekaj svita gori skozi temne oblake, slaboten odsev potrte a zopet vstajajoče nade, ko je zatrdil tujec:
—	Jaz vam hočem slediti v Pariz na skrivnem in neopažen. Saj me žene — srce. O Edvard, ko bi vedel.,.
Kakor da se je ustrašil besede, ki jo je hotel spregovoriti, je tujec prekinil stavek, domisli vsi se, da ni še prišel čas, da bi razkrival vso svojo tajno, svojo slutnjo . . .
Hlastno, kakor v strahu, da se ne prenagli in ne zagreši kake neprevidnosti, je stisnil Edvardu roko; solza, ki se mu je pri-krala iz očesa, je bila svedok njegovega ga-notja in — izginil je iz-pred Edvarda, izgubivši se v bližnjo goščo.....
(Pride še.)
čiti zb<-rovanje. Zahvalil se je vsetn u deležnikom ler opominjal slovenske poslance, naj delajo brez prenehanja za vseučilišče in prva misel sloven-kcga poslanca bodi. ko ostane zjutraj : Slovenska univerza ! Povedal je, <la n a rn je pomoč Cehov in Poljakov z a * i g 11 r a n a in da se tudi dalmatinske občine živahno gibljejo za nafto stvar.
Narod pa se ni še razšel p > dvorani in po hodnikih ; tam na trgu pred mestnim domom je še dolgo vladalo brezmejno navdušenje. V»aki izmed teh t i >če v se je zavedal, da tjr-- za nafto staro pravdo, gre z» to, da dosežemo nekaj, česar zahtevamo že sto let. Burno so demonstrirale množice, glasno so da;«Je duška svojim čustvom, ker zvišena in sveta je stvar, za katero je šlo.
Stara pravda ! Kakor se je pred stoletji vzdign i nas narod, naše ljudstvo, da se osv"l'«.di spon svojih vragov, ki so ga tlačili, kakor >e je tedaj, v 16. -stoletju, razlegal glas od spomenika slovenskih korotanskih vojvoj tja doli v zemljo bratsko do hrvatskih ravnin, od kršne zemlje v Primorju,
ločno in brez vsacega ozira izrekla solidarnimi s Čehi, ki so nam zagotovili svojo pomoč v vprašanju vseučilišča, a sedaj da oi ne upamo prijeti hrvatsko slovenskega kluba in slov. centruma, ki sta privolila, da se nujni predlog radi vseučilišča umakne, razpravi v kmetijskd) zadrugah !
Očitanje nedoslednosti na našo adreso pa bi bilo povsem neopravičeno. Kajti položaj, ko Bta govorila Šusteršič in Ploj, je bil bit stveno drugačen, nego je bil sedaj. Tedaj rta rečena poslanca podala svoji izjavi brez vsacega konkretnega povoda in je njiju nastop napravljal utis, kakor da se naši p o s i a n c i vladi silijo! To je moralo ozlovoljiti vsakogar.
Drugačen, povsem drugačen, je bil položaj sedaj. »Slovenski Narod« sam prinaša v isti številki drugo telef<»nično {»oročilo, v katerem pripoveduje, da so na naše poslance pritisnili Poljaki, češki veleposestniki in češki narodni poslanci. Naši poslanci so bili torej
takih drobtinah, d a b i so odpovedovali svojim važnim narodnim postulatom. Parlamentarno delovanje Cehov bodi tudi nam Slovencem v izgled !
Pred vsako volilno perijodo zahteva slovenski narod pridruženje Cehom. Ker le z njih pomočjo moremo mi Jugoslovani priti do svojih pravic! Zato bi bi bili morali naši na konferenci načelnikov i z pregovori ti ostro besedo in podpreti Ćehe. Le tako bi bili vstregli našemu medsebojnemu razmerju — med slovensko in češko delegacijo — in pa javnemu menenju.
Tako je in nič drugače: naše mesto je le na strani Ćehov !
Iz proračunskega odseka. V včerajšnji seji proračunskega odseka se je pridela razprava o proračunskem provizoriju.
Prvi je govoril posl. dr. Kramar in je j j n |>a k r a>
Njegova stranka je naklonjena trgovinskim pogodbam ter povečanju vojne mornarice. Trdil je dalje, da bo novi carinski tarif pospeševal tudi domačo industrijo. Poljedelski pridelki in živinoreja sedaj silno trpe vsled konkurence cenejšega blaga, ki se dovaža iz inozemstva.
Člen svobodomiselne strauke, poslanec G o t h e i a je podpiral predlog, naj se načrt izroči posebnemu odseku. P o v d a r j a l j e, da je nemški industriji potrebno, da se sklenejo trgovinske pogodbe, ker sicer bi utegnile nastati carinske vojne, z l a S t i z A m e r i k o, katera vojna bi i m e l a j a k o zle posledice, ker Nemčija ne more pogrešati ain e-rikaiiskega petroleja, bom 1» a ž a
zahteval, naj se otvori generalna dehata, kar pa je odsek odklonil ter prešel takoj k podrobni debati. Dr. Kramar je zatrjeval, da je
i	i -	;- - ..^ii,^	situvacija v parlamentu postala n e v z d r ž-
v nasilnem {»olozenju m jim je težko zame-	•> '	. - .
ljiva, kljubu temu, da niso Cehi ničesar storili, da bi križali politiko \ lade. Cehi se
riti. da so se udali splošnemu pritisku. Vrhu tega čitamo v vseh dunajskih listdi, da je
tako naj za ioni zopet glas narodov, gias dr. Kerjančič, člen jugoslovanskega kluba, v
lj udsk i z elementarno slo: Dajte nam naj-
v:- je kuiturno ogni *e ! Ne zahtevam * niče- i včerajšnjim
i, pr rljenj
seji načelnikov, ki se je vršila zopet pred-izjavil, da je tudi njearova
Tudi Poljak Komiero\Vdki se je izreke za načrt novega carinskega tarifa.
Agrarci niso popolnoma zadovoljnji z načrtom grofa l»ulo\va, ker so pričakovali i mnogo več.
Iz dosedanje razprave o carinskem tane boje razpusta državnega zbora, ker bi to j rjf(J je :.azvjt|no, da se gospo la na Nemškem ne imelo druge posledice, nego to, da bi , |lo6ej0 kazati, kakor da bi se z lo malo bri
bili še hujši zastop od tega in da bi se češki
Zahteve Čehov
sar, Bog nam je priča, iz šovinizma, prizna- stranka privolila, da se nujni predlog narod bolJ te9no ZllružiL Zah vamo V- rn narod ,m pravico do življenja, do radi vseučilišča umakne ali le razpravi j 00 tako pravične in skromne, de
prav
razvitka in *vobode, a ravn
zato io
razpravi
zahte- o poljedelskih zadrugah iu prvemu ei-
vamo tu z.— neu-itr seno m ne odnehamo tanju proračunskega provizorija!
več. kakor smo včasih dozdaj. T r e b a j e, d a s e p o v s o d i prirejajo ljudski,
Slednjič je pripovedoval šc »Slovenec« : Ker so nemške stranke odklonile ponudbo,
a je res nerazumljivo, zakaj stavi vlada v nevarnost parlament in državo, samo tla tem zahtevam ne ugodi.
Posl. H ero ld je trdil, da vlada nima nikake večine ter da ona ne vlada države, temveč jo samo upravlja. — Ozdravljenje parlamenta je možno le pod sledečimi pogoji : Vlada naj izvršuje državne osnovne zakone v smislu jednakopravnosti in naj predloži
javni s li o d i, da na teh s*upčiaali vodi-	naj bi se namreč naš nujni predlog brez pr-
telji > i-nij » narodu naše zahteve in da na-	vega čitanja odkazal šolskemu odseku, so šli
rod -um izrazi svojo voljo, brezobzirno in	danes pred začetkom seje dr. Šusteršič,
jasno. Peticije korporacij in občinskih zasto-	dr. Kerjančič in dr. Ploj k predsedniku
po v ne zadostujejo, potrebne s > sicer v re-	grofu Vettru ter mu izjavili, da dajo pred-
-n: i.> la ne /aležej ) mnogo. Po vseh ob-	nost prvi točki dnevnega reda, to je, kmečkim
činah n;'j prirejajo ljudski sestanki, kar	zadrugam, pred nujnim predlogom glede
r>aš -e lai, po z mi ni težko, ko narod nima	vseučilišča, toda le s tem pogojem, da noben
dela na polia. In gotovo se vsaj v vsaki veči	drugi nujni predlog ne pride preje na
slovenstc vasi dobi pripraven človek, ki bi	vrsto.«
mogel s klicati tak javen shod ter naglašati	Po takem, če je krivda, je krivda na
narodu njegove potrebe in sestaviti prilično	vseh straneh in treba priznati, da so imeli
resolucijo. Nase ljudstvo se bo takoj zavedelo,	akademiki v Gradcu prav, ko so povedali
bo ra io dajalo dušrca svojemu prepričanju, ki	svojo vsem in enako, in da smo imeli tudi
ga n - v svoji duši, a ne more na dan. Ali	mi prav, ker nismo hoteli slepo valiti krivde
zahtevamo svojega vseučilišča v ime kulture,	samo na jedne.
v ime prosvete! Zahtevamo svojega najvišjega	Slično diskrepanco v trditvah v obeh
znanstvenega, duševnega zavoia s stališča	ljubljanskih dnevnikih opazujemo tudi danes,
č 1 o v e č a n s t v a ! Treuotek, ki je prišel,	Razprava o predlogu radi v s e u c i-
je veiik in mnogi ne čutijo njegovega veli-	ij^ča bo vendar jutri, v petek. Di-
kan^kega pomena; morda s* taka prilika ne	f>a »Slov. Narod« pripisuje zaslugo na
pokaže nikdar več ah vsaj^ dolgo ne. Mo-	tem le odločnemu nast >pu jugoslovanskega ]ežili tarb ministri Kr.rber, Bolim Bawerk iu
gali za to, kar porečejo druge držaje o novem carinskem tarifu. Nemčija bi se rada kazala, tla jej je mogoče izhajati brez trgovinskih jo-godeb; to pa hoče zato, da bodo druge države o sklepanju trgovinskih pogodeb volj-nejše ter da se h'treje a daj o zahtevam nemške vlade. To tendencijo je grof Bulow pokazal očitno, ko je dejal, da se Nemčija ne bo dajala terorizirati po d ruži h državah, da so Nemei sami gospodarji v lastni hiši, ter da bodo delali le to, kar bo Nemčiji koristno, in slednjič, da Nemčija ni primorana
zakonski načrt, ki uredi praktično izvr-	.	. ,	.
,	,	sklepati trgovinskih pogode b za vsako ceno.
narodne	.	.	....
si te v jednakopravnosti in zavaruje manjšine v deželah, na kar naj bi se rešitev jezikovnih vprašanj prepustila deželnim zborom; dalje naj se izvede revizija ustave iu sicer tako, da se centralnemu parlamentu odvzame nekaj nalog in se iste poverijo deželnim zborom, tako, da bi se mogla v državnem zboru, stvarno in brez upljiva narodnih in političnih vprašanj, reševati važna financijelna in narodno-gospodarska vprašanja; slednjič zboljšanje zborničnega poslovnika in revizijo volilnega prava na širši podlagi. Govornik je vladi odrekal sposobnost, da bi mogla izvršiti tak program, ter jo je pozval, naj vsled politične dolžnosti deraisijonira.
V popoludanski seji, katere so se ude-
gočno g, banje se mora pričeti tu v domovini	kluba, pred katerin. da se je dr. Šusteršič
med maso! Prva temeljna kamena tega gi-	U3trašil, lrdi »Slovenec«, da je prišlo tako ~ . jz SC(,aQje parlamentarne
banja sta postavljena: veličastni manifesta-	VHie(| lega ker vlada in levica niste privolili,
ciji v Ljubljani in v našem slovanskem Trstu.	(]a prej razpravljali o poljedeljskih zadru-Faktorji, ki so v prvi vrsti pozvani, da bi nego l>a 0 proračunskem provizoriju,
delovali na t », bodo prisiljeni tem potom, da	[£do jma prav ? ! pojdejo za našo stvar v lwj, ali naj puste vse pri miru; naj so se in mla že v tem hipu
pregrešili tako ali tako. to nas ne briga ; p r i m a r e n j e tu narod, ljudska v o 1 j a j e suverena!
Stara pravda! Rodoljubi po vseh vaseh ia selili slovenskih, zavedite se vendar tre-notka, ki je tako važen in ki ga morda ne bo z lepa takega! Pojdite ven, med narod, tja na ljudske shode!
(-ali, govoril je češki posl. Fort in menil,
zagate
možno rešiti le, ako se odpravi sedanja konstitucija, ali pa ako se izvede prava konstitucija, k: bi zagotovila jeduakopravnost vsem narodom. In prej ali slej bo moralo Mi pravimo: nikdo nima prav, in sicer jetlenkrat k temu priti, zato ne, ker je žalostno, da se malekostno	Posl. grof Palffv je izjavil, da bodo
prepiramo o tem, kdo ima več zasluge, že ko iservativni veleposestniki glasovali za pro-sedaj, ko še nismo nič dosegli. Mesto vjyorjj
da tudi v takih važnih trenotkih, in ko gre	Posl. Rataj (češki agrare«), je menil,
Nemški kancelar je s temi svojimi besedami hotel reči : Druge države, če hočete skleniti trgovinske pogodbe z nami tako, kakor zahtevamo mi, je prav, če ne je pa nam vsejedno; mi lahko izhajamo brez vas!
V7 istem državnem zboru, kjer je grof Bulo\v govoril te samozavestno besede, pa so ga drugi, deloma hote, deloma nehotč, korenito pobili.
Sam državni tajnik Posadou-ski je v svojem govoru izjavil, da ima nemška industrija silno potrebo izvoza, ergo tudi potrebo trgovinskih pogodeb, ker Nemčija ni jedina država, ki preducira industrijske izdelke in ostali evet zato ni primoran kupovati od nje za vsako ceno te izdelke : a tudi če bi bil, je vendar le fakt, da narodi pač lažje izhajajo brez industrijskih izdelkov, nego brez — hrane; torej so lavno industrijalne državejv prvi vrsti primorane sklepati trgovinske pogodbe.
Poslanec Gothei pa je v včerajšnji seji naravnofet priznal, da Nemčija ne more n. pr pogrešati nekaterih pridelkov Zjediujenih držav, torej tudi ne trgovinske pogodbe s temi državami.
Iz vsega tega je razvidno, da hoče grof
zaslug.
In pa k srcu naj si vzamejo besede, ki jim jih je te dni spregovorila »Su isteierishe Slovensko vseučilišče, Korberjeva Pressec! Pa ne le za sedaj, ob vseučiliškem vlada in naši poslanci. Sinoči, po za- vprašanju, ampak za vso bodočo taktiko.
Politični pregled.
V TRSTU dne 5. decembra 1901
ključku lista, smo prejeli iz Gradca nastopno brzojavko:
»Shod vseh slovenskih akademikov izre- lajo za odpravo p >litiški
Bulo\v le slepiti ostali svet, da Nemčija ne za idejal naroda, poslanci kažejo svojo male- (la na sedanjem perlamentaričuem potu ne bo	b. drugih <lržav% med tem ko je res,
kostno zavist in se smešijo pred nasprotniki, mo£no nadaljevati, ako se ne spremeni seda-	^ \'Amčiia bol: i
naj bi raje tekmovali mej seboj, kdo bo goreč- nj; volilni red. Brez prevrata se Avstrija ne nejiin vztrajneji na skupnem delu za veliki cilj. raore resiti. —Ministerski predsednik dr. pl. Kdo da je imel več zaslug — o tem se bomo K,~,ber je rekel med drugim, da se ni vlada lahko prepirali pozneje, ko bo sploh že kaj ge nobeni priliki izjavila, da misli razpustiti zbornico in da ona ni odgovorna za vse vesti, ki se širijo po časnikih. Vlada je vedno
delala na to, da se sedanje zamotane razmere j šolskem vprašanju tržaškem na nedeljskem ■ urede. Dalje je omenil, da se je deželnim zborom določilo dovolj časa za posvetovanja Rečeni mariborski list izvaja, da sloven- jn ^ vlada ni kriva, ako so nekateri deželni ski poslanci nimajo nikakega razloga, da de- j zi)orj tratili svoj čas za nepotrebne stvari.
Vlada bo bržkone prisiljena nadaljevati
niča, da Nemčija bolj potrebuje druzih držav, nego druge države Nemčije.
Tržaške vesti.
Znameniti govor <lra. (fregorina o
in parlamentarnih
kel je v ostri izjavi vsem slovenskim po- homatij. Prebivalstvo se zaveda svojega ža- | razprave v državnem zboru do poletja, slancem nezaupnicoc.
lostnega položenja in ve, da pod absolutizmom njig je Korber naprosil odsek, n»j izreče Mi smo včeraj le beležili vesti obeh ne bi se mogle bolj zistematično kratiti naše SVojo privoljenje proračunskemu provizoriju,
katerega vlada ne smatra za politično predlogo.
ljubljanskih dnevnikov in se nismo hoteli pravice. Taka vegetacija, kakor je sedaj, nam prenagliti. Danes vidimo, da je bila taka gotovo ostane. Vedno veča krivica, ta je v previdnost jako umestna. Gornja brzojavka plačilo za to, da se vedno hočemo kazati
»delavno* ali celo vladno stranko! Na sodi-
priča, da je v dijaških krogih zavladala nevolja radi nejasnega in omahljivega postopa-
šču in v šoli na Štajerskem ni bil
nja poslancev. Da smo odkritosrčni, moramo j n i ko 1 i tako slabo kakor je sedaj. Mi povedati, da so telefonska poročila v cSlov. moramo biti proti vsakemu paktiranju. V
Narodu« od mmolega ponedeljka silno deprimirala v vseh narodnih krogih. Ali mi se nismo dali zavesti po momentanim uti-som teh poročil — izlasti ne v to, da bi obsojali le gotovo strujo slovenske delegacije. Morda 1k> tudi nam kdo očital nedoslednost in omahljivost. Očital nam bo morda kdo, da »mo nedavno pač prijeli posl. Susteršiča in Ploja radi njiju izjav na znani konferenci načelnikov, kakor da bi bili slovenski poslanci eventuvelno pripravljeni umakniti nujni predlog radi vseučilišča, mesto da bi se bila od-
takih kritičnih časih je možen le: ali »da!*, ali »ne !* — na umaknenje nujnega predloga radi vseučilišča ne bi smeli misliti.
List pravi nadalje, da je umevno, ako sti izjavi posl. Susteršiča in Ploja v seji načelnikov provzročili veliko nevoljo. Naši poslanci se ne smejo dajati zavajati ni po lepih besedah Nemcev o poštenem sodelovanju za bodočnost države, katere besede zvene kakor britka ironija ; ni po žuganjih Korberjevih. V proračunu je marsikatera postavka Cehom na korist: ali Ćehi se ne puščajo zavajati po
Vsenemec Berger je očital Cehom iz-siljevalno politiko.
Posl. Ž a ček je rekel, da se mora vlada odločiti, ali za hegemonijo Nemcev, ali pa za jeduakopravnost vsem narodom.
Socijalist Pernerstorfer je izrekel prepričanje, da ne pride do spo razumljen j a med narodi, dokler se ne odpravi sedanji parlament privilegiranih stanov.
Danes ima proračunski odsek zopet sejo. Prihodnja seja zbornice poslancev bo jutri.
Iz državnega zbora nemškega. V
včerajšnji seji državnega zbora nemškega so nadaljevali razpravo o načrtu novega tarifa. Člen stranke prava, Paaschl, je izrazil svoje soglasje na tem, da se načrt tarifa izroči posebnemu odseku.
shodu priobčimo jutri v celoti. Na ta govor opozarjamo posebno naše čitatelje.
Dr. Felice Venezian.	Dunajem
Trst; za Wolfom Venezian! Čudno naključje. Med odstopoma teh dveh mož je nekoliko analogije. Analogija v tem, da sta bila oba ta dva moža gonilni sili v svojih taborih, markantni osebi, po svoji energiji in po ueizbirčnosti v sredstvih mnogo uplivajoča činitelja. Nravi pa sta moža sicer različne.
\Volf je morda šarlatan, njegovo nastopanje te^tralično, človek, kateremu nedostaje tiste resnosti v nastopanju, ki priča o plemenitih, etičnih motivih ; \\'olf ni človek mirnega, napornega, pozitivnega dela, marveč je le agitator z dobrimi pljueami in spretnim jezikom. Naš Venezian je drugačna nrav. On ne hodi toliko na veliki semenj, kjer si mora s krepkimi lakti delati pot med gnečo; ali v kritičnih momentih je na svojem mestu ; tedaj zna z blestečo frazo in nepresežnim sofizmom rešiti situvacijo s tem, da one okolo sebe, katerih treba kakor orodje za svoje namene in ki so jo morda zavozili, požene zopet tja, kjer jih hoče imeti in daje stvari direktivo, kakor je primerno njegovim načrtom. \\'olf je človek, ki rad govori na pozorišču, kar
misli, naš Venezian je bolj režiser, ki vodi in ukazuje izza kulis, in ki le v gotovih, pro-računjenih trenotk h stopa na oder. \Volfu ni mari, če f»e eksjnmira pred javnostjo, Ve-nezian pušča raje, da se zanj blamiraj o — drugi.
Ali v marsikaterem drugem pogledu je analogija med tema možema : n. pr., da sta imela vepeh na svoje strani ! Tudi vzroki njiju odstopu utegnejo biti blizu slični ! Ne vsi, ali mnogi. Analogija pa je tudi, po našem prepričanju, jrlede posledic njiju odstopu. Mi smo rekli takoj — in dogodki |»otrj»ju naše menenje, sosebno pa izvajanja javnih glasd —f da je odstop Wolfov mala senzacija, da utegne tudi provzročiti nekoliko vrvenja v vsenem^kem in nemškem taboru sploh, da pa •stane brez vs=a<- h praktičnih ali »-elo dalekosežnih [>osled c za položaj v parlamentu. Isto moramo reči o odstopu Veneaianovem. Pa-morra ostane in vodil jo bo — Venezian ! !
Ali je \Voll" v parlamentu na Dunaju ali ga ni, to ie irelevantno, ker \Volfova ?truja ostaja, dokler jo bo negoval zistem ! Ali hodi Venezian v mestni svet tržaški ali ne hodi : njegov z is te m ostane, d o-kler ga bo podpiral avstrijski vladni z j s t e m !
Ali, četudi ne pričakujemo praktičnih pogledi«- od od-topa Venezianovega, če tudi je za nas izključena vsaka nada, da bi v našem komunalnem zistemu, v razmerju med strankami in v razmerju drž. uprave do strank, v doglednera času nastopila kaka sprememba načelne važn -ti in na i>olje, če tudi torej naše prepričanje izključuje take nade, vendar se ne da tajiti, da je odstop Venezianov dogodek simptomati<'ne važnosti, znak, da na organizaciji in konstituciji gosj»odovalne stranke grize črv, da razjeda gnilav in da se deblo mora zrušiti, čim dovršita svoje delo — črv in gnilav.
Preza>pani smo! Pišejo nam: Po tolikem pisanju, ob toliki agitaciji in ob tolikem številu tržaških Slovanov smo z nabiranjem za »Narodni dom« prek in prek — preza-spani ! Nedolgo temu je nekdo na tem mestu pozival naše narodne kroge, naj kaj žrtvujejo za naš »Nar»nlni dom« ! Isti je očital narodnim krogom, da so svoječasno obljubljali žrtvovati j»eiake, desetake in st »take za pre-potrt-bni »Narodni dom«, a je ob enem kon--*tat"val, da se ie le redko kdo odzval svojim lastnim obljubam! Kakor omenjeni nekdo, tako inoram tudi jaz obžalovati veliko nemarnost v naših — osobito iraovitejših kropili, ki se prav malo ali nič ne brignjo za uresničenje te življenske potrebe naše.
Ni mi prilike, tla bi si mogel ogledati imenik členov društva »Narodni dom«, a prepričan -sem, da je v isto vpisanih več tlela vcev, nego pa onih, ki bi mnogo laglje žrtvovali kako svoto za bodoče naše ognjišče, netro moremo storiti to mi revni delavci ! Društvo i Narodni tlom t je imenovalo svojega uradu ka. ki posluje vsaki delavnik od ti. do zvečer v »Del. poti p. drii5tvu«, toda isti ima, žal, le malo posla !
Koliko }M>sestnikov, trgovcev, obrtnikov in delavcev bi lahko žrtvovalo manje ali veče svote v to prekoristno svrho, ali .... ! Vse povprašuje, in to v nekem svetem strahu : kedaj tla pričnemo z zidanjem naše narodne palače — a le malo je onih, ki žrtvujejo tudi v ta plemeniti namen !
Vzbudimo se vendar iz letargije in za-vedimo se, da brez žrtev ne bo »Narodnega doma«. Pokažimo, da znamo eeniti napore naših voditeljev in naše vrle posojilnice, ki je založila kapital v nakup velikega prostora pred veliko vojašnico — opustimo vsa neplodna razpravljanja in sežimo raje v žep, vsaki po svoji moči!
Saj mkdo ne zahteva od nas, tla moramo dati toliko aii toliko več, nego moremo. Vsa-komt:i je dano na svobodno voljo, da podari po svoji moči, ali pa da si kupi enega ali več deležev.
Mnogo nas je takih, ki med letom, pa bilo tudi malo svoticu, težko žrtvujemo v narodne namene. Mnogo nas je pa tudi takih, ki o priliki novega leta razpolagamo s kako (za naše razmerel večo svoto: zato želim, tla bi se vgi taki vsaj o tej priliki spomnili bodočega »Narodnega doma in bi žrtvovali vsaj male svotice v ta namen.
\ saki narodnjak naj j»oskrbi, da bomo gel reči : pri »Narod u em tlom u« sem sodeloval tudi jaz !
StarlŠem ! Kakor je zistem na državnih ljudskih šolah v Trstu nenaklonjen slovenskim otrokom, tako so mu v dušo zoperni tudi priimki naše dece, ako imajo slovensko
obliko. Čujemo, da so začeli na rečenih ljud
skih šolah zistematično pačiti pisavo slovenskih priimkov. Na mesto naših č i u š sta začela stopati tseh i u sch. Temu se moramo upreti. Da pa bomo mogli to vspešno, treba nam konkretnih podatkov. Zato pozi vljamo stariše, naj dobro pazijo na pisavo priimkov, kadar jim otroci ob četrtletju prinašajo spričevala. Će so zapazili, da je pisava spačena. nemudoma naj gredo k ravnatelju in naj zahtevajo, tla se stvar popravi. In če bi to ne izdalo, morajo odložiti vsako bojazljivost ter spraviti stvar v javnost. L»e če pokažemo energijo, dosežemo, da ne bo vsakdo počenjal z nami, kar se mu ravno ljubi. Mi smo jim na razpolago.
Dva kričeča slučaja. K opazki goap. dr a (jregoriua na shodu dne 1. t. m., češ, da nas vladni gospodje pošiljajo v okoličan-ske šole, naj navedem tu dva kričeča slučaja, ki izborno karakteri zuje ta to vladno — milost!
Prošlega leta sta hodila v slovensko šolo na Verdeli dva vrla Ječka. Eden njiju, imenom Bajt,je stanoval v ulici Margherita, na meji med mestom in okolico. Na hoji v šolo se je pregrel — in umrl !
Drugi, imenom Seršič, stanuje v ulici Rsp ccio, ki ni daleč od prej imenovane ul. Ta je vsled pregretja (iz istega vzroka) obolel in sedaj še ni ozdravel, tla-si boluje že več mesecev !
Take so dobrote, ki jih uživamo v Trstu na šolskem polju in mi naj bi bili še hvaležni! Bog zna, ako bi velemožni gospodje na namestništvu, ki nam sladko pripovedujejo, tla Trst in okolica sta eno šolsko okrožje, da Slovenci imamo torej že toliko in toliko šol v Trstu, ker j i i« imamo v — okolici, ki niso oddaljene 4 kilometre — Bog zna, pravimo, ako bi iz teh lepili naukov svojih hoteli izvajati konsekvence v praksi tudi glede svojih lastnih otročičev ? ! Bog zna, ako bi jih hoteli radi mrtve črke zakona izpostavljati možnosti, ki se je kruto uresničila na gori imenovanih dveh dečkih ? !
Lepo reči. V neki zakristiji tržaški je med laškimi kapelani navstala malce preži-vahna — diskuzija. »Argumenti« so kar frčali po zakristiji in so bili jako — občutni ! <'im izvemo kaj podrobnosti, se povrnemo k tej živahni disk uzi ji med gospo lo laškimi kapelani. Jeden teh gospodov je baje suspen-tliran. »Primorskemu listu« — naše čestitke ! !
Zopet moramo prositi naše čitatelje in sotrudnike potrpljenja, ker ne more no — iz mu< gih razlogov — zmagovati preobilice gradiva, ki se kopiči zbok dogodkov teh dni in moramo torej zanemarjati to in ono rubriko.
Iz-pred porotueira sodšea. Danes seje imela vršiti razprava proti bivšemu uredniku »Narodnega lista«, g. dru. Poščicu in proti dopisniku tega lista, g. F. Matulja, radi žaljenja časti potom tiska. »Narodni list« je bil namreč pisal, tla je glasoviti tir. Krstič gospej Alojziji Ambrosini, posestnici v Ma-tuljah, vse pojedel ter da bo morala radi tega na svojo starost še hoditi od vrat tlo vrat. To je smatrala imenovana gospa kakor izpostavljanje javnemu zasmehovanju. Na današnji razprav;, na kateri je zastopal tožiteljico dr. Breitner, toženca pa dr. Slavik, so se stranke poravnale, ker sta toženca izjavila, da dopisu ni bil namen žaliti tožiteljico, ampak je bil isti naperjen izključno le proti tir.u Krstiću.
Štrajk r »Tehničnem zavodu«. Včeraj opoludue so delavci in mehanični asistenti v »Tehničnem zavodu« stopili v štrajk, ker jim tli rekcija zavoda ui uslišala prošnje za povišanje dnevnega plačila.
Drobile vesti. Bog nas varuj takega usmiljenja! Težak Ivan Haus-kneeht, stanujoči v zagati dei Sottorranei št. 1, je v ponedeljek peljal neki dvokolesni voziček po ulici Molino a ven to, o tem pase mu je kolo vozička zarilo v blato, tako, da ni mogel naprej. Trije težaki, usmiljeni sa-maritani. ki so v isti čas šli mimo, in videči, da ubogi mož ne more izvleči vozička naprej, so možu z vozom ponudili svojo pomoč in ta je j>onudbo hvaležno vsprejel. Cim so izvlekli voz z združenimi mt>čmi, je mož zahvalil dobrotne može in šel dalje. A ni na pravil še sto korakov, ko je zapazil v nemilo presenečenje svoje, da je zginola vrhna suknja, katero je imel na vozičku in s suknjo tinti neki zastavni list iz zastavljalnice Du-sich. v vrednosti '.MJ K. Hausknecht, ki je bi i gotov, da so mu tisti trije možje ukradli suknjo, je hitro ovadil vso stvar na komisa-rijatu pri sv. Jakobu. Gospod kancelist De-
giampietro je hitro napravil potrebne korake in je tloznal, da je neka Antonija Premru tisti zastavni listek prodala neki prodajalki v ulici Molin a vento. Ta prodajalka je hitela v rečeno zastavljavnico, a tukaj so jo ustavili. Premru je izjavila, da je dobila rečeni listek od težaka Andreja Gercha. Tega so tudi aretirali. Začetkom je tajil, no, pozneje se je zapletal v kontradikcije se svojimi izjavami in konec je bil ta, da so ga odveli v zapore.
Ogenj v Skednju. Včeraj popo-lutlne ob 4. uri je gorelo v hiši št. 130, last A. Sanci na Sira v Skednju. Nevarnost je bila precejšna oziroin na to. da je ves popoludne pihal še precej močan veter, posebno že zato, da v Skednju nimajo gasilcev pri roki. < 'e je navstal požar, treba je čakati na gasilce j po celo uro in tudi več. Ta nedostatek je ] kriv, tla včasih pogori vse poslopje, predno pridejo gasilci iz Tr^ta.
Tudi v tem slučaju je začela goreti pred četrto uro, gasilci pa so bili komaj po peti uri v Skednju. V tem je vzrok, da je pogorelo vse poslopje, je bila tudi nevarnost za
Književnost in umetnost
Prodajo slovenskih knjig je prevzela v Trstu knjigarna F. H. Schimpf. Tu se dobivajo razne slovenske knjige jh> izvirnih cenah.
Nov Sienkioviezev roman. Poljski pisatelj Henrik Sienkieu*;cz je dovršil nov roman : »Na vrhuncu slave«. Snov je iz časov Jana Sobieskega. Sienkie\viez je prodal ta svoj roman nekemu založniku v Varšavi za 20.000 rabljev.
»Slovenske zadruse« je izišla št. 12. Ta mesečnik, ki izhaja v Krškem in se tiska v Celji, prinaša razprave o zadružni gosoo-darski organizaciji na Slovenskem in članke o narodni vzgoji ter brani zjedinjenje slovenskih političnih strank na gospodarskem, šolskem in političnem polji. Naročnina tega lista je 4 K, ozir. 2 K na leto. Izhajal bo tudi 1. 1902.
Brzojavna poročila.
Dnevni red jutrajšnje seje zbornice poslancev.
DUNAJ 5. (B.) Prihodnja seja zbornice
bližnja poslopja. Ogenj je napravil nad fJOOO
kron škode. Poslopje je bilo zavarovano, ne	poslancev bo jutri v petek predpoludne. Na
pa hišna oprava. O tem požaru je ponesre-	dnevnem redu bodo : proračunski provizorij,
čil 17-letni Angelj Cebokin, ki je med po-	načrt zakona o poljedelskih zadrugah, poro-
žarom skočil skozi okno.	čilo proračunskega odseka o predlogih i ti
Dražbe preaičnin. V petek, dne 6. de-	peticijah tičočih se uravnave službenih raz-
cembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled	mer dijurnistov, poročilo justiČnega odseka o
naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-	predlogu za povišanje plač avskultantoin,
vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin:	poročlo imunitetnega odseka o izročen j u
v ulici Molin a vapore št. 5, hišna oprava;	Poal- Pernerstorferja sodišču, poročilo od-
v ulici Pozzo Bianco št. 10, hišna oprava;	Heka za vinograd no kulturo o različnih pred-
, v ulici Giulia št. 29, hišna oprava; v ulici	lo£ih' poročilo justiČnega odseka o pripn-
Molin a vapore št. G, hišna oprava; v Ro-	šcanju zastopstva po advokaturskih kandidatih
jauu št. 221, hišna oprava. i	(Dalje na četrti strani.)
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer	~~ ob 7. uri zjutraj 10 6 ob 2. uri popoludn«*
11.3 C.° —Tlakomor ob 7. uri zjutraj 7tio 2	JC
popoludne.
comor o o uri zjutraj j — Danes piima ob o.03 predp. in ob 4.39 3C pop. J oseka ob 10.54 predpoludne in ob 10.33 JC
X X
x
n
x n x k
40.000 kron znaša glavni dobitek loterije za ogrevalne sobe. Opozarjamo cenjene i čitatelje, da se bo vršilo srečkanje uepreklicno dne 16. januvarja 1902.
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, tla je prevzela
prvo slov. zalop poltva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Vasti iz ostale Primorske.
X Iz Marezig (okraja koperskega) nam pišejo dne 1. decembra :
Pred mesecem dnij smo dobili novega župnega upravitelja v osebi velečastitega g. Josipi Svetica, potem, ko smo bili po smrti blagopokojnega g. Gašperšiča štiri mesece brez lastnega dušnega pastirja. Novi gospod župni upravitelj si je naenkrat pridobil simpatije vseh župljanov, a tudi on je že opetovano izrazil svoje zadovoljstvo s svojimi novimi župljani.	,
Zato je bilo njemu jako hudo, ko je bil te dni v Brkinih, pa je tam izvedel, da se razširjajo tam po .Brkinih pa doli do Ka-stavščine, kjer g. upravitelja poznajo, prav grozne govorice, tla st) veleč. gosp. Svetiča v Marezigah smrtno ranili itd., ker je odrekel ples, katerega smo imeli v Marezigah na vseh Svetnikov >u vernih duš dan. Ker je veleč. g. Sveticu samemu zelo žal, da se o njegovih novih župljanili razširjajo tako slabe govorice, štejemo si v dolžnost, da v interesu dobrega glasu naše občine pojasnimo, da :
1.)	Vsi župljani v Marezigah zelo spoštujejo g. upravitelja Svetica ;
2.)	da ni bilo nikakega plesa v Marezigah ves čas svetega leta, a tem manje na £ vseh Svetnikov, ali vernih duš dan ;	J
3.)	tla je bil v Marezigah res ples dne £ 3. in 4. novembra, a je isti zvršil vsaki ve- £ čer že ob desetih terse je vse vršilo v najlepšem £ redu, brez nikake nepristojnosti;
4.)	da veleč. g. upravitelj Svetič ni iz-
X K 3C
n x
X X X X X X X
Antona Cernigoj-a
Katera se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
££ (na des"' slranl cerkve sv. Petra). 4« Konkurenca nemogoča, ker je blag^o ^	lz prve roke.	^
XXXXXXXXXXXXXXXX
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve pasti Ije
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v Skatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 60 stotink.
elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Tzvenredno ugodne 5 K JCH cene. K 14 K m
VILJEM DALLA TORKE •
v Trstu, trg Giovanni 5. f Palaca Piana.) ^ Moje pohištvo donesesrečo. ■ ■ j
rekel nikake graje o plesu, pač pa je izrekel, j
da on ni prtiti plesom, ako se vrše pod jav- ^ lil	<1	T "M"
nim nadzorstvom, v najlepšem redu, pač pa Alfi K S 31111 6 T L fl f 1 MlllZl je on proti plesom, kateri se vrše po raznih j
be>nicah ter se malokrat končujejo brez zlih posledic.
To smo si šteli v dolžnost pojasniti, da ne bo trpel ugled naše župnije ter da zlobni jeziki ne botlo mogli več kratiti časti in poštenja Mareziganov.
— n.—
X Bralno društvo »Jubilej« v Mavhinjah bo imelo svoj občni zbor dne 15. t. m. v čitalnici. Na dnevnem redu bo: Poročilo o minolem letu, volitev staroste, volitev odbora, eventuvelni predlogi. — Na mnogoštevilno udeležbo vabi
odbor.
Prva In največja tovarna pohištva vseh rrst.
—•8 TRST {•—
m
i i
1 i
TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Umitaoea
ZALOGE: i Piazza Rosario it 2 I (Golsko poslopje; in Via Riborgo št. 21 -HOM-
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurenoe.
1LDSTK07AIJ CEIIK ZASTOSIJ II FBAHO Predmeti postavio se na parobrod aii železnico franko.
s s
I
i
•3»

r slučajih prestopkov in slednjič poročilo munitetnega od-eka glede izročenja |K>sl. ilvbesa sodišču. Dfželiiozhorsl-e volitie na Tirolskem.
DUNAJ T>. (B.) Konečui vspeh včeraj šnjih volitev v mestnih skupinah je nastopni : Voljeni so 3 konservativci, dva nemška na-cijonalca, en nemški radikalec iu 5 laških kompromisnih kandidatov. Potrebni ste 2 ožji volitvi.
Izvrše*alni odbor mladočeške stranke.
DUNAJ 5. (B) »Slavische Correspon-denz« javlja, da ho v soboto v Pragi seja izvrševalnega odbora mladoČeške stranke, katere se udeleže tudi na Dunaju nahajajoči se poslanci.
Deželuozhorske volitve v Istri.
VOLOSKA 5. (P.) Na današnji volitvi za kmetske občine političnega okraja Vo-!o-ko sta bila izvoljena prof. Mate Mandid in prof. Vekoslav Spinčić in sicer jednoglasno.
Dežel nozt>orske volitie na Goriškem.
TOLMIN 5. (B.) Na današnji deželno-zborski volitvi za kmelske občine sta bila izvoljena dr. Anton Gregorčič in Ernest Klavžar.
GORICA 5. (B.) Na današnji volitvi za fckupino kmetskih občin Gorica, Kanal in Ajdovščina sta bila izvoljena slovenska klerikalna kandidata Ivan Berbuč, realični profesor in Blaž Grča, župnik z 81, oziroma 80 glasovi. Slovenskodiberalna kandidata Anton Lokar it Miha Zega sta dobila 40, oziroma 41 glasov.
SEŽANA 5. (P.) Na današnji volitvi za kmetf-ke občine okraja sežanskega sta bila izvoljena narodno - napredna kandidata Alojzij Št rekelj iu dr. Treo z 20 glasovi večine.
Gospodarska kriza na Nemškem.
DRAŽDANE 5. <B> Kakor poročajo »Dresdtner NaehrVhten« je posojilna in hranilna banka v Draždanih, katere delniška glavnica znaša 1 milij- n mark, napovedala konkurz. Število uložnikov je kakih 7000, katerih nloge znašajo 7 m lijonov mark v gotovini.
Malin m i L«mrija za opalne sole
16. jannvarja 1902. I glavni dobitek 40.000 kron
vrednosti.
priporočajo :
Josip Bolaffio. Mandl & C.o, Mercurio Triestino. Ig. »iiinann. Henrik Ncliift"-maiui. Josip Zoldan.
THE MUTUAL
zavarovalna družba za življenje v New-York-u.
Ustanovljena 1842.	Čisto vzajemna.
Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901.
1.607,625.487.39 kron.
Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900.
42,873.909 kron.
Cela pokritna svota za vsa v Avstriji zaključena zavarovanja je vložena pri e. kr. liiiuisterijalnemu plačilnemu
uradu na Dunaju.
Glavno ravnateljstvo za Avstrijo
na Dunaju I., Lobkowitzplatz štev. i.
m^fimioioioifim
Konrad Jacopich
F 1 L1JALKA
c. li Driv. avstr. Milim zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
lovel z* vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 2»///• 30-dnevni odkaz 2°l \
3-mesecni „ 2 U I,
30-
QI( o
a U o
H-
2l/»" o
Podpisani smatra si ▼ dolžnost javiti, da m TINA iz VISA, KA^TELOV pri SPLITU, ISTRI fa BELA VINA iz VISA, ki sc prodajajo v njegovi aalofi. analizovana in stavljena pod ttalao kontr.li nv^i za kemično anahzovanje, evlaićeeega od c. kr. avstrijskega mini&terstva. Zato se stavlja na vse sod« to bo tel j Le kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje min»> storstvo radi prego^tega kvnrjanja vina, ki stavlja O so.no nevarnost ljudstvo.
Krdor si torej vkupi vin« v moji zalogi, .©tov, da se v njem ne nahaja drugih snovlj, nego in je vino čisto in naravno, aa se smo Z mirno vsstM dajati kotnikom in konvaloocontom, kor analizacijs« zavod itavlja pod svoje varstvo aamo ona vina, ■ mo čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo mora^C hcrti Lajfcnejia vina.
CENE:
Istrski teran.....lH»r po 32 nov*
Vino iz Kaitelov pri Splitu „ 34 . Fino vino iz Viaa... „ 34 „
Vino Opollo.....38
Bate vino iz Vi* ... „ 40 „ ZaktovajM vss le j jam.tv.no momko
Josip Tami
Lsgns iL 6 (Dv
na pisma, katera »e morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks» v krepost z dnem 24. junija. 28. junija in odnosne 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavali.
Okrožni oddel. v vrodn. papirjih 2na vsako svoto. V napoleonih brez obresti.
Nakaznice na Dunaj, Prago, Peato, Brno, Lvov, Tropa v c Keko kako v Zagreb, Arad. liielitz, Gablonz. Grade e-ibmj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olotncu Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troskov.
Kupnja ln prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumeatnejšimi pogoji.
P r e d a J m L iamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente / Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pobrano. Nain blagajna izplačuje nakaznice narodne banke Italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati pa *retrui denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb
Izza mnogo let
preskušeno domače zdravilo
Frana Wilhelm
lekarnarja
E a
O £} BJ
3
— 3» „
3 =r
c. in kr. dvornega zalagatelja
Jfeukirchen, spodnje avstrijsko.
Fran WiIhelmov odvajajoči čaj
Zavitak K 2.— Postni zavitek 15 zavitkov K 24.
Wilhelmov zeliščni sok
1 stekl. K 2.50. Postna po-iljatev stekl. K 10.
C. in kr. pri v.
fiMmova tekoča maza „Bassorin"
1 škutijica K 2. Postna pošiljatev 15 kom. K. 24.
Ullhelmov obtlž
1 skatlja 80 stot. 1 ducat skatljic K 7.—.
5 ducatov škatljic K 30.— Poštne posljatve franko zaboj v vse avstro-ogerske postaje.
Y<loliiv:i m- v mnogih lekarnah v znanih originalnih paketih, kjer jih pa nimajo se pošiljajo.
Važno za
vsakega!
Razprodaja!
Po nečuveno nizki ceni se ilohi /a saino
2 gL 95 nč.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer
1 ura niklja. Anker remont, (aa željo tudi poerebr. » z lepo ra/.re/.l jauini pokrovom, točno un ena s 3 It-tnim jamstvom in škatljico. 1 kra>sia goKiui ali nikljasta okropna verižica
s j»rive«>m. 1'arižki sistem. 1 goltiiri igla. za kravate z imitir. l»riijauti 1 ]>ar gumbov za mansete, znamka »Garautie«. 1 garnitura (n komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno
punci r.
1 p>ldi& prstan s krasnim ka met ion.
l žepno ogledalo v etviju.
Vseli 14 krasnih in vrednostnih predmetov ■/. uro Anker-Hemont vred }K>Šilja le za 2 gld. 96 nc. S povzetjem ali }»o naprej }><>(slancin denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
Krakovo - St nulom K. - Krakovo
Neodgov»irjajo^e sprejmeni v 8 <inch nazaj in povriiem denar, veled česar nima kupec nikake^a rizika-Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago-oeensti brezplučao in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vaak kupe«* vdooi v tiar brezplačno kraseB. žepni alUum s 15 razglednicami mesta Krakovo
M. U. Dr. Ant. Zahorsky
priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, l>eli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh
v vseli slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carintia štv. 8. od 9-11 In od 2-4.
Albert Brosch
Trst. — Via S. Aiitonio 5 — Trst.
| ŠTEFAN CRUCIATTI
I	ornamentalni kamnosek.
I TRST. — Via della Pieta št. 25. — TRST.
? izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega
t kamnja vsakovrstna od n.ijnavadnejšega tio J	najlepšega in kompliciranega dela.
^ Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne p	spomenike.
^ Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor
tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih
cenah.

KoMar in izdelovalec kap
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhovinc in kap za ci-vilne in vojaške «>sel>c.
Izvršuje poprave z vni točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.
ZALfKvA DALMATINSKIH VIN
iz lastnih kletij in
ISTRSKI TERAN, ^B
ki se toplo priporoča družinam, jrosp. kr"'mar-jem iu restavrateijem.
Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11.
trgovec 7. jedilnim blagom v Trstu, Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, navadnega in najtinejšepa olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko.
Ja ko h J c 1 len
Pekarna in sladčičarna
v Trstu, ulica Sette Fontane At. 13. priporoča 3 krat na dan 9vež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskili mlinov.
Nova čevljarnica ^Sv'S
ulica Giulia 5t. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. lilago kskor: podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah.
Kemeljni v vel'kem izboru, bukove debla orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za 6topnjice.
Cene zmerne.
Viktor Miklavez
v Trstu Via Fonderia st. 10.
Vela zaloga imm blao.
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
GORICA Gosposke ulice 7 GORICA
Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno iu solidno postrežbo.
Cene stalne brez pogajanja.
Josip Bizjak
nrantki mojster v Trstu ulica Stadion 25. nazna-uja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča.
„AiiGiii de Mi'
krčma
v ulici Geppa štv. 14. j oči vina prve vrste:
Bela vipavska . . Črna istrska . . . Istrski refošk . - • Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na O0111 od 10 litrov
naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr.. črno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip Furlan, lastnik.
liter po 36 kr.
»> »> 36 ,, „ 4-8 „
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obee za vso Šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporočil
Ravasinijev
icluuti liflill.
Sestavljen je iz raoijonalno izbranih potrtdmih kolčin železa in delujočih prvin kinina.
Steklenice po kron 120. 2- in 360.
Vdobiva se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu. Piazza della Stazione štv. 3.
Poštne pošiljatve s povzetjem.
Zahtevajte v vseh javnih lokalih:
Cnnf4 9 C-linti najelegantnejii, najbojra-jpOn C JdlUIl tej:; na vsebini, v visokih in odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razširjeni nemški druž-binski list, ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška in športna poročila brezplačno. Izhaja vsako soboto Naročiti se more z vsako številko
i n stane na leto :
v navadni izdaji K. l'4, posamezne ;tev. :"><> st. v luksni „ - 40,	..	-K. 1.—
v r ra«ni „ „100,	-	-	--
Posjunirne številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in oprava: Dunaj, IV., Plosslgasse 1.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje is prevažanje pobištva
Rudolf Exner
Trst. — Via Squcro iiuovo 7. — Trst.
Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi.