Leto VIL, št. 10 b i„jutr&' xiv^ h. ssc) Ljubljana, ponedeljek 6. marca 1933
**«iia l Di*
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
TTT
ti u
Ponedeljska Izdaja
iifierjeva vlada dosegla večino
Rekordna volilna
udeležba - Hitler in Paoen sta dobila nad 21 milijonov ali 52 odstotkov alasov in 340 od 648 mandatov
Berlin, 5. marca. d. Danes se je bila v Nemčiji odločilna bitka za zmago Hitlerjeve narodnosocialistične stranke proti levičarski opoziciji. Tretjič v teku devetih mesecev so se dane« vršile volitve v državni zbor, obenem pa tudi v pruski dežeJ-ni zbor. Položaj je bil to pot popolnoma drugačen, kakor pri prejšnjih volitvah, ker so se v zadnjih tednih pripetili pomembni politični dogodki, ki so dosegli svoj višek ]>o požaru v berlinskem državnem zboru z zasilno odredbo »za zaščito nemškega na_ roda in države«, s katero je bila volilna propaganda komunistov in socialnih demokratov popolnoma onemogočena in znatno omejena tudi agitacija vseh ostalih opozicijskih strank. Zato ie bilo težko že v naprej prorokovati, kakšen bo izid današnjih volitev.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah 6. novembra lani se je v neruski javnosti splošno opazi i a volilna utrujenost, ki je bila tem večja, ker so se v teku enega leta poleg državnozborskih volitev vršile dva. krat volitve državnega predsednika in 31. julija tudi volitve deželnih zborov. Volilna udeležba, ki je znašala pri državoo-xborskih volitvah meseca septembra 1930 82 odstotkov, je narasla 31. julija 1931 na 84 odstotkov ter je lani novembra padla na 79 odstotkov. Za današnje volitve so
narodni socialisti socialni demokrati Komunisti cen t rum
nemški nacionalci bavarska ljudska stranka nemška ljudska stranka nemška državna stranka
Izmed oddanih glasov so dobili narodni socialisti 33.1% (37.4, 18.3% pri prejšnjih dveh državnozborsikih volitvah), socialni demokrati 20.5 (21.6, 24.5), komunisti 16.8 (14.5 13.1), nemški nacionalci 8.6 (5.9, 7), centrum 11.8 (12.5), bavarska
splošno računali na večjo udeležbo onih volilcev, ki naj bi oddali sivoje glasove za vladne stranke. Po ustavi odpade na vsakih 60.000 volilcev po 1 mandat, zaradi česar je tudi od volilne udeležbe odvisno kon6no število državnozborskih mandatov'. Zadnji državni zbor je štel 562 poslancev, dočim jih je prejšnji, izvoljen meseca ju_ lija, štel 608. V zadnjem državnem zboru so bili narodni socialisti, kakor tudi v prejšnjem, najmočnejša stranka in so imeli 195 mandatov, dočim so jih imeli v prejšnjem državnem zboru 230, leta 1930 pa 107. Naslednja najmočnejša stranka so bili socialni demokrati s 121 mandati (133 oziroma 143 v prejšnjih dveh državnih zborih), komunisti 100 (89. 77), centrum 70 (75, 68), nemški nacionalci 51 (37, 41), bavarska ljudska stranka 18 (22. 19), nemška ljudska stranka 11 (7, 30), nemška državna stranka 2 (4, 14). Ostanek mandatov so dobile manjše stranke, kakor krščanski socialci, nemški hannoverci, turinška kmetska zveza, gospodarska stranka, nemška kmetska stranka, kmetska in vinogradniška zveza, od katerih en del pri današnjih volitvah ni več kandidiral.
Razmerje glasov in mandatov pri prej šnjih državnozborskih volitvah je bilo naslednje:
novembra 1932 glasov m and.
11,705.256	195
7,231.404	121
5,970.833	100
4,228.322	70
3.061.626	51
1.081.595	18
436.014	7
337.871	2
ljudska stranka 3.1 (3.2) odstotka. Zadnji dve stranki 9ta imeli pri volitvah meseca septembra leta 1930 vezani' kandidatni listi, zaradi česar se točno razmerje ne more ugotoviti.
septembra 1930		julija 1932	
glasov	mand.	glasov	mand.
6.406.379	107	13,745.780	230
8.575.244	143	7.959.712	133
4.500.160	77	5,082.626	89
4.127.000	68	4,458.051	75
2.457.686	41	2.177.414	37
1.058.637	19	1.323.969	22
1.577.365	30	659.703	11
1.322.034	24	371.799	4
VoSHsaa agitacija
V splošnem .ie bila zunanja slika v zadnjih dneh pred volitvami povsem drugačna kakor pri prejšnjih državnozborskih volitvah. Pozornost so zlasti zbujali obširni varnostni ukrepi policije, ki je biila zadnje dni neprestano v strogi pripravljenosti. Včeraj in ves današnji dan so po vseh ulicah v Berlinu, kakor tudi v drugih mestih patruljirali močni policijski o-d-delki peš, na kolesih in tovornih avtomobilih. K službi je bila pritegnjena tudi pomožna policija, ki ie bila v petek zaprisežena. Posebno so bila zastražena vsa javna poslopja.
Zadnje ckii pred volitvami so vladne stranke, namreč narodni socialisti in črno-belo-rdeča bojna fronta, zasegle vse reklamne deske in kioske, kakor tudi vse zborovalne dvorane, tako da ie bil propagandni aparat skoro izključno samo v njihovih rokah. Po požaru v državnem zboru ni bila samo komunistom, temveč tudi socialncm demokratom v večjem delu države onemogočena skoro vsaka zunanja agitacija- Njihove volilne lepake in letake so zaplenili pri mnogoštevilnih policijskih preiskavah v strankarskih lokalih zarad' česar so bili videti razen volilnih proglasov m pozivov vla-dnih strank samo tu pa tam kaki lepaki centruma. Brezžične postaje so bile že nekaj tednov na razpolago samo vladnim strankam Ln snoči so bile popolnoma v službi naro-dno-socialistične propagande, ko so razširjale iz Konizsber-ga Hitlerjev govor in pa Gobbolsovo propagando za tako zvani »dan orobuiajo-
čega se naroda«. Vzdolž Rena in na gorah ob češkoslovaški meji so snoči kurili kresove. razen tega pa so se vršile tudi po vseh nemških mestih velike baklade. pri katerih so sodelovali vsi narodno-sociali-stični napadalni oddelki.
HitSerjevska baklada
V Berlinu so se včeraj že v zgodnjih večernih urah pričeli zbirati po vseh mestni}) okrajih narodni socialisti ter uniformirani člani napadalnih oddelkov, da bi odkorakali v strnjenih vrstah v notranjost mesta ali pa se zbrali na 24 velikih trgih, kjer so zvočniki razširjal' govor državnega kancelarja Hitlerja iz Konigsberga Posebno živahno ie bilo na cesti Unter den Linden. do kateri je korakalo na tisoče in tisoče umformiranfh narodnih socialistov z baklami ob neprestanem vzklikanju Hitlerju. Ves promet v notranjem mestu je ob tej orilik' zastal Pri sprevodih ie sodelovala tudi policija, ki ie korakala pod zastavami s klkAastim križem Po večin-so manifestacije ootekle mimo Ob pol 10. zvečer so st zbrali vsi narodno socialistični manifestanti na določenih 24 zbirališči. da b' posluša" govor državnega kancelarja. Ob tej priliki je valovilo po cestah na stotisoče ljudi. Po mestu so se videle samo narodno-socialistične in nem-ško-nacionalne črno-be'o-rdeče zastave, dočim so zastave ostatfh strank, zlasti oa komunistična in republikanska črno-rdeče-rumena. ponoVi oma izginile.
Hltleirievski teror pri volitvah
Berlin, 5. marca. č. Zanimanje ^se javnosti je bilo danes, kakor je povsem razumljivo. posvečeno izključno volitvam. Z največjo napetostjo je vsa javnost pričakovala prvih izidov ter spremljala vesti o poteku glasovanja. Vse nemške radijske postaje so vsake pol ure poročale o volitvah. Po teh vesteh so volitve potekle razmeroma mirno in tudi v Berlinu ni prišlo do večera do nobenega večjega izgreda. Radijske postaje so bile seveda povsem v službi vladne agitacije in so delale veliko propagando za čim večjo udeležbo pri volitvah. Glasovanje se je pričelo ob 8. z jutra.,.
Med prvimi je glasoval ob 9. dopoldne predsednik republike Hindenburg in sicer v vDlilnem lokalu, ki je bil določen za ministre. Ko se je pojavil pred volilnim lokalom, ga je množica hitlerjevcev, ki ga je tam pričakovala, navdušeno pozdravljala.
Med radiotelefonskimi poročili, ki so bila več ali manj propagandnega značaja, je vzbudila pozornost vest, da je biv*i pruski ministrski predsednik dr. Braun ob .»5.45 pri Friedrichshafnu s pravilnim potnim listom prekoračil nemško mejo in odpotoval v Švico, že snoči so nc jške brezžične postaje javile, da je dr. Braun pobegni) v Švico, kakor pa zatrjujejo, je dr. Braun šel le obiskat svojo ženo. ki leži na smrt bolna v nekem švicarskem sanatoriju in se je danes popoldne pripeljal volit v ^ri-drichsho.fen, nakar se je zopet vrnil v Švico. Naravno je. da so vladni krogi to okoliščino izkoristili za svojo volilno propagando in da je bila ?est o Braunovem begu samo volilni mane-
brez
ver, proti kateremu so bili socialisti vsake moči.
Ob 13. je bilo javljeno, da so v Braun-schvveigu aretirali 32 oseb, pri katerih so našli mnogo mumcije in zalogo ilegalnih letakov. Prav tako so radijske postaje širile vesti, da beže komunisti v množicah preko nemške meje. Ob 14. je berlinska postaja javila, da je policija odkrila v Vra-tislavi tajno oddajno postajo na kratke valove in jo zaplenila.
Značilno je, na kak način so brezžične postaje agitirale za čim večjo volilno udeležbo, ker se je vlada očividno bala, da bo spričo terorja narodnih socialistov velik del volilcev ostal doma Tako so vse brezžične postaje opoidnt izdale poziv: »Ce želite, da zavlada v Nemčiji boljševizem, potem ne pojdite volit, če pa tega nočete, pojdite vsi na volišče in glasujte za Hitlerja!« Pri naslednjem oddajanju vesti so vse postaje dodale, da je bilo m volitvah število onih, ki niso glasovali, tako veliko, da jih je smatrati za drugo najmočnejšo stranko v Nemčiji. Ob 15. so vse brezžične postaje javile, da je bil izvršen atentat na voditelja hitlerjevcev v Frank-furtu na Odri, Fascheja, ki pa je ostal nepoškodovan. dočim je bil njegov šofer hudo ranjen.
Vlada je tudi sicer ukrenila vse, da onemogoči vsako propagando nasprotnikov. Poleg tega. da je vlada že več tednov prej okupirala zase vse brezžične postaje in okupirala zase vse brezžične postaje m za-branila ves levičarski in ostali več ali manj
opozicijski tisk, je snoči prepovedala todi socialistično tiskovno agencijo, ki je oskrbovala s svojmi vestmi strankarski tisk in ki je zlasti v volilni propagandi vršila važno vlogo. Poleg tega so preteklo noč aretirali v Berlinu 180 ljudi, ki so bili na glasu kot socialistični agitatorji.
Zelo neprijetno kontrolo predstavljajo za Hitlerja in njegove volilne metode inozemski dopisniki. Posebno so oblasti vzele na piko francoske poročevalce, ki so jih že par dni pred volitvami uradno posvarili, češ, naj ne črpajo svojih informacij v krogih opozicije. Videč, da si francoski novinarji ne pust« diktirati, jih je vlada snoči krat-komalo izgnala in s policijskim spremstvom odpravila preko meje. Med drugimi je bil izgnan tudi sloviti francoski novinar Jules Sauervvein, ki je prispel v Berlin kot posebni poročevalec »Petit Parisien«. Na posredovanje francoskega poslanika je bil njegov izgon odgoden in zatrjujejo, da bo vlada šele vtorek o tem definitivno sklepala. Včeraj so bili aretirani tudi vsi novinarji, ki dopisujejo komunističnim listom, zlasti sovjetskin
Volilni rezultati
Ob 21. uri
Po tega časa .Je bilo preštetih 9.5 milijona glasov. Od tega so dobili v odstotkih: Hitler 43.2, socialni demokrati 17.1, komu. nisti 11.1, centrum 9.3. ba\ar»ka ljudska stranka 7.3, Papen.Hugenberg 6.5, nemška ljudska stranka 1.1, državna stranka 1, voiskdienst 1 in nemška kmečka stran-ka t odstotek. Hitler, Papen in Hugenberg Imajo potemtakem »knpno Sele 49.7 odstotkov. Kakor v^e kaj*, jim ho manjkalo do absolutne večine nekaj tfsoč glasov.
Ob 23. uri
Berlin, 5. marca. Po rezultatih, ki so bili znani ob 22.30, so dobili narodni socialisti 5.3, socalni demokrati 2.2, komunisti 1.5, centrum 1.2. bavarska ljudska stranka 0.7. Papen-Hugenberg 0.82, nemška ljudska stranka 0.1, ostale stranke 0.4 milijona glasov.
Do 23-10 Je bilo preštetih 23,200.000 glasov. Od tega so dobili Hitlerjevci 9,965.000, socialisti 4,309.000, komunisti 2325.000, centrum 2,262.000, Papen-Hugenberg 1,628.000, bavarska ljudska stranka 1,207.000; ostanek odpade na druge manjše stranke, od katerih nobetra ni dosegla niti 300.000 glasov
O polnoči
Do polnoči je bilo preštetih 28 milijonov oddanih glasov. Od tega so dobili narodni socialisti 12.3 milijone (44 odstotkov), socialisti 4.8 (17.2%) komunisti 3.4 (12.l0'") centrum 3.1 (11.1 %) bavarska ljudska stranka 1.2 (4.3°/«), Papen-Hugenberg 2.1 (7.4%), ostale stranke pa komaj "o 1 odstop »H še manj.
Ob 1. zjutraj
Ob 1. zjutraj je bilo preštetih 36 milijonov glasov. Od tega so dobili narodni socialisti 15.7 milijona (43-9%), socialni demokrati 6.5 (1S.3 %), komunisti 4.4 milijona (12.3%), centrum 3.9 milijona (10.8%), bavarska ljudska straroka 1.2 milijona (3.3%), Papen-Hugenberg 2.8 milijona (7-9%) — ostale stranke vse pod 400.000 glasov.
Ob 2. zjutraj
Ob 1.30 je bilo preštetih 38 milijonov glasov. Dobiii so: narodni socialisti 16-6 milijona (43.7 %), socialni demokrati 6.9 milijona (18.2 8/o), komunisti 4.7 (12.3 %), centrum 4-3 milijona (11.1 %), bavarska fjiudska stranka 1.2 milijona (3.2 *■'•), Papen-Hugenberg 3 mi'i.ione (7.9 ostaie stranke vse pod 400.000 glasov.
Razdeliuev mandatov j-e po nemškem voiilnemf redu zelo komplicirana in bo točno znana šele v torek. Po rezultatih, znanih do 2. zjutraj bo novi parlament štd zaradi izredne velifke voKJne udeležbe 620 poslan-cev, dečkn jih ie dosedanji -mel samo 562. Hitlerjeve: bodo dobito okrog 270 mandatov, socialisti okTog 115, komunisti čti, centrum 70. Papen-Hiigenberg dO, bavarska lijudska stranka 20. ostaV branike pa po 2 do 4 mandate.
Izid v Berlinu
Sfoinpno je biJo v Berlinu oddanih nekaj malega nad 3 mifejone glasov. Dobili so: v tisočih glasov Hitlerjevci 994 (zadnjič 721), socialisti 647 (646) , komunisti 729 (861). centrum 146 (123), Hugenberg-Papen 326 (316). ljudiska stranka 26 (31), drž' na stranka 52 (39).
Hitlerjevski p' v Hambur gu
Pruski hitlerjevski notranji minister GO-ring je pozval župana svobodnega mesta Hamburea, uaj izroči policijsko oblast hrt-lerjevskim apadalnim oddelkom. Hambur-ški župan Petersen, bi je obenem predsednik svobodne han&urške države, je v odgovor na odredbo notranjega ministra podal svojo d emisijo. Četrt ure nato so hitlerjevski napadalni oddelki zasedli vsa javna poslopja v Hamburgu. Mesto in državica Hamburg sta bila doslej v rokah demo-k ratsko-soc: ai ističn e koalicije.
Končni rezultat
Začasna razdelitev mandatov
Berlin, 6. marca. Zjutraj ob pol 3. je bil razglašen začasni končni izid nedeljskih volitev. Službeni izid, ki bo ugotovljen in objavljen šele tekom dneva, ne more prinesti nikake bistvene spremembe več. Skupno je bilo oddanih 392 milijona glasov, kar predstavlja 87 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Tako ogromne udeležbe niso niti absolutno niti v odstotkih dosegle še nobene nemške volitve.
Od 39.2 mil. oddanih glasov so dobili
v mili ionih v 0/0 hitlerjevci	17.3 44
socialisti	7 IS
komunisti	4.S 12.6
centrum	4.3 12.6
bavarska ljudska stranka 1.2 3 Papen-Hugenberg	3.1 8
nemška ljudska stranka 0.43 1.1 Voksdlenst	0-38 1
državna stranka	0.33 0.9
Ostanek odpade na razne manjše skupine, od katerih je najjačja dobila 113.000 glasov, vse druge pa manj. Vladna koalicija je dosegla nad 21 milijonov glasov, ali nad 52 odstotkov.
Na osnovi zaključnega volilnega rezultata bo štel nemški državni zbor
Ponedeljska izdaja »Jutra* izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440.
Celje: Kocenova ulica 8. Tel. št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
648 poslancev (doslej 562). Od tega bodo imeli hitlerjevci 288 (doslej (195), socialni demokrati 118 (121), komunisti 81 (100), centrum 70 (70), bavarska ljudska stranka 21(18). blok Hugenberg-Papen 52 (51). Manjše skupine, ki sploh pridejo v poštev, bodo dobile po 1 do 5 mandatov. Vladna koalicija ima potemtakem 340 mandatov, torej absolutno večino.
Volitve v oruski deželni zbor
Berlin. 5. marca- Za pruski deželni zbor je bilo ob 23.45 preštetih 9.5 milijona glasov. Od tega so dobili narodni socialisti 4,200.000 (45 odstotkov), socialisti 1.300.000 (14). komunisti nad 1,300.000 (14.2), centrum 1.400.000 (15), Papen-Hugenberg 800.000 (8.9), nemška ljudska stranka 87.000, krščanski socialisti 85.000, državna stranka 57.0<i0 glasov
Berlin, 5. marca. Za pmske deželnosbor-sfce volitve je bilo ob 0-30 preštetih 20.2 milijona glasov. Dobili so narodni socialisti 8.1 milijona (43.6 °.'o). socialisti 3.4 milijona (16^), komunisti 2.6 milijona (12.7%), centrum 32 milijona (15.8 0/o), Papen-Hugenberg 1.8 milijona (8.7 /c).
Berlin, 6. marca. Po položaju od 2. zjutraj bo pruski deželni zbor na osnovi današnjih volitev štel 430 do 435 poslancev. Med njimi bo okrog 190 hitlerjevcev in okrog 40 poslancev Papen - Hugenbergove skupine ,tako da bo imela vlada tudi v pruski zbornici večino. Socialisti bodo imeli okrog 70, komunisti okrog 60, in centrum okrog 65 mandatov. Ostanek se bo razdelil na manjše stranke.
Krvavi izgredi v več mestih
Berlin, 5. marca. Dočim so v dopoldanskih urah volitve skoraj povsod pot okle mirno, je prišlo popoldne marsikje do krvavih spopadov. Tako so v Vratislavi streljali komunisti iz hiš. kjer stanujejo, na narodne socialiste in pri tem ubili enega ezmed njih. drugega pa hudo ranili. Poli-oija ie poslala na ceste 500 mož ojačenja. nakar se je razvila po ulicah prava bitka, v kateri ie bilo več oseb ubitih in ranjenih. Policija ie pripeljala na ulicč oldopne avtomobile s strojnicami ter spravila več strojnic tudi na hišne strehe. Vse moške prebivalce v okraju, kjer so padli streli, je policija spravila iz hiš in jih z dvignjenimi rokami odvedla na policijo. V mestu je bilo treba ustaviti ves cestni promet, ker so streii iz strojnic razdejali električne vode.
V Offenbacbu ie priSlo v bližini glavnega kolodvora do krvavega spopada med
»Re:chsbanneriem« in narodnimi socialisti-Pri tem so narodni socialisti ustrelili enega člana »Reichsbannerja« ter jih več ranili V Diisseldorfu je policija našla veliko skladišče orožja in tajno tiskarno komunistične stranke. Aretiranih je bilo 40 ljudi.
V Koln-Ehrenfeldu je prišlo do divjega streljanja. Narodni socialisti so iz zasede streljali na večjo skupino narodno-sociali-stične pomožne policije, ker so mislili, da so komunisti. Več oseb je bilo ranjenih. V Leipzigu so narodni socialisti izvaiali hud teror ter so skušali vplivati na volike. ki so pristaši drugih strank. Pri tem so enega komunista ustrelili. V Goslarjn so prav tako streljali narodni socialisti in levičarski radikali. Bilo je ranjenih več Hudi. Policija se je postavila na stran narodnih socialistov in je razorožila njihove nasprotnike .dočim so narodni socialisti obdržali orožje.
Narodna skupščina še ne bo sklicana
Soglasje med vlado in večino finančnega odbora - Zaradi obsežnega gradiva finančni odbor še ni mogel dokončati
svojega dela
Beograd, 5. marca. v. Ker finančni odbor snoči še ni mogel dovršiti svojih priprav za proračunsko debato v ple-mimu Narodne skupščine, se prvotno za torek nameravana plenarna se.ia Narodne skupščine še ne bo vršifla. Na snočnji konferenci, ki se je vršila^ v pred s edin i št vu vlade med vlado in č!a-r»i večine finančnega odbora, je prišlo do p ohiega soglasja v vseh važ-nejšrh točkah. Ker pa je letos gradivo za fmančrri zakon izredno obsežno, bo trajalo še nekoliko d<ni, preden bo vse pripravljeno za pdenarno sejo Narodne skupščine. Večina narodnili poslancev se je preko nedelje odpeljala domov, ker so imeli že prej napovedane shode in konference in se bodo zaradi tega sestali Sani finančnega odbora šele v prihodi dneh. Treba je računati s
tem. da ne bo mogoče dokončati proračunske razprave v obeh zbornicah do konca meseca marca. Bržkone bo proračunska razprava končana dotiej šele v Narodmi skupščini in se bo morala vršiti v senatu šele v začetku aprila. V tem primeru bo t-reba za mesec april sprejeti dvanajst in o, kar se bo zgodilo s posebnim zakonom (ne pa s kraljevim ukazom, kakor ie včeraj bilo pomotoma javljeno). Dvanajstina bo odmerjena v tem primeru že na podlagi novega proračunskega osnutka, tako da v rednem državnem gospodarstvu 1. aprila ne bo nastal prav nikak zastoj. Neposredno po proračunski debati se bo pričela v Narodni skupščini razprava o agrarnem zakonu. ki je bil — kakor znano — nedavno v skupščinskem odboru že sprejet.
Krvav spre jem emigrantov v Sofiji
Drago skupino emigrantov so nacionalisti ob prihodu v Sofiji napadli In šest oseb hudo ranili — Ogorčenje v vsej javnosti
Sofija, 5. marca. M. Danes se je vrnila na Bolgarsko druga skupina bolgarskih emigrantov z bivšima ministroma Obo-vom in Todorovom na 6elu. Nacionalistični krogi so že poprej napovedovali, da jih bodo »prejeli z demonstracijami. Zaradi tega j« policija izdala stroge varnostne ukrepe. 2e na meji, kjer so jih pričakovali le nekateri politični somišljeniki, jih je vzela policija v svoje varstvo ter jih spremljala vse do Sofije Tudi sofijski kolodvor j« bil zastražen. Na peron so pustili samo sorodnike vračajocih se emigrantov m nekatere predstavnike zemljo-radniške stranke Navzoča »e bila tudi 90 let stara mati bivšega m'ni'tra Todo-nova Ko pa so emigranti odšli o kolodvora v mesto, jih je v bližnji uPci napadla skupina nacionalistov Razvil se je krvav pretep a katereffa je nastala pravcata ulična bitka. Nacionalisti » strel iali na emigrante ter so jih šest precej nevarno ranili Smrtno ranjen ie odvetnik Stevan Tončev. Policija je morala nastopiti z
orožjem in je šele po daljšem prizadevanju napravila red Emigranti so se nato podali v zemljoradniški dom kjer jim je vodstvo zemljoradniške stranke priredilo svečan sprejem. Napad na emigrante je izzval v vsej bolgarski javnosti veliko ogorčenje ter splošno obsodbo. Zemljo-radniki bodo zaradi tega dogodka vložili interpelacijo na notranjega ministra m zahtevali, naj se krivci, ki so znani, najstrožje kaznujejo.
Volitve v Grčiji
Atene, 5. marca. p. Današnji volilni dan je v prestolnici potekel mirno in brez incidentov. Po ulicah križarijo orožniki in vojaštvo. Zanimanje prebivalstva za izid volitev je silno veliko m tudi udeležba je precejšnja. Po rezultatih, ki so bili znani do 23. ure se vidi, da bo z veliko večino zmagal Venizelosov blok.
►JUTRO« ponedeljska tefeja
Ljubljana od sobote do ponedeljka
med ri,rrhsrT«if nneetiii tndi I (UhcMa nrwrxM£nin<»vWenega k
Ljubljana, 5. marca.
V	primeri s prejšnjo lepo zimsko nedeljo je bila današnja prav ne-prrjetna. Popoldne je močno deževalo in jug j« pobiraj zadnji sneg. Spričo blatnih cest in nlic so se Ljubljančani rajši bolj držali doma in napolnili kinematografe, gledališči in kavarne.
Policijska kronika je bila brez posebnih dogodkov. Dopoldne je bila pozvana na pomoč reševalna postaja, ker je v Mostab T samomorilnem namenu pila 23-letna Ana P octovo kislino. Reševalni avto jo je prepeljal t bolnišnioo. Njeno stanje ni nevarno.
Proslava Ma$asrykovega rojstnega dne
V	soboto zvečer je Ljubljana dostojno
Koncert »o med dragimi poeetiM tndi
predstavniki banovinske Šolske uprave, tako prosvetni šef g. Josip Mazi, banovinski nadzornik Andrej Rape, nadalje prvi podstarosta S-KJ Gangl, zastopniki TPD in Delavske zbornice ter mnogi glasbeniki in pevci. Bila je vsesplošna sodba, da so trboveljski slavčki v svojim izvajanjem dosegli že izredno umetniško višino in da jim je uspeh na turneji med severnimi brati zagotovljen.
Omenjamo še, da eo mladi pevci po kosilu prisostovali predstavi >Cicibana< v Delavski zbornica. Zvečer ob 1S.10 so vrnili v Trbovlje.
Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev
Snoči se je v nabito polni dvorani pri __1.— .»lil 1 rti m • rvKr>m	P/ir!mvrn etra
V "*T SSf din	Mraku vTšil letni občni zbor Podanega
praznovala rojstni dan	ka. f društva državnih in bano vinskih uslužben-
pred- cev dravske banovine. Zbor je , otvoril
stavitelji oblasti, raznih društev, številni člani Jugoslov. češkoslovaške lige a po-slevodečim podpredsednikom dr Egonom Staretom na čelu, prav tako številni c an. tukajšnje Češke obce in drugo občinstvo.
Po sviranju državnih himen obeh prijateljskih držav in počastitvi Masaryka so je zopet razvijala pred občinstvom dnma pesem čeških logov in travnikov. Dvora-CT opera »RuSalka«, v kateri posebno SumfS umetnost ge. Zlate Gjungjenac
▼ naslovni vlogi.	.
Po lepo uspeli predstavi so se pr|JatelJi jugoslov - češkoslovaške vzajemnosti zbrali v restavraciji »Zvezda« m ostali v prijateljski družabnosti pozno v noc
Jugoslov. - češkoslovaška Ligajci je obenem z gledališko upravo m Oesko obči-Z priredila to tiho. vendar pa pnarftno proslavo sivolasega prezidenta. J« J^la prezidentu Masarvku in kralju Aleksandru vdanostmi brzojavki.
Staroslovenska služba bozfa v šentpetrski cerkvi
Po lepem uspehu sobotnega koncerta Čirilo-Metodovega kota iz Zagreba se je pokazalo še večje zanimanje za petje to oa staroslovanskega cerkvenega zbora v fentpeterski cerkvi. Tu se je ob pol enajstih pričela maša po vzhodnem obredu m v staroslovanskem jeziku, ki so jo ceie-brirali »rškokatoliški duhovniki iz Zagreba Občinstvu se je nudila pri nas tako redka prilika, da vidi v katoliški cerkvi bogoslužje, kakršno je v navadi pri vzhodnih kristjanih in sliši od oltarja častitljivo besedo, v kateri sta pisala svoj« svete knjige slovanska blagovestmka iz Soluna. Umljivo je, da je ta izredna masa v lopi šemtpeterski cerkvi privabila mnogo občinstva, ki je zbrano prisostvovalo svečani liturgiji. Na koru je pel »Cmlo Meto-dov kor« pod vodstvom svojega dirigenta c Borisa Komarevskega. Krasno petje je napravilo na vse najboljši vtisk Po evangeliju je bil od oltarja kratek srbsko-hrvaški nagovor, v katerem je celebrant pojasnil občinstvu značaj maše po vzhodnem obredu (prav tega dne so morali peti mašo, ki jo je sestavil sveti Vasilij Veliki) obenem pa je poveličeval ljubezen, slogo in edmstvo med vsemi slovanskimi kristjani. — Za lažje razumevanje staro-slovanske maše je izšla knjižica z besedilom v staroslovanskem, v latinico trans-kribiranem izvirniku in v slovenskem prevodu.
Nova zmaga trboveljskih slavčkov v Ljubljani
Trboveljski slavčki — naij pridejo kadarkoli v Ljubljano, vselej se znajdejo pred polno dvorano Uniona. Za današnji koncert pa je vladalo uprav izredno zar nimanje, dvorana je bila že vnaprej do kraja razprodana, proti enajsti uri so romale tja kar cele procesije in v dvorani je nato tičala glava pri glavi, odrasli kar ker mladina, vse čudovito pomešano in v pozornem pričakovanju. Saj so nam pa trboveljski slavčki prinesli tudi docela nov spored, o katerem že ni nobena skrivnost več, da se pojdejo z njim v maju predstavit na češkoslovaško. Vseh 85 fantov in punčk je nastopilo v enotnih oblekah, v belih srajčkah in temnih hlačkah odnosno krilcih.
To so si že vse sami prislužili. Pa nekaj drugega je bilo prvi mah očitno: ta nežna mladina iz črnega trboveljskega revirja si je v teku zadnjega leta tudi telesno vidno opomogla, lička so že bolj rdeča, zato pa je tudi petje še pogumnej-še, vse bolj umetniško poglobljeno, osvajajoče od početka do kraja. Marljivemu pevovodji učitelju šuligoju je vsa dvorana priredila močne ovacije, takoj nato pa se je točno ob enajstih pričel koncert z njihovo himno: >Mi smo pa od tam doma, kjer se solnce ne smehlja. .
Koncert sam je bil razdeljen v tri dele. V prvem je vsa publika uživala fino izvar jano Grgoševičevo >Koledo«, nato Tajče-vičeve dodolske pesmi, v katerih so presenečali pianismi. Adamičev biserček »Uspavanko« so seveda morali ponoviti, saj se je v njem imenitno predstavila mala solistka Rezika Koritnikova. Vse pohvale so bili deležni tudi Kogojevi »Zvončki« ter Bravničarjevi dve o polžih, katerih drugo so zopet morali ponoviti.
V drugem delu je prišel na vrsto Mate-tičev ciklus dečjih popevk iz Istre, ki so kajpak vse užgale, enako Pozajičeva dva •plesa iz Medjimurja. Tudi Mirkov »Medvedov ples« je vzbudil gromko odobravanje. Presenetljivo lepo so nato bile podane tri Mokranjčeve, kjer se je zopet izkazala mala sopranistka Rezika
Višek koncerta je pa bil v tretjem delu z ljubkimi Adamičevimi pesmicami ki jih je po narodnih motivih napisal nalašč za trboveljske slavčke. Občinstvo je bilo z mladino vred razigrano in je pri sleherni pesmi s ploskanjem, vzklikanjem in cepe-tanjem doseglo ponovitev. Najsilneje je užgala zaključna pesem o vandrovčku: S čevlji brez podplata, pleše sredi blata, kapo 'ma iz gobe da }e vse narobe ...
Publika je bila nasmejana, ginjena in navdušena. Za slovo so slavčki zapedi še svojo himno in odobravanju ni bilo kraja. Občinstvo, ki se je valilo iz dvorane kakor mogočna reka. je še pred hotelom pričakalo to ljubko mladino in ji glasno izražalo pohvalo in ljubezen. Seveda je tudi tokrat bilo poskrbljeno za dobro oskrbo trbovcij-• »te mladine, tako za kosilo v Delavski zbornici, popoldne pa so bili povabljeni na dobro kavo v kletnih prostorih Emone.
V^l/V Uiaunv ^uiiu...... ----- j
predsednik g Dolžan, ki je po kratkem predsedniškem nagovoru podal besedo tajniku društva g. Markiču. Iz tajniškega poročila posnemamo, da se društvo živahno razvija m da število rednega članstva stalno ras«. Tako ima društvo v pogrebnem skladu 1160 rednih članov in članic, v bolniškem pa 939 oseb. Društvo vzdržuje z raznimi zdravstvenimi zavodi stai-ne poslovne zveze, tako da njega člani uživajo ugodnosti tudi pri drugih bolniških blagajnah. Pri banski upravi je predsednik društva v posameznih primerih dosegel za člane društva znatno znižanje oskrbnin v zdravilišču na Golniku. Tudi Higienski zavod nudi društvu popust kakor drugim bolniškim blagajnam.
Iz poročila blagajnika g. Bischofa posnemamo, da znaša društvena imovma 224.000 Din. V preteklem letu ,e dms£0 izplačalo za zdravila in zdravnike 123.0JO Din za posanrtnine 16.000 Din, za rnzne podpore 10.500 Din. Imovina je narava za 72 000 Din — V imenu nadzorstvenega odbora je g. Ce®nik predlagal razrešuico z zahvalo, ki jo je občni zbor »Prejel
Pri volitvah jo šlo za novo zasedbo dveh mest v upravnem in dveh mest v nadzorstvenem odboru. Na vsa štm mosta so bili izvoljeni dosedanji funJcc:o-
My' ostalem j« bil sprejet sklep, da »
vsem novim članom, ki pristopijo k društvu do 31. maja letos, zniža pristopnina na 40 Din (sicer znaša ta pristopnina po
150 do 350 Din).
Občni zbor je potekel v najlepši sfcgi m je bil zaključen ob 11. uri.
Zbor železniških uradnikov
Dopoldne ob 10. se je vršil v steklenem salonu kolodvorske restavracije redni letni občni zbor ljubljanske oblastne uprave Združenja železniških uradnikov. Udeležba je bila kljub istočasnim občnim zborom drugih železničarskih društev, ki so jim tudi prisostvovali društveni dani, zelo številna, tako da je bil zbor sklepčen brez že tako tradicionalnega polurnega čakanja.
Občni zbor je otvoril predsednik oblastne uprave g. svetnik Waldeman Haszlakie-wicz, ki je pred prehodom na dnevni red predlagal, naj se z zbora odpošljejo vda-nostna brzojavka Nj- Vel. kralju, pozdravne brzojavke pa min. prometa, gen. ravnatelju dr. žel. in ministru dr. A. Kramer-ju. V svojem pozdravnem govoru je predsednik pozdravil zastopnika ljubljanske direkcije g. svetnika dr. Jegliča, nato pa vse navzoče, med njima posebej delegate za-girebšike uprave s centralnim predsednikom g. Kušcem na čelu. Kot najpomembnejši dogodek pretekle poslovne dobe je omenil potrditev društvenih pravil in odobritev resornega ministra, da lahko društvo nadaljuje svoje delovanje. V zvezi s tem s« je s toplo zahvalo spomnil naklonjenosti g. ministra dr. Kramerja, ki je vselej ljubeznivo sprejel društvene funkcionarje v tej zadevi in z uspehom tolmačil njihove želše na odločilnih mestih. Društveno življenje se je po odobritvi pravil vidno poživilo, kar oe je posebno pokazalo na treh družabnih sestankih, ki so bili najbollj zgovorna priča, da se ie uradništvo spet z vso ljubeznijo oklenilo svoje prave stanovske organizacije*
Izčrpno tajniško poročilo je poda! gosp. viš. pristav Miro BertonceM, ki je Prav tako kot najvažnejši društveni dogodek navedel potrditev pravil m se tudi posebej zahvalil za zadevno dobrohotno posredovanje g .ministru dr. Kramerjo. Z zadoščenjem je dalje ugotovil, da ima društvo spet svoj udobni društveni lokal, kjer dobijo zunanji člani -lahko vsa pojasnila, domači pa se zbirajo tamkaj na tovariške sestanke in seje. Tajnik je datje podrobno poročal o nspehiu treh družabnih sestankov ta obvestil članstvo o nameravanem izletu v Južno Srbijo, ki ga namerava društvo s prijazno podporo g. šeia vojne delegacije polkovnika Nedelfkoviča prirediti v maju t L H kor. -u je navedel še ostaile pomembnejše dogodke v teku poslovne dobe in pozval članstvo na še bolj intenzivno delo.
Blagajnik g. Janez Košir je poročal o blagajniškem stanju ta v zve«i s tem stavil nekaj predlogov, ki bi omogočita toč-neiše in lažje pobiranje Stanarine. Na predlog nadzornega odbora je brlo staremu odboru soglasno izglasovana razrešni-ca.
V novi odbor so bSi — proti enem«
sti — izvoljeni gtg.:
Waldemar Haszlakdewiicz predsednik; Josip Jenko m Janez Toporiš podpredsednika; Miro Bertoncelj in Marcel Gruden tajnika; Janez Košir blagajnik; Fran Pu-stoslemšek, inž. Leben, Bruno Parma, J-Zurlini, Anton Vergelj, I. Lužar io Val. Benedičič odborniki. V nadzorstvu so ostali gig.: Miroslav Gregorka, Fran Zemlja in Pran Božič. Razen teh so bili izvoli eni še vsi namestniki za upravni in nadzorni odbor ter delegati za centralno glavno skupščino.
Precej dolga i« temeljita Je bfla nato razprava o ustanovitvi dobrotvornega fon-d* ki naj bi omogočil članstvu finančne podpore za primer smrti ter bolezni aii drugačne nesreče. Odborov predlog je bri končno sprejet z dodatkom, da se za prvo
dotac*o ocirooistanov^enesa fonda poberejo enkratni prispevki vseh članov. Ustanovitev tega fonda je bila za nradn-ištvo, k« ob sHčndb prilikah navadno zaide v gmotne težave, več kot potrebna.
Predsednik je nato obvestil občni zbor o predliogih odbora za centralni občni zbor, ki se večinoma nanašajo na podrobna stanovska vprašanja, med drugim na dopuste, napredovanja, pavšal za službeno obleko, računanje službe za prometne uradnike itd.
Po kratkem referatu zastopnika centralne uprave o stališču U2£ nasproti ostalim železničarstem društvom je predsednik g. Haszla'kiewicz s pozivom na delo po 13. uri zaključil lepo uspeli občni zbor.
Zborovanje diplomiranih tehnikov
Danes dopoldne je polagala bilanco svojega dela organizacija diplomiranih tehnikov v Ljubljani. Občni zbor se je vršiJ dopoldne v restavraciji hotela »Metropol«. Otvoril ga je predsednik g. Poljšak, ki je podčrtal pomembnost zborovanja, ker j® bilo združeno s proslavo lOletnega obstoja organizacije. Zaradi splošne krize je bilo društvo prisiljeno desetletnico proslaviti v skromnejšem obsegu. Nato je na kratko očrtal delovanje organizacije in podal pregled o uspehih in delu v vsej dobi društvenega obstoja.
fe tajniškega poročita g. MandeJca posnemamo, da je organizacija sodelovala pri raznih akcijah, tako glede vstopa da-pflomiranih tehnikov na univerzo, proti sprejemanju in nameščeni« tujcev in zapostavljanju domačinov, posredovala \t za službe svojih članov ter dosegla, da se Je tudi upoštevalo njeno mnenje pri sestavi obrtnega zakona. Prav tako je bil njen uspeh, da ni bil sprejet osnutek pooblaščenih kvženieriev, s katerim bi biii interesi diplomiranih tehnfikov znatno oškodovani. Društvo šteje 314 čBanov (lani 341) Marljivi blagajnik g. Brili je povedal, da je društvena imovina kljub hudim Časom in manjšemu številu piačujočega članstva narastla. Gospodarsko poročilo je pa podal g. Brlceij. V imenu mariborske krajevne skupine je pozdravil zborovanje g. Mozetič ter navedel, da bo tudi mariborska organizaoija v kratkem slavila svoje lOletnico. Po poročilih g. Luina o stanovska zaščiti in preglednika g. Nedeljka, ki je izjavil, da so knjige v najlepšem redu, je bil odboru podan absohitorrj. Sledile so volitve. Za predsednika je M ponovno revo! jen g. Anton Poljšak za podpredsednika g. Milan Mozetič, za tajnika I- g. Drago Mandelljc, za tajnika H. g. Andrej Sn-šteršič, za blagajnika g. Janko Brilk, za gospodarja in arhivarja gdč. Rosana Magnetov a, v odbor pa: gg. Peter Bren, Lojee Parkov«, Marjan Vajda ta Ivan SoteBek. za preglednika gjg. Mliko Lata n PoWe Bricelj, za stanovsko zaščito gg- IOfle Kremžar in Nande Jurčič. Občni zfoor je nato raapravljal še o raznih aktuatooafrh ter o stavljenih predlogih.
Plesni turnir za prvenstvo dravske banovine
Kakor vsako leto je tudi letos priredil
plesni mojster jr Adotf Jenko vejk turnir za prvenstvo dravske banovine. Turnir se je vršil sinoči v Kazini in je imel še posebno obeležje, ker je bila z njta združena proslava lOletnega Jenkovega delovanja na poprišču Terpsihorine umetnosti. Koliko simpatij uživa g. Jenko v naši Javnosti, zlasti v Ljubljani, je pokazal sinoč-nji obisk prireditve. Prireditev so poseMi tudi mnogi odlični gostje, fa Zagreba ie prispeto okrog 10 plesnih parov s predsednikom Amaterskega plesnega kluba, vele-toidustrijcem g. Kastnerjem na Čehi. Pnsil so tudi gostje iz Maribora in Celi a. S svojim obiskom so pa počastile turnir tudi ga. Anči, soproga ministra g. dr. Kramena, ga. Mohoričeva, soproga ministra n. r„ soproga g. podbana ga- Pirkmajerjeva in soproga g. župana ga. Fucova.
Zanimanje za turnir je bito veliko. Pojavilo se je mnogo tekmovalcev ii Ljubljane, Maribora, CeJja in Zagreba. Gotovo je, da ie bH to po številu prijav edennaj-večjih turnirjev v zadnjih letih. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri skupine, v prvi skupini D so tekmovali začetniki v plesu, r drugi skupini C taki, kd so ze tekmovali, pa se niso plasirali, v tretji B oni, ki so na turnirju že zasedli kako mesto, in v četrti A pari, ki so si priboriti na turnirjih prva mesta. Zmagovalci re vsake skupine so lahko tudi tekmovali v
naslednji skupini.
Vse plese sta ocenjevali dve razsodišči. V prvem so bili plesni strokovnjaki ta mojstri g. Keglevič k Zagreba ter gg. J®-ločnik, Trost in Kosiček iz Ljublijane^v drugem, vrhovnem razsodišču je doval inž. Lavrič, njegovi člani pa so bih gg. Kastner ta Dure iz Zagreba, akademski slikar profesor Vavpotšč, plesni mojster g. Cene, novinar g- Prič ta g. Kos iz Ljubljane. Razsodišče plesnih strokovnjakov je ocenjevalo eleganco, držo, harmonijo para, znanje, tehniko ta estetiko, vrhovno razsodišče je pa faneJo pravico do veta v primeru, če bi se mu videlo, da je plesno razsodišče nepravilno aii pristransko ocenilo kak par.
Turnir se je pričel ob 22.30. V prvi skn-pioi je tekmovalo 7 parov. Prvo nagrado si je priboril par Karel Vodišek ta Mela-nija Sedejeva, drugo Pavle Rotar in Frida Urbasova, tretjo Rajko Seid! ta Danica Sedejeva. V drugi skupini je zmagal par Duško Kekič in Lidija Horagsfeldova, drugo mesto si j-e priboril Kome] Bečič in Elizabeta Bečičeva, oba para rz Zagreba, tretio nagrado par Ivan Golob (Kamnik) m Anica Zupančičeva (Trebnje).
V odmoru so nato čestitali g. Jenku k njegovi lOletnrci predstavniki raznih plesnih društev in organizacij, učenci njegove
__ Me ta dract In m pottorift več
točnih da rt: fep kip, spominsko plaketo, lovorjev venec, krasen prstan (Društvo piesnih aSteiSev). Iwt Lavi* je sJavijetica nagovorit, mu čestital ta izrekel željo, da bi še dolgo deloval v prospeh plesne umetnosti ter nam vzgaja! našo mSadino v modernem družabnem plesu. Prečita! }e tndi vrsto pozdravnih brzojavk in čestitk iz raznih krajev.
Za izkazane sraroatije se je g. Jenko grnien zahvalil- Nato je izročil predsedniku APK g. Kastnerju srebrn lovorjev venec v zahvalo za udeležbo. Demonstriral je nato vrsto modernih povojnih plesov, od poskočnega šimija do grotesknega charle-stona in današnjih modernih decemtnih angleških plesov. Občinstvo ie g. Jenka in njegovo partnerico gdč. Nuci Mikekovo nagradilo s hvaležnim aplavzom.
Nato se ta turnir nadaljevat V tretft skupini je zmagal par Jože Ahčan in Ksenija Kukčeva iz Ljubljane, drugo nagrado si je priboril Duško Kekič z gdč. Honigs-feldovo iz Zagreba, tretjo pa Lojze Lombar m Karmen Antičeva iz Ljubljane.
KatveCfe umkim** je vtad«4o *a borbo
favoritov, odnosoo parov, ki so si že osvojiti oa turnirjih prva mesta. Tekmovalo i« pet parov. Po ostri konkurenci je z malenkostno razliko točk zmagal par Seunig-ga. Stojkovičeva pred parom Ahčan-Kuk-čeva, medtem ko je zagrebški par Kekič-Honigsfeldova zasedel tretje mesto. Par Seunig-Stoilkovičeva si ie s tem priboril naslov prvaka dravske banovine in krasni prehodni Jenkov pokal. Vsekakor je treba omeniti, da ie bila borba precej izenačena in da sta imela zmagovalca letos mnogo hujšo konkurenco kakor v prejšnjih letih.
Plesni turnir je bil zaključen s tekmovanjem za naslov kralja valčka Lanski zmagovalec major g. Poljanec. ko ie letos tekmoval z gdč. Antičevo (druga nagrada), ie moral letos žezlo prepustiti paru Blechin-ger-gdč. Etebacherjeva (Celie-Laško) medtem ko sta prejela tretio nagrado par Ber-nard-Smeikolieva. Vsi zmagovalci so prejeli lične diplome, dame tudi šopke cvetlic.
Ob zvokih izvrstnega orkestra Sotwiy-boy se ie nato razvila prav prijetna zabava s pl esom.
O jadranski obali in črni gori
Ljubijana, 5. marca.
Po daljšem prestanku se je snoči pri »Levu« spet vršilo redno predavanje »Soče«. Ugledni turistični pisatelj ctr. L C-O bi a k je v spremstvu skioptičnih slik govoril o svojem čudovitem popotovanju po pokrajinah južne jadranske obale in Cme gore, kri j-ih naš povprečni turist, izletnik in letoviščar na svojo veliko estetsko in kulturno škodo kljub vsemu svojemu navdušenj« za krasote Dalmacije niti maio ne pozna.
Po kratki pozdravni besedi g. Sfftigoja je predavatelj z živahno besedo orisal geografski položaj Jugoslavije, ki je tipična obmorska država. Toda Jugoslov eni se vse premalo zavedamo, kakšnega pomena je morje za naš nacionalni prospeh, ta s tem v zvezi je tudi nerazaimno dejstvo, da še danes več ko polovico svojih poljedelskih proiaivodov izvažamo po Dunavu ta preko Črnega morja namesto preko našega Jadrana, kar pomeni za državo trajno izgubo težkih milijonov. Pa kakor gospodarsko do danes še nismo znaii izkoristiti našega morja, tako ga tudi estetsko še nismo osvojili. Jadranska obala je ena najčudovitejših morskih obal na svetu ta prav gotovo lahko vzdrži primero z norveško. Ko je predavatelj s pesniškimi opisi preko velebitskega pogorja, ki nudi bolj strašno lepe razglede kakor kakšna švicarska pokrajina, ta ko je mimo gora ta mest, mi-
mo otokov ta rek, bi nad rejkm razen pokrajinskih lepot lebdi vse polno čarov davne, slavne zgodovine, pripeljal svoje poslušalce v prečudno Boko Kotorsko. se je njegovo predavanje šele prav začelo. Ob sliki in nazorni besedi je poslušalec ste-dtf lepotam Boke in neznane, naši-m turistom še skoraj neodkrite Spičke pokrajine, ki se onkraj Boke razteza ob obali do ustja reke Bojane. Budva, Sv. Štefan. Su-tomore, Ulčinj, Bar — to so letovišča, katerih tihe, intimne lepote so tujci že zdavnaj spoznali rn jih teto za letom prihajajo občudovat. Odtod se ie fifan popotovanja nadaljeval čez Sutomore v Črno goro in pred očmi poslušalcev so se druga za drugo odpirala čudovita starinska mesta in gorske pokrajine, ki jim ni primere v Evropi. Viirpazar, Skader, Reka Crnojeviča, Podgorica, mesta pokia krasot ta nedo-timne zgodovine, visoka gorovja ta vrtoglavo globoki kanjoni črnogorskih reč»c in rek, ki so ob njih speljane moderne avtomobilske ceste — neskončna panorama teh lepot se je odpirala pozornim poslušalcem Do Peči, do tega starega patri?ar-škega mesta, je predavatelj privedel So-čane to pot Odtod se bo njegovo popotovanje eno prihodnjih sobot nadaljevalo do Kosovega polja.
Za predavanje se je g- dr. Oblaku v imenu »Soče« toplo zahvalil prof. Bači3.
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seci, pokre-pi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.____
Knjižna akcija
Razveseljivo je gtedatt požrtvovatae Preporodovce ta žarovce, katerim je dober uspeh najboljše plačilo. Na rotoah m vozičkih prihajajo v • Beethovnovo ulico, kjer je v lokalih CMD centrala naSe knjižne atecdje, vedno nove množine. Lepo zložena grmada knjdg v velika sobi bo kmahi dosegla strop. Nabiralci četrtega dne so mo. raK zaradi teže pustiti množine pripravljenih knjig Se pri strankah. Vriiunec amo dosegill pri žnipnllcu g. Janiku Barfetu, ki nam je stavi! 18 zabojev na razpolago, da jih pregledoma in primerno isiberemo. Najsrčnejša hvala njesmi ta drugim darovalcem!	. .
Danes popoMne poidejo ne vrsto naaiea. nje uMce: Aškerčeva, Rledweisova (od Erjavčeve do TržaSke), Bogišičeva, Borštnikov trg. Dobrilova, Grahorjeva, Gregorčičeva, Gorupova. Gradišče, GttnSka, Igriška, Idrijska, Hajdrihova, Lamgusova, Lepi pot, Levstikova, Murndkova, Mirje, Mar-JnoStova, Oratoova, Osla/vijaka, Rimska, Rimske legije, TržaSka, Volaričeva, Tobačna, VeretovSkova. Vrtača, Zagata, Zidaka. — Akcijski odbor.
Razburjenje rudarjev zaradi redukcij
Laško, 5. marca.
Dne 1. t m. je bfto odpuščenih pri tukajšnjem rudniku 130 rudarjev. Organizacija JRKD je zastavila ves svoj vpiiv za omi-Ijenje teh redukcij. Obenem ie posredovala, da bi se upošteval pri redukcijah, ako so že neizogibne, vsaj socialni položaj posameznikov, vendar žal ni mogla vedno prodreti s svojimi tatenvencijami, ker ni našla pravega razumevanja pri gotovih skupinah, kar je bilo le v škodo prizadetih. Očividno je bila od gotove strani in-spirirana tudi kratka stavka vsega delavstva pri tem rudniku. Celotno delavstvo ie namreč zapustite ▼ petek popoldne delo in za str a žilo vhode ▼ rove. Skupina delavcev se je napotila pred ravnatelisko pisarno in zahtevala preklic redukcij. Ker se je pokazalo, da bi zavzeta akcija večji obseg, so oblastva v soboto aretirala načelnika krajevne druge rudarske skupine Lešnika Alojzija.
Danes po prvi maši je prišla pred okrajno sodišče več sto ljudi broječa množica in zahtevala izpust Lešnika Orožništvo je množico razgnak). Pripomnimo, da sta na posredovanje tukajšnje sreske organizacije in banovinskega tajništva JRKD tako tukaJSnje kakor tudi centralno ravnateljstvo TPD zagotovili, da se bo upošteval v bodoče pri redukcijah zgolj socialni položaj ta da se delavci po možnosti sploh ne bodo več reducirali, temveč kvečjemu delavni dnevi.
Narodno gledališče
DRAMA. Začetek ob 30. Ponedeljek, 6.: Dopust na Francoskem. Torek, 7.: Zaprto. Sreda, 8.: Gospa ministrica, C.
OPERA. ZaC^tok oP 2«. PonefleTiek, C.: Zaprto. Torek, 7.: Koštana. B.	_
Z rednim uživanjem
Jaffa pomaranč
sf ohranimo nriadostno svežost in protno«^
Objave
čežki najboljši komik Vlaeta Burian Dostopi danes ob 14.15 uri »admji kTčtf v Elitnem kinu Matici r groteskni komediji >Revizor Haselhuhn<. Pri-tem filmu pride humor slovitega kamina do polne veljave, tako da se bodo gled;J-ci tega sporeda nasmejali od vsega srca. Film, ki nudi mnogo užitka in vesele zabave, vsakomur najtopieje priporočamo.
Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V torek, sredo in četrtek obvezne vaje vsega zbora za nastop na koncertu Hubado-ve ž upe JPS dtne 12. t m- popoldne ob i.
v »Unionu«.	_ , .
Vendar enkrat nekaj zastonj! Nocoj «
20 se v dvore :ii Delavske zbornice t Ljub-kjani, Miklošičeva cesta, začne Zimski večer, zabavno propagandna prireditev ljubljanskega Rdečega križa z govorom, z mladinskim dramskim prizorom, s koncertnimi pevskimi nastopi in x alegorično živo sliko, toretf s pestrim in mikavnim sporedom. Vstop je prost, vabljen je vsakdo.
Vojni dobrovoljci proti punktašem
Sarajevo, 5. marca. č. Danes se ta vršila letna skupščina sreskega saveza vojnih dobrovoljcev. Ob koncu ie bila sprejeta resolucija, v kateri ostro obsojajo škofovsko poslanico proti Sokolstvu in akcijo ta-kozvanih punktašev. V posebni resoluciji tudi zahtevajo, naj se Korošcev a ulica r Sarajevu preimenuje v Tyrševo trfico.
Občni zbor Narodne banke
Beograd, 5. marca p. V prostorih Narodne banke se je vršila danes 13. red/na letna skupščina delničarjev Narodne baa-ke. Navzočih je bilo 100 delničarjev f skupno 2655 delnicami V imenu ministra trgovine je prisostvoval občnemu zboru komisar g Dostanič, občni zbor je otvoril guverner Narodne banke g. BajIoni. Ker je bilo poročilo upravnega in nadzornega odbora natisnjeno in že poprej razdeljeno med delničarje, se je takoj pričela debata V debati so posamezni govorniki deloma -ostro kritizirali poslovanje banke in zahtevali tudi važnejše izpremembe v pogledu njene kreditne politike Na kritiko je odgovoril guverner g. Baijloni, ki je pojasnil težkoče, s katerimi se je morala v dobi splošne finančne krize in gospodarske des-organizaetje boriti tudi Narodna banka Poročilo upravnega in nadzornega odbor* je bik) po njegovih pojasnilih soglasno odobreno Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni trije novi člani upravnega in i člana nadzornega odbora, s čim«r ie bil® skupščina končana.
Ljubljanski trgovci
so zborovali
Denarni trg in trgovina — Minister dr. Kramer za trgovce — Težave trgovskega stanu zaradi hude gospodarske stiske — Zahteva po gospodarskem svetu
Ljubljana, 5. marca. j
Danes dopoldne se je v dvorani Trgov- 1 skega doma vršil redni občni zlbor ljubljanskega Združenja trgovcev, ki se ga je udeležilo lepo steviilo trgovcev in predstav, mikov ostale gospodarske javnosti. Predsednik veletrgovec g. Gregorc je ob po?-eoajstih pred potoo dvorano otvoril zfoor in mimo ostalih formalnosti imenoma pozdravil g. dr. Ressa in g. Kavčiča kot zastopnika Zbornice za TOI, g. Fabdanija za Zvezo trgovskih združenj, g. Kneza za Društvo indiustrijcev in velebrgovcev, g. dr. Wimdischerja za trgovsko društvo »Merkur«, zastopnika pomočniškega zibora gg.. Mellioerja in Lampiča, g. Kreka za Društvo trgovskih potnikov, g. Kregarja za trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« ter ravnatelja trgovske nadaljevalne šole g. G mirna. Posebej je g. predsednik izrekel top>lo zahvalo tajniku Zbornice za TOI g. dr. Plessu, ki je deset let urejeval stanovsko glasilo »Trgovski list«, obenem pa tudi novemu uredniku g. železničarju ter uredniku »Trgovskega tovariša« g. Kavčič?!. Nato je zbor slovesno počastili spomin pokojinega tovariša — slovenskega mecena Roberta Koilmanna, nakar je predsednik prešel na predsedniško poročilo samo, iz katerega povzemamo:
Predsednikova beseda
Iiefco težkih preizkušenj je za nami. Po_ trejano je, da se ozremo v to leto in si po-Miterno v spomin vsa ona pereča vprašanja, ki so nam povzročila današnje tešiko stanje. Najvažnejše vprašanje je vprašanje razmer na našem denarnem trgu. Sko_ raj popolna ukinitev kreditov od strani denarnih zavodov, ki se je pričela v začetku preteklega leta, je povzročila v našem narodnem gospodarstvu nedogle&ne posledice, ki se bodo čutile še mnogo let. Od mar. ca meseca 1932 je zamrl vsak kredit to minilo bo še mnogo časa, preden bodo naši denarni zavodi v stanju izplačevati v taki izmeri, kakor pred nastopom krize.
Prišlo je do znanih ukrepov v zaščito denarnih zavodov, ki niso prav blagodejno vplivali na javno mnenje. Vlagateljev se je polastila skrb, ki se ndti do danes še ni ublažila, želimo, da bi zaupanje do denarnih zavodov in hranilnic v vseh slojih na_ šega naroda našlo čimprej in čem več raz-minevanja, ker bi se s tem ojačiilo naše na_ rodno gospodarstvo, ki komaj čaka po-sioraega življenja in razmaha.
Ne trdim, da so prišli samo pri nas denarna zavodi v take neprijetne položaje, če se ozremo po svetu, vidimo povsod krizo denarnih zavodov, doživeli smao bančne krahe, ki so imefli globok vpliv tudi na naše denaame zavode. Vendar so vlade v drugih državah po svojih državnih bankah priskočile z vsemi sredstvi, da so očuvale gospodarsko moč lastne države, če hi naša Narodna banka v letu 1931 priskočila ob pravem času ter z izdatno vsoto našim denarnim zavodom na pomoč, bi ne bili danes v tem težkem položaju, v katerem se nahajamo. V splošnem moramo ugoto_ viti, da vodstvo Narodne banke nima dovolj razumevanja za prečaaske kraje.
Na podlagi podaljšanega zakona o zaščiti kmeta smo dobili uredbo o reguliranju izplačevanja vlog pri posameznih de_ narnih zavodih. To pomeni novo fazo depo-saitnega moratorija, v katerem se stvarno nahajamo. Ker pa je vprašanje kmečkih do-lgov in denarstva v najožji zvezi s trgovino m obrtjo, je moral nujno priti še odlok za te ustanove: ta važna uredba je uredba o posredovalnem postopanju. Po tej je vsakomur dana prilika, da zaprosi za uvedbo posredovalnega postopanja, da se izogne preteči prisilni poravnavi aH ste. čaju. Ob razglasitvi te uredbe so se pojavili razni zakotni ln verzi rani posredovalci, katerih namen je vse prej, kakor pravilno pojmovanje posredovalnega postopanja. Uprava je vse storila, da tem zakot_ nežem onemogoči nečedne poc^e ter je energično nastopila proti taMm elementom.
Dotakniti se moram tudi vprašanja obrestne mere. Dočim so mariborski in celjski denarna zavodi znižali obrestno mero za 1%, so naši ostali še vedno na stari obrestni meri in jo nekateri še celo povišali. Odločno moramo ugovarjati tudi nared_ bi, da zaščiteni denarni zavodi obrestujejo hranilne vloge samo s 4%, ko pa svojim klijentom zaračunavajo še vedno 10 do 14% obresti; ne vem, zakaj ta dvakratna zaščita ?
Scicer pa prihajamo do spoznanja, da tak«?ga kreditnega sistema, kot srno ga imeli dosiej, ne bomo doživeli več, in da je treba sedanje stanje čimprej likvidirati j ter postaviti vse skupaj na nove temelj«, ki hodo odgovarjali novim razmeram.
V svojih nadaJjnjKi izvajanjih graja g. predsedndac mestni in banovimsfkU proračun, ki da se premalo ravnata po težkih gospo, darsfcih razmerah časa, ter prehaja na ostala pereča vprašanja. Vedno se na trgovskih skupščinah ponavlja dajvčno vprašanje, saj so davčna bremena za obstoječe poslovne raamere mnogo pretrda. Vsem je še v spomaimi, kaj se je dogodilo lansko leto ob priliki odmere dbčne pridobnine. ki jo je davčna uprava že uradno izvršila in skSicala davčni odfoor. Nenadmfi ukrep ministrstva financ je izzval velfiko razburjenje med davkoplačevalci. Intervencij ministra dr. Kramerja se je posrečilo ukiniti navodila finančnega ministrstva ter je ostala prvotna odmera davčne uprave v veljavi in ne nova, ki je v nekaterih primerih posameznih strok zahtevaSa znat. no in pretirano povišanjje že odmerjene pridobnine. Ta uspeh je bil za naše trgov-stvo velikega pomena in potrebno je, da se ga dobro zavedamo, ker stojimo še vedno pred poostreno davčno prakso. Davčni odbor je v letu 1932. izvršil svojio dolžnost v potai meri, zato mu gre s tega mesta prav topla zahvala.
Imamo pa danes še drugo važno vprašanje. Finančna uprava ne prizna naanreč denarnih obveznosti, ki jih ima država do naših trgovcev dobaviteljev. Takim trgovcem, ki so slučajno v davčnem zaostanku, imajo pa do države stare terjatve, davčna uprava kljub temu izvršuje rubež in ekse_ kucijo. Odločno zahtevamo več razumevanja v takih stvareh, pa bo tudi manj nepotrebnega zabavljanja na račun administracije državne uprave, ki mora biti vzgled vsem državljanom.
Sploh opažamo omalovaževanje gospodarskih vprašanj v našem javnem živi je. nju. Izrecno poudarjamo, da se vsako vprašanje presoja in rešuje le s stališča posameznih interesenitskiih krogov in se pri tem prav nihče ne zavzema za interese gospodarskih krogov in za splošne gospodarske interese. Dejstvo je, da je trgovstvo tako v vprašanju dajatev, zakonodaje itd. prepogosto naletelo na nerazumevanje. Zato bomo aačetti energično akcijo proti takemu omalovaževanju zahtev in teženj trgov, sbva.
Težki časi, v katerih živimo, nam nalagajo mnogo dela in skrbi. Članstvo pričakuje od nas uspehov, ki jih pri najboljši valji v sedanjih razmerah ne moremo nuditi. Trudimo se ublažiti to stanje, ki vedno bolj pritiska na naše gospodarstvo, vendar moramo upoštevati dejstvo, da to ni jugoslovemska kriza, temveč splošna kriza, ki je zajela ves svet, in je razumi. Ij&vo, da ne moremo od te krize biti obvarovani ravno mi.
To težko stanje bi nam olajšalo detao le pravo administrativno in upravno poslovanje centralne oblasti, ki še nima pravega razumevanja za naše težnje: te so predvsem decentralizacija državnih dobav. ukL nitev takse na alkoholne pijače, prenehanje s favoriziranjem zadrug in komzumov v Škodo države in trgovca, omiljenje davčnega postopanja, decentralizacija socialnega zavarovanja, ukinitev kartelov ter zaščitne carine in monopola na šolske zvez. ke ter da se čimprej vzpostavi samouprava banovine.
Kot pravi Jugoslovani ln iskreni patriot-je želimo naši državi samo dobro, zato so naše zahteve in želje, ki jih danes tu ponavljamo, samo izraz pravilnega gospodarskega razumevanja vseh v poštev pri. hajajočih vprašanj, ki naj z globokim razumevanjem odločujočih čiuiteljev ublažijo sedanjo težko stanje v dobrobit države in jugoslovanskega naroda.
Ne mislite, da smo samo pri nas tako glasni. Od vseh strani naše države nam prihajajo slične zahteve, torej dokaz da smo Wi ene želje, ki nas spaja, in ta je da se olajša sedanje stanje na % način, da se upoštevajo najprej gospodarska vprašanja, ki so regulator vsega življenja, ki pa naj najdejo izraz v gospodarskem svčtu, ki naj se čimprej skliče.
Z zahvalo vsem, Id so prizadevanjem Združenja kakorkoli šli na roko, in z optimističnim pogledom v leto, ki je pred na-mi, je g. Gregorc zaključil svoje poročilo.
Po kratki pozdravni besedi g. Kavčiča v imenu predsedstva Zbornice za TOI in g. Kneza, ki je v imenu Društva industrij, cev pozival trgovce, naj strnejo svoje sile in naj se pripravijo ker se blnža čas, ko bodo tudi gospodarstveniki dotvild odločujočo besedo v političnem vodstvu drž »ve, je g. Smuč podal
Tajniško poročilo
ki podrobno slika težki gospodarski položaj trgovstva.
V preteklem letu se je uvedel davek na
S tam ▼ stresi naj navedem le »lučaj, ld se je pripetil t Vlnkovcih. Tam Je obrtna oblast kaznovala v aličnem »lučaju najprej trgovca, ki Je pošiljal svoje zastopnike k privatnim strankam s 10.000 Din globe, njegove zastopnike pa po 2500 Din. Pritožba Je bila zavrnjena in globa potrjena. Iz tega se vidi, kako Ščitijo oblasti trgovca vdrugih pokrajinah in kako pri nas, ko se v konkretnem primeru prestopka zn-i ža kazen od 1000 Din na 26 Din.
Zašel M predaleč, č« bi se poglobil v vsako pereče vprašanje, ki posega globoko v interese našega trgovca. Uprava stori vse, kar Je v njeni moti, in bo tudi v bodoče. Malodušje nas ne sme plaSitl, Se manj pa posamezni neuspehi — nasprotno, podvojiti moramo našo borbo do pozitivnih uspehov v korist trgovstvu.
Denarni promet združenja
Po tajniškem poročilu , ki ga Je zbor s odobravanjem sprejel na znanje, je sledilo blagajniško poročilo, ki ga Je podal g. Soss. Računski zaključek izkazuje 874.852 Din 36 par letnega prometa. Aktiva znašajo- 961.812 Din. G. Naglas Je v imenu nadzornega odbora predlagal upravi priznanje in razre&nico, ki Jo je skupščina soglasno sprejela. Nato Je bil na predlog blagajnika g. Sossa prav tako soglasno sprejet Se novi proračun, ki znaša 221.450 Din '
ta Je s odrom na krizo ln potrebo Stednje za 82.000 Din nižji od lanskega.
Za ustanovitev gospodarskega sveta
Ob konca je g. Kavčič podal kratek pregleden referat o splošnem gospodarskem položaju preteklega leta. Po nazornem uvodu, v katerem je prikazal vse zamotane težave današnjega trgovskega in denarnega prometa, Je zastavil konkretno zahtevo po novem zakonu o denarnih zavodih, po katerem naj bi se novo poslovanje ločilo od starega, potem zahtevo po socialnem zavarovanju trgovstva in pa zahtevo po ustanovitvi gospodarskega sveta, ki naj bi v naše kaotično gospodarstvo prinesel red ln bi gospodarstvenikom priboril tisto mesto v javnem in državnem življenju, ki mu gre.
Pred zaključkom dnevnega reda so gg. Fabiani, Tičar, Lajovic in Turk sprožili še nekatera aktualna vprašanja našega trgovstva, tako o preganjanju krošnjarstva, o preveliki draginji lokalov, o bančnem poslovanju in trgovskem bolniškem zavarovanju. V teku te diskusije so zborovale! izrazili svoje obžalovanje, da na zbor nista poslala svojih zastopnikov ne mestni magistrat, ne banska uprava. — G. predsednik le izjavil, da bo vse zahteve sporočil na merodajnem mestu ter je po dvanajsti uri zaključil uspeli občni zbor.
Delo oblastnega odbora Rdečega križa
Ljubljana, 5. marca.
Ob lopi udeležbi delegatov krajevnih odborov iz vse dravske banovine »e Je vršila danes dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrate skupščina oblastnega odbora Rdečega Križa. Zbor je otvoril predsednik oblastnega odbora g. dr. Viljem Krejči, ki j« pozdravil delegate in članstvo, obenem pa jo predstavil s toplim pozdravom zooru predstavnika centralnega odbora RK g. Vaso Uzareviča. G. predsednik se je ▼ nadaljnjem spominjal 10 letnice poslovanja ljubljanskega oblastnega odbora RK. Izvajal Je:
Neposredno po preobratu j« deloval RK na razvalinah avstrijske organizacije. Omejil je svoje delo prvotno le na teritorij mesta Ljubljane. V teku časa pa se je pričel vzbujati interes tudi v nekaterih drugih krajih naše ožje domovine. Po kratkem udejstvovanju ljubljanskega društva je sledila likvidacija, pozneje pa »o šli poborniki ideje Rdečega križa na delo za zopetno poživljenjo organizacijo v vsej Sloveniji. G predsednik se jo nato spominjal vsega podrobnega dela ustanavljanja društev RK. S podporo RK »o se ustanavljala sirotišča m teko dalje. RK jo pridobil v narodu zaupanje, Jcajti izkazalo se j«, da jo institucija namenjena vsem brez razlike in da nihče ne ve, kdaj bo rabil njeno pomoč. Narodu jo treba povedati glasno in jasno, da smo si v trpljenju, stiski m bolezni vsi enaki. Zato jo tudi dolžnost vsakogar brez izjeme, da misli na trpečega sočloveka. G. predsednik se jo v svojem govoru spominjal ne samo dela oblastnega odbora, marveč j s navajal tudi brige krajevnih odborov, ki
delujejo v fte hujših prilikah kakor v
mestu.	, , ,
Prav teko izčrpno je poročal o delovanju oblastnega odbora in o delovanju krajevnih odborov tajnik g. Malnaric. V glavnem je treba, da se število članstva oblastnega odbora in pa krajevnih odborov še pomnoži.
Ravnatelj g. Jagodic kot upravn'k blagovnega skladišča RK je obširneje pon> čal o historijatu Rdečega križa v naši državi s posebnim oziroan na ljubljanski oblastni odbor. Podrobno je navajal, kaj je društvo prevzelo po starem avstrijskem Rdečem križu r blaga kakor tudi v denarju.
Blagajnik oblastnega odbora KK g. Mežek"je navedel, da je imela organizacija v teku lanskega leta pri premoženj« 231.000 Din izdatkov nad 100.000 Din.
Sledile so volitve novega odbora m je bil soglasno izvoljen za zopetnega predsednika oblastnega odbora g. dr. Viljem Krejči. V odboru so ostali po veJni ftan delavci in so bili pritegnjeni v odbor §o številni zastopniki z dežele.
Zek> živahna debata je nastala ko »e je oglasil v imenu podmladka Rdeče ja križa inšpektor g. Lužar, ki je prosil za podporo podmladku v znesku 10.000 J n. Po vsestranskem razmotrivanju je bila podpora podmladku dovoljena. Nato »o prešli zborovalci na -azne podrobnosti, kako bi bilo čim bolj podkrepiti !n popularizirati idejo RK.
Zborovanje je zaključil g. predsednik > ponovnim apelom k čim živahnejši delavnosti tudi v bodočem leto.
Anton Čehov:
Roman o basovskih goslih
Muzilcant Smičkov je šel iz mesta proti vili kneza B.bulova, ker bi se naj tamkaj zaradi zaroke vršil glasbeni in plesni večer. Na ramenih je nosil svoje velikanske basovske gosli v usnjenem obodku. Smščikov je korakal ob obali rečice, ki je valila svoje osvežujoče valove ne sicer majestetič-no, zato pa vendarle poetično skozii krajine.
»•Kaj. ko bi se okopai? je pomislil.
Nič kaj dolgo ni premišljeval, ampak se je slekel in potopili svoje telo v osvežujoče vodovje. Bil je čudežen večer. Smičkovo poetično dušo je prevzelo razpoloženje, ki je odgovarjalo harrrm;ii okolice. Ali kako s'adko čuvstvo ie P1 cvlauaio v njegovi du-Vn	val sto korakov in ugledal
lepu u.:, k je sedela na strmem obrežju in 'ovite ribe. Zadržal je sapo in oka-menel v navalu različnih čuvstev: otroški spor,fin i so se mu vzbujali, hrepenenje po minilih stvareh, hkrati pa tudi pro-buiajoča se ljubezen... 0 Bog, in pri tem je še nedavno mislil, da bi mu ne bilo mogoče §e enkrat ljubiti! Od tistega časa. ko je zgubil vero v človeštvo (njegova srčno ljubljena žena je bila z njegovim prijateljem fagotom Sofcakšnonn prežgana) se Je naseli-
lo v njegovo srce duvstvo praznote in je naredilo iz njega ljudomrznika.
»Kaj je življenje?« Kako pogo-sto si je zastavil to vprašanje, »černu sploh Živim? Življenje je mit, sen, nič drugega kakor trboglaštvo...«
Toda ker je tedaj stal pred spečo krasoti co (nn bilo težko opaziti, da spi), je nenadoma začutil, da se mu je v duši proti injegovi volji nekaj zgenilo, kar bi bilo skoro podobno ljubezni. Dolgo je stal tako ipred njo in j« je naravnost požiral z očm<i
»Dovolj...» si je mislil m vzdihniL »Zdravstvu! čudežna prikazen! Skrajen čas je zame, da grem na bal k Njegovi Svetlosti...«
Še enkrat je pogledal kr-asotico ki Je že •mislil zaplavati nazaj, ko rnn je mahoma ■prišla neka misel.
»Pustil ji bom spotrim nase!« si je misli?. Privezal ji bom kaj na trnek. Naj bo to neka pozornost »nezmančeva«.
Smičko je mirno sipi a val na obal, utrgal tamkaj velik šop poljskih in povodmih cvetic. zvezal njihova stebelca hi pritrdfl vse skupaj na tanek.
Šop se je potopfl in potegnil za seboj tudi brhkega plavača.
Tako spodobnost kakor priročni zakon m socialni stalež mojega junaka zahtevajo prav za prav, da se roman tukaj konča —
luksuzne predmeta, ld snafla M odrta (k
uvozu blaga.
Povišal se je davek na poslovni promet in skupni davek na poslovni promet za co* lih 100 odst. 2e leta in leta se borijo gospodarske organizacije proti onemu določilu zakona o nabavljalnih zadrugah, ld določa, da smejo zadruge, če imajo v zalogi izveš tnega blaga, prodajati tudi nečlanom, vendar smo v naši borbi ostali brez uspeha.
Kar se tiče davka na poslovni promet, se nikjer drugod v državi ne pobira tako rigorozno kot pri nas. Saj plačuje Slovenija letno okoli 20 odst. tega davka, kar ne odgovarja niti številu njenega prebivalstva niti gospodarski, niti davčni moči. Občutno je prizadela naše gospodarstvo povišana trošarina na sladkor, že pred dvema letoma smo doživeli, da so se dohodki države od trošarine znižali, ker je zaradi splošne krize kupna moč prebivalstva opešala. Protestu gospodarskih organizacij so je zahvaliti, da skupščina ni sprejela povišanja v celoti.
Kmalu nato smo dobili spremembo pravilnika o trošarini na vino in žganje. V Ljubljani se pobira državna in banovtaska trošarina od vseh točilcev alkoholnih pijač v obliki prav občutne takse. Te takse znašajo pri naših trgovcih več kakor vrednost iztočene pijače.
Nato se je z novim zakonom o taksah uvedla taksa na pridobitev obrtnih pra-vic.
Nadalje se je povišala taksa na potrdila o vojaškem službovanju. Uvedla se je taksa za pogodbe o najemu zgradb, davek na električno energijo, povišala se je taksa na poštne čeke, na kolke, račune ln reklamne objave in uvedla taksa na sklepne kupčije*
Odveč bi bilo ponovno argumentirati dejstva, ki govor proti preobremenitvi davkoplačevalcev ene vrste, dočim se podpirajo zadruge in konzumi v taksni izmeri, da grozi trgovstvu v doglednem času absolutna propast.
Statistika članstva bo potrdila naše navedbe Leta 1931 smo imeli v Ljubljani 1368 trgovin, leta 1932 1290 in leta 1933 imamo pa še samo 1058 trgovskih obratov.
Torej smo padli vtreh letih vsled favoriziranja konzumov in splošne krize za S10 obratov.
Važno vprašanje za našega trgovca je tudi plačevanje davka na rente v smislu ČL 60 oziroma 69 zakona o neposrednih davkih. Zakon določa, da se plačuje davek na rente tudi od terjatev v kakršnikoli obliki ali nazivu. Ta davek postaja z ozirom na zakon o kmečkem moratoriju, posebno pa še z uredbo o poravnalnem postopanju zelo aktualen ta občutljiv. Ko je zakon o neposrednih davkih stopil v veljavo, nismo še imeli zakona o prisilni poravnavi, zakona o zaščiti kmeta in niti uredbe o posredovalnem postopanju Zato zahtevamo spremembo zakona o neposrednih davkih čl. 60 glede plačevanja davka na rente. Nihče ne more danes zahtevati od upnika, da bo plačeval še davek za dolžnika, ki je dvomljiv ali pa sploh še izterljiv ni ali pa celo že v konkurzu. Ni dvoma, da država mora Imeti svoje dohodke, da pa mora trgovec v času absolutne zaščite dolžnika plačevati davek na rente, se to od njega ne more zahtevati. Zato bo uprava v tem oziru storila primerne korake.
Drugo važno in pereče vprašanje, s katerim se vsak dan pečamo, je krošnjarjenje z manufakturnim in modnim blagom pri privatnih strankah in uradih. Danes kroS-njarje podpirajo vsi uradi brez izjeme, kupuje se manufakturno in modno blago, velike množine pisarniških potrebščin se naročajo pri inozemskih trgovskih zastopnikih, naši trgovci pa stojijo praznih rok, plačujejo naj svoje davke ta davke za one, ki izvršujejo nelegalno trgovanje. V naši borbi imamo zaslombo v Zbornici, Zv., policijski oblasti pa tudi na mestnem načel-stvu, nimamo pa je pri javnosti in drugje. Ni dolgo, ko je policija polovila 16 kroš-njarjev, katere je mestni magistrat kaznoval vsakega na Din 1000 globe. Prizadeti so se pritožili na bansko upravo, ki je vsem kazen odpisala izvzemši enemu, kateremu se je konkretno dokazal prestopek in se mu je znižala kazen od 1000 Din na 25 Din.
16 krošnjarjev, ki plačujejo na krošnjar-sko knjižico vsako leto 60 Din davka, skupaj torej 950 Din, naj odtehtajo zahteve ljubljanskega trgovstva, ki prispeva samo na občinskih in ban o vinskih davščinah letno približno 30 milijonov Din.
Ravno te dni smo bili obveščeni, da so krošnjarji z manufakturnim blagom prt raznih višjih uradih prodali blaga za nad 50 oblek ter pri prodaji še hujskajo uradni-štvo proti trgovstvu, češ, kaj kupujete pri ljubljanskih trgovcih, ki so za 400 do 500 odstotkov dražji. S takimi neresničnimi trditvami delajo kupčije ter pri tem ubijajo ugled ljubljanskega trgovca, ki je bil Se pred vojno daleč tudi preko mej države čislan in spoštovan zaradi njegovega solidnega poslovanja. Ravno tako delajo inozemski trgovski zastopniki, za katere je Jugoslavija pravcati eldorado kupčij. Zato mora borba biti v bodoče: ven z inozemskimi nelegitimnii krošnjarji. V naši državi hočemo sami izvrševati pošteno kupčijo in potrebujemo od inozemcev prav nobenega pouka. Geslo »Svoji k svojim« mo-
aH joj! — usoda piščeva je neraprosna: iz vzrokov, ki so piscu neznani, se ta roman ne konča s cvetličnim šopkom Proti vsakršni pameti in proti naravi stvari je bHo ubogemu in nepomembnemu goslaču usojeno, da ie igral v življenju bogate in ugledne krasotice važno vlogo.
Ko je Smioko zopet pripilaval nazaj na svoje mesto, je zapazil nekaj, kar ga je skrajno presenetilo, kajti našel ni več svoje obleke. Ukradli so mu jo . . . Neznani zHkovci so mu vse odnesti, ko j« motril krasotioo .pustili pa so mu le godalo in cilinder.
»Preklicano«, je kliknil. »Oj, Hudje, hudičevo seme! Nisem ogorčen tako zelo zaradi okolnosti, da so mi vzeli obleko (zakaj vsaka obleka je minljiva), ampak zaradi misli, da bom moral botffoi nag in se bom tako pregrešil nad drožahmo nravnostjo.«
Sedel je na obod »k svojih basovskih gosli in iskal izhoda te svojega strašnega položaja.
»Nikakor vendar »e morem nag fti h
knezu Bibulovu!« je premišljeval. »Tamkaj bodo dame! hi pole*, tegta so tatje z moihni hlačami odnesli tudi koiofomjo, ki ie b3a v žepu!«
Dolgo in mukotrpno Je prem+96eva§ tabo, da ga je navsezadnje začela gfava boleli
»Alti, kaj!« se Je stednj<i£ do-misHL »Ne-
Zbor sokolskih načelnikov na Taboru
Ljubljana, 5. marca.
NačelniStvo ljubljanske sokolsko župe j« imelo danes ob 9. dopoldne v mali dvorani Sokolskegs doma na Taboru sejo zbora društvenih načelnikov in načelnic, katere se jo udeležilo po zastopnikih od 72 društev in čet 45 Sejo je vodil župni načelnik br. Lojze Vrhovec, ki je po prisrčnem pozdravu prešel na dnevni red.
Reorganizacija okrožij. Da se omogoči in poživi tehnično delo v društvih in četah, so jo župa po predlogih, ki jih je prejela od župnih odinic, razdelila na 5 okrožij, m sicer na ljubljansko a 3 pododdelki, na kamniško, dolenjsko, obmejno m čabransko. Vsako okrožje dobi v tehničnem odboru svojega referente. Vsa okrožja so morajo ravnati po pravilniku, ki ga predpisuje organizacija Saveza SKJ, itrpni tehnični odbor pa bo izdal vsem okrožjem še poseben poslovnik. Glede čistega dobička od okrožnih prireditev je bil soglasno »prejet predlog, da dobi okrožje eno četrtino čistega dobička, ostalo pa društvo, kjer se okrožni zlet vrši.
Nastop ljubljanske *okol'ke tupe na L pokrajinskem zletu. Brat načelnik j« poročal, da nastopi župa a posebno točko na pokrajinskem zletu, * vajami lahkoatletič-nega značaja. Nastop jo obvezen za vse župne odinice, ki bodo tekmovale na pokrajinskem zletu v Ljubljani. Ona društva pa, ki ne bodo tekmovala, morajo poslati k nastopu najmanj po 2 člana, 2 članici, 2 naraščajnika in 2 naraščajnicL Opis ln vadbo lahkoatletifoih vaj bo izdalo topno načeln ištvo vsem župnim edmicam v najkrajšem času. Predlog jo bH po krajši debati soglasno sprejet
daleč od obrežja je v Borovja skrit most ... DokJer ne napoči noč, se lahko skrivam pod mostom zvečer pa so bom v temi priplazil k prvi koči...«
Smičkov se ie pomit« ob Id miši, si posacH ctftnder na gtavo, si zadel gos® oa ramo in »e splazil v grmovje. S svoio ®ago<to in z g+asbenkn instrumentom na rameon je spominjal na kakega mitičnega polboga te starih časov.
Ko je naš junak sedd pod mostom in se mučil v svotf bolesti, se ie krasottca zbudila in ko ni plavača videla več na vodi, se j« podvizala, da bi izvlekla trnek. Vrvica se ie napela, ali ne ptavač ne trnek nista hotela priti iz vode. Smičkovijev Šopek se j« očividno v vodi napel in ie bil tako težji
»Ali ]e vgriznOa fcaka velika riba?« si je m&Kfe deklica; »aii pa se je trnek spodaj zak avčil.«
Potegnila ie i® malo * vrvico ln Je slednjič presodila, da se k trnek ros zakavčfl.
»K<4ika Skoda!« ]o pomlsMa. »4n vendar grizejo zvečer veAio tako dobro! Kaj sej sedaj človek stori?«
Toda etooentrična deklica ni do|g<o premišljevale, stekla je svojo eterično obleko in se le s snroffm lepfcn telesom potopite do marmornatih ramen v vodo. Ni Wk> lahko točiti trnek od Šopka, ki s« je že ves ran-
Program deta ra leto 1933. Pole| pokrajinskega zleta na Vidov dan se bo župa udeležila sokolskega tabora v Tacnu 25. maja. Spored tega tabora bo naslednji: dopoldne izkušnje, popoldne sprevod iz Ljubljane v Tacen, nato javna telovadba v št. Vidu z nastopom vseh oddelkov s prostimi vajami, orodna telovadba in eventualne posebne točke društev. Pred zletom se bodo vršili tudi okrožni zle ti vseh okrožij. Dosedaj so prijavljeni: okrožni zlet ljubljanskega okrožja v §"t. Vidu, ribniškega v Velikih Laščah in obmejnega v Dol. Logatcu. Prav tako se bodo vršile izbirne tekme po okrožjih, ki pa morajo biti končane najkasneje do 15. junija Ža vzgojo prednjakov in prednja-čic se bodo vršili prednjaški tečaji za člane in članice in smučarski tečaj. Ensko naj vsa društva izvršijo propagando za plavanje, zlasti med mladino. V mesocu aprilu se bodo vršriH župni prednjaški izpiti m so bili v komisijo izvoljeni bratje Suklje, Vrhovec, Lubej, Podgornik, Trček, dr. Mis in dr. Arko.
Predlogi za iupno glavno skupščino. V imenu župneaa tehničnega odbora je pod-načelnik br. Suklje prečita! naslednji predlog: Vsako sokolsko društvo sme prirediti javni nastop ali tekmo le po odobritvi župnega načelništva. Vsak nastop »e mora župi javiti 2 meseca pred javnim nastopom m navesti število telovadečih. Če društvo samo ne more prirediti javnega nastopa, bo župoo načelništvo odredilo skupen nastop sosednih društev. Ta sklep mora župoo načelništvo sporočiti prizadetemu društvu 1 mesec pred javnim nastopom.
Po seji so vsi udeleženci odšH v telovadnico na Taboru, kjer se je veg dan vršila predelava prostih m tekmovalnih vaj za pokrajinski zlet v Ljubljani.
pustit Toda marijtvost in potrpežljivost sta slednjič ve^darie zmagali. Cez četrt nre je stopiia naša krasotioa vsa blesteča srečno fe vode in je diržala trnek v roki.
Preganjate pa je zia »soda. Lopovi, ki so Smičkov« ukradiH obleko, so se spravili tudi nad njeno in ji niso pustili ničesar razen škatfle s črvi.
»Kaj naj vendar počnem?« je zajokala deklica. »Ali si je moči misliti, da bi šla v tej obleki k ljudem, Ne, nitodar in nikoli! Rajši smrt! Počakala bom, da se stemni, v temi lahko grem k teti Algami in jo po-Sjen. k nam domov, da rm prinese obleke. Med tem pa se bom skrila pod mostičem.«
Ln takoj je srtekla naša junakinja sklonjena k mostu in se pri tem posluževala visoke rastoče trave. SmufcniJa je pod most,— aH tam je zagledate nagega moža z mruzi-kaHčno grivo in kosmatimi prsi, — krikmfia i« ln se onesvestila... Ampak todj Smičkov se le zelo ustraSiJ. Spočetka je imel deklico za kakšno Najado.
»Naposled kakšna rečna Sirena, loi ie pri&a, da me odvede,« si je mislil in ta domneva mu je laskala, ker je že odedav-naj imel visoke pojme o svoji zunanjosti. »Co pa nI Sirena, ampak človek ,kako si naj potem rasstožim ni«i čudni položaj, Zakaj ie tukaj in zakai pod tem mostom, Jn kaj se ie *B*k»o t njo?«
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Amerika potolkla Kanado ▼ Evropi
Nemška policija pod sekirasttm križem
Narodno socialistične organizacije v Berlinu so priredile v Berlinu demonstracijo katere so se morali udeležiti stražniki pod njih zastavami
Fantastičen
3jorm avtomobilski	Malool-m
Campbell je dosegel nov svetovni rekord — 440 km na uro. V Davton Beachu, kjer je dirkač dosegel to m pravljičnost meje-čo hitrost, se oblasti izp-rva niso upale nagovarjati tveganega poskus in so protestirale pri floddski vladi proti vratolomni »dirki s smrtjo«. Kaj t: resnica je, da je pri sličnih poskusih končalo že mnogo dragocenih življenj.
Poglavitni protest )e izzvale kakovost terena, ki je bil se 24 ur pred dirko pokrit z drobcenimi morskimi polži in algami. Par dn.i poprej je namreč morje strašno besnelo in butalo ob bregove ter me-tfllo na dirkal i ško cesto vsakovrstni drobiž. Vse čiščenje ni zaleglo nič. Noč pred dirko pa so »e valovi pomirila, izpr&li nabrežje in dirkalna cesta se je zasvetila gladka m bela kakor jajce. Tako je vreme samo izbilo oblastVn orožje iz rok.
Dirkii je prisostvovala večtisočgleva množica. Potegnili so dirkačev avto »Sinja pti» ca« iz lope. Na tisoče oči se je uprlo v kolesa vozila, ki razvija 2600 k. s. Campbell je sedel v avtomobil, pozdravil množico s sedeža in zdrknil naprej.
Gledalci so nru sledili z oSmt Vsakdo \t> gledal, kakšen bo konec tega poskusa, kajti stvar je bila ena izmed najbolj tveganih tekem v zgodovini modernega športa. V nekaj minutah je Campbell potolkel dosedanji svetovni rekord, ki je znašal 408 km, ki dosegel 437 km povprečne vožnje. Potem je brzrino še pospešil in dosege* 440.2 km. Kaj pomeni ta brzina, razumemo šele tedaj, če povemo, da jo dosežejo tudi najhitrejša letala samo izjemoma. Doslej so jo ugotovili »smo pri tekmah za Schneideirjev pokal. Seveda je bil dirkač, ko je ©topil iz avtomobila, izmučen
in izčrpan. Dejali je kratko: »Topot sem
še zmagal«. Pozneje je pojasnil, da je oimal s tem, da bo vsak trenutek zdrknil v morje ali pa obležal na dunah. Tako je namreč sklenil svoje življenje njegov predhodnik Keve Don. Le neznanski žilavosti njegovih živcev, motorja in pnevmatike se (je posrečilo izogniti 66 vsem težavam in odnesti palmo zmage
Campbell je ves 6ae krmairi! z levo w>-ko, ker si je desnioo pred časom poškodoval in se mu še ni zacelila. Kljub tema napoveduje Campbell v kratkem nov naskok na svoj zadnji rekord. Seveda, če ne bo imel vsaj tako železnih živcev kakor to pot, ne bo nič z novim rekordom. Ampak spričo dosedanjih izkušenj lahko upamo, da bo dosegel tudi to zmago.
Švica m inozemski delavci
Švica, M je po svetovni gospodarski krizi prav tako hudo prizadeta kakor mnoge druge evropske države, je bila spričo današnjih razmer primorana ukreniti nekaj v zaščito domačih delovnih moči. Kakor znano, je Švica v veliki meri pribežališče političnih in drugih emigran. tov iz vseh mogočih dežel. Vsak takšen inozemec dobi v* Švici delo pod istimi pogoji kakor domačin in ga smatrajo temu enakovrednega v vsakem pogledu.
Velika brezposelnost med švicarskimi državljani pa je prisilila švicarsko vlado, da je vendar storila neke ukrepe za zaščito domačega delavstva. Sklenila je, da bo vse nadStevilne inozemske delavce v bodoče zavračala. Tiste, ki so že v Švici in imajo kakršnokoli delo, pa bo pustila na miru in bo tudi v bodoče ravnala z njimi taka, kakor z lastnimi državljani.

Redkokdaj sneži v mestu sv. Marka, letos pa se lahko pohvalijo Benečani tudi s to
posebnostjo
Pariški muzej medicinskih redkosti
V pariškem samostanu F5iles-Satete_
Geeev-feve ima svoje prostore eden najbolj bogatih muzejev človeškega trpljenja ta sredstev, ki jih je uporabljal Človek proti trpljenju vsake vrste.
Zbirka Obsega vse mogoče pripomočka medicinske znanosti od najstarejših časov kirurške inštrumente, farmacevtske pred. mote, receptarije, redke medicinske knJL
ge.	_
Za strokovnjaka jdastl dijaka me*Bcte-
ea, je ta muzej prava atrakcija, ki bo pa postala še bolj vabljiva in zanimiva, kajti pravkar proučuje mestna uprava načrt, po katerem se bo zbirka tudi s prispevki raznih bolnišnic zelo razš;ma.
Črtalo za listnice v novi rabi
Na vseučilišče v Ohiu je prispela te dni pošiljka črtalnikov za ustnice in vodje te odlične šole so se zelo začudiH, ko so iz navedb doznali, da jih je bU naročil uči. telj za lahko atletiko. Pozvali so ga k sebi in so se še bolj začudili, ko jim je potrdil, da je črtalnike res naročil za svoje gojence, a nikakor ne za to, da bi jih poklanjali svojim damam, temveč da bi se z njih pomočjo še bolje razvijali v — sab-Ijaštvu. Stvar je bila preprosta: Konce sa_ belj so pri vajah mazali z rdečilom za ustnice, da se je na krajih natančno poznal vsak sunek, ki je »zadel«. Navzlic tej razlagi pa je vodstvo ohijskega vse učili, fiča vendarle zavrnilo idejo takšne upora, be črtalnikov, češ, da so še drugi pripomočki, a katerimi bi se dali doseči isti učinki in ki bi se jim sledovi na krojih dali pred vsem lažje izprati nego maščob-no rdečllo za ustnice.
častitlfiva staro«*
Skupina moštva »Masachusetts-Rangers«, ki je na praških mednarodnih tekmah v hockeyu na ledu potolkla kanadsko moštvo in si priborila svetovno prvenstvo
Francoz Francois Mareschal iz Breteuila je obhajal te dni svojo 101. obletnico rojstva
Nova krvna snov
Prof. Richard SeyderhaGrm iz PrankfUrta ofe Meni je odkril v krvi novo snov, ki se po obsevanju z ultravioiičnimi žarki iz ne. učinkovite praoblike spremeni v učinkovito. V tej obliki pospešuje nastajanje rde. čih krvnih telesc in njih prehod v krvni obtok. Snov, kd jo Seydeihetai imenuje »citagendn«, bo knela mogoče še precejšnjo ulogo v zdravilstvu, kajti z njeno pomočjo je že uapelo ozdravita določene oblike malokrvnosti itd.
Brilantna ogrlica kot otroška igrača
Pred tremi leti je angleška vojvodinja Rutlandova na povratku z nekega plesa v svoj grad Oakham izgubila svojo dragoceno briljantno ogrlico. Vse iskanje je bilo zaman in ker je bila ogrlica zavarovana, je vojvodinja čez nekaj časa dobila dogovorjeno zavarovalnino.
Te dni pa je prišla k draguljarju v nekem sosednem mestu na pol odrasla deklica in ga vprašala po ceni krasne ogrlice, ki jo je bila prinesla 6 seboj. Draguljar je takoj ugotovil izredno vrednost tega lišpa in je bil tako previden, da je opozoril polxijo. Tu je deklica povedala, da je hči nekega oakharuskega hlevarja vn da so ogrlico nekega dne našli njeni mlajši bratje m sestre na^cesti. Dolgo časa so se otroc igrali s to stvarjo in dekle jo je nekoč imela celo okroo vratu na neki plesni zabavi. Tu so ji šele povedaLi. da je ogrlica izredno dragocena in na podlagi tega je prišla k draguljarju. da ji pove pravo vrednost lo-licija je ugotovila, da so njene izpovedi resnične m je ogrlico vrnila vojvod nji. Pri vsem tem je čudno, da m nikoli nobena odrasla oseba opazila, s čim se otroc igrajo.
Dveurna železničarska stavka v Avstriji
železničarska stavka, ki so jo bili napovedali avstrijski železničarji v protest proti izplačevanju prejemkov v treh mesečnih obrokih, se je začela v sredo ob 9. dopoldne in je trajala dve uri. Vlaki, ki so bili ▼ tem času na poti, so se ustavili na prvi postaji. S tem je seveda nastala v prometu precejšnja zmeda in vlaki so imeli pri. bližno dve uri zamude. Avstrijska vlada kani postopati proti vsem stavkujočim in bo odpustila predvsem delavce-dninarje, ki so se udeležili stavke, druge bo pa kaznovala deloma z odpustom, deloma jim bo odtrgala nekaj pri plači Socialno-demo-kratska stranka zahteva zaradi tega ta. kojšnje sklicanje parlamenta.
Gospodarsko barbarstvo
V neki nemški gospodarski reviji govori Artur Salz o programu svetovne gospodarske konference .kakor ga je postavala konferenca strokovnjakov. »Spomenica«, pravi Salz, »označuje s polno upraviče. nostjo kot pravi program konference svetovno gospodarsko razorožitev. Lokarnska konferenca, ki je prinesla neko določeno ureditev velikega činitelja motenj v meddržavnih odnosa jih, je bila premirje, londonska svetovna gospodarska konferenca pa naj prinese končni mir. Alternativa je jasna: obnova svetovnega gospodarstva ali pa hermetska zapora gospodarskega sveta v popolni narodno gospodarski av-tarhiji začetek razdobja gospodarske, m ne samo gospodarske rebarbarizaoije. Te. daj se bo zrušil zadnji steber tiste zapad-ne ljudske in državne skupnosti, ki izvira iz najzgodnejšega srednjega veka in ki je slonela na skupnosti materialnih koristi.«
»Mlada dama« — z 80 leti
V Newvorku je umrla pred kratkim igralka Kathrine \Vilson in je ostavila oporoko, iz katere je svet sploh prvič zvedel, da je bila poročena Svojim prijateljem je pripovedovala, da j« še samska, da šteje 6> let in da se čuti dosti mlajšo. V resnici pa je dama štela že 80 let njeno pravo ime po možu je bilo mistres Edward Mar-ble in je imela hčer. ki je rstotako ze dav« no poročena. To hčer je v oporoki imenovala le kot svojo »prijateljico« m jI je ostaviia vse svoje imetje.
Z motociklom okoli sveta
Primadona Komične opere v Parizu Odeta Darthvs se je te dni vrnila s potovanja, ki ga je podvzela s svojim možem Rooerjem Lacorjem na motornem kolesu okoli sveta Potovala sta dve leti in sta prevozila 41.000 km.	__
Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« Rren čice za redno izpraznjenje črevesa m zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pris tarostmh pojavih različne vrste »Franz Josefove« grenčice, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljen je ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« jirenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Neznani brezposeln!
Originalna misel je šinila v glavo brezposelnim v New Yorku. Sklenili so postaviti spomenik »neznanemu brezposelnem««, ki so ga našli mrtvega na ulici. Ko so ga hoteli pokopati na pokopališču, se je zbrala truma brezposelnih, začela protestirati proti pokopu in jela nabirati prispevke 7A spomenik neznanemu brezposelnemu, ki so ga te dni odkrili v Bronxu.
Smrtno zastrupljenje 731etne
zobne zdravnice
Te dni so našli na Dunaju mrt^o 73 le+n« zobno zdravnico d*. F ranči šk o Lovenfeld-Schrotterjevo. Poleg pokojnice so bile izpraznjene ampule morfija, s katerim se 3« zastrupila. Baje im mogla samomorilka pozabiti svojega moža, ki je bil tudi zdravnik in je nedavno umri. Injicuraka si je z namenom, da bi pomirila živce dozo morfija, ki pa je bila tako močna, da je po injekciji izdihnila.
Nevesta v plamenih
V Ledničkem Rovmi na Slovaškem jm bila pred dnev- poroka, pm kateri je izbruhnila med cerkvenim obredom panika. Nevesta je namreč držale v rokah veliko gorečo svečo in se je tako zamaknila t d-uhovnika, da je pritisnila svečo k sebi. Pri tem se ji je vnel pajoolen in nevesto je v trenutku objel ogenj. Nesli so jo *oe* hitro iz cerkve, toda kljub temu je dobi» hude opekline po gornjem životu. Namestil v zakonsko postelj je morala v bolnišnico.
Shaw na Kitajskem
Pisatelj B. Sha-w se pripravlja na p&et
čez Kitajski zid. Za svojega bivanja na kitajskem ozemlju ni bri nič kaj dobre volje. V Hongkongu je govoril na nekem dijaškem zborovanju, kjer je priporočal rodv-kalizem. pozneje pa je svoje misli ublaziL Sestal se je tudi z vdovo velikega kitajskega revolucionarja dr. Sunjatsena. Končna je izjavil, da je Kitajska dežela brez kulture.
Danski parnik žrtev kitajski gusarjev
Te dni so kitajski gusarji 2 trn od Hcrng-
konga napadli danski parnik »Diedericta-sen«. Gusarji so naperili na častnike sa. mokrese ter so prisilili kapitana, da je zavil v pristanišče Bias. Tam so razbojniki oplenili ladjo, odvedli s seboj tri potnike prvega razreda ter izginili. Prvi častnik na ladji je bil med gusarskim naipadom močno ranjen.
Kri kot zdrav&ni serom
Prof. Fiore iz Pi6e ie poročal te dni n« nekem m^dicinsikem kongresu, da Je odkril uspešen način ze pobijanje otroške paralize. Gre za injekcije seruma, ki ga pridobiva iz krvi staršev obolelih otrok.
Spomenik eksekirtoriu
V Gjorgjorosu na Madžarskem so odkrili kmetje spomenik izvršilnemu organ« davčne uprave, k: slači mršavema kmetu zadnjo srajco. Oblastvo pa je ta spomenik smatralo za izzivanje ter je dak> »pomen it pokriti, proti kiparju, ki ga je napravi, p* je uvedlo preiskavo.
Ko je premiš«jeal o tem vprašanju se ie
krasotica zoipet osvestila.
»Ne ubij-t© me!« ie zajecMaJa. »Jaz sem prince sinja Bibulova. Lepo vas prosim! Dali vam bodo veliko denarja! Pravka-r sem iztrgala iz vode svoj trnek in ko sem to delala, so mi tatovi ukradii novo obleko, Čevlje in vse.«
»Premilostlijiva,« ie dejal StrnCkov s pro-sečim glasom. »Tudi me m so ukradli obleko. Pa ne samo to. ampak tudi moje hlače s kolofonijo vred. ki je bila notri!«
Vsi tisti, ki igrajo gosli tn trombone ni«o povečini nič kai posebno iznajdljivi ali Sirričkov ie bil častna izjema.
»Milo-stljiva!« je dejal po krajem ^času. »Opažam, da vam je moj pogiled mučen. Toda pritrdili mi boste, da iz istih razlogov. kakor vi. ne morem od tod. Zato vam predlagam tole: Ležite v obodek mojih gosli. če vam ie drago, in pokrite se s pokrovom. Tedaj bodo va-še oči rešene mojega pogleda...«
Ko je Smičkov to izrekel, je tudi že vzel gosli iz obodka. Zazdelo se mu je kajpak za hip. ia profamra svojo umetnost, če zametava obodek, vendar pa ni dolgo omahoval Krasotica ie legla v obodek in se kakor svitek skrivila, cm pa je zavezal jermene in se je oveselil, da ga je pri,roda obdarila s tolikšnim mnom.
»Zdaj, milostiva, me ne vidite.« je dodal. »Ležite tukaj m se pomirite. Kakor hitro se stemni, vas ponesem v hišo vaših staršev. Po gosli lahko pridem tudi pozneje.«
Ko se je dosti zmračilo, si je Smičkov naprtil obodek s svojo krasotico na rame in je romal proti vili kneza Bibulova. fcz-misMl si ie tale načrt: Nameraval je iti do prve koče, tam je hotel dobiti obleke m nato nadaljevati svojo pot...
»Ni ga zla, kateremu ne bi sledilo dobro...« si je mislil, ko ie s svojimi bosimi nogami vzdigoval prah deželne ceste in se priipogibal pod bremenom. »Za top.o sočutie do princesine usode me bo Bibulov gotovo bogato nagradil.«
»Milos-tflijiva, ali ležite kaj udobno?« je vprašal z glasom galantnega"kavaliria, ki poziva svojo damo k četvorki. »Bodite tako dobri, ne dejte si nič kratiti in počutite se v m-oiem obodu, kakor doma.«
Ali nenadno se je galantnemu SmiSkovn zazdelo, da vidi pred sabo v temi dve človeški postavi. Pogleda pazno tjakaj im se prepriča, da ni bila optična prevara: zares, tamkaj sta se pomikala postavi in nosili v
rokah svežnje...
»Pa ne da bi bili nazadme to tatovi?«
mu je šinilo v glavo. »Nekaj nosijo! Najbrž najino obleko.«	__. , ^
Srmčfkof je vdfoffl obodek na	1
poleg ceste in se pognal za postavama
»Stoj!« je kliknil. »Stoj! Drži jih!«
Postavi sta se ozrki in se spustila v beg, ko sta opazili, da jih preganja... In še dolgo je slišal princesa nagle korake in krike: »Drži jih!« A slednjič je tudi to utihnilo.
Smičkov jih je začd na vso moč pre-gauiati in naša krasotica bi bila mora.a bržkone še dolgo ležati na polju zraven ceste, ko bi ji ne bila prišla na pomoč srečna igra naključja. Ob istem času so namreč romali Smičkovi tovariši po isti poti k Bibulovi vili, flavta Sučkov in klarinet Razmahajikin. Spoteknili so se ob obodek. začudeno so ogledovali in sklepali roke.
»Basovske gosli!« )e deial Sučkov. »He, to so gostt našega prijatelja Smičkova. A kako so prišle semkaj?«
»Bržkone se je SmiSkovn kai prtpetflo.« je odlločil Ra-zmahajkin. »Ali se je opil, aH pa so ga oropafi... V obeh primerih nima »misla, da bi puščali gosli tukaj... Rajši jjh vzamemo s seboj.1
Sučkov si je naložfl obodek na ramena, nakar so jo muzikantie mahnili dalje.
»Vrag vedi, kaj je to tako težko!«, je renčala flavta vso pot »Za nič na svetu bi ne hotel «rato na tako klado... Uf!« Ko s« mttzikatrtje nazadnje dospeH d«
Bibulove vile, so položiti obodek na mesto, ki je bilo določeno za orkester m so odšli k bifeju.
Ob istem časa 90 prižgali v vUi sveče. Znkn, dvorni svetnik Lakeič, krasen in simpatičen uradnik v prometnem min-istrstvu je stai z rokama v žepu sredi dvorane io kramlijai z grofom ^kalikovljem. Govorila sta o glasbi.
»V Neaplju.« je pripovedoval Lakeič, sem poznal umetnika na gos+i, grof, kii je res delal čudeže. Ne boste verjeli! Na basovskih goslih, na navadnih basovskih gosiih ie igral hudičeve trilerie, bilo je naravnost grozno! Celo Straussov valček je lahko igral nanie!«	^^
»Toda, prosim vas, to je vendar izključeno...« ie dvomH grof.
»Bodite uverieni! Igra* je celo Lisztovo rapsodiio nanje! Ker sem nekaj časa bil niegov sostanovalec, sem se naučil, ker nisem imel nkakega drugega dela, od te umetnosti, igrati Lisztovo rapsodijo na basovske gosli.«	t . .. »Usztovo rapsodijo... nml... »a«t®
se...«	-it
»Pač ne rerjame+e?« se je smetal La-
keič. »Koi vam pokažem! Pojddte k orke-
stru!«	.
Ženin m g^of sta stopi«a k orkestru. Približala sta se k basovskim goslim, odrezala nirno jermene... in — oi, strahota!
Ampak med tem, ko si Čitatoiš, v svoj« burni domišljiji slika izid glasbenega prepira, se bomo vrnili k Smičkovu... Ubogi muzSkant, ki ® mogel dohiteti tatov, se ie vmtf na kraj, kjer je bil pustil obodek, pa ni mogel nikjer najti svojega dragocenega bremena. Zatopil se je v p»remiS&anja, nekaikrati je tekel po cesti gor m dol i« ie bil preverjen, ker ni mogel nafti obodka, da je zašel na napačno pot...
»To je strašno!« si je mislil in m mrval lase, pri čemer ga je ledenomrazno spreie-tavalo po hrbtu. Zadušila se bo v obodko. In jaz bom njeraj morilec!«
Do polnoči je taval Smičkov po dežel-n-ifo vestah gor in dol m iskal in iskat obodek, nazadnje pa se je ves onemogel zatekel zopet nazaj pod most
»Jutri zarana bom rskal dalje,« je sfcfeuil-
Vendar je žal tudi iskanje ob jutranjem svi4n imelo isti reztriiat in zato je SmkScoT sklenil, da počaka pod mostom druge noči...
»NaSd jo bom!« je mo*t#S*l *»el eilindef in si znova začd puliti lase. »Pa naj bi io
moral iskati celo Veto, našel jo bom!« *
S« dandanašnji pripovedujejo seKafci, M žive v opisanem kraja, da človek lahko ponoči opazi Wiaa mosta nagega moža z lasmi in nosi citender. In »daj pa zdaj se oglasi rapod mosta bropeoje baeovsfcii socK.
Pričetek tekem za nacionalno ligo
Včeraj je bilo odigranih prvih pet tekem za naslov državnega prvaka po novem sistema *— Presenečenja so bila v Beograd«, Novem Sadu in Sarajevu
Ljubljana, 5. marca Lepi načrti raznih smučarskih klubov •o se danes razblinili v megli in dežju. Prve dni v preteklem tednu je še vse kazalo na lepo zimsko nedeljo in zato so kajpa povsod hiteli, da bi napravili prijateljem belega športa s privlačnimi prireditvami še več veselja za obisk naših zimskosportnih krajev Bled, Celje, Vrhnika, TrttA, Jesenice, Kranjska gora in drugi so obiavili bogate sporede, toda žal Bo jih morali spričo vedno močnejšega juga že v petek odpovedati Danes so se po dolgem »kisanju« odprle nebeške za-tvornice na stežaj in do kraja zabrisale ■vsako sled o lepi snežni odeji, ki je še pred nekaj dnevi vabila v svoje naročje
Smučarjev pa se je lotil prvi strah, da letos v povprečnih legah ne bodo mogli več uživati svojega veselja. •Izjemo so imeli v tej splošni poplavi na Pohorju, kjer jim je sijalo sonce in so vendar lahko — vsaj za silo izvedli nameravane tekone.
Športni program današnje nedelje se je po vsem tem skrčil samo na nogometno prireditev, ki je — dasi se je vršila v Zagrebu — vendar vzbujaia v športnih krogih mnogo ugibanja in komentarjev Slovenski zastopnik v nacionalni nogometni ligi _ ASK Primorje — je danes startal na igrišču Gradjanskega v tej hudi konkurenci, ki naj nam izmed 11 najboljših enaj-storic v državi prinese državnega prvaka.
Gradjanski s Prlmorfe 3 s 2 (2:0)
Pred 2000 gledalci je Primorje v Zagrebu odigralo prvo tekmo za nacionalno ligo in izgubilo z golom razlike. — Oba gola je zabil Er-man; odličen je bil Stare v vratih. — Gradjanski je zaradi blezure Mihelčiča igral skoraj vso drugo polovico z 10 igralci.
Zagreb, 5. marca.
Prva ligaška tekma v Zagrebu se je končala za Gradjanskega nesrečno, ne toliko zaradi točk, za katere ie bil manj ali več siguren že po nasprotniku, temveč mnogo bolj zaradi tega, ker je že v prvi tekmi najbrže za precej časa '.zgubil svojega reprezentativnega vratarja Mihelčiča. V 8. min. drugega polčasa je tako nesrečno lovil žogo na tleh. da je istočasno trčil z igralcem Primorja, pri čemer si je zlomil desno roko in so ga morali takoj prepeljati v bolnico. V golu ga je zamenjal Hiigel, Gradjanski pa je moral do konca igiati samo z 10 igralci Igra je bila tipično prvenstvena in z obeh strani pre-cei ostra, dasi se ne more reči. ia bi moštvi igrali surovo. V celoti je imel Gra-dianski. dokler je bil komp'e*«jn, več od igTt. pozneje pa je Primorje znižalo raz-lik" od 3:0 na 3:2 in proti koncu ne bi bilo čudno, če bi bilo tudi izravnalo.
Primorje se je pokazalo kot izredno požrtvovalno moštvo. Napad ni kombiniral mnego temveč sd je z drznimi potezami pomagal pred gol in takoj streljal Udarci sicer niso bili vsi precizni, toda oba gola »ta padla iz krasnih strelov, izmed katerih je bil vsaj enega izpustil tudi Mihel-čič. V krilski vrsti so bili vsi igralci enako dobri, najboljši pa je bil srednji krilec, posebno v igri z glavo. V napadu je bi',' najnevarnejši Emnan. Uršii je igral manj uspešno in je tudi naskakoval nasprotnika.
Kratek potek.
igra se je pričela z napadi P. In prvih 10 minut so se menjavale napadalne akcije zdaj na tej, zdaj na oni strani Nevaren strel Gumhalterja je odl'čno ubranil Starec. G. je stalno silil pred gol, toda obramba P. je dobro čistila. Po 15. min. je G. že v formi in doseže 1. kot, ki ga reši Stare. Tudi 2. kot proti P. ne prinese G. nobenega uspeha. P. se vse bolj zbJra v obrambi. Kmalu nato strelja Kokotovtč prosti strel iz 16 m v sredino pred gol, kjer dobi žogo Pikic in iz gneče pošlje v m*ežo. 1:0 za G. V nadaljevanju gre se zopet odlikuje srednji krilec nad vsemi psi briljira vratar Starec, ki enako sigurno k>vi visoke in nizke žoge in je v vsej igri ubranil najmanj 30 aevirnih udarcev. Kljub temu pa uspe po približno 5 min. Guinhalterju, da presen sti iz-nenadenega čuvarja Starca m poviša rezultat na 2:0. G ie v premoči. Proti koncu prvega polčasa izsili G. še več koto v, toda spričo odlične igre Starca ne more z žogo ▼ mrežo
V drugem polčasu se je sitka na igrišču
po< bleruri Mihelčiča precej spremenila. P ima sem in tja mnogo več od igre m strelja cvakrat v mrežo, toda tudi G. je še ved.ni nevaren. Enajstmetrovko p.oti P strelja Kokotovič v roke Starcu Proti koncu igre vlada na igrišču precejšnja neivoznost, ker se naglo menjavajo situacije iz katerih bi P. igro iahko izenačilo.
Gole za G. so zabili Pikic. Gumhaiter
in Milkovič, za P pa oba Erman.
Tla so bila prav dobra in se je na tekmi zbialo okoli 2000 gledalcev.
BASK :Concordija 2:1 (1:1)
Beograd, 5. marca. V obojestransko lepd igri je BASK uspelo, da je po odmoru z gotom razlike odpravil dosedanjega državnega prvaka in si zaslužil drve dragoceni točki. Ker je bilo vreme prav poletno, je bil tudd obisk tekme odličen.
Hajduk : Slavija (0.)
2:0 (0:0)
Split, 5. marca. Pred 2500 gledalci je danes Hajduk na izredno slabem in spolzkem terenu dosegel svojo prvo zmago v tekmah za nacionalno ligo nad oeiješko Slavijo. Tekmo je sodil g. Rakič iz Sarajeva.
BSK : Slavija (S.) 1:1
Sarajevo, 5. marca. Drugo presenečenje današnjih tekem za nacionalno ligo je do. žiivel BSK v Sarajevu, kjer je tamošnji Slavi ji uspelo, da je obdržala neodločen rezultat in važno točko. Na tekmi je bilo 2000 gledalcev.
Vojvodina : Jugoslavija
2:1 (2:1)
Novi Sad, 5 marca. Tudi drugI zastopnik Beograda, ki je moral igrati na tujih tleh, se je vrnil v prestolnico s porazom. Vojvodina je postavila rezultat že v prvem polčasu In kljub vsemu naporu si Jugoslavija po odmoru nd mogla več poma_ gajti. Edini gol zanjo je zabil Zečevič.
Ostale nogometne tekme *
DUNAJ: V soboto: VVaoker : Admira 4:3 (4:1), HaJioai : FAC 1:0 (1:0). V nedelje: BAC ; PC Wien 1:1 (0:1), VJem. na : Austria 2:1 (2:1), WAC : Rapid 3:1 (0:0).
BUDIMPEŠTA: Fereocssvaros : Boce(kay
3:1.
AMSTERDAM: Madžarska : Holand®ka
2:1 (1:1). Nezaslužena zmaga Madžarov. Hodamdci so bili od začetka in na koncu v premoči; igra je bila sicer odprta. Madižarsiki napad je odpovedal; neodločen rezultat bi bil pravičnejši. 30.000 gledalcev; sodnik Belgijec Lam-gen/us.
PRAGA: Sparta : SK Pilzeai 8:0, Kladno : Viiktona žižkov 2:1, Bohemians : U-ben 8:1, Teplitzer FC : Kladno 2:1. BERLIN: Tenmis Borussia : Blau-Weies
4:2, Hertha : Preuesen 7:0. LUDWIGSHAFEN: L FC Nttmfoerg :
Phonix 0:0. MILAN: Amibroslaina : Pro VercežM 4:2, Juverrtus : NapoM 3:0,
Smučarske tekme mariborske sokolske
župe
Maribor, 5. marca.
Mariborska sokolska župa je priredila danes popoldne na Glažuti pri Ruški koči svoje tekme v smuku in smuških likih Zaradi neugodnega vremena in zelo slabih snežnih razmer je bila udeležba mnogo manjša kot se je pričakovalo. Izmed 103 prijavljenih tekmovalcev jih je prišlo na start samo 47.
Tekma v smuku za člane, članice ln naraščaj se je pričela ob 9. Proga za člane je bila dolga 5 km z višinsko razliko 600 m Rezultati članov so bili naslednji: 1. Miloš Konečnik (Guštanj) 8:16 3/5, 2. Karel Fanedl (Maribor III) 8:19 3/5, 3. Har-man Stropnik (Slovenjgradec) 8:48, 4. Franjo Vilec (Studenci) 9:29 4/5, 5. ivan Trebel (Slovenjgradec) 10:27 2/6.
Naraščaj se je plasiral naslednje: 1. Boris škapin (Maribor-matica) 7:35 2/5 (najboljši čas dneva), 2. Marjan Kožuh (Maribor-matica) 8:02, 3. Lado lešnik (Maren-berg) 8:50, 4. Milan Perne (Maribor-matica) 8:53 1/5, 5 Leo Kranjčič (Maribor I) 9:30
članice so tekmovale na 2 km dolgi progi z višinsko razliko 300 m in so se nvr-atiile na cilju po tem le vrstnem relu:
1. Ljubica Smerdu (Maribor-matica) 10:23 4/5, 2. Mela Prinz (Pobrežje) 10:51 S/5, 3. Hilda Kralj (Slovenjgradec)
Popoldne so se vršile tekme članov in naraščaja v smuških likih. Proga je bila dolga 800 m z višinsko razliko 150 n. Na startu se je javilo 24 tekmovalcev. Rezultati članov so bili naslednji:
Miloš Konečnik (Guštanj) 1:43 2/5. 2. Karel Fanedl (Maribor III) 1:46 2/5, 8. Otmar Arnoš (Maribor-matica) 1:55 S/5.
Naraščaj je na isti progi do6egel naslednja mesta: 1. Slavko Podkubovšek 1:23 4/5 (najboljši čas dneva), 2. Boris Škapin 1:28, 3. Miran CizeJ 1:33 4/5, l Milan Perne 1:34 3/5, 5. Marjan Kožuh vseh pet (Miribor-ui/T.ica) 1.L4 4 5
Za sestavljene te*me ,'e bil vratni red naslednji: 1. M'1 onečnik (župni prvak) 200 toči?	ol Fanedl 196, 3. Frai.io Vilec mar Arnoš 160 04, 5. Lojze Farš j 149 točk.
Naraščaj se ji	stavljene tekme pla-
siral takole: L Bo..s, škapin (župni prvak) 195.2 točke, 2. Marjan Kožuh 1S3.3, 3. Milan Perne 174, 4. lueo Kranjčič 149.5 točke.
Klubska tekma Železničarjev v Maribora
Maribor, 5. marca.
Zimskosportna odsek SK železničarja je priredil danes dopoldne svojo klubsko tekmo na severnih obronkih Pohorja. Tekmovalo je 26 tekmovalcev, in sicer 14 senior-jev in 12 jundorjev. Proga je bdla dolga 16 km za seniorje in 8 km za Juniorje ter precej težka, ker je rodila skoraj do treh četrtin v vzponu Višinska razlika je zna. šala 300 m. Sneg je bil moker, ponekod trdi voden Doseženi rezultati so biM naslednji :
Seniorjl: 1. Ptniter 1:14.30, 2. SJaček 1:23.44, 3. PodlLipnik 1:23.46, 4. Nertek 1:26.12'
Juniorji: 1. Herič 38:53, 2 Mravs 39:44, 3. Žižek 42:30. 4. Zej 46:10.
Izven konkurence je prevoza to progo
>Purgerji« so šli v ta boj kot dvojni favoriti, deloma zaradi boljše forme in deloma zaradi domačega terena in so dejansko tudi »pravili prvi dve točki. Njihova tesna zmaga na lastnih tleh pa opravičuje zaključek, da se je enajstorica Primorja z vsem članom lotila težke naloge, ki jo je v prvem nastopu tudi opravila nadvse zadovoljiva če pomislimo, da so se naša moštva — in tudi naš zastopnik v nacionalni ligi — često vračala iz Zagreba s poraznimi razlikami, današnji poraz ne daje povoda za malodušje. Prvi start ima enastorica častno za seboj in treba je pač ohraniti hladno kri in mirne živce za nedelj«, ki jo Se čakajo!
Lazndčika v času 41:15. Raaglastiterr rezultatov je bila v gostilni Anderle. Darila za zmagovalce so poklonile razne mariborske tvTdke, ki se jim prireditelji zahvaljujejo zanje.
Tekme v smuku na Zelenici
Tržič, 5. marca. Danes popoldne se je vršila na Zelenici tradicionalna tekma v smuku za pokal SK Tržiča, ki je bila obenem tekma za prvenstvo v smuku jugoslovanskih univerz. Najboljši čas moštva je bil čas akademikov, ki so vozili 17:10. Pokal SK Tržiča si je drugič priborila jeseniška Skala v času 18:18. Najboljši poedmec je bil Ljuban Mušič (JASO) s časom 5:35. Tekmovalo je 50 tekmovalcev, ki so bili razen članov JASO še člani 9 klubov.
Doseženi rezultati posameznikov so bili naslednji:
1. Mušič Ljuban, SPD Maribor 5.35. 2.
Praček Ciril, TK Skala, Jes., 5 40; 3. Car-man Frenk, SK Tržič 525; 4. Babič Ivan, SK Tržič 5.53; 5. Katnik, TK Skala, Jes. 6.09; 6 Jelen Fric, SmK Celje 6.13.
Akademiki; 1. Mušič Ljuban 535; 2. Dečman Tone 5.43; 3. Baebler Leo 532; 4. Bleiweis Jana 7JO; 5. Primožič 8.02; 6. Lapajne 8.46. K tekmi se bomo ie vrnili. ZAZ.
ASK Primorje (nogometna sekcij«). Dre-
vi ob 20. izredni občni sbor nogometne sekcije t gostilni činkol«.
Ilirija (hazenska sekcija). Drevl ob M.30 važen sestanek na vedesejmu, paviljon G. Vse in točno!
Kolesarska sekcija iS K Hermea. Dre vi ob 20. od borova seja pri Beliču.
V dolgočasju kdor zdihuje ter ne ve kaj bi začel, Slamiča na) obiskuje pa bo brž postal vesel! 1785
Iz akvaristove torbe
O ribicah, ki zapuščajo vodo, in Se kaj
Dandanes ae ne moremo na nikogar zanašati ;celo »v. Matija nam j« posLaJ namesto toplote sneg. Bržkone so ga angel j čki prosili, naj jim ne pokvari smuke, ne meneč se za one mnogoštevilne Zemljane, ki željno pričakujejo pomladi, da bi uživali lepoto prebujajoče se prirode.
Preteklo sončno nedeljo sem bil na Bar-j« in pogledal v potoke, kjer sem videl nekaj večjih rib, v jarkih sem pa moral razbiti led, sicer ne bi mogel akvarirati. Tako v prirodi. Doma v akvarijih je pa že pomlad. Štiri sončni topli dnevi »o izvabili iz korenin lokvanjev mnogo brstičev, ki so se na koncih že razvili v lepe okrogle ploščate liste. Tudi mladoletnice so me prijetno iznenadile. V članku z dne 19. decembra so omenjene ličinke, ki sem jih vjel v jarku na Rakovi jelši. Tiče v tulcih, zgrajenih iz koščkov rastlin, hibja, z majhnimi polžki m z drugim gradivom. Vjete ličinke sam spustil doma v gosto zarasel akvarij, ki bi ga moral razredčiti. Pa sem mislil, da mi bodo Učinke že izvršile to neprijetno delo — in nisem se motil, kajti že drugega dne je plavalo mnogo koščkov odšči pij enih listov va Usmeri j in site pod gladino. Tulček, v katerem so tičale, ko sem jih prinesel domov, »o podaljšale ali s koščki valisnerij aH pa site, zaradi česat se je dobro poznala meja med gradivom, ki so ga uporabljale v jaricu, in onim ▼ akvariju. Medtem ko ao bili začetki tulcev temini, so postali nastavki zeleni Samo ena Učinka si je namesto rastlin izbrala majcene polžke in jih vpredla v tulec. To razredčevanja akvarija je trajalo mesec dni, potem so pa ličinke zaprle odprtine tulcev. Nekatere so še danes zaprte, dve sta se pa že prelevili in se pnetvoriU v dva m i ena metuljčka, ki sta imela belkasta krila, po dva gornja in dolnja. Gornja »ta se pa kasneje pobarvala rjavo in dobila po dve temni pegi v obliki polmeseca.
V prirodi «Uagajo mladoletnice (tricho-ptera) svoja jajčka na vodne rastline nad gladino ali pa pod njo. Jajčka se kmalu izležejo. Ličinke sd napravijo tulec in prežim u jejo v vodah, pomladi pa zlezejo i* tulca na rastline, od vržejo svoj plašč ki frče kot metuljčki ob vodah, zlasti ko sonce zahaja. Oni torej, ki žele brez truda razredčiti rastline, naj si vjamejo 5 do 10 takih ličink in delo bo temeljito opravljeno .
Sedaj o ribicah. Prav tako zanimive, kakor so ribice, ki rode žive mlade, so tudi ribice, ki zapuščajo za krajši čas vodo. Med te ribice spada vrsta rivulusov (rivu-k») iz rodu drstečih se zobčastih krapov-oev. Domovina jam je Brazilija. Kakor že ime pove, žive t- ribic, v potočkih, a tudi : v rekah in v rortvicah, jamicah in jarkih, ki jih napolnijo poplave. Sicer pa ljubijo čisto vodo sKamatib "oto kov Rivulusi o majhne ribice, ki ne morejo, plavajoče z naletom, premagati slaipčkov, kakor na primer naši almonidi (postrv, šarenka >n druge), ki se silno iiaJ1 > (.vignejo v navpč-nih slapih v višje ležeča rečna aU pa po- i
tečna korita. Prt potovujv prad ii»tawB
•plezajo rivulusi na skale, ki štrte is vode
in skačejo, opirajoči se z repi, navzgor ter dosežejo na ta način viije korito. Na viiž
nom kame..ju z algam-' .rzi jajo 11 je čas* na zraku, ker se jim ne posuše škrge.
Rivulusi so podolgovate, spred-j .aljaste ribice, rep je pa stisnjen in bolj širok. Oči sc veltke. Hrbtna plavut je '.zaj pom k-njena, repna plavut je velika in okrogla. Tudi prsni plavuti sta precej veliki, po dr repna pa dolga Skupina rivulusov je že davno udomačena v evropskih akvarijih. Poedine ribice te skup'ne so raznobarvne, roečkastc, rumenkaste, riave, modrikaste.
nfrnI mtn. * raznimi pilhcami, pegami kt progami. V ribogojnici drste med rastlinami Jajčka je treba idstrani:i takoj po dnrti. sicer jih požro 'Rivulunu naplavimo umeten otok, ali pa mu denemo visok, čez gladino štrleč kamen v posodo, da se lahko povpoe nanj, če je željan zraka.
Naše akvariste opozarjam na krtovfne na Ljubljanskem barju pri Rakovi jelši in drugod. To je črna zemlja iz rastlinskih snovi, ki ne skali vode. Krtovine so bile izpostavljene snegu in mrazu in ne vsebujejo bolezenskih kali, rastline pa uspevajo v krtovim najbolje.
O. S.
žena v sodobnem svetu
Ženska politična pravica
V političnem oziru je ločiti žensko delovanje y divode vrst Na eni strani z možmi soustvarjajoče delo žene r političnem aparatu, na drugi strani pa .prizadevanje za včlanitev v sodelovanje pri tean aparatu. Moremo toreo grupirati ženstvo v političnem smislu v one, ki so si priborile vse politične pravice, kakor so jih imeli prej moški, in so e tem postale tudi z javnim dokumentom enakopravne članice svoje dr-žave, in v one, ki se morajo še boriti za to, r nekaterih državah &e predipravioo moškega Premnogokrat je delo one skupine žen, ki uživajo dokumentirano enakopravnost z moškimi na političnem polju, razdvojeno zaradi trošenja energije v obrambo meja tega polja Brez (Koma bi njih prizadevanje, ki bi bilo osredotočeno na podlagi neke gotovosti, pokazalo mnogo več koristnih rezultatov Gola potrata energije za obrambo pozicij ima neizpodbiten vpliv pri pre-gfled« bilance ženskega dela ln je skupnemu delu za dTžavno zajedsiico brez dvoma v kvar.
Mnogo, Mk> mnogo dela Je bilo treba žrtvovati na račun prepričanja, ki ga je bilo treba iapremeniti glede na upravičenost žene pri političnem sodelovanju, io podoba je, da bo treba takih žrtev Se zelo mnogo. Saj vidimo, da Je poteklo dolgo razdobje od leta 1869., ko je ameriška dTžava Wyoming prva na svetu odprla ženam dohod ca politični teritorij in je ista drža/va po preteku kratke dobe priznala ugodne posledice ženskega sodelovanja za napredek državne zajednioe ter to dokumentirala ▼ »dresi na vse parlamente sveta s pozivom, da >vsaka civilizirana država na svetu brez odloga zagotovi ženam vodilno pravico«. Ta, za žensko sodelovanje na političnem polju vsekakor zeilo navdušena adreea predstavnikov države Wyominga je našla mnogo hvale vrednih držav — posne-malk Ni pa težko op&ziti, da je Sel ta proces pač težje svojo pot k realizaciji ciljev ženske borbe t evropskih državah. Le ▼ dveh evropskih državah Finski (A. 1906.) in Norveški (delno L 1907., popolno L 1913), je bila dana ženam politična enakopravnost že pred svetovno vojno.. Povsod pa opazimo dejstvo, da ao do uspeha ženske borbe dovedli politični dogodki, t katerih so se žene izkazale kot marljive in neuklonljive sobojev&ice na strani moškega V vseh ostalih evropskih državah pa, kjer Je ženam dano, da soodločajo o usodi svoje države, so žene odnesle to pravico šele kot
Močno pa se je izpremenila vloga žene v nagrado in priznanje za svoje požrtvovalno delo, ki ao ga doprinesle ▼ času velikih meddržavnih in notranjedrtavnih pertorba cij v teku svetovne vojne. Pred tem pa so bila tla dobro pripravljena po prizadevanju ženskega gibanja m organizacij sa žensko volilno pravioo.
Zelo čudno pa Je dejstru ženske politične neenakopravnosti v Franciji, kjer Je prvič močno odje&nil glas po svobodi, bratstvu in enakosti. To je bil glas zmagovite francoske resolucije, ki pa ni prinesla svobode, bratstva in enaikoeti ženi, temveč le možu. Kooventore yčk>vefike pravioe< (ie droit d«
f homme) k L 1793. so izzvenele ▼ pravici moža (1* homme) brez ozira n« pravice žene kot človeka Drastično je utemeljena trditerv tedanjih francoskih žen: »če ima žena pravico stopiti na šaft, mora torej imefti tudi pravioo stopiti na tribuno!« (Utemeljitev 17 členov »ženskih pravice, ki »o Jih stavile 01ympe de Ganges, Louisa Lacombe m druge pred pariško komuno). Od tedaj, ko Je pred skoro stopetdesetimi leti francoska žena tesno stala ob moževi strani in brez ozira na to, da pripada tako zvanemu >šibkejšemu spolu«, delila z nJim vse groeote francoske notranje revolucije in da je svojo požrtvovalnost ponovno dokazovala T teku svetovne vojne, ji vendar ni dano to, kar ji po vseh človeških pravicah gre. V principu Je sicer tudi tam rečeno vprašanje volilne pravice v prid ženi, toda parlament in senat se nikakor ne moreta zedinitd. Senat stalno zavrača predloge parlamenta. Kje tiči vzrok v nasprotju prianaivatoe teorije in odklanjajoče prakse? Brez drvoma mora založiti francoska žena svojo odlično enakopravnost potrebam posameznih strank. Ln da so zastopniki teh posameznih strank oni, kri hočejo na tak način vzdržati svoj vpliv na politični aparat ter dosledno odlklanjaijo tovrstne predloge.	_
Toda ta primer, da mora ženstvo tiHW" vati svoje lastne interese m pravice interesom vladoželjnega elementa, ni podan le v Franciji, amipak še marsikje drugod. Verjetno je mnogo krivde za to omejitev v pravicah tudi na strani ženstva, ki nima ali pa ne zna uveljaviti svojega vpliva r odločujočih političnih strankah Na drogi strani pa tiči vzrok tudi v dejstvu, da sa ženstvo le prepogosto ni zmožno združiti v skupni radikalni fronti spričo dejstva, da gre za vitalne interese celotnega ženstva. Se žalostnejša pa Je mlačnost bafi onega organiziranega ženstva, ki si je zastavilo p ribo rite v ženskih političnih pravic pod svojo glavno nalogo. Akcije t tej smeri s strani tovrstnih organizacij ponekod sploh ni opažati. Da se te akcija iz malenkostnih vzrokov, dozdenrno slabih konjunktur morda samo odlaga, ni opravičilo. Na prtmer pri nas že skoro niti ni slišati, da hoče imeti one politične pravice, kakor Jih imajo moški
Važno je vedeti tudi to, da is pomanjkanja političnih pravic sledi tadlotonjs-vanje že pridobljenih pravic. Nepravilno Ja pričakovati od moških prizadevanja za pravice žemstva, saj smo že dovolj dol®o i»»ei«-jeni o njih hladnem ali celo sovražnem stališču do naših teženj. Zato vsa maSa razočaranja! Dokler ne bomo imele lastnega zastopstva ▼ političnem aparatu, ae bomo slišale tam nolvih predilogov v nago korist, kvečjemu predloge za okmjevanje prarJo, ki jih danes že uživamo.
Naša najnovejša ustava, proglaSeua X. septembra d. 19-31., določa v členu 56., <te s* •bo vprašanje ženske volilne pravice rodilo x zakonoma.. S to ustavno določbo nam j« že za polovico olajšano delovanje za doseeo •vodilne pravice. Zakaj se torej oni. M so ▼ tem oziru najodločilnejši in imajo naJveS vpliva, ne zganejo?
Nina K*HMl
Mariborski dogodki
Maribor, S. marca.
Prijetna in prav topla Je bila današnja nedelja. Sobice je vzelo skoro ves sneg.
Pri »Orlu« so se v soboto zvečer r častnem Številu zbrali
Jugosiovenski dobrovoJJd k večeru,
ki Je potekel ▼ najlepšem razpoloženju in pokazal, da sta v njih Se vedno stara to-variSka zavest in prava zvestoba Zbrane dobrovoljce je r vzneSenih besedah pozdravil njih tovariS narodni poslanec g. dr. Pivko, ki se Je ob tej priliki spominjal tistih hudih časov iz nedavne prošlosti in borb, ki so nam prinesle tako zaž&ljeno svobodo. Ves dobrovoljski pokret pa je očrtal navzočnim g. Viktor Grč ar. Na večeru Je izpregovoril tudi g. dr. Br«n čič, tenorist g.Paganeli je pa ob spremljevanju klavirja zapel več dobro-voljskih in narodnih pesmi, ki so vse spravile v dobro volio.
Danes dopoldne pa a« je vrta r Narodnem doma
občni zbor dofcrovofjcev, ki ga Je otvoril in vodil predsednik krajevne organizacije narodni poslanec g. dr. Pivko. Kleno Je bilo njegovo poročilo o pretekli poslovni dobi. Odbor Je stortl vse, kar Je bilo v njegovi moči, za dosego in Izboljšanje položaja dobrovoljcev. V svojem poročila je na kratko omenil tudi troje zadnje potovanje r Češkoslovaško in Poljsko, kjer J« imel r mnogih mestih predavanja o dobrovoljskem pokretu. Is tajniškega poročila g. Andreja Že le t a j« razvidno, da je imela mariborska organizacij* lani precej posla Odbor je bil v tesnih stikih a centralnim in oblastnim odborom m je izvršil Številne intervencije, ki so pa večinoma uspele. Blagajniško poročilo g. V i d i c a izkazuje ugodno bilanco. Prav tako zadovoljiva so bila tudi poročila drugih funkcionarjev. Pri volitvah Je bil ponovno izvoljen sedanji odbor s predsednikom dr. Pivkom na delu. Pri raznoterostih je nastala živahna debata in Je bilo sprejetih več predlogov.
Dopoldne Je zborovalo t Narodnem domu tudi
Združenj* obrtnikov sodarake atroke.
Zborovanje Je vodil sodarski mojster,
predsednik združenja g. Jernej Golčar. Udeležilo se je zbora mnogo sod aro e v is Maribora in širše okolice. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da se Je združenje tudi lani mnogo trudilo za izboljšanje stanovskega položaja Na kongresu v Celju je bila lani ustanovljena Zveza sodarskih mojstrov Jugoslavije. Ob zaključku po-
slovnega leta je bilo t ■druženja
nih 108 mojstrov, 57 pomočnikom in JI vajencev. Blagajniško poročilo izkazuj« 1700 prebitka Pri volitvah Je bfta ponosno izvoljena dosedanja uprava.
Popoldne pa so zborovali pri HaftnrMfe mesarski mojstri iz Maribora in otfotiom, včlanjeni r Združenju obrtnikov mesarska stroke. Zbor je vodil g. Roman Brezočnik. Iz poročil Je bilo razvidno, da se mariborski mesarski mojstri složno bore sa svofa pravice in za izboljšanje današnjega poJo žaja.
Nezgodna in policijska
današnjega dne sta bili skromni, je prijela nekega Angela Straha, ki je beračil po mestu. Izvoščku Josip« Kaoa. stanujočemu v Mlinski ulici, Je r soboto zvečer nekdo iz kočije na Aleksandro^ cesti ukradel odejo. Hudo ae je poneerett-la 6-letna Loti Kovačeva, stanujoča ▼ A£> kerčevi ulici, ki Je padla tako nesretact da si je zlomila nogo pod desnim kolenom. Pripeljali »o Jo v maroborsko bolnico.
Na svečanosti ali na predavanja rujejo Vas ^ripe okusne Anacot pastito Dr. Wanderja. Dobivajo se v vseh lekarnah za 8.— Din.
V. ZABAVNI VEČER konzervatoristov
KAZINA, dne It marea
RONNT-JAZZ — FLES — BUFFET VABILA.
Za pomirjenje, da ne nosite dom o* klic hnpe, vzemite redno, predno stite svoj obrat, okusne
ANACOT PASTILE!
Dobivajo se v vseh lekarnah za 8.-
Po filmskem svetu
Rose Barsonyeva v ^flnra »Pusta žari"
Ta, danes že povsod popularna umetni-ea, je tako rekoč preko noči postala slavna po vsem svetu. Odkar jo je angažirala Ufa in ji poverila glavno vlogo v opereti
>Pusta žari«, jo more občudovati tudi po-setmk malomestnega kinematografa in ne samo berlinski meščan, ki gre k najnovejši Paul Abrahamovi opereti >Ples v Sa-veju«. V tej opereti nastopa namreč slovita pevka, plesalka in igralka vsak večer ter prejema za sleherni nastop po tisoč mark. Rose Barsonyeva je Madžarka. temperamentna, ognjevita ter očara s svojo lepoto in izredno živahnostjo slehernega gledalca.
Izposojevalnica filmov v Ljubljani
Zvezi kulturnih društev je uspelo pridobiti si zastopstvo in pooblastilo za plasiranje vseh velikih filmov, ki so že izšli in še izidejo v nakladi Jugoslovenskega prosvetnega filma v Beogradu. Kinematografi v dravski banovini naj se zato v pogledu filmov Jugoslovenskega prosvetnega filma obračajo glede zaključkov, cen in ostalih informacij na tajništvo ZKD v Ljubljani (Kazino II., levo).
Filmi Jugoslovenskega prosvetnega filma so najskrbneje izbrani in nudijo našemu občinstvu to, kar si želi. Razen na odlično vsebino in znamenite igralce polaga Jugo-slovenski prosvetni film pri izbiri filmov veliko važnost na domačo slovansko noto, kar znači, da so ti filmi občinstvu mnogo sorodnejši in bližji kakor tuja nemška film-sk& dela.
Dosedaj so v nakladi Jugoslovenskega prosvetnega filma že izšli:
1.	»Fantom Durmitorja«. V tem velefll-
mu, ki je posnet v naši državi, v Beogradu in Hercegovini, nastopajo v glavnih vlogah domači igralci, naša Ita Rina in Nu-čič. Ta film, ki je dosegel tako doma kakor v tujini največje priznanje, je izdelan delno tudi v srbskohrvatskem jeziku. Priznan mu je kulturni značaj in uživa pri šolskih predstavah popolno oprostitev taks.
2.	»Pred Maturo«. Tudi ta film je že izšel in sodba vseh, ki so videli ta nepopisno lepi češki govoreči film, je enodušna v tem, da je »Pred maturo« najlepši dokument vzvišene slovanske filmske umetnosti. Češki dialog v filmu je lahko razumljiv. Film pride zdaj na spored v Ljubljani v Elitnem kinu Matici, ki pripravlja premiero tega krasnega filmskega dela z vso skrbnostjo kot premiero enega največjih filmskih del.
3.	»Klic morja«, velefilm s slovitim igralcem Heinrichom Georgom v glavni vlogi. Kaj pomeni osebnost tega odličnega umetnika, povedo njegovi filmi iz preteklih dob, tako »Temnica«, »Berlin-Alexanderplatz«, »Kmetovi« in drugi.
4. »Ljudje v ofsydu«. Največji češki športni film z najboljšimi češkimi umetniki in igralci v glavnih vlogah..
Naposled izide kasneje še najnovejši češki govoreči film slovitega komika Vlaste Buriana, ki ga ceni in pozna naše občinstvo iz njegovih filmov »Lažni feldmaršal«, »On in njegova sestra« in »Revizor Hasel-huhn«.
Vse te velike filme si mora nabaviti sleherni kino, ki hoče zadovoljiti z izbranim sporedom svoje občinstvo.
Poleg tega ima ZKD v Ljubljani na svoji zalogi že 19 najnovejših domačih kultur-
nih kratkih zvočnih m nemih filmov, katere izposoja kinematografom po najnižjih cenah.
Kinematografi, obrnite se tedaj v pogledu filmov na tajništvo ZKD, ki Vam bo najvestneje postregla.
Zadnji evropski film s Harveyevo
Veliki, v treh verzijah (v nemščini, francoščini in angleščini) izgotovljeni film »Jaz in cesarica«, film produkcije Ericha Pommerja, je dogotovljen in je doživel pri premieri v Berlinu velik uspeh. Lilian Har-veyeva igra v vseh treh verzijah glavno vlogo. Njeni partnerji v nemški izdaji filma so Conrad Veidt, Mady Christians, Ka-the Kiihlova in drugi. Režiral je film Fried-rich Hollander. V««w«»	kratkem
naslednja:
Marki de Pontignac se nahaja na lovu. Med potjo opazi na tleh žensko podvezo. Skloni se s konja, da bi jo pobral, pri tem se konj splaši, ga vrže s sedla in marki obleži nezavesten na tleh. Na pomoč prihiteli vojaki ga odnesejo v bližnjo vojašnico, kjer ga nihče ne spozna. Podveza je last cesa-ričine služabnice. Ona jo išče in pride naposled tudi v vojašnico. Vojaški zdravnik, ki je mnenja, da bo marki umrl, ga vpraša po njegovi poslednji želji in marki pove, da bi rad še enkrat videl malo deklico iz Montmartra, kateri je daroval svoje srce. Zdravnik misleč, da je pred vrati stoječa deklica izvoljenka njegovega srca, jo privede k markiju sobo. Dekle mu zapoje lepo pesem, mu odvzame pri tej priliki podvezo in izgine. Marki ozdravi in išče zdaj dra-žestno pevko vsepovsod. Pri neki priliki čuje marki iz cesaričine sobe znana mu popevko, vdere v cesaričine apartmaje in izve, da je pevka sladke melodije Juliette,
cesaričina siužai-alca.
Film konča z združitvijo obeh zaljubljencev v srečen zakonski par.
Film je žel v Berlinu pri premieri viharen aplavz občinstva. Kritika je polna hvale in samo obžaluje, da je tako odlična filmska umetnica Lilian Harveyeva za daljšo dobo odvzeta nemškemu filmu.
Novi filmski ateljeji na rivijeri
Iz Pariza nam poročajo, da se bo naposled uresničil star načrt francoskih in ameriških filmskih družb, ki hočejo na najlepšem mestu francoske revi «re, na znamenitem Cote d' Azur, zgradu! šest velikih filmskih ateljejev in jih opremiti z najnovejšimi iznajdbami na poprišču filmske tehnike. V teh ateljejih bo baje šest velikih filmskih produkcijskih družb delalo svoje zvočne filme.
Filmi, ki so zdaj v delu
Neubabelsberg: »Zvezda Valeneije«: Liane Haidova, Ossi Osvalda, Paul VVester-
meier.	... _ , „
Atelje Jofa: »Godbenik«: Szoke Szakall, Otto VVallburg, Trude Berlinerjeva, Ernst Verebes. »Pozdrav in poljub Veronika«: Franziska Gaalova, Paul Horbiger. »Osva-jevaleč vrhov« in »Zadeva Roberts«.
Staaken: »Skok v prepad«: Harrv Piel, Anton Pointner, Elga Brinkova, CamiUa Spirova.
Griinetvald: »Grdo dekle«: Dolly Haaso-va, Max Hansen, Otto VVallburg, Julius Falkenstein. Vsi ostali berlinski ateljeji v Tempelhofu, ateljeji Frohlichstudio, Terra in Efa so zasedeni. Zunanje posnetke dela zgolj UFA za svoj film »Sezona v Kairu« z Renato Miillerjevo in Willyjem Fritschem.
Novice iz Hollywooda
Palače komparzov znatno padle. V Hol-lywoodu in po drugih ameriških filmskih ateljejih je bilo zaposlenih pri filmu po statistiki iz leta 1932. ogromno število 214.000 komparzov, ki so dobili manjše vloge. Ti ljudje so prejemali na dan povprečno plačo 9.32 dolarja, dočim dobe sedaj le še 8.65 dolarja. Ogromna večina teh komparzov dela pa seveda le po en dan na teden in le malo jih je, ki so zaposleni več kakor dva dni na teden.
Naslednji film Grete Garbo. Božanska Greta se je vrnila in njena priljubljenost v Ameriki se za časa njene odsotnosti ni prav nič zmanjšala. Njen prihodnji film se bo imenoval »Solnce St. Moritza«.
Nad sto zakonov ameriških filmskih zvezdnikov ločenih v letu 1932. Po statistiki, ki jo je zbral urednik lista »Variety«, sta bila v preteklem letu ločena 102 zakona filmskih prominentov, in to v 18 primerih po željah mož, v vseh ostalih primerih pa po željah žen.
Filmski drobiž
Brigita Helmova zopet pri UfL Angažirana je za daljšo dobo let in bo nastopila prihodnjo sezono v nekaj Ufinih filmih.
»O čein sanjajo ženske« je začasni naslov najnovejšega filma, ki ga je izdeloval znani režiser Geza Bolvary z Gustavom Frohlichom, Noro Gregorjevo in Patrom Lorrejem
Maria Jeritza znamenita dunajska pri-madona, bo pela v newvorškem Palastkinu ia po prejemala za 4-dnevne kratke nastope tedensko plačr 5000 dolarjev.
Mar lene Oietrichova in Kan ion Novarro sta baje sprejela laskavo ponudbo velikega londonskega gledališča, kjer bosta pomladi gostovala.
Število zvočnih kinematografov po vsem
svetu se je od lani zelo znižalo in jih je po najnovejši statistiki 34.000.
»Pevec naroda« se bo imenoval film, ki ga dela Richard Os\vald z znamenitim tenorjem Josefom Schmidtom, ki ga pozna ves svet iz radia.
O zajtrku
Ni priporočljivo začenjati vsakodnevno delo 3 praznim želodcem, kajti sčasoma izgubi telo zaradi takšnega nedostatnega dovajanja kuriva predpoidne mnogo svojih sil in ne zmore več svojega dela Obilnejši zajtrk je zato v prid zdravju vsakomur priporočati, zlasti pa šibkejšim osebam
Danski zdravniki naglašajo važnost prvega zajtrka. Ko zjutraj vstanemo, pravijo ti zdravniki, nam je te,lo spočito, tudi če se prve pol ure počutimo še nekako utrujeni. A ko smo premagali to stanje, se čutimo telesno in duševno bolj zmogljive ne.go kdaj tekom poznejšega dne. Najboljše delo opravimo lahko zjutraj in predpol-dne Želodec je zjutraj istotako spočit in izpraznjen, njegove žleze so imele dovolj časa, da so nabrale novih sokov, ki so pripravljeni za predelavo novih snovi. Zato bi moral biti prvi obilni obed takoj zjutraj. Večina ljudi pa se zadovolji s koščkom kruha, malo masla ali čašico kave oz. čaja in s tem nezadostnim zajtrkom se spravijo na delo. So celo ljudje, zlasti številne ženske in mlada dekleta, ki zjutraj sploh ničesar ne jedo in potem kvečjemu sredi predpol-dneva. Kaj pa naj stori želodec ta čas » svojimi nabranimi soki in mišičnimi silar mi. ki čakajo samo na to, da jih izkoristimo?
Zato bi si moral postaviti vsakdo, bodisi telesni ali duševni delavec, za pravilo zadosten zajtrk iz več žemelj ali kosov kruha z maslom in po možnosti iz jajc, sira, mrzlega mesa in primerne pijače (kare, čar ja. mleka itd.). Slabokrvnim osebam pa lahko brez nadaljnjega zadovoljimo poželenje po pikantnih stvareh, kakor konser-viranih ribah, majonezi, sardelnem maslu in podobnem.
iiv-lv:v >'->V'1:.'V,-	C:'
:-. <■;-.	v-v-
.r- ■ *	- , ' ■	'	'
t
b
tjl
0
a.
■n
1
Umrla je naša ljubljena mama, dobra stara mama in tašča, v starosti 86 let,
gospa
Jakobina Lukež
vdova mornarskega in okrožnega zdravnika
4 Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 7. marca 1933 ob 4. uri popoldne iz hiše
| žalosti, Sv. Florijana ulica 40.
°	Ljubljana, dne 5. marca 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.
1
Preteklo noč je preminul na8 dolgoletni, zaslužni
Član naCelstva, gospod
Eržen Gabrijel
posestnik in trgovec v Zapniah
Pogreb se bo vršil 6. t. m. ob 16. Ohranimo vestnega in značajnega moža v trajnem spominu.	»
Radovljica, dne 5. marca 193S.
Posojilnica t RadovljicL
- *.. •••. -':•■•' •. • ' V.«-' .,..;.r«V.	,
t
Potrti v globoki žalosti javljamo pre-žalostno vest, da nam je umrl naš iskreno ljubljeni oče, gospod
Gabrijel Eržen
posestnik in trgovec
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil ▼ ponedeljek 6. t. m. ob 16. iz hiše žalosti na pokopališče v Begunjah.
Zapuže pri Lescah, 5. marca 1933.
Žalujoča rodbina Erženova
Vsaka beseda 50 petr: n dajanje naslova ali te lifro pa S Din
Šofer
* k »veš jo, d o h; oame?če-aje. Event. prodam avto iS koncesij«) a it pa dam v najem. Pisme-ne ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Lfro »J.«	6767-1
Brivski pomočnik
»lad, dober delavec mi perfekte® b n b i štucer. dobi s 15. marcem stalno mesto s stanovanjem. brano. pranjem perila in pla po iogovoru. Ponudbe s eli ko na naslov: Josip Ki.rA'v. fr.7.er za dame in gospode. Murska So-b^ta.
6791-1
Prodajalka
•peeerijske stroke t letnima s.pmč>eva li, 7art-y/frw> slovenskega i<n nemškega jezrka e>nrejanem. Dopise pod »Offerte« na podruž. »Jutra« Maribor. 69C3-1
Samostoj. kuharico
«re>lnje starosti. po-štetvo i® mirljivo. ki je tudr, >t>ra gospodinja, »prejme tak»j " s^-aino službo boljša re jtavraoija v bližini Z« gre Da. Le prvovrstne sile naj pošljejo obši-rne ponudbe / saht«v<o plače o» »giae-nJ ►11»lek »Ju.tra« pod Šifro • Lavioa«.	6i272-l
2 elektromonterja
saiaotviojn«. rolajša.. iščem ta m&talae.pje n« velikih stavba b. Pismene ponudbe na Mirko Bre^imžčak flo gatec.	694,1-1
Hlapca
W j® vajen mesarij« m d »Seli, ei>re;in"m. Pismene ponudbe na osrla«ii oddelek »Ju^tra« pod »Hlapec«.
69-0-1
Dekle r.a
otroško sobo
b o t j 3 6, vešče nem56fee. iprftjfn« rodbna k dvema ctrokonva Naslov; Zor« Karabeata. Zemun. Karana tina oilica 17. 6508-1
Frizerko
Aofer*, sprejmem s t. aprt-
lo« v etaiino slnSbo ali »a,mo 7» serono. Pon-ndlve poslati na naslov: Drago Bernard, frizer. La5k« 46 6893-1
Gospodinjo
M
bišM m droee po-staro od 30—45 let, Htkem. Plača po dogovore. Kri«inc«-Reiser. Ro ga. tee.	6899-1
; Vidita besed* 50 par: ( I za daj»nje naslova aH
r.» Šifro p« 3 r*n. (2)
Gospodična
e sedemletno (»rak«) v vodstvu veleprodaje tobaka im i večjo kavcij«, želi s 1. aprilom kjerkoli v Jugoslaviji nameščen je Crnj. ponudbe na 0-g'a^m oddelek »Jutra« pod Šifro »Vestna in marljiva«.
6639-2
Šivillska pomočnica
vajeina vseh del. iž5e mest« najrajši na Gorenjskem alt kjierkph. Naslov v oglasnem oddelku >Ju ta-a«.	69)10-2
Kolcrski pomočnik
zaoiesljdv. samski, voja-ščtiiie prost, želi stalne name^tiitve. — Zmožen je s;n>rtn.':h del. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6918-1'
Plačilna natakarica
srednjih let. zelo skapatM na., imiožna kavcije, želi premen-iti službo Zmožna je prevzeti tiudi večje pod jetje. Ponudbe na oglasna oddelek »Juitra« pod Šifro »Plačilna«.	6622-2
Vrtnar
■jzkuSefl ln 9nroo«.tiOj-pa. « ve£lwtniam spričevali, samski, išče stalno službo ▼ graščini, tovarni, vili ali kaj »ličnega. Ponud'be na nasio-v: Rudi Vo-kal; Kar-'ovac. Riječka cesta 4)1.
6590-2
Prodajalka
meJaae stroke t večletno prakso, rmožna siovea^ke-g» in nejnšikega je®iika iiče siužbo » 1. aprilom v mestu al« na deželi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	6932-2
Prodajalka
zanesljiva', verairana mešane stroke, želi službo. Ikipisi na podr »Jutra« Maribor pod št. »1270«.
6931 2
Gospodična
pridna, poaten«. simpatii-na, želi mesto natakaric^ v bolj® gosjimi ia takoj Po-nudKe na: Pepoa St.ru pek, Mokronog. 6900-2
Vdova
vaj m« tr^orine 'm gostilne, gre ia malo plačo v boljio hišo. Ponudbe n« upravo »Jutra« Maribor pod »Skromna«. 6fti5-2
Zdsluiek
Kdor t S J « saslužka. plača za vsako besedo >0 par; za oaslorv ali Šifro 8 Din. — Kdor ti n d i taslužek. pa za vsako bosedm 1 Din, ta dajanje naslov« sli «a šifro pa 5 Din. (31
Šivilja
izitirjeaa perila itn otolek, kakor tudi fantkom, gre za 20 Di.u šiva.t na dom. Ponudbe pod šifro »Izurjena« na ogiasai oddelek »Jutra«.	6943-S
Šivala
išče "taf.bo v Celj« Ore tudi šivat n« dom. Naslov po>ve podruž. »Jutra« v Celju.	6775-2
Služkinja
vajena nekoliko ku+ie im šiva.nja, pridna ter čedina išče službo s 16. marcem. Ntadfov v oglasnem od-de.lku »Jutra«.	666^-2
Mladika
veSča Siva,nj» in vsakega del«, išče mesto sobarice ali Varkio-Ii. - Dopise na Danica T r o S t, Kapla. poŠta Sv. Jurij ob Tabora^ Savinjska dolina.
6566-2
Strojnik
ključavničar, strogaT ln ei Atrikar. v6če sJužbo. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Mojster«.
6741-2
Vaše pohištvo
:n klavir bo izgledalo popolnoma novo — za mil denar ga Vam pridem pre-politira na dom Pišite n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak 2Ž2«. 7000-3
Prikolico
skor«-J novo. prodam. H»-e>iov pove ogiasm« oddelek »Jutra«.	* 686S 6
Otroški voziček
lep. globok, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	6827 6
Otomane
▼ veliki razproda ji prt Delničarju v St. Vidu. nasproti cerkve.	6970-6
Železen štedilnik
(Tischherd) prodam ta 2i10 Di>n. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutr««. 6071 6
Povečevalni aparat
nov, Luminaks, u polo-vi6r»o ceno uaproda.j — Kodeljovo 13.	7077-«
Visoko omaro
ia sobno kredenco predam po nieki ceni Gre-goroičeva 16/L	6924-6
Oblačila
Otroški voziček
globok, HM Jan. »e!o dobro ohranjen, tvvprodaj v Ple t-eršnikovs at. 19. priKliAje.
flOSl-«
Otroško gajbico
dobro ohranjeno, poceni proda Ferii. topola res-ta »t. 31/IL	7021-6
l^g. oglasi po 1 Din besed«; »a daj«aj« M slov« aii xa šifro 5 D< Oglasi socialnega *na Aaja vsaka besed« 50 par; ta dajanje "naslova Ji i« Šifro 5 Din. (131
Stelaže
2 rooftni in pisaltto mire
	k ar jeva nabrežje dt. 7/1. 7036-6
Ogl&Ai crg. značaja ,h i 1 Dia beseda; za janje naslova ali t* 1 šifro S Din. — Oglas' ; socialnega mačaja vsa i ka beseda SO par; M j lajanje oaalov« ali aa ' Šifno Pa 3 Din. (6)	Otroški voziček poni k lan. dobro ohranjen. poceni prodam. — Polzve se Društvena ul. 24. Moste. 7024-6
	Radi opustitve gostilne prodam raerti inventar, belic krogle itd. Kopei naj se javijo pod Iifro »Inventar 1993« na optasni oddelde »Jutra«. 6941-6
Otroški voziček (Korbvraigvn) leJo dobro o-bra-njen. prodam. Naslov v og-lasTK-m oddelku Jutra 6733 6	
Modrstinje, pozor! Redka priJika! — Vsied preselitve ugodno prodam najbolj vpeljano modiete rijo e predtiskarijo v Ptu-ju. Pojasnil« daje &tefi Kražner. Ptuij. Krekov« 1. 6720-6	Prvovrstno mleko vsakemu dostavimo na dom, 1. 2 D'n. Bukova drva m 85 Din. Naslove poslati ogl. odd. »Jutra« pod »Na dom«. Ti 60-6
Voziček za dvojčke prav pooeni prodam. Po-i«ve se v oglasnem oddei. »Jutra«. 6979-6	Pisalni stroj pisalne mru> a predalčki, posli, 107 let »tare. man aotono, rfektnčni motor, veliko ogledajo in raaae druge predmete v dobrem stanju prodam. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod *'fro »Pisalni »troj«. 6010 6
Otroški vozički najnovejši, po telo nizkih cenah. Trgovina M. Tom-5ič. Sv Petra e. Sfi. 6S78-6	
Lepo nov kostim
črn piašč, par oN«* M m'ade dame prodam. — Gregorčičeva IM. 6923-IS
VamkM Omm-1« ta lajanj* nnalora ta Šifro tm B TOa n<1
oiv.1^
1000 Din posoSla
Išče obrtnica za trgov-Blco obrt od dobrosrčnega gospoda. — Ponudbe prosi na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Poštena vrnitev«.	7064-16
V dosmrtno oskrbo
»prejme poeestmica vdora žensko a kapitalom Pojasnila daje Marija Kola rič. Celje. AaSterčev« uJ. št. 7.	6774-16
V najem
Vsa*« (Mseria I Din. m dajanje urton aH
«a fcfro pa S Dia. (171
Trj50"htK
hiafoai. • aovanjem. na Jesenicah -Kidam • L aprUom v m iem. Pojaaotla daje Jot« SaMatnik. Jesenice Fužine. Cankarjev« o«eta Štev. 9.
6790-17
Pekarno
kraj«
dam v najfm. Naalov pri oodrvMcš »Jutra« r Cel ji
6868-17
Stanovanja
Vsaka beaed« 50 par. m dajanje naslova aii ia Šifro 3 Dia. (21-al
Enosob. stanovanje
»čem i aprilom Ponudbe na »glasni oddelek Jutra po »Točen plačnik 1933« 6759-31/a
Stanovanje
me večje eobe ev. s ka-
biaetem ali dveh sob iš<;e boljša rodbina. Po-midbe pod »Mala« na ogabni oddelek »Jutra«. 6954 3!a
Enosob. stanovanje
prostorno, i vsemi priti-kl.vna.mi, »čem z majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jotra« pod šifro »S',i bo«.	6953-21 a
Stanovanje
S d« S sob, okoliš Mirja, ewta ▼ Rotmo doli.no in na Roftnik. tfčenn takoj. Ponudbe na op atmi o«lde-Iek »J-utra« pod »3 odra-rt«. «»82-21»
Enosob. stanovanje
t vrtom 5Wem r Ljubljani ia takoj. Ponudbe pod šifro »Toče<n plačnik« na oglas« oddelek »Jutra«.
6912-31 a
Stanovanje
•__8 »ob in prftaklis. iMem
s 1. maiem. Ponudite na ocla«. oddeJek »Jutra« pod lifro »Prianeroa naiemniin«« 60&6-21 /a
Stanovanje
2—.Vobt»o, 8 pri.tik linami. Išče mirna rtrank a. P«i ondbe na ogiasm o-ld^lrk »Jutra« pod šifro »April«.
7099-31/o
Enosob. stanovanje
iiS?,em m april ali mat. — Ponudbe na	oddelek
»Jatra« pod »Tričlanska«.
Dvosob. stanovanje
e kuhinjo in kopalnico iAoe Mkonrici par brez otrok, ponudbe t naved bo cene do 10. t. m. pod »Nujno de 10. t m.« n« oglasni oddelek »Jutra«.
6861-21«
W3SSSEt
J Vsaka beseda 50 par. sa dajanj« oaatova aii
t» šifro 3 Dhl (2A)
Dve lepi sobi
vezarR. v l nadstr.. a »e-pariraaim vtKwiooi odda irogeriga »Hermes« Miklo šiče-va oeota 30. 6677-23
Opremljeno sobo
* elektriko in souporabo kopalnice oddam. R'-slje-v* 13/1, levo. OcMari med 9. iu IS. »ro. 6958-23
Gospo ali gdčno
kot sostanovalk« sprejmem n« staoovanje in hrano. Saeiov pnd »Takoj 1933« na ogasn« oddelek »Ju.ua«. 6911-35
Gospoda aH gdčno
sprejimem v lepo sončno sobo* s posebnim vhodom pod aelo agodinimi pogoji Miklošičeva e. 15AV, »14-28
Ji
desno.
Lepo prazno sobo
« posebnim vbodom oddam. Stoiiee 54. 6920-23
Sobo
v l^iT^arje-vi niiol oddam
2 eos-podoma Hasiov v oglasnem oddelku »Jn-tra« «921-28
Dve sobici
s posebnim vbed-om ta parketom, posanvrno — oddam v Nižini kolodvora in Tabora — rriškovee 4.
6904-29
Lepo, zračno sobo
s posebnim vbodom, * »!i brei hrane, v sredini mest« pnrtv« odda Ra^v. ntihar, Gregorčičema .11. dvorišče.	6KS-23
Prazno sobo
a pos®b!*im vbodom, ITT. nads.tr opju o<!dam v Tavčarjevi nlici. Nasiov v ociasnem oddeiko »Jutra« 6754-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vbodom in električno raasvetljavo oddam takoj ali s 15. mar c«n n« Taboru štev. 6.
7013-58
Sobo
« hrar»o in vso oskrbo oddam na &v. Jakoba trgu M 5.	7059-23
Lepo, solnčno sobo
na mirnurn kraj« oddam stalnemu gospodu. — Gruberjevo na.brw.jo šter. 16 687".-23
Dve gospodični
sprejmem na rta-novanje v lepo, toplo in so nčno sobo na Brejfu štev. 16/11.
6325-23
Sobo
lepo a«wn»'j«no, » po*eb
miin vhodom takoj oddam v Florijanski ulici 12 1 — levo.	6836-23
Vsak* beaeda 1 Dui j <a dajanje naslova aK i
u šifro pa 5 Din. (33) I
Sladkega sena
In o t a v e več tisoč kg proda SMiegučiMk, Aškor-č«va tli i ca — baraka 1.
6810-36

I Vtaka bMetU
!i» dajanje i« šifro pa 6 Dia. (96)
1
Kratek klavir
nov, modern, pocemi ara-da Dob-ajc. Maribor. Ta*.
teabacbova 21.	6776-St
3 nove planine
prodamo pod tovaral&too ceno. Kje pove Dežela, poštni predal Ljubljana 101.	7017-26
Seno
predano ki iKipreiano, prvovrstne kakovosti domačega pridelka po id« makih cenah ima na prodaj vtufctrvo gruda »Pod-grad«, pošta Vransko, žel. post. Siv. Peter v Siv. dolini.	«08-»
Klavir na posodo
proti meeečmi odškodnini iščem. Pomidbe na oglase* oddelek »Jutra« pod šifra »Klavir«.	7071-2®
Kratek klavir
dobro ohranjen, ugodno prodam tudi na knjižne vloge. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 7090-26
Kratek klavir
eelo dobro ohranjen, oe-no prodam. Sprejmem tudi vložno knjižico. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	7091-26

Vsaka besed* 1 Dtu. aa dajanje na«lo*» aH aa iifro pa S Din. (2T
Belgijskih zajcev
par nriadih isi nekaj kl»*k naprodaj v Zg. Šiški 147.
Vsaka beseda l Dia. aa dajanje naa>a>a wM
aa šifro pa 6 Dia. (ST
Srnce
2 same« in 2 samoj prodam. NasViv pove oglasni oddelek »Jutra«. 6M20-27
Pes ovčjak
t v«rigo. toi eiiši na ime »Lord«, je ušel. Ako ga kdo opazi, »e vljudno prosi. da proti nagradi »po roči gostilna Plankar na Dolenjski c^st«. 6973-i'7
Alofz Grebene
nakup in prodaja r r • Ljubljena. Duitajeka e. 86.
Šivalni stroj Pfa«
za 900 Din naprodaj ▼ 8p.
Sliki, ieieimkarjov« St. 6 7044-2»
<»73-27 (pri ^
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.