Bodo
porušili vso Ljubljano?
V   prilogi    Ljubljanskega dnevnika je bii 23. 8.   1977
poaan program dela SML za obdobje september 1977-ju-nij 1978, v katerem je ponov-no obravnavana problemati-ka odlokov o določitvi var-stvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov,
V obrazložitvi k predlogom odlokov piše, da smo se 5. 8. 1977 sestali: posebna komisi-ja, pooblaščena od zbora ob-čanov KS Savlje-Kleče fn predstavniki ostalih stužb ob strokovnem sodelovanju se-stavljatca te študije. Nadaije je zapisano, da smo dobili strokovna pojasnila na naša vprašanja. Dejstvo pa je, da do sedaj nismo prejeli nobe-nega odgovora občtnske skupščine, niti zapisnika s te-ga sestanka.
Nikakor ne moremo sogla-Šati s trditvijo, da smo po-drobno proučili vsa še odprta vprašanja ter se zedinili o predloženem besedilu odlo-kov, Še vedno so ostale neu-poštevane nekatere naše bi-stvene zahteve, prepričljive-ga odgovora pa nismo dobiii niti glede območja, za katere-ga občani želimo, da bi bilo v sktopu sedanjega naselja za-zidljivo. Nasprotno - sedaj so ukinjeni tudi obstoječi za-zidalni otoki, kar pa nikakor ni bila naša težnja na tem sestanku. Zatoje takopisanje za nas nesprejemljivo in za-vaja širšo javnost.
Predvsem imamo pripom-be na strokovna pojasnila. Imamo namreč vtis, da grepri izdelavi te študije boljza stro-kovni prestiž posameznika, ki muje bistvo doseči čim strož-ji režim (najbolj enostavno s prepovedjo gradnje), ne gle-de na velikanskestroške, kibi bili potrebni za realizacijo te-ga odloka. Ob tem se vsiljuje vprašanje, ali bomo sprejeli odloke, kijih potem ne bomo izvajali, dosegli pa bomo ne-katare druge učinke. Ob tem pozabljamo, da tudi takšen režim zavarovanja ne jamči čiste podtalnice v daljni pri-hodnosti. Prvič- kar se tiče pronicanja s r^</ršja, ne bi vzdržata krovnina, kije debe-la od 4-26 m, drugič pa -reka Sava je sicer glavni vir
bogatenja podtalmce, istoča-sno pa sprejema vse odplake Gorenjske. Sama študija niti enkrat ne omenja ukrepovza čistost rečnih voda, Čeprav govorimo o ukrepih za zašči-to pitne vode - v našem pri-meru je to v pretežni meri Sava.
Verjetno bi bilo pametneje misliti na oskrbo Ljubljane s pitno vodo izven tega po-dročja, sedanji vodnjakipa bi prešli na črpanje tehnološke vode. Ta način oskrbe mests pitno vodoje večinoma v rabi posvetu. Dotedaj, kobiprešli na ta sistem, pa bi tudi krovni-na vzdržala oziroma zagotav-
Ijala samočistilno sposob-nost. Toda Še vedno ostane odprto vprašanje čistosti re-ke Save. Na vse te probleme je opozoril dr. Jenko, upoko-jeni strokovnjak Zveze vo-dnih skupnosti Slovenije, v svojem dopisu z dne 13. 2. 1977, ki realno in strokovno ocenjuje to problematiko. Verjetno paje to gradivo obti-čalo vpredalih, kajti vgradivu za sejo SML z dne 23. 8. 1977 med pripombami in odgovori ni nikjer zaslediti, da je bil ta dopis kjerkoli obravnavan.
V osnutku predloga iz leta 1975 je navedeno, da je hi-trost podtalnice 10m/dan. Na podlagi tega naj bi oblikovaii varnostne cone, karjeočitno, da ne drži. Na seji zbora kra-jevnih skupnosti dne 26. 7. 1977 je izdelovalec Študije dejal, da se podtalnica giblje s hitrostjo 100m/dan, nazad-njem sestanku dne 5. 8. 1977 pa od 50 do 100 rn/dan, v izjemnih primerih pa celo 500 m/dan. Torej še danes ne ve-mo, kolikšna je dejanska h't-trost podtalnice. Tako važen odlok torej sprejemamo na podlagi domnev. Če bi bila hitrost dejansko od 50-500 m/dan, bi bilo najbolje poru-šiti celotno Ljubljano z vsemi kritičnimi obrobnimi nase/ji od Mednega do Hrastia in še dlje.
Zato vztrajamo (če je bila kot izhodišče vzeta hitrost podtalnice 10 m/dan), da se okoii vodnjakov (600 m ob vodi navzgor in 300 m navz-dol) določijo ovalne cone z najstrožjim režimom varova-nja in s prepovedjo gradnje, celotno ostaio področje pa naj bo cona z zmernejšim re-žimom varovanja. Praksa drugod po svetu pozna dve coni varovanja in ne štiri kot pri nas, kjer avtor sam ni ve-del, kako bi med njimi dose-gel neko opravičljivo razmeji-
rev g/ede strogosti režima, kajti3. cona v ničemer bolj ne onesnažuje podtalnice kot 1. ali 2. cona.
Sestavljalec je tudi trdil, da gredo skozi področje KS Sav-tje-Kleče tokovi podtalnice 'bolje rečeno reka Sava)proti irpališčem. V 19. čienujeza-oisal, da je širšfvarstveni pas namenjen za zaščito toka oodtalnice proti črpališčem 'er da je na tem območju do-/oljena pod posebnimi pogo-¦'/ gradnja čiste industrije in obrti, stanovanjska in vsa >premljajoča gradnja ... Če w torej poznani tokovi pod-'alnice in če začrtamo okofi irpatišč ovalne cone, ugoto-rimo, da tudi področje, ki >mo ga občani naše KS za-itevali kot zazidljivo vsklopu tedanjega strnjenega nase-ja, pade v cono širšega var-itvenega pasu. Zakaj torej ukinjajo že obstoječe zazidal-ne otoke?
Zato smatramo za edino pravilno in zakonito, da dopis dr. Jenka dostavijo vsern de-legacijam, ki se bodo tako lahko z vso odgovomostjo in osveščenostjo objektivno od-ločite, čeprav bi moral biti ta dopis že objavljen in odgovor nanj zapisan v skupščinskem gradivu za sejo SML 28. 7. 1977. Prav tako zahtevamo, da naš dopis štev. 195 z dne 30. 6. 1977dostavijo vsem de-legacijam, ki najpredsprejet-jem odloka, Če se bo glasova-lo zanj, *naš dopis v celotipre-berejo.
Smatramo, da smo ena naj~ bolj prizadetih in osveščenih krajevnih skupnosti v območ-ju vodnih rezervatov, saj se zavedamo absurdne pretira-nosti režtma varovanja, ki kijub velikanskim stroškom ne rešuje vprašanja pitne vo-de za daljše obdobje.
Zopet poudarjamo, da smo za zaščito podtalnice in reše-vanje te problematike z ukre-pi, ki zagotavljajo neizpodbit-nostposega in zajamčeno či-stost pitne vode, vendar ob enakopravnem obravnavanju vseh KS in ob vzajemni soli-damosti.
Posebna pooblaščena komisija
KS Savlje-Kleče,
predsednik:
PRITEKEU FRANC