282. številka. Ljubljana, v četrtek 10. decembra. XVIII. leto, 1885.
Izhaja vsak dan neier, isimši nedelje in praznike, ter velja po po iti prejeman aa avstrij sko-ogorske deželo za vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za j od on m h- •: 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po . 0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znašu. Za oznanila plačuje se od četiristopne potit vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in npravništvo je v Kndolfa Kirbiša hiši, „GludaliJka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Deželni zbor istrski.
(IV seja dne 3. decembra 1 885.) Vsprejmejo  se^v 3. čitanji zakoni skleneni v III. seji.
Pri proračunu za zemljiško-odvezni zaklad govori dr. Laginja obširno v smislu kakor lani in kaže na velikanske krivice, ki se gode onim, koji so vse, ali večji del plačali. Naposled stavi ta le posredovalni predlog:
Nalaga se deželnemu odboru, da precej dogovor prične s cesarsko vlado, da bi se premenila pogodba priložena zakonu od 28. marcija 1875. na temelji teh le načel:
1. Državni erar prevzame naj nase dolg privatnih ljudij v Istri, kateri izvira iz odkupa desetine, in ki znaša koncem 1883 vkup 560.041 gld. 5 kr. in naj terja ta dolg ob jednem z državnimi davki več let tako, da dobi 4 po sto obresti in 2 po sto da ostajata na odplačanje glavnice.
2. Posebni deželni dolg poplača naj se z do-kladami na dir. davke v jednakej meri za vso deželo.
3. Da se povrne državi dolg brez obrestij v znesku 416.000 gld in 90.000 gld. posojila, dobljenega pozneje, kakor je bila navedena pogodba skle-nena, predpiše naj se v posameznih davk. okrajih taka doklada, ki bode odgovarjala vkupnemu privatnemu -dolgu, ki obstoji v pojedinih okrajih, kajti spominana posojila so bila vzeta samo zato, ker privatni dolžniki ne so spolnjevali svojih dolžnostij.
Odgovarja mu dež. odbornik dr. Petris, ali jako šepavo: dasi je bil na to pripravljen, kar so dokazovali akti, ki jih je seboj prinesel. Mej njimi tudi izrezek iz necega hrv. lista, iz katerega je očital manjšini, da s tako pisavo ne žali samo dež. zbora in odbora, nego tudi cesarja in ministre (!) ker je naperjena proti zakonu, kateri jecesar sank-cijoniral vsled nasveta ministrov.
Dr. Laginja na to zatrjuje, da se je mnogo trudil in stvar temeljito proučil, a da bi potreba bila, da tako store tudi gospodje iz veČine, koji s svojimi ugovori dokazujejo, da je°ne umejo. Na očitanje D. Petrisa ni odgovarjal, menda se mu ni vredno zdelo. Le večini je zagotovil, da bi jej mnogo razjasnil, ako se dež. zbor presnuje v plenarno konferenco, v javnej seji tega neče storiti.
Dež. glavar dr. Vidulić se odločno zavaruje proti temu in opomni dr. Laginji, da je z imuniteto zavarovan in naj javno govori, na kar mu dr. Laginja odvrne, da je to njemu dobro znano, a da neče za druge jemati kostanja iz žrjavice.
Dr. Petris zopet govori, a ni mu dano dr. Laginjove trditve ni najmanje ovreči, ko se je še dr. Campitelli jednako dr. Petrisu izrekel proti predlogu, sklenila se je debata.
Zdaj se je stvar nepričakovano obrnila. 'Oglasil se je dež. glav. namestnik — vodja večine — dr. Amoroso in pričel z nova debato ter v jako mirnem govoru izjavil naposled, da bode glasoval za 1. točko predloga!
Dr. Campetilli, ki je prej podpiral dra. Petrisa proti predlogu, sklada se zdaj z g. dr. Amorosom.
Dr. Laginja terja, da se za vse tri točke vkup glasuje, češ, reče obrnen proti dr. Amorosu, naj bo ali vse božje ali vse vražje.
Dež. glavar omenja dru. Laginji, da more od svojega predloga odstopiti, ako neče, da je predsedniku prosto, dati ga na glasovanje, kakor se mu primerneje zdi. Počakal je trenotek, a videč, da dr. Laginja molči (— ker je koristno za deželo, ako se tudi samo 1. točka vsprejme —), da v smi-
slu dra. Amorosa najprej 1. točko na glasovanje, katera se vsprejme z veliko večino. Za njo glasujeta i dr. Campitelli, a dr. Laginja ne ustane !
2. in 3. točka ostaneta v manjšini. Za njo glasujeta poleg slovanskih poslancev tudi Ivanoić i dr. Bolmarčič.
Rešijo se Še nekateri računski sklepi in šolski proračun za 1886. brez debate.
O zadnjem je referiral Spinčić.
Deželni zbor kranjski.
(III. seja dne 2. decembra 1 885.) (Dalje.)
Potem utemeljuje poslanec kanonik Klun svoj v našem listu že priobčeni predlog zaradi prena-redbe §§ 13 in 15 deželnega volilnega reda. Predlagatelj pravi, da je hotel rešiti častno besedo, katero je zastavil pri ministerstvu na Dunaji.
Ker dolgo ni bilo najvišjega potrjenja po kranjskem deželnem zboru sklenene volilne reforme, vprašala sta predlagatelj in poslanec dr. Vošnjak, zakaj se to ne zgodi, ministra Taaffeja in slednji njima je rekel, naj ideta k sekcijskemu načelniku, baronu Kubin-u, on njima bode razložil, zakaj se volilna reforma še ni potrdila. Povedal je dotični referent, da je to zgolj zaradi tega, ker sta §§ 13 in 15 s svojimi določili naravnost nasprotna volilnemu redu za državni zbor in da take omejitve volilne pravice, kakor jo je sklenil kranjski deželni zbor in takega nasprotstva obeh volilnih redov mej seboj vlada ne more priporočati.
Dr. Vošnjak in predlagatelj sta izjavila, da se je dotična določba vsprejela najbolj na priporočilo deželne vlade kranjske. Priporočala sta, naj se postava vender le potrdi. Sekcijski načelnik baron Kubin je to obljubil, ako se baje zavežeta, da deželno volilno postavo spravita, kakor hitro je mogoče, v deželnem zboru v soglasje z volilno postavo za državni zbor. To se je obljubilo in to je uzrok, da je predlagatelj stavil predlog v zadnji seji.
Predlagatelj potem jako obširno opisuje, kako so se sestavili pri zadnji državno-zborski volitvi imeniki volilcev po c. kr. okrajnih glavarstvih ter slednje zaradi nerednostij, nepravilnosti j in nejedna-kostij ostro graja. Tako na pr. so smeli voliti v državni zbor po nekaterih okrajih učitelji, v dru-zih pa ne. V državni zbor volili so tedaj ljudje, kateri nemajo niti pravice, voliti v občinski zastop. Isto tako je bilo z mestom in trgom v jedno občino zvezanimi vasmi, še hujše pa je bila nepravilnost pri uštevanji davka. Predlagatelj potem osvetljuje jako obširno, kako se imajo pravilno sestavljati volilni imeniki za državni zbor in tudi za deželni zbor, kako je ravnati s petakarji. Nekateri okrajni glavarji so po mislih predlagatelja morda vedoma pri sestavi imenikov nepravilno ravnali. Tudi deželna vlada je mnogo zakrivila, da istih ni poučila ali njim ukazala, kako je ravnati pri sestavi volilnih listin. Konečno predlagatelj priporoča, naj se pri sestavi volilnih imenikov gleda na to, da se bodo uradniki strogo ravnali po postavnih določbah in da se bode po vseh okrajih jednako ravnalo. Tem načinom bode mogoče, da potihnejo pritožbe, katere so se čule v zadnjem času od vseh stran ij, in da se zopet povrne zaupanje do vladnih organov. Konečno predlaga, naj se njegov predlog izroči upravnemn odseku. (Konec prih )
Poddružnica sv. Cirila i" Metoda.
Iz raznih krajev nam dohrjajo poročila, kako različno postopajo, c. kr. državna oblastva pri re-
ševanji prošenj, s katerimi se naznanjajo osnove poddružnic sv. Cirila in Metoda.
V jedni deželi c. kr. deželna vlada ni hotela vsprejeti dotične uloge, ampak jo vrnila prošnjikom nazaj s tem, da naj jo vodstvo glavne družbe predloži neposredno vis. c. kr. ministerstvu notranjih zadev. V nekaterih drugih deželah c. kr. deželne vlade vsprejemajo take prošnje; vendar pa je podoba, da različno z njimi postopajo. Jedne jih namreč predlagajo ministerstvu v rešitev; druge jih rešujejo same. Pa tudi tukaj je razloček. Jedna deželna vlada odbila je prošnjo s tem, da so poddruž-nična pravila pomanjkljiva, ker v njih ni določbe, kako se vsprejemajo udje. Tukaj^ po naši misli vlada pregledala, da se poddružnična pravila zklicu-jejo na ona glavne družbe in da pravila glavne družbe dopolnjujejo, kar v poddružničnih manka.
V drugi deželi zopet je pa ministerstvo, kateremu je deželna vlada prošnjo predložila, to prošnjo zavrnilo zavoljo tega, ker zraven petih izvodov podilružuičnih pravil ni bilo priloženo tudi pet izvodov pravil glavne družbe, na katera se poddružnična sklicujejo. Totem takem je ministerstvo te misli, da so poddružnična pravila zadostna, ker jih dopolnjujejo ona glavno družbe. Samo to se nam zdi odveč, da ministerstvo zahteva zopet pet izvodov pravil glavne družbe, katera so mu bila že tako predložena, ko se je naznanila glavna družba in katera se torej nahajajo že na tistih mestih, kamor se ima teh petero izvodov razdeliti.
Pravila, po katerih so osnovane krajno rku-pine nemškega „Schulvereina", neki so ravno take, kakor naših poddružnic; pa ni čuti, da bi Nemci imeli take sitnosti.
Od osnovnega odbora družbe sv. Cirila in Me* toda zahteva se od več stranij, naj izda navod, kako napravljati poddružniee. To mu bo pa pač težko, dokler vlad jo|med samimi c. kr. oblastimi tako različne nus.i. Zato moramo pač še malo potrpeti, da se te misli očistijo in zlasti, da visoko c. kr. ministerstvo jedenkrat da odločni odgovor, kateri se v kratkem pričakuje.
Mej tem pa naj naši rodoljubi le skrbno pripravljajo poddružniee; že najdemo pot, kako jo bodo najmanjšimi okolišinami in stroški uživotvarjale.
Gibanje žrebljarjev v Železnikih.
20. novembra uročila je deputacija treh kovačev gg. fužinarjem sledečo prošnja:
Blagorodni gospodje fužinarji!
Žalostno, a istinito je — kar bodo gotovo tudi gg. fužinarji pripoznali, — da je stanje tu mej nami, tukajšnjimi žrebljarji, silno slabo, žalostno. Tare nas uboštvo, pomanjkanje, kateremu sledi kot naravna posledica zaostajanje v razvitji telesa in duha. Slabotno telo in bledi obrazi govore glasno, tla smo oni del prebivalstva, kateremu žuga neiz-ogibljivo pogin, ako se ne predrugačijo razmere, se nam ne zboljša stanje.
Tudi v duševnem razvitji smo zaostali, v nravnem oziru bi bilo marsikaj želeti — pripoznamo. Ime „kovaču — in to smo mi — bilo je in je še zaničljivo, pomeni toliko, kakor demoralizovanega, spridenega, ničvrednega človeka. Nečemo tajiti, da so nekateri to b svojim nelepim obnašanjem in nepravim ravnanjem zakrivili, — kai pa tbsojamo, kakor so tudi naši pošteni predniki obsojali. A kje je krivda, kje so prvotni uzroki, da nas ločijo, tako rekoč kakor „kitajski zid" od družili občanov, — da smo, kakor zavrženi „Parias", zaničevani.
Mnogi so uzroki naših slabih razmer, a poglavitna in najbolj očitna sta gotovo: Ponoćno drlo in prevelika prostost ter zato nerodnost pri delu.
Fn natonii postavi in božji napovedi odločen je (lan m delo, a noč v počitek. Po solnčnem zahodu „spava vsa narava". In Bog je govoril: „Sest dnij — ne nočij — delaj." Podnevno spanje, ko bi da tudi bilo zadosti, ni v stanu, ker ni naravno, nikdar povrniti telesu onih okrepčalnih močij, kakor ponočno. In kakošen je podnevni počitek, ko biva v jedni sobi po več družin, katere nemajo določenega časa ta spanje. Jeden druzega motijo pri počitku. In koliko ga je? V najboljšem slučaji 4—5 ur na dan. Težavno ponočno delo prenašati mora tudi slabejši, ženski spol, gotovo v veliko kvar družini in občini, ne v prospeh nravnosti. Zato so pa tudi v sosedne) Kropi in Kamni gorici, kjer si jednako nam s kovanjem služijo kruh, že davnej ponočno delo I dnevnim nadomestili. Zato je v pre-tečenem letu slavna vlada po državnem zboru ukrenila postavo, ki prepoveduje uporabljevati ženske moči pri ponoćnom delu
Delavec je tu popolnem sam sebi prepuščen, uživa preveliko prostost, Kedar in kolikor hoče tlela. Mnogo nepotrebnih praznikov imamo vsi skupaj. Koliko si jih napravljajo posamezni! Ker nikdo na to ne sili, da bi bilo delo jednakomerno vsaki dan, dela marsikateri po 14 ur in /.nabiti še več, a drugo noč mora praznovati zavoljo utrujenosti. Oćividno je, tla nam ta velika prostost ni v korist, da, mnogokrat je jedini uzrok pomanjkanja.
Na Vas pa, gospodje fužinarji, jedino le na Vas je ležeče, tla se odpravijo te nedostatnosti, da se naredi velikansk korak v zboljšanji našega stanja, So mej nami, ki se trdovratno upirajo vsakej pre-paredbi, ki hočejo pri starem ostati, ki le nepremišljeno upijejo , piača se naj nam zboljša", pa ne pomislijo, da bi jim bilo pomagano že, ako se odstranijo napominani uzroki. A upamo, da se na ne opravičene izgovore gospodje no bodo ozirali ter odpravili gotovo škodljive in nepostavne razvade. Zato se podpisani zaupljivo obračajo s ponižno prošnjo:
1   Naj .e odpravi ponočno delo sploh. 2. Naj se omeji prostost ter upelje red pri kovanji.
V Železnikih 20  novembra 18S5. Slede podpisi 35 delavcev, 15 kovačev in 20 kovačic.
Jasne in glasne so besede v prošnji. Da gledamo pa podobo v pravi svetlobi, no bode odveč nekaj opazek.     Razvada ponofinega dela je kaj Ukoreninjena — od na eljenja tu se je menda tako kovalo. Lahko umljivo, da so se za vsaki napredek, 1 recimo novost, tako težko pristopni priprosti ljudje vedno upirali.   „Tako bomo kovali, kakor so naši očetje". Gg. fužinarji imeli so nekak prevelik strah pred kovači, neso se hoteli trgati ž njimi. Vendar je bilo prejšnje čase za vse boljše, za gg. fužinarje j in za delavce. Izdelku odprta so bila pota na Laško j In Hrvatsko posebno.   Stroji neso tekmovali s človeško delavnostjo.   Dober zaslužek so imeli kovači in lepo življenje. Je koval kdo eno noč, počival je j potem lahko dve.   Prositi jih je bilo treba, tla so prijeli za delo, ako so hoteli fužinarji mnogim naročilom ustreči. Vsak je zaklal doma prašička. Cvetoča obrtuija pridobila je našemu selu častno ime „trg".   A ko je bila Lombardija za naše cesarstvo izgubljena, zaprta je bila takoj glavna pot našemu izdelku, ker so bili nastavili visoko uvoznino. Blago je zastajalo. Pričel se je neugoden čas za vse. Pridobitev Bosne odprla je bila našim žrebljem novo pot. A ustavil se je zopet promet vsled konkurence Angleške,  koja ložje stot  50  kr.   ceneje uvaža, kakor državljani.
Pa gg. fužinarji so menda, ali botlo storili potrebne korake v obrambo domače obrtni je Vsled izdelovanja s stroji (mašinski žrebljij padel je naš izdelek zelo, zelo v ceni. Zato je tudi zaslužek mnogo pičlejši, kakor poprej. Pa, vendar so hoteli živeti kakor prej in nekateri so tudi tako ravnali. Koliko praznikov so si uapravljali, ker nemajo nič redu, v škodo sebi in fužinarjem. Sami zabresti morali so v pomanjkanje. Kdor je pa pridno in redno koval, pešati so mu morale moči, ker no more imeti onega počitka kakor predniki. Škodljivo razvitju je ponočno delo že samo na .sebi, kaj pa še le red — boljše nered — katerega so se držali do najnovejšega časa. Nekateri pričenjajo ob 8. uri zvečer drugi ob 11. in delaje potem neprenehoma skoro 10—14 ur. Zvečer ob 5. ali G. uri — drugi
poznejše — imajo večerjo in potem siti gredo spat za dve ali tri ure. Ob napominani uri gredo v „vi-jance", kjer vlečejo in ostre trdo železo do 7. ure neprenehoma. Ob 7. uri imajo še le zajutrek „pod-met", drugi kruh in „heruš".
Zgodi se pa čestokrat, da zapusti kovač svojo pomočnico, ali jo pa vzame soboj, da si privežeta dušo s pijačo žgano ali ponarejeno, kojo jim rada poda „mektajnarca". Kuje pa tu vse, mlado in staro, (ne, staro navadno, ker opeša, dobi pravico, da sme s košem obiskavati sosednje kraje;) moški in ženske skupaj. Tu vidiš pri Ješi" hitro vzdigo-vati kladivo mlado ženko, a zraven nje ziblje škripajoče kolo njenega dojenčka. Dopoludne imajo navadno z izdelki opravilo. Opoludne jetlo in po jedi se vležejo k počitku kake dve uri, ako nemajo druzega opravila« Tako je. Sodbo si lahko napravi vsakdo sam. Gg. fužinarji so že tlavno želeli pre-drugačenja, a ostalo je bilo vse pri željah. Sedaj pa, ko je večina kovačev sama zato, lahko z gotovim veseljem pričakujemo, tla bodo želje res postale -meso".
Politični razgled.
notranje dežela.
V L j u b 1 j a n i 10. decembra.
Koroška vlada je zaukazala, tla morajo vsi, ki imajo 1500 hektarov gozda, imeti izpitane gozdne oskrbnike. Vlada upa s tem povzdigniti umno gozdno gospodarstvo na .Koroškem.
i i j»3sIs 5 poslanci italijanske narodnosti osnovali so jeden poseben klub, ki se imenuje Trentino klub.   Dosedaj  so Italijani v tirolskem deželnem zboru imeli dva kluba,  konservativnega in liberalnega. Glavna naloga Tientinokluba bode potegovati se za narodne pravice Italijanov. Nemški konservativni listi že javkajo, da je konservatizcni na Tirolskem oslabeli  ker so se konservativni Italijani j združili z liberalnimi.  Tega pa ne pomislijo, tla so baš nemški konservativci  sami mnogo krivi, da so I Italijanski konservativci morali se pridružiti liberal- j cem, ker so preveč prezirali narodne pravice italijanske narodnosti in  se je baš poti  sedanjo vlado začela širiti germanizacija po južnem Tirolskem.
V ponedeljek se je v budgetnem odseku hr- | vatajkega sabora začela biidgetna debata. Ker ni bilo v seji nobenega poslanca od opozicije, ni bilo generalne debate, ampak se je kar začela specijalna debata« Predsedniku sabora, ki dosedaj ni dobival nobene posebne plače, se je dovolilo 3000 gld. nagrade na leto. Perovodjam, ki tudi neso plaćani, so se povišale dnevnice. — V saboru je opozicija ogovarjala določbi, da bi veliki župani morali prisegati, da se bodo držali skupnih zakonov Ogerske krone. Ta določba nasprotuje avtonomiji Hrvatske. Ko se je začelo posvetovanje t) urejenji mestnih zastopstev, ugovarjala je opozicija, da bi tudi za mesta veljala oblast velicib županov in priporočala, da bi se tudi Iteka izrecno omenila v tem zakonu Ban jo ugovarjal vsem nasvetom opozicije, vladni mameluki so mu pritrjevali in vsprejeli vse vladne predloge neizpremenjene.
V na iU e d rtove*
Ilolg;ai*ij 1 je že odgovorila na Ni*l>Nlte pogoje za premirje. Naznanila je, tla ne vsprejme srbskih pogojev in ostane pri svojih. Ako v 24 urah Srbija ne vsprejme bolgarskih pogojev, bode se bolgarska vlada obrnila tlo velevlasti!, katere so silile, da se je ustavilo vojevanje. — „Agence Ha vasM pa poroča, tla je bolgarska vlada že izročila diplomatskim agentom okrožnico, v katerej poudarja, da Srbi hočejo s svojimi predlogi le zavleči pogajanja o premirji, da se dobro za boj pripravijo. Zategadelj pa Bolgarija baš sedaj na noben način ne odjenja od svojih predlogov. Pri sklepanji miru, bode Bolgarija pokazala veliko zmernost v nadi, tla botlo vlasti uvaževale žrtve bolgarskega naroda za ohra-nenje reda v Vzhodu ji Runieliji in za celokupnost Turčijo ter zmago bolgarske vojske proti usiljencu.
Jfiol^arski min sterski predsednik Karave-lov vrnil se je iz Niša v Pirot. — V Solijo je nekda prišel visok ruski dostojanstvenik v posebnoj misiji. Kadar se govori, prinesel je visok red za kneza.
»Moskovskija Vjedomosti" odgovarjajo „Pester Llovdu", ki je pisal, da Avstro-Ogerska mora vse-kako zahtevati kako odškodnino za Ni-9»ijo. Kat-kov list pravi, da bi to nasprotovalo zvezi treh cesarjev. Kar je ogerskim politikom ugodno, še zato ni ugodno za Avstro-Ogersko. Zategadelj pa tudi vodilni krogi avstrijske države drugače sodijo o teh stvareh. Ako v svetu avstroogersko države vlada zdrav državniški duh, tedaj mora gojiti dobre razmere z Rusijo. — Kbevenhiiller še ni odpotoval iz Belega grada v Niš, kakor se je poročalo, ampak je ostal Belem gradu, da se dogovarja z zastopniki družili držav, kaj storiti, da Bolgarijo in Srbijo prisilijo mirovati. Zastopniki velevlasti imeli so konferenco o tej zadevi. Kaj so sklenili, ni znano. Sicor vladni krogi V Srbiji vedno mirnejši postajajo. To baje zategadelj, ker Avstro-Ogerska, še bolj pa Rusija odločno delata na to,  da Srbijo prisilita miro-
vati. Kralj bi tudi že rad mir, ker ve, da Če sedanji položaj še dalje traja, da ga utegne narod vreči s prestola. Srbski državniki sicer še vedno poudarjajo status quo ante, a vedno manj odločno. Ko bi pa velevlasti se izrekle proti ohranenju status quo ante, bi najbrž tudi Srbi hitro opustili to zahtevo. K vojni pa silijo nekateri častniki, zlasti glavni poveljnik general Horvatovič, ki ima posebno velike misli o svojih vojaških zmožnostih.
Turčija prihaja do spoznanja, da je najbolje, ako se zaradi V%lio<liije lliimclifc sama s^ h razume s knezom Aleksandrom in prizna personalno utr jo. Na ta način upajo Turki izogniti se vojaškej akciji, ki bi utegnila imeti še resne posledice.
Orki se še vedno pripravljajo za vojno. Te dni je Lovdov parnik „Esperok' odpeljal na Grško 318 konj, katere je nakupila grška vlada na Orier-skem. Kakor se misli, skušali bodo Grki podphati ustajo na Kreti.
Jedva je koiilcrcnra v Carigradu se razšla brez vsega vspeha, že se govori, tla zopet začne svoje delo. Sedaj se je pa nadejati, da bodo njena posvetovanja imela več vspeha, ker se diplomati mislijo postaviti na praktičneje stališče. K-kor se „Agence Havas" poroča iz Carigrada, sta angleški zastopnik White in francoski veleposlanik Noalles teh misli j, tla se mora dati prebivalstvu bolgarskemu kako zadoščenje, drugi veleposlaniki pa tudi vedno bolj prihajajo k prepričanju, da se prejšnje stanje ne bode več dalo ustanoviti. Najbrž bodo diplomati že našli kako obliko, da se prizna zjediuenje Bolgarov
Popolen izid angleških volitev še ni znan. Kolikor se sedaj ve, je voljenih 321 liberalcev, 248 konservativcev in 70 Parnelovcev. — Sedanja angleška vlada bode ostala še nadalje na krmilu. Poskusila botle skleniti zvezo z zmernimi liberalci, da se bode mogla ustavljati pretiranim zahtevam Ircev.
Italijani so v Massuahu prevzeli tudi civilno upravo. Jl^iptovski podkralj je baje zaradi ega jako nevoljen in je to naravnost naznanil sultanu. Vsa nevolja podkraljeva in sultanova najbrž ne bo spravila Italijanov iz Massuaha Ko so si ta kraj pridobili, ga bodo težko še kdaj dali iz rok. — Muktar paša, ki bi bil imel oditi za VVolffoiii kot turški komisar v Egipet, je zbolel. Kakor se sodi, je ta bolezen le izgovor, ker Turčija neče od-poslati v Egipet komisarja. Turki so nevoljni na Angleže, ker jim delajo ovire na Balkanu in zaradi tega hočejo preprečiti vspeU misije VVolrlove v Egiptu.
V tf^a«!»iiii bili so zopet boji in sicer pri Ginnisu in Ambigolu. Arabci so bili na obeh krajih tepeni. Sedaj se jih je pa jako veliko zbralo pri Koši in se pripravljajo za nov napad«
n&i.
\v, Maribora 9. decembra. [Izviren dopis.] Tukajšnja Čitalnica imela je v nedeljo svoj občni zbor. Po nagovoru dosedanjega predsednika dr. Orozla so se pročitala običajna poročila, iz katerih smo posneli, da je Čitalnica v letu preteklem dosti dobro delovala, priredila mnogo zabav, pri katerih je posebno vspešuo sodeloval naš mešani zbor.   Po pročitanih poročilih bila je volitev novega odbora za 188G. 1. Izvoljeni so: Predsednikom dr. Vipavec, tajnikom dr. Rudolf, blagajnikom Josip Rapoc, Odborniki: dr. Sernec, dr. Mlakar, D o le ne c, dr. G lan on i k, dr. Pek olj in Majcen. Pregle-dovalcema računov izvolila sta so per acelamationem dr. Lešnik in prof. Brelicb.
Pri zadnji točki ..posamični nasveti" poprijel je gosp. Dolence besedo in razvijal potrebo, da bi društvo dobilo in se premestilo v večje prostore. O tem pričela so je debata, pri kateri je dr. Sernec, kazoč na Rudolfovo, Ptuj, Ljubljano, kjer so si narodnjaki zgradili in priredili „Narodne domove" ali je pa še snujejo, navzočnim priporočal, tla bi se tudi v Mariboru začelo misliti na lastni „Narodni tlom1', ki bi bil gotovo zavetišče društvu in v korist tudi zanamcem.
Ideja ,,Narodnega doma" v Mariboru je jako srečna, kajti Čitalnica morala je in mora še, sedaj tu, sedaj tam iskati si nove strehe, večkrat morala se je zadovoljevati z neprimernimi prostori in večno preseljevanje po raznih hišah in ulicah uplivalo je jako neugodno na društveni razvoj in napredek. Da se ustanovi „Narodni dom1', potem bode društvo stalneje in pridobilo si bode mnogo udov, vsaj je v Mariboru jako veliko in to izredno odlične slovenske inteligencije, v njej pa odličnjakov, ki pripadajo mej prve in najstaršo slovenske rodoljube.
„Narodni dom" v Mariboru je po mojem mnenji le vprašanje časa. Inteligencija bode v njem imela svoje ognjišče in uplivala bode s tein na socijalno življenje. S tem pa še ne bode odpravljen drug nedostatek, ki zahteva vse naše pozornosti. Kdor pozna Mariborsko življenje, ve dobro, da je jako mnogo slovenskih obrtnikov in delavcev v Ma-
ribom, ki nemajo nobenega središča, nobene prilike izobraževati se, ki se nam polagoma odtujujejo in pomnožujejo vrste naših nasprotnikov. Te raztresene člane naroda moral bi kdo zbrati v narodno društvo, naj bi mu bilo ime „ Delavsko društvo", „Obrtno društvo", „Sloga" ali kakor koli. Z ustanovo takega narodnega društva v Mariboru pridobil bi si velike zasluge za narod Narodnjaki naj te ideje ne utaknejo za zrealo. Jaz sem jo sprožil, kdo spretneji naj se je poprime ter jo dovrši.
Wx ■»oslojiiie 8. decembra. [Izv. dopis.] Prerano umrlo mater Lavrenčičevo že dolgo pokriva hladna gomila — a delo usmiljenja, pričeto od njenih blagodarnib rok, razcvita se vedno bolj in bolj. Imela je namreč blaga pokojnica lepo navado, vsako leto ~- seveda s pomočjo še druzih dobrotnikov in dobrotnic — prirejati „tombolo", katere dohodek bil je namenjen za obleko revnim šolarjem. Po njeni smrti prevzeli sta to delo usmiljenja nje vredna hčerka, gospa Josipina Kr a i gh e r-jeva in gospa nadžupanja Josipina Vičič-eva, katerih usmiljeni srci Postojinski reveži dobro poznajo. Tudi letos nabirali sta ti dve gospe mile darove in dobitke za tombolo, katera .se je vršila v dan 22. novembra. Čistega dohodka nabralo se je ravno 100 gld. in druzih 100 gl. darovale so pa gospe Postojinske, katere so pri tacih in jednacib prilikah res velikodušne. Dan sv. Miklavža bil je določen za razdelitev obleke in sicer v šolskem poslopji. Razen šolske mladine prišlo je mnogo odlične gospode in druzega občinstva gledat dobrodelno svečanost. Vsakdo moral je res strmeti, ko je ustopil v razred dekliške šole, kjer se je vršila svečanost. Po mizah bila je razložena obleka za 52 otrok, v jer-basih pa zavitki, napolnjeni z figami, rožiči, orehi itd. Pred srednjo mizo stalo je pa lepo „božično drevo", okrašeno s sladčicami, pozlačenimi orehi, figami, jabolki, pomerančami, z raznimi cvetlicami itd. Po vejah gorelo pa 124 svrčie. Za to prekrasno odičeno drevo gre pa vsa zahvala in zasluga gospi-cama Amaliji in Tončiki V i č i č e v i. Svečanost otvorili so šolski otroci sami. Zapeli so pod vodstvom g. šolskega voditelja, strokovnjaka v pevovodstvu, venec slovenskih šolskih pesnij, ki so poslušalcem tako milo donele na uho, da so bili vsi zavzeti. l'o končanem petji nastopi naš g. dekan, znan dobrotnik mladine, prijatelj ljudske šole in podpornik uči-teljstva. Nenavadna radost brala se mu je na obrazu, razlagajočemu otrokom pomen svečanosti. V imenu šolske mladine zahvali se najglobokejše zgoraj orne-njenima gospema in vsem drugim dobrotnikom in | dobrotnicam, ki so pripomogli k temu činu usmiljenja, zagotavljajo njim stotero povračilo od Onegn, kateri „Male k sebi kliče". Potem prične razdelitev obleke. Vsakdo dobil je lepo, močno in gorko obleko in po vrhu pa še zavitek, poln raznih slad-čic. Po razdelitvi obrale ho naše blagosrčne gospe božično drevo ter razdelile vse mej druge navzočne šolske otroke — in tako ostal bode dan sv. Miklavža pri naši  šolski  mladini v blagem spominu.
Ker imam že pero pomočeno, naj povem še, da se je pred kratkim vršila pri nas volitev treh udov v krajni šolski svet. Izžrebani bili so trije udje, kateri narodnim učiteljem neso bili posebno prijazni, na njihovo mesto pa so bili izvoljeni trije narodnjaki in prijatelji šole, katerim je na srci, da bi se razširila dekliška šola in zidalo novo šolsko poslopje.
Vedno deževno vreme na Šolske otroke prav slabo upliva. Navstal je mej njimi „os lovski kašelj", kateri se tako širi, da je že do 50 otrok bolnih, kar pouk v šoli jako ovira. Rog daj, da bi se kmalu na bolje obrnilo!
DomaČe stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je v svojem imenu, v imenu cesarice in cesarjeviča Rudolfa 3000 gld. za ranjene Srbe in Bolgare.
— (Umrl) je v 7. dan t. m. gosp. Martin K r a m b e r g e r, župnik v Artičah, za vnetjem pluč. R, I. P.!
— (Umrl) je v 4. dan t. m. v Temešvaru major-auditor g. Friderik Pogačnik, rodom Trži-Čan, za plučnico. Pokojnik bil je pri svojih kolegih in znancih jako priljubljen in marsikdo bode obžaloval njegovo prerano smrt. Lahka mu tuja zemljica!
— (Baron Apf al treni in resnica.) V včerajšnji seji deželnega zbora kranjskega čutil je baron Apfaltrern zopet potrebo, znositi se nad slovenskim mestnim odborom Ljubljanskim, ki je bil tako predrzen, da je račun mestnega posojila pred-
ložil le v slovenskem jeziku; znositi se nad Celjsko posojilnico, ki baje ni „vertrauensvviirdig", da je dobila hranilno ulogo od Ljubljanskega mesta in konečno nad občinami, ki imajo same pijavke za župane in strašansko tratijo z občinskimi denarji. Odgovorili so mu dr. Vošnjak, Kersnik in dr. Bleiweis, ter dokazali, da je temu kavalirju za vse drugo bolj mari, nego za resnico in da je vse njegovo govoričenje bilo le zgolj sunmičenje in obrekovanje. G. baronu Apfaltrernu svetujemo, da se ne da v prihodnje zopet na leti speljati od Desch-mana, kateri je, kakor se nam poroča, v nemškem klubu dve uri peroriral, dokler ni Apfaltrern prevzel naloge, napadati slovenske zastope in zavedo. Toda nakopal si je tako blamažo, da si bode menda drugo-krat dobro premislil, predno bode Deschmanu na ljubo zopet moral poslušati in mirno v žep utikati očitanja neresničnosti in sutnničenja, kar se slabo ujema s kavalirsko častjo, na katero se g. baron rad sklicuje.
— (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v petek 11. dan decembra 1885. leta ob 8. uri zvečer v mestni dvorani : I. Naznanila prvoscdstva. II. Personalnega in pravnega odseka [»oročila: a) o prošnji za prena-redbo zakona o vojaški taksi; b) o Anton Pod-krajskove vdove Uršule prošnji za penzijo. III. Stav-binskega odseka poročilo o Ivana GoljaSa prošnji za določitev stavbinskih črt pri prosilčevi hiši na sv. Petra cesti. IV. Klavničnega ravnateljstva poročilo o dovoljenji brezplačne kurjave nadzorniku in oskrbniku mestne klavnice. V. Šolskega odseka poročila: a) o vis. c. kr. deželnega šolskega sveta dopisu glede slovenščine v tukajšnjih nemških ljudskih šolah ; b) o oddaji službe sluge-laboranta na tukajšnji c. kr. veliki realki. — Tajna seja
— (Iz Šent Vida nad Vipavo) došla je deputacija štirih gospodov v Ljubljano in bila danes pri deželnem predsedniku baronu VVinklerji, pri deželnem glavarji grofu Tliurnu in pri knezoškofu dr. Misiji, katerim je povedala svoje pritožbe zaradi krivične razdelitve denarja, podarjenega v pomoč po vodi poškodovanim prebivalcem.
— (Nezgode.) Včeraj zvečer ob Va7. uri povozil je neznan fijaker gospo baronico Lazzarini-jevo, mater barona Henrika Lazzarinija, graščaka v Smeledniku, ko je prlSedšl iz Židovske steze hotela preko Gosposkih ulic na desno stran. Fijakar ni imel svetilnice prižgane in o Idirjal je hitro za pa« zivši nesrečo. Gospa baronica je težko poškodovana na obrazu, gorenji zobje se jedva še drže čeljustij, obleka bila je vsa zamazana in razdrapana. Neki posestnik iz Krakova prinesel je baronico v njeno stanovanje, kjer leži v nezavesti. Zdravniki izrekli so se, da so se najbrže pretresli možgani, kar bi bilo jako nevarno za življenje že zelo priletne gospo. Treba več previdnosti in nikakor bi se ne smelo tako hitro voziti po mestu, posebno ne ob slabem vrrmenu, kajti v malo dneh je to že drugi slučaj. Treba pa tudi strožjega nadziranja. — Železniški vlak povozil ie blizu Zagorja krovca Janeza Kristana iz Žirov, da je takoj mrtev obležal.
— (Vreme ) Včeraj dobili smo prvi, nekoliko centimetrov debel sneg, danes pa so prvikrat okna zamrznila. Sneg še vedno naleta va. Hujše pa je vreme na Notranjskem, kjer so že sedaj precejšnji zameti. Današnji brzovlak imel je jedno uro zamude, Gospod, ki se je danes iz Postoj i ne pripeljal, pravd nam je, da .je bilo ondu tako hudo vreme, da ne bi hotel še tako daleč voziti se, kakor je iz Postojine na kolodvor.
— („Ljubljansk p o h a j k o v al ec") nam piše: Nedavno stal sem pred „Slonovo kavarno" in vlekel na uho, kako so se pogovarjali postreščeki. Čul sem sledečo povest: Kočevec, ki je bil odpotoval v Ameriko sreče iskat, pisal je pred par meseci svoji ženi domov, da se mu slabo godi, naj mu torej pošlje denarja, da bode mogel nazaj, če ga hoče še kdaj videti. Ženka proda hitro konja za 120 gld. in pribiti v Ljubljano z denarjem. Ker je čula, da ima g. R. prekmorske zveze, poprosi ga, naj bi on denar odposlal. R. jej obljubi in Kočevka mu odšteje denar ter olajšanega srca odide domov. Ko preteče mesec dnij, a moTsa še ni iz Amerike, gre žena zopet v Ljubljano in vpraša g. R., je li denar odposlal. „Seveda", odvrne R., „topa ne gre tako hitro, Amerika je daleč, mož bo že prišel". Žena se da potolažiti, odpotuje domov, a zopet par tednov preteče in ni niti pisma, niti moža, vzame zopet pot pod noge in prišedši v Ljubljano, vpraša zopet g. R., kako in kaj V Odpravili so jo zopet z raznimi
izgovori. Tako je uboga ženica še četrtikrat morala v Ljubljano, odpravili so jo tudi takrat precej trdo. V svoji stiski potoži uboga Kočevka svoje sitnosti svojemu sorodniku, postreščeku v Ljubljani. Slednji je stvar takoj rezko poprijel. Gre h g. R. in zahteva, naj se mu pokaže „recepis", da so se denarji odposlali. Ko se mu odvrne, da je „recepis-založen, zahteva, naj se mu pokaže, je li rečenih 120 gld. v knjigah zabeleženih. Ko pa tudi v knjigah ni bilo ničesar, zahteva postrešček Jodločno denar nazaj. In dobil ga je. R. se je naposled, ko ni bilo druzega izgovora, opravičeval s tem, da je bil naslov zgubil in da torej ni vedel, kam bi denar odposlal. — Kočevka je vesela odšla domov, .le li denar odposlala v Ameriko in kako se je mej tem možu godilo, tega nesem slišal. Kdor hoče o tem kaj več poizvedeti, naj vpraša dotičnega postreščeka, če se ne motim, ima št. 22.
— (Izpred porotnega sodišča Ljub-j ljanskega.) Včeraj bile so pred porotnim sodi-j IČem tri obravnave, pod predsedstvom deželne sod-j nije predsednika g. Kočcvar-ja. Porotniki (načel-j nik g. Viktor Recher) spoznali so vse tri zato-j žence jednoglasno krivimi in sodišče je obsodilo : j Jošta Česna zaradi hudodelstva uboja na štiri i leta teške ječe; Zupančiča Ivana zaradi hudo-! delstva posilstva na pet let teške ječe in Katro i Petrin   zaradi   hudodelstva  otročjega umora na
šest let teške ječe,  pri vseh poostreno s postom, tamnico in trdim ležiščem.
— (Včerajšnji mesečni s o me n j) bil je ; slabo obiskan, Saj pa tudi ni bilo drugače pričako-; vati, ker je celi dan deževalo in snežilo. Živ ne pri-: gnalo se je 740 glav in sicer: 184 konj, 274 vo-; lov, 280 krav in 52 telet. Prašičev pripeljalo seje
nad 130, cena bila jo 16 —17 novcev stari funt
— (Učiteljsko društvo za Sežanski šolski okraj) bode zborovalo v dan 1 7. decembra t. 1. ob 91/, uri dopoludne v Nabrežini. hnevui red: 1. Uk: kritika. 2. Verif. zap. sled. zbor. 3. O petji v narodnoj šoli. 4. Sarkastično-ironiSna razprava« 5. Pevske vaje. 0. Razni nasveti. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Mestno županstvo v Višnjigori) naznanja, da semenj v Višnjigori ne bode v 14. dan decembra, ampak v ponedeljek 2 1.de-ce mb r a.
— (Vabilo)  k dramatičnoj predstavi, katero napravi Kamniška čitalnica v nedeljo dne 13. decembra 1885. Mlinar in njegova hči. Žaloigra v 5 dejanjih,  po K. Raupncbu poslovenil F. Malavašič. j Loterija z mnogimi  lepimi dobitki.   Potem prosta i zabava. Ustopniua za ude 10 kr., za neude 30 kr., : z družino 00 kr. Začetek ob 7.  uri zvečer.   K tej predstavi prav uljudno vabi odbor.
— (Vabilo.) P. n. gg. društvenike bralnega j društva „Sloge" v Šent Vidu nad Vipavo se naj-
uljudneje vabi k občnemu zboru dno 13. t ni. t. j. prihodnjo nedeljo takoj po litani jah popoludne. j Dnevni red: 1. Poročilo tajnikove. 2. Poročilo bla-j gajnlkovo. 3. Volitev pregledovalcev računov. 4. Vo-1 lite v novega odbora. 5. Posamezni predlogi. V Sent j Vidu dne 8. decembra 1885. Odbor.
(Razpisane učiteljske službe:) J Služba učitelja na jednorazrednici v Dragi na Kočevskem. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 4. januvarja 1886. Na čveterorazredni deški šoli ' v Škofjiloki služba tretjega učitelja s 500 gld. na leto, eventuvalno služba 1. učitelja s 400 gld. na leto. Prošnje do 3. januarja. — Služba drugega učitelja na trirazrednici v Dobrepolji. Plača 450 gld. Prošnje do 5. januarja.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Sofija 10. decembra. Po izjavah Karavelo va, ki se je semkaj povrnil, je položaj mnogo mirnejši. Posledica premirju in miru samemu bodo Bolgarov zjediiienje, katero bodo naposled vlasti eventuvalno z omejitvami piipoznale.
Atone 10. decembra. Zbornici predložila se je kreditna predloga 100 milijonov za vojsko in pomorstvo.
Dunaj O.dec. „Politische Corrcspondeiiz" poroča iz Belega grada: Zagotavlja se, da je srbska vlada sklenila, da ora ne prične ofenzive, ko bi se tudi pogajanje o premirji razbilo, ker hoče spoštovati voljo velevlastij.
Dunaj D. decembra. Včeraj zvečer na Arlski železnici blizu liludenza dva poštna vlaka trčila. Dva sprevodnika takoj mrtva, dva po-tovalca težko ranjena.
Razne vesti.
* (Zgorel) je preteklo nedeljo zvečer bivši belgijski glavni konzul Renkin na Dunaji. Ko je hotel iti spat, je po neprevidnosti prišel preblizu luči, obleka seje vnela in bil je takoj ves v ognji. Prenesli so ga v Billrothovo vodno postelj, v kateri je po groznih bolečinah v ponedeljek umrl. Bil je 73 let star.
Poslano.
Za našo mladino. „Leipziger BUrger Zeitung" s 25. dne novembra 1885 prinaša sledeči zanimivi članek: „Najboljše božično darilo za otroke vsako starosti, zlasti za dečke je Richter-jeva „patentovana k a m n o g r a-ditcljska omarica" („Patent Steinbaukasten"). Dobivajo se v vseh prodajaln icah igrač in imajo to prednost pred lesenimi takimi omaricami, da so jako trajne; kamni so dobivajo v treh barvah in zgradba dobiva vBled tega
Iako naraven in živ kolorit. Barve neso strupene in se tamni lahko cedijo z milom, tako da ima otrok vedno čedne kamne. Otrokom je to jako prijetna zabava, ki tudi bistri duh, priložene graditeljske priloge izdelal je nek ar hitekt tako natančno, da v največ Blučajih otrok sam po njih sestavi zgradbo; težje izvršitve trebajo precej bistroumnosti in otrok ima več ur ž njimi opraviti. Posebno je priporočati bolehnim otrokom, ki morajo ostajati v sobi. S to igro se navadijo potrpežljivosti in ljudem napravljajo manj sitnosti. Razen tega imajo Richter-jeve patentovane kamnograditeljske omarice to prednost, da se igrača lahko vsako leto popolni. Ako kupiš letos petletnemu dečku tako omarico za 2 marki, lahko kupiš drugo leto, ko si je otrok že popolnem priučil vso snov, dopoluilno omarico, in tako se nabere s časoma toliko gradiva, da se lahko grade najveličastnejše zgradbe. „Za otroke je le najboljSe dosti dobro" in patentovane graditeljske omarice so najboljša igrača, tedaj jih kupujte za božična darila." (72B)
Meteorologično poročilo.
J	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
d	7. zjutraj	729-52 mm.	—10-4" C	si. zah.	dež.	25 00nm.
	2. pop.	736-24 mm.	0-8» C	m. svz.	snož.	dežja in
	9. zvečer	736 74 mm.	— 2-6° C jm. svz.		Bnež.	snegu.
Srednja temperatura — 3'6°, za 3*4° pod normalom.
D-umsijslsa, borza
dne 10. decembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........82 gld. 60 kr.
Srebrna renta..........83 „ — „
Zlata renta...........109 „ — „
5°/0 marčna renta.........99 „ 85 „
Akcije narodne banke.......                            874 „ — „
Kreditne akcije........291 „ 40 „
London............125 „ 7C „
Srebro...........                                                     — * — n
Napol. ......                                          •   •      9 „ 98 „
C. kr. cekini..........                                               5 „ 98 „
Nemške marke.........61 , 80
4% državne srečke iz I. 1854   250 gld    127 „ 76
Državne srečke iz 1 1864         100 gld    169 , 40
Ogrska zlata renta 4°/0......98 „ 75 (
„    papirna renta 5°/<>......90 „ 15 „
6e/0 Štajerske zemljišč  odvez, oblig .   .   104 , — „
Dunava reg. srečke 5°/„  •        100 gld.   119 „ 50
Zemlj. obč avstr. 4«/iu/o slati zast listi .   125 , 50 B
Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice   115 »50 „
Prior, oblig. Ferdinandove Bev. železnice   10.^ „ 50 ,
Kreditne srečke   .....   100 gld    179 „ 75
Rudolfe ve srečke.....10   „      18 „ 25 „
Akcije auglo-avstr. banke .   .   120   „     100 , — „
Trammway-društ. velj. 170 gld a. v. .   .   196 , 26 „
D^T Važno
za trpeče na prsih in plučah.
Neogibno potreben -/.oper kašelj, hripavost, zaslizenje, katar in oslovski kašelj. M take, ki želč dobiti čist in krepek   .l.i-.  za škrofelj-naste, krvično, slabotne, bledične in krvi-revne je
sok kranjskih planinskih
■ • v
zelišč,
B^F*" s potlioaloriio Kislini iipnoill
in železom pomešan. ^Hl
Lastni izdelek.   Cena 56 kr.
Dobiva se v (673—T>)
LEKARNI TRNKO CZY
zraven rotovža v Ljubljani. ssV Razpošilja se vsak dan po pošti. ■§
Konkurenca
slepariji s konjskimi žebrakami I
IŽie 87 let ©Toetoječa,
C. kr. deželno privilegovana
tovarna za žebrake in koce
poprej (729—1)
Lichtenauer-ja udove in sinov
razpošilja po svoji Dunajski zalogi
KONJSKIH ŽEBRAK
190 ctm. dolgih in 1»0 cm. širokih, ne-
pokončljivo baze, temne barve, z živejšimi krajci, po
gld. 1.60
z  z»vi|i»njem. vređ.
Kdor fili vzame lo, dobi Jedno |»o vrhu, uli se m u pa cena tn 10";, snizn.
Samo zaradi velikanske izdeljave in razproda:e smo v stanu žebrake tak« nenavadne velikosti in odlične baze tako veno  prodajati. Na
stotiue pohvalnih pisem je vsakemu na ogled. Razpošilja se po poštnem povzetji. Ncugajajoče blago se brez ugovora nazaj vzame.
fl(F~ U>ol>**<> naiJ He  |>iiv,i mi uukIov:
Pferfle-Decken-Fabriks-Hanpt-Nieđerlage,
Wien, L, Rothenthnrmstrasse 14. Svaiilo I "*SPC
Vsacega svarimo pred kupovanjem od tacih lii m, ki se bo.jć javno podpisati svoje ime in neopravičeno posnemajo našo anouco.
! I Previdnost je potrebna!!
Ass
l * Patentovane
omarice *
dobč bo v vseh prodajalnicah po 70 kr. In višje. Kdor kaj več želi izvedeti o važnej dopolnilnej sistemi teh kamnograditeljskili omaric, naj zahteva z dopisnico od F. AD. RICHTER & Cie., c. kr. priv. tovarna kamnograditeljskih omaric, na pu-naji, L, Nibelungengaase 4, novi bogato ilustrovaid conilnik, ki hc pošlje /.»stonj in
_ franko. I
21
° i
o i m* i
o ' a i—i
E i i.
t? ° B t* P 'Si
Erven Lucas Bols,
ustanovljeno leta 1575,
katerih specijalitete:
Curacao- Anisette,
i < m acao sk«» aniško žganje)
0£. 1
Med. iiniv. dr. Julij Schuster,
ženski in otros^Lci zctro-viril*:,
se usoja naznanjati svojim klijentom, da ordinuje od sedaj samo popoludno od 2. do 4. ure v svojem stanovanji (728—1)
a
r
9
S
e
ta
"0
• 1 n
I W 2 Mc r S B O
™ vrt1
(t r« C:
S- B ! I I
(6 rt-
—. S" I   cd ta' x_
bt r I m r k
Cujte in čudite se!
12.500 lEOSOTT-
ogrinjal za dame«
popolnem zadosti velika tudi za največjo damo, v vseh modnih barvah, rujavih, sivih, črnih, rudečik, modrih, belih, škotskih in turskih itd., proda se po
goldinar £ goldinar
komad proti poštnemu povzetju, da so izpraznijo prostori.
Exporthaus „Zur .A^iisti-ia.", AVien,
0"toerd.e>"tolizi.g", IviCa,rien.g-asse 31.
(727—1)
<1
LJi
d"
g
O
CD
!
t
\L  ^ 2.
p p-'i
c. k. dvorni zalagate-Iji, k. nizozem. dvorni zalagatolji,
Amsterdam,
se dobi v prvih prodajalnicah v deželi. (fi34-n>
Ako so organi preživljanja in so-penja nepoškodovani, pa smo lahko brez skrbi; ako pa neso, je prijetno in korenito nplivajoce sredstvo, da se zopet ozdravimo — rabljenje Ivana Hoffa sladnega zdravilnega živila.
Olavno  torarnlNko  podjetje za Avstro-Ogerslco c. kr. dvornega zttložuika skoro »»eh evropHkib vladurjev, gottpoda
Ivana Hoffa v Berlinn in na Dunaji,
e. kr. svetnika, imcjitclj» zlatega kricea za zasluge s krono, viteza visečih praških in m.....kili redov, izumitelj in Jedini izdclovatclj Ivana Ilofla Hladnega izvlečka, dvornega založniUa »koro vseh knezov evropskih, Dunaj, tovarna. Ora. benhof, Braunerstraase 2; tovarniška zaloga in pisarna t Oraben, Bruuuer-strasse ».
Izmej tisoč že objavljenih priznalnih pisem objavimo sledeča: Pravosodni minister gospod Leuning v Kodanji koustatuje, da je rabil Iloffove sladne izdelke z dobrim vspehom. Zdravnika vojafike bolnice na Dunaji, gospod nadštabni zdravnik dr. Locff in gospod Štabni zdravnik dr. Porias, sta so izrekla o uplivu Hoda sladnih izdelkov in konstatovala, da je Hoffovo zdravilno pivo iz sladnega izvlečka bolehajočim za kroničnimi prsnimi boleznimi jako zdravilno, ravno tako tudi sladna čokolada. V 40 letfh dobil je izumitelj 63 odlikovanj. Sladni izdelki so splošno potrebni in zatorej razširjeni v 27.000 prodajalnicah po culi zemlji. Za vse bolnike je to dovolj doka, a, da se obrnejo po preskušenili sladnih izdelkih.
Izrek   ozdravljenega:   „Zahvaljujem   se svojemu zdravniku, da mi je priporočil pravo sredstvo, da sem ozdravel mučne bolezni."
nT ATT A T Berlin, dne 30. aprila 1885. Garten-WUYU ! 8tra88C 2- Odkar som na predpis zdrav-v 1 nika. kateremu sem jako hvaležna, da mi je priporočil pravo sredstvo, poleg njegovega zdravljenja in druzih naredi* rabila Vnšo izvrstne sladne izdelko (Vaše zdravilno pivo s sladuo čokolado) proti bledici in pomanjkanju slasti do jedij, čutim se mnogo boljšo in trdnejšo, tako da se nadejam, da popolnem ozdravim in Vas v ta namen prosim, da mi še pošljete 20 Btekleuic zdravilnega piva iz sladnega izvlečka.
Klara Fischer9 učiteljica. Vaše blagorodje! Plana, 12. maja 1885.
Pošljite mi 6 Btekleuic Vašega zdravilnega piva iz Bladnega izvlečka *) z vračajoče pošto proti poštnemu povzetju.
Z velespoštovanjem Fr. Dvorak, prakt. zdravnik v Plani na Lucnie, na Fran Josipovuj železuici.
*) Opoinbu. To zdravilno pivo iz sladnega izvlečka Je bilo 63krat odlikovano zaradi njegove zdravi.ne moči.
Levov, 19. marca 1884.  Že več let bolehajoč za pomanjkanjem krvi in zlato žilo, rabim Vaše sladne zdravilne izdelke  z najboljšim vspehom. ■ Nudaljna naročitev.) Itudoll Schaller, c. kr. vojaški rač. oficijal.
Kašijanje in bolečine v želodci.
Moja presrčna zahvala za Vaše izvrstno izum-ljenje zdravilnih in sle/ raztapljajočih sladnih bon-bODOV in konoentrovanega sladnega izvlečka. Le b porabo pristnih Ivana IIoiTa sladnih bonbonov in pristnega koncentrovanoga sladnega izvlečka znebil sem se dve leti me nadlegujočega kašlja in ž njim združene hripavosti ter bolezni v prsih. Priporočam Blodnemu, kdor hoče ozdraviti, priznane sladne izdelke Ivana Hoffa. Prosim, pošljite mi 18 steklenic sladnega piva in 2 zavitka bonbonov zaradi rabata.
Josip Cshctiov, konfekcijonar, Rotbenthurm-strasse 39, Dunaj. 692—3)
Prvi pristni slez raztapljajoči sladni bonboni za prsi so v modrem papirji.
Opornim. Slailni izvlečki bo ponarojajo, na kar mora paziti zdravnik iu bolnik. Pristni sladni izdelki Ivana Hoffa morajo imoti varBtvono znamko (podobo izumitelja Ivana H<>:f:i iu podpis Ivana HolTu).
* ciif n u Donajl : Zdravilno pivo iz sladnega izvlečka (z zabojom in stoklonicami): (I stoklonic gld. 3.82, 18 stoklenio [-11 7 20, 98 stoklenio gld. 11.00, G8 steklenio gld. 29.10. — K..IK-. utr..vani sladni izvleček: 1 flacon gld. 1.12, pol Hacona 70 kr. — Sladna čokolada: pol kilo I. gld. 2.40, II. gld. 1.0O. — Sladni bonboni v zavitkih a 00 kr., 30 kr. in 15 kr. — Manj kot /n 2 |rld. se no nošlje.
Vso prodajalnico so za prodajo na drobno pooblalčeno e lito-grafovanim barvastim plakatom.
Glavna zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik.
V Kranji: Josip Dolenc. V Pustojini: Doxat & Dietrich. V Koćevji: Ed. Iloffmann. V Gorici: G. CriBtofoletti, c. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Rup. Engelsperger. V Rudulfoveiu: Dominik Riz-zoli. lekar. V Zagreba: Salvatorjeva lekarna, knezo-škofijska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V Cel ji: Marek, Kupferschmidt, lekarja, J. Matic. V Reki: N. Pavačič, F. Jechel, G. Catti, lekarji. V Celovci: W. Thurmwald, lekar. V Maribora: F. P. llolašek. V Huji: J. Kasimir. V Pulji: G. B. Was-sormann, lekar. V Trstu: Francesco S. Prinz, via A<iuedotto. Carlo Zauetti, J. Serravallo, lokar. V Beljaku: Dr. Kumpf, F. Scholz, lekarja, It. Cana-vall. V Zadru: Cristoforo Mazzocco.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".
^871412174