t
Leto LDL Mka 128.
V LjaMJinil, o eetrteb
Ceno Din 150
lUiaja fuk dan popoldne, ixmnii aaaalj« im praialk«. — Iasmtli do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 3J 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 a — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenski Marod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upnmüfttro: Enaflova ali ca itev. 9, pritličje. — Talalon stav. 304. uredništvo: KnaUova nüca it. 8f I. nadstropje. — Telefon stav. 34,
HT      Poitnina plačana v gotovini«
Brezposelnost
Na nedeljski glavni skupščini Save* *a industrij cev iz Hrvatske in Slavoni* .je je poročal predsednik Alexander o -naraščajoči gospodarski krizi, ki se po javlja v vedno hujši obliki in še ne ka* že nikakih znakov pojemanja. Krizo zlasti močno občuti naša mlada indu? atrija, ki se mora obupno boriti za svoj obstanek. Njena glavna sovražnika sta splošno obubožan je prebivalstva, ki more vedno manj kupovati, in inczem* ska konkurenca, ki ni dovolj omejena po carinskih tarifah in trgovinskih po* godbah.
Posledice industrijske krize se odra* žajo zlasti v brezposelnosti. Po podat* kih, ki jih je g. Alexander navedel v svojem referatu, imamo danes 50.000 brezposelnih industrijskih delavcev. To število samo na sebi ni tako ogromno, Ako ga primerjamo s številom brezpo* 'selnih v raznih dragih državah, v A v* stri ji, Nemčiji, Belgiji ali- celo v An» gliji. kjer so številke brezposelnih i ab* solutno i relativno z ozirom na število prebivalstva mnogo višje. Drugačna pa je slilca, ako vpoštevamo, da je Jugo* slavij a izrazito agrarna država z le sla* *bo razvito industrijo. V vsej naši indu* striji je zaposlenih okrog 250.000 oseb. To znači, da je vsak peti industrijski delavec brez dela in zaslužka. Takega kričečega razmerja ne pozna niti A v* stri j a, niti Angliji in bržčas sploh no* bena država«
Zato sili ta statistika k premišlje* vanju. Morali bi razpravljati o njej ne sami gospodarski in finančni krogi, ampak v prvi vrsti tudi politiki, naši poslanci in ministri. Morda ni civilizi* rane države, ki bi šla tako brezbrižno preko problema brezposelnih kakor ravno Jugoslavija, kjer vlada tej naj* hujši vseh socijalnih nadlog ne posve* ča prav nobene pažnje.
Pri tem je treba pomisliti, da brezposelnosti ne pozna samo industrija. $e huje, dasi ne tako očitno, se pojavlja v vseh drugih poklicih. Na tisoče ie brez stalne službe nekdanjih nameščencev in nameščenk denarnih zavodov in trgovskih obratov. Koliko bede se sramežljivo skriva v rodbinah nezaposlenih in-teligentov, koliko deklic se obupno bori za svoje poštenje, ker ne morejo najti službe, starišev pa nimajo, ali pa sami ne morejo živeti. Koliko je brezposelnih že tudi pripadnikov kmečkih slojev.
In r.daj grozi še nova nevarnost Glavna državna zaščita domačega delavstva obstoja v določbi, da morajo vsa nasa indusrijska podjetja zaposlovati le naše državljane. S konvencijami, ki jih je danes sprejela Narodna skupščina, pa se Italiji dovoljuje, da zaposli v podjetjih s pretežno italijanskim iapitalom tudi italijanske državljane. T'aküi poletij je pri nas, zlasti v Dalmaciji vse polno in zaposlujejo 5—6 tisoč delavcev. Kdor pozna italijansko men-taliteto, ve, da bo večina od njih vržena na cesto.
Skrajni čas j2. da se naš parlament začne baviti tudi s temi problemi, ki mnogo globlje posegajo v življenje prebivalstva,  kakor  pa  razne državno-
pravne in medstrankarske borbe.
t _ * -
Naši dolgovi Angliji
— London, 9. junija. V poslanski zbornici je izjavil državni tajnik za finance Mac Neil, odgovarjajoč na neko interpelacijo glede višine vojnih dolgov kraljevine SHS Angliji, da znašajo po konstatacij: meseca marca tega leta ju« goslovenski dolgovi celokupno 31 milijonov funtov šterlingov. V ta znesek ni Vračunan odbitek 2,533.000 funtov, ki je bil dan kot pomoč te i državi po vojni. Vojni dolgovi od strani Jugoslavije še niso dovolj zajamčeni.
POSLANIK BALUGDŽIČ PRI ITALIJANSKEM KRALJU
Rim, 9. junija. Krali je sprejel v svečani avdijenci novoimenovanega ju.go-slovenskega poslanika dr. Živojina Ba-higdžioa, ki je kralju izročil poverilne Mstine.
KATASTROFALNO NARAŠČANJE DONAVE
_ Dunaj, 9. junija. Iz Monakovega in
« ostalih mest ob Donavi prihajajo poro* čila o katastrofalnem naraščanju Donave. Močan val se vali iz gornjega toka proti Du* maju. Pri Ingolstadtu znaša vodno stanje 338 cm, za 20 cm višje kakor za časa povoden j ske katastrofe v mesecu juniju in avgu» stu 1924. Vsa mesta ob Donavi tja do Beo* grada so obveščena o preteči nevarnosti.
Prvi de! konvencij z Itelljo sprsiei
Potek včerajšnjih sej Narodne skupščine in skupščinskih odborov, — Danes je skupščina po kratki debati sprejela takozvane beogradske konvencije z Italijo,
na. Poslanca dr. Iii j a Šumenkcvič m bivši zunanji minister dr. Voja Marin-kovič, ki je bil svoječasno angažiran pri podpisu konvencije o bivanju in kon-
Beograd, 9. junija. Narodna skupščina je, kakor smo že kratko javili, na včerajšnji seji razpravljala o spremembi člena 289. iinančnega zakona glede cenzusa za invalide. Finančni minister je predlagal, da se določi kot podlaga za podelitev invalidske podpore celokupna davčna dajatev v znesku 20 Din, odnosno, da je smatrati v smislu invalidskega zakona za siromašne one osebe, ki letno ne plačujejo skupaj več kakor 20 Din zemljiškega davka brez desetinske^a pavšala na poslopja, trgovine, poklice, kapital in osebno delo. Skupščina je r>o kratfcf debati to zakonsko predlogi sprezeia s 129 glasovi proti 17.
Skupščinski odbor za proučavanje zakona o izenačenju neposrednih davkov je včeraj popoldne zaključil načelno debato. V načelu je bil zakon spre-iet z 11 sJaSovi proti 8. Prihodnja od-borova seja je določena šele za 15. t. m. Ta dan se prične podrobna debata. Opozicija upravičeno kritizira postopanje vladine večine, ki zavlačuje seje tega važnega odbora in s tem sabotira zakon.
Včeraj popoldne se je sestal tudi odbor, ki je razpravljal o zakonskem načrtu glede spremembe člena 393. ver-sajske mirovne pogodbe, ki govori o upravnem svetu mednarodnega delovnega urada. Odbor je priznal potrebo te spremembe. Protokol o tej spremembi tvori podlago za ratifikacijo 21 mednarodnih delavskih konvencij, ki jih je sklenila mednarodna konferenca za delo v Ženevi in ki čakajo na ratifikacijo od strani naše države že tri leta. Predsednik mednarodnega biroja za delo g. Albert Thomas je že pred meseci urgiral pri naši vladi ratifikacijo teh pogodb.
— Beograd, 9. junija. Današnja seja Narodne skupščine se je otvorila ob 10.15 dopoldne med največjo napetostjo m nervozTTOStjo- Seja ima značaj izredno važnega političnega dogodka. Na dnevnem redu so takozvane beogradske konvencije z Italijo, ki jih je podpisal 7. t. m. dr. Krajač in ki se nanašajo na ureditev plovbe, prometa, bivanja, drugih gospodarskih vprašanj in na ureditev medsebojnih trgovinskih odnosa j ev.
Opozicija je splošno nezadovoljna s posamnimi določbami, zlasti še z obliko trgovinske pogodb.e. Zato se je odločila izvajati nad pogodbami najost-rejšo kritiko naše zunanje politike.
Pred sejo in Se med ekspozejem trgovinskega ministra dr. Kraj2ča o važnosti teh pogodb so se vršili v vseh klubih sestanki, na katerih sn določevali stališče parlamentarnih klubov napram konvencijam in obenem glavne govornike.
Zelo živahna je bila seja v Davido-vičevem demokratskem klubu. Tu se je razvila obširna in živahna debata, ker so nekateri Člani kluba zagovarjali stališče, da je treba glasovati za rarifika-cijo teh pogodb. Nekateri člani kluba so bih namreč sami udeleženi pri pogajanjih in podpisu posamnih pogodb. Situacija v klubu je bila zato zelo muč-
vencije o prometu v okolici Zagreba, sta se zavzemala za ratifikacijo, drugi fo bili proti. Končno je klub sklenil, da prepušča svojim članom pri glasovanju svobodne roke. Za glavnega govornika je bil nato določen dr. Iiija Šimien-kovič.
Muslimanski in zzmijoradniški klub sta svojim članom tudi prepustila povsem svobodne roke pri glasovanju. Slovenski klerikalci SO SO glasno sklenili, da vsi glasuicjo prod. Njihov glavni govornik je poslanec Fran Smodej. Hrvatski föderaler, i so ravno tako proti ratifikaciji.
Klub SDS je po daljši razpravi sklenil, da glasuje oroti konvencijam, stoječ na staiišču. da bi morala vlada predložiti skupščini v od obren je hkrahi vse z Italijo skleniene konvencije, ker bi se le tako mogTo točno oceniti, kaj nam nudi Italija in kaj mi njej, odnosno kaj rri izemb^amo.
Zunanji minister dr. Ninčič je bil ves dopoldan v živahnih stikih in razgovorih s poslanci raznih klubov ter jim dajal potrebna pojasnila o pomenu teh konvencij.
Za razpravo o beogradskih konvencijah je od vsake parlamentarne skupine določen le po en govornik in ie pričakovati, da bodo konvencije že na današnji seji sprejete.
Razpravo o konvencijah je otvoril trgovin, minister dr. Krajač z zelo obširnim ekspozejem, ki je trajal skoraj dve uri.
Minister dr. Krajač je v svojem govoru povdarjal veliki gospodarsko-poli-tični pomen z Italijo sklenjene trgovinske pogodbe, ki sloni na modernih principih in se približuje sčasoma tipu predvojne trgovinske pogodbe. Z Italijo sklenjena trgovinska pogodba je prva naša definitlvna trgovinska pogodba. Merodajni so bili mnogi razlogi za skle-nitev te pogodbe, predvsem neposredno sosedstvo, dolga skupna meja, živahen železniški promet in Jadransko morje. Z Italijo vežejo našo državo dobre in važne železniške zveze preko Reke, Jesenic in Rakeka. Iz naše države izvažamo v Italijo le živino, iz Italije pa prihajajo razni južni pridelki in industrijski izdelki. Trgovinski minister je nato črtal dobre in za našo državo koristne strani pogodbe.
Kot prvi protigovornik je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec Fran Smodej.
Govorila sta še posl. Joca Jovano-vič - Pižon (zemljoradnik), ki je izjavil, da glasuje proti ratifikaciji, in poslanec dr. Grisogono, ki je v imenu SDS podal izjavo, zakaj njih klub glasuje proti konvencijam. Debata je bila nato zaključena, nakar je bik) odrejeno glasovanje. Pogodbe so bile sprejete v načelu s 149 glasovi proti 28.
Nato je zunanji minister dr. Ninčtč predložil še 20 drugih konvencij, sklenjenih z Italijo, ki se nazivajo kratko »nettunske konvencije«.
Vlada hale
Po informaciji beogradske «Pravde» namerava vlada podaljšati določbo uradniškega zakona o sistiranju stalnosti.
— Beograd, 9. junija. Današnja Pravda« priobčuje senzacijonalno vest, da namerava vlada predložiti Narodni skupščini poseben zakon, ki bi spremenil uradniški zakon v toliko, da bi se provizorična nestalnost držav, urad-ništva podaljšala.
Kakor znano, je bila v uradniškem zakonu določba, po kateri so vsi državni uradniki, izvzemši sodnike, tri leta po sprejetju zakona nestalni, t. i. da jih lahko država poljubno premešča ali odpušča. Ta določba je veljala za dobo treh let tako, da bi bilo letos s 1. septembrom konec neprestanega šikaniranja uradništva s premeščanjem, odpuščanjem in prezgodnjimi upokojitvami.
Po informacijah »Pravde« namerava vlada s posebnim zakonom dotično določno uradniškega zakona podaljšati. S tem bi bilo podaljšano tudi tisto brezpravno starke državnega uradništva. ki je prizadejalo že mnogim oeza-
služene krivice. Nestalnost državnega uradništva je največje zk> državne uprave. Zato je razumljivo, da je vzbudila vest o nameravanem podaljšanju dotične določbe v uradniških krogih splošno ogorčenje.
Obsojen klevetnik
— Beograd« 9. junija. Pri prvostopnem sodišču je bila danas proglašena sodba v procesu ministra n. r. dr. Q. Žerjava proti novinarju Momčilu Ivani-ču, ki je očital obtožitelju, da je nepravilno in iz koristoljubja sklenil z zagrebško družbo »Nihag« pogodbe glede sekanja državnih gozdov, ter tako državo oškodoval za 30 milijonov dinarjev. Sodba ugotavlja, da bivši minister za šume in rudnike g. dr. 2erjav ni zagrešil nobene nepravilnosti in se obtoženec Momčilo Ivanič radi obrekovanja obsoja na tri mesece zapora, na povračil* sodnih stroškov
Francija tioüi koncentracijsko vMo?
Po mnenju finančnega ministra more ustaviti propadanje franka samo močna vlada narodne koalicije. — Možno je, da sedanja
vlada odstopi že danes.
— Pariz, 9. junija. Neprestani padec francoskega franka povzroča v širokih slojih vedno večje vznemirjenje in paniko. Javnost zahteva, da se mora ministrski predsednik Briand nemudoma vrniti iz Ženeve, kjer se udeležuje sej sveta Društva narodov. Vlada skuša ukreniti vse nujne odredbe, da se padec franka ustavi. Za danes je sklicana seja ministrskega sveta.
«liavas» objavlja, da se vrši prsd današnjo sejo ministrskega sveta konferenca ministrov, na kateri bo finančni
minister predlagal sestavo vlade narod, ne edinosti. Taka vlada, opirajoč se na veliko večino parlamenta, bi bila edino sposobna Izvesti sanacijo francoskega franka. Cc fcodo ministri soglašali s tem načrtom finančnega inuistra, bo posledica, da odstopi celokupna vlada ter prevzame g. Briand nalogo sestaviti vlado velike narodne koailcije.
— Pariz, 9. junija. Zbornica je v svoji nočni seit ki je trajala do prvih jutranjin ur, odklonila povišanje poslani« ških diiet s ISO giasovi proti 120.
Finančna
Avstrije
Koncem tega meseca se ukine mednarodna finančna kontrola nad Avstrijo. — Dovolitev novih kreditov. — Zadoščenje v
Avstriji-
— Dunaj, 9. junija. Dunajski listi objavljajo privatna in uradna pojasnila o ukinitvi finačne kontrole nad Avstrijo od strani Društva narodov. Finančna kontrola bo oficijelno dvignjena 30. junija t. 1. Finančni svetovalec avstrijske Narodne banke bo izvrševal svoj 2 funkcije še dve leti.
Poročilo o odpravi kontrole vsi listi radostno pozdravljajo. Finančni odbor narodov je predložil svetu Društva narodov dve poročili. Prvo se nanaša na dejstva in ugotovitve, ki utemeljujejo odpravo kontrole. Avstrija js izpolnila vse od Društva narodov sestavljene pogoje. Predloženi računski zaključek za leto 1925. dokazuje, da se je avstrijska uprava ravnala po vseh navodilih finančne kontrole in da prihaja v gospodarsko in finančno konsolidacijo. Čeprav obstoja še precejšnja gospodarska depresija, smatra finančni odbor za umestno, da se kontrola dvigne, in predlaga, da svet Društva narodov izjavi, da se delovanje generalne-
ga komisarja s 30. junijem ?. L konča, ker je gospodarska stabilizacija Avstrije zagotovljena.
Finančni odbor na to na svetuje nekatere finančne transakcije na korist Avstrije. V prvi vrsti se Avsriji dovoli izdaja kratkotrajnih, največ 6 mesecev tekočih zakladnic, ki ne smejo presegati 75- milijonov šilingov. Finančni odbor na svetuje dalje, da se izroči Avstriji kreditni ostanek iz mednarodnega posojila v znesku 27 miljonov šilingov, ki se imajo izključno vporabiti za izpopolnitev mednarodnega telefonskega kabla v Avstriji.
Avstrijski komite je na včerajšnji popoldanski seji pod predsedstvom ChambcriaLaa razpravljal o predlogih finančnega odbora ter jih soglasno sprejel. Danes razpravlja svet Društva narodov o teh predlogih.
Komite, ki vodi kontrolo nad Madžarsko, se je izrekel proti odpravi fu nančne kontrole nad Madžarsko.
-ss-
Nova poljska vlada
— Varšava, 9. junija. Prof. Bartel, ki je Pre;«l anandat za sestavo nove vlade, se je včeraj povrnil iz Lvova v Varšavo. V Lvovu je izjavil: »Še ne vem, ali obdržim poleg ministrskega predsedstva še dalje tudi prometno ministrstvo. Za slučaj, da sestavim vlado, izvedem gotove spremembe v posameznih ministrstvih. Vprašanje razpusta sejma in novih volitev še ni postalo aktualno«.
G. Bartel je tako? po prihodu pričel s konzultacijo načelnikov levičarskih strank.
— Varšava, 9. junija. Minis trk i predsednik Bartel ie o polnoči končno sestavil vlado Bartel IL V kabinetu so ostali vsi dosedanji ministri.
Ministrski predsednik ie Izjavil novi-narjem, da je vlada odločena nemudoma predložiti parlamentu novi volilni zakon fn zakon o reviziji ustave.
Za slučaj, da parlament no odobri teh zakonskih načrtov, bo razpuščen in v lese. nj se vrše nove volitve.
Albanski poslanik odpoklican
— Eeograd, 9. junija. V diplomatičnih in političnih krogi h Je precejšnjo pozornost vzbudilo dejstvo, da je bil dosedanji albanski poslanik na našem dvoru Stavro Sta-v t u nenadoma odpoklican. Njegov odhod spravljajo v zvezo z nesoglasji, ki so nastala med našo kraljevino in Albanijo radi trgovinske pogodbe. Na Stavrovo mesto je imenovan za albanskega poslanika bivši notranji minister v vladi Ahmed bega Zoga in prijatelj Jugoslavije Zenan beg, ki je največ pripomogel, da ie bila strmoglavi jen a italafils-ka vlada Fan Nolfja.
NOV POSLANEC
— Beograd, 9. junija. Skupščinsko predsedstvo je zbornici danes naznanilo, da je odložil svoj poslaniški mandat Davi-dovičev demokrat. Mihajlo 2 i v k o v i 6. Na njegovo mesto bo vpoklican njegov namestnik ekonom Milan D i u k i 6.
KRIZA V ČEŠKI ŽELEZNI INDUSTRIJI
— Praga, 9. junija. Prašiča železo industrijska družba je zadnjih 14 dni zopet odpustila 400 delavcev. V zadnjem času je družba odpustila 700 delavcev in je računati, da sledi se večja odpustitev delavstva.
BOJI V SIRIJI KONČANI
— Pariz, 9. junija. Vrhovni komisar v Siriji Jouvenel izjavlja v »Matinu«, da je voja v Siriji končana. Pričenja se policijska akcija. Francija lahko stori danes y Siriji, kar hoče.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Lesni trg: Precej ponudb in povpraševanja. Prodan 1 vag. smrekovih hlodov od 25 cm naprej n. post. 180 Din.
2itni trg: Precej ponudb in povpraševanja. Prodanih 10 vag. pšenice 76 kg, 2% primesi, fco. slav. pest. 365 Din jn 1 vag. slav. koruze fco. naklad, post. 180 Din.
Efekti. Invest. pos. iz leta 1931 72, 74, Loterijska drž. renta za voj. škodo 299, 302, Celjska posojilnica d. d. Celje 193, 195, 195, Ljubljanska kred. banka Ljubljana 175, 20f), Merkantilna banka Kočevje 100, 104, Prva hrvatska stedioLiwa Zagreb 865, 86S, Sla-venska bnaka d. d. Zagreb 50, Kreditni zavod za trg. in inJ. Ljubljana 165, 175, Stroj, tovarno in livarne d. d. Ljubljana 65, 78, Trboveljska premg. družba Ljubljana 305, 312, Zadružne papirnice Vevče, Goričane in drvom ZagrebMcdvode 100, Stavbna družba d. d. Ljubljana 55, 65, Šešir d. d. tovarna klobukov Škof ja Loka 103. Zastavni listi Kranjske deželne banke 20, 22, Kom. zadfc Kranjske deželne banke 20, 22.
ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curih 10.96—11, Praga 167.70 do 168.70, Pariz 169—171, Ne\vyork 56.443 do 56.743. London 275.40— 276.60,"Trst 208.97 do 210.17, Berlin 13.50—13.54, Dunaj b00.15« 804.15. — Valute: dolar 55.91—56.21.
Eiektf: 7% invest. posoj. 1921 12% % do 73K, 2¥j% drž. rente za ratmi štetu 302.5—304.50, 3<M—^35, Ljubljanska kreditna banka 175, Hrv. eskonrptna banka 101 do 1C2, Kreditna banka Zagreb 104—105, Hipotekama banka 57—68Jugobanka 92y3—93, Prašte^ona 865—870, Ekspl. lf Drava d. d. Osijek 190, Sečerana Osijek 275—285, Isis d, d. 51, NLhag 22-^27, Gut-man 215—220, Slaveks 117 #130, Trbovelj ska 300—310.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.11, Pariz 15.45 London 25.14, Newyork 516.625, Milan 19.075, Praga 15.31, Dunaj 72.9875.
Trst: Beograd 47.40—47.70, Pariz 82.10 do 82.50, London 131— 131.50, Newyork 26.90—27, Praga 79.70—80.10, Dunaj 380 do 383. Curih 520—534r
j
6661
Oduševljen sprejem francoskih gostov v Ljubljani
Lepa in prisrčna francosko-jugoslovenska manifestacija. - Francoski koncert v «Zvezdi». — Desettiaočglara množica na ajfcalu
Izredno prisrčno ie sprejela včeraj Ljubljana francoske goste. Kljub temnim oblakom, ki so se grozeče podili po nebu, se jc na kolodvoru zbrala taka množica, da je bil peron pretesen, tisoči in tisoči šolske mladine in odraslega prebivalstva pa so napolnili prostor pred kolodvorom in Miklošičevo cesto, po kateri so imeli iti Francozi do magistrata. Vlak je imel pol ure zakasnitve, začelo ie tudi res deževati, a otroci in odrasli so kljub temu vztrajali na svo^ jih mestih.
Ob tri četrt na 4 je naposled prispel nestrpno pričakovani posebni vlak z dvema lokomotivama in dolgo vrsto velikih udobnih vagonov, ki jih je dala naša železniška uprava na razpolago francoskim gostom. Godba Dravske divizije je zaigrala francosko himno, kolodvor ie zaoril vzklikanja, vse je mahalo z robci in klobuki in male belo-oblečene deklice so obsule izstopajoče francoske goste s cvetjem. Ko se je vihar polegel, je sinove in hčere bratske Francije pozdravil veliki župan dr. Bal-tic, prisrčno dobrodošlico pa jim je v francoščini izrekla gojenka 4. razreda ženske realne gimnazije gdč. Mira Kra-merjeva, ki je izročila senatorju in vodji ekskurzije g. Chasettu šopek svežih cvetlic. Goste so nato pozdravili še g. Oton Župančič v imenu slovenskih književnikov, rektor dr. Pitamic v imenu univerze, podstarosta JSS Kajzeli v imenu Sokolstva, dr. Pless v imenu Trgovske zbornice, ge. Tavčarjeva in Vodopivčeva v imenu narodnega žen-stva. Za vidno presenčene in ginjene francoske izletnike se je ponovno zahvalil senator g. Chasette, kf je zaključil svoi govor z vzklikom Vive la You-goslavie!« Med posameznimi govori so vedno znova orili burni pozdravni klici, ki kar niso hoteli ponehati.
Z vojaško godbo na čelu in spremljani od članov ljubljanskega »Francoskega krožka« so odšli nato francoski izletniki v mesto, ki si je bilo njim na čast odelo slavnostno obleko. Vse hiše so bile v zastavah, mnoga okna okrašena s preprogami, malimi zastavicami in cvetjem. Nad 10.000 ljudi je tvorilo špalir po Miklošičevi c. preko Marijinega trga in Stritarjeve ulice do magistrata. Tako mrtva in na videz mrzla Ljubljana je oživela in se ogrela kakor že dolgo ne. Od sokolskih dni dalje še nismo videli tako iskrenih, prisrčnih in oduševljenih pozdravov na ulici. Tudi solnce se je usmililo navdušenih šolarč-kov, prodrlo oblake in obsulo s svojimi zlatimi žarki tisoče pestrih zastavic in belh robcev, ki so migljali po zraku in pozdravljali mimoidoče francoske goste. Jn vedno znova so se dvigali burni viharji vzklikanja in ovacij. Občinstvo je napomilo ves obširni Mestni trg s Stritarjevo ulico vred.
Šele po dolgih minutah se je vzkli-kanje toliko poleglo, da je mogel obiskovalce v imenu mesta ^pozdraviti predsednik gerentskega sveta g. dr. Puc, ki jih je obdan od obeh gerentov in celokupnega magistratnega uradništva pričakoval pred magistratom. Ko pa je končal govor z vzklikom »Vive la France!« »Živete Francija!« navdušenih vzklikov zopet ni bilo konca. Vojaška godba je intonirala marseljezo, ki je izzvala nov vihar oduševljenja. V kratkem govoru se je zahvalil greno-belski župan in poslanec Mystral, ki je končal z vzklikom Jugoslaviji. Vojaška godba ie zasvirala našo himno, ki pa je skoro utonila v viharju vzklikanja. Z okrašenega magistratnega balkona so magistratne uradnice vnovič obsule goste s cvetjem iz mestnih vrtov.
Francozi in Francozinje so se razdelili v manjše skupine in si ogledali mesto. Nekateri so odšli tudi na Grad, drugi so si ogledali Tivoli, naše cerkve, univerzo in druge zgradbe, nato pa se večinoma zbrali v Zvezdi, kjer so inprovizirali v zahvalo za lep sprejem koncert francoskih pesmi V Zvezdi se je zbralo zopet več tisoč prebivalstva, ki je navdušeno pozdravljalo nastopajoče francoske pevce. Koncert so otvorili z našo himno «Bože
Pravde». ki so jo zapeli v francoščini. Peli so nato tri francoske pesmi in k zaključku mogočno marseljezo. Id je izzvala tak vihar navdušenja, da so jo morali ponoviti. Ljudje bi hoteli poslušati Še in še, a čas je pritiskal in gostje so se morali posloviti. Za slovo so zapeli še enkrat «Bože pravde* in nato med novimi neprestanimi ovacijmi odšli na kolodvor.
V restavracijskem vrtu glavnega kolodvora je bila na hitro roko prirejena skromna večerja, med katero je pel zbor cLjubljanskega zvona* naše narodne in nacijonalne popevke, vmes pa sta igrali godbi Dravske Divizije in «Sloge». Ves restavracijski vrt in sosedni del perona je vnovič napolnilo ljubljansko občinstvo, ki je vedno znova prirejalo Francozom prisrčne ova-ciie. Tako domače in prijetno so se počutili gostje med nami, da so le neradi odhajali v vagone. Prisrčni prizori po-bratimstva in poslavljenja so se vrstili, dokler se ni začel vlak pomikati med sviranjem obeh godb in neprestanimi ovacijami tisočglave množice.
Kljub temu, da se je za prihod Francozov izvedelo šele v zadnjem hipu, je bil njihov sprejem tako veličasten, da bi tudi najboljša organizacija ne mogla prirediti lepšega- Prihajal ie iz srca. Ljubljansko prebivalstvo se je zavedlo ali vsaj instinktivno čutilo,. da ima v svoji sredi resnične prijatelje, prave brate in sestre, ki tudi v najhujši nesreči ne omahujejo. Lep včerajšnji dan bo ostal v prijetnem spominu najširšim ljubljanskim slojem, zlasti pa naši mladini, in bo zato brez dvoma rodil najboljše posledice. Iskreno želimo, da bi v enako lepem spominu ostala tudi Ljubljana francoskim izletnikom, ki se danes preko severne Italije vračaio v svojo domovino.
★
Štirim, med izletniki se nahajajočim francoskim senatorjem in njihovim damam sta priredila veliki župan g. dr. Baltič in njegova soproga banket v vladni palači.
Danes zadnji dan:
veselje in zabava v kino „Ideal" v sijajnem, elegantnem filmu
ff
Plesalec moje žene"
z lepo
Maria Corda
Mihael Varkony
Willy Fritsch
Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. ur!
Sport
Mri/a s VUlacher SV (Beljak) 13. t. m. V nedeljo 13. junija igra Ilirija revanžno tekmo s Villacher SV iz Beljaka, ki je prav* kar ponovno dosegel nogometno prvenstvo Koroške. Prva igra letos v Beljaku je končala z zmago Ilirije v razmerju 3:1, pri Čemer se je izkazal SV za izredno žilavega in odpornega protivnika. Ilirija bo merda igrati v nedeljo znatno boljše kot v zad» njih nastopih, ako hoče svoj prvi uspeh proti SV ponoviti. Tekma je za Ilirijo važ« na tudi kot trening na bližnje srečanje z Gradjanskim v državnem prvenstvu.
— Tudi flaiduk izven forme. Splitski Hajduk je igral v soboto in nedeljo proti Viiktoriji iz Ptzna. Prvi dan je Hajduk zmagal v razmerju 6 : 0 (2 : 0), drugi dan je izgubil v razmerju 3 : 2. Splitski listi poročajo, da ie Hajduk oba dni igral zelo slabo in da je tr enotno izven forme. Kakor vse kaže, ima najlepše šanse za naslov državnega prvaka zopet beograjska Jugoslavija .
—   Plzenska Viktorija   v Dubrovniku.
Viktorija je iz Splita odpotovala v Dubrovnik ,kjer je igrala s tamošnjo mestno reprezentanco  6: 6, z Goškojn pa 3 : 2.
Porotne razpraoe
Ljubljanska pmfa
Velike tatvine v tržiški predilnici
Danea razpravlja ljubljanska porota o tatvinah ki so za naše male razmere prav ogromno aaj presegajo skupno znesek 100 tisoč Din. Gre za tatvino preje v predilnici Glanzmann in Gassner v Tržiču, izvršeno seveda v več presledkih. Tatvine so obtože* ni k, se danes zagovarjajo pred poroto: Viktor Lokar, tesar iz Struieva, Janez Be* ton, tesar iz Grada pri Cerkljah, Alojzij Legat, čevljar, in Karl Legat, ključavničar, oba iz Pristave. — Vendar pa bi ti sami ne mogli izvršiti te tako ogromne tatvine, da niso imeli spretnega voditelja in pomagača v osebi prcdilskega mojstra Rolanda Wach* tarja, ki jih jo vodil in kril proti razkritju od strani tovarne. Pri tem si je sam dobil toliko premoženja, da je pod firmo svojo žene odprl v Tržiču, torej pred nosom to* vame, celo trgovino pletenin.
Tovarna Glanzmann*Gassner v Tržiču izdeluje prejo razne vrste in kakovosti iz indijskega bombaža. Preja se zlaga v zavoje po 2 kg, ti pa v bale po 50 zavojev. Skladi* šče tega dragocenega blaga ima tvrdka do* bro zavarovano na otoku, ki ga obdajata Bi* strica in Mošenik in ki je skoro nekaka ma* la trdnjavica. Toda tudi iz te trdnjave so že od L 1922 dalje izdatno kradli. Wachtar je ravnal jako predrzno in premeteno. Ko je bila nekoč nevarnost, da se tatvina raz* krije, je prav spretno speljal celo preiskavo v napačno smer in je obdolžil tatvine in spravil v dolgotrajno preiskavo celo druge, pridne in poštene delavce, samo da je kril sebe in svoje pomagače.
Uzmoviška družba je imela svoje skia* dišče v Krizah pri Tržiču, od koder so sprav Ijali blago v Kranj, kjer_ so ga shranjevali pri nekem Antonu Novaku. Največ ukrade* nega blaga so prodali neki Rozaliji Nagy in njenemu sinu Ludviku, ki sta otvorila na Javorniku lastno pletilnico, v kateri je bilo uslužbenih po 30 pletilk. Blago so prevažali v žakljih kot moko, nosili pa so jo tudi v nahrbtnikih s kolesi in po železnici.
Obtoženca Lokar in Beton sta hodila v tovarniško skladišče preje skozi neko od* prtino, ki sta jo napravila sporazumno z Wacht ar jem. Maskirali so to odprtino od zunaj z drevjem, od znotraj pa z balami. Kradla sta vedno le cele bale z vso amba* lažo.
Kupčija je šla izborno. Rozalija Nagy si je zgradila lepo hišo, Beton pa si je kupil k svoji hiši vrt za 11.250 Din. Da so tudi vsi imenitno živeli, je umetno, ž njimi pa tudi njihove prijateljice. Svojim odjemal* cem so lagali, da dobivajo blago od tiho* tapcev iz Avstrije in je zato ceneje. Prejo jim je barval barvar Wagner v Radovljici, ki je sam povedal, da je veliko delal za nje. — Koncem leta 1923 pa sta se Lokar in Be* ton skregala radi razdelitve skupička. Pri* dobila sta si zase vsak svoje tatinske tova* riše in nastali sta Lokarjeva in Betonova družba, ki 6ta obe prodajah blago raznim trgovcem v Ljubljani, katerim so se pred* stavi j ali pod različnimi napačnimi imeni.
Toliko posnemamo iz obširne obtožni* ce, ki jo zastopa drž. pravdnik dr. Fellacher.
Senatu predseduje podpredsednik dežel* nega sodišča Keršič, votanta sta sod. svet. Gol ja in sodnik Kravina.
Porotna dvorana je polna, med poslu* šalci so v pretežni večini Gorenjci. Tudi med porotniki imajo Gorenjci večino.
Ko je prebral zapisnikar dr. Benedek obtožnico, se je pričelo
zasliševanje obtožencev.
Prvi je bil zaslišan Viktor Lokar.
Predsednik: «No Lokar, kako je bilo, ali ste kradli pavolo ali ne?»
Obtoženec: «Kar sem priznal, to sem vzeL*
Predsednik: « Ampak precej več!» Obtoženec:   «Ne gospod,   samo štiri bale I»
Predsednik: «No dobro, bodo že drugi kaj povedali! Kje pa ste «e seznanili z Be* tonom?»
Obtoženec: «Poznal sem ga že prej, ko sem zidal pri «Slogradu»; Beton je bil ta* krat v Ljubljani kot tesar. Nato pa sem ga dobil v Jelenovi gostilni v Kranju. Rekel mi je, če hočem zaslužiti, naj prodam pa* volo. Dal mi je nekaj štren in odpeljal sem se naprej. Med potjo sem zvedel, da kupuje neka ženska na Javorniku pavolo. In res sem dobil Rozalijo Nagy, kateri sem pro* dal 40 zavitkov, zavitek po 112 Din. Pavolo sta pripeljala k Jelenu dva voznika, pa no* benega ne poznam.»
Predsednik: «Pa vi ste imeli tiskane ra* čune, fakture, štampilke, vse na ime: Anton Jeriša, trgovina bombaža, Kokra.»
Otoženec: «Ja, gospod, tega se več ne spomnim.*
Predsednik: »Ugotovljeno pa je, da ste
prodali samo enemu ljubljanskih trgovcev 124 velikih bal p £ vole.*
Obtoženec: «Ja, gospod, vse to blago sem pa kupil od koroških tihotapcev.*
Predsednik: «Tistega vašega voznika Je* rišo so iskali orožniki po vsej Gorenjski, pa ga živ krst ne pozna!»
Obtoženec: «kaj morem za to, če ga orožniki in drugi ne poznajo, jaz ga po* znam!*
Predsednik: aTore j nočete ničesar pri* znati?»
Predsednik: *No, dobro je, gotovo je, da ste bili vsak teden parkrat na Javorniku, denarja pa ste imeli, da jo kar od vas teklo!*
Nastopi druöi obtoženec Janez Beton.
Predsednik: «Lokar in Legat sta prizna« la in priznali ste tudi vi. Sedaj pa nam po* vejte, kako je bilo in kako ste delali?*
Obtoženec: «Jaz ne vem prav nič o tem!*
Predsednik: «Lokar pa je povedal (zašli* šani so bili obtoženci namreč vsak posebej. Op. ure<ln.), da sta se vidva spoznala v go* stilni pri Jelenu v Kranju!*
Obtoženec: «Ja, res, sedela sva enkrat pri Jelenu, toda z njim nisem imel posla. Prišel pa je v gostilno neki trgovec in je rekel, da prodaja pavolo. Rekel je Lokarju, če pelje pavolo na Jesenice, bo dobro za^ služil. Pa je naložil Lokar blago na voz — voznika ne poznam — in peljal se je na Jesenice in jc res blago prodal, pa ne vem komu.
Predsednik: «Vidite, Lokar pa o tem nič ne ve!»
Obtoženec: «Ne vem, morda je poza* bil.!»
Predsednik: «Nie se ne ujema, Beton!»
Obtoženec: «Jaz ne morem za to! Tat* vine nisem izvršil, z Lokar jem v magacinu nisem bil, kar sem prodal, sem kupil od ti* hotapcev v Podnartu in Tržiču. To morata tudi ta dva povedati!*
Predsednik: «No dobro! Več bo pove* dal Legat.»
Predveden je bil nato obtoženec Lojze Legat. Njegova izpoved je prinesla prav preobrat v zaslišanju. Fant je priznal joka* je. da ga je Lokar nagovarjal, naj gre ž njim v skladišče. Dolgo se je branil kljub lepim obljubam, ker se je bal očeta. Končno pa se je le ud al in šla sta z Lokar jem dva* krat v skladišče. « Vsakokrat sta prinesla po tri žaklje. Vrata skladišča so bila že od* prta, ko sva prišla. Ce jih je Lokar že preje odprl, tega pa ne vem. Mogoče pa je.»
Predsenik: «Kaj pa je delal Lokar v skladišču?^
Obtoženec: «Prizgal si je luč in izbiral je zavojčke po številkah.*
Predsednik: «Aha, ta je že dobro vedel, kaj se lažje razpeča, ker je že dobro poznal svoje odjemalce.*
Obtoženec: «Vse zbrano blago sva dala v žaklje in odnesla.*
Predsednik: «In kaj si zaslužil?«
Obtoženec: «Lokar je obljubil veliko, dal pa mi je samo vsega skupaj 350 Din.»
Predsednik: «Lokar pa je spravil za tisti plen najmanj 10.000 Din.»
Obtoženev: «O, Še več, gospod. Oblju* bil mi je za vsako noč po 500 Din. Ko pa se mi je zdela cela zadeva že presumljiva, sem šel na delo v Maribor, samo da sem se odkrižal te nevarne družbe.*
Četrti obtoženec Kari Legat je po po* klicu ključavničar in pripoveduje: «Bil sem ravno prost, 17 let star in sem imel kolo, ko sem se seznanil z Lokarjem. Nagovarjal me je, naj peljem pavolo na Jesenice, da si bojm kaj prislužil. Ubogal sem ga in sem vozil na Jesenice. V skladišču sem bil ž njim dvakrat.  Lokar  je  že  gotovo  preje cdprl
vrata, ker so bila vedno odprta, ko sva pri«
šla. Sla sta notri; Lokar je zbral blago, na*
kar sva ga odnesla.*
Predsednik: «Pa se niste nič bali?* Obtoženec: «Ja, malo čudno se mi je
zdelo, zato sem na nehal. Zaslužil sem vse*
ga skupaj 450 Din.*
Razprava se bo nadaljevala tudi popol*
dne.
Celjska porota
Poneverba.
Včeraj sta se pri prvi razpravi zagovar* jala radi poneverbe H. in ML J., po 21 let 6tara pisarniška pomočnika pri bratovski skiadnici v Velenju. Obtožena sta bila, da sta leta 1925 pri bratovski skiadnici poneve* rila gotovine v znesku 16.490 Din. Porot* niki pa so zanikali vprašanje krivde, nakar sta bila obtoženca, ki sta prišla k razpravi v vojaški uniformi, oproščena.
Po nedolžnem obtožen tatvine.
Pri drugi včerajšnji razpravi se je za* govarjal 251etni železniški zavirač Valctin Sajko. Obtožen je bil, da je v noči od 15. na 16. februar vlomil v trgovino Rudolfa Dergana v Gračnici in odnesel različnega blaga v znesku 18.868 Din. Sajko je odločno zanikal krivdo. Poleg ukradenega blaga so našli v bližini trgovine plačilni Listek posta* je Zidani most, Kjer je Sajko uslužben kot
KOLEDAR.
Danea: Sreda 9. junija 1926; katoličani: Primož; pravoslavni: 27. maja: Terapont.
Jutri: Četrtek 10. junija 1926; katoliča* ni: Marjeta; pravoslavni: 2S. maja: Vnebo* hod.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališče: drama: «Ladja Tenacity*; opera: «Glumaci», «Gianni Schicchi».
Kino Matica: Jalamort^Jalovil»; *Ljub* Ijanski dvor: ^Strasti daljnega vzhoda»; Ki* no Ideal: «Ple^alec moje žene».
DEŽURNE LEKARNE. Sreda: Sušnik, Marijin trg, Kuralt, G o* sposvetska cesta.
Razvitje sokolskega prapora ▼ i Štepanji vasi dne 20. junija! :
zavirač, v kupu železniških pragov blizu tr* govine pa motiko, s katero je bil ocividno izvršen vlom. To motiko sta spoznali oŠ* dolženčeva mati in sestra kot svojo last. Na Sajkovem domu so našli orožniki čevlje, ki odgovarjajo odtiskom, ki so jih zasledili pri trgovini.
Ves videz je torej «*ovoril zoper ob to* ženca. Včerajšnja porotna razprava pa jo kljub temu dokazala, da Sajko ne moTe biti kriv. Vse izpovedi prič so potrdile dokaze, ki jih jo navajal o svoji nedolžnosti, in po* rotniki so vprašanje krivde res zanikali % 11 proti 1 samemu glasu, nakar jc bil Sajko seveda oproščen.
Novomeška porefa
Ostra kazen za vlom.
Pred novomeško porota sta se včera) zagovarjala 291etni potnik Josip Stangel in 251etni lesni manipuiant Ivan Mrvar, ki sta dne 27. novembra lanskega leta izvršila rafiniran vlom v Arkovo gostilno v Ribnici ter odnesla raznovrstne predmete v vredno* sti 15.000 Din. — Ljubljanska policija jo Stangla in Mrvarja kmalu izsledila ter ju izročila sodišču. O slučaju smo nedavno po* rcčali. Pri včerajšnji razpravi je bil Stangel obsojen na 6 let, Mrvar pa na 8 let težko ječe.
Mariborska porota
Tovariš Čiča in Žlahtiča.
Pred mariborsko poroto se je včeraj zagovarjal Fran Kajič iz Boštanja pri Sevnici, ki je skupno* z nedavno justificira* nim Francetom Čičcm v Bregu pri Ptuju umoril in oropal trgovca Rosenfelda. Dno 4. februarja 1922. je bil trgovec Rihard Ro* senfeld v svojem skladišču v Podvincih za* vratno umorjen in oropan. Neznana napa* dalca sta mu zadala z nožem osem globokih ran. Umora je bil najprvo po krivem osumljen Alojzij Pol a k, ki je bil pred ma* riborsko poroto leta 1922. obsojen na smrt na vešalih, kasneje pa mu je bila kazen zni* žana na dosmrtno ječo. Polak je vztrajno zanikal, da bi bil izvršil umor trgovca Ro* senfelda ter je opetovano zahteval revizijo procesa. Povodom razprave proti zloglas* nima morilcema Čiču in Žlahtiču, ki sta bila oba radi umora Miklove družine obso* jena na smrt in nato obešena, je Cič priznal, da je skupno s Kajičem umoril Rosenfelda. Na podlagi tega priznanja je bil Polak iz* puščen iz zapora, o čemur smo svoječasno poročali, Cičev tovariš Kajič pa sc jc včeraj zagovarjal pred poroto. Kajič je svoj zločin
priznal. Porotnikom jc bilo stavljeno zgolj eno vprašanje, ali je Fran Kajič kriv zloči* na roparskega umora. Porotniki so vpraša* nje soglasno potrdili, na kar jc bil Fran Kajič obsojen na dosmrtno ječo.
Med razpravo je Kajič pripovedoval, da ga je Žlahtič zaprisegel, predno sta odšla s Čičem v Podvince k Rosenfeldu. Žlahtič sc je oblekel v belo obleko in Kajič jc mo* ral priseči, da ga nikoli ne izda, še manj pa. da pojde k izpovedi. Med «svecano zapri* sego* je baje izpod mize spregovoril za* molkel glas: «Če boš prelomil prisego, boš okamenel.»
Kajič pravi, da je bil prepričan, da jo bil Žlahtič v zvezi s hudičem.
Oprostilna razsodba.
Drugi se je zagovarjal včeraj radi tat* vine Ernest List, ki je skupno s svoječas* no obsojenim vlomilcem Šerksem skušal vlomiti v trgovino Cirila Senčarja v Ljuto* meru. Pri vlomu so Serksa zasačili. List pa je pobegnil. Naknadno so orožniki tudi nje* gc izsledili. Pri včerajšnji razpravi so porotniki prvo vprašanje glede tatvine sicer potrdili z 8 glasovi, obenem pa s 7 glasovi potrdili tudi drugo vprašanje glede nepre* magljive sile, nakar je bila Listu razglašena oprostilna razsodba.
Darujte za Sokolski Tabor
Major E. Massard:
Trosedlia lepe plesalfie
Mati-Hari se je predstavljala kot Indiianka, rodom iz holandske Indije, kot hči nekega maharadže in indijanske odnosno japonske matere. Pripovedovala je, da so jo zaprli kot 5 letno deklico v neki budistični hram, kjer se je naučila plesati razuzdane indijske plese. Po povratku na Holandsko je rodila dva otroka. Nje sin je živel baje med vojno v Amsterdamu. Mata-Hari je pa odločno zanikala, da bi imela sina. V zgodnji mladosti se je poročila s kapitanom Mc Leodom, ki io je odpeljal v Indijo. Tam je preživela nekaj let, na kar se je ločila od moža ter se posvetila plesu. Po povratku v Evropo je zaslovela kot znamenita plesalka. Nastopala je z velikim uspehom v Parizu, Rimu in Berlinu. V Berlinu jo občevala večinoma v oficirskih krogih. Med najbolj znanimi njenimi ljubimci v Nemčiji sta bila nemški prestolonaslednik in vojvoda braunschweigski. Tudi holandskega ministrskega predsednika Van de Linde-na je prištevala med svoje ljubčke. V Franciji je imela nebroi čestilcev. med njimi vojnega ministra, tajnika v zuna-
njem ministrstvu, generale, rezervne oficirje itd.
Ta mednarodna Mesalina je bila pa v resnici vohunka v službi nemškega generalnega štaba še pred svetovno vojno. Znamenito plesalko je oodoiral Krupp. Spočetka se je naselila v pariškem predmestju Neuilly-u, kjer je prirejala razkošne pojedine in Čajanke. Ob tem času jo je skrivaj podpiral neki nemški magnat, ki ji je dal na razoo.a-go neomejen kredit. Mata je bila ošabna in morda jo je ta ošabnost Dogubila. Naenkrat se ji je namreč zazdelo, dajo Francozi premalo cenijo. Hotela se je proslaviti kot znamenita igralka Dun-can in zato je kar besnela, kadar n občinstvo ni dovolj ploskalo. Nemci so se ji pa znali prilizniti. Nazvali so jq boginja in s tem so io pridobili na svojo stran ne le kot plesalko, temveč tudi kot krasotico. ki je imela dobre Diiia-telje v najvišjih francoskih vojaških in civilnih krogih.
Tik pred vojno je stanovala v nekem velikem hotelu. Hotela je najeti celo palačo, končno se je pa zadovhila z enim nadstropjem v neki vili. O nteriein življenju v Parizu so krožile razne anekdote. V juliju 1914 ie začela raz-prodajati pohištvo. Najbrž je vedela, da namerava Nemčija napovedati Franciji
vojno V času svoje slave je zbrala ogromno premoženje. Zadnja njena žrtev je bil neki francoski finančnik, sorodnik bivšega francoskega ministra. Ta magnat ji je bil predstavljen na neki čajanki. Zaljubil se je v plesalko že na prvi pogled. Krasotica na ie tako očarala, da je zapustil ženo in deco v največji bedi in živel v konkubinatu z Mato-Hari, dokler ga ni upropastlla V stiski si je pomagal z uradno poneverbo za kar je bil obsojen na 10 let.io ječo.
Mata- Hari je zasledovala vse vojne dogodke. Osebno se je udeležila velikih vojaških manevrov v Franciji, Šleziji in Italiji. Istega dne, ko je bila napovedana vojna je bila Mati-Hari v Berlinu, kjer je obedovala s policijskim prefektom v neki restavraciji. Po obedu je vzel oc-licijski prefekt plesalko v svojo kočiio in jo vozil po Klavnih berlinskih ulicah. Pred francoskim vojnim sodiščem ie plesalka izjavila, da se je sezna-iila s policijskim prefektom v variieteiu Priznala je tudi, da ji je izplačal načelnik nemškega vounskega štaba 30.IK50 mark in ji izdal potni list na tuje ime. Iz Berlina je odpotovala preko Belgiie Holandske in Anghie v Pariz, češ. da mora prepeljati pohištvo iz hotela, kjer ie stanovala v predmestje  Neuilly. Po-»
zneje je potovala opetovano na bojišče pod pretvezo, da najde svojega nekdanjega ljubčka, ruskega kapitana Marova, ki je izgubil v vojni oči. Pred vojnim sodiščem je nastopala zelo samozavestno. Tajila ni ničesar. Odkrito je priznala, da je imela Ijubavno razmerje z raznimi nemškimi, ngleškimi, holandskimi in italijanskimi magnati, ni pa hotela priznati, da bi bila v službi nemškega vohunstva. Toda vse njeno opravičevanje je bilo zaman. Francoski generalni štab je imel v rokah nepobit-ne dokaze, na podlagi katerih je Mato-Hari obsodil na smrt.
Psihologija Mate-Hari je bila originalna. Moški se niso mogli protiviti njeriim čarom, hodili so za njo kakor za nedostopno kraljico, ona je pa odklanjala vse. razun oficirjev.
— Noben moški, ld ni oficir, — je izjavila nekoč, — me ne zanima. — Oficir je neke vrste umetnik. Živi vedno sredi orožja in nosi zapeljivo uniformo. Da imela sera mnogo ljubimcev, a bili so vsi lepi, hrabri oficirji, pripravljeni vedno na boj. Ljubila sem samo oficirje in nikoli se nisem zanimala, je-li do-tični Nemec. Italijan ali Francoz.
S tem cinizmom se je hotela prikupiti članom vojnega sodišča, na se ji nI posrečilo.
Preidemo k procesu, ki je razburil vso evropsko javnost. Predsednik sodišča:
— Imeli ste Ijubavno razmerje s piloti. Vsi so vas smatrali za pošteno žensko. V postelji ste jim izvabili razne vojaške tajne. Nemcem ste pošiljali tako točna poročila, da so pobili mnogo naših vojakov.
— Res sem pisala z bojišča svojemu ljubimcu, ki se pa takrat ni več mudil v Berlinu, temveč v Amsterdamu. Saj nisem jaz kriva, da je bil ta gospod slučajno načelnik nemškega vohunstva-
Predsednik sodišča:
— Ko ste bili na bojišču, so vam bile znane vse priprave za zaveznško ofenzivo 1, 1916.
— Res so mi oficirji dali nekatere informacije o nameravani ofenzivi. Teh informacij pa nisem mogla poslati Nemcem.
— Vaše dopisovanje z ljubimcem v Amsterdamu se je nadaljevalo. Pisma ste pošiljali potom nekega tujega poslaništva, ki je mislilo, da so namenjena vaši hčerki.
— Da, pisala sem, toda informacij nisem pošiljala.
, — Imamo dokaze o nasprotnem. Vemo dobro, komu so bila namenjena vala pisma. (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Lmbtjant. one 9. junija 1926. —* Princ Pavlo v Ljubljani Princ Pavle a prmcezinjo Olgo je v spremstvu adju-tanta majorja Pogačnika snoči ob 21. prispel iz Bohinja v Ljubljano ter nadaljeval pot ob I. proti Beogradu.
— Nikola Pašič v Karlovih varyo. Po poročilih iz Prage ie 7. tm. popoldne prispel v Karlove vary g. Nikola Pašič s svojo soprogo. Istega dne zvečer je tja prispel prezident Češkoslovaške republike T. G- Masaryk.
— Inšpekcija prometnega ministrstva. Prometni minister dr. Jovanovič si ogleda ta mesec slovenske in hrvatske železnice. Inšpekcijsko potovanje bo trajalo en teden.
— Nov državljanski zakon. Privatno-pravna sekcija stalnega zakonodajnega sveta pri pravosodnem ministrstvu je v ponedeljek nadaljevala svoje delo. Plenum zakonodajnega sveta bo sklican jeseni. -
— Iz prosvetne službe. Za profesorja trgovske akademije na Sušaku je imenovan Franjo Zajec; vpokojen fe profesor gimnazije v Mariboru Andrej Plečnik. V prosvetnem ministrstvu je podpisan ukaz o napredovanju večjega števila proiesoriev.
— Strokovni izpiti v poštnem ministrstvu. Te dni so bili končani v poštnem ministrstvu strokovni izpiti. Priglasilo se je 50 kandidatov. Od teh napravilo izpite 19 kandidatov.
— Podpora umetniški šoli. Prosvetno ministrstvo jo določilo umetniški šoli v Beogradu 1S0.00O dinarjev podpore za leto 1926. Finančno ministrstvo je pozvano, da to svoto nakaže.
— Kongres srednješolskih profesorjev ▼ Novem Sadu. Glasom sklepa centralnega odbora Udruženja srednješolskih profesorjev se vrši letošnji kongres profesorjev v Novem Sadu. Kongres se vrši še le meseca septembra, ne pa julija, kakor je bilo prvotno določeno.
— Tehnična fakulteta v Zagrebu. Pred dvema mesecema se je spremenila visoka tehnična šola v Zagrebu v tehnično fakulteto zagrebške univerze. Zdaj je kralj podpisal ukaz o imenovanju rednih profesorjev nove univerze.   Imenovani so;   inž. Milan Calogovič   (graditev   mostov),  inž. Pavle Horvat (geodezija), arh. Edo Šen (gradbena stroka, Ivan Marek (organska in analitična kemija), inž. Djuro Stipetič (brodo-graditev). arh.  Karlo  Gnukov (zgradbene konstrukcije),  dr.  Josip  Belobrk (pravni nauki),  arh. Ciril Ivekovič (arhitektonika srednjega veka), inž. Stiepan Bela (vodne stavbe) dr. Franjo Hanaman (anorganska tehnična kornija in mitalurgija); inž. Jerko Alalevič   (graditev   skladišč),   inž. Valerij Reisner  (vodne  stavbe),  Juraj BožiČevič (opisna geometrija), dr. Vladimir Njegovan (anorganska in analitična kemija), dr- Živko Markcvič   (primerjalna   matematika), dr. iMilivoj Prejac (teorija tehnike), arh. Janko   Holjac (ekonomsko-industrijsko stavbarstvo) in Milan Vukič (ornamentika).
— Premestitve v poštni službi. Rudoli Holz, poštni uradnik v Novem Sadu, je
— Pogreb poročnika Šumana. Zemeljske ostanke poročnika Šumana so položili v ponedeljek v Beograda k večnemu počitku. Mrtvaški sprevod Je krenil iz katoliške cerkve po Aleksandrovi ulici na pokopališče. Poročnika Šumana so pokopali vsemi vojaškimi častmi. Pred krsto ie šlo mnogo pokojnikovih prijateljev in znancev. Pogreba se ie udeležil tudi admiral Priča na čelu mornariških častnikov in moštva.
— Nova imena praških ulic- Na zadnji plenarni seji mestnega sveta v Pragi je bilo sklenjeno, da se preimenuje onemna;st censt in ulic, ki se bodo sedaj imenovale po državah antante in njih glavnih mestih. IVled drugim se spremene: Karlova ulica v Ju-goslovensko ulico (Jugoslavska ulice), Hav-ličkova ulica v Beograjsko ulico (Belohrad-ska uLce), Puclimaverjeva ulica v Ljubljansko ulico (Lublanska ulice) in Kliperova ulica v Zagrebško ulico. (Zahrebška unce).
— Nova pravila »Jadnarske Straže«. Ker so bila na nedavnem sestanku delegatov glavnih odborov »Jadranske Straže« sprejeta nova pravila, bo v kratkem sklican kongres, na katerem se bo razpravljalo o pravilih.
— Obsojen novinar v Zagrebu. Pred zagrebškim sodiščem je bil včeraj obsojen odgovorni urednik »Jutarnjega Lista« Ivo Sivčlč, radi žaljenja čast j in klevete, ker je v članku »Apaši Iiaker in Lacko« omalovaževal čast in poštenje Štetice Dukovič, ljubice Hakerja. Obsojen je bil na globo 100 Din in globo 200 Din ter mora plačati 2000 Din za stroške procesa. Tudi je moral sodbo objaviti v listih »Jutarnji list« in »Večer«.
— Zlatnike so našli v Zlatorog-terpen-■tlnovem milu; Stefanka ArnbTožič, Graben, S. Gorje; Pavla Deberšek, Skale pri Velenju; Ana Bogovič, Čatež-Brežice; ga. Dollar, Notranje Gorice; Franjo Brajkovič, Sisak; Katica Zorkovič, Ladvenjak kod Karlovca; Antonija Lesič, Zagreb, Nova cesta 43; Ana Zadravec, Zagreb, Savska cesta 61a; Zavod »Joseiinum«, Ljubljana; Žagar, Ljubljana, Gosposka ulica; Katarina Gscllmann, Maribor, Tvcrniška cesta 24; Marica Kovač, Križevci.
lastnega izdelka Vam nudi
67
Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3.
premeščen kot poštni upravitelj v Peč. Iz Poljčan ie premeščen poštni uradnik Anton Krolnik v Maribor.
— Podpore finančnega ministrstva geodetom. Finančno ministrstvo je določilo večji kredit kot podporo za dijake, ki študirajo na srednjetehniški šoli v Beogradu ali Sarajevu odnosno na geodetskih visokih šolah v Zagrebu in Ljubljani.
— Prisilna delavnica v Mariboru. Od strani mariborskega velikega župana ie začela akcija, da so zgradi v Mariboru moderna prisilna delavnica. Odkar je opuščena prisilna delavnica v Ljubljani, Slovenija ne razpolaga z nobenim takim zavodom. Pravosodni minister je v načelu odobril akcijo in bo odredil, da se uvedejo priprave za zgradnjo prisilne delavnice.
— Gradba finančnega poslopja v Maribora. Veliki žn<pan mariborske oblasti dr. O. Pirkmayer se že več dni mudi v Beogradu po uradnih poslih. Včeraj je veliki ži:pan konferiral s finančnim ministrom dr. Nikom Peričem glede gradnje finančnega •poslopja, v katerem se namestijo finančni uradi. Minister je na zgradbo pristal.
— Znižana vstopnina bo za letošnji ljubljanski velesejin od 26. junija do 5. julija. Da se omogoči obisk te naše največje narodno-gospodarske prireditve prav vsakemu, je sklenila uprava velesejma, da se zniža vstopnina za obisk letošnjega velesejma. Permanentna legitimacija, ki upra-vičuje do poljubnega vstopa na velesejm in tudi zvečer na vinski oddelek, in katere posestnik je deležen polovične voznine na vseh osebnih in brzin vlakih ter parnikih, je veljala prejšnja leta 50 Din, letos Pa stane samo 30 Din. Legitimacije se že dobe v ^red proda ji v uradu Ljubljanskega velesej-ma, pri Putniku, v Ljubljanski kreditni banki in pri Josipu Zidarju, Dunajska cesta v Ljubljani. Legitimacije prodajajo tudi večij cenami zavodi, tujsko prometna društva in trgovske, obrtne in industrijske organizacije v vseh večjih krajih po državi, kakor tudi pri velesejmskih zastopnikih. Vstopnice za enkratni vstop so po 10 Din. Rodbinska vstopnica stane 20 Din in upravičuje do enkratnega vstopa 3 oseb na velesejem.
— Beogradskj žandann aretiral narodnega poslanca. V parlamentu je včeraj vzbudila veliko ogorčenje vest o aretaciji zemljoradniškega poslanca Dragotina Vu-jiča. Neki orožnik ga le ustavil na ulici ter mu napovedal aretacijo kljub temu, da se ie legitimiral s poslansko legitimacijo ter ga obenem opozoril na ustavno določbo glede Poslanske imunitete. Orožnik Je poslanca odpeljal na policijski komisarijat, kjer pa so poslanca seveda takoj izpustili.
— Na državni gimnaziji v Kranja se bodo sprejemale prijave za 1. razred bodočega šolskega lete dne 24. junija od 9.—12. Pri prijavj je predložiti krstni list in obisko-valno izpričevalo. Zunanji učenci se morejo Prijaviti do tega dne tudi pismeno. Dne 25. rmilja se bodo vršili od 8. dalje sprejemali izpiti, najprej pismeni* nato pa ustni.
fz Ljubljane
—lj Kje so cvetlic^ po oknih v Ljubljani? Pišejo nam: Včasih so bila malone vsa okna v Ljubljani polna cvetlic; ljubljanske žene in dekleta so tekmovale, katera vzgoji več in Čim lepših cvetk po oknih. Ljubljanski občinski svet je razpisoval celo tekmo v okrašanju oken s cvetjem. Danes je prava izjema okno. na katerem bi bilo lepo gojeno cvetje. Temu se čudijo tujci. Zakaj Slovenka ie bila znana, da ljubj cvetlice, in včasih se Je reklo: Kjer so najlepše cvetke na oknih, tam so tudi najlepša dekleta. Ljubljana ima danes puščobne ulice, ker so okna prazna in brez cvetja. Ali je današnji ženski rod brez poezije in ljubezni za barve, cvetje in sploh živo lepoto? Ženstvo, žganj se! Cvetja je dovolj.
—I j Prošnjo za stavbno dovoljenje za nove zgradbe so vložile zadnje dni pri magistratu naslednje stranke: Milan Bogady, za zgradbo enonadstropne vile na Vrtači; Josip JRasnik   za  zgradbo visokopritlične hiše   na   Zavrteh;   Iv. Knezovi dediči za zgradbo avtogaraže na dvorišču hiše Št. 3 na Gosposvetski  cesti; Franc Škarja za zsradbo visoko priti, stanovanj, hiše; Rudolf Jrvan za zgradbo hiše ob Poti v Rož. dol.; Strojne tovarne in livarne za prizidek na Dunajski cesti; Kari Soss za prezidavo trgovskih lokalov  na Mestnem  trgu; Kari Cerkvenik, strojevodja,  za visokopritlično stanovanjsko hišo v Korytkovi ulici; Prva del. pekarna v Trnovem za zgradbo nove pekarne ob Tržaški cesti; Miha Tesar, strojevodja, za visokopritlično hišo v Spodnji Šiški; Matija Roth, strojevodja, za zgradbo visokopritlične  hiše  v Gubčevi ulici; Franc Smole za zgradbo hiše ob Dermoto-vi ulici v Spodnji Šiški; dr. A. Zalokar si zgradi na vrtu svoje vile v Prisojni ulici avtogaražo;   tvrdka Triurr?ph-avto zgradi ob Celovški cesti v Sp. Šiški večjo avtogaražo; tvrdka Marija Grošelj na Poljanski cestj   bo   dala   adaptirati podstrešne prostore   za   stanovanja;   Ivan   Mušič za zgradbo visokopritlične hiše ob Slovenski cesti; zabranjena ie zgradba nove hiše nekemu železničarju v Vojaški ulici. — Fasade svojih hiš so dali zadnje dni prebarvati  in olepšati   posestniki:   v Slomškovi ulici M. Odlazek; družba »Union« na Miklošičevi cesti 2 in J. Parkelj na Sv. Petra nasipu 49. Od dozdaj priglašenih 22 novih hišnih   zgradb   so Tazen 3 samo eno- in dvestanovanjske hiše odn. vile. Ker je bilo dozdaj neugodno vreme in premalo zidarjev, so zidarska dela močno zastala.
—lj Operni in dramski solisti prirede pod pokroviteljstvom športnega kluba Ilirije veliko nogometno tekmo v nedeljo 13. t m. ob 11 dopoldne, v slučaju slabega vremena pa v torek 15. tm. ob pol 19. Ne zamudite redke prilike ter si oglejte naše pevce in igralce tudi kot športnike; nasmejali se boste do solz.
Ii Sestanek društva »Treznost« se vrši danes, 9. junija ob 6.30 v glasbeni sobi drž. učiteljišča. Spored: 1. Otvoritev; 2. Tajniško poročilo; 3. Predavanje br. Kobilice; 4. Volitev delegatov za skupSČmo v Skop-lju; 5. Slučajnosti. — Ta>rtik.
—lj Zdravstveno stanje mesta LJubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 1. do 7. junija beleži tole statistiko: umrlo je 31 oseb, 16 moških in 15 žensk (tujcev 16).  Smrtni vzroki:  škrlatinka U
jetika na sopilih 4, bolezen na srcu 4, pljučnica 2, bolezen ob porodu 1, prirojene slabosti 3, starost 4, druge bolezni 7. Med tem časom se ie rodilo 31 otrok, 18 dečkov (1 mrtvorojen) in 13 deklic (3 mrtvorojene). Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatinka 2, in dtršliivi kaše!* 3 slučaji.
—lj Sokol LJubljana IL priredi v nedeljo 13. junija ob pol 17. uri na svojem letnem telovadišcu na Prulah javno telovadbo, pri kateri nastopijo vsi oddelki. Sodeluje godba dravske divizije. Po telovadbi ljudska veselica- K obiml udeležbi vabi odbor vsa bratska društva in sokol-stvu naklonjeno občinstvo.
—lj Občni zbor ženske šentjakobske trnovske podružnice GMD se vrši v petek 11. junija ob 17. urj v društvenih prostorih
v Narodnem domu. 608-n
—lj Šentjakobska knjižnica v LJubljani Stari trg II je izposodila meseca maja 3402 strankama 13.084 knjig, skupno letos pa 20.000 strankam 77.886 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 5. do S. zvečer ter izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, francoske, angleške, italijanske in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostf legitimira. Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig.
—I j Izgubljeno. Snoči, med 17. in 18. uro je bila na potu od zlatarja Zupanca v Wolfovi uiici po Sv. Petra nasipu in Reslje-
vi cesti, Izgubljena bisernica ovratnica (ogrlica) s 138 biseri. Najditelj naj jo odda proti nagradi pri zlatarju Zupancu v Wolfovi ulici. Svarimo pred nakupom! 606-n
—I j JAD »Triglav« v Ljubljani. V četrtek, dne 10. junija ob 20. se vrši v društvenih prostorih debatni večer. Tema: Geografsko-zgodovinski pregled Bolgarije. Predava tov. Lado Jerše. Udeležba strogo obvezna. 692-n
—lj Sokol Šiška priredi v nedeljo 13. t. m. društveno javno telovadbo združeno z vrtno veselico v zgornji Šiški pri gosp. J. Kmetu na Celovški cesti. Telovadne točke so zelo lepe. Vsi oddelki nastopijo s slikovitimi češkimi prostimi vajami za vse-sokoiski zle t v Pragi. Po telovadbi ples, streljanj© itd. Sodeluje godba Sokola I. Začetek točno ob 3. popoldne. 601-n
—lj Članstvo »Or-ju-ne« za St. Jakob-Krakcvo-Trnovo se vabi na sestanek dne 10. L m., ob 20. zvečer pri »Lozarju«. Važen razgovor.' — Zdravo! — Odbor. 604-n
—i Zadruga krojačev, krojačic In sorodnih obrtov v LJubljani naznanja, da se vršijo prihodnje pomagal sike preizkušnje v prvi polovici (meseca julija. Prošnje za pripustitev k tej preizkušnji je, opremljene s predpisanimi dokazili, vlagati v zadružni pisarni, Gosposvetska ulica 5, do 20. tin. — Načelnik 605-n
—lj Doš!a krasna izbira otroških obleke in plaščkov: KrisžofiČ-Bučar, LJubljana.
hA Bi	Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!*	X. 1
-		
Prosve ta
Repertoar Narodnega gledališča
DRAMA.
Sreda, 9. junija: «Ladja Tenacityt». C.
Četrtek, 10. junija: «Idiot». D.
Petek, 11. junija: «I .G. Borkman». E.
Sobota, 12. junija: «Ladja Tenacity». A.
Nedelja, 13. 'unija: Zaprto.
Ponedeljek, 14. junija: «Jakob Ruda*. B.
OPERA.
Sreda, 9. junija: «GlumaCi», «Gianni Schic*
chi». A.
Četrtek, 10. junija: «Boheme». B. Petek, 11. junija: Zaprto. Sobota, IZ junija: »Trubadur*. D. Nedelja, 13. junija: «Grofica Marica*. Ljud* ska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 14. junija: Zaprto.
m
Koncert Glasbene Matice v Ljubljani
V ponedeljek, dne 14. t. m., ob 8. uri zvečer izvaja pevski zbor ljubljanske Glas* bene Matice na svojem drugem letošnjem velikem koncertu oratorij priznanega hrvat* skega glasbenika, izredno plodovitega in nadarjenega  skladatelja  dr. Božidarja Širole »Abrahamova žrtev« za aoli, zbor in orke* srer. Poleg Sattnerjevega oratorija »Vnebo* vzetje Device Marije« je širolinovo delo edino te vrste v jugoslovenski glasbeni lite* raturi. Oratorij je zgodovinska oblika sklad« be, ki ima deloma dramatično, deloma pa tudi epično vsebino. Prve skladbe te vrste se nahajajo v glasbeni literaturi je koncem 16., po večini p., začetkom 17. stoletja. Ti oratoriji so se v ni vem začetku večinoma le scenično izvaj.      ozneje pa so prikazovali posamezne svetopisemske odstavke v alegorijah. Prva glasba v oratorijih je bila počitkom podana kvečjemu v dialogih Že 1. 1640. pa stopa v oratorijih v ospredje glava na vloga oratorijskega pripovedovalca. No= vc vzore v tem pogledu je dal slavni Händl; on je namreč položil glavno moč in vso ve* ličino oratorija na zbor. Glasbeno in vsebin* sko zanimivi so oratoriji nesmrtnega Hav* dna. Po vzorcu njegovih oratorijev se je tekom 19. stoletja ta panoga glasbene litera* ture silno razširila in obogatila literaturo skoro vseh narooov. Vendar le mimogrede. Za svetovno literaturo so ostale potnem b-nejša le oratorijska dela pianista Lista. V snlošnem so bili oratoriji silno priljubljeni in to v prvi vrsti vsled tega, ker se v njih kaj pestro menjavajo posamezne glasbene slike.
Tudi v široiinem oratoriju je veliko mest, ki se odlikujejo po izredni lepoti in milini. Izredno karakteristična so solistov ska^ mesta, posebno lepi nekateri zborovski deli. kakor tudi orkestralne medigre. Vsebi* na Širolinega oratorija »Abrahamova žrtev« je vzeta iz znane svetopisemske zgodbe, Ro ie Bog poskušal Abrahama, in ta mu je res hotel darovati svojega edinega sina Izaka. *
Besedilo je posneto po starem hrvatskem ljudskem oratoriju ter se deli v 24 delov, v katerih se izmenjavajo solisti ter ženski, moški in mešani abor. Vmes igra tudi orke*
ster kratek ritomel. Solistične partije so po večini izdelane re citativno. Posamezni zbori pa so silno veličastni in svečani. Or* kestru samemu je dodeljeno po skladatelju bolj podrejena vloga spremljevalca in m«* Stoma ilustrovana.
Ta oratorij izvaja pevski zbor Glasbene Matice s 6 solisti in celotnim opernim or* kestrom, pod vodstvom dirigenta Nikota Stritofa v ponedeljek, dne 14. t. m., ob 20. v umionski dvorani. Vstopnice so žc v pred* prodaji v Matični knjigarni. Cene običajne koncertne.
Otvoritev bitoljskega gledališča. V
Bitolhi se vrše velike priprave za svečano otvoritev nove gledariščne zgradbe, ki se bo vršila 10. junija na pravoslavni Vncbo-hod. Na otvoritveno slavnost so povabljeni kralj in kraljica, vlada in ugledni parlamentarci. Nova gledališčna zgradba je zelo lepa in leži na mestu, kjer io stala stara zgradba, ki je bila porušena tekom svetovne vojno.
To je pravi zamotek
Aspirin
tableta fiep»
Pazite na modro-belo-rdače-
pečatno znamko!
Zanimivosti iz statistike o prebivalstvu
ljubljanske oblasti
V območju ljubljanske oblasti se je izvršilo lansko leto 4032 porok. Rojenih je bilo lani <v 'ljubljanski oblasti 17.859 otrok; med njimi je bilo 1399 nezakonskih in 372 mrtvorojenih. V istem času je umrlo 9707 oseb in sicer po starosti do 5 let 3071, od 5 do 15 let 279, od 15 do 30 let 816, od 30 do 50 let 1053, od 50 do 70 let 2002 in nad 70 let 24S6.
V ljubljanski oblasti je bilo leta 1925. umorjenih in ubitih 27 oseb in sicer je bilo ubitih 13 in zaklanih 6 oseb, 2 osebi sta bili zadavljeni. 2 udarjeni po glavi in 2 ustreljeni v trebuh, nadalje so ubili razbojniki eno osebo in v vodo je bilo vrženo eno dete.
Samomorov je bilo 57 in sicer se je obesilo 29, zastrupilo 13, utopilo 25, ustrelilo 13 in pod vlak je skočilo pet oseb, žile si je prerezala 1 oseba in v vodnjak je skočila tudi 1 oseba.
Radi slučajnih' smrtnih" nezgod je" umrlo lani v ljubljanski oblasti 245 oseb in sicer: utonilo je 58, padlo je 59, razna vozila so zmečkala 27. opeklo se je 24, strela je ubila 11, možgane sije pretreslo pri padcu 11, vlak je povozil 8, za različnimi udarci je umrlo 7, zasutih je bilo 6, zaradi preveč zaužitega alkohola je umrlo 5, plin je zadušil 3 in po nesreči je bilo zabodenih 5 oseb, po nesreči so se zadušile 4 m zmrznile so tudi 4 osebe, na glavo sta bili udarjeni 2 osebe, ponesrečila se je pri kopanju gramoza 1, v kamenolomu 1 in pri zidanju 1, golenice si je prelomila 1, v pijanosti se je zadušila 1, tilnik si je zlomila 1, po nesreči se je zastrupila^ X po nesreči je bila ustreljena 1 in obešena je bila 1 oseba, nadalje je ubik kamenje 1. kača je pičila 1, podirajoča se baraka je ubila 1 in električni tok jt ubil 1 osebo.
JÜTRI y četrtek, &0. t. m. favna ——-   telovadba ————
■ LjrijsnsRßSß Sokola -
ob polu 7. zvečer na letnem telovadišcu pod Tlvolljem. 1747
Dogodki po Jugoslaviji
Sokol
VIII. vsesokoiski zlet
Otvoritev zletnih svečanosti«
Velike vsesokolske svečanosti so bile otvorjen« v nedeljo z javno telovadbo sred* nješolskih dijakov in manifestacijami pre* zidentu Masaryku. Iz vseh krajev Ceškoslo* vaške se je zbrala srednješolska mladina, ki je dosegla pri popoldanskem javnem na sto* pn na zletišču sijajne uspehe, čeprav ni imela časa, da bi se temeljito pripravila. Javna te* lovadba srednješolcev se je pričela ob štirih popoldne. Prisostvoval ji je prezident Ma* sarvk s predsednikom Narodne skupščino Malypetrom in člani vlade. Nastopilo je nad 5000 srednješolskih dijakov in dijakinj. Višek dopoldanskih svečanosti je bil po* klon mladine državni zastavi.
Popoldne se je vršil impozanten ob* hod po mestu. Srednješolska mladina je pri* spela v sprevodu na Hradčanski trg, kjer jo je pričakoval prezident Masaryk v sprem stvu ministrov in generalov. V snrevodu je korakalo nad 14.000 dijakov in dijakinj. — Prva je šla srednješolska mladina iz Pod* karpatske Rusije, za njo pa slovaška, šlez* ka, moravska in češka mladina. V sprevodu so korakale tri sokolske godbe. Prezident Masaryk je iskreno pozdravil mladino, na kar si je ogledal poedine skupine. O otve* ritvi zletnih svečanosti se je izrazil preži* dent zelo pohvalno.
Dopoldne je sprejel prezident v avdi* jenci zastopnike srednješolskih profesorjev in dijakov. Posebna deputacija je izročila Masarvku znak udeležencev srednješolskih sokolskih prireditev. Pri tej priliki je imel prezident pomemben nagovor, v katerem se je zahvalil mladini za izkazane simpatije in pozival dijaštvo, naj se oklene sokolske mislL
Srajce za gos]io8e: Ä oVD™ oi
oksford in cefir od Din 45; spodnje hlače, dolge in kratke, od Din '26 naprej se dobe pri F. in J. GOR1CAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
Na smederevskem terenu je bil te dn! v Beogradu izvršen strahovit roparski umor, čigar žrtev je postala 60-1 etna star-*ka Eva Simcnovič, žena mestnega sluge. Njen mož se je ponoči vrnil domov in j« potrkal na kuhinjskem oknu, da bi mu žena odprla. Ker so navzlic ponovnemu trkanju ni nihče odzval, se ie v Shnonoviču vzbudil sum, da nekaj ni v redu; pozval le sosede in ž njimi nasiloma odprl stanovanje. V sohl Je bilo vse strahovito razmetano. Simcmovičeva pa je ležala zadavljena v postelji. Neznani morilec je odnesel 26.000 Din gotovine. Poltcija je aretirala več sumljivih oseb, zdi se pa, da zagonetni umor ne bo tako hitro pojasnjen.
V Osijeku so te dni naše oblasti prijele nekega madžarskega vohuna, ki se je potrkal dva meseca po Osijeku in okolici, zbirajoč podatke o gibanju naše vojske, katere je pošiljal znanemu vohunskemu uradu majorja Teregi. V Osijeku se je izdajal za medicinca Ferenca Seböka. Ko so ga prijeli, je priznal, da vohunj v prilog Madžarske. Priznal je, da je aktiven častnik madžarske armade in da Je imel nalog proučiti naše vojaške razmere, predvsem pa gibanje naše vojske ob meji. Obenem pa je moral pošiljati poročila o važnih naših vojaških postojankah.
V Za&rebu je včeraj pri Trnju skočila' v Savo neka mladenka, čije identiteta dose-daj še nd znana. Mladenka je v vodi kričala na pomoč, nihče pa ji ni mogel pomagati in je utonila.
V Vrgovacu v Dalmaciji Je med silno nevihto treščilo v seljakinjo Ivo Antina, ki ie s svojim štiriletnim sinčkom pred neuT->em tekla domov. Strela je nesrečno ženo ubila, dočim je ostal sinček nepoškodovan«
Vsled velike dolžine filma
(oba dela v enem sporedu) se vrše predstave danes ob:
4, po! 8 in [Biii 10
ELITNI KINO MATICA
Najlepša filmska igralka, elegantna
Fern Andra
originalni apa5
Emilio Ghione
in simpatični
Robert Scholz
v senzacionalnem velefilmu
.Zalamort — Zalavie"
(Skrivnostna črna maska)
Do skrajnosti napeto. — Elegantno.— Raz« košno. — Bogata oprema. — Apaši v aa» Ionu in  v podzemlju. —
Oba dola neskrajšana v onem sporedu.
Vsled velike dolžine filma se vrše pred* stave ob:
4, pol 8 in četrt 10
ELITNI  KINO MATICA
vodilni kino v Ljubljani.   Telefon 124.
Gospodarstvo
Zakon o izenačenju davkov
Razprava v skupščinskem odboru.
Odbor za proučevanje zakona o izenačenju davkov je nadaljeval v ponedeljek popoldne načelno razpravo. Prvi je govoril dr. Slavko Šečerov, ki je na-giašal, da mora ta zakon uvesti splošno davčno obveznost, enakost in davčno progresijo po čl. 116. ustave. Splošna davčna obveznost ie v osnutku uveljavljena samo deloma. Tako na pr. zadruge, direkcije za poljedelske kredite oproščene davkov, ostale zadruge pa ne. Govornik je proti takemu favoriziranju ene kategorije ustanov, ker ni pravilno, da so oproščene davkov zadruge, ki jih podpira država. On zahteva za vse zadruge enako davčno obveznost
Največji nedostatek novega zakona 3e pa v tem, da ni uveljavljeno ustavno načelo progresije pri objektivnih davkih. En hektar zemlje plača 20 odstotkov od čistega katastrskega dohodka enako plača tudi 1000 hektarjev. Najmanjše poslopje plača 20 odstotkov faktične ali ocenjene najemnine, kar velja tudi za največja poslopja. Davčni sistem po davčnih predmetih ne more uvesti progresije, kar pomeni, da se davki ne bodo odmerjali po gospodarski kapaciteti. Šele davek na skupne dohodke služi do gotove meje kot korektiv. Toda postavke za ta davek so večje kot so bile v Kumanudijevem in Stojadinovičevem načrtu. Zdi se, da so prištete 'postavke prejšnjega imovinskega davka prejšnjim dohoclarinam in zato so se zvišale. Država mora dobiti povprečno od vseh dohodkov 21 odstotkov. Če računamo, da znašajo na-cijonalni dohodki 40 milijard, dobi država 4200.000.000. To pomeni, da morajo biti neposredni davki 5 do 5 krat višji.
Mi pa ne potrebujemo visokih davkov, marveč dobro davčno administracijo. Visoki davki demoralizirajo davkoplačevalce. Pošteni davkoplačevalci bodo davke plačevali, pretežna večina jih pa ne bo horela plačevati. Visoki davki nasprotujejo interesom gospodarstva sploh, osobito pa poljedelstva. Določevanje čistega katastrskega dohodka ni potrebno, ker je že določen. Prejšnje davčne postavke je treba spraviti v sklad s padcem valute ali cenami žita. Osnova za zemljiški davek naj bo čisti katastrski dohodek, pomnožen s koeficijentom, ki ga določi Narodna skupščina. Govornik je proti temu, da bi se računali čisti katastrski dohodki na podlagi enega leta. ki je povsem abnormalno. Sedanji načrt zakona o izenačenju davkov nasprotuje gospodarskim in poljedelskim interesom. To je čisto birokraticno delo, ki ne bo koristilo našemu gospodarstvu.
Govorili so še poslanci Kapetanovic, S. Stankovič in dr. L. Pavič. Slednji je izjavil, da se boji, da ostane izenacenie davkov samo na papirju. V proračunski debati se je govorilo mnogo o Stedeniu in zato smo upaH, da se bodo davki znižali. Z novim zakonom sc pa obeta zvišanje davkov. Govornik kritizira posebno nejasnost poedinih odredb in zahteva, da se precizno določi eksistenčni minimum. Sestav davčnega odbora je nerazumljiv, ker zahteva vlada v njem večino članov. Ta odredba bo omogočila konflikte med davčnim odborom in davčnimi oblastmi. Najostrejše je kritizira? čl. 157. s katerim se finančni mi-jrister pooblašča, da lahko uvede nove davke. Ta člen je naperjen direktno proti ustavi.
Nato ie bila seja zaključena. Včeraj se je razprava nadaljevala. O delu skupščinskega odbora bomo še poročali.
*
—Ü Spremembe v upravnem svetu TPD. Povodom včeraj v Ljubljani se vršeče seje upravnega sveta Trboveljske premogokopne družbe je odložil g. Markus Rotter iz zdravstvenih razlogov svoj mandat kot podprecU sednik in upravni svetnik. Odložila sta svoja mandata kot upravna svetnika tudi gg. Claus de de Seze in dr. Viktor Wutte.
—g Za stabilizacijo naše valute. Te dni je imel finančni minister daljše posvetova* nje z načelniki svojega ministrstva. Na tej konferenci so razpravljali o stabilizaciji na« še valute ter o potrebi čim večje kontrole nad borzami
—g Za znižanje taks. Beogradska trgov* ska zbornica je izročila včeraj finančnemu ministru spomenico, v kateri zahteva, da se morajo takse znižati, ker so bile previsoke že takrat, ko je bila vrednost dinarja manj* ša kot je zdaj. Zdaj, ko je dinar znatno po* skočil in ko je gospodarska konjunktura skrajno neugodna, so takse zelo težko bre* me.
—g Nov trgovski zakon. Pravosodno ministrstvo pripravlja načrt novega trgov* skega zakona za vso državo. Čudno je, da pri sestavljanja teg-a načrta ni sodelovalo niti trgovinsko ministrstvo, niti zastopniki trgovskih in industrijskih krogov.
—g Finančno stanje in poslovanje za* grebških bank. Vse zagrebške banke so ime* le glasom bilanc koncem lanskega leta 872 milijonov 510.641 Din lastne imovine in 5.072,415.049 Din poverjene imovine. Od vsega tega so imele 397,677.192 Din brutto dohodkov; od tega odpade na davke in do* klade 63,871.138.97 Din, na obresti in režijo 227,858.596.93, na dubijoze pa 7,722971 Din, take da je znašal čir ti dobiček nekaj nad 96 milijonov.
—Ü Označevanje bivališča v carinskih dokumentih. Posamezni uvozniki in izvozni* ki navajajo v carinskih dokumentih po* manjkijive podatke. To se dogaja tudi v prič merili, v katerih so točni podatki v lastnem interesu plačnikov, to je, kadar gre za po* brano 4 % davčno varščino, katero je oo% premiti finančni upravi, da jo zaračuni v dobro plačniku. Vsled netočnih podatkov zadržujejo carinarnice odpremo pobranih davčnih varščin, dokler nesporno ne ugoto* ve identitete plačnikov vseh davčnih var* ščin. Finančna uprava prejema zaradi tega pobrane varščine precej pozno. Posledica te* ga je, da morajo davkoplačevalci med tem zapadle davke znova plačevati pri davčnem uradu, dasi bi bili poravnani z davčnimi var* ščinami, pobr. na carinarnicah. Interesenti, ki plačujejo davčne varščine na carinami* cah, naj bi torej na carinskih dokumentih vedno točno navedli svoje bivališče. Pripo* minja se, da sc carinski podatki ne smejo nikdar uporabljati in ukoriššati za davčne namene, to je pri odmeri davkov.
—g Dobave. Direkcija državnega rud* nika v Velenju sprejema do 12. junija t. 1. ponudbe za dobavo 30 m8 plohov za žage. — Direkcija državnih želznic v Ljubljani sprejema do 15. junija t. I. ponudbe za do* bavo 1000 kg loja. Do 18. junija t. 1. za do* bavo 14.000 kg pocinkane železne pločevine. Do 22. junija t. I. za dobavo 20.000 komadov listov iz molino platna za poliranje in za dobavo 700 kg plovca. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te d:iekcije.
P. N.
Naznanja se cenj občinstvu, da se preseli svetovno znani čudotvorni
sanatorij
te dni v Ljubljano,
2)r. Satan.
To in ono
Preprečena železniška katastrofa
Že včeraj smo kratko poročali o veliki poplavi na Češkem in Moravskem. Po hudih nalivih je tudi reka Berojm-ka prestopila bregove. Voda je poplavila okolico Rodotina in ondotno železniško progo. Zato je moral sobotni osebni vlak voziti po drugem tiru. Ko je vlak odšel s postaje, j^ strojevodja opazil, da drvi po istem tiru proti postaji brzovlak. Strojevodja je takoj ustavil osebni vlak. Potniki so opazili pretečo nevarnost in poskakali iz vagonov. V spremstvu potnikov je hitel strojevodja proti brzovlaku in dajal znamenja, naj ustavi. K sreči je strojevodja brzovlaka pravočasno onazil ta znamenja in ustavil brzovlak nekaj metrov pred osebnim.
Tako ie bila strašna železniška katastrofa preprečena. Osebni vlak se je moral vrniti na postajo in umakniti na drugi tir, na kar je brzovlak srečno na-siral nevarno mesto. Železniška uprava je uvedia strogo preiskavo, da ugotovi, kdo je spustil osebni vlak do istem tiru, po katerem je prihajal brzovlak.
Poljski žeparji v Pragi
Na Masarykovem kolodvoru je bil aretiran te dni nevaren žepar Grünspann iz Varšave, ki je ukradel .ieke-mu železničarju denarnico z 800 Kč. Drugi dan je bil aretiran v mestu žeoar Smolny iz Budesze pri Lodzu. Pri niem so našli večjo vsoto ukradenega denarja. Ker so izvršili žeparji zadnje dni v Pragi vec drznih tatvin, sta bila are-tiranca takoj osumljena, da sta prišla v Prago skupaj. Polici;a ie kmalu dognala, da gre za dobro organizirano poljsko-češko žeparsko družbo, ki ima na vesti nebroj tatvin. Oba poljska že-parja sta se namreč nastanila pri znanem praškem kolegu Šramku, ki je ukradene predmete proda;al. Šramkov brat je bil nedavno aretiran v Berlinu, od koder so ga izgnali na Dunaj, ker ie tja pristojen. Na podlagi teh informacij so tuCi Šramka aretirali.
Vsi trije seveda taje, da bi bili poklicni žeparji. Grünspann in Smolnv sta prekoračila mejo brez potnih listov. V Pragi imata razen Sramka še druge pomočnike, ki so večinoma žc pod ključem. Žeparji so se najbrž pripravi ali na vsesokolski zlet. ki bi jim zelo dobrodošel, ker bi lahko »zaslužili« toliko, da bi jim par mesecev ne bilo treba delati. Praška policija je pa pravočasno razkrinkala tc »prijatelje« S^kolstva in tako je splaval njihov zaslužek po vodi.
Kitajska univerza v Moskvi
Kitajska univerza v Moskvi, ki nosi ime Sun-jatsena, je svoje vrsie Unikum med univerzami. Ta univerza je namreč nima kitajskih profesorjev, niti tiskanih kitajskih predavanj ali učenih knjig, pa se vendar imenuje kita:ska univerza. Profesorji so Rusi in zato seveda ne razumejo slušateljev, pa tudi slušatelji se med seboj težko razumejo. V Moskvi študirajo namreč m'adi Kitajci iz Kantona. Šanghaja in Pekinga. Njihova narečja se tako razlikujejo, da je občevanje med študenti samimi zelo otežkočeno. Občevanje študentov s profesorji je pa večinoma sploh izključeno.
Ko so boljševiki organizirali to originalno univerzo, je šlo v prvi vrsti za učni jezik. Določiti učni jezik ni bilo lahko. Kitajski študenti, ki študirajo v Moskvi,   tujih jezikov sploh ne znajo.
Med vsemi ie samo 40 takih, ki obvladajo za silo angleščino. In ti morajo pomagati drugim kot tolmači. Vse. kar čitajo, prevajajo svojim kolegom. Profesor čita predavanje v angleščini ali ruščini, tolmači pa takoj prevajajo.
Rektor univerze je znani komunist Karel Radek, ki predava novejšo zgodovino Kitajske. Učnih pripomočkov in knjig kitajska univerza kot rečeno nima-Zato se vsi kitajski slušatelji pridno uče ruščine. Slušatelji, ki že znajo za silo ruščino, čitajo ruske liste in knjige z neverjetno vztrajnostjo. Neznane besede morajo iskati najprej v rusko-an-gleškem, potem pa v angleško-kitajskem slovarju. Sicer se pa Kitajci v Moskvi zelo hitro asimilirajo. Svoja imena zamenjajo z ruskimi tako, da postane iz prvotnega Lju-Bi-Sana ruski Njurin in da je zdaj na kitajski univerzi že vse polno Usačevih, Ivanovih. Petrovih itd. Mnogi kitajski študenti so že pozabili, kako jim je bilo ime doma. Samo pisma, ki jih dobivajo od doma, jih Še spomi-njajp na kitajska imena._
ford karavana
je na?la na svojem potovanju po Jugoslaviji naibojšegn dobavitelja .Pa aco* preoblek, namreč Urdko Dra^o Schwab, Ljubljana za vse šoferje, pomožno in vehn'čno osobje je naročila in ž • prejela .Paiaco obleke". — Š.ortmki, naročite si to preobleko, ki Vas ščiti pred dežjem, prehom, blatom itd.
Šoicfca reforma v Avstriji
V jeseni stopi v Avstriji v veljavo definitivni učni načrt za osnovne šole* Načrt se je izvajal že doslej od 1. 1920 j za poskusno in je bil na podlagi prak-I tičnih ugotovitev ponovno spremenjen. I Tudi novi učni red predvideva osemletno šolsko dobo z možnostmi olajšav v zadnjih dveh leti. Pouk se bo oziral na razmere v katerih živi večina učencev dotičnega šolskega okoliša in bo stremel za tem, da učence navaja k samostojnemu udejstvovanju. V prvih d /eh šolskih letih pouk ne bo strogo ločen po predmetih, ampak se bo vršil skupno za vse panoge; še le od tretjega leta naprej se moraio posamezne stroke prednašati ločeno, vendar pa še vedno tako, da se otroci vedno opozarjajo na medsebojno zvezo raznih učnih predmetov.
Še o roparskem napadu v Pragi
Včeraj smo poročali o ponesrečenem roparskem napadu na neko prodajalko v Pragi. Policija je zdaj dognala, da odgovarja način napada drugemu napadu, ki je bil izvršen sredi maja na trafikantinjo Ano 2elezno. O tem napadu smo svoj čas poročali. Železna je vsled zadobljenih ran v bolnici umrla. Takrat je kupil napadalec v trafiki 50 šport-cigaret in 25 kuba ter več revij. Šele ko mu je trafikantinja vse to zavila, je skočil k nji in jo udaril po glavi. Po napadu je odšel iz trafike, ne da bi se dotaknil denarja, ki je ležal v predalu. Tudi pri zadnjem napadu na prodajalko Kochovo je ravnal na enak način.
Oba napada sta bila izvršena v trgovinah v zelo obljudenih ulicah. Policija je ranjenega napadalca zaslišala, toda mož trdovratno zanika udeležbo pri napadu na trafikantinjo Železno. Policija je dognala, da stanuje napadalec Prachenskv pri svojem očetu v Velikih Jirnach, da hodi zgodaj zjutraj z doma in se vrača šele zvečer. Doma je
dobival brezplačno kosilo in večerjo. Prachensky je imel pri sebi delavsko knjižico, v kateri je ponareoj potrdilo neke tvrdke, čeprav je bil že več tednov brez dela. V trafiki Ane Železne je večkrat kupoval cigarete.
Po dolgem prizadevanju je polena zbrala vse podatke in dognala, da je napadalec na prodajalko Kochovo istoveten z napadalcem na trafikantinjo Železno. Nepojasnjeno ostane samo vprašanje, zakaj je skušal Prachensky v obeh slučajih svoji žrtvi ubiti, dočim se za denar sploh ni zmenil. Morda gre za nov slučaj sadizma.
<3«!r! — ce'rSalx ti
Sestra seaia 9
Pretresljivi iilm z dražestno -fi£ario &3 ndzeoti
Kino Ideal.
1751
Zakonske zmešnjave
Dur.ajčanka Karla K. se je kot 18 letna deklica kuncem svetovne vojne poročila. Mož je odšel na fronto, bil ujet in se vrnil še le čez par let. Ob povrat-ku je zvedel, da žena ni mogla prenesti samote in si je poiskala zani nadomestilo. Ker pa je bil pameten mož. ni ustrelil niti žene niti sebe niti svojega rivala, ampak se sporazumel ž njima zlepa in privolil v ločitev zakona. Nato ie mirno izginil v vrvenju milijonskega Dunaja. Karla pa se je v takozvanem dispenznem zakonu poročiKi s svojim prijateljem.
Po enem letu skupnega življenja pa sta se nova zakonca drug drugega naveličala in šla vsaksebi. Drugi Karlsn mož je kmalu zapustil Dunaj in danes ni mogoče dognati, kje je.
Usoda je hotela, da je nekega dne Karla slučajno srečala svojega prvega moža. Pozdravila sta se kot stara znanca in Karla je potožila svojo usodo. Pa sta našla, da se drug drugemu še vedno dopadeta, in naredita kratek proces: Karla se je preselila k možu št. I. in obnovila ž njim zakonsko življenje, ki pa pred paragrafi vendar ni bil to legitimen zakon, ker je bila Karla na papirju še vedno poročena z možem št II. Na ločitev ni bilo misliti, ker za bivališče drugega moža ni vedel nihče. Otroci Karle in njenega prvega, po cerkvenih zakonih edino pravega moža bi veljali zato za nezakonske.
V tem se je pojavilo par slučajev, da so avstrijska sodišča proglasila dispenz-ne zakone za neveljavne. K temu sta se zatekla tudi Karla m njen mož št. I. In imela sta srečo sodišče je res proglasilo drugi zakon neveljavnim in s tem uveljavilo zopet prvi zakon. Vsa srečna in vesela sta se še vedno mlada vdrugoporočenca na motornem kolesu kar izpred sodišča odpeljala na poročno potovanje v dunajsko okolico.
da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
nkIJEu6"
traja kakor Štirje pari drugih^ ako kupite eden par. Dobivajo te v vseh prodajalnah.
Originalne potrebščine za Opalograph.
Preservat in Fixnt in druge noTebščme. Originalne barve in matrice za Ges etner Cyklostil.
Lud. Baraga V.iÄo* Sdenbnrgova 6
20-T
Ek
Morsko kopališče Baska
na otoku Krku.
Divno ležeči hotel „VeEebit" z novo depandanso na najlepšem obrežju Kvarnera —  Prvovrstna slov kuhinja — Električna razsvetljava — Zdravnik v hiš — Komcditeta v vsakem oziru — Celodnevna hrana
Din 56.—--Pitače ohlajene na ledu   — —
Priporoča se Slovencem ter daje brezplačna poasnila
1748 lastnik hotela Ante Tudor.
Kupujemo zlato,
srebro, platin, kovinske odpadke. — Tovarna za Iočenje dragih kovin, Ljubljana, Jernejeva ce* sta št. 8. 1731
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje foto» giaf — Hugon H'bser Ljubljana, Valvazorjev trp 71/T
Prometni zavod za premog d d.
v Ljubljani prodaja m-t
:s premog s:
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
Inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in br.kete
Uod/^r* PROMETNI ZAVOD » PREMOG d. d. iiaSiOV • v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1
RADIO
aparate in sestavne dele ima v zalogi
FRANC BAR, Uubljana,
Cankmritvo nsbrtžjt Stav. 5
Proda so nx>
vsled snuti (polkovnika Putcanyja) v gradu Tivoli. I nadstropje, levo, i edinka, spalnica, jedilni «eivi i stekleni servisi, razne ure in več drugi b predmetov. Pogleda in kupi se i s to t-i m od 14. t m. naprej.
Krojna isla 1749
Liubljana, Stari trg 19. — Dne 14. junija prčetek tečaja, kateri •e urejen za krotače, Šivlje tn ne-Šivilje, da ga lahko obiskujejo v Dopoldanskih ali večernih urah. Izdelovanje kroev po meri.
tllnl stroji
iem*kes[a izdelka pa'ent „Ideal" r. jamstvom za nogavice, jopice, <vitarje in vsakovstne pletenine nudilo vsakomur najboljšo in si j urno eksistenco. V zalogi s po •kom, ki je jako I?hak. »n po po-rebi tudi s stanovanjem edino lepri
F. Kos. Lf oütlaoa, Židovska d. 5
Generalni zastopnik.
L. Miku š
Udrilm Intat tn) IS
p joreti ifiji plon 4elr, kov In solnčnl* kov ter sprehajalnih palic
n tnrfvlefi tufs: in t»fifto
Pomladne novosti
nogavice v raznih barvah žepne robce, čipke, rokavica, naramnice, palice, razna mila, guirbe in po* trebsčine za šivilje, krojače in čevljarje tei
nahrbtnike.
MAJHBZJE CEHE. NAJNIŽJE CENE.
JoSiP PETELINC
LJUBLJANA 65.1 (ob vodi) blizu Prešernovega spomenika.
KAVČUKA STE PETE IN PODPLATE nosite ob vsakem vremenu. «PALMA» ni razkošje ker daje elastično ugodno hojo, ter je vsakemu praktičnemu in varčnemu človeku neob» hodno potrebna tembolj, ker je mnogo bolj trajna in cenejša kakor usnje. Ena poizkušnja vas brž prepriča. Odtlej ne boste hoteli več nositi čevljev brez «PALME». 1729
Urejuje: Josip Zupančič. — Za «Narodno tiskarno*: Fran Jezersek. — Za Inserato.« del lista: Oton Christof. — Vsi * Ljubljani